Januš Golec: 14. nadaljevanje. KRUCI Ljudska povert po zgodovinskih virih. Pri pogledu na pesjanski obisk so sicer prilezli tržani na odpor, a videč, da so sami mnogo preslabi, so zbežaii na Kamenščak in na druge bližnje hribe ter se tamkaj poskrili, Kruci so se najbrž sami čudili, kako da }im je padel Ljutomer brez boja kot zrelo jabolko v tolovajske roke. Koj po pobegu tržanov sq se uživeli y položaj ter se lotili vajenega dela. Čc kedaj, je občutil Ljutomer ob priliki iega obiska, kaj je madžarsko gorje! Tolpa divjakov je uganjala po trgu nezaslišane zločine. Predvsem so udrli v vsako hišo. Ni jim zadostovalo, da so jo izropali, kar se je sploh dalo odnesti, ne, posadili so vsaki še rdečega petelina na streho. Pohlepa po opustošenju jim ni utešilo uničenje imetja zasebnikov, spravili so sc tudi nad cerkev sv. Jancza Krstnika. Po vlomu v hram božji so pobrali predvsem vse, kar ie oosedalo količkaj premično vrednost, Po oropanih dragocenostih so planili kakor obsedenci nad oltarje in svete podobe. Eden se je izpozabil v neugnani pO' surovelosti tako daleč, da je odsekal Marijinemu ki-i pu na stranskem oltarju glavo. Vdrli so tudi v taber-: nakelj, kjer jih je mikal svetli ciborij, iz katerega sof izsuli posvečene hostije na oltar, Najsvetejšega s€ niso lotili s še večjo oskrumbo. Kar je bilo v svetišču za roparje brez vrednosti, so zdrobili na drobne kose, znosili na kupe in sežgali. V popolnoma izpraznjeno. in onečaščeno cerkev so postavili svoja kljuseta. Videč po glavnem oltarju raztresene sv. hostijc^ so začeli stikati za duhovniki. Našli so skritega kaplana Mateja Kosa in nekega ormoškega frančiška-< na, ki sc je mudil slučajno v Ljutomeru na pomoču Oba svečenika so prignali v Janezovo cerkev in jima zapovcdali, da sta morala povžiti vse hostije, kar sta' storila radevoljc, da ni trpelo ReŠnje Telo še gršcga; onečaščenja. Da niso prizanesli Kruci v Ljutomeru župnišču in imctju tamošnje duhovščine, je pač umevno samo po sebi. Takratni g. župnik Matija .W.iser se je skril ob napadu v pivnico ali klet, kjer ga niso našli, dasi so pretaknili za njim vse kotc. Ker si niso mogli ohladiti jeze nad fajmoštrom, so si jo nad njegovim imetjem. Uničili ter ugrabili so mu vse, kar se je dalo odnesti in mu napravili z ropom in z opustošenjem 'škode za 4351 goldinarjev. Zadeli so pri brskanju na župnikove denarne prihranke in ukradli 300 gld. G. župnik je zvedel v pivnico, kako je ob vse. Iz te ječe je tudi pisal g. dekanu v Radgono, kako gospodarijo Kruci po njegovem stanu. Ko je bila usiljena župniku v rokc beraška palica, jc prišel na vrsto kaplan. Matcj Kos ni odbežal po končanem zavživanju sv. hostij ali se kam potuhnil. Postavil se je roparjem po robu, ko so stegnili prstc po njegovem imetku. Ves njegov odpor je bil zaman. Podlegel je premoči. Še zvezali so ga in odtirali seboj. Pri Razkrižju so ga po prebatinanju napodili nazaj proti Ljutomeru. Ubogi Kos jc bil ob vsc na prihrankih ter opremi, Njemu povzročena škoda }e bila precenjena na 455 gld. Škoda, katero je trpcl Ljutomer pri tem vpadu, fc bila za tedanje čase ogromna. Poznefe so jo cenili na 40.234 gld. Ko so slekli Kruci tržane do nagega, so zdivjali pa'd kmcte. .Vasem izven trga se ni godilo nič boljše nego samemu Ljutomeru. Madžarski plenilci so uganjali na kmetih, ki niti uteči niso utegnili, grozovitosti tcr nasilja, ki se ne dajo niti popisati. Da ni bil vpad Krucev na Mursko polje za smeh in kratek eas, nam potrjujejo razni zapisniki iz onih groznih dni. Iz teh od rajnega zgodovinarja ter župnika pri Sv. Marku niže Ptuja, g. Slekovca, zbranih seznamov navajamo tukaj lc nekaj primerov: Na Moti so vzeli Kruci 24 konj, več nego 130 goved in 60 svinj. Razen tcga še 108 panjev, slanine ter svinjskega mesa za 140 gld., 72 korcev (mernikov ali vaganov) pšenice, moke ter sočivja, 18 štrtinjakov vina, platna, obleke, blazin in razne druge robe za 630 gld., pohištva in vozne opreme za 300 gld. in 141 vozov sena. Iz Stročje vasi so odgnali 39 konj, 94 goved ter 154 svinj. Odncsli so 41 panjev, slaninc, svinjskega mesa in začimbe za 360 gld., moke, sočivja in zrnja 914 korcev, 13 štrtinjakov vina ter jesiha, obleke, platna, vdelanih kož, preje in prediva za 580 gld., vozne sprave, plugov, bran, orodja in pohištva za 630 gld., sena m otave 128 vozov in eno kop škopa. Pristovčanom so pobrali enostavno vse. Vzeli so jim 24 konj, 53 goved, 115 svinj, 47 panjev, slanine, klobas in svinjskega mesa za 70 gld., 460 korcev zrnja, sočivja ter moke, 4 štrtinjake vina, obleke, obutvi, vdelanih kož, platna ter druge robe za 280 gld., vozne sprave za 480 gld., sena in otavc s tem vred, kar je zgorelo, 125 voz. Na Cvenu so odgnali gospodarjem 50 konj, 76 govcd in 100 svinj. Vzeli so 40 rojev, svinjskega mesa, slanine in zabele za 170 gld., 142 korcev zrnja, 11 veder (vedro = 56 1) vina, obleke, platna, blazin in preje za 360 gld., vozov in voznc sprave, orodja in pohištva za 387 gld. Tudi čedni Cvengradič so oropali do golega in povzročili škode za 11.500 gld. Po popolnem izropanju so zažgali grad ter ga spremenili v pogorišče in razvaline. Kakor po baš kar naštetih naseljih, po katerih smo za primer izrazili škodo v številkah, so ropalc t.er uničevale krucevske trumc tudi v: Križevčih, Kjučarovcih, na Grabah, v Brar.>'sJavcih, Cszanjevcih in po vseh drugih vaseh. Naropanega plena ni mogla odnesti sama druhal. Prisilili so kmete, da so jim morali lastno imetje odpeljati v njihova taborišča. Posamezni oddelki Krucev so se tudi spravili nad vinograde v hribih. Prihrumeli so celo v spodnje Slovcnske gorice. Po gričih in dolinah je odmeval strahoten krik prebivalstva: »Bežite, bežite! Kruc pride, rebelija bo!« Obupani ljudje so zakopali v vsej naglici, kar so posedali dragocenejšega in odbežali v smeri proti Mariboru, da si otmejo vsaj golo življenje. Kruci niso samo ropali in požigali, temveč tudi ravnali grozovito z narodom. Nekatere so postrelili, druge so tepli do smrti, zopet drugim so odsekali roke ali nogo, rezali so ušesa in nosove. Ženskam so trgali s teles obleko, jih onečaščali, počenjali z njimi vse mogoče grdobijc in hudobije. Baš kar na kratko nanizano je le površna ter slabotna slika onega gorja, ki je poplavljalo Mursko polje v dobi krucevskih vpadov. 2c iz omenjenega jc razvidno več nego dovolj, da so bili bolj nego divje zveri podivjani Kruci dosti grozovitejši iu ruan? j.nzancsljivi nego Turki. Po zgledu in receptu prve čete Kru^ev je besnela fudi druga, ki je pridrla 3. februarja 1704 v Središče. Presenečenih Središčanov se je lotila druhal z grožnjo. Zapretili so, da bodo do tal upepelili ves trg, prebivalce mučili in pomorili, ako ne bodo držali z njimi in jim ne bodo v pomoč pri ropanju. Hočeš — nočeš — moraš, Središčani so popustili ter so se udali banditom in šli z njimi. Kruci so si privoščili najprej župnišče. Župnik 7ernej Wenger je bil primoran, da je izročil 300 mernikov zrnja in 14 polovnjakov vina. Plen so morali odpeljati Središčani v krucevski tabor. Komaj so bili tolovaji iz farovža, se je bal župnik ponovnega obiska. S pohištvom in preostalo malenkostjo živeža }c nameraval pribežati v Ormož. Na cesti je hotela nesreča, da je srečal Kruce. Odvzeli so mu vse, Gnali so ga nazaj v Središče, vpričo njega so ogulili faroVž do sten in še prazno zidovje so slednjič zažgali. Ko so uničevali plameni župnišče, je planila drulial nad cerkev sv. Duha. Vse, kar je imelo v njej kako vrednost, kakor kelihe, ciborij, monštranco in druge dragocenosti, ker jih niso bili poskrili pravočasno, so Kruci pobrali, oltarie podrli in jih zažgali zunaj cerkve. V čisto oropan hram božji so nagnali svoje konje in spremenili tako svetišče v navaden hlev. Iz Središča je zadišal Krucem sosednji Ormož. Mesto jc bilo precej utrjeno, a so se ga le polastili hitro. Bili so namreč izvežbani* v naskakovanju trdnjav. Ne samo, da so ropali, morili ter požigali po mestu, uspel jim je celo udar na grad. Graščaka Franca Petthe je presunil strah pred Kruci že pred njihovim prihodom tako, da se je ognil srečanju s pravočasnim begom v Ptuj. Plemeniti gospod je posedal precej gotovine ter drugih dragocenosti, česar ne bi bil rad kar meni in tebi nič zaupal pregledu tolovajev. Pred odhodom je zakopal svoj zaklad v-gradu v trdni veri, da ga ne bodo iztaknili pri še tako skrbnera brskanju. Madžarski tolpi ni bilo za gole grajske stene. Tako dolgo so iskali ter razkopavali po kleti, da so naleteli na dragocenosti in jih dvignili. V zahvalo za najdbo zaklada so razbili in uničili vse po sobah. Ni ostala nepoškodovana niti najmanjša rcč. Grajske hleve in pristavo so požgali, iz kleti so odpeljali 100 štrtinjakov vina^ (Dal;e sledi.J