p„«.n!mi ni«.*.™ »T.FTO Т.УТП V Ljubljani, v nedeljo 14. decembra 10*50 STEV. 28*» Cenn 2\)w Uredništvo |e « Kopitni levi ul. b/III Naročnina шекђм ^^ ОМВМаМ^^ ШЛ НМ^^^ ^^рНк. Сек. raćuu Ljub- Din. ia i nožem- Ш^Л^^ Ш ^^Нк ^ MffiV ЧИ Иапа Ktvo «1 Dio - ne- ^ W V Ш Ш^К ^ШШ ^ 10.344 га deliskn izdaje ee- Ш ШШЕШ^ Ш ИД »И1Ик ШШ s«v ^^Л Ш ^Ш/ т В^ШШжЈ шш ШШШ uuDir _ ^шш шш ш^ш / шш ш шш днм О^ж.^ JL— Upravu. Kopitarjev n b. telefon .>942 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ^.j^^r^S Genij, svetnik, človek* Avguštin iz mesta Thagaste v numidijski provinci, umrl pred tisoč petsto leli kot škof v Hippu, je najbolj orjaška postava katoiičan-stva. »Prvega zapadnega človeka« ga je nekdo imenoval. I'o pravici; kajti, kar razumemo pod krščansko kulturo zapada, to je delo ge-nijalnega afriškega misleca in svetnika. Stoletje Avguštinovo je stoletje bližnjega razpada svetovnega imperija rimske države, ko so mnogi kristjani in pagani mislili, da se napoveduje konec sveta sploh. Rimska družba, zlasti v svojih patricijskih vrhovih, še ni bila pokristjanjena ali pa santo zelo površno, čeprav so cesarji bili kristjani. Avguštin sam je bil sin paganskega očeta in krščanske matere; sicer katehumen, toda po svoji miselnosti in nravstvenem zadržanju pristen otrok svoje čisto razrvane, skeptične in pesimistične dobe. Vzhodni vplivi so takrat bili zastopani po ma-nihejstvu, ki je odgovarjalo mističnemu razpoloženju petega veka krščanske ere. Dočim je njega nauk o božanskem kraljestvu luči, ki se bori s temno in zlo materijo, odgovarjal idealističnim ležnjam bujne, nemirne in plemenite duše ognjevitega Afričana, ga ni mogla zadovoljiti misel, da je zto enako absolutno, večno in neodoljivo počelo bitja kakor dobro, čeprav je ta fatalizem njegovim strastem takrat slučajno močno ugajal. Notranje nezadovoljstvo in neprestano iskanje ga je gnalo k novoplatonski šoli, ki mu je za vedno dala nekatere trdne osnove spiritualističnega nazi-ranja vesoljstva in pripravila v njegovo srce pot krščanskim resnicam. Ni pa mogla takrat še Avguštinu pomagati, da premaga v sebi oni skepticizein, s katerim je bila takratno življenje rimskega paganskega izobraženstva zastrupila Akademija. Pač pa je v pozitivnem smislu vplival na mladega učenca najznamenitejših filozofov in retorjev tistega časa zlasti Ciceronov »Hortenzij« s svojo stoiško nravstveno resnobo. Dočim so ga evangelij, zlasti pa Pavlova pisma do dna pretresla, da se je zavedel brezciljnosti, praznote in nravstvene manjvrednosti svojega lahkomišljenega, v praksi čisto epikurejsko k čimvečjemu uživanju usmerjenega življenja, je ob študiju »Hor-tenzija« začutil lepoto naravnega čednostnega življenja starega rinistva: hrabrosti, možatosti, zvestobe, plemenitosti in velikodušnosti. Ko se je pozneje po molitvah svoje velike matere, pridigah Ambrozija in zunanjih ter notranjih pretresljajih končno izpreobrnil h krščanski miselnosti in svetosti življenja, ki jo je dosegel v enkratnem silnem pogonu, s katerega ni bilo nikoli več nobenega padca, ampak neprestano samodovrševanje — je na osnovi naravnih nravstvenih, kulturnih in političnih vrednot rimskega duha zgradil stavbo krščanske nabožnosti, kulture in javnega življenja, ki je preživela ves srednji vek do današnjih dni, ko se cel6 k nekaterim specifično avguštin-skim mislim vračamo, ker nam njegov visok polet duha poleg močne čustvene doživetosti njegove religiozne izkušnje in njegovo nepre-nehajoče iskanje resnice zelo odgovarja. Sveti Avguštin je tako izpolnil nalogo, vredno tolikega gćnija: ko je rimsko sveto-državje propadalo, ko so barbari s severa in iztoka grozili, da uničijo veličastno stavbo he-lensko-rimske kulture, ko so mnogi malodušni kristjani sami obupavali, misleč, da se bo z rimskim latinskim imperijem vred zrušil tudi krščanski družabni red, krščanski nravstveni svet in krščanske religiozne vrednote, je afriški škof, kojega domovino so bili preplavili Vandali, z neomajnim optimizmom svetil v splošno zmedo z lučjo krščanske resnice in povzel antičnega duha, vse, kar je bil ustvaril resničnega, vrednega in trajnega, da ga, očiščenega, poglobljenega in oplemenitenega po krščanskem nazoru življenja, izroči potomsMi, izroči mladim narodom, ki so na razvalinah starega sveta ustanovili nov red, pa da tako njim samim omogoči kulturno življenje na osnovah krščanstva in najžlahtnejših sadov antične omike obenem. Ta stavba Avguština stoji še danes, njegov duh prešinja našo za-padno kulturo z nezmanjšano tvornostjo in silo, njegova >Civitas Dei« je ostala filozofija zgodovinskega pojmovanja tudi današnjega krščanskega človeštva, prototip države, lmkršno si zamišlja krščanski duh še danes in jo bo takć vedno. Ne smemo pri miselni stavbi velikega svetnika-filozofa pozabiti na človeka. Avguštin je bil človek v najglobljem pomenu te besede. O tem bo pričala vse veke njegova avlobiografija, prva knjiga te vrste sploh, ki odkriva najgloblja, najtanjša, najdelikatnejša dogajanja duše, ki ne išče svoje sreče v čutnem ugodju, v gmoti in njenih sladnostih, ampak v spoznanju resnice in ljubezni do najvišjega dobra. Zaradi tega bo Avguštin, oče katoliške teologije, ostal človeškemu srcu vedno blizek, vedno sodoben, vedno privlačijo« in utešujoč Roga iščoča srca. Velik po bogastvu svoje osebe, po nedovrsenosti svojega ogromnega zamisla, po navideznih protislovjih, Ло strastnosti svojega hrepenenja prav tako kakfcr po visokosti, idealizmu in neizčrpni plodovibKti svoje misli. Nova francoska vlada Senatorja Steegu se je posrečilo sestaviti levičarsko vlado — V vladi je 18 ministrov in 12 drž. podtajnihov - Demokratska desnica v opoziciji Pari«, 18. dec. AA. Ker so gg. Laval, Flandin, Pićtri in Rioolfi odklonili sodelovanje v novi vladi, je bila davi ob 2.20 sestavljena tale lista nove vlade: predsedništvo vlade Ln kolonije: Steeg (radikal), notranije ministrstvo: L6ygues (skupina Tardieu), vojna mornarica: Sarraut (radikal), poŠte in telegrafi: Bonnet, narodno zdravje: Queuille (radikal), pravda: Cherun (centrom), zunanje zadeve: Briand (soc. republ.), finance: Gerinain-Martin (centrom), proračun: Palmcres, vojska: Barthou (centrom), prosveta: Chautemps (radikal), trgovina: Louclieur (levi centrom), j>oljedel8ivo: Boret (centrom), gradnje: Daladier (radikal), zrakoplovstvo: Painlevč (soc. republ.), trgovinska mornarica: Da-nielou (levi centrom), delo: Grinda, jiokojnine: Thoumule. Poleg teh ministrov so bili izbrani že tile državni podtajniki: v predsedništvu vlade: Marchandcau (radikal), v notranjem ministrstvu: Rene Cotty, v narodnem go3j)odarstvu: Меуег, v poljedelstvu: Cautry, v letalstvu: Richct, za trgovino: Berthod, za kolonije: Brunet, za fizično vzgojo: Brunet, za finance: Per-retti, za delo: Mounier, za gradnje: Gourdeau, za vojsko: Millot. Nova vlada ima 30 članov, 18 ministrov in 12 državnih podtajnikov. V njej je 6 senatorjem in 24 poslancev. Trije prij>adajo levemu demokratskemu krilu v senatu, eden republikanski zvezi v senatu, dva demokratsko-radikalni zvezi senata, dva sta republikanska socialista, pet jih spada med radikalne levičarje, pet ministrov pripada republikanski levici, 1 ije socialno-radfkalni levičar, 1 minister je Ministrski predsednik Steeg. izven strank Steeg bo danes ob 10 predložil listo svoje vlade predsedniku republike. Nova vlada pa se bo predstavila parlamentu prihodnji četrtek. Pariz, 13. dec. AA. Predsednik Doumergue je danes podpisal ukaz o imenovanju novih članov kabineta. Paril, 13. dec. kk. Dasi pripada novemu kabinetu j»et članov Tardieuejeve večine, ne predstavlja Prelom s prostostjo v Madjarski? Ustanovitev jugoslovansko madjarske trgovinske zbornice v Budimpešti — Grof Bethlen obišče Prago Budimpešta, 13. dec. ž. Vež dopisnik je zvedel v trgovinskem nMtnistrstvii, da se je izdalo dovoljenje za ustanovitev jugoslovrisko-madjarske trgovske zbornice v Budimpešti. Vse predpripra ve so končane, tako da se niču na z možnostjo, da 1к> novu zjbornicu otvorila svoje delovanje v najkrajšem črosu. V političnih ui trgovskih krogih, kjor je že znn.na, je ta vest povzročila sprva nemalo začudenja, ker spričo očividnega Jugoslaviji neprijaznega delovanja grofa Bethlena, nii bilo pričakovati, de bri moglo priti do te ustanove. Dogoditi so se morale v zakulisju madjurske politike daleko-sežne izpremembe. Resno sodeča ljudje pozdravljajo ta preokret, ki jioaneni, da se tudi Srednja Evropa približuje zdravemu stanj«, ker se polagoma osvobojuje inozemskih vplivov. Nova zbornica bo iskala resnega sodelovanja med vladama in trgovci obeh držav ter tako pasj>ešcvaila razvoj gospodarskih zvoz. Kakor je to običajno pri enakih trgovinskih zbornicah, bo tudi bu/limpoštanska razpolagala s posebnim oddelkom za gospodarske iinformacije. V načrtu je stalna rnastava pridelikov iz obeh držav ter izdajanj" v obeh jezikih pisane trgovske revije. Jugoslovanska kolonija je vesela tega za ublažitev gospodoirsike krize tako važnega dogodka. Praga, 13. dec. »Prnger Presse« jx>roču. da je češko-slovaški poslanik v Budimpešti Pul-ljer povabil rnadjursko vlado, da pošlje svojo delegate v Prago v svrho pogajanj za trgovinsko pogodilo. Mndjarsikn vlada je vabilo z veseljem sprejela ter je že danes poslala ministra dr. Niokla v Prago. Tinka j vlada splosino prepričanje, da oogajanja nc bodo trajala dolgo, kor vlada na obeh straneh iskrena želja za sporazum. — Češki agrarci so sestu«viih resolucijo, v kateri zahtevajo od svoje vlade, da mora na vsak način ščititi čct-iko-slovasko poljedelstvo. Vlada bo morala računati z opozii-oijo agrarcev, toda iz prejšnjih izjav dr. Be-neša sledd, do bo češkoslovaška vlada upoštevala želje, ki so se izrazile na raiznih agrarnih konferencuh po ožjem sodelovanju med jx>lje-delskmmi in industrijskimi državama. »Našinec« izve od svojega mudjarskegu dopisnika, da bo grof Bethlen osebno prišel v Prago, da jkmI-piše trgovimsko jx»godbo, kadar bo končana. Budimpešta, 13. dec. AA. V uradnem poročilu o stanju češkosloviiMko-madjarskih trgovinskih pogajanj naglasa rnad jurska vlade, da bi pristala na oa.rine na rž, pšenico in živino razen na svinje, na kar bi pristopita k sporazumu med agrarnimi državami, h kateremu bi pristopile ČSR. Romunija in Poljska. Ostra kritika ital. finančne politike Listi napovedujejo 3 milijarde primanjkljaja — Mussolini o ukinitvi praznika 20. septembra *K Manašnjl komemoracijl 1500 letnice ev. Avgi Slin« na univerzi in v Uniouu smrti Rim, 18. dec. ž. V toku fašistične akcije za ure ditev gospodarskih in finančuih neprilik v Italiji so se te dni čule neugodne besede proti finančnemu ministru Mosconiju Nekateri fašistični listi so odkrito očitali Mosconiju razne opustitve. Mosconi se je zagovarjal m je v ekspoze.ju napovedal, da bo vlada skušala z nekaterimi ukrepi zboljšati položaj in deficit v državnem proračunu znižati. To pa jo izzvalo mnoge ugovore. »Lavoro fascista« je očital Mosconiju, da ni pravočasno napovedal deficite in skrčil izdatkov, da bi se na ta način ognil velikemu deficitu, ki bo do konca proračunskega leta znašal ! okrog tri milijarde. V senatu se sedaj vrši razprava o finančnem I položaju Kolikor je mogoče iz poročil fašističnih ! listov razvideti, sta Ricci in Celessia kritizirala fi-' nančno jx>litiko vlade. V odgovoru je finančni mi-i nister Mosconi naglasil, da nima k svojemu nedav-i nemu ekspozeju v zbornici ničesar dodati. Pri prvi priliki bo predsednik vlnde Mussolini obrazložil gospodarski položaj Italije. Mosconi je opozoril na potrebo, da se revidira davčni sistem. Veruje, da bo znižanje plač prineslo dobre rezultate ter da bo tako omogočeno novo varčevanje. To je edmo sredstvo, da se prebrodijo sedanje težave. V svojem govoru je Mosconi opozoril, da fašistični finančni strokovnjaki vedo in se zavednjo odgovornosti. Prožeti so z neomajno voljo, nadaljevati z začetim delom. Rim, 18. dec. AA. Poslanec Oaribaldl Ezlo ie kritiziral zakonski načrt, ki se ž rajim ukinja praznik 20. septembra Ln ustanavlja nov praznik 11. februarja. Poslancu je odgovoril predsednik vlade z dolgim govorom. Pojasnjeval je politične dogodke, ki so privedli do zavzetja Rima 1870. Italijanske čete so sicer udrlo v mesto, a papež je mogel ven- darle nemoteno izvrševati svojo cerkveno in versko oblast. Nato je Mussolini navedel, kako je potekla razprava o tem vprašanju v zbornici in v senatu leta 1895, ko je bil 20. september proglašen za narodni praznik. Po svetovni vojni in po vzpostavitvi fašističnega režima je ta praznik postal brezpredmeten in navadna parada framasonov. Sledil je naposled historični dogodek končne sprave med Italijo Ln Vatikanom. S tem sporazumom se papež nepreklicno odreka Rimu. Zato glejmo v 11. februar ju, je dejal predsednik vlade, detenje, ki priznava zakonito in pacifistično posest Rima. Dan 20. september pa bo ostal kot spomin na važen zgodovinski dogodek. Dokler bo Italija en narod in eno srce, bo Rim pripadal Italiji in Italija bo rimska. — Govor predsednika vlade so poslanci sprejeli z velikim navdušenjem. Zbornica je nato odšla na božične počitnice. novi kabinet zaželjene velike koalicije. Tardieu je namreč še včeraj zvečer pred odločilnimi pogajanji za razdelitev portfeljev sklical vse svoje bivše sodelavce, da bi preprečil njihov vstop v novo vlado. Dosegel je tudi, da so I>aval, Pietri in Flandin, ki so sc še do polnoči pogajali s Steegom in že bili pripravljeni na sodelovanje, končno vendar odrekli. Vse one parlamentarce, ki so kljub izrečni preporodi vstopili v novi kabinet, je ožigosal Tardieu kot nesramne prebežnike. Tako ima novi kabinet pričakovati v poslanski zbornici izredno sovražen sprejem Tardieuja in njegovih somišljenikov ter je sa-eukrat navezan na brezpogojno podporo socialistov, s katerimi vred bo imel le majhno reiino. Pariz, 13. dec. kk. Dnnašnji listi so sprejeli novo vlado z ledeno rezervo. Levičarski tisk, kot so >QuotidieiK, »LOeuvre« pozdravlja prej>orod, Id se vrši v francoskem narodu. Dragi listi pa podčrta vajo. da bo vsaka vlada morala nadaljevati e politiko Tardieu-Briand. »Protiverske gonje francoski narod ne bo pripustil.« »Echo de Pariš« daje novi vladi le kratko življenje, ker ji manjka ideologije in ji bo kmalu zmanjkalo todi glasov v zbornici. Ze odstopajo OVRA že deluje Paril, 18. dec. d. »Le Petit Nicois« poroča naravnost neverjetne vesti o razpoloženju naroda na Apeninskem polotoku. Nihče ni varen ne v hiši ne na ulici, kajti povsod se kaže delovanje posebne policije (OVRA), ki ima neomejeno oblast in more aretirati vsakega, ki se ji zdi sumljiv. Zaradi tega položaja vlada povsod veliko ogorčenje in negotovost, kaj prinese jutrišnji dan. Dunajska vremenska napoved. Pričakovati Je snega, nastopa mraza z živahnimi severovhodnimi vetrovi. V gorah snežni viharji. Zagrebška vremenska napoved. Oblačno, spremenljivo, zmerna temperatura. Pariz, 13. dec. AA. Novi državni poritajntk Ш-chet, ki pripada levemu krilu soc. radikalov, je poslal pismo predsedniku Steegu, v katerem mu sporoča, da umika svoj načelni pristanek o vstopu v novo vlado, ker ta vlada ne temelji na pogodbi, ki je izvirala iz dnevnega reda poslednje se^e parlamenta. Rojstni dan Nj. V. kralja Ljubljana, 13. dec. AA. Kr banska uprava razglaša: V sredo 17. decembra se obhaja rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. kot državni praznik. V proslavo tega praznika se bo na ta dan ob 10 darovala v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifikalna sv. mnša, po kateri se bo zapela zahvalna pesem Te Deum s pripadajočo molitvijo za kralja. V pravoslavni kapeli se bo vršila svečana služba božja ob 9, v eviuigeljski cerkvi pa ob 10. Istega dne sprejema ban dravske banovine od pol 12 na-prej v banski palači (Bleiweisova 10) poklonitve in čestitke. V šolah se pouk ne bo vršil in državni uradi ne bodo poslovali. Vse trgovine in obrtne obratovalnice morajo biti na ta dan zaprte. Slava Nj. Vel. kralja Belgrad, 13. dec. AA. Danes na dan slave Nj. Vel. kralja, sv. Andreja Prvozvanega, se je vršila dojioldme svečana služba božja v dvorski hišni kapeli. Službo božjo je oprnvil [>atri-jurh Varnuva ob asistenci protojerejev Popovičo. Božiča in drugih duhovnikov. Službi božji so prisostvovali N. Vel. kralj Aleksander, Nj. Vel. kraljiica Marija, Nj. Vis. kraljevič Peter, Nj. Vol. romunska kraljica Marija. Nj. Vis. kne-ginja Olga, Nj. Vis. princesa Пеапа, Nj. Vis. princesa Marina, Nj. Vis. knez Pavle, Nj. Vis. knez Aleksander, predsednik vlade general Peter Živ.koviič z vsemi ministri, minister dvora Jeftič, maršal dvora Aca Dimatrtiijevič z dvorsko civilno in vojno hišo. Po službi lx>žjii se je vršilo svečano kosilo, kateremu so prisostvovale vse omenjene osebe. Rezanje kolača je izvršil Nj. Vel. kralj Aleksander s kraljevičem Petrwm, knezom Pavlom in Aleksandrom ter enim re-dovom kraljeve garde. Po rezanju kolača je kraljevska rodbina sprejemala čestitke. Odličen znanstvenik Ljubljančan - umrl Gradec, 13. dec. kk. V starosti 71 let je umrl danes obdarovanec Noblove nagrade, dvorni svetnik in vseučiliški profesor dr. Friderik Pregl, ki je bil rojen leta 1859 v Ljubljani, kjer je študiral gimnazijo in potem dovršil medicinske študije v Gradcu. Svoje znanstveno delo je začel na vseučilišču v Inns-brucku in dosegel svetovni glas s svojimi mikro-analitičnimi preiskovanji. Znamenita je tudi njegova jodova raztopina ne samo zato, ker močno vpliva na pokončavanje kali, temveč tudi zato, ker okrepi naravno odporne sile organizma. Strašna nesreča na zagrebškem kolodvorat Zagreb, 13. dec. i Davi ob 4 se je dogodila v Zagrebu velika nesreča. S karlovškim mešanim vlakom so prispele v Zagreb kmetice Marija M'la-šinčič, Vrha in Katica Buča. Na kolodvoru so se pričele živahno razgovarjati. V trenutku, ko so si devale košare na glavo, je za njihovimi hrbti priteklo šest vagonov. En vagon je presekal Katico Bučo, da je bila na mestu mrtva Drugi vagon [> i je Marijo Milnnšičevo vrgel nn Ila in jo grozno razni eaaril. Uvedla se je preiskava, da bi se ugotovilo, kaj je vzrok nesreče. Strašna nesrečo jc izzvala na kolodvoru silno paniko. Neslana šalo Helsingfors, 13. dec. kk. Vsi obtoženci ¥ procesu radi ugrabitve bivšega finskega predsednika j Stahlberga so bili p° soglasnem sklepu sodišča ] izpuščeni na svobodo. Iz dosedanjega sodnega po-i stopanja se je dognalo, da se je izvršila ugrabitev aa ueki pojediui ter je bila mišljena *uuo kot ub PreiehU teden V naši domovini z veseljem beležimo dva dogodka, katera je naše ljudstvo z zadovoljstvom vzelo na znanje: 1. Novi ban nase domovine je v nastopu svečano obljubil, da bo posvetil največjo pozornost našemu kmetu in delavcu. Dne II. dec. pa je kraljevska vlada izdala celo vrsto uaredb, ki bodo olajšale davčna bremena našega krnela ter dala novega poguma našim vinogradnikom. Komunike kralj, vlade vsebuje tudi mnogo širokojx>teznih gospodarskih načrtov, ki naj okrepijo naše celokupno državno gospodarstvo ter omogočijo začetek dosledne notranje kolonizacije naje države. S tem se je nekako na najbolj olicijelen način priznalo, da je naša država poljedelska in da mora naša gospodarska in socijalna politika v prvi vrsti služili povzdigi našega kmeta in naše zemlje. Z dosledno izvedeno notranjo kolonizacijo, s katero bi bili morali začeli že pred leti, bomo omejili, sčasoma mogoče tudi popolnoma ukinili, nezdravo izseljevanje našega naroda. V zu-nanie političnem pogledu je naša država pretekli teden slopila na zelo vidno mesto, ker je igrala vodilno vlogo pri razpršitvi raznih fantastičnih načrtov v tako zvanetn vzhodnem bloku. Zveza med Turčijo, Grčijo, Bolgarijo in Italijo je v zamisli onih državnikov, ki so jo kovali, imela namen stisniti obroč okrog itaže domovine. Potovanje našega zunanjega ministra dr. Marinkoviča v Grčijo, navdušen sprejem v Atenah, nedvoumne izjave grških politikov o iskrenem pri atelj-stvu med občina državama, vse to je dokazalo, da o kaki protiiugoslovanski zvezi na Balkanu in v bližnjem orijenlu ne more več biti eovora. Atenski obisk se mora označiti kot eden najvažnejših političnih dogodkov v povojnem času, ker je preprečil nevarno grupiranje držav v naši neposredni soseski. Balkanske države si mora o same brez tuje pomoči ustvariti pogoje za prijatelsko sožitje. Važen je bil pretekli teden tudi za naše severne sosede. lam se je snoval tako imenovani severni blok aH zveza med Madjarsko, Nemčijo in sovjetsko Rusijo ler najbrže tudi Avstrijo. Na čelu pokreta je tudi tukaj bila diplomacija naše jadranske sosede. Nenadni odstop madiarskega zun ministra dr Val-ka ter imenovanje grofa julija Karolvija za vodiiel.a madiarske zunanje politike se smatra za dovoli jasno zna men ie, da ;onji za revizijo mirovnih pogodb, ki ie bila do sedaj zelo priljubljena popevka grofa Beh-lena, ki se bo najbrže moral potegniti bolj v zatišje. To nepričakovano streznitev madžarskih kakor tudi avstrijskih politikov so brez dvoma povzročili zelo o=tri namigi, ki so prišli iz Londona. Ljubim-kovanie s sovjetsko Rusijo za enkrat Je ne vzbuia ne strahu niti ljubosumnosti v Evroni. Italijanska dinlomaciia mora ob razvalinah severnega bloka »beležiti tudi to rcs^ico. Nasprotno pa opažamo zanimiv miroljuben pokret pri bnltiških državah, ki je dal povoda za domnevanja, da se snuje baltiški blok med Finsko, Estonijo, Latvijo in Litvo. V Rigi so se vršila važna posvetovanja med zun. ministri teh držav, ki imajo iste gospodarske potrebe in iste politične skrbi: kaj bo s sovjetsko Rusijo. Kakcr hitro bo Litva uredila svoj spor s Poljsko, bodo teiidcnce v tesnejšem sodelovanju prišle še bolj do izraza. Z vesel em se je slUa'o da se vršijo resna pogajania med Poljsko in Litvo. Ako se posrečijo, potem ne bo nobene zapreke več, da se tudi Poljska priključi baltiškim državam. Evropski mir bi s tem dobil na severu w f?a skrbnega varuha 7elo ne-harmonično na udarja'o v to mirovno politiko gla-tovi iz Nemčije, ki zahtevajo revizijo mirovnih pogodb. Nemška vlada se je namreč spozabila, gotovo pod pritiskom nacionalističnih struj, da vloži proti Poljski strupeno pritožbo pri Društvu narodov. Poljska baie preganja nemško narodno manjšino. Pol'ska vlada je v odgovoru dokazala, kako se godi Poljakom v Nemčiji sedaj, da ne govorimo o položaju slovanskih manjšin, ki so imele privilegij uživali ljubezen bivše cesarske Nemčije. Nemška conia proti Poljski je postala nevarnost za evropski mir. Isti pokret je izbruhnil zadnje dni tudi v Eupen In Malmedy, katere je zasedla Beleija po versaj-skem miru. Sicer ie Nemčija dobila dovolj jasne namifljaje iz Anglije, da naj opusti take sanie, vendar bo morala isto jionoviti še enkrat nova francoska vlada. Francija je srce mirovne politike. Tardieu namreč ni bil strmoglavljen iz zun. političnih vzrokov. Njeeova vlada je morala de-misijonirati vsled svoje katoličanom prijazne politike. Tudi nova vlada, ki se mukoma sestavjla. bo morala nadaljevati tako na zunaj, kakor na znotraj politiko Tardieuja. S tem je povedano, da se ni freba bati kake protiverske eonje ali sprememb Briandove politike, ki je vzbudila toliko lepih upov in miroljubnih strembenj po vsej Evropi. Seveda zahteva tudi najboli iskrena mirovna politika jasnih predpogojev. Francija jih je označila na ra;orožit-veni konferenci v Ženevi, ko je postavila nujnost varnosti in nedotakljivosti mirovnih noTodb za te-nclj mirnega sožitja med evropskimi narodi. Nasproti vsem miroljubnim stremljenjem pa opažamo t Evropi in izven nje znake rcvolucljonamih pokrelov. Pri naši sosedi jc nova tajna policija odkrila široko razpleteno protilašisučno organizacijo. Kavno tako obsioja v sovjetski Rusiji močno proti-vladno gibanje, ki je prišlo do izraza v takozvanem industrijskem procesu. Sovjetska vlada se je prestrašila in obso,ence pomilosula, da bi s tem nasprut-»tvo, ki narašča mednarodno, omilila. Španija je postala vulkan. Socijalni nemiri se pojav^ajo po vsej državi in nevarnost je velika, da ne izbruhne nova vojaška revolucija, naperjena proti monarhiji. Iudi v Južni Ameriki se zopet oglašajo nezadovoljni elementi v več državah. V Indiji je prišlo do novih krvavih izgredov, ki bodo saino otežkočili konsolidacijo britskega imperija, ki ustvarja ravno sedaj novo Indijo in hoče postati zgledno in srečuo društvo narodov pod vodstvom ingleške krone. Germanski naval na Poljsko Nemčija nalašč zavlačuje ratifikacijo poljsko-nemšhe trgovinske pogodbe — Ker ni izgleda za skorajšnjo rešitev, je Pol ska zvišala nekatere carinske tarife — Nemški tisk zahteva reprezalije Varšava, 13. dec. (Tzv. >Stov.c) Iz Nemčije prihajajo poročila o novi goin.il, ki jo je začel nepiSki tisk proti poljski državi. Do sedaj je bilo nasprot-slvo političnega značaja. V najnovejšem čaau pa je poetala velika nevarnost, da izbruhne prava gospodarska vojna med obema državama. Kakor znano sla Nemčija in Polieka po dolgih, trudapolnih pogajanjih podpisu li uiurca meseca načrt trgovinske pogodbo, ki bi bil dobil pravno tiveč šele, kadar bi ga sprejela oba državna zbora. Za prekodno dobi pa sta obe državi pristali na začasno carinsko |>ogcdbo, veljuvno do 81. decembra. Vsa prizadevanja poljske vlade, pregovoriti Nemčijo, da bi trgovinsko pogodbo predložila državnemu zboru, so se izjaloviln. Nemčija je sistematično odklan!ala pod raznimi razlogi te pogovor«. Novi nemški državni zbor. ki je skoroda v celoti Poljski sovražen, ni pustil nobenega dvoma več, da trgovinska pogodba ne bo nikoli ratificirana. Nemčija jc hotela še poglobiti nasprot-stvu ter s tem pokazati Kvropi, da ji je vsako sredstvo v boju proti Poljski dobrodošlo. Ni res. kar pišejo nemški listi in s čemer sc inonda hočejo zagovarjati tudi politični krogi, da je poljski par'a-ment nasprotoval cv je v Jacy proglasilo republiko Vladne tete so upornike razorožile Madrid, 13. dec. kk. Uponvško vojaštvo v t Jacu je izklicalo republiko Dva generala, ki nista hotela sodelovati, so ujeli in zaprli, tamkajšnjega škofa pa so zaprli kol talca Voditelja p kreta sta neki etotnik in porečnik, ki sta bila svo ečasno obsojena na štiri leta trdnjavske ječe zaradi udeležbe pri komplotu proti Primo de Riveri. Ustaši so zasedli Iudi dva sosedna kraia Tardienta in Averbe, kjer so orožniš vu In carinskim stražnikom odvzeli orožje in ustrelili dva oro/nlška častnika, ki sta se upirala. Vse civilno prebivals'vo simpatizlra z ustaši. Iz Valencije je prišlo v ,!ac,o 50') oboroženih civilistov. Število vfi'ašev s civilisti vred znaša okoli 8000 Pol~žai kraja Jara sreli gorovja je zelo ugoden za obrambo. Iz Madrida je bil ,lpx!ano vojaštvo v tovornih avtomobilih, ke* se bali. tla ne bi bila železniška zve/.a prekinjena. Sedai se mora kmalu pokaza i, ali bodo ti vojaki streljali na svoje tovariše in ali so n|lliovl voditelji na strani vlade in monarhije. General Berenguer velia kot razsnden, hladnokrven in neupogljiv človek, tako da je pričakovati, da bo postopal proti vstalem z največjo os! rastjo. Madrid, 13. dec. kk. Ob 2 30 zjutraj je izdala vlada noto. v kateri pravi, da je del posadke v Jacu, pomešan s tujimi elementi, začel revolucionaren pokrel. Po prvem spopadu se je moral tamkajšnji župan s carinskimi stražniki in orožniki umaknili v orožniško vojašnico. Popoldne so vstaši rekvirirali avtomobile in se odpeljali v smeri proti lluesca v sotesko Aerbe. kjer so jih zadržali carinski atražniki in orožništvo. Jugozapadno od Ласе jn vlada koncentrirala čete, ki bodo nastopile proli vstašem, kateri bodo oksemplarlčno kaznovani. i\on-flikt je popolnoma lokaliziran, nikjer drugod po vsej državi ee nI pripetil niti najmanjši sllčni dogodek. Vse časopisne vesti, ki bi poročale o nemirih ali stavkah, so podvržene do nadaljnjega cenzuri, rnvno tako tudi vse brzojnvno in telefonske vesli itil. Po drugi uri zju'raj se je sestal v vojnem minis.rstvu ministrski svet. Kralj je zvečer obiskal opero. Telefonske zveze z raznimi mesli nn severu so prekinjene, najbrže zalo, ker jih je zaseglo vojaštvo. Za carinska obzid.a London, 13. dec. kk. V nekem govoru v Glas-gowu je izjavil Baldvvin, da Anglija ne sme biti več prodajno ozemlje za produkcijske presežke vse-t?a sveta. Smešno carinsko premirje, ki ga je skle jtila vlada v Ženevi, se mora odpovedati. Edina poi je ta da se angleški svobodni trg obda s carinskim zidom in da se od vsakogar, ki bi uvaial blago, zahtevalo recipročne koristi. Madrid, 13. dec. kk. Druga vladna nota objavlja, da so došla poročila iz ,!acc, ki ugotavljajo, da jo položaj manj resen, kakor so ga opisovale prve nep:>pr>lne vesti Del tamka:šnje posadke se ni i>ri-družil vstašem in se jim upira. Ta neverjetni dogodek v Jaci bo najbrže končan že v par urah. List »A-R-C< izjavlja v ostrem uvodniku, da je nerazumljivo, kako se more kaj lakoma zgoditi, kar se svoječasno ni zgodilo proti diktaluri. Madrid, 13. dec. kk. Upornike v Jaci, ki so pcinictmua menili, da je Iudi v drugih pokrajinah Španije izbruhnila vstaja, so ob 8 zjutraj napadle vladne če'e z desne in leve strani pri vasi Ksgueva. Vladne čete so prišle od Guesce ui Saragose in so imele s seb-ij osem ba'erij. Na kratko dift'anco se je začel hud krvav b:)j. Uporniki so se držali samo malo časa, potem pa so bili obkoljeni. Vladne tete eo ujelo veliko upornikov in zaplenile vse orožje, municljo in avtomobile. Privatne vesli poročajo, da so ve'rši mislili, ko so se bližale vladne Če>e, da ao lo njihovi pris'aši, ler so jih pozdravljali s klici: »Živela republika!« Bili so takoj ujeti in eo sedaj že odpeljani pred vojno sodišče, ki jih bo v suma-ričnem postopunju obsodilo na smrt in razsodbo takoj izvršilo. Voditelja velašev sta dva pehotna poročnika in dvn topničarska stotn'ka Eden od poročnikov je sin generala Salinasa, šefa generalnega Slaba v Saragosi. Zgube vstašev znašajo devet mrtvih, 11 ranjenih in okoli 100 uje'nikov. ki pridejo pred vojno sodišče. Cuie se Iudi, da je prišlo predvčerajšnjim v Jaco 200 študentov z dvema vseuči-liakima profesorjema iz Madrida in Saragose, ki so izdajali proklamacije. da je neposredno pričakovati izklieanja republike v Španiji V fepaniji vlada sicer popoln inir. V Madridu je bilo več oseb aretiranih, med njimi trije časnikarji in neki znan republikanski odvetnik. Paril, 13 dec. kk. S špatisko-francoeke meje se Siri govorica, da se je vstaja v Jaci začela pod vodstvom pobeglega lelalskega majorja Franca. Madrid. 13. dcc. AA. Vlada je dala aretirati v Madridu in Barceloni okoli 300 politikov In štu-I dentov. V Huescu je bilo Izvršenih 140 aretacij. Macdonald obsoja Churchilla La Churchil.ov govor o Indiii je odgovoril Macdonald, ki ga je ostro zavrnil London, 13. dec. AA. Ministrski predsednik Macdonald je ostro obsodil zadnji govor VVinstona Churchilla o Indiji. Tudi list Vrimes« energično zanika, da bi mnenje Churchilla predstavljalo konservativno politiko. List nadalje naglaša. da zastopniki angleških političnih strank noč in dan delajo na lo, da pride rio sporazuma z indijskimi delegati in do rešitve iz najbolj težkega in nevarnega položaja, v katerem se je kedaj nahajal britski imperij. Churchill se lahko upravičeno ponaša, da ga podpirajo v Indiji pri širjenju nezaupanja v konferenco. Kljub teinu je ravno tako malo zastopnik konservativne stranke, kot so kalkutski morilci zastopniki Indijcev, ki so zbrani na konferenci okrogle mize. Njegov govor ne bo imel nikakega vpliva nn angleško indijsko politiko. Sinoči je ministrski predsednik Macdonald omenil Churchillov govor na javnem shodu v Itea-dingu. Dejal je, da so indijski delegati prišli na konferenco, tla se pogovore o na daljnem političnem razvoju Indije. Podkralj, ki je eden največjih mož v Indiji, je vedno'podpiral to gibanje, ker je smatral, da je lo zadeva modrosti in ne politike. Podkralj, ki vlada v Indiji, ni liberalec, ni kon- servativec, niti član delavske stranke. Tu ni govora o političnih uačelih. Ko na konferenci zastopniki muslimanov, Hindujcev, Sikhov, zaiirunih razredov, indijskih kristjanov in angleških trgovskih krogov izmenjavajo svoja mnenja, izbere gospod Churchill ravno ta trenutek za govor, ki je zloben od prvega začetka do zadnjega konca in popolnoma brez konstruktivnih idej. V tem govoru ni nič drugega kakor zastarele teorije o odnošajih med Imperijalno vlado in ljudstvom, Ui je prišlo pod njeno žezlo. slepe za vso moderna gibanja in okostenele glede ravnanja z ljudstvom, ki smo ga sami prosvethli v političnih vprašanjih in stremljenjih. Kako morajo biti užaljeni oni, ki so imeli pogum priznati, da je bilo postopanje na konferenci tako dobro, da so izgubili občutek brezpruvnosti. Kaj naj porečo U temu indijski kongres iu vsi oni, ki žele konferenci neuspeh »Menim,* je končal Macdonald, »da je dober vtis ua indijsko prebivalstvo lako močan, da lahko dovolimo Churchillu, da govori tako. kakor je sinoči. Svetujem mu pa, naj tega ne ponovile Danes bo ministrski predsednik Macdonald sprejel v ChecjueiHu 30 hindujskih in muslimanskih delegatov, s katerimi bo nadaljeval razpravo o vprašanju manjšinske zaščite. Izvoz živine v Francijo Belgrad, 13. dec. A A. Kraljevsko poslaništvo v Parizu je ukrenilo pri francoski vladi vse potrebno glede dovoljenja izvoza naše živine v Iran-cijo. Poslaništvo je dobilo od poljedelskega ministrstva tole obvestilo: Uvoz goveda, ovac in svinj je dovoljen samo ledaj, če je živina poslana naravnost v klavnice v Parizu, Strasbourgu, Modani, Mctzu in Mulhousu. če gredo pošiljke po kopnem, v Nantesu pa, če gredo po morju. V klavnice v Reinsu in Boulognu se sprejemajo samo ovce. Ovce in svinie se lahko |>ošiijajo preko vseh carinarnic, ki so' odprte za uvoz živine. V vsakem primeru sme prevoz čez Italijo iti v Francijo satno čez carinarnice v Breuil-lu in Modani ter Ventimigli. Živina mora imeti izk az uprave krajevnega oblaslva o izvoru in izpričevalo, da ui zadnjih 0 tednov v dotičnem kraju bilo nikake nalezljive bolezni ua živini dotične vrste. V tem izkazu mora biti navedeno število živine in njen opis. Izkaz ne sme biti starejši od 3 dni pred oddajo živine ua vožnjo. Vrhu tega je živina podvržena veterinarsko-zdravstvenemu pregledu na uvozni postaji. Jugoslovanskim izvoznikom ni ireba zahtevali nikakega posebnega dovoljenja za uvoz blaga, če so izpolnili vse naštete pogoje. Budimpešta. 13. dec. AA. Minister vojske je zahteval uvedbo obvezne vojiske službe čeprav je lo v nasprotju s Iriauonsko pogodbo o miru. 15 letnica pohoda v smrt Budimpešta, 13. dec ž. »Msgvar Orszag« piSe ob 15loLnici srbskega umika preko Albanije: Sedaj je minulo 15 lel. ko eo ostanki srbske vojske, vlade in diplomalskega zbora ler prebivalstva krenili iz Niša. Ta strašna pot preko Srbije, Albanije, Črne gore do Valone se mora imenovali p'-h«d v smrt. Takemu trpljenju in talci tegobi ni bilo primera v svetuvm vojni 36 mcsiionariev v nevarnosti Peking, 13. tleč. A A. Angleško poslaništvo |e bilo obveščeno, da je 36 britskih in ameriških misijonarjev v veliki nevarnosti. Zasledujejo jih ki>-munisti v lloihovu na otoku llainan Angleški in ameriški konzul sta zahtevala pomoč po morju. 3 banditi ra električnem sfnfu Newyork, 13. dec. A A. Danes so usmrtili na električnem stolu v Sing Singu tri bandite. in sk-er Bolgerja, starega 19 let. Butleria (20 lel) in Fer-nandije (22 let), ker so umorili lekarnarja v okolici Longislanda. _____ Navodila davčnim oblasivom Be1|Jrad, 13. dec. AA. V zvezi z odlokom, spre-jetiui na seji ministrskega sveLa 11. t. m. v dvorn, je minixte>r za finance z včera šnjim datumom po&ial vsc-ui davčnim oblastvom v dr/a vi tole okrožnico: Davčni ostanki od zadolžitev po starih »ako-nib o neposrednih davkih ter davkih na poslovni promet do konca leta 1930, se moreijo poravnati r enakih obrokih ia na;več v petih zaporednih >i letih, poCeoAi s 1. jauuar,eui 1931 ш мсег v temi« redu: 1. Odplačila v tolcu 19?9-30 se »matreijo izvzet* od zakonskega predpisa, da gredo prednostno oa račun oddoLžitvc zadolženih davkov po novem zakonu; 2. ako so I temi odplaSili pokrite zadolžitve odmosno davki po uovem zakonu za 1929-30, м bo presežek, ki ок1але, odbil od dolga в leta 1928, ostanek pa se bo smatral kot davčni dolg po rtareai zakonu; 3. ako odplačila v letu 1929 30 ne poilcrijerjo zadolženega iznosa po oovem rakonu, se bo smatrala kot davčni dolg po starem zakonu ooa vsota, ki je prenešena iz leta 1928; 4. tako dobljena vsota zadolžitve po starih zakonih se bo z rdečilora vpisala v ditigo rubriko davčne glavne kniige m lam razdelila na pet enakih delov, od katerih je treba prvega plačati na vsak način najkasneje v loku leta 1931, drugega nni,kasn«'ie v toku 1932, tret ega najkasneje v roku »933, četrtega najlkasneje v roku 1934 in petega najkasneje v roku 1935; 5. vsak del se mora plačati v dveh polletnih obrokih in sicer prvi najkasneje do 15. avgusta, drugi pa do 15. novembra vsakega zadevnega leta; 6. za tako dobi ene vsote dolgov zadolžitve po starih zakonih se bodo računale 3% obresti od dneva plačila. Zadolžitve po novem davčnem zakonu »e v nikakršnem primeru ne morejo izpremeniti v tu navedena obročna plačila in obrestne mere 3%, (Iz davčnega oddelka finančnega ministrstva.) Glavna skupščina JNZ Belgrad, 13. dec. p. Jutri se vrši v Belgradu glavna skupščina jugoslovanske nogometne zveze, ki obeta bili zelo zanimiva, deloma p« tudi burna, ker se bo na njej obravnavalo predvsem vprašanje razdelitve denarja, ki ga je naša nogometna reprezentanca prinesla iz Amerike, dalje spori v posameznih nogometnih zvezah, predvsem v Ljubljani in Zagrebu. V teku današnjega dne so pri-spcli v Belgrad številni zastopniki nogometnih društev iz vse države. Befgrajske vesti Belgrad, 13. dec. Da se izvršijo sklepi zadnje seje ministrskega sveta pod kraljevim predsedstvom, so imeli strokovni peferenti konferenco, na kateri so sprejeli sklepe o tem. kako nujno izvesti odloke ministrskega sveta. Najvažnejša dela bi se Imela izvesti do začetka januarja 1031. Bazen tega so bile izdane direktive zu varčevanje v državnem in bano-vinskih proračunih. Delavska pogodba z Avstrijo. Včeraj je bila v ministrstvu zunanjih zadev konferenca o vprašanju pogodbe z Avstrijo glede zava-itvaaija delavcev z ozirom na plače in stroške. Konferenca s« začne 15. t. m. na Dunaju. Za zastopnike n še kraljevine na tej konferenci so dolojeni dr. Vladimir Kaličič, dr. R. Maljafič, M. Naumov, dr. Marko Stojkovič. Zn člana stelne komhije za zavarovanje de-lavccv pil mednarodnem ursdu za delo v Ženevi sta imenovana Dušan Je emič, načelnik oddelka za socijalno politiko v ininislr^tvu za socialno p-Ji-liko in narodno zdravje, in Milan Glaser. ueaer direktor SUZOR a v Zagjcbu, Stoletnica kneževine Srbije Ljubliana, 13. decembra. Letos praznujejo stoletnico svoje neodvisnosti Grčija, Belgija iu bivša Srbija. Prav na današnji dan pred sto leti je bil objavljen v Belgradu iiati-Serif sultana Mahmeda II., s katerim je tedanji bolgrajski pu šalu k dobil neodvisnost in bil povzdig-njon v vazalno kneževino Srbijo pod knezom Milošem. S tem aktom je hil omogočen svoboden razvoj Srbiji, ki se je po stoletnih krvavih bojih otresla suženjskega jarma. Zavetišče sv Jožeta Ljubljana, 13. decembra. Hiralnica sv. Jožefa na Vidovdanski cesti, edon naših najstarejših karitativaih zavodov v Ljubljani i, izpremani na vsestransko željo z .utri-fenjem dnem, I. j 15. t. m., svoje ime in se bo odslej imenovala Zavetišče sv. Jožefa. Hiralnično poslopje je bilo namreč v letošnjem letu znatno povečano, tako, da je dobilo v n'.em 50 novih bolnikov prostora. Ta dozidek je bil dokončan koncem novembra, blagoslovljen pa je bil G. decembra. Obred blagoolovljenja je izvršil prevzv. gospod knezoškof Slovenska srebrna poroka v Nemčiji Zavetišče pa bo dobilo tudi novo kapelo, ld je že pod streho In na zunanji strani že skoro do-gotovljena. V kolikor dopušča vreme, se vrši dozida vanje notrajfščine dalje. Kakor upamo, bodo tudi ta dela končana že v prvi polovici prihodnjega leta ln bo prišlo v tem času že do poevečenja nove kapele. K veselemu napredku pri dozidan ju hiralnico eo priHpevlci dobrotnikov mnogo pripomogli. Njim ta pa vnem, ki so pokazali svojo veliko naklonje-ncel napram zavodu e pobiranjem milodarov za povečanje poslopja in zidanje nove kajiele, se vodstvo zavoda tw*,ilopleje zahvaljuje. Toda vsi prl«[>evki blagih dobrotnikov še daleč ne dieegajo višine ste Ako v, ki so jih zahtevala izvršena dela m ki še vedno narašča. Vodsitvo je bilo prisiljeno najeti še precejšnje posojilo, ki pa zaradi visokih obresti zavod silno obremenjuje. Zavod namreč še sam spričo nizke oskrbnine za bohriike le s težavo shaja kl'.iub največji varčnosti in skromnosti. Zato je vodstvo zavoda prisiljeno obrniti se e ponovno pro&njo m pomoč na vsa blaga srca, ki ao плп) že pomagala in na vsakogar, ki čuti z noj-bediiejfttmi ln najzapuščenejMmj siromaki in je pripravljen pomagati Kr. be-пккл uprava nam je dovoljenje za pobiranje milodarov podaljšala za eno loto. Ne zaprite nam torej vrat. ko pridemo rope* trkat nanjal Ne zavrnite naše prošnje, tomveč priskočite nam na pomoč vsak po svojih močeh! Veaik najmanjši dar umi bo dobrodošel, vam pa bo aaki&n na stoterne obresti pri nebeSkem Očetu. Saj s tem, da podpirate zavod, ki ima edini namen lajšati bedo človeštva, dajete svoj dar v naj-y>l'jši namen. e S mri koroškega izgnanca Skrvenjgradcc, 12. deccmtibra. V noči od četrtka na potek je v tuik. javni bolnišnici umrl g. Lovro Potočnilik, krojač in poeestniiik v Slovenjgradcu. Rajni je bil ro- jen 1879 v U jok šah na Koro&kom, od koder se je po nesrečnem plebiscitu kakor zaveden Slovenec minaiknil v Slovenj gradeč, kjer si je kupil lačno hišo. Bil je pravi krščanski mož in veren katoličan, naročnik več krščanskih listov, odbornik v b:ivšeni občinskem odboru, blagajnik obrtnega društvu iin odbornik zadirttpe kroja č.ev in čevljarjev v Slovenjgradcu. Bil je tudi ze.lo mnrknintna in doliro znana oeeiba, vsej duhovščini bliiižje in da.ljše okolice dobro znan. Pogreb rnpneg«, ki zapušča ženo in troje ne-preskrb.lje.niJi otrok, bo v nodeljo 14. t. m. cvb 5 popoldne iz mrtvašnice javne lioltnišnice na mestno pokopališče. Prizadeti obitelji izrekamo noše iskreno sožalje. N. p. v m.! Strel radi dediščine Sv. Vid pri Ptuju, 11. decembra. Dne 8. t. m. se je Katika VidoviČ podala iz. Dravinjskega vrha, kjer je doma, v Pobrežje k svojemu staremu očetu. Ko eo sedeli pri večerji, eo kar naenkrat počili skozi okno trije streli in Katika se ie poleg svojega starega očeta zgrudila. Vendar jo pa šc sama vstala in tekla k soeedu. Oče je hitro šel ven in je dobil zunaj svojega sina. ki je hotel ukrasti očetu svinjo iz hleva. Mladi MehelaJ jo baje hotel ustreliti očeta, ker se nista razumela, zadel je pa svojo nečakinjo. Oče ni hotel sinu izničiti [Kieostva in je Imel namen ga izročiti svoji vnukinji Katikl Vldovič. Zato so bili okoli MtholaCeve niše prepiri na dnevnem rodu. Končali so se w enkrat tako, da je Mihelač v zaporu, Katika pa v ptujski bolnišnici. Tudi eno izmed Žalostnih praznovanj. U 1 а d b e c k — Nemčija. Srebrni par Franc Pokovec in soproga Marjeta sredi odbora društva sveto Barbare v Gladbecku in odbora roženvenske bratovščine v Gladbecku. Društvo je največje moško društvo v Nemčiji, ima 208 članov; predeednik je Franc Pokovec. Slovenski grobovi v Vestfaliji Gladbeck — Vestfalija. Skupni grob 349 ponesrečenih rudarjev dne 12. novembra 1908, med njimi je bilo 31 Slovencev. Rudnik jo bil Radbod, ki leži v občini Hovel. Vča- sih obiščem ta skupni grob in tam počivajoče Slovence, drugih Slovencev je zd«j tukaj malo, samo 7 družin. V nedeljah se peljem navadno v kraje, kjer stanujejo Slovenci in jih pastoriram. Ker sem zidaj precej daleč od sredine Slovencev, me včasih zvečer prime domotožje po rojih in začnem peti: Ob tihi luni, Če sem sam, pošiljam večkrat misli k Vam, zapojem sladke pesmice, za Vas še bije moj' srce. Teneundero. Bratovščina je tudi največja v .vemeiji, ima 204 članice, prednica je gospa Pokovec. Srebrni par je doma iz Kresnic pri Litiji in zelo katoliški in vnet slovenski par. Srebrno poroko sta praznovala 19. oktobra 1930. Bog ju živil Proslava sv. Avguština na univerzi Bogoslovna akademija v Ljubljani priredi svečano komemoracijo 1500letnice smrti sv. Avre-lija Avguština (umrl 24. avgusta 430) v nedeljo 14. t m. ob 11 v zbornici Univerze kralja Aleksandra I. s sledečim sporedom: 1. Predsednikov nagovor. — 2. 0 Avguštinovi »Državi božji«. Predava univ. docent Jos. Turk. — 3. Avguštinove »Confessiones«. Predava prof. dr. F. K. Lukman. — 4. »Ustvaril si nas zase in ne-pokojno je naše srce. dokler ne najde pokoja v tebi« (Confes I. 1). Za moški zbor s spremljevanjem trobil zložil dr. Fr. Kimovee. Pod skladateljevim vodstvom poje zbor slušateljev teološke fakultete. — Vstop prost V Skoiji Loki grade novo šolo Škofja Ixika, 13. dec. Dela pr.i novi šoli dobro napredujejo. Stavila je v surovem stanju dozidana in deloma žc pokrita. Ako bodo dela taiko napredovala, bo šola dograjena že preccj prod začetkom drugega šolskega leta, tako da se bo pouk že drugo leto nemoteno vršil v novem poslopju. Stavba bo najmodernejše zgrajena, opremljena z vsem novim modernim inventarjem, električno razsvetljavo, v vseli prostorih je Pogreb nesrečnega Kolariča Trbovlje, 12. decembra. Kako so rajnega cenili njegovi tovariši in drugi, se je pokazalo v petek [>opoldne ob 3 pri odvozu zemeljskih ostankov v Ragoznico pri Ptuju. Sokcija železničarjev Zidani most mu je zapela žalosti nko »Usmili se na«, Goepod«. Rajnemu so ob njegovi zadnji poti spregovorili govorniki lepe besede, opisujoč njegovo marljivost v službi in ko-legijalnost njegove osebe. — Tone, Bog plačaj tvoje delo! Ptuj, 12. decembra. V petek je oznanil v izredni uri zvon, da je zemlja znova odprla svoje nenasitno žrelo. Skopana jama je čakala smrtno ponesrečnega trboveljskega železniškega nadzornika Kolariča Antona, ki ga je v sredo zajela lokomotiva ч Zagorju. Mrtvega Kolariča eo v Ptuju na postaji naložili na mrliški voz. Izredno dolga je bila vTSta črnili po-grebcev, zvoki železniške godbe iz Trbovelj pa so turobno nabrali v pozno jesensko naravo. Svetnik gosp. p. Alfonz se je pri odprtem grobu poslovil od vernega mladega moža, ki je pustil za seboj ženo in malega otroka. Nadzornik g. Spi nd ler, ki ga jc pokojnik imenovanega dne v službi nadomeščal in s tent postal žrtev poklica, mu je v slovo mehko spregovoril lovariških besed. Godba je še zadnjič udarila svoj žalni komad, jesensko solnce je žalostno priktrkalo, grob se je zasul. Mirno spavaj v domači ptujski zemlji, dragi Tone! Za izseljence, ki se vračajo Izseljenskin komisarijnt kraljevne Jugoslavije v Zagrebu sporoča sledeči odlok ministra socialno politike in narodnega zdravja: G. minister socialno politike in narodnega zdravja Nikola Preka je popolnoma odpravil plačevanje tako zvane povratne glavarine (v iznosu 3 dolarjev za oeebo), katero je moral plačati na meji vsak izmed izseljencev, lei se je vračal iz tujine v domovino. Izseljenci, ki so se vračali v domovino, so se radi plačevanja te glavarine pogosto pritoževali, češ, da je povsem krivično, da morajo plačevati tedaj, ko se vračajo na svoj rodni dom, še posebno takso, s katero naj bi si nekako pridobili pravico za vstop v domovino. Odlok g. ministra ima namen, pospeševati pri izseljencih idejo vrnitve v domovino in bo gotovo z veseljem pozdravljen pri vseh tistih, ki sc nameravajo vrniti v domovino, zlasti še zato, ker so njihovi prihranki radi izredno slabih gospodarskih prilik v Ameriki in drugod gotovo z.elo majhni. Dejatvo, da sc je obrnila pozornost tudi na naše pereče izseljeniško vprašanje, nas navdaja z upa-I njem, da merodajni faktorji ne bodo le skušali ! pritegniti nazai v domovino vseh tistih, ki so šli j v tujino s trebuhom za kruhom, ampak da bodo v j prvi vrsti skušali preprečiti šc vedno rastoče izse-, Ijevanje, ki gotovo najhujše škoduje našemu na-1 rodnemu in gospodarskemu napredku. vodovod in centralna kurjava. Za osnovno šolo je določenih 10 sob. za meščansko pa 4 sobe. Dalje l>odo v zgradbi 2 zbornici, 2 pisarni, več kabinetov, kopalnice, velika risalnica in hišnikov^ stanovanje. Pri šali pa bo igrišče .in velik vrt. Za šolskim poslopjem se bo zgradila telovadnica, katera se bo lahko preuredilo v slavnostno dvorano. V bližini se bo za učitel j -stvo zgradila posebna stanovanjska hiša. Načrte za zgradbo je dala bivša oblastna samouprava brezplačno, i]zdelal jih jc [M g. ing. Hue. Gradbeno delo jc prevzela stavbena tvrdka T o m a ž i č iz Ljubljane, ostala dela pa so razpisana. Stroški za vso opremljeno stavi« so preračunani na dobre 4 milijone dinarjev. Prispevale bodo občine Škofja Loka 50 odst., Stara Loku 33 in Zminec 17 odstotkov. Učenci iz drugih občin, k.i bodo posečali meščansko šolo, bodo morali plačevati šolnino. Šola bo gotovo ena izmed najlepših stavb mesta, zato pn bodo meščani kmalu pozabili žrtve, k.i so jiili u/trpeli. saj bo prav tn postala v bližnji bodočnosti kulturno in vzgojno src-dišče vsega okraje. Smrtna nesreča v trboveljski cementarni Trbovlje, 13. dec. Danes ob pol 12 dopoldne se je v trboveljski cementarni zgodila strašna nesreča, katera je zopet zahtevala življenje pridnega in marljivega delavca, vršečega svojo dolžnost. Tovarna je urejena tako, da se cement po posebnih pripravah tovori naravnost v železniški vagon. Delavec Grobelnik je bil postavljen, da čisti iti maže jermenje in transmisije. To delo ie opravljal ludi danes dopoldne. Nihče ne vc, na kak način ] sc je zgodilo: zašel je med jermenje, ki mu je zdrobilo stegno in glavo skoro do polovice zmečkalo. Umirajoč jc obležal na meslu. Nadzornik naprav je opazil, da so jermeni nenavadno čisti in brez nrahu, kar se mu je čudno zdelo. Stopil je pogledat za Grobclnikom. ker je takoj slutil, da bi se bila utegnila pripetiti kaka nesreča. Našel ga je na tleh skoro žc brez življenja. Brž so telefonirali v Trbovlje po reševalni avto. Ko je ta čez deset minut prtdirjal na kraj nesreče, je bil Grobelnik že mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico. Ko je bilo oddano to poročilo, šc ni bilo mogoče ugotoviti točnega naslova ponesrečenca niti naslova njegovih svojcev, katerim naj bi se javila 'alostna vest , v s.*• Božič pokloni PEC. Darilo no stane uit, ker se samo izplača. Božična prodala samo od 6. decembra do 6. januarja. Pri plačilu v cotovini 10"/r božični popust ali na obroke pod ugodnimi pogoji. »Zephir« cl. d.., Subolica tvornica peči in cmajla Varujte se slabih ponaredb. Samoproiiaja za Ljubljano Breznik & Frltsch, Celje: D Rakutch; Maribor: Plnter&Lenard Kartuzijan p. Bruno Wild umrl Št. Jernej na Dol., 12. dec. Iz Cervari v Italiji je došlo sporočilo, da je ondi umrl dne 6. decembra kartuzijan p. Bruno Wild nn omehčanju možgan Rojen je bil 24. aprila 1861. leta v Chal-Marmonticr (Klsass-Lothringen) v Nemčiji. Okrog 15 let je preživel za samostanskimi zidovi v kartuziji Pleterje ler bil več let tudi ko-adjutor. Poleg materinskega jezika je obvladal tudi francoščino in v teku let se je precej dobro priučil tudi slovenskega jezika. Bil je vsestransko naobra-žen, priljubljen, domač z. vsakim, prijazen, tako da si je na mah osvojil nebroj prijateljev. Posebno veselje pa je gojil do sadja. Znano je, da imajo v kartuziji Pleterje žlahtno sadje kot malokje v Sloveniji. In nemala zasluga gre pokojnemu p. Bru-notu, ki je naročal sadike iz Francije, sam sadil, presajal, gojil in oskrboval. Pred leti je bil vsled rahlega zdravja premeščen v Cervari v Italiji, da bi si izboljšal zdravje. Pa je volja božja bila drugačna. Živel in umrl je kot svetnik. III. karitativno predavanje v Unšonu Opažamo razveseljivo dejstvo, da usmerja ltpš Človek obče svoje hotenje in mišljenje vedno bolj in bolj v duhovni svet, da postaj« boljši, plemenitejši, ima več kulture srca; moč ljubezni in žive vere preizkuša v vsakdanjih borbah življenja. Naj-jačji so li odtenki v odnosu do bližnjega, v delu in žrtvah do trpečih. Zato nam bo III. karitativni večer odkril to stran človeške duše, ki je tako zelo izrazita v nemških katoličanih, ki vodijo skoro 90% vsega karitativnega dela v Nemčiji. Dobri poznavalec nemških katoliških razmer, gosp komzistori-alni svetnik Janez K a 1 a n nam bo pokazal nemško karitativnost, ki nam bo odkrila nove razglede za delo do bližnjega. Predavane bo v torek, dne 16. decembra ob 8 zvečer v -beli dvorani« Union? v Ljubljani. Smrt domžalske korenine Domžale, 12. decembra. Umrl je v Domžalah v 6rodo 10. t. m. v starosti 85 let Jakob Sme, katerega pogreb se je vršil ob obilni udeležbi v petek 12. t. m. na farno pokopališče v Domžalah. Pokojnik je bil od ustanovitve član gasilnega društva v Domžalah ter je bil ob njegovi 501etmci odlikovan s kolajno. Da so ga spoštovali vsi, je pokazal njegov pogreb, ko so ga prišli spremit na njegovi zadnji poti. Domžalska godba se je udeležila korporativno, gasilsko društvo Domžale, gasilci iz Stoba in Vira so spremili rajnega k vernemu počitku. Pokojnik je delal čea 40 let neprestano v tovarni Ladstatter za slamnike, katera mu je v onemoglosti že nekaj let izplačevala nekaj pokojnine. Bil je vedno veselega zmačaja, ler se je vseh slavnosti rad udeleževal, dokler mu niso vsled onemoglosti domalega odpovedale noge. Pred več leti je bil poleg svojega poela tudi skoro edini brivec v Domžalah, ter si je štel zelo v čast, ko je hodil strič in brit odlične osebe. Najrajši je pripovedoval doživljaje iz svojih davnih vojaških let, katerih se je tako natančno spominjal še na smrtni postelj L Bil je veren mož katoliškega prepričanja in Bogu vdan in tako j.e tudi zaspal. Vsakemu, kdor ga je poznal, ostane v do brem spominu. LEVJA MENTOL IHtOŽENKA Če glava, ntlje, trup boli. Te „LEVJA DR0ZENKA" miri! Rudarski praznik v Hrastniku Obletnica zasilne cerkvice H r ii s t n i k , 12. decembra. Dvakrat so lotos naši rudarji obhajali praznik »vejo tavetalce sv. Barbare. V nedeljo so r irodlio, skupno i ros p. ravnateljem Iti urad ni&t volti v svojih rudarskih uniformah poromnli k oltnr u ev. Barbaro v cerkvi na Dolu, 11.4 Marijin pnisnik so se pn enako \si skupno s svojim pn dstojništvnm zgrnili okoli svoje slare častitljivo rudarske »aslave in se ibrali v naši zasilni cerkvi, kjer so je isti dan slavila tudi prva obletnica Milo jo vabil tudi tn dan, kakor ie c o ki leto, ir. stolpiča zvonček In klical k proslavi. Zbrala м je ogromna množica, knkih 2000 vernikov. Va*ek> presenečenje j«4 igralo vsem v cčoli. Xa desni utrnili v kotil pred glavnim oltarjem, o stal oltnr rudarske znvotnlce sv. Barbare, oltar, kakršnega Jo ni nihče videl. Gleduli so pravi rov, ki ga držijo opore, rov takšen, v knkršneui dela trilo delo več stotin rudarjev, katerega pn ž<\ue in domači por. naj o le Iz pripovedovanja. V ozadju rova je slnla lep« oljnata slika sv Barbare, slikami na plntnu. osvetljena z žarnicami. Ostali rov je pa razsvetljevalo šest obešenih prižganih jamskih sve-lil.Ti. Obzidan je bil rov do vrha s samim premogom. Nad vhodom je oznanjal napis: ->Sv. Barbara, rudarjev wivetnica,c više zgoraj nad premogom je pa klic.il drugi napis: »Čuvaj nam rove, našo do-movet. Spredaj je pn stnlo meYOMMT ki ga jemljo otroci kot slaščico Dobiva se v vseli lekarnah, drngorijah in boljših špecerijskih trgovinah: velika škatlja Din 56"—. srednja škatlja Din 'ic—. mala škatlja Din Ib'—. i Povest Sttmarjeve Magdalene •H) letnica bivše vevške tovarniške delavke Dev. Mar. v Polju, 12. dec. Poznana je vsaj v treh okoliških turah |>od domučiin imenom Šuma r jeva Magdalena. V krstnih matičnih knjigah pa imajo zapisano: Pogačnik Magdalena roj. 1. 1840. Ni ga Poljea, ki bi jc ne |x>znal pod domač™ imenom. Iz njenega življenja naj povzamemo: Naša 90 letna Magdalena jc iz nekdaj uglodne in premožne logača r jeve rodbine, ki ic imela svoje posestvo in (Šumarjev) mlin na Ljubljanici, na prostoru današnje [»apirnice v Vevčah, ko je imela 8 let. torej pred 82 leti, je gosp. Zheschko iz Ljubljane kupil od njenega očeta mlin z vsem posestvom ter vodno pravioo, kjer «0 kmalu potem pričeli meriti, zidati in zgradili malo pap rno tovarno. Njim I>a so kupili oz. dali v zameno obširno posestvo na tej strani Ljubljanice (hiša ima danes že pet&gu gospodarja). Njen oče vesel, da je dobro prodal, se je udal pijači, pritisnile »o še ne-treče i-n družina je obubožala, šole takrat ni bilo in 13 letno dekle je šla v papirnico na delo, ob nedeljah pa k pouku kršč. nauka. Da je bil to hud udarec za njo, ko je morala meti zidovjem očetovega mlina, mesto brezskrbno skakati, trdo delati od zore do mraka, po potrebi tudd 14—16 ur. Isto usodo |e delil z njo nien še sedaj živeči par let mlajši brat občinski ubožec. Dokler je imel Zheschko papirnico, je družina imela še neke privilegije, in gospod sam je bil dober. Ko so prevzeli -Kipirnico dunajski židje, je družina vse zgubila. Ko jc bila stara 9 let se je nstrnšrla nekega psa in pri tem padla ter si zlomila nogo, da ji je kost ven pogledala, ter »ma še danes nogo pohabljeno. V papirnici je bita nepretrgoma 47 let, kot »celarca«. V štetju papirja na rise (takrat so imeli še stare »rise<. vago iti metre) je bila ena najbolj izurjenih, pri nji so se učile vse poznejše delavke. V štetju papiirja se je tako izurila (papir se šteje čisto na svojevrsten način), da je pri slabi petrolejki, ali pa tudi v temi zanesljivo .štela. Koliko ravnateljev in delovodij je pre- (Razprodaja zimske zaloge damske in moške konfekcije )0 izredno znižanih cenah pri Glite£jubljam Prešernova 7-9 pesnitev gosp. p. Krleoslom« Sokov anlčfl, harnionl-ivrano |vi gosp r>. Francetu Ač.ko. Posiviti ee glasi: 1. Pozdriivl;«4iB Barbaru, naša Mvetnlca. Tvoji rudarji smo, vneto Te prosimo. Čuvnj nam rove, tmše domove, Itoko nnm odnrl, težav no« otmi. Pozdravljena Barbara, naša dobrotnloa. Varuj družine nam ŠČItl naš sveti hrani. Da bo Življenj* nnm v zasluienje, 11 ji rosi moči, za težko nnm dni. 8. Pozdravljena Barbara, božja si ljubil če nnm grori vihar. božja si enka. v duše nnm viti svoj žnr, Dviga, nam želje, kropi vesolje. Ob smrti ljubo, nas pelje v nebo. Oh koncu je na topel mogočno sndnncln nosom križan ih bratov. Tako smo v znamenju rudarske proslave obhujnli svojo prvo obletnico v zasilni cerkvi, v upanju in goreči želji, dn bomo v prihodnje slavili v boljših razmerah in že v novi cerkvi Kristusa Kralju. živela sc niti ne spominja več. V tovorni so v prejšnjih časih, čeprav pod Nemci in drogovom, smele nn glas in skupno moliti, ter je večkrat kstal pri njiih pri molitvi. To prav s ponoeom (hivc. Očetova nesreča je menda vplivala, du se |K>ročila ter ie Se iluncs najstarejša d okle v fari. Do preteklega letu se je še zanimala za vse. kar se je v fnri zgodilo. Pri ra-zniih elav-nostih. porokah, krstih, pogrebiih, povsod so jo klicali. Krasila jc tudi cerkvene oltarje. Poverili so ji nalogo, da je shranjevala vaške in cerkvene t robo j niče, potrebščine za poprebe, in druge slavnosti. Če nikjer ni bilo dobiti zastav, pri njej si jo gotovo dobil, seveda vse lepo opruno in zaišito v starinski skrinji. Zanimivo je, da še sedaj pri 90 tiili letih vidi in šiva brez očal. Sluh pa ji je Zadnje leto precej opešal. V teku 'JO let sc spominja Štirih župnikov. Stanuje že 40 let v mali kajžici, par korakov pod farno cerkvijo, sunvca, čiisto sumu v kajži. Ne želi ugodnejšega slnnovanja. L. 1900 jo je takratna Leykam druživa vookojiln. Sosedovi otroci so bili pri nji več doma, bila jim je druga mati. Še lansko leto je sosedovim pomagala pri gosijodarst v-u. Zdaj pešajo tudi njej moči. Smrti, pravi, se . ne boji. Kako* mnogim je tudi nji vzel« trde prihranke vojna Pred leti je bila prisiljena, obrniti se na občilo za Ob svoji dvajsetletnici je tvrdha J. Maček, Ljub-Ijana, Aleksandrova cesta 12, izdatno znižala cene zimskim suknjam, trenchcoatcm in vseh vrst oblekam za gospode, dečke in otroke. Za športnike najnovejši tvindbre-akerji, bluze, plašči, pelerine. Krasna izbira v jopičih in haljah za dom. Ogled v trgovini brezobvezen. podporo. katere dobiva mesečno 100 Din. Vevška papirnica ji daje običajno ivokojnino. Nerada prosi in nadleguje in, des i zelo. zelo skromna in varčna, vendar sc s to miloščino komaj preživlja najuborneje. Naj inerodajni faktorji na občini in — drugi — ne puste svoje 90 letne dekle in najstarejše osebe nu večer življenja to,ko zapuščene, in boreče se za obstoj. Naj ji priznajo, da je v 90 letih tudi doprinesla drobec k zgradbi današnje velike občine, naj ji olajšajo zadnja leta njej, hčeri posestnika, za katerim ima občina največjega davkoplačevalca. Trgovca s človeškimi trupli Pred par dnevi so našli kmetje v nekem gozdu v bližini Pančeva v krsti podobnem zaboju golo moško truplo O čudni najdbi so takoj obvestili policijo, ki pa ni mogla najprej dognati ničesar. Zvečer pa je zalotil stražnik dva pijanca v hudem prepiru, med katerim sta si očitala nekega mrliča. Stražnik ju je aretiral in odpeljal k svojemu predstojniku. Ta pa je hitro dognal, da je sumljiva dvojica v zvezi z mrtvim truplom, ki so ga našli Moža sta nato izpovedala da sla v čolnu peljala mrliča iz banat.ske vasi pri Tamišu v Belgrad. Ker ju je pa prehitela zora, sta ga skrila v ?ozd z namenom, da ga zvečer odpeljeta naprej, zjarlla sta. da je mrlič namenjen nekemu zdravniku v Belgradu. ki ga mbi za študij. Do Irupla sta pa prišla na ta nnčin: V vasi je umrl neki he-rač brez sorodnikov, za katerega se nihče nI menil. Priznala ute da vršita ta pose! $e dalj časa. Poli cija ju j* obdržala v zaooru in še nadaljuje в pre-"•lUMT^ Najnovejši glasbeni aparat RADIO - GRAMOFON ter DINAMIČNI ZVOUNIK v enem aparatu ARCOFAR Informacije da Jugoslovanska Siemens d. d., Ljubljana Dunajska cesta i b NAŠI ZASTOPNIKI: LJUBLJANA : RADIO d. z o. z. Miklošičeva cesta. ' R. .furman, dvorni optik Selentiuruovn ulion Tolmin Hanjal Miklošičeva cesta — MARIBOR: Itadlu httrke.l — CbLJb: »temna elektrarna Ing. S. sSchmidingor - KltA.Nj : K Janša — JbSKMCIi: I. Markei — NOVu vlfciSTO: J. Ogrizek — 1 KHOVL.Ib: K Klenonisk -M. SUbUTA: l. Nemem — SLU V hiN J U 1( Л D IlC ; 1. MhUU&AI FUNK Najstarejša iskustva Najnoveiša konstrukcija Proslava sv. Avguština v Unionu Danes zvečer se vrši svečana komemora-oija 15Ш1 letnice smrti sv. AvguSlinn ob 8 zvečer v veliki dvornni hotela Unionn s sledečim sporedom: L Ustvaril si nus zase in iicpokojno je naše srce, dokler ne najde pokoja v Tebi. Za moški zbor s spremmljeviinjein trobil, zložil dr. Fr. Kimovee, poje zbor slušateljev teološke fakultete. 2. Carmen Antič: St. Premrl, Jezus je ma jhen, dr. A. Dolinur, A ve Mnrin, P. II. Snttner, Kdo je In? 3. Slnvospev materi Mo-niki, recitacija ob sliki. 4. Sv. AvguStin, predn-vnnje s skioptičnimi slikami, predava ff. prof. dr Fr. Liikmnn. Vstopnina rezervirani sedeži 10 Din, ostali 5 Din, stojišče 2 Din. Poglavar belokranjskih hajdukov prijet Črnomelj, 12. decembra. Že več kot pol leta so živeli posestniki po črnomaljskih hribih in dolinah v vodnem strahu pred tatovi, ki so se pogosto pojavili tu in tam ter odnašali lirnno in obleko. Tildi zidanice (vinske kleti) so radii obiskali, da bi po trudn-po I u ein delu pogasili žejo. Pred nekaj meseci se je posrečijo orožnikom prijeti to tatinsko hando. Toda njihov vodja, J a koli Musar ia Sel, roj. 1900, pravi rokovnjuč. ki spominja na nekdanje belokranjske hajduke, jim je ušel. Skrival se je snino |>red orožniki, pred ljudmi pn nc, ker se je vse balo njegovega maščevanja. Pokazal sc je lahko sredii vasi, v hladnih jesenskih nočeh je spal v hišah, s fanti je popival, toda nihče si ni upal sporočiti orožnikom, šele včeraj v !>eti"k se jc to zgodilo. V Uodinnh se je pošteno napil. Legel je na posteljo in trdno zaspal. Ko se je prebudil, je videl nad setioj orožnike in orjaškega policista Franca Plevni-ka iz Črnomlja, ki ga jc močno vklenil. Orožnikom v Črnomlju pri zasliševanju ni hotel odgovarjati, češ da so za njega premalo inteligentni. on bo že odpovnrja.l družim gosoodom. Danes so ga odpeljoli vklenjenega za roke in noge v novome-ke zapore. Seda j si bodo naši posestniki globoko oddahnili. Mizarska zadruga na Glincah Tred 22 leti je biln v Ljubljani večja stavka mizarjev, ki so je ponesrečila. Peščica mizarjev jo ostnln brez deln. V skrbi za svoje življenje je razmišljala, kako bi ee osamosvojita. Po temeljitem preudarku so nezaposleni pomočniki sklonili, da uslnuove mizarsko zndrugo. Sestavili so pravila za novo zadrugo, knlero e deželno sodišče potrdilo dlokom z dne 20. marca 1901). jesen Čim- prejšnjo ičkuc na Trag čna smrt alkoholika Murska Sobota, 12. decembra. Danes so tukaj pokopali 50letnega vdovca Janeza Ž., ki je umrl na posledicah zastrupljanja s solno kislino. Revež se je v duševni zblojeuosti sam sodil. Umrli je nnd eno leto delal pri tukajšnjem kamnoseškem mojstru Močniku. Kot delavec je bil dober. Tudi delavci se niso pritoževali čez njega, ker nobenemu ni skrivil lasu Le eno napako je imel. Popival je rad. S popivanjem čeeto j>o več dni ni prenehal. Ko je zalum.pal vee zaslužek, se je zopet z vso vnemo vrgel na delo. Pri tem nerednem življenu so mu začele duševne zmožnosti vidno pešati. Zadnji dni ga je mučila druga okolnost. Neki znanec ga je začel šokirati. To ga je zelo dražilo. Pred včerajšnjim zjutraj je ves potrt prišel I v delavnico. Prej ;e cela dva dni popival. Tovariši so izpraševali eno in drugo, a on je ostal mrk. Naenkrat se je obrnil k enemu tovarišu in ga je prosil za solno kislino, češ. dn jo rabi pri razkrajanju kamna. Kislino je dobil. Tovariši mu niso posvečali pozornosti, radi tega so ostrmeli, kc se je i 2. vrgel na tla in se je začel zvijati Bruha! e in r iz i*»t se mu je kadilo. Ko so tovariši razumeli ves i položaj, so ga takoj zgrabili in ga spravili v bolnišnica Bilo je prepozno. Nekaj ur je še hropel, potem pa je izdihnil. Umrli je je prišel v Mursko Soboto Iz ptujske okolice. Tam je imel gostilno. Z gostilno je dogo-spodartl. Nato ee je poda! v Nemčijo, od tam pa je prišel sem. Njegovo Irngižno 8wi moramo zapisati na rovaš neerečnega alkohola. s svojim odlokom z dne 29. marca 1901). No7.u|x»s|ciii mizarji »o pa žo rnijoll majhno delavnico pri »jlobon c«h ter Inm pričeli z delom. Med prvimi, ki sta deln In v lej delavnici sla biln Hh-bš Krono in Oabr-šek Lovro Oba sin še dano« pri zadrugi. Mladim novim zadrugnrjem ni bilo poetlano s cveticami. Odločili so so kljub neugodnim razmeram že v prvem letu ustanovitve zadrugo za nakup primernega zemljišča, na katerem so postavili razmeroma veliko delavnico. V njej so delali odslej v večjem številu z nesebično požrtvovalnostjo ter sukceeivno naročali potrebno opremo, in prav kmalu so se zavrteli mizarski stroji. V kratki dobi se je iz malih početkov razvila zadruga v veliko delavnico. ki je zaradi evojegu preciznega dela in točnosti v izvrševanju naroČil pridobivala ugled v javnosti. Pomebno je, da je mlada zadruga v popolno zadovoljnost naročnikov izvršila kmalu ob evo>,em početku stavbna mizarska dela za takrat največjo stiivbo Obrtno šolo v Ljubljani. Številna dela za hotele in restavracije v Priniorju in Dalmaciji eo ji že pred vojno dala najlepša spričevala. Delavnica je imela prvotno bencinski pogon. Po vojni pa je zadruga uvedla parni pogon. Zadruga je zgrudila letos obratu primerno novo strojnico ter jo opremila z najmodernejšimi stroji na električni pogon. Vsa zadnja leta je bila zadruga vedno dobro zaposlena. Izmed večjih stavb mizarskih del, ki jih je zadruga izvršila, naj omenimo naslednje: Sokolski dom na Taboru, Mestne hiše na Prulah, za Bežigradom, v Dalmatinovi ulici, rdeči hiši na Poljanah, veliki stanovanjski hiši na Ahacljevi cesti itd. Zdravilišče na Golniku, Zdravstveni dom v Trbovljah, Osnovno šolo v Zagorju, Ljudski dom v Celju, vsa mizarska dela za železnico Gračac—Knin, nekaj stavbnih del in dvorano za palačo OUZD v Ljubljani. Palačo Jadranske zavarovalnice In številna dela za nove hiše in vile v Lubljani. Poleg legn je imela nekaj večjih del v Belgradu in Zagrebu. Sedaj pa izvršuje mizarska dela za hiralnico umobolnih v Novem Celju. Iz skromnih početkov se je ob težkih razmerah razvila zadruga v največje in najmodernejše zadružno podjetje te stroke v državi ki je na višku tehnike, ki pa tudi skrbi za zajtosleno osob.e. I Klobuki znamke P-cc^d ly so svitono melikena in gladkega prijema. Njih čvrstost in trpeznoet ie more primerjali s linim, mehkim usn em. Kliubiifljo vsakemu vremenu In se od liku-iejc po eleganci in lepoti. Ne zamenjajte . Uhtni P1CCAIHU Y klobuk / manj trpežnim volnen ni. '/.slite.vuite uoviiod In /Jnčiteim znamko flCCA OIIJ.V 8iov. a«. »HMJVHNKC«, dne 14. decembre I9B0. Strun 6 Glas kmetov Skledi občnefta zbora Kmetske zveze v Mariboru tO. decembra Nn htltioni obfinern zboru КшНнке r.vez* v Mariboru 7.brnnI zastopniki krajevnih organizacij Kmetske zveze |hi leiiiolJHom rn/niotrlvanjii vzrokov lu posledic Izredno težkega položaju hIovoii-nkoi;a iiinlokiiiolijslva ugotavljamo: I. Splošna svetovna gospodarska kriza Ima svoj »nčolok in svoj višek v kniotljakl krizi In Je v ne-knlerlli panogah zadela uničujočo našo kmetijstvo, v ilrugih pa ga je Izredno oslabila. vzroki našemu lož,komu stanju so hIcot prrv ložini svetovno gospodarskega značaja, vendar II-ČlJo ludi v zaostaloin načinu linšogn pridobivanj« In prodaje In v naši državni In samoupravni upravi. Zalo so v nvrhn izboljšnnja in olajšanja nafiogn težkega sianin obračamo na tri strani, lu lo: na našo vlailo, na drugo prldobllveno slojo In ne svoje stanovsko tovariše. Conlralno vlado v Belgradu In hanovlrmko upravo v LJubljani prosimo, «ln usmeri svoje delo za gospodarsko rošltov kuielljutva v loj smeri, kakor amo predložili lo v svojih prošnjah In вроте-nlcali, katerih vsebino ob tej priliki ponavljamo in vlndl zopot priporočamo. Apeliramo nn druge prid obit vene slojn In sta nove, рове1>о| na Industrijske in trgovske ter obrtniške, da prilagodijo tudi svoje cerno In avoj do-blčitk težkemu stanju našega kmetijstva In njegovi oslabljeni kii|h*vnl moči, in to v Interesu na prtMlkn lu splošnega zboljšanja obstoječega stanja. Svoje tovariše kmetovalce nujno ороглгЈашо, kako brezpogojno potrebna jc iz|>o|>olintnv kmot-eko-elrokovne Izobrazile, »reorljentaclja v raznih panogah lor v načinu prolzvorlnje In prodaje, vm-to nn podlagi društvene In zadružne vzajemnosti, da zadovoljimo zahtevam svetovnega trga in dn re. Slino miš obstanek. V svrlio naše obrambe in na-segu napredka |Mizlvamo vso tudi na vztrajno In vnelo delo v Kniotaki zvezi kot »tanoveko-etrokovnl organizaciji. Standardizacija in vnovčevanje. Kriz« !>rl vnovčnvanju mnogih vrst kmetijskih pridelkov so da omilili ali rešili lo potom in-tenzlvaclje in standardizacije kmetijskih pridelkov. Zadružne zveze naj и sodelovanjem kmetijskih družb, kmetijskih zbornic, kmetskih zve«, kmetijskih šol In kmetijskih strokovnjakov ter specialistov za trgovino Izvedejo vprašanje standardizacije kmetijskih pridelkov. Najprimernejša darila za božič in novo ieto Vam nudi NOVA ZALOZBA r. I. I o. z. Ljubljana, Kongresni trg 19 Knjiae domače in tule slikovnice in vee mladinsko slovstvo Piearnifike potrebMine tudi cele garnituro, risalno orodje, nalivna peresa i. t. d. Dekorativni predmeti za stanovanje in pisarne. Bogata zaloga božičnega nakita in vseh vrst koledarjev. Cankarjevi in Finžgarjevi zbrani spisi v posebno lepi opremi. Prepričajte se o nizkih cenah damskih in otroških plaščev, rokavic, nogavic, srajc, kravat in robcev. — Prešite odeje že od 150 Din naprej, moške srajce triko že od 30 Din naprej. Najboljše vrste blago in najnižje cene Vam nudi trgovina TOMŠIČ, Sv. Petra cesta 38. C vsabdom ^ero. Zahtevajte ie VI ali kdorkoli 1» VaAe ilrnžlnc lah 4o v kratkem tKra kak Instrument p n to ni nadete h lireipla^nens Pis nieneira u uprii te h Ih, ter «1 ust var iIoiuh prijetne ve ■taoes na' »ellk DRE1PIACNI KATALOG , kamnin iloliil« mili lastnin роиЛпо koJi lao -Kako poslanimi ilobei godbenik« 1'rlliku zh uakop ie ugodna, Instrument iinoMii utriile laliko Nudimo Vnai /l»ll»« od Din M' MtndoHne o« Oln tM' eiUn nd Din >01 lomburko od (In M' Klarineti od Din 110 . dol) t Ironto od Din 18»' dolle Klonil, (liro od Dlo IU'- d*l|e ttromoleoi od Din M0- dolie DoUo norntunlko od Oln U - doljt Itd. tainti« udaitmno urttki «l»Mll v luguilorli tvoniloa Kisnhlt gruuiotunuv iu harmonik 1'roiUlnn ooilrutnles M VUIIIOK stev. tU Država Ima pri tem vnf.no nalogo jx>mnčl In kontrolo bloga, namenjenega za izvoz, Zato jk«I-varno vse kmetovalce, ila delajo v tnm smislu, vlado pa prosimo, da Izvede kontrolo ln ščiti ter pospešuje prodajo standard Iziranih pridelkov. III. OrKnnlznoila Uvoza. |)a l)o Izvoz kmetijskih pridelkov tudi za malo kmetijstvo uspešen, naj ho koncentrira v zadružništvu. Vlado pozivamo In prosimo, da nudi našim zadrugam, ki so pečajo z Izvozom kmetijskih pridelkov, največjo podporo, posebno glede (Krirobnih InvnstlcIJ In propagande v zunanjem svetu. Pri trgovinskih pogodbah s tujimi državami, pred vsem z AvHlrljo, Češkoslovaško, Nemčijo In ostalimi ovro|wkimi državami naj zaslgura naša vlad« čim lažji izvoz iz le države in skuša ifletraniti vne. kar je v škodo našega kinotljskoga Izvoze. Našim kmetovalcem nujno priporočamo, da se oklenejo 7, voo vnetno »vojlli vinarskih, sadjarskih iu drugih kmetijskih zadrug, naše zadružne organizatorje prosimo, da čimprej organizirajo vrnrvČo-nje in Izvoz naših kmetijskih pridelkov, posebej naše živino In drugega blaga, na zadružni pod- Kmetijske zbornice. Kr. vlada blagovoli 6i in (»roj izdati moderen zakon o, kmetijskih zbornicah, ki bo temeljil na načelu najširše direktne tajne in proporcionalno volitve v kmetijske zbornice, (»ločujoče hnsodn v zbornicah Imajo samo izvoljeni zastop-nlki; strokovnjakom nameščencem naj pri par la le posvetovalna pravica. Posameznim kmetijskim zbornicam mi naj zakon omogoča najširši razmah, da bo vsaka zbornica mogla vršili svoje važne naloge v skladu h stanjem kmetijstvu svojega okoli«). Glede Prekinil rja apelira Kmot ika zvera na finančno oblast, da izenači zemljiški davek v Slo-venHki Krajini z zemljiškim davkom v Sloveniji sploh; 2. opozori vlado, da je v socijnlno gospodarskem in narodnem interesu, da so z domačini-Prekmurci kolonizirajo posokani gozdovi, ki nn naj spremenijo v mala posestva; 3. zaprosi bnneko upravo, da pred leti po toči poškodovanim 7. šenico, katero morajo v obrokih še »odaj plačevati. Čudni poiavi na kmetih Cerklje oib Krki, 12. dec. Čudni |xijuvi чо pri nas gotovo sledeči: l>ovolj priraste nu riašem obš»rnoin jtolju kruha, a kljub temu vidimo dan na dan pofca, ki s (Mirom konj dovaža k nam pekovske dobrote tajin iz 20 km oddaljenega Samobor«. Pa ta knili ljudje kupujejo, a pšenica in komr/a z domačega polja ne grestu v nedeljah mol je jo. Ali ni to jiojav zastarelosti mlinov?! Ljudje че pu liujnvilo rned ljudmi jw>lr>ž-rvieo za davke. Čuden jiojav sc zdi ljudem zlasti to, da so autonomne doklade za okroglo 150% večje kot so bile In ni, dočim je državni da imamo! Z njim obenem dobimo pa tudi naročila ter bodo pos.pre vitli tiiste zaloge premoga, ki so tam dolu na poilju in v Ivarukah. Mi pa rudi ue bomo več praznovali, ampak začeli redno delati.« Obrtntki gledajo skozi okna svojih delavnic, ter opazujejo snežinke. Dozdeva se jim, kot bi dinarji padali z tH-ixa. Vseh misel pa je bila; »Ako ta sneg vsaj pol metra oa debelo zapade, ter potem še bolj mrzlo postane, dobi družim dosti naročil, delavci bodo načeli redno delati, ter bodo tudi več zaslužili, mi pa tudii pridemo im svoj račun. Dolžniki nam bodo plačali. nova naročila pa tudi ne i/ostanejo. Trgovci si veselo шаиејо roke: »Skrajni čas je, da je začelo snežiti. Z sirosko obleko in pleteninami siih> se založili, toda, a.ko bi ie(re-s tali. I oda ok i4»g pokldieva se je vreme kot nalašč ol>nvik». Sneg je ponehal skoraj |х>|к»1лк>-luu. iiu, ker je začel južni ve4*er uiibaitii, gu ua bik« v nedeljo v vloli'ui nič več. Duues pa tudi v bHžujuh hribih ni. lu tako je šk» v sv veselje po vodti. Иа/длЧ!-raui 9o oti\K'i s svojimi sankumii, žalostno jle-ilajo ob rtu iik i skv«/.i okua. trgovci sv jeze. чог *> odveč Aianski.h st\,i,ri uabaviLi. Delavci pa /io s 14-ij.K« um.list', popokiKuua oU.«pt'li z ^чЈлшј ini-*lijo: »Saj uos je vse zapustilo. Pa saj smo navajeni. tor bnog skopuoi, je menda KaUkov b rauce. ic tLsci d«iu namreč, ko je snežilo, je stal pred cerkvijo ter s« jezil: »Norec jc tisti, ki si snega >.cR! Vli ui bolje, ako *л1 ucv sije.« Pu rcvci uc ve, zakaj sc daujgii sue^ra \ оасЈл (c^aupaj Jvojim lepim zobem oni Ti ostanejo trajen in važen pridevek lepote, ako za njih nego upotrebljavaš Sargov KALO D 0 NT epsi zobje bi, LYT. P.: „Cene doli!'4 To je dnevno geslo, ki prehaja fudi aa polje stanovanjske mizerije. Italija je pričela z itiktato-rično metodo in poročila trde, da se spnajjodarji radj ali neradi udajajo — faaiatovski gospodarski politiki. Tudi pri nas se pričakujejo primerni ukrepi, zlasti od vseh, ki morajo plačevati draga stanovanja, imajo pa premalo mesečnih prejemkov Pomanjkanje stanovanj se od leta do Ieia nan znižati pa se nočejo cene. in kot navaja upokojenec v novejši številki »Našega Glasa<. * ne interese in stanovsko samopomoč v vseh ozirili, in sicor s |io-inočjo delodajalca штеца, država, ki mora v orvi vrsti kaoati ла svoie iiainoščeiuo posebno skrb, če hoje vršiti za splošnoet nujun 'lelu s potrebno bi-zluo, točiR«tjo in vestnostjo. Rešili iraeviiot^« ia-incšieiica čeemeniih Inovuih skrbi гл »betoi njegove iriižine, to ie eno zmed najuujiiojših socialni dolžnosti Iržavel Zglevl mestnih, n. pr Ljubljane, bi moral bodriti i državno »blnett Ako pn teui apeliramo na oodporo bana in vse banovinske Činitelje, da em rgično iKipriincjo u* delu iu v«oui iiaiiK šč« acoui uslvaiiio nu čuo or- nMiizarnjo 7л solidno finansiranje sta novani.sk i h 'a-drug. je 1ак apel гл vsakogar |»ov-iem naraven n umljiv Ne čelo široko zasnovane stanovanjske akcije dri. iiael.ivtjenc.ev mora torej stopiti prva avtoriteta državne oblasti v banovini — ban lam. ki mu je v nji ves aparat državne uprave izročen v neposredno oskrbo in mu je /ato po najbotiših organih v«»dno možno iniciativno in odločilno vplivati na razvoj zadnišništva državnih nastavljencev Potrebno in silno numo je, dn ustvarimo čimprej pod banovim lokroviteljstvom Zvezo ,iano-vanjakrh zad^ut državnih nameščencev. Ta bi imela 'se pravice in dolžnosti zveze zadrug, 'lasti ne skrbeti za to. .la se najprej osnuie za stanovanjske svrhe poseben fond v !ala višim. Ua bi bilo omogočeno srokopolezno uTadbeno delo lržavmh nastavljencev. Ta fond pa bi imel glavno tialoao dainti ilolunroćne (do 25 let) kredite pn najnižji obrestni men. Upravljala bi rgam-airali svoje državne nameščence in po istem sistemu skrbeti гди j o. kar I xi za vse boljše in -pravične iSe, končno tudi solidnejše in — pregle«lnejše. Prevelik aparat veliko -tane in je preokoren v iz-vrševimju poetov. ;ar poet pospešuje Zveza vseh banovi nekih slanovaniskih z.vez bt v Belgradu upravljala le kupen reerrmi fond. ki bi kril eventualne izgube poedinih banovinskib zvez. Nadziralo bi jo ministrstvo гл socialno >>oli-lilio in zdravoitvo. Ilanovinski fond bi se raoekus. DMEO ВОИРјИ Ljubljana, Miklošičeva cesta 16-i Vam nudi soiidne n u sen cen damshe zimske piasce PKIDITk un aitivit«. si '.aiotio Oruzobvezno. Katera dama ne bi hotela sprejeti darila od Ешаветн Arden? Емгливгн Auden sloviti Ve-netlan-preparutl — kreme, pudri, sredstva za okrepitev kože, ki podele dami lepoto »io bodo prijetno presenetili -ca božič! Elizaherh Arden lm» darila za vsako damo, karkoli si želi za božič. Lenončno omarico iz pološ-Čene kovine, z vsem priborom za levjovanle lepote. Poudrt Ar jena. O-hov Cotnnacrs. le-n*rtan hou>4t Poudre, Anl*-nntt - liubka doza za puder: to so darilu, ki jib VnSe blstroumie pri izberi ue more prezreti. huabtrh Arden \enotian nr.parati s. dobi samo w DROGElilJl ADR1IA Mr. ph. S. Borčić L ) U B L I A N A SEoENBUUGOVA 1 Elizabeth Apden e, Otd luna St., i on.Ion 40 1 675. Fttth »»enue. N'c« Уогк l mr dc i>al» I>ar1» Koledar Nedelja. i4. decembra (3. adventna nedelj«): Spiridion. opat; Konrad Of. Jutri: Ponedeljek, 15. decembra: Kristina, dekla; Valerijan. Osebne vesti = Poročila sta ee 8. t. m. v tukajšnji cerkvi *v. Petra g"sp- Anton Jezeršek. lastnik parue Tulkaniz icije, Ln gdčna Bogica G a m e r c hčerka upokojenega višjega pis. oficiala. Bilo srečno! — It vojaške službe. Imenovani so med drugimi za |K)veljnika 4. bataljona peh. polka Kraljeve garde pehotni podpolkovnik Miloš Drobttjak; za poveljnika 3. bataljona 16. pešpolka pehotni major zu general štabne posle Ivan Vrkljen: z.i poveljnika 2 bataljona 21. pešpolka pehotni major Mirko Gre-gurič in za poveljnika 3. bataljona 56. pešpolka pehotni major Alfred Hubel. = Izpit so napravili med drugimi za čin aktivnega in rezervnega kapetana korvete poro uiki bojnega broda 1. razreda Arnold Medlička, Josip Petrarka. Aleksander Uricenko, Joeip Menig, Hia-cint Mundorfer in Vladko Naglič; za čin aktivnega in rezervnega stromega majorja strojna kapetana 1. razreda Ivan Bakarčič in Franjo Dobrila; za Čin aktivnega in rezervnega poročnika bojnega broda 2. razreda poročnik fregate Valter Kure; za čiu aktivnega in rezervnega strokovnega kapetana 2. r. strokovni poročnik Juro Lovrenčevič in za čin aktivnega in rezervnega sanitetnega kapetana 2. razreda sanitetna poročnika dr. Mihael Kagorui in dr. Josip Kotnik. = Napredovali so v čin pehotnega podporočnika narednik Franjo Pečatnik Ln v čin pehotnega kapetana 1. razreda kapetan 11. razreda Josip Abeac Uevši od 28. junija 19S0. No vi grobovi ■f- Umrl je t Pcčah dine 9. t. m. Jožef Prosenc, daleč okoli znani klepar in kovač. Veliko kotlov je sklepal, veliko streh ln zvonikov pokril, nazadnje je pa njega pokril črni grob. Pogrešala ga bo domača sr,seska in vsa okolica, saj je bil poznan po veei dolini od Moravč do Zagorja, od Save do Tuhinja. Naj mu sveti večna luči Zelo primerna BOŽIČNA DARILA! * Največje izbiral * Oglejte si naše izložbe 1 A. & E. SKABERNfi LJUBLJANA Nekdaj čut - danes račun in paragrai Zanimivo predavanje univ. prol. ini. dr. M. Kasala Ljul)ljaua, 13. decembra. V uigilnetn Združenju inženirjev in arhitektov je »noči imel marljivi predavatelj nn. prof. dr ing. Miroslav K asa I le|>o preda vam je, k.i bi zanimalo tudi laike, zakaj marsikateri izobraženec bi dobil odgovor na mnoga vprašanja, ki si jih je že dostikrat stavil zaradi stavbne tehnike. Predavanju, ki mu je prisostvovalo precej inženirjev iin tehnikov, je predsedoval ing. P e h a n i. Predavatelj je izvnjal med drugim- Pni študiju umetniške zgodovine naletimo na stare in pruv stare zgradile, ki imnoniiii-ajo. ne sumo sodobnemu arhitektu umetniku, temveč tudi i n že n i r j u statik u. Stare egi)K-anske zgradbe, grške in rimske antične palače, srednjeveška gotika, barok m renesansa nudijo nešteto objektov, ki iinponi-rajo nele po svoji umetniški sili, toni več t u <1 i zaradi svoje smele i u statično p r u v i I n e konstrukcije. Ali ne vidimo neike podobnosti med antičnim svftemom šibkih stebrov s horcontalnimi urhitravi' ter mol ornim i žole/obetonskinii zgradbama z vertikalnimi stebri in horizontalnimi prekladami? Ali ni mogoče primer jati ogromne kuipole kutedraile sv. Petra v Rimu z najmodernejšo železolveIonsko kiioolo slavnostne liulc v Bre-slavi? Ali niso ogromne gotčne cerkve na Francoskem, v Nemčiji, sv. Vda v Pragi. sv. Štefanu mi Dima ju. s svojimi vitkimi :neiiti sta se zvili v eno umetniško celoto, ki jo občudujejo danes naši najino lernejSi arhitekti in najboljši inženir ji -stat i k i. — s u h i računa rji. Danes živimo v kapitalistični dobi. Ako se drastično izrazim, bi lahko rekel: arhitektura danes zu- Mnta kronika it Dnrovi zn Karitativno zvezo. Dva gospoda, ki želita ostati neimenovana, sta darovala kar i ta ti vni mati« vsak po IIKH) Din. — Bog plačaj! ir Zgodovinsko društvo v Mariboru je sklenilo izdati poleg »Čaeooiso za zgodovino in narodopisje« veliko posebno publikacijo: Umetnostni spomeniki celjske d ek umije. Veliko delo jc i/5|K>d peresu koiiservntorja g. dr. Marolta v Celju in bo obsogn I o okoli 30 tiskovnih pol velike osmerke in vsebovalo ned 200 fo'osnifij umetnin iz Celja in okolice. Delo. ki je že šlo v tisk, bo predstavljalo na eni strani sodelovanje z umetnostno-zgodovinskiin društvom v Ljubljani, k.i je že izdalo kamniške umetnostne spomenike in ki izdnju sedaj vrhniAke. nn drugi strani in predvsem pa nadaljevanje dr. Ste-genškovih del iiz predvojne dobe. S tem. ko stoli« Zgodovinsko društvo v Mariboru z novo veliko posebno publikacijo pred tuišo jnvnost, pričakuje, da bo ona podprla njegovo delo in počastila spomin pokojnega dr. Stegenška najlepše s tem, da poseže v kar največjem številu jx> novi umetnostno-zgodovinski knj'gi. ir V današnji »Ilustrirani Slovenec« sta se vrinili dve neljubi pomoti. Na strani 309 stoji po-mototna, da jc bilo lani v škofjeloški samostanski šoli 15 gojenk, namesto 150. Nu strani 338 mora pa nad sliko v spodnem levem kotu stati: Razgled z gradu čez Kamnitnik (ne »čez Košutuik« itd.). ir Nov umetniški dom v Pragi. Zveza češkoslovaških umetnikov »M a n e s« v Pragi je postavila na otoku Vltave, nasproti Narodnemu divadlu, monumentalno zgradbo novega doma. Otvoritev se je vršila s prireditvijo prve razstave ob veliki svečanosti in sijajni udeležbi elitne praške publike, ter zastopnikov tujih držav. Kot svo^ečasni član in razstavljalec ua razstavah »Manesa« v Pragi in na Dunaju, je društvu častital tudi naš slikar Fran Tratnik, na kar je prejel sledeči Hubezniivi dopis: »Društvo umetnikov ččško-slovaških »Manes« je sprejelo z velikim veseljem častitke. ki ste jih blagohotno naslovili ob otvoritvi našega paviljna, ki je središče naše in naš ponos. Mi želimo, da postanejo uresničene besede, ki so utisn ene nad pragom našega doma. in da bo hiša, ki je dvignjena v spomin umetnika, našega patrona velikega Jožefa Manesa postala v resnici dom umetnikov, trdnjava generacij. Uporabili bomo vse naše moči. da postane aktiven center umetnostnenga razmaha sploh, za okras Prafe, ter služil celotni državi. Prisrčno se Vam zahvaljujemo za ljubeznjive besede, za katere Vas je navdušil ta čin. ki je uresničil naše želje in nas napolnil z zadoščenjem. Prepričani smo, da ste Vi z vsem svojim srcem z nami, z našo radostjo. kajti hiša »Manesa« je odprta vsem onim, ki poslušajo besedi umetnosti in lepote. Mi se Vam še enkrat lepo zahvaljujemo, ter Vas prosimo da veru'ete našim iskrenim občutkom. — Slikar Tratnik je dogovorjen, da priredi prihodnje leto kolektivno razstavo svojih del v Pragi. ir Slovence v Zagrebu opozanjnmo na koncprt Glasbene Matice ljubljanske, ki bo v torek 16 decembra v zagrebškem gledališču. Podrobnosti so že in bodo še prinesli vsi zagrebški dnevniki. Aeroplansko čudo na Krškem poliu. V petek opoldne se je nenadoma spustil na Krško polje pravcati orjaški Potez. Ker takih ptičev okolica ni vajena, je seveda staro in mlado drlo na polje, da si ogleda orjaka, ki se je spustil na zemljo sam. Ker pa mu je bolj ugn-alo življenje v višavah, se je po kratkem premoru dvignil ponosno v zrak. Posebno mladina je navdušeno pozdravljala jugoslovanskega orjaka. jl v »Službenih novinah« kraljevske banske uprave dravske banovine št. 43 od 12. decembra je objavljen »Zakon o državnih policijskih uslužbencih«. dalje »Zukon o orožništvu«, »Zakon o deklaraciji ministrstva za zunanje |Kisle glede priznavanja jurisdikcije stalnega mednarodnega sodišča«, »Pojasnilo k uveljsvljenju dopolnilnega protokola s Poljsko«, »Razglas o opravljanju občinskih blagajniških poslov v občinah dravske banovine« ln »Imenovanje članov banekega odbora za lond za zaščito učencev«. ■k V prilogi »Službenih novim kraljevine Juigoslu vije št. 2№ od 12. decembra je objavljen »Zakon o koli venci ji. ki stn jo podpisali " držav« jin Madžarska o preventivnih mc- liteva zn malo denarja niinogo muzike. Za to toliko iiudomestkov pristnega materijala s cenejšimi inmacijuniii, zuto toliko statičnih proračunov. Kar st: statičnih proračunov tiče, stremijo ti večinoma za tem, tla skonstruirajo gradbeni sistem tako, du i. najmanjšo vrednostjo gradbenega materiji!In obsežeino kar največjo zazidano kubntii.ro objektu, ako premostimo knr nuj več'je razpeti nc. Statični proračun je izveden z o/iroin nu ekonomu jo objekta in glede na ob-restovanje investiranega kapitala ter je nu tej podlagi izvedena gradbena konstrukcija povsem pravilna. Pri tem pa smo zašb' v nevarni ekstrem. Du.nl-Miies je že mnogo gradbenih inženirjev statikov, kii konstruirajo po p n r u g ra f i Ii. Računajo |)o formulah, ki so se jih naučili v šoli ali |iobruli pni raznih avtorjih alii so jih sami pojjrutltuili, račun iin suhi predpis posttiia evangelij, čut za slutiko, dušn. konstrukcijski čut pu postujajo postranska stvar Glavno je številka. Ce je številka v redu je vse v redu. Poda od Inženirja statika se mora zahtevati veliko več, zlasti presoja, alu jt od njega uporabljena račiiiiiska metoda in supozieija statičnega proračuna pravilna. Predavatelj je nato na vedel več primerov, kjer se je inženir-gradbenik preveč držal računov i.n paragrafov, ni pu imel statičnega čuta. Po dediča je bila, da je narava zahtev« la svoje in sam« pooravila inženirja. Ce |e inženir na pnimer opustil pri mostovih potrebno dilatacije, jib je nHrnvu nadomestila — z razpokami. Ce inženir uporabi prcsoldno mešanico betom«, morejo prav t'ko nastati reiz|>oke. Tudi Metanji, pri nas veljavni prcd'T'si o obtežbi, so za visoke zgradbe пеекопотлкл Ln mnogo več /nlvtevnjo. kn'-or r>n je potrebno. Po predli va n ju se je razvila daljša debata, v kateri so prisotni inženirju' še sami povedali iz svoje prakse nekaj primerov, kjer so bili računi v nasprotju z naravo, ako ni bil pri tem ujioštevuii statičen čut. Predavatelj je ob koncu obljubil še eno predavanje, namreč, kako liodo v prihodnje rzgledale visoke stavbe, ko bo človeštvo pri žele/obetonskili konstrukcijah uporabljalo nove, specialne cemente, mesto dosedfln jJb in jeklo mesio železa. Te stavbe bodo vse drugačne, koikor dandujuišnje. za bodočo sezi-jo v naimoder-nei^ih barvah KLOBUKE in e'egantnih oblikah ra7ne trde Ipolcilindre) ter športne klobuke in iepce za zimo nudi v lepi izbiri specijalna trgovina klobukov in čepic M. BOGATAJ prei Pok LJUBLJANA. Stari trg štev. 14 Sprciemajo se popravila Cene zmerne 1 So'dna postrežba I rab proti nalezljivim boleznim iu o medsebojni bolniški negi«. т4г Dve nesreči. V bolnišnico je prišel včeraj 45 letni dninar Franc Hojan, stanujoč na Zaloški cesti 3 v Mcetah. Ta je v prtek v Komidarjevi ulici fiadel po stopnicah, ko je šel v fiodstrešje. in se poškodoval na glavi. — 15 letni šolar Jože Zdra-vič iz Banjaloke pri Kočev.u jc v četrtek gledal, kako šivajo čevlje. Vzel je še sam šilo Ln se po nesreči z njim sunil v oko. Pripeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Njegova poškodba je resna. Društvo ia vzgojo in varstvo ptic pevk ▼ Ljubljani bo priredilo o božiču VI ocenjevalno razstavo harških kanarčkov ter vabi vse gojitelje har-škili k a nar'ko v, da se iste udeleže. Pri1 a ve Ln pojasnila dobite pri društvenem tajniku Kelnariču v Ljubljani, Poljanska cesta 15. VI, I. •k Prebivalce našega Posav.ia. predvsem krajev Brežice, Krško, Rnjhe.nburg in Sevnica opozarjamo na koncert ljubljanske Glasbene Matice v zagrebškem gledališču v torek 16. decembra zvečer. Izvajala se Ivo dramatična legenda za soli, zbor iu orkesler sFaustovo pogubljenje«, delo slavnega francoskega komponista Hektorja Berlioza Prebivalcem zgoraj omenjenih krajev je peset tega koncerta omogočen, ker bo vozil par minut pred 1 f>o-noči iz Zagreba proti Zidanemu mostu poseben vlak, ki pelje Glasbeno Matico v Ljubiiano. Ta vlak ee bo ustavil na postajah Brežice, Videm-Krško, Raj-henburg in Sevnica. Vse one, ki nameravajo poseliti torkov koncert, opozarjamo, da morajo kupiti vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni zagrebškega velikega gledališča. Za to ugodnost se moramo zahvaliti miši železniški direkciji, ki gre v resnici vsakemu in kolikor je le mogoče na roko. •ir Pogreša se od IG.novpmbra Srhrumpf Hugo, učenec 3. razreda osnovne šolo, star 9 let. Oblečen je bil v modro obleko, moder plašč, mornariško čepico, rujvive čevlje in svetle nogavice. Kdor bi o pogrešanem kaj vedel, se vljudno naproša, da sporoči proti nagradi na naslov Sckrunipf Ed., Ljubljana. Masa rykova cesta 19. ~k Mednarodna zimskosportna prireditev v Bohinju. Za prireditev, ki se bo vršila koncem januarja v Bohinju, se je vršil v četrtek v Ljubljani ob navzočnosti bohinjskih interesentov, ki so prišli ped vodstvom bistriškega župana g. Mavričn, važen sestanek. Tu se je pregledalo možnost nastanitve večjega števila gostov in se je ugotovilo, da je mogoče v bohinjskih vaseh nastaniti 1500 gostov, ki bodo razdeljeni na hotele, gostilne, penzione Ln deloma na snažne kmečke sobe, ki jih bodo pripravili Ro-himjci pod nadzorslvom posebne komisije. Poudarjalo se je načelo skrajno nizkih cen in da se bo s temi cenami in z veliko pezornostjo do gostov nadomestilo zunan'jii lul'sus in blesk, ki ga Bohinj in naši kraji sploh ne morejo nuditi. Za luice se bedo napravile psvšalne cene za dobo 14, 7, 6. 5, 4. 3 in 2 dni, lako da bo lahko vsakdo s sobo vred plačal tudi znižano ceno za prehrano in bo Imel vse urejeno in zasigurano. Vse sobe so stavljene JZSS na razpolago ter jih bo oddajal samo Putnik v Ljub-ljnni. ki bo otvoril od 20. januarja dale v Bohinju na kolodvoru stanovanjski urad s podružnico pri Sv. Jnnezu. Enako se bo pomnožil v Bohinju za Čas prireditve nvtoonuiibusni promet ter se bedo določile enotne maksimalne cene, ki jih ne bo smel nihče prekoračiti tako za omnibus kakor za sani In za pripros'a prevozna sredstva. Zn prehrano In sobe §e bodo kategorizirali lokali v razrede in boto cene vidno označene, da ne bo kakih pritožb. V Bohinju »fimem bodo nn mzpolngo domačini, ki bodo dajali tujcem vse informacije Ln jim bodo služIli za vodnike. Na 'ezeru si- bo napravila drsalna ploskev 40 krat 40 metrov velika z zrcalno ploskvijo, poleg iega »e bo oskrbovalo drsališče pri Sv. Janezu. Vsi hoteli bodo že za božič obratovali. Po razpoloženju domačinov je lahko sklepati, da bo prireditev po-onlnoma uspela ia da omejitev na Bohinj ne bo v Doktor Dobrojcd pa ni samo korifeja v pre. hranjevalui stroki, ampak on se tudi ua kuho dobro razume. Na svojih predavanjih poučuje kuharice: Ne mislite, da bodo testenine, ki jih kupite, dobre, ako vzamele tudi najboljšo kakovost, pa jih ne znale pravilno kuhati. Svetujem Vam, pravi doktor Dobroied s posebnim povdarkom, da se držite točno kuharskega navodila, ki ga dobite na vsakem |>akclu testenin »Pckaiete«. nobenem oziru ovirala prvotno napravljenega načrta. -k Dan žari o polnoči. Dvanajst božičnih pesmi zu mešani zbor, solo in orgle, zložil Karel Adamič, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Omenjena založba poklonil našim cerkvenim zborom pričujočo zbirko kot boži no darilo, ki vsebuje 12 lahkih in metodloziiib božičnih pesini Božične pesmi kaj radi pojemo in poslušamo. Ob njih spevih se radujemo velike Imžje skrivnosti rojstva Gospodovega, našega odrešenja. Ti ljubki napevi bodo istotako kakor drugi božični spevi poveličevali in tolmačili lepe in vesele božične praznike, posebno Se po deželi. Vsem cerkvenim zborom jib najtoplejše priporočamo. •k Kako postanem d»ber godbenik? Knjižico pod tem naslovom pošlje vsakomur brezplačno tvrdka Meiuel & Herold v Mariboru štev. 102. brez ozira na to, ieli začelnik ali že napredujoč. Zahtevajte jo po dopisnici. •A- Opozarjamo na današnji oglas novega planerskega reklamnega podjelja Zujec na Vrhniki. iT Božična proda.ia. Slovite Zephir-jieči se prodajajo tudi sedaj pred božiči1 m na obroke, pri plar čilu v gotovini se dobi popust. Opozarjamo na današnji oglas. iT Podnart. V nedeljo 21. decembra bo v prostorih gospoda Fr. fttularj«, lesnega trgovca na Pre-zrenja h pri Podnariu. razstava kuharskih in šivalnih izdelkov, ki jo bodo vprizorile dekleta gospo-dinskega tečaja ob svojem zaključku. Tečaj vodi gdčna Anica Herletova. Kor se bodo pripravljena jedila prodajala, vljudno vabimo, da našo razstavo jiosetitel ir Velika skrivnost vseh velikih uspehov je, kot znano, pogum tn vztrajnost. Če je to s[Miznanje jvravo, fKilein je to dvakrat resnično, ko gre za to, da se poto inmalfga rizika namah dospe do bogastva in blagostanja. Zato nudi vsakomur najboišf priliko današnja zelo zanimiva priloga tvrdke Rei« i drug, na katero prav |Xisebiio opozarjamo. Vsakovrstne ure zlatnina in arebrnlna po nizki coni pri l. VIL H A R, urar LJ llBL) ANA Sv. P'tra ccala ЗЛ ir Opozorilo. Te dni se je osnovala v Ljubljani družba »Special«, trgovina z o. z., katere namen ie v prvi vrsti spraviti na naš trg razne kemičuo-teh-ii i ene izdelke, ki se dosedaj [»največ uvažajo iz inozemstva. To ne bo samo velik uspeh k osamosvojitvi, temveč ima dalekosežen pomen .za najrazličnejše panoge našega gospodarstva, predvsem za trgovino in industrijo, kakor tudi sportnfke, lovce, avtomobiliste itd. Vsi ti kemični izdelki so plod dolgoletnega najvestnejšega študija s praktično preizkušnjo naših strokovnakov-kemikov ter bodo izdelek iNeochemia«, v kateri bodo delovali vedno le prvovrstni strokovnjaki. Imenovano tvrdka se v tem pogledu ne slraši nobenih denarnih žrtev, da res zadosti svojemu cilju. Jamčeno je radi tega. da bodo vei izdelki kvalitativno nadkriljevali slične, ki so eventuelne že v prometu, končno sodbo pa prepuščamo javnosti po praktični preizkušnji Se-moprodajo teh izdelkov na debelo bo imela zgoraj imenovana tvrdka >Speciak in ker sta obe podjetji v absolutno domačih rokah, je pričakovati od javnosti primernega vpoštevanja ler ojKizarjamo na nadaljnje Lnserate posamrznili Izdelkov. ir Vse p. n. denarne zavode, gospodarska in industrijska podjetja ter trgovec naprošamo, da javijo razpoložljiva mesta za praktikante in uradnike podpisani organizaciji, ki vedi evidenco absolventov trgovskih akademij. — Klub trgovskih akademikov, Ljubljana, Gosposvetska 8. it Odstranjevanje strupa ir sredHtev za uii'ek. Sredstva za užitek imajo velik pomen za blagor človeštva, zato je važno znati, če so ista v bigijenskem pogledu brezprikorna. To namreč ni vedno slučaj. Iz mnogih se pred uživali1 o m odstranjuje sItu^, kar dandanes še vedno ni mogoče tako izvršiti, da bi njihova užitna vrednost ne bila oškodovana K temu spada korenina mandioke, narodna j<»d Brazilije, katera ne manjka pri nobenem kosilu. Strupena je tudi aubergina, ako ni dovolj prekuhana. Mnogo bolj so razširjena tri glavna srecislva za užitek: nikotin. kofein in alkohol. Doslej ni bilo mogoče odstraniti iz tobaka nikotin, iz čaja kofein in iz piva in vina alkohol, dn bi njihova užitna vrednost s tem ne bila prikraišana. Vendar je uspelo odstraniti iz kave kofein, kateri je za njen okus tako brezpomemben, kot trnje za vonj rože Ker se arema in druge snovi za užitek razvijajo šele pri praženju, a kofein sam se more topiti že v surovem zrnu. јв mogoče, istega odstranjevati iz kave brez vpliva na okus. V narodno higijenskem interesu bi bilo želeti, da uspe odstranjevali'e strupa brez škode za užitno vrednost tudi pri drugih sredstvih za užitek. - * Pri slabi prebavi, pomanjkanji! krvi, bledici, sliujšanju. obolelih žlezah, kužnih izpuščajih, Ivorih urejuje naravna >Franz-.!oseI« grenčica izborno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-Joscf« vodo celo najnežnejši otroci lahko preneso. »Franz-.lose!« grenčica se dobiva v lekurnah, drogerijah in spec. trgovinah ,Ж ЈШ li nfliCe muziclrat?" Kolikokrat slišimo to vprašanje, ako se/.bere družba Vi lahko zaigrate, ako ste predelali naša poučna pisma, katera damo kupcem naš h glasbil brezplačno na razpolago. Zahteva te takoj brezplačno knjižico »Kako po-sianem dober godben k?« MtiSftRL A HEROLD tvornica glasbil in harmonik, prodajalna podružnica Maribor St. lOZ ir Kot božično darilo za mladino sta posebno primerni knjižici: Ivaučkov sveti večer in druge zgodbice, ki .'ih je s|yisai eden najbolj priljubljenih čeških pisateljev lgn. Herman in ki so radi svojo življenjsko iftkrcnceti in prisrčnosti prava vzgojna knjiga; zn najmlajše pa je nedvežna zabava Bušev Cipek in Capck, najveselejše bran e, kar ga je kduj bilo, povrhu pa |volno burkastih slik. Poprašajte po obeh pri Sovi založbi v Ljubljani. •fc NepremoMjiv ho vnš plašč, če ga imprcgni-rate z antlnluviueom. Zavoj Din 8. — Drogeriju GregoriČ, Ljubljana. Prešernova 5. ir Praktična in koristna božična darila si oglej-v, in kupite jki zelo nizki ceni pri tvrdki Novak, Congrcsni trg 15. Ljubljana, nasproti nunske cerkve. ir Božiček dobi največjo izbero modernih nožk, čevljev, luksuznih in športnih, pri tvrdki l. Žibert, Prešernova ulica. Ljubljana. ir Čajno maslo, najboljše kakovosti si /a >raznike najbi Ije že seina ena najibolj spoštovanih v Ljubljani. Jubilejni Benedikt jo imel šest sinov, od teli mu živijo sedaj še štirje, eden je padel v svetovni Ljubljana Velika noč na Korošici Ljubljana, 12. decembra. Turistovskemu klubu »Skalar so je posrečilo priredili izredno uspelo ekioptlčno predavanje, s katerim je brez dvoma ustregel vsem našim planincem in sportnikom-smučarjem. Predavanje je po svoji zanimivosti brez dvoma doseglo velik uspeh, zlasti še zato, ker jo predaval Ljubljančanom že znani alpinist in fotograf Karel Koranek, ki nnm jo tudi topot postregel s krasnimi slikami naših prelepih Kamniških planin v snegu. Kot dober poznavalec vseh srednjih Alp nam je podal laskavo sodbo o krasnih naših planinah in izbornem smučarskem terenu. Svoje res originalne slike je spremljal z duhovitimi sličicami in opisovanjem doživljajev, kaierih ni bilo malo letos na veliko noč na Korošici. Slike, ki so spremljale predavanje, so vplivalo na vse gledalce s svojo krasoto, divjostjo in veličino. Ka? bo danes? Drama; Ob 3: Utopljenca. Ljudska predstava pri znižanih cennh. Izven. — Ob 8: Gospa ministrica. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Opera: Ob 3: Hasanaginica. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Rokodelski dom: Ob pol 8: Stari in mladi, ljudska igra Union: Ob 8: Ljudska proslava 1500letnice sv. Avguština. Filharmonija: Ob pol 11 dop.: Predavanje Antona Ocvirka: Slovenski kulturni problemi. Prosvetno društvo Krnkovo-Trnovo vprizo-ri v drruštveneni domu Karu nova uilica 14 igro s petjem »Kovačev .študent« oh 8 zvečer. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 0. KAJ BO JUTRI? Drama: Sen kresne noči. Red D. Opera: Zaprla. Hotel Miklič: Ob 8 zvečer: Zamenhofov večer kluba esperantistov. Predava dr. Reya o Spitzber-gih. Recitacije. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Šiška VIL O Ljudska proslava 1500 letnice sv. Avgu-| štuin bo drevi ob 8 v veliki dvorami Uniona. : Ena iranod najlepših točk bo brezdvonna skladba g. dr. Fr. Kimovca zložena nalašč za to priliko. Skladbo proizvajajo bogoslovci s spremljevalnem trobil. Predavanje, ki ga ima g. dr. j I'r. Lukman, l>o ponazorilo večje število skiop-I tičnili slik. Vstopnina: rezervirani sedeži 10 I dinarjev, oetalfi 5 Din, stojišče 2 Din. © Gledališka predstava v Rokodelskem domu. Opozarjamo na uprizoritev Ant. Medvedove ljudske igre vStari in mladic, ki bo danes ob pol 8 zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12. Ker je ta igra izmed najlepših naših ljudskih iger, je pričakovati, da se bo zanjo občinstvo zelo zanimalo. Priporočamo kupiti si vstopnice v predprodaji, ki je danes od 10—12 dopoldne v Rokodelskem ' domu. O Oficirski zbor ljubljanske garuiiijc pri-' redi 17. decembra v vseh prostorih Sokola I. na j Taboru v čast rojstnega dne Nj. V. kralja Aleksan-i dra I. svečano zabavo. Obleka: Za dame plesna toa-| leta, za gospode frak in smoking, za oficirje svečana I brez stroja 7, vsemi dekoracijami. Dostop imajo I samo vabljeni. Pričetek 7.abave ob 21.30. © Seja občinske uprave. Prihodnja javna fjeja ljubljanske občinske uprave se vrši v torek, dne 16. decembra ob 5 popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so poročila odsekov. Po javni seji se vrši tajna seja. © Opozarjamo na današnje predavanje [Slavističnega kluba, ki se vrši ob pol 11 v Fil-Imrmonični dvorani na Kongresnem trgu. Znani pesnik in kriti!; Anton Ocvirk bo razpravljal o slovenskih kulturnih problemih«. Predavanje bo silno zanimivo in aktualno, zato poziva Slavistični klub vse naše izobraženstvo, da se ga udeleži. Vstopnine ni! 0 O naših izseljencih je na petkovem prosvetnem večeru predaval bivši izseljeniški komisar g. dr. Alojz Kuhar. Najprej je govoril o stanju našega izseljenetva v zaipadm Kvropii (Franciji, Belgiji in Ilolundski) ter orisal posamezne etape izseljevanja. Prvi val izseljencev datira iz leta 1921, drugi val pa je prišel v lotili 1922-23 ob času težke industrijsko krize iz Nemčije. Ti prvi izselienei so bili gospodarsko prfeiiljeni iskati si kruha /.ven domovine in tvorijo tudi najbolj solide-n element našega izseljen-stva. dočdm so se med poznejše izseljence. zlmsti v letih 1926-27 in 1928 vedno v večjem številu vmešavali avantunistli. ki so zapustili domovino ne toliiko i.7. gosjjodarske nujnosti, kolikor iz neke ne.jn.sne nezadovoljnosti z domačimii prilikami. V drugem delu svojega govora je orisal socialno zaščito našega irse-ljenstva iu nam v zanimivih primerih opisal dolo izseljenskega kom isari jata v Parizu. V tretjem delu pa je govoril o izseJ jenstvn kot |kj-javu v našem gospodarskem življenju, pri čemer je nazorno pokazali, da gresta najmanj dve tretjini naših ljudi brez nujne gospodarske potrebe v širni svet. Apeliral je na to, naj se začne sistematična vzgoja v tem smislu, da se našim ljudem tujina nekako ostudi. Opo/.oril je na neprestano krvavečo rano našega izse-Ijensitv«, ki na rod no, gospoda rsko rn nacionalno slabi naš narod. ■ # >•>. ✓ ■» . v .. r/ ,/• ,..»/ . ■ ,'» .'•», * * ■ ' *' '>/.*•• ' , ' •v:'; >";'V v".;-: •i-.'."-''. /; , * - ' • i".."'''. ■ . ' * / > j . » / r/f/ " < Г ■'. *. i. • , '<*,-•: oklo-njeno darilo za božičnico. © Sobotni živilski trg je bil zelo klavrn, brez živahnosti, skoraj brez kupčije. Vsepovsod dolgčas ter prazne stojnice. Pa ni bik) niti stojnic. Kjer pa so prodajalci že kaj razstavili in nudili na prodaj, so le cepetali za jerbasi, se prestopali z noge na nogo, si greli roke, — zakaj bilo je precej mraz. Za Jugoslovansko knjigarno je bilo dve vrsti jabolk, večina izbirki, slabše vrste. Cene na splošno in po večini po 6 Din kilogram. Drugega sadja skoraj ni bilo na trgu. Iz Belekrajine so prinesle ženice nekaj jerbasov orehovih jedrcev, za Katere je bilo precej zanimanja. Ženske so na mah prpdale vso svojo zalogo po 26 Din kilogram. Kmetice iz okolice so imele vsega na izbiro, vse vrste drobnarij, največ raznih salat. Vsake stvari dobiš za 1 Din celo pest. Celje Človek se po vsem lem sprašuje, kje je tista draginja, o kateri tožijo ljudje. Na trgu, pri poljskih pridelkih in živilih, ki jih Ljubljančanom nudi naš OBLEKE prinesene v kemač. snaženje in barvanje, ler pranje in svetlolikanje perila izgotovi do praznikov tovarna JOS. REICH, Ljubljana. © Razstava Stralilove umetnostne zbisko slik, starinskega pohištva itd. je odprta dnevno od devetih do petih v veliki dvorani Narodne galerije v Narodnem domu. © 0 svojem potovanju na Spilzberge ix> predaval s skioptičnimi slikami g. dr. Reya. vodja meteorološkega instituta, na esperantski prireditvi v ponedeljek 15. t. m. ob 20 v spodnjih prostorih hotela »Miklič« Poleg omenjene točke so na dnevnem redu prireditve še razno zanimive recitacije. K obilni udeležbi vabljeni esperantisti knkor tudi ostalo občinstvo. Vstopnine ni. © Srednješolska organizacija >Žar« na drž. klas. gimnaziji v Ljubljani priredi v sredo 17. decembra ob 4 popoldne v dvorani Delavske zbornice v proslavo roislnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Molierejevo komedijo ^Namišljeni bolnik«. Predprodaja vstopni c trnovini Goreč na Dunajski cesti. kmet, se prav gotovo nc razodeva, če vprašaš kmetico, ki stoji tam celo dopoldne, se dolgočasi in zdeha, po čem je kaj, se ti nasmehne, pa zamahne z roko: »Oh po nič...!« Druga pove: »Zastonj jim skoraj ponujam, pa nihče ničesar nc mara.« Tretja: Celo dopoldne sem prodala za celih 9 Din.« Krompir in zelnate glave, pred tedni bistvo vsega trgovanja, so po smešno nizki ceni, toda nihče več ga ne kupuje. Vse je s tem blagom že založeno. Zato krompirja tudi ni bilo veliko na trgu. Zeljnatih glav je bilo sicer nekoliko več, toda povpraševanja ni bilo zanje. Lep fižol je nudila »Proda«: od 2.50 do 4 Din kilogram, razne vrste. Kisla repa in kislo zelje je ta družba prodajala po 2.50 Din kilogram, pri kmeticah je bila kisla repa celo po 2 Din, v izjemnih slučajih ludi po 1.50 Din kilogram. Ta družba prodaja tudi cvetlični med po 15 Din kilogram. Veliko je bilo na trgu mlečnih izdelkov, zlasti sira in masla. Cene neizpremenjene. Jajca so po 1.50 Din kos, tudi po 3.25 Din en par. Gostilna Sedej Kolodvorska ulica 28 toči izvrstno vino RUŽICA liter 10 Din © Vlom v trgovino s čevlji. V noči na soboto se je izvršil na Gosjicevetski cesti večji vlom. Neznan vlomilec je vlomil v trgovino Alojzija Za-lokarja v hiši štev. 8. Vlomilec je odnesel približno 20 parov čevljev, in sicer 10 turistovskih parov (gojzeric), 8 parov nizkih rjavih čevljev in nekaj parov črnih visokih čevljev. Lastnik trgovine, ki s-tanuje v liinspielerjevi ulici 15, je prvotno cenil škodo na približno 7000 Din. Pri natančnem računu pa je ugotovil, da znaša skupila škoda le 3860 Din. Tat je vlomil v trgovino najprej iz dvorišča /.a sobo služkinje gostilne pri Kmetu«. Od tam je vlomil notranja vrata v trgovino. Prva vrata je odprl s ključem, druga pa s kakšnim železom. Prišel je najprej v delavnico, kjer se ni ničesar dotaknil. V Irgovini i>a si je izbiral plen. Vzel je tudi škatlje 7, manj vrednim blagom, čeprav bi lahko odnesel toliko gojzeric, kolikor bi mogel. Odnesel bi ludi lahko zavoj usnja ali kaj drugega bolj vrednega. Tako se pa je zadovoljil celo z ženskimi čevlji, ki so mnogo manj vredni, kakor gojzerice. Služkinja gostilne pri »Kmelu*: je prišla v svojo sobo spat takoj po polnoči, pa ni opazila ničesar sumljivega. Vlomilec je moral imeli sokrivca, kateremu je podajal škatlje skozi okno, ker so zjutraj našli eno prazno škatljo pod oknom. Tatvina se je marala vsekakor izvršiti pred polnočjo. Policija jp včeraj zjutraj preiskala vse okolnosti in je že na sledu najbrže pravemu vlomilcu. © Ovratnike higienično pere, svetlo lika, kemično čisti obleke: Šimenc, Kolodvorska 8. DARMOL čokolada za odpiranj s' Novoletna voščila za »Slovenca^ sprejme uprava in vse njene podružnice. Trgovci in obrtniki, ne zamudite te prilike za najboljšo reklamo! в Danes popoldne ob pol štirih ponovijo Krekovci burko »Charlejeva teta: v gledališki dvorani Ljudskega domn. Vstopnice se dobijo dopol-dnne v predprodaji v Ljudskem domu pri dnevni blagajni. ■& Milan Skrbinšek je ime. za katerim se skriva mojstrovina ustvarjajočega oderskega genija. Velika njegova ljubezen do odra in gledališke umetnosti gn usposabljata za tvornega mentorja slovenskega igralskega naraščaja. Tak mož pač sm° govoriti o gledališču. G. Milan Skrbinšek bo predaval jutri 15. decembra ob 8 zvečer na prosvetnem večeru v Ljudskem domu. Vstopnice se dobijo že v predprodaji v Prosvetnem tajništvu nm Cankarjevi cesti 4. & Zlata nedelja. Gremij trgovcev v Celju i;i7.glaša, da ostanejo na podlagi člena 27 a. 9 pod b) naredbe banske uprave z dne 6. maja t. 1., VIII. št. 2599/6 vse trgovine v področju mesta Celjo na zadnjo nedeljo pred Božičem, t. j. na dan 21. de cembna 1930 odprte SRAJCE pepelinaste, bele, barvaste ii, druge vrste po zelo nizkih cenah in po meri pri L PUTAN - CELJE Cerklje Nekaj iz kronike. Trgovine se množe z veliko naglico. Pred par leti so bile tri. danes jih je pa 9. Bili so časi, ko so ljudje šli za trgovci, danes pa gredo trgovci za ljudmi. Ljudje še žive, ki pomnijo, da je vse šolarje učil en učitelj, danes jih jc osem in napovedujejo še dva. Pred časom so pokopali nekje — pa ne pri nas v Cerkljah — bogataša 7, — recimo, da je bil baron — ki je v svojem življenju iinel stalno veliko množino spremljevalcev, katere je gostil. V desetih dneh je šlo po grlu 4000 Din. Na dan pogreba pa sta ga spremljali samo dve dobri ženici. Kje so ostali drugi?! — Po devetletnem skrbnem prednikovanju Nežo Rudman je zasedla te dni mesto prednice v dekliški Marijini družbi Lenič Katka. Cerkveni vestnih Pravkar jc izšel I. zvezek Gengler: Heiligt Saat, Predigtskizzen flir das ganze Kirchenjahr, ki vsebuje pridige od prve adventne nedelje do vštete šeste nedelje po sv. Treh kraljih, dalje za praznik Brezmadežnega spočetja, svečnico, propovedi o tisku, šolstvu in druge priložnostne govore. Knjiga stane nevezana S7 L)in, vezana 115 Din. lugoslo-vanska knjigarna v Ljubljani. Marijanska kongrcgacija dijakinj vprizori v nedeljo, dne 14. dec. ob |xjf 5 popoldne v frančiškanski dvorani tridejanko »Grofica Kaslronska-Prosimo prostovoljnih prispevkov. Naše dijaštvo Tovariši akademiki. Od 17.—21. dec. 1930 st vrše za vas akademike duhovne vaje v domu duhovnih vaj (Zrinjskega ccsta 0). Še je prostora! Javite se čimprej, vsaj do 16. dec. (torka) v dopisnih knji- fah naših društev, v menzi, pismeno ali g. prof. hrlichu. — Lepo bi bilo, da bi nas biki mnogo, da se v tišini teh par ur pripravimo na naš res lep Božič! Pridimo z veseljem in dobro voljo. — Akad. zveza. Cenjene kupcc bivše tvrdke GRICAR in MEJAČ, ki me često iščejo, obveščam, da je moj krojaški salon v ŠELENBUR-GOVI ULICI 6/1. (nasproti lokala bivše tvrdke) Josip Ježek Naš izvoz in svetovna gosp• kriza V naši trgovini opažamo stagnacijo v razpečevanju, tako doma kakor v inozemstvu. Zaradi velike nadprodukciie in silnega opevanju kupovalne sile inozemskih trgov, so naši izvozniki zelo prizadeti. Počasne kupči,e vplivajo tudi na plačilne pogoje in plačilo trgovskih računov. Z ozirom na tak položaj se je naš urednik obrnit do gospoda dr. Frana Wmdischerja, kot poznavalca razmer. Iz razgovora z njim posnemamo sledeče: V neugodni kupčiiski dobi nastaja ljuta borba za tržišča in kupce. Kupčij je vedno manj, pa je za tisto, kar je ostalo, velika gneča. V takih razmerah ob preštevilnih ponudbah in obleganju ku-povalcev morajo seveda cene navzdol osobito ob času, ko so cele groniade blaga na razpolago v preveliki množini. V tej nuji za trg in za kupca prihaja do različnih gospodarsko nevšečnih pojavov. Stari red se ruši. Navadna pot blaga ne drži več. Tudi slabe,še roke in mali producenti si išče o izhoda za silo celo v dal nii tu ini pa preko glav in rok velike in izvozne trgovine po skuša o svo;o srečo neposredno na vnan em trgu brez ozira, ali gre za prvo, srednjo ali zadn'o roko. Tako nas a,a rušcn;c cen na izvoznih tržiščih pa se izpodkopava stari red in predvsem plačilni pogoji. Tuj dinar, pridobken za izvoženo blago, je treba izvoznikom oddajati po posebnih predpisih in enotnih cenah. Te enotne cene ie zlasti za slabejše in srednje blago v nastalih prilikah težko dobiti. Izvozniki jih ne dosegajo več. Treba bo bržčas za ninogo-katero blago pregledali določene cene in pri tem in onem predmetu popustiti času in prilikam primerno. V lesni stroki dozoreva lo vprašan.e, kakor sc zdi, najhitreje. Po obstoječih deviznih predpisih je osigurano valuto izročati praviloma v treh mesecih Predpis je umeven radi reda in ie vobče sojeno samo pravilno, da se točno izpolnjuje v vseh primerih, v koiih narava posla omogoča l kvidaci o posla po treh mesecih. Na žnlo«t se prilike v izvorni trgovini slabšaio. Izvozniki morajo prista ali na vedno dališe roke za plačilo računov. Konkurenca na svetovnih tržiščih ie v doni krizi izredno velika. Boj za odjemalce je neizprosen. Kred Ini pogoii so za izvozne tvrdke tra;no neugodne ši. Malo jc poslov v izvozu osobito v gotovih strokah, ko:i sc dovrše praviloma brez podal šania plačilnega roka in brez prifilnih sredstev. V borbi za prodajo robe mora o i naši izvozniki osobito v trgovini z našimi bližnjimi in daljšimi sosedi v orientu pristajati na podalj-ianie rokov za plačilo računov. Na mnogih, za pla-iilo računov ilak lenih t'gih, ie za kreditne po-toje v obstoječih razmerah uprav prava dražba navzgor. Plačila se odlagajo im 6 moiecev. 9 mesecev, na leto dni in celo na daljše roke. Izvozniki prihajajo tako v težave po sili razmer in brez svoj« krivde pa jim ni mogoče izpolniti v določenem trimesečnem roku valutne obveze, ki so jo prevzeli pri izvozu. Dopustne so sicer prošnje na generalni inšpektorat, ki v konkretnih primerih pač dovoljuje podaljšanj« roka za zavarovano valuto, ali nastajajo ipak mnogi primeri, v katerih preti izvozniku opasnost zaradi prevzete obveze, kjer plačilo računov iz inozemstva ne dohaija v podal,šanih rokih. V izvestnih strokah je zastaianje plačil žalibog prišlo v navado pa mora izvoznik iz naših krajev računati z n-elepimi kupčijrkimi običaji, ki so se tignezdili na mnogih tržiščih. Deloma brez krivde inozemskih kupcev, ki imajo tudi svoje težave pri prodaiji blaga. Mnoga službena mesta, ako čuje o o izvozu, misli:o rada takoj na lepe lukrntivne posle, ali izvozna trgovina osobito dandanes nikakor ni lukra-tivna. Riskantna je, obavtja se po slabih cenah, na katere mora izvozna industrija in trgovina pristajati. da obdrži svojo produkcijo na zadostni višini radi splošnih troškov. Naši izvozniki morajo dan"s imeti dosli poguma in dosli trdne energije, pa bi bilo krivo, ako bi se takim Uvoznikom doma od strani oblastev zbog predpisov o zavaiovan u valut delale težave. Izvoznikom je itak treba mnogo optimizma in bilo bi popolnoma pogrešno, ako bi jih neprijazna praksa naših oblastev plašila od tveganih poslov v izvorni trgovini, ki povzročajo mnogo okrbi in truda. Jasen inle-es naše države je, da pospešuje izvoz in da bodri naše izvoznike in jim tako pomaga p eko sedan e iako lab lne situacije do boljših prilik. Ako izvozne tvrdke omaga'o, bodo nove redukcije ncizogil-ne. Padle bodo davščine in manjkalo nam bo izvoznih valut V takih prilikah, kakor so nastale kat posledica kritičnih razmer v gospodarstvu, ie potrebno, da finančno ministrstvo računa z mučnimi pri'i-kami, v katerih se naha/iajo naši izvozniki, pa obravnava prošnje iz krojna izvoznikov za pod-1 šanje rakov glede zavarovanih valut dobrohotno in z vso prijenljivostjo. Taka dobrohotnost do proše-n interesentov za podal Š3n:e rokov je v današnjih prilikah neogibno potrebna tudi v takih primerih, v kolikor so konkretno pojasn eni in utemeljeni, ko plačila izvoznih računov dotekajo tudi po preteku časa, ki je v normalnih prilikah neobičajen in mo:da celo ncrazuml iv. Prezreti ni dejstva, da ima izvoznik itak težke lruke, ker je v nevarnosti njegov denar, ki ga jc riskiral z robo, prodano v izvozu. Novi ljubljanski proračun Žc včerai smo na kratko poročali o novem Irublianskem proračunu, ki bistveno nc prinaša nobenih posebnih dalekosežnih novosti. Ugotovili imo, da 90 potrebščine narasle za približno 2 milijona Din. Da ie prišlo do te^a povišanja, je pripiso-'ati večjim izdatkom za državno policijo. Nov je udi prispevek za gradbo uradnega poslop a za okr. iačeistvo za ljubljansko okolico. Danes navajamo lajvažnejnt še postavke novega proračuna v informacijo Ljubljančanom. Proračun mestne občine ljubljanske z*. I. 1931. Številke v oklepajih pomenijo odobren proračun za 1930.) PotrfcbSčir.a. Redno: 1. Splošna mestna uprava 9,276.805 (8 638.679); 2. Mestna poslopja in zem jišča 3,461.071 4,073.981), 3. Hranilne vloge in vrednostni papirji —, 4. Občinske davščine, takse in drugi stroški (,459.760 (6,812.428), 5. Občinska pcso;ila 5.734.676 (4,836.840), 6. Ceste, ulice in trgi 10,410.837 (10 5S1.732), 7. Socialno skrbstvo 5,1t',2.109 (4.949.730), Б. Zdravstvo 1.84S.717 (1,396 624), г Šolstvo 4,412.057 (4,150.943), Naše kreditno zadružništvo iz statistike Zadružne zveze za t. 1929 V kratkem bo objavljena statistika o poslovanju članic Zadružne zveze v I. 1929 lz le statistike prinašamo danoa podatke o poslovanju kreditnih zadrug in pa nekaj skupnih podatkov za vse zadruge. koncem lola 1929 je biio včlanjenih pri Zadružni zvezi 678 zadrug, od katerih je poslalo svoje podatke za statistiko 613 s skupno 141.458 člani. Število članstva se je proti 1. 1928 povišalo za 7761. Skupni promet vseli zadrug je znašal 5831.7 milj. Din napram 5404.3 milj v 1. 1028. Posojilnic je bilo pri Zvez1' včlanjenih 317, razen dveh so vse poslale svoje rač:inske zaključke. Število članov se je zvišalo za 8030 in jo znašalo koncem 1. 1929 93.088. Od vseh posojilnic jih je na bivšem Kranjskem 143 z 39.921 člani, na bivšem Štajerskem 1G1 s 50 007 člani, hrvatskih zadrug je v Zvezi včlanjenih 13 s 3160 člani. Bilančne postavke kreditnih zadrug v I. 19*3 so bilo sledeče (v oklepajih podatki za 1. 1928, vse v milj. Din); Aktiva: Gotovina 12.0 (10.9). Posojila: 1. na zadolžnice 376 6, 2. men:čna 41 7. 3. v tek. računu 247.4, skupaj 665.7 (546.7). Naložbe 326.8 (271.8). Zaostale obresti 7.7 (5 7) Ost. ktiva 15.4. Inventar prem. in neprem. 23 4 (46 9). Pasiva: Deleži 3.7 (3.5). Rezerve 22.5 (17 4). Hran. vloge 939.0 (779.0). Vloge v tek. račun 59 8 (56.5). Izposoj i la ln ostala pasiva 20.3 (21.1). Dobiček 5.5 (4 5). Bilančna vsota vseh aktiv oz. vseh pasiv je znašala 1.051 milj. (882.0) Din. Skupni dPiiami promet pri posojilnicah je znašal 4155.0 (3908 6) milj. Din. Hranilne vloge so se 1. 1029 zvišale za 163.4 (I. 1928 za 14(3.0), po-aojita pa za 119.0 (95.6) milj Din. Znalno so na-rastie tudi rezerve vsled pripisa dobička, in sicer on 17.4 na 22 6 mili. Din. Kazvoj kreditnega zadružništva v zadnjih letih Je razviden iz naslednjih Številk ( v milj. Din): Svet. kriza in naše gospodarstvo Narodna banka o gospodarskem pofožuiu. Pri tem je padel izvoz boli (za 30.19«) kakor uvoz , m t /,/ , 1 1 ■ .... , i ... Pravkar je izšlo poročilo odseka za proučevanje gospodarstva pri Narodna banki za mesec iu-lij, avgust la september. Poročilo ugetavl(a, da je bij položaj našega gospodarstva v tej dobi zelo ne-povoljen in sicer v glavnem zaaadi zunanih vplivov. Med značilnostmi sc posebno opaža nepo-voiljno dejstvo svetovne krize. Dočim kaže povol.nl dotok državnih dohodkov, da dohodki po edin cev niso padli navzlic znižanju cen, dočim je železniški promet ostal približno na lanski višini, število konkurzov je padlo za 42.2%, pa kažejo vsi pod itki o gospodarskih odnoša.ih z inozemstvom nasprotno sliko. Zunanja trgovina je padla v celem za 19.9%. 10. Znanost, umetnost in prosveta 575.500 (225.5CO), 1. Prcnešer. delokrog 2,067.672 (594.313), 12. Mestna del. zavar. 565 500 (515.740. 13. Razno 1,934.304 (2.102.C40). Skupaj: 50,<"09 0J8 — (48,932.150.—). Izredna potrebščina: 38.С64Л87.—■ Pokritje: al redno: 48,573.177.— (47.029.881), primanjkljaj 2,335.531 (1.139.K8). b) izredno: 36,664 987, prinvanjkl aj 2 000X00. Potrebščina je v splošnem enaka kakor ltta 1930. Zvišala se je pa v sledečih postavkah: Za prevedbo uslužbencev po nevi pragmatiki (ki je gotova v načrtu, pa šc ni spre eta): 550X00, ZA obrestovan,e in anuile:e posojil 897.836, zdravstvo (za prolitoče. kalozno ligo in bolniške stroške) 370.000.—, za novo šolo v Sv. Križkem okraju (1. obroik) 200.000.—, prispevek rver. gledališču in narodni galeriji 350.000.—, prispevek za drž. policijo 1,206.122.—, prispevek za poslep e okr. na elslva 50.0CO—, prispevek za borzo dela 87.504.—. Davščine in doklade so proračunane v dosedanji izmeri. Ustanovni občni zbor perutninarske zadruge v Ljubljani. Odsek za penitn!narstvo Kmetijske družbe v Ljubi ani nairerava pod svojim okril em ustanoviti perutninarsko zadrugo v L ubljani. Ustanovni občni zbor te zadruge se vrši v čcirtek, dne 18. decembra t. 1. ob 17 v dvorani Kmet. družbe v Ljubljani. Namen zadruge je razširjati predvsem gojitev štajerske rjave kokoši in schkci.o tsle. Osnovati : dalje pilališče ra razno perutnino v Ljubliani. N ena naloga bo tudi pomagati svojim članom pri nabavi raznih peiut^iaa.skih potrebščin. Pcrutninarski tečaj v Ljubljani. Vkljub skrajno slabemu vremenu so se zbrali š'evilni leta niki dne 10. decembra v dvorani »Delavske Zbornice« v Ljubljani. Nad 120 udeležencev e bilo iz raznih kraijev naše banovine navzočih. Vidi se, da so se začeli za to važno panogo zanimati najrazličnejši sloji. Pokazalo se jc tudi da so stični tečaji si no potrebni. — Prvi je predaval priznani strokovn.ak g. M. Zupane, ki je v eni in pol ure trajajočem predavanju poljudno in temeljito raztolmačil rejo naše domače štajerske riave kokoši. Po kratki debati e sledilo drugo p- edavanje — o naivažne ših boleznih perutnine. Predavatelj g. vet. Kocian e žel za svoja lepa izvajanja cbče priznanje. Ob tričetrt na 15 so se zbrali teča niki ponovno k p:edavanju g. Seher-ja — o kapun cniu petelinov. Preddviteli je nazorno obrazložil bistvo tega opravila. Na to so si ogledali udeleženci tečaia perutnina;stvo in živali za pitaaie v Linhartovi ulici št. 9. Vod tvo tečaja je poskrbelo za avtobuse, da se je obiskovalce hitro prevozilo k predavanju na univerzi (dvorana mineralogičnega instituta). Predaval jc s pomočjo skioptičnih slik g. prof. inž. Absec z Grma in sicer o pasmah perutnine. To p edavr.ne je v vseh pogledih izredno dobro uspelo. Predavatelj e žel za svoje globoko teoretično in obenem p-aktično predavanje na večjo priznanje. — Tečajniki se zbero zopet 20. decembra v Liubl ani. Tečaj za napravo In preizkušnje se dovodov v Ljubljani, Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI priredi v Ljubljani. Zavod za pospeševan e obrta Zbornice TOI priredi v Ljubljani šestdnevni tečaj za nap-avo in p ©izkušnjo strelovodov. Tečaj se bo vršil od 12. do 17. januar a 1931 v predavalnici Tehnične sredn e šole. Da se omogoči obisk čim širšemu krogu interesiranjh obrtnikov (instalaterjev, klepa-ev, stavbenikov, zidarskih in tesarskih mojsl'ov), se bodo vršila predavan a ob večernih urah. Predaval bo g. inž. Ern9t Braun, višji inšpektor drž. obrt. pospeševalnega zavoda na Dunaju, ki bo svoja izvajanja spremlal s skioptičniim slikami, razkazovan em merilnih in drugih aparatov len- številnimi eksperimenti. Opozarjamo interesente iz inštalaterske in gradbene stroke, ki ali sami izvršu ejo strelovodne naprave ali morajo z njimi računati pri svo em delu, da «e prijavilo najkasneje do 23. t. m., ker se bo tečaj vršil le ob zadostnem številu prijav. Pristcbina znaša za mojstre 50 Din, za pomočn ke 20 Din. V primeru, da bi bilo dovolj interesentov iz mariborskega okoliša, se po možnosti priredi eno ali vei predavanj tudi v Ma-iboru. Pri ave :e poslati neposredno Zavodu PO Zbornice TOI v Ljubljani. Proračun zagrebške zbornice za TOI r.a 1. 1931 znaša 4.35 m.ilj. v dohodkih, oz. ravnitoliko v izdatkih (1930 3.97 milj. Din; 1929 3.43 milj.) Doklade se bodo za 1931 znižale od 10 na 8%, (leta 1930 so bile znižane od 13 na 10%). Tudi zagreb-ška zbornica si je osnovala svoj zavod za pospeševanje obrti po vzorcu ljubljanske zbornice. Vloge Posojila Naložbe Rezerve 192-1 316.4 134.6 171 6 3.8 1025 431.4 265.4 155.5 5.9 1926 559.2 342.4 198.0 8.4 1927 680.4 451 0 225.0 1».2 1928 835.5 546.7 271.8 17.4 1929 998.8 665.7 325.8 22.5 še bolj nazorno pa nam kažejo razvoj našega redilnega zadružništva indeksne številke: Posojila Naložbe Rezerve 100 100 100 200 91 152 1924 1925 1826 1927 192K 1929 Vloge 100 136 17G 216 264 »18 843 407 484 115 181 158 18» otn Cjiu 332 458 502 DcČim so se, kot je razvidno iz navedenih š'eviik, vloge od 1. 1924 malo več kot potrojile, so se posojila skoraj popelerila, naložbe pa se niso niti podvojile. Ugcdeu ta razvoj ni, ker rastejo posojila mnogo hi rejše kot pa hranilne vloge. Zadolževanje tistih krogov, ki Jim zadružništvo služi, Je veliko večje, kol pa zbiranje novega kapitala, kar dokazuje neugodno gospodarsko stanje teh krogov. Nesorazmerje ined zbiranjem lastnega kapitala in pa med potrebo po kreditu se jo tekom tekočega lela še poostrilo lako, da moramo za letošnje leto pričakovaii še neugodnejše rezultate. Kljub lomu neugodnemu razvoju je bila likvidnost pri naših posojilnicah že vedno zelo ugodna. Naložbe pri denarnih zavodih so znašale maki manj kot eno tretjino vsote vlog, ki tvorijo nad 90% vseh tujih sredslev pri naših kreditnih zadrugah. Razveseljiv pa je razvoj rezerv pri zadrugah. Od 1. 1924 pa do konca 1. 1C29 so se skoraj po-šestorile. V primeri s tujimi sredstvi so pa še vedno zelo nezna'ne, saj so skoraj z dobičkom za I. 1929 ler z deleži tvorile komaj 3% vseh obratnih sredstev. Smemo pa pričakovati, da tudi v bodoče naraščanje rezerv ne bo prenehalo, ampak da bo šel razvoj v isti smeri naprej, ter da bodo lekom nekaj let posojilnice prišle do lastnih sredstev, ki bodo nekaj pomenila. Povprečna obrestna mera je ostala ista kot leta 1928, za vloge 5 5% za posojila pa 8%. Razlika med kranjsko in štajersko obreslno mero še vedno obstoja, poleg lega pa ima Prekmurje svojo obrestno mero, ki dosega za vloge 8%, za posojila pa tudi 11%. Prinašamo tudi najvažnejše postavke 17. računa zgube in dobička, iz katerega so razvidni poslovni uspehi naših posojilnic (v oklepajih podatki za 1. 1928): Zguba: Obresti hran. vlog 47.1 (42.1). Obreell vlog v tek. računu 5.2 (4.2). Upravni stroški 8.5 (0.7). Davki in pristojbine 0.8, odpisi 3.0, podpore 1.0, oslalo 161 (17.7). Dobiček: Obresti posojil 42 0 (30.8) Obresti tek. računa in naložb 34.9 (29.8). Upravni prispevki 1.8, ostalo 8 5 (4.2). Upravni stroški so znašali v 1. 1929 2.01eU od prometa, 1. 1928 jia 1.7l°/«o, torej so se napram prometu nekaj zvišaii. Razmeroma veliko postavko v računu zgube in dobička tvorijo odpiai, ki so, deloma odpis nepremičnin in premičnin, deloma pa tudi odpisi neizterljivih poeojil. Davki in pristojbine tvorijo le malo postavko, saj pride v poštev za posojilnice le rentni davek od obresti hranilnih vlog. Statistika kreditnih zadrug je letos izvedena v »iršem obsegu kol prejšnja le'a. grupaclja je izvedena tudi po okrajih. Tako prihajajo v tej statistiki do izraza nekoliko tudi gospodarsk« prilike in gospodarska moč posameznih okrajev. Borza 13. dec. Ta tedon so se vršili samo štirje borzni sestanki, pa je bil tudi devizni promet znatno man, ši. Znašal je samo 13.44 Din v prime i s 19.9, 19.6, 15 9, in 18.1 milj. Din. Najznatne ši je bil promet v devizi Ncwyork, nadalje še znaten v devizi London. Tečaji deviz so večinoma popustili, ker je tudi Curih javljal čvrsto tendenco švicarskega franka in v zvezi s tem nazadovanje teča ev deviz v Curihu Tečaji državnih papi jev so la teden bili nekoliko slabejši. Zlasti se рогпт slabe ši tečaj v vojni škodi. Dolarski pa.pirii so ostali v glavnem neizpre-menjeni, le 8% Bler. posojilo se e učvrstilo. Promet v dolarskih papir ih je znalno man ši, promet v vo-jni škodi pa je srednji. Tenrfen-a za bančne papirje je v glavnem nadalje čvrsta Pose'ono ja narasla ta leden Srbska banka, ki je v srečnem položaju, da se mora boriti proti prenaglemu dvigu svojih delnic. V industrijskih pipir:ih ie promet slab in Trboveljska, kakor tudi osiješka Šečerana Prt leni ie padel izvoz boli (za 30.1%) kakor uvoz (za 7.6%). Pod pritiskom tuje konkurence je bilo nekaj panog naše industrije p im orano, da svojo delavnost zman ša. Posebno oslro se opaža restrik-cija v produkciji premoga. »V sploirera keže, da je razvoj gospodarskega položaja negotov. Vendar moremo računati, da bodo razmere, ki prevladujejo v svetovnem gospodarstvu, okrepčale in razširile svoj vpliv, tako, da moremo reči, da bo nadaljni razvoj jugoslovanskega gospodarstva v večji meri pod vplivom tcndenc, kl prihajajo do izreza v svetovnem gospodarstvu.« ne izkazujeta več toliko prometa, kakor šc ne« davno. DFNAR Curih. Belgrad 9.12625, Amsterdam 207 375 Atene 3.06, Berlin 122.91. Bruselj 72—, Budimpešta 90.225, Bukarešl 3.06, Carigrad ?.44, Dunaj 72.55, London 25.0325, Madrid 53—, Newyoirk 515.35 Pariz 20.255, Praga 15 29, S. b a 3 735, Trst 26.99, Varšava 57.80, Kepenhagen 137.85, StockhoJm 138.38. Oslo 137.85, Helginfors 12.975. VNI DNOSTNI PAPIRJI Notacije državnih papirjev v inozemstvu: Lon- doni 7% Bler. pos. 80 25—81, Newyork 8% Bler. pos. 92—92.50, 7% Bler. pos. 80 25—81, 7% pos. DHB 79.50-80. ^ Dunaj. Don -sav.-iadr. ?6.28, Wiener Bankve-rein 16.80, Credjlanstalt 46.90, Fscoinple-gcs 157.90, Aussiger Chemir.che 154.—, Mundus 151.50. Alpine 18.60, Trboveljska 46.65, Leykam 3.15, Rima Mu-rany 63.55. Žifni frs Tendenca na našem žilnem trgu je bila skozi cel teden prijazna. Cene so bile čvrste, ter so na-rastle tako za pšenico, kakor za koruzo v primeri s preteklim tednom. Posebno čvrsta je koruza, katedro slejkoprej prav mnjfio izvažamo. Na našem trgu je največji kupec Pnviligi ana izvozna družba, ki pa je plačevala neizpremen ene cene. V ostalem se v kupčiji pozna, da stojimo neposredno pred božičnimi prazniki. Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet: miren Pšenica: marc 15.16—15 17, zaklj. 15.16—15.17; maj; 15.11 — 15.16, zaklj. 15.13—15.14. — Rž: marc 9.70^-9.80, zaklj. 9.72—9.75. — Koruza: tnaij 12.37—12.49, zaklj. 12.44—12.45. Transit maj: 10.34—10.40. Zivinn Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 13. t. m je bilo pripeljanih 216 svinj. Cene eo bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stori, oden po 100—120 Din, 7—9 tednov stari po 150—200 Din, 3—4 mesece po 250—350 Din, 5—7 mesecev po 400—450. 8—10 mesecev po 550—600 Din. 1 telo slari po 800-900 Din; I kg žive teže 8—11 Din, 1 kg mrtve teže 12—14 Din. — Prodanih je bilo 70 komadov. Jnjra Kakor javiiajo londonska poročila, je postala tendenca Čvrs'ejša. Tudi v Italiji in Švici je opažati izboljšanje na jajčnem trgu, in oo se radi lega ludi pri nns cene nekaj zvišale. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 12. dec. 1030. Iz društvenega fivljenio »Ljubljana.« V ponedeljek 15. dec ob oamih zvečer skupna pevska vaja. — Pevovodja. Prosveta Irnovo Ljubljana uprizori v nedeljo 14. dec. v društveni dvorani, Karunova ulica 14, ob 8 zvečer igro s peljem »Kovačev študent«. — Vstopnina: sedeži )0. 8 in 6 Din; stojišče 4 Din. šišenska Prosveta priredi jutri 15. dec. ob 8 zvečer v dvorani velezanimivo skioptično predavanje o dr. Janezu Ev. Kreku. Predava g. prol. Do-lenec. Uljudno vabimo! Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 15. dec. ob pol 7 zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg vhod iz Streliške ulice), V. vajeniško predavanje. Vedava tajnik Aerokluba v Ljubljani g. dr. Stane Rape o »Doživljajih v zračnem morju« s skioptič-niini slikami. Vstop prost. Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki. Redni občni zbor pevskega društva »Krakovo-Trnovo« se vrši v nedeljo 21. dec. ob 9 dopoldne v gostilniških prostorih g. Sokliča (pred konjušnico) z običajnim dnevnim redom. Podpornikom in ustanov nikom društva se posebnih vabil ne bo razpošiljalo, kar naj blagovolijo vzeli na znanje. Odbor. Francoski krežek v obliki družabnih konver-zacijskih sestankov bo priče) s svojim delovanjem v prihodnijh dneh. To bo najlepša prilika za gospode in dame, ki jezik že precej obvladajo, da izpopolnijo svoje znanje francoščine in se seznanijo istočasno z visoko francosko kulturo. Društvo državnih policijskih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani priredi v soboto 3. januarja 1931 v prostorih hotela Union običajno letno zabavo. Cisti dobiček je namenjen pogrebnemu in podpornem skladu društva. Za blagohotno naklonjenost prosi veseličui odsek. P ЈујШИЈЈЈЈрШмјјИ^ ш : /' " Oblastna hranilnica mariborske oblasti v Mariboru naznanja tužno vest, da je član njenega upravnega odbora, gospod Martin Gajšek veletrgovec in hišni posestnik v Mariboru danes nedadoma umrl. — Pogreb bo v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 15.30 iz kapele mestnega na Magdalensko pokopališče. Naj bo vzornemu sodelavcu ohranjen časten in trajen spomin. Maribor, dne 13. decembra 1930. UPRAVNI ODBOR. •>ч> .tr).4-■ ;<• Čitaietjem „Slovenca" za nedeljo Л4 decembra W. K. Clifford: Slikarjeva ljubezen Carbouche je bil največji slikar v Franciji, o lem ni bilo nobenega dvoma. Vse je storil, kar je bilo v njegovih močeh, da je svet o tem prepričal, in svet se je trudil, da bi to priznal: najmanjši kosec platna, ki ga je poslikala njegova roka, je bil vreden tisoče; kronane glave so bile srečne, če so si smele ogledati njegov atelje; ponujali so mu redove, a odklanjal jih je, dasi je bil Francoz; življenjepisa so koprneli po podatkih o njegovem življenju, a ni jim ugodil: časniški reporterji so zaman skušali doseči, da bi jih sprejel, zbiralci lastnoročnih podpisov pri njem niso imeli sreče. Nihče ni vedel, kdo je bil, kje se je učil; njegove slike so slovele, a zdelo se je, kakor da ta slava ni imela nikjer začetka. Ljudje so ga komaj poznali na videz, imel ni nikakih prijateljev, nikjer ga ni bilo srečati, z eno besedo — nič ga ni vezalo z družbo; nikoli ni sprejemal obiskov, razen v poslovnih stvareh, in te je kratko odpravil. V zadnjih letih se je dal tod in tam zapeljati po bajno visokih ponudbah, da je naslikal kak portret, toda tudi tisti, ki so mu sedeli, ga niso poznali bolj nego drugi in so vedeli o njem malo pripovedovati, kajti bil je zapet in molčeč, ko je slikal; ni se dal zaplesti v kakoršenkoli pogovor in na zadnji seji je bil prav tako zapet kakor na prvi. Ženskega portreta še ni nikoli slikal. Ni bil več mlad, morda pri petdesetih letih in že siv; obraz je bil naguban in je imel resen, strog obraz; njegov nastop je bil odličen. Delo ga jc veselilo, o njegovih slikah so govorili v vseh krogih, ki so se zanimali za umetnost, toda bilo je v njih nekaj neosebnega. kakor da bi bile navdih nevidne sile, ne pa delo moža, ki jih je ustvaril. Slike ga niso stale veliko napora, in ko jih je dovršil, je ravnal z njimi uljudno kakor г gosli, nikoli pa ne tako kakor s sadovi svojega duha, svojega genija. Zanimal se je za to, kako bi svoje premoženje najbolje naložil, a tudi to zanimanje se je zdelo kakor napol radovednost; skomignil je samo z ramami, če je kdaj preštel svoje bogastvo, in se takoj zopet lotil svojega dela. Pozimi je živel v svoji hiši ob robu parka Manceau, poleti je izginil, in edino sled, kje se je bil utegnil muditi, je kasneje kdaj pokazala slika, ki jo je razstavil. Njegova hiša je bila sijajna, oprema krasna — motril jo je s kritičnim pogledom. Komaj, da si je zapomnil imena svojih slug; če je pa kateri izmed njih zanemarjal svoje dolžnosti, potem je Ifoto vzrojil. Jedel je zmerno in le najpriprostejšo hrano, a utegnil se je silno razsrditi, če na mizi ni bilo vse v redu. Njegov atelje je bila edina gola soba v hiši; v njej ni bilo niti enega izmed tistih razkošnih predmetov, ki jih ljubijo moderni slikarji. Pred kaminom, v katerem so ob hladnem vremenu gorela ogromna polena, sta stala dva fotelja in mizica; drugače v ateljeju ni bilo nič, česar Carbouche ne bi hil neobhodno potreboval pri svojem delu. Tu je prebil ves svoj čas, izvzemši ure, ko se je peljal na vsakdanji izprehod ali pa sedel pri samotnem obedu v svoji sijajni obednici; tu je sprejemal tudi kupce svojih slik — druge sobe so vedno samevale brez, stanovalcev. Meseca oktobra se je navadno vračal s svojih potovanj. Ob tem času je v Parizu že mrzlo, listje odpada z dreves na boulevardih; Parižan izprevidi, da je zima neizogibna in zmaje z ramami kakor kdo, ki se je bil nadejal, da bi utegnilo biti vsaj enkrat drugače. II. Carbouche je bil zopet v Parizu. Mogočen ogenj je gorel v kaminu, kajti v ateljeju je bilo bridko mrzlo. Desno od slikarskega stojala je stala staromodna omara, v kateri so bile shranjene barve; levo je slonela na polici paleta in več čopičev, zraven dva ali trije osnutki in slika, ki jo je stara slikarska mapa napol zakrivala. Nihče razen Car-bouchea ni vedel, kaj slika predstavlja, in se že leta ni ozrl nanjo. Hodil je po ateljeju gori in doli, potem je sedel v fotelj in strmel v ogenj. Na mizici pred njim je stala skrinjica s cigarami in cigaretami; vzel je cigareto, si jo prižgal in hitro pušil; konec je vrgel v ogenj. Tedaj je slišal, kako se je pred hišo pripeljal avto: obisk. Nevoljno, skoraj jezno je pričakoval nadlego. Vstopil je sluga z vizitko. »Lord ...«, ustavilo se mu je. Carbouche mu je vzel vizitko iz rok in rekel počasi, kakor bi težko čital: »The Earl of Harlekston. Ah, da, čisto sem pozabil.« Začel je brskati med pismi na kaminu, vzel enega in ga prečital. »Dajte, da lord Harlekston vstopi,« je rekel. Minuto kasneje je vstopil Anglež srednjih let. »Dobro jutro,« je dejal slikar togo, »žal mi je, da ste se potrudili semkaj, toda še-le sinoči sem se vrnil v Pariz in našel vaše pismo.« »Odgovora niti pričakoval nisem,« je odvrnil lord Harlekston v izvrstni francoščini. »A žal mi je, da ste se zastonj potrudili semkaj,« je ponovil Carbouche. »Dovolite, naj vam povem, da si štejem v veliko čast, da sem smel stopiti v vaš atelje.« »Zelo obžalujem...« je začel Carbouche iznova »Saj pač dovolite, da sedem?« je vprašal plemič in stopil proti fotelju. »Gotovo, gospod grof,« se je glasil malo prijazni odgovor. Lord Harlekston se je ozrl po ateljeju, potem je pogledal slikarja, ki mu je sedel nasproti. »V vašem ateljeju se da vsaj dihati,« je del Anglež, »v londonskih ateljejih se mi vedno zdi, da se moram zadušiti, tako polni so vsakovrstne ropotije.« Carbouche se jc poklonil; hotel je očividno namigniti, da bi bilo prav preiti k stvari. Lord Harlekston je razumel migljaj in dejal: »V svojem pismu sem vas prosil, da bi slikali mojo ženo.« »Čutim se zelo počaščenega, toda žal vas moram opozoriti, da nisem portretist.« »Moja žena bi si štela v veliko čast, če bi vam smela sedeti.« »Zal nisem portretist,« je hladno ponovil Carbouche. »Pa vendar mislim,« je obotavljaje dejal oni, < -da sem videl enega ali dva vaša portreta?« »Že mogoče, toda to je imelo svoje razloge.« »Ali bi nc mogli najti kak razlog tudi sedaj?« »Še nikoli nisem slikal ženskega portreta, gospod grof, in želim to opustiti tudi v bodoče, najsi je vaša želja zame še tako laskava.« Lord Harlekston je bil očividno diplomat. »Vaše opazke le še utrjujejo mojo željo,« je dejal, »ali ne bi se dali vendarle pregovoriti? Le težko govorim o denarju v zvezi z vašo umetnostjo, a vem, kako ogromno vrednost imajo vaše slike.« »Ženskega portreta ne bi slikal izpod stotisoč frankov,« je odvrnil Carbouche in skoraj srdito gledal v ogenj, »in tudi tako bi tega raje ne storil.« »Vsoto bi z veseljem plačal in vam bil vrhu tega še neskončno hvaležen.« »Zelo sem zaposlen in ne žrtvujem kakemu portretu nikoli veliko časa. — k večjemu tri ali štiri seje.« »To je kakor nalašč, ker ostaneva samo malo časa v Parizu.« »Za obraz, za katerega svet prav za prav nima nikakega zanimanja, bi žrtvoval še manj časa,« je nadaljeval umetnik; nočem žaliti gospe grofice, ki je najbrže zelo lepa, toda priznali mi boste gospod grof, da tudi obraz lepe ženske še dolgo ni tako zanimiv kakor moški obraz. Tega bi seveda v navzočnosti kake dame ne rekel, toda medseboj moreva pa pač docela odkrito govoriti.« »Popolnoma vas razumem,« je rekel lord Harlekston; »prihodnji četrtek odidem za štirinajst dni v Pireneje; ali bi vam bilo mogoče, v moji odsotnosti...« »Zelo sem zaposlen,« je vztrajal Carbouche. »Seveda misliva samo na doprsno sliko, a bila bi vam celo za skico zelo hvaležna.« Carbouche je gledal v ogenj. Sovražil je ženske. Toda cena je bila za portret ogromna: noben umetnik v Evropi si ne bi upal toliko zahtevati. Toda kaj mu je bila mari ta žena, kaj so mu bile mari vse ženske sveta? »Gospod grof,« je dejal, »skoraj neuljuden se bom zdel, toda jaz bi vendarle raje odklonil. Štejem si v čast, da si želi angleška dama, da bi jo jaz slikal, toda če bi že kdaj slikal ženski portret, potem bi bilo pač edino prav, da bi slikal rojakinjo « »Potem mi dovolite, da vam naznanim. Moja žena je napol Francozinja.« »Oh!« »Njen oče je bil Anglež, toda njena mati je bila Francozinja.« »V resnici?« je dejal začudeno slikar, ki se mu je nenadoma vzbudil neki sum. »Kot mlado dekle je živela v Germain- en-Laye in je šele z devetnajstimi leti prišla k sorodnikom svojega očeta na Angleško.« »Oh, da! Spominjam se, kako so pisali pc gospodično Madelaine...«, je dejal tiho Carbouche. Izraz zadovoljnosti jc prešinil Angležev obraz. »Oh, sedaj razumete!« je zaklical. »Moja žena me je prosila, naj vas, če bi bile vse prošnje zaman, spomnim, da sta stara znanca.« »Gospa grofica ima izvrsten spomin,« je dejal umetnik porogljivo, »in tudi v tem nc zaostaja za drugimi odlikami, katere sem poznal na gospodični Madelaine.« »Bili ste v taistem pensionu?« »Stanoval sem pri družini Carton v Rde čem paviljonu; tam sem se seznanil z gospodično Madelaine Brooke, ki je s svojo materjo istotako stanovala v Rdečem paviljonu.« »Čudim se, da je takrat niste slikali, bilo je krasotica.« Izraz v slikarjevem obrazu je posta! mehkejši; dejal je: »Da, bila je zelo lepa.« »Moja žena mi pripoveduje, da je marsi-kako urico prekramljala z vami.« »Zelo ljubeznivo je od gospe grofice, da se na to spominja,« je odvrnil umetnik, in njegov glas je bil zopet porogljiv, »kajti v tistih dneh sem bil nihče in nisem imel drugega nego svoje častihlepje.« Utihnil je in se zagledal v ogenj. »Ali je bil Pavillon Rouge blizu gradu?« je vprašal lord Harlekston, ki je mislil na slavno Carbouchevo sliko: »Gozd St. Ger-main-en-Laye«. »Ne, bil je oddaljen od njega nekako pol ure. — Priporočite me, prosim, gospej grofici.« »Pa portret, monsiur Carbouche,« »Ne vem, čemu mi hoče gospa grofica sedeti; videla se nisva, odkar je bila odšla iz St. Germaina.« »To je pač njena najiskrenejša želja in upam, da ji tega zaradi starega prijateljstva, na katero se z veseljem spominja, ne odre-čete.« Carbouche je nagubančil čelo in molčal; potem je nenadoma rekel: »Z veseljem bom slikal gospo grofico, gospod grof.« (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.) OTROK Na zadnji pločadi tramvajskega voza je kakor običajno vsak večer velika gnječa. Vsi, ki prihajamo lačni in utrujeni z dela in bi tako radi sedeli, nismo posebno prijazno razpoloženi. Sujemo in odrivamo sem in tja in včasih zamrmramo kaj predse, kar je boljše, da sosed ne sliši, ker ne zveni zelo uljudno. Po velikem naporu se je mlademu paru posrečilo, da si je priboril mesto na pločadi, stojišče seveda. Mož drži na rami rdečelične-ga, približno triletnega dečka, ki je ves zavit v plavo volno, plava je čepica, plav sweater, plave hlačice in celo rokavičke. Z eno ročico objema glavo svojega očeta, z drugo takoj poseže — po vrvici za zvonec. »Tega ne smeš,« ga opozarja oče, »drugače nas stric sprevodnik vrže doli!« »Naju oba, očka? In mojo dobro mamico tudi?« »Njo tudi.« Tedaj je izpustil vrvico in z ganljivo kretnjo potegnil od sreče žarečo mater, kakor bi jo hotel ščititi. Slaba volja in utrujenost je nakrat izginila. Vsem se zdajci zelo prijetno zdi stati na pločadi. Celo stric sprevodnik je naenkrat prijazen, skoraj ljubezniv. Deček se sedaj peča s tem, da temeljito preiskuje očetovo glavo, kar tudi vse navzoče izredno zanima. Zavija mu ušesa, ga ščiplje v lica, vleče za nos. Ko vse to čisto nič ne učinkuje na očeta, mu kratkomalo sname klo-buk z glave in brodi po njegovih laseh. Potem se zmagoslavno ozre naokrog. Tramvaj se ustavi. Blizu proge se sveti sijajno razsvetljeno izložbeno okno, v katerem je nagomileno vse mogoče okrasje za božično drevesce. Zlati angeli z razprostrtimi peruti, srebrne krogle, belo-blesteč »sneg- in celi slapovi zlatih niti — vse miglja od lesketanjf •in iskrenja. »Oh, poglej, očka — kako velik angelj! Daj, kupi mi ga, očka, aii hočeš?« Očka resno nabere obraz in razlaga sinku, da so sedaj že vse trgovine zaprte. Ker je ljubi Bog določil, da morajo ljudje zvečer počivati. Sedaj tedaj ni mogoče kupiti angelja in mali otroci morajo biti pridni. Kajti ljub1 Bog — s svarečim glasom — bi inače utegni.' postati zelo hud. Potomec je prevdarjal. »Toda, očka ... potem pa morda eno čisto majhno srebrno kroglo...?« To je rekel zelo tiho, da ljubi Bog ne bi slišal... Zal je moral zdaj očka z dečkom in dobro mamico izstopiti — bili so na cilju. Drugi pa smo se začeli zopet prerivati in suvati in mrmrali smo besede, ki je bilo bolje, da jih sosed ni razumel. H. H. Inserirajte v „Slovencu"! Snežni čevlji in galoši znamke so svetovnoznano najboljši! Dobe se v trgovini A. Žiberf Ljubljana Prešernova ulica Najvarnejše in najboljše naložite denar pri • ■ I • tli • • v Celju reglstr. zadrugi * neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste In Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog nad Din 90,0000X10.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči polog rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov t vsem svojim premoŽenjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji Vlagate!!! «ri LJudsK! posojilnici v Celju ne plataio nobenega rentnega davka športna hiša Aleksandrova 19 „LUNA" MARIBOR Last. A. Prlsternlk Aleksandrova 19 Velika izbirna zaloga: nogavic, otroških, ženskih in moških srajc, spodnjih hlač. Pletenin: maje, puloverov. telovnikov -lastni izdelki, čevlje za dom in telovadbo. snežne čevlje, dežnike, igrače. Velika razstava najprimernejših daril za Miklavža. Božič in Noro leto. Tudi gugalni konji, sanke, vozički za pupr po iiredno nizkih cenah. Na drobno in na debelo! Spodnještajerska ljudska posojilnica Registrovana zadruga z neomejeno zavez« v Mariboru Sprejema vloge na hranilne kaiilice in tekoči račun t«r jih obrestuje po najvilji obrestni asssi. Daje posojila na hipoteke, poroihro, zastave itd. - Izvršuje vse v denarno stroke spadajoče posle. .laques Večni zid Na peloivj.imbornioi Ivana Frančiška«, s katero smo .vlpluli t/ Ne\\ Oastle-н v Avstraliji - premogom v CTate-ju?< sem vprašal začuden. Kaj (T to?« •Ubog mož, in ti ostaneš reven, in kam pa tuij greš kakor na potovanje? ln ker je bilo morje Ink" blizu in ima lako širne poti, zato si šel nu ladjo. In sedaj se pelješ do '\illaok Tedaj se jo vmešal mojster, ki je stal loleg. > lu nazaj. Vdinjal se je zn obe • oinji.« •Ti si se že večkrat vdinjal, Ajzak,« je rekel fant. »Ajzak? sem vprašal. Ksi.i je to? Tako imenuješ svoje družinsko iiue: Ajzak! je odgovoril in pokazal nase- ... Zid je bil. Zid Izak. ?Snmo glej,« se je znova vmešal moj-ter. >da ne misliš na to, da bi so v Callau miaiml, k<> si se vdinjal za tja iti nazaj! To ti mino že iz "lave izbili.« Nekega dne smo jadrali ob ugodnem ve-,ru in mornarji sn si začeli pripovedovati svoje doživljaje iu vsakovrstne storijo. NoIhj-uega dela ni bilo. Ltdja je plula enakomerno-Vsako storijo je poplačal krohot. In tedaj je začel tudi Izak pripovedovati o svojih potovanjih. Toda prav ui prav ni nič vedel o svetu, čeprav je bil že povsod i. Njegove besede so bile kakor dim iu njegov pogled je bil lak. kakor bi plaval nad vsem in zrl v nekako večno luknjo. To je bil najbolj čuden človek, kar sem jih kdaj srečal. Zdeln se mi je, da živi v drugi plasti poleg resničnosti zunanjega življenja. Knko se bo končalo tvoje življenje? sem ga vprašal. »Ali si že kdaj mislil na to? Ti misliš samo na jutri, Izak. Riti moraš drug nego danps, je odgovoril. Tedaj sem rekel: »Izak, ti si Večni Zid! Vse kolo, v kolikor je vsaj za silo razumelo nemško, se je /akrohotalo. Ostalim so morali moje besede prevesti. Izak se je tiho smejal sam zase s svojimi svetlimi očmi nad velikim nosom. Kajti njegove oči so bile tako bistre, kakor potoček, ki teče po produ. Srdil sem se. da so me tako napak razumeli, vstal in odšel. • Jadrali smo že 41 dni pa še nismo videli nobene ladje ne kopnega. Mm^okrat sem se pogovarjal z Izakom. Bil je trajno dobre volje. Mornarji no se sedaj pogosto prepirali med seboj. Videl seru, kako se niso mogli niti pogledali, ko sn budili drug mimo drugega ; lako sn bili ob dolgem prisiljenem skupnem življenju drug drugega sili. Vsem jo gorolo \ duši samo eno koprneitje: pu prvem koraku na trdnih tleh. Govoril sem z Izakom iu dejal: Sedaj sim kmalu lami- Ce ti Bog duš. Mnogokrat misliš; šo tri. dni, in potoni boš tri mesece,* jo odgovoril čemerno. > Upajmo, da no I чNeverniindK jo dejal. Ti si enako, kjer si.^ Ozrl som so na jambore, Ki so bili obloženi z vsemi jadri. Drugače ln ui bilo vseeno,: sem rekel Izaku. Drugače si želel, da bi bil vsak dnu drugačen, pego jo bil prejšnji o 11 don 't nndersland you, jo odvrnil iu ravnodušno zrl v stran. Naenkrat me ui več razumel. Polom je tjavenduu odšel. * Samo eno misel imam, eno sliko v krvi: Kopno! Jutri lioino nepretrgano petdeset dni nn morju- Vihar v moji notranjosti ml ne dn spati, šol sem zopet na krov iu zlezel v temi nn lopo moštva. Tam jo bil pritrjen čoln. Legel sem ua jadro, ki je bilo razpeto črezenj, kakor na visečo mrežnico. Ležal setn na hrbtu in s« rahlo zibal /, valovi. V noči nad menoj so njihala jadru v velikih, mirnih zamahih- Na vsakem jamboru so se raztezala v vis jadra drug nad drugim kakor stolpi... Na vsakega |>opebej bi splezal in so oziral po cilju svojega hrepenenja... Med posameznimi jadri so blestele južne zvezde. Pod seboj sem nenadoma slišal govoriti: >lzak,- deje nekdo, -jutri bomo morda že na kopnem. Čeprav! jo odgovoril Izakov nosljajoči glus. Mroži- je dejal zopet prvi glas. :>Krvavi ni rože v gobec! Najrajši bi ti pest porinil med zobe.« , Ti greš nu kopno samo zato, da pojdoš drugimi, je mirno odgovoril Izak. Ali si se vdinjal za obe vožnji? Pač. Ali se boš v Cnllao zmuzni? > Da.-: > Kam? Kam... r5*i mi daš mir! je mrmral Izak. . Zjulra.j je bila voda zelena клког peli-novec. Een Stricfi leeger!' je zaklical neki glas. Nisem se več ganil s prednjega konca ladje; spleznl sem prav v vrh jambora ter lire in tire gledal v zrak pred seboj. In počasi so se začele izmed oblakov risati določne oblike, ki .. ki... oh, srce bije kakor veliki zvon o binkoJlih ... obliko .... ki so Ande. La Cordlllera de los Andes... and-sko pogorje. Da, to je sedaj gotovo. To je po 52 dneh snhn zemlja. Veter pohaja. Preveč jader runo bili sneli. Nekatere zopet rnzpnemo. Nastal je večer. Nič se ne more več zgoditi. Ti je kopno! Čeprav se bomo morali sedaj vsi-drati v ladjeeteji in bomo mogli šele jutri na suho. Sel sem k mornarjem. Še enkrat sem hotel govoriti z, Izakom. Našel sem ga samega, sedečega ob jamboru. »Torej jutri, Izak,« sem mu dejal. Kje si jutri?« je vprašal tjavendan. Umazan je bil bolj nego kdaj prej. >Ti moraš jutri dalje, Izak,« je zamrmral malodušno. --Saj to vendar hočeš,« seni mu odvrnil. ^Ostati bi mogel tudi na krovu.« No! so Je prestrašeno branil, клЦ.ч d« bi ga izkusili v najglobljih liijlltih Ujoitove duBe. »Tak poletu pn idi! Dn, lodn kam greš, Izak? je vpiašnl minin mene svojo kri. Ta mu tu odgmoillft, Kajti potnik brez. cilja je. Vsakemu l»mipd nas, ki ima knkn hrepenenje, so svoll i? mogla v notranjosti kak ellj zanje. On jni |o Altnsver N očni Zid kot mornar ln im« snmo hrepenenje brez cilja. Znamenje strašim In večno kazni za človeštvo, ne dn bi mogli spo znati, za kateri greh jo bila la kazen poetnv Ijena Zdelo se je. da l»ak tiho joka v dlani, s katerimi si jo znkril obraz. Noč z vsemi svojimi tujimi daljami jo lila zanj z nepre dhijivo oložnostjo svojega klica. Prišel je mojster In za režal nanj: 'lo li povem, judovska kri. če boš poizkusil odili s krova, dobiš po ropu. In je šel dalje. Nevermind! jo Izak žalostno rekel za njim. Kov tu ni bilo pomoči, sem se oddaljil. Izak so ui uiti ozrl za menoj. Ostal Je pogreznjen vase na krovu, kakor da bi sedel nu svoji usodi in ne bi bil sposoben, da ji da svobodo. * Osem dni kasneje som se vozil nn pnr-niku družbe Pacific Mail ob obali proli jugu. Preden smo dospeli v !qnique, mi je prvi častnik ponudil, da mi rnzkaž.o parnik. Ko sva prišla v pekarno, jo stala skupaj gruča imiž, ki so živahno govorili vsevprek. Častnik Je \|irnBiil nnegn, kaj Imajo med seboj. Odgovoril Jo, da Jo pek prnvknr potegnil Iz p«W nekega moža, ki se jo bil skril, ker plma voznega listka. llolcl sem ga videti. Nnpravill so mi prostor Stopil som v kopico in sltil plod Izakom. Obrti/, mu je bil umaznti od hiiJ in drugo ncv snage. Zaupno in smehljaje mo je pogledal in dejul: Ti hI rekel Iz.nkl Tu sil' 1'huJoč Je prišel plačilni mojster. Todi Izak so ui dal oplnšill. Delni ho je, knkor dn no posluša in ho daljo obračal vame s svojim umazanim, smehljajočim obrazom. Mil jo нге-iVn. kajti luonjal jo lin pod svojimi nogami. Vnglcz, mo jo vprašal; >Ali gu poznale?« Sov oda ga. Skupaj sva so vozila Iz Avstralijo sem. Polja ho brez. voznega listka « In sem šo dodal: »No more drugače, ljubi plačilni mojster. Sitni ne vem, zakaj som bil vesel, dn s« jo Izaku vendarle posrečilo oditi z jadrnice. Toda v li|uli|ue so ga izročili policiji. Ob slovesu som ga vprašal, kaj bo niiprn-vll sedaj, in z nekakim tsrečuiin ponosom mi Je odgovoril: Potuješ pač н prihodnjo ladjo, Izak I v Pum sn.i jo sodol poleg stražnika v čolnu, s katerim so ga odpeljali nn suho. Nu glnvi jo imel slar slamnik z. ravnim окгајоош. V njegovi senci jo bil njegov obraz. uimiz.anejSl nego kdaj prej Zaenkrat jo padlo z njega vsakršno hromo. Sedel jo in se dal vozili ua suho knkor majhen polepu&ki krnit Vojlecli Rakous: SOFA V naši izbi, pod obema oknoma, ki sta gledala na vaški trg, jc stala dolga, lesena klop. Hila jc brez vsakega naslonjala, vedno belo pomita, in je zavzemala skoraj celo čelno steno izbe. Stala jc od pamtiveka na tem mestu. in morda prav odtorej, odkar je bila koča koča. Na tej klopi je vsako soboto popoldne spala naša mati. Nikdar sc mi moja mati ni zdela tako mila, kakor take sobotne popoldneve, ko smo jo mogli spečo nemoteno opazovati. Morda sc mi je njen spomin zalo tako neizbrisno vtisnil v spomin; danes še, po tolikih letih, jo vidim živo pred seboj. Ko sc je mati zbudila, je vselej rekla z velikim zadovoljstvom: Ta dobra, zlata klopi Sedaj sem si zopet za ves teden zravnala hrbet. Niti Kralinovka tam-le ne leži tnko udobno.« Pri Kratinovih so imeli namreč v izbi sofo, praVo, usnjeno soio, kakor je v vsej vasi drug nihče ni imel- Na tej soli je soboto za Soboto spala Kratinovka. Moja najljubša misel, ki je nikoli nisem nikomur zaupal, ki je izpolnovala vsa moja otroška leta, je bila eno samo hrepenenje: Da bi bil velik in imel toliko denarja, da bi mogel materi kupiti lako sofo, kakor so jo imeli Kratinovi, da bi mogla mati ob sobotah popoldne na njej spati, in nc bi ji bilo več treba stiskati se na l:1"?!. Leta so potekala; prišel sem v uk v Prago in sem bil že leto, dve tam ... in sem si v tem času prihranil tri goldinarje. Nekega dne sem šel po židovskem mestu in pred nekim starinarjem kakor pribit obstal. Pred prodajalno je stala stara usnjena sofa s čudno zavitim naslonjalom. Vprašal sem Za ceno. »Pet goldinarjev.* Kakor hitro sem mogel, sem tekel domov; zaupljiva gospodinja mi jc posodila dva goldinarja, in pol ure nato jc bila sofa moja. Voznik iz sosednjega kraja, Jti je vozil skozi našo vas in nas dobro poznal, je peljal sofo domov in jo z mojim pismom izročil materi. Pisal sem, da si vsa leta nisem drugega želel, kakor da bi mogla ob sobotnih popol- dnevih spali na sofi kakor Kratinovka, in da ji pošiljam sofo. Da jc bila prej gotovo last odlične gospode. Staro klop naj vržejo iz izbe in na njeno mesto postavijo solo. In da bo potem v naši izbi gotovo kakor pri gospodi. Ccz nekaj tednov jc bila velika noč in peljal som sc domov. Poln nestrpnega pričakovanja in z utripajočim srcem sem stopil v sobo ... moj prvi pogled jc zadel na klop, ki jc stala šc na taistem mestu, kjer jc stala najbrž od začetka sveta. Vprašuje sem sc ozrl po izbi — o sofi nikjer nobene sledi >Kjc pa intatc solo?« sem mukoma dejal, šc preden sem staršem poljubil roko. In mati jc pojasnilu, v vidni zadregi: ■ Veš, fant, saj sem prepričana, da si do» liro mislil, a lo ni nič zame in tudi ne za našo izbo. Zc sliridescl let sc vsako soboto zleknctn na lo klop in v trenutku zasplm. Na soli pa nikakor ne morem zaspati, p a če bi si tudi zašila oči. In kadar sem vstala, sem bila vedno kakor zbita — in kratkoinmalo, prav nič si nisem odpočila na njej. Povem ti, moj mali, lake stvari pač niso nič za nas.« »Kam pa ste jo dejali ?-. setn vprašal ves žalosten. •>Na skedenj,« je odvrnila mati. >'Čc bi jo bili vsaj v izbi pustili,« sem dejal očitajoče, »saj je vendar tako lepa, gotovo so jo prej imeli v kakem gradu, vi jc pa vržete na skedenj.« • ><0če pač ni hotel,« sc je opravičila mati, »saj poznaš očeta. Neprestano je godrnjal nad solo, vedno mu je bila napoti. Trdil je. da naša izba z sofo ni več našu izba, da se čuti sedaj tujega doma in da tnu na klopi njegova pipica najbolj diši. Sedaj nima nobenega prostora, kamor bi sede!, in tako se je neprestano jezil. Zaradi ljubega miru smo jc odnesli na skedenj, tam stoji in tam se ji nič ne zgodi.« Pa se ji ie veliko zgodilo. Otroci so sc vedno igrali na njej in v kratkem je vsa razpadla. In soboto za soboto je legala mali dalje na trdo klop med oknoma naše izbe. Natbollše kupite za Božič! Nogavice, damske in moške rokavice, damsko in гпочко perilo Bengerjevo, puloverje, telovnike (vostje) žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, -ifone, v loto. čipke, vezenine, gumbe. DMC prejice, ročne torbice, aktovko, dežnike,šjsortne tor toalet, potrebščine le pri josip petelinc • liubliana Mlin Ргекгпотгб« spomenika, ob vodi Inserirajte v „Slovencu" Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna zauaroualnfca Dnbltaaa v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: felie. Palača Ljudske posojilnice, Zngreh, Starčevičev trg 6, Sarajevo. Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI.puka 22, Beograd, Poincareova 2 Kompletna ClHKCliARNK 1. A O K. tudi 1'OSAMB .NK LISTE In VRKTKINA do uvlta po konkurenčnih uenuh FEROO SfflOLA, So Jurli o. j. 1. Električne motorje generatorje (dyname), kovaške ventilatorje, vodne sesaljke i. t. d. iz lovarn dobavlja Elektrotehna d. z o. z. Ljubljana, Vegova a. Izvršuje tudi elektrifikacije industrijskih naprav, mlinov, žag i. t d. Galoše in snežni čevlji TRETORN z znamko „ТПИОЖ6 zahvaljujejo svojo popularnost milijonom kupcev, ki že desetletja nosilo satno „TRETORN" galoše in Čevlje za sneg. Vsi ti odjemalci so se prepričali, da je ta znamka najboljša na svetu Us/anovlj. I. 1860. M. Drenih идеипш'1—i Ustanovli. I. 10 60, Ljubliana :: Kongresni trg št. 7 Največja zaloga predtiskanih, pričetih in golovili ročnih del ter pripadajočega materijala. // Entlanje, ažuriranje in plisirunje, // Montiranje blazin itd. J*- VEZENJE NA ROKO IN NA STROJI ч*: Zdravniki čudotvorci Nabavna prilika za Božič! Radi zmanjftania obrni« nudimo v nakup po lastnih cenah vsakovrstno manufaklurno blago, žensko, moško in doško konfekcijo, modne predmete i. t. d. Moško obloko dobite žo od Din 500'- naprej Moško никпјо dobite žo od Din 460'— naproj Ženski plašč dobite že od Din 400*— naprej Angleško blago m žo od Din 200*— naproj Zlasti opozarjamo gg. trgovco na veliko vsakovrstno izbiro in poseben popust pri večjih nabavah Drago Sclmato. liubliana. Dvorni trfi I Nlkdnr, niti v Hrednjom veku nI bilo na Hvotu toliko tako zvnnih »Čudodelnih« zdrav- | nlkov kakor dandanes. Co poglednmo lo nafto / sosedo Avutrijo, ata tnin knr dvn takn zdravnika: Zellols, ki jo nedavno zbudil toliko pralni v javnosti, lu pn dr. Salzborn, ki v mali vasici Bockflles zdravi obolelo nn raku. Njun krog pacljontov jo mnogo vočjl kakor kakega priznanega unlverzltotnega profesorja. Toda to nista osamljonu »lučaja na svotu, vso polno drugih jo ie, loidran Iu onstran luže. Kakšen jo uspoh teli »Čudodelnih« zdravnikov, kaj Jo nn njihovih zdravilnih metodah zvijačnega in koliko Je resničnegn zdrnvljonja, preiskuje dr. Ervln Llek v Hvoji pravkar Izlili knjigi: »Čuda v zdrnvHlvu«. V knjigi Je nazorno |>odan voh razvoj lega sodobnega In za '20. stoletje /.nafti 1-nega pojava od Mosmera, Knelppu, Coueja In drugih pa do današnjih. Dalje razpravlja izčrpno, koliko moreta storiti sugestija ali sploh kako drugo vrsto vplivanje na duha. »V nekom pismu iz Argentine,« tako pri. povoduje dr. Liok, »piše zdravnik Salomon: Zn uspošno zdravniško zdravljenje hi potrebno Iri stvari: dober zdravnik, dobra bolezen in dobor pncljent. Argontinsko ljud.Uvo precej olajšuje zdravnikom zdravljenje, ker obstoji iz samih dobrih paoljentov. Ljudstvo je katoliško. Pustimo posamezna svetovna in verska nazirnnja, toda dejstvo je, da je zu zdravnika veron bolnik uspešnejše torišče zn njegovo delo, kakor pn kak skeptik.« španski zdravnik Asuern zdravi vse telesno in duševne bolezni polom knuterizacije nosu. Co pa pogledamo v seznam njegovih bolnikov, bomo takoj videli, pri čem smo. Samo duševna ozdrnvljenju, to se pravi »čudežna« ozdravljenja. Značilno pa jo, da je Asuoro ob priliki nekega obiska v Rimu popolnoma odpovodal. »Čudodelni« zdravnik more zdraviti samo zanj primerno ljudi. Rimljan pa je bolj neveren in bolj kritičen kakor Španec. Mussolini je odgovoril na tozadevno vlogo zdrnvtuškegn društva: »Asuero ima univerzalno sredstvo, torej nekaj čudežnega; za čudeže pa notranje ministrstvo ni pristojno.« So en primer izmed mnogih: Tako zvana »sepdelenopatična« sredstva zdravijo skoro vso bolezni, od živčnih do želodčnih. Iznaj-ditelj sepdelenopatije naglaša, da je s svo- jimi sredstvi tekom 88 let ozdravil milijon ljudi, ki jih zdrnvniki niso mogli ozdraviti. Morda ho znajdejo na svetu ljudjo, ki to verjamejo. Jaz sem do sodaj srečal le onega кп-nioga. Pri čudežnem zdravljenju zdravi moč osebnosti, no pa sredstvo, ki se go zdravnik poslužuje. Mislimo samo na Kneippa, Mos-rnora In Coueja. Ponovno ponavljam, da Je tudi ZellelH Hniiio »magnetizriral«. Ali imajo ti možje v resnici magnetično moči, ki jih ml drugi nliunnlo? Mislim, dn no. No smemo seveda zanlknvatl možnosti raznih energij, čeprav do sedaj не nihče ni dokazal, da obstojajo. Kaj bi pred sto leti rekli človeku, ki bi prerokoval razno žarke, ki bodo z lahkoto prodrli Ioh, kosti in kovino? Mi pa delamo dnn na dan s tonil žarki, kakor da bi Idlo to nekaj samo ob sobi umevnega. Za kritične in pametne ljudi pa stoje te stvari nekoliko drugače: ni naša dolžnost, da bi te stvari dokazovali ali izpodbijali, marveč jo to dolžnost onih, ki prodrzno priznavajo razne talce pojave, kakor magnetično izžarevanje iz gotovih ljudi, jusnovidonje in razne spiritistifne goljufije. Objektivno ni bil podun do sedaj Se noben tozadeven dokaz.« Moz z avtomobilom Count Arthur Dcnman jc izstopil iz svojega avtomobila, ki ga je sam vodil, in nameril svoj korak proti poslovnim prostorom ene največje londonskih zlatarskih tvrdk. Tam si jc izbral za svojo ženo ogrlico, ki je stala »samo-« 1500 funtov šterlingov. Vendar pa bi bilo dobro, tako je dejal bogati kupec, če bi ogrlico šc preje pokazal svoji ženi, ki leži bolna radi prehlajenja v hotelu. Scf tvrdke jc hotel nekaj pripomniti zastran ogrlice, toda Count je takoj dejal, da je samo ob sebi umevno, da pojde ludi on z njim. Povabil ga je kar v svoj avto, ki je čakal zunaj. Zlatarju, ki je navdušen avtorniobilist, je bil avto silno po godu. Zanimal sc je za vsako podrobnost glede brzine itd., kar mu je mister Count rade volje pojasnil. Tudi ni pozabil povedati, da jc njegova last, in da je stal »samo« 2500 funtov. Med takimi pogovori sta se pripeljala pred hotel, kjer je trenutno stanoval mister Count. Zlntair je začel premišljevati, ali bi kazalo iti gori, ali ne. Iz teh preudarjunj pa ga je zmotil mister Count, ki mu je z velikodušno kretnjo vzel iz roke zavoj z ogrlico in ga povabil, naj izvoli toliko časa, dokler nc pride sam nazaj, počakati v avtomobilu. Zlatar je bil s tem zadovoljen in si mislil: »Prevaral me gotovo ne bo, saj je vreden avto mnogo več, kakor ogrlica«. Zlatar pa ni vedel, da ima hotel na zadnji strani šc ena vrata. Nekaj časa je ogledoval avto, ko pa je preteklo žc kake pol ure, se jc pa vendarle spomnil na ogrlico in na kupca. Stopil jc k vratarju in ga pobarat, kje je soba mistra Counta. Vratar ga jc začudeno pogledal, v tistem trenutku pa jc zlatar zaslišal s ceste ropo4 avtomobila, ki je izginil za oglom. Ža-libog zlatar ni videl moža v šoferski obleki, ki je pazil na trenutek, kdaj bo izstopil. Moža v šoferski obleki se je policiji sicer posrečilo prijeti, toda ogrlice pa zlatar najbrže ne bo nikoli več videl. Občinski četvorčki Gospa Perricone v mestu Beaumont v Teksasu je pred nekaj meseci podarila življenje štirim krepkim dečkom. Ta nenavadni dolgo-dek je meščane omenjenega mevta zelo raz- buril. Kako bi jih tudi ne? Saj so vedeli, da trdi statistika, da »e to zgodi le emkrat v 375.000 slučajih. Četvorčki »o v»i oatal: pri življenju, in to je ie bolj redko. Mestni nčeitje »o smatrali to za izredno čast in so na ob£in»kt seji sklenili, naj bodo ćetvorćki občinski. Rezultat tega sklepa »e je kaj kmalu pokaza.1. Od vseh strani so nosili srečni materi oa kup perilo, jedila in sploh v*e, kar лмгајо taki četvorčki z uspehom porabiti. Najboljši mestni zdravniki so se stavili brezplačno na razpolago, da skrbe v zdravstvenem oziru za a Ne&ka, kedr ud tilruilakeh kustajna guv.iri Sevede, /dej te goepudi iw rohiiže /a ušesom praskajo in mul »mm |h je, ke »u iz Saram Iku nugiire.l. /dej se izguvurjajn, de ce kinu sploli niša iskal, ипцмик, de .vi zatu pu me*te ra?Jtiu>aviil i.» Inku« >ii«l. ko uueija traiinvaj na.rrez dela sikrbeja. Nej kopleja, rne^ar če cela drauska bamivina ukul ubrneju, sam de maja Ide kej zaslužka in kruha. Ud lufta tku na more nubeden žiut. Še bi prou pa pride ta razkn>[>avajne iblanskem penzjunistpm. Kam b se te reveži djal zdej pu rim, ke Monte Carlo. nč na kurja? Гки mn'a pa le ceu dau zabava ukul tieteh lukn in grabnu. Tu tud ni kar tku. \mpak pu pravic nej b srespudi puvrvlal, za ku« revzk upa vaja, pa b biu use dobr. Ne pa delat iz takin ukutetavam, de člouk nkol nave pr čini de je, a je mandlc al babca. Noje čase, tn je hhi še pred vojska. >a tud po lblanc ra/kupa val in Sme poikliadal. lokat sn tuu. ke se na лк1л rne z^stopja. Seve*lv eo ds>Nr rA~ dar b ukwi bt tud zrouu. ile b dehi ш ttste Iukno. ke Ibkitica \n prteče, rorok Mzidu Pu b mel luuvak.u tblaivoa siih^i in šme be puiloi-žene in Uul vuhe. Ce sa žc hi\hi rjave, чк>ј b jh (M hi i'. smirgciluaiu ч^иси, pa b bV >|.чч za rabu lil traiuvai b loHk* j>rvc stoku aot du \ rhukv \larwatarl b bli v«*.-!, lic b ти \чч1»1 več škoik". ие ^k'kiki ln kar je puda >.opu.ua u sojem doMitaci.Nuu »r pniah pusti. Iz ena besedu ush 'iu.uK\iti b du mikat za mseli lioaiv Pa kua uuca tluki чкчкЈиикиаи cc im ua rotuž ni nubenga čluveka. de b ши kej pu-metnga u glava padi, gespud ži oan pa tud samii na morja usega. Pa tu tud ne jre kar tku ajnfah. Tu je tku ena važna zaideva. de -k? i more več glau skp stekn-t. ee čja. de kej pa-j metnga vn pride. Z uism zaubu.ni ni auibedm namazan. Tu je že star prejrovar. Ke-ne. i^m :na voda u g'lau, ta drugm^u «f>et tramvaj pu r!uu 1 ruji, ta t rek misl pa na šparajme. na kašn-i j viža b se veLi.k not dubt in pa nal vn iizdal. ! Vite, če b saj te trj;e glave sfcp stifkniJ. ; b tramvaj pu lblanc. огоиоаргг-и -u 4i>e-en ; lblanc vozu. Sevede. meu se ii'te -meja! tu dobr vem. Nlurde ute še clu reki. die sn' -rsni'Uiknen. <■• cm, de b tramvaj pu Iblarre tom Vmipuk ru-i vorte kar čte. jest že vem kua aruvarim. Puplejte Dumačane? le ;vilu ricu Pa iu satu tramvaj, ampak čist vornk ',dez.ncu. N.i -t ram vaj je prouzaprov ena fi^-i preke to '•» lezue. In pti кгики voz. I a iwr шп šedeset ; -lometru na ura. l'u -j luašine. J«.- more ui člouk rvšpeht pred utai. К.шки v,>z -м л;а<и*к tramvaj, ha. ha! Ceu dan red ,-iuiiiioni кц||и<1>ч»га>ш uiseilu na tramvaj ti чпа -c prev' udfurail Pr zeiksarbirte -un tno.ni v >u»ik ;, oku sm biu lačn, de se -n e vi.;' irti .jcluii twxd иошЈ, Pr vVorenikauce«. iuui Kksprut cerkve svetla F!er jauo, чзп losu. t>r MaironOoi ia Hi-lejiktk ceet чш pa že večerju ' 11 <.' iiK^fu. de sm bwj 4i*r "crrk Jr^.ie > uJak zaon-udM. >t uilaik »• idf>ole >rck -: Noumu meete ukul x»nioh zvečer. Vstn. -dej (»a arajtite! Ud oemeh 'ju'Ui Ju .»jucii čor, je mM) dvoiiKij,»i ur, ла Ча.чпе iienuu » ki aiii im шшиеп. lu ^ја.ил^а niiudvora u du dnlejjiske^a, txi .-t vo.'. puieui j Ukkoot u dvujiajetoh rai det kuumeuc, iu mišk ш1ак |ai šedeset 'nluaiouu ta tia i.-u. I V je 'u kašua pr brez Je ') >c kc ipclui, V -^i^uo zu tatk traan-vaj mik piarja vn ,-ržt Pa n ^ nti uise. клг!кг uja aioifi iemcsm »iacat. iuik pu Lblamčaim utsi /.grjbeja ie ;eu ian um rkm pustajaja :n ieiuce «jn.a m j«e ine »ija. •rrtaja. .tn iraufaja. čas ,<: pa :taru. -sen. cnik H) lanoimii zeivli: te«a -vnsknpa-vn^a aata wv črneče ja. C b tfeu -.-eiek -nsker ^ata -пмс; -еч na ј<±1. ti ia biu trik, nruker ra rre «v|e blansk Г5ЈЧ "ernca i .iruoa. A je u kašn lairmm л«9шаага«и. vaj: Ćt; mm tku ieiai :m imu >r>li ikoi ia а ute ioor u-z»l. Каа as -vi ■>t Dii.iar -»ud 'Timii ^ ja te ч|- -e-it. V vam ;»: kej :ш ■>«? blasiea ain • napol -avle tramvaja, bajar oa prou nč. V >i a»ioc>t, de -ie ise r«e xxfe -va.ice aui ukul lajarja delužjral, de se "uorja ^siei !>ulivi \<>l ukul ju -vete vlatet. ket ;geblene ouce i ir dobreit desi е^итр- skal. V j m ist.^ i/Orla '/x> сеч je biu.' Zdej čte м < ц »uik ab n abe z -oje repe lumuvinc pn -»ua«, ie vant itsa чс ai^u uotku ja a inuštu u -oje "oke uet i voniga -varvik, Če ie 'а kej. Če :>a л,та, koier se reče. :>uireixieiii m^uju та ibi>iaa.k, iej pa ilada kruikinaial azpesci. 'Ctilk jih jc "e :>a ih u -e, če Btti Je. i sui viilcemi. 'ce гре/а avie гаишјletos t d'k m ^vvtujea; siaacvvuMČ. -лјј *»м2ек -e ia je Ч- mipfjev Jcu, .e tsacpi цугиаи^. tw štojT. 2abe z »st^a '>a jarja i h uja vb »regaai nej -reja red rvtu*; n iej 'ku kvk,-!.®jJ -pctaau, logi >rou ic vev ikx1 šjibu u IU va 'x> чци 'та^мач >ruu •ud су.аауа,,.!,. ii^ ■>ud TAmb IKI korpvruu uue »a j a, retflaja in ta rotuž nu 'j* nicnt iu «kle -|.mt. ,»r>lu, aauKik. tud Kralj Živžav in njegove Iri hčerke (Prosto po Tolstoju Mirko K.) ш se je začelo spet življenje, poino razkošja iu izobilja, ki ga je kralj Živžav tako ljubil. Tixla ni trajalo dolgo to življenje. Cekinčki so pošli, preden se je utegnil zapravljivi kralj Živžav iztrezniti iz svoje pijanosti. Ko je prodal za mošnjo denarcev še zadnjo dragocenost, ki jo je imel: zlato jajčjo lupino, je kaj kmalu spet potrkala kruta starka beda na duri njegovega gradu. S čemernim obrazom je kralj živžav nekega dne posrebal svoj lonček prežganke in dejal kraljici: Strašno me boli glava. Nu izprehod poj-dem za par ur. da se malo razvedril.« Le pojdi, le! mu je dobrohotno odgovorila kraljica Tihareva in kralj Živžav je šel. Hodil je dalje, vedno dalje mimo zelenih gričkov in šumečih gajev in dospel slednjič do velikega, neznanega jezera. Ko je nekaj časa zamišljen >tal na obrežju in strmel v sinjo, narahlo v vetru pozibavajočo se jezersko gladino, je zdajci opazil, da mrgoli v jezeru brez števila vsakovrstnih rib. Poželjivo je zacmokal z jezikom: To bi bilo imenitno, če bi jil) mogel par ujeti! Ali bi se mi prilegle lepo pečene ali ocvrte...! Holaj, kar brž po mrežo domov! : In je stekel, kar so ga nesle stare, okorne noge, nazaj proti domu. Ko je ves zasopel razodel kraljici svoj načrt, so se vsi trije — on, kraljica in hčerka Nataša — lotili nevajenega jim dela: pletenja ribiške mreže. In jim je šlo delo še dokaj hitro in spretno izpod rok: v dveh urah je bila mreža gotova. Zadovoljen jo je kralj živžav pobasal v nahrbtnik in jadrno odsopihal nazaj k jezeru, v katerem je še vedno mrgolelo brez števila rib. Vrgel jje mrežo v nedočakaneni poželjenju v vodo — in se v naslednjem hipu na moč začudil: mreža je bila mahoma polno rib in je začela plavati proč od obrežja, kakor da jo vleče neznana sila za seboj... V strahu, da bi mu bogitli plen ne ušel, je kralj Živžav skočil v čoln, ki je bil v bližini pripet k bregu. Krčevito je pograbil kance plavajoče mreže z obema rokama — in čoln je odplul v smer, kamor ga je vlekla plavajoča mreža. . Bil je že ves potem od napora in težko je sopel iz upehanih pljuč. Bolj ko se je trudil, da bi zvekel težko mrežo v čoln, bolj so ribe vlekle njega in njegov Čoln proti sredini jezera. Ko je z ljutim gnevom spoznal, da je ves trud brezuspešen, se je obupno ozrl okoli sebe. In se ga je polotila nepopisna tesnoba: do kamor je segal pogled njegovih oči — vsepovsod sama nepregledna jezerska gladina. Nobenega obrežja, nobenega otočka nikjer... V strahu je spustil mrežo iz rok, pograbil vesla in hotel čoln obrniti. Vse zaman. — Baš v tem hipu je zadivjal preko jezera strahovit vihar. Kaikor drobno orehovo lupino je jel premetavati čoln semintja. Naj se je kralj Živžav še toliko upiral razburkanim valovom z vesli — čolna ni mogel več spraviti v zaželeno smer. Zdajci se je zgodilo nekaj za čuda nenavadnega. Iz valov se je vzpela glava orjaškega morskega kita. Kralj Živžav je z grozo sprevidel, da je njegov čoln že od vsega početka ležal na hrbtu te orjaške pov odne zveri. Ne mreža — kit je vlekel njega in njegov čoln čedalje hitreje proti sredini jezera... Kralju Živžavu je v hipu splahnela vsaka nada na rešitev. Pokleknil je na dno čolna in začel glasno joknti in moliti. Kit pa je nenadoma odprl pošastno žrelo in z zamolklim glasom izpregovoril: Oh, manui, zdaj pride vrsta name! Smejali sva se nekoč očetu, ko je pripovedoval o medvedu in orlu —■ in se je vendar vse do besedice uresničilo... Joj, joj, mamica ne dopusti, da ti ugrabijo poslednjo hčerko!« V zakrknjenemu kralju živžavu se je oglasila vest. Sramoval se je svoje lakomnosti in samoljubncsti, in je moče odšel od doma ter ga ni bilo dolgo nazaj. Najljubše Natašino opravilo je bilo pletenje ličnih namiznih prtičev. Večkrat je vzela košarico z ročnim delom s seboj k bližnjemu ribniku. Presedela je včasih tam ves ljubi božji dan in marljivo pletla ter verno poslušala prelepo žgolenje ptičkov in uspavajoče šepetanje padajočih vodometov. Devetega dne po tistem pripovedovanju kralja Zivžava je kakor navadno sedela tam in pletla. In je zdajci zaslišala drdranje bližajoče se kočije. Obšla jo je tesnobna slutnja. Planila je pokoncu in se skrila med gostim vejevjem dreves. Kočija je obstala na mestu, kjer je še pravkar sedeia Nataša. Iz nje je skočil princ, ki je bil še mnogo, mnogo lepši od princev, ki sta ugrabila Natašini sestri. Ozrl se je okoli sebe in pogled njegovih oči je obvisel na vejevju, za katerim se je skrivala preplašena deklica. V dveh, treh skokih je hil pri njej in jo je prijazno nagovoril: Nevostica moja, nikar se ne boj. Bodi vesel" in nojdi z menoj!« 'Mie prihodnjič. Žalostna je Terezinha Žalostna je Terezinka-- ,S perotnico neino je, joj, potrkala snežinka srecl noči na okence: »V stani, vstani, Terezinka! Sleci, steči bri na vrt геШ drobno ptičko mraza. Smrt grozi ji, hladna smrt.< »Kaj bi, kaj bi zdaj vstajala sred noti — ne moti me!« Terezinka zakričala je iz tople postelje. Žalostna je zdaj brez konca — — S perotnico neino je spet potrkala snežinka drugi dan na okence: »Plakaj, plakaj, Terezinka! Ptička je mrlilek tih... Nikdar več ne bo ti pela pesmi zlatih ju/ranjili i A W f V« V Srečen bozic »Dobro jutro, babica! Srečen božič ti želim k »Hojej, kje je še božič, draga moja!« »Vem, a jaz bi že tako rada potice jedla.« Gospod in pobič Neki gospod ustavi na cesti pobiča in ga pobara: »Janezek, povej, ali se pride po tej cesti v Ljubljano?« »Kdo pa vam je rekel, da je meni Janezek ime?« ga pobič kljubovalno pogleda. »Nihče!« je odgovoril gospod. r,Jaz uganem vse!« >No, potem pa uganite še to, kam drži ta cesta!« se je odrezal pobič, ki mu je bilo Mihec ime, in je vzel pot pod noge... Pri spovedi Učenci vaške šole imajo skupno spoved. Francek pride poslednji na vrsto. Ko je s spovedjo gotov, kleči še kar naprej pred spovednico. Gospod župnik se začudi in ga pobara: No, Francek, ali mi imaš še kaj povedati?« Francek (zaupljivo): »Veste, gospod župnik, meni je zmanjkal pipeo. Ali vam je mogoče kdo od otrok priznal, da mi ga je ukradel?...« Zakai so ribe neme Učitelj: »Kdo mi ve povedati, zakaj so ribe neme?« Janezek se zasmeje. Učitelj: »Janezek, zakaj se smeješ?« Janezek: »Kako bi se ne smejal, gospod učitelj? Pa poskusite vi pod vodo govoriti!« Janko in Olgi ca Janko: »Poslušaj, Olgica, koliko je zdaj ura?« Olgica: »Čez deset minut bo osem.« Janko: Saj te nisem vprašal, koliko bo ura čez deset minut! Povej, koliko je zdaj!« Vljudna Rezika Mama uči malo Reziko: --Če kdo od odraslih nima sedeža v tramvaju, morajo otroci vstati in mu ponuditi svoj prostor.« Rezika (sedi v tramvaju in vljudno reče sprevodniku): »Prosim, sedite na moj prostor, gospod, jaz lahko stojim!« iz šote Katehet: : Mihec, kaj je bil sv. Peter?« Mihec, ki lega ne ve, molči. Katehet: »No, sv. Peter je bil a-po-<: Mihec: >Apotekark IKSIiSEM 114. Drugi Količkov striček! Gotovo ie pogrevaš nekaj vrstic z Bleda. Hotela sem Ti ie večkrat pisali, a je poleti tukaj tako lepo, da se nisem in nisem mogla pripraviti k pisanju. Zdaj se najbolj veselim prihoda sv. Miklavža. Kaj pa Ti, dragi Količkov striček? Ali bo Tebi kaj prinesel sv. Miklavt? Če hočeš, da še sate nastavim pehar, pa mi nemudoma odpiši! Te iskreno pozdravja Lojzka Kun lit, učenka V. razreda na Bledu. Odgovor: Uraga Lojzka! Ce bi Ti marljivo in pazljivo prebirala pisemca, ki mi jih pošiljajo kotičkarji od vsepovsod, bi morala vedeti, da nisi prva, ki mi piše od tam. 0. sem ie dobil par nadvse levih pisemc t Bleda, že, in nimam zaradi tega no-benega vzroka hudovati te nad vrlimi Blejiani, ieš: »Glej jih no, kako ošabni so zaradi tiste svoje prelepe luže, ki se ji Blejsko jezero pravi!.. .< če mi je Miklavž kaj prinesel? O, pa ie koliko! Celo vel kot Poiganlevemu olelu... Prinesel mi je, prinesel mi je — zvrhan koš zlate ništre. Lepo, kaj? Mi je strašno žal, da se nisem pravočasno spomnil tudi nate in Ti pisal, da bi nastavila tisti pehar zame. Sem slišal, da je Miklavž na Gorenjskem prav posebno radodaren in da prav vsakemu kaj prinese, le drugega ne — vsaj kakšno puhlo repo... Se torej ljuto kesam, da se nisem bliskovito odzval Tvojemu veleprijaznemu vabilu. V tej žalosti mi je edina tolažba zavesi, da še ni vseh dni konec in da bom imel prihodnje leto kaj vel srele — le Bog da in srela junaška. Lepo pozdravljena! Kotilkov str i l e k. 115. Dragi striček! Ha, kako sem jaz jezna nate! Ob prvi priliki, ko pridem v Ljubljano, Te bom zatožila Poiganlevemu oletu. Le kako moreš lak biti? Moja sestrica Tatjana Ti je že dvakrat pisala iz Lichtenthurnovega zavoda v Ljubljani, a ji nisi niti enkrat odgovoril. Škandal! • Hej, strilek! Ali veš, kje je Mojstrana? če še ne veš, Ti zdajle povem jaz, da je pod Triglavom. Od tam Ti pišem. Z menoj hodi v šolo neka Pepca Požgančeva. Pobaraj no Po-žganlevega oleta, le je kaj z njo v sorodu. Veš, drugale pa meni pravi mama, da sem velika klepetulja — no, mene to ne spravi v zadrego. In še nekaj! Pri nas imamo mucka, puclčka in še enega Štefana in enega Lojzka. Hej, to so ti ptilki — li trije! Tudi Tvojo knjigo »Najdenlek Jokec< imam. Gospodična učiteljica so nam v šoli vso prečilali. — če boš kdaj hodil tod okoli, si nikar ne pozabi ogledati ogromnega kameni-tega hriba, ki mu Granliše pravijo. Veš, lam prebiva zaklela kača, ki se prikaie samo enkrat v letu. Jaz sem jo ie videla, pa mi mama ne verjame. Odpiši mi, le mi verjameš Ti. Te lepo pozdravlja Lidija Auersperg, učenka 11. razreda, Dovje-Mojstrana. Odgovor: Draga Lidija! No, no, le potolaii se le, saj ni tako strašno hudo, kot si Ti misliš! Tvoja sestrica Tatjana mi je res žc dvakrat pisala, a to njeno pisanje ni bilo namenjeno mojemu količku, nego mi je poslala samo dvoje rešitev na nekatere uganke. Take rešitve pa vendar ne bom objavljal v svojem kotičku kot pisemca in odgovarjal nanje, ali ne? Če me boš torej zatoiila Poiganlevemu oletu, me boš po nedolinem, in jaz do hladnega groba ne bom pdzabil, kakšno ljuto krivico si mi storila! Hohoho — kje je Mojstrana, me sprašuješ! Kako ne bi vedel tega, primojkokoš, kako ne bi vedel, ko sem pa od tam doma! Poznam vsak kotilek prelepe mojstranške doline, poznam vsako smreko v tamkajšnjih gozdovih, poznam vsak kamenlek na tamkajšnjih planinah in gorah ...In ni dolgo tega — komaj par let — kar sva bila s Poiganlevim olelom na samem Triglavu. Holaj, ali sva se takrat postavila! Z visoko dvignjeno glavo sva prištork-Ijala v belo Ljubljano nazaj in se nama je na mol imenitno zdelo, ko naju je na kolodvoru pozdravila ogromna mnoiica ljudi z velilast-nimi »iivijo« klici in je nama na last zaigrala godba najlepšo svojo koralnico: »Čindaraša, lindaraša, bum-bum-buml« Seve sva morala pozneje s kislim obrazom ugotovili, da ta. svečani sprejem ni veljal nama, nego neki drugi veleslavni osebi — a imenitno je le bilo, holaj! Zaradi onegave Poiganleve Pepce sem pobaral Poigančevega oleta, kako in kaj. Veš, kaj so mi oni dejali? So dejali, da so s tisto Pepco pepcasto prav močno v sorodu: oba da imata nos sredi obraza in usta pod njim... Zares čudno sorodstvo, hohoho! Če Ti mama pravi, da si klepetulja, bo že drialo, ie. Si najbri tudi Ti z nekom v sorodu. Veš, s kom? — Z Julko Klepetuljko, katere slavni klopotec-ropotec sem nedavno ovekove-čil na >Slovenlevi< otroški strani. Pazi se, pazi, draga moja, da tudi Tebi ne bo jezilek od Ijutega miganja in regljanja ohromel, kakor je Julki Klepetuljki! Da si videla zakleto kačo nekje v strmem skalovju Grančiša, Ti od srca rad verjamem. Kadar jo boš spel videla, ji vljudno sporoli moje in Poiganlevega očeta pozdrave in ji povej, da ni vel daleč čas, ko jo bodo prišli hrabri Poiganlcv ola rešit. Holaj, potem bo rešena kraljično vzela oleta Poiganlevega za moia in bomo vsi od prvega do zadnjega povabljeni na imenitno svatbo. Povabljen bo na vsak način tudi onegavi mogočni in krvoločni ljudoirski poglavar ilompompomtidralalijahop-sarideldideUindarašabnminbom iz daljne Afrike, ki bo med strahovitim tulenjem in rjovenjem prilomaslil tjakaj. — Le glej, draga moja. le glej, da se boš takrat hrabro driala za ma-milino krilo, če ne Te bo ljuti gospod ljudoirt kar koj zgrabil in Te — en, dva, tri — poirl z lasmi in koio vred... Sprejmi dva milijona in pol najlepših pozdravov od Kotilkove ga strilka. Najlepše božično darilo za otroke je prelepa pravljica Najdenček Jokec Dobi se v Jugoslovanski knjigarni Ljubljana t Domače ognjišče Zdravniška posvetovalnica (v zadevah splošne in socialne medicine ter higiene) J. S. v Lj. Glede bradavic je bil odgovor v zadnji posvetovalnici. Napravite ludi Vi poskuš-njo in poročajte mi o uspehu čez 3 meeece. T. G. v M. Moči se Vam hčerka ponoči in podnevi, doma in celo v šoli. Ker je prestala v prvem letu hudo vnetje v hrbtnem mozgu in ima bedro ohromljeno, je njeno močenje organske narave, povzročene po okvari v hrbtnem mozgu. Tako nučenje odpraviti je težka a ne brezupna zadeva. Po 14. letu se take nadložnosli porazgube rado kar same, a dotlej ne kaže čakali ne Vam ne otroku- Vsakršno slrahovanje več. škodi ko koristi, pač pa je potrebno otroku prav zlepa prigovarjati, da sam iz sobe vse napravi, da se nadloga omili. Zelo previdno clektriziranje, ki ga izvaja zdravnik, utegno tekom časa koristiti, nasvetoval bi Vam tudi zdravljenje hrbtnega mozga z diater-tnijo. Časih pomagajo tudi neka zdravila. T. Z. v M. Križ Vas boli vsako leto najmanj dvakrat po 14 dni ali več? Dobro je, da se dasle temeljito pregledati kakemu zdravniku, in sicer od zunaj in znotraj, tudi seč treba preiskati. Sloveč zdravnik je rekel, da ne bi hotel zdraviti takih bolezni, kakor je Vaša, brez riciuovega olja (ali kakšnega drugega čistila). Skrbite lorej za dovolj-no in celo izdatno zaprtost. Mazanje s tem ali onim mazilom ni bogvekako uspešno, več koristi močna toplota v tej ali oni obliki. Posvetujte se s svojim zdravnikom, ali Vam ne bi kazalo zdravljenje v kakih toplicah. Pri nas je zdravilišče v Laškem urejeno tudi za zimski obrat. P. B. v L. p. Dve leti Vam že Sumi v ušesu; Jetos Vam je zdravnik specialist uho .prepihak a Vam šumi naprej! Kdo naj se mi smili bolj, Vi ali zdravnik? Čudodelnik tisti zdravnik bržkone ni, sicer bi Vas bil ozdravil že prvič. Ker ni znal napraviti čudeža, ki sle ga bržkone pričakovali, da bi Vam namreč tislo, že dve leli obstoječo kronično bolezen »izplh&U, potem bi se jaz na Vašem mestu držal njegovih naročil, kaj počnite z ušesom in morda tudi z nosom sami doma in kdaj se vrnite lc njemu. Vsekakor se vrnite in vračajte tolikrat k njemu in samo k njeinu, da Vam bo že radi Vaše nadležnosli omilil če ne odpravil neprijetnost. Vedite tudi, da ni lahko odpraviti take malenkoeti, ki je časih izraz bolezni v srednjem ali notranjem ušesu, časih pa samo spremljevalni znak živčne, krvne ali celo prebavne motnje! Kaj utegne biti pri Vas, naj dožene zdravnik! M. O. v Z. Žveplenega kopališču ni v Sloveniji, pač pa v Varnždinskih Toplicah, najboljše in moderno urejeno je tovrslno kopališče Ilidže pri Sarajevu. Zveplene vode se rabijo za pitje in kopanje pri kožnih, veneričnih, kostnih, sklepnih, VI mišičnih in živčnih boleznih iu ostankih vnetnih bolezni. O domačih kopališčih in njih vrednosti drugič! i. K. v Lj. Nepravilen nos imate, kakor se Vam zdi? Rad bi poznal človeka, ki ima popolnoma pravilen nos kakor ga občudujemo na starogrških sohoh. Preden se česa lotite, vprašajte kakega resnega starejšega človeka za mnenje, ali Vaš nos zares neestetsko vpliva na druge, ali je ta na-kaznost znatna ali samo domišljena? Tistih priprav za urejevanje nosa je mnogo, večinoma so igračke. Če se hečeto ž njimi zabavati, Vaša zadeva! Ako je Vaš nos zares tak, da vzbuja pri drugih pozornost ali Vas ovira pri dihanju, potem pride v postov plastična ali kozmetična operacija. Pri nas ne poznam zdravnika, ki bi se ukvarjal z operativno kozmetiko. J. B. n? V. Ponočni strah z divjim kričanjem se pojavlja pri Vašem 14Ietnem sinu skoraj vsak drugi večer in krati vsej družini mirno spanje; sam pa nič ne ve o nočnih dogodkih, da sedi v postelji ali stoji poleg nje z izbuljenimi očmi, se trese po vsem itvolu in tuli kar 10 minut ali še več in potem upehan zaspi trdno ko čok; zjutraj ga morate dramiti, da ne zaspi šole. Sliši bolj slabo, usla ima odprta, v spanju smrči, sicer je zdrav in priličuo mečan ter dovolj priden. Vsekakor treba fanlu pregledati nos in ušesa, bržkone ima zadaj v nosu povečano drc/alko, ki gu ovira pri dihanju, mu povzroča naglušnoet in menda tudi nočne napade. Z odstranitvijo te moleče otekline po kakem zdravniku ali v bolnišnici se utegne fantova nemirnost takoj poleči, kakor bi odrezal! Operacija sama je zelo kratkotrajna, brez nevarnosti in bolečin. Ako bi to ne bilo ali zadosti zaleglo, potem ! ravnajte tako: Fant naj dobi bolj pičlo veterjo zgodaj, vsaj poldrugo uro prej, preden gre spat. Navadi naj se, da so zvečer izprazni črevo in mehur. Predno leže, naj si ves život odrgne z mokro krpo in potem s suho brisačo. Soba, kjer spi, naj ne bo jiretopla, gotovo ne nad 18° C. Ležiiic in posebno zglavje naj ne bo premehko in pretoplo, perje je naravnost škodljivo mladim ljudem. Tudi odeja naj bo lahka in ne pretopla. simo noge naj bodo dovolj pokrite. Spi naj na slrajii, nikdar ne vznak. Da se no bo obrnil na hrbet in na njem ležal, všijte mu v nočno srajoo sredi hrbta kak trd predmet (velik gumb aii kaj podobnega), ki ga bo tudi v spanju silil, da se privadi ležanja na strani. Vsa živina dražila, kakor opojninc, kava in čaj, eo kvarna, tudi mesna hrana ni priporočljiva, pač pa mleko in rastlinje. Skrbite (udi, da sc fant dovolj razgiblje na prostem vsak dan. pa bodo Vaše noči bolj mirne in fant zjutraj čvrst. Še nehaj o varstvu koristnih ptic Vse naše prizadevanje v varstvu koristnih ptic ne bo imelo pov olj nega uspeha, ako jih ne bomo poleg tega, da jim nudimo prilike, za razmnoževanje (valilnice) in da jih pozimi pravilno krmimo, varovali tudi pred njihovimi sovražniki. Vse pri nas živeče drobnejše ptice imajo jako mnogo hudih sovražnikov, ki jih zalezujejo podnevi in ponoči, pozimi in poleti, na guezdu in na planem, na drevju in na tleh, ujihova jajčeca in mladiče. K najhujšim sovražnikom koristnih ptic prištevamo izmed sesavcev tele: mačko, podlasico, kuno, dihorja, podgane in celo poljske in gozdne miši. Izmed večjih ptic pa delajo škodo med drobnejšimi svojimi sorod-nicami zlasti vrane, krokarji, šoje, s r a -koper, kragulj in pa hišni ter poljski vrabec. Kar se tiče mačke, je znano, da je to pač krvoločna zver, ki posebno rada lovi ptice. Dokler se mačka drži hiše in gospodarskih poslopij ter lovi miši, je brez dvoma zelo koristna domača žival. Toda le prerada pozabi na ta svoj delokrog in prirodni zverski nagon jo zvabi na kriva pota. Mačka, ki pohaja po vrtovih, po sadovnjakih, po grmovju ali celo po gozdu, je zelo škodljiva zver, Id jo je treba zatreti. Zato imajo lovci pravico, da take mačke streljajo brez usmiljenja, ker ne love le ptičev, ampak tudi manjšo divjačino, ki uživa lovsko varstvo. Zlasti je mačka škodljiva po vrtovih, kjer prežene prav v kratkem vse koristne ptice. Zato pa pravi baron Berlepsch doslovno: »V sem mačkam, ki se potikajo po vrtovih, boj na smrt!« Nemški vrtnarji polove sproti vse mačke, ki se prikažejo na vrtovih. Imajo v to »vrho posebne pasti, ki so zelo zanesljive. Po večjih nemških mestih so pred vojno lovili mačke po javnih nasadih posebni, od oblasti nastavljeni lovci. Tako je bilo n. pr. v Hamburgu vedno v rabi 300 pasti za mačke, ki so se klatile po javnih vrtovih ln parkih. V devetih letih so samo v tem mestu vjeli in zatrli čez 1500 mačk. Kar se tiče podlasice, je stvar še bolj nerodna, kakor pri mački, ker je baš ta najmanjša pri nas živeča zverinica v sadjarstvu na drug način zelo koristna. Je namreč strastna preganjalka voluharja. Skoraj bi si upal trditi, da ta korist odtehta škodo, ki jo napravi med pticami. Kjer so podlasice, tam ni voluharjev. Kuno in dihorja preganjajo lovci kot dva huda sovražnika divjačine. Sadjar ali vrtnar, ki ni lovec, ne more kaj prida pripomoči k zatiranju teh dveh zveri. Drugi našteti sesavci (podgane, poljske iu gozdne miši) sc pri izvrševanju svojega škodlji- j vega posla bolj ali manj odtegujejo našim očem, zato škode, ki jo napravljajo med ptiči, tako nc opazimo. Dokazano pa jc, dn žro jajčeca in mladiče iz gnezd, če jih le najdejo in morejo do njih. Pobijati jih ie torej treba tudi iz tega razlog«, kjerkoli se nudi prilika za to. Naštele škodljive ptice (vrane, krokar, šoja, srakoper, vrabec) vsaka po svoje skrbi, da se naše koristne, drobne ptičice preveč nc razmnože in da iim, kjer le morejo, ovirajo prosto gibanje v pri- j rodi. Najhujši izmed vseh je vrabec, najsibo domači ali poljski. Tega predrznega in zoprnega kričača — zlasti poljskega — moramo prištevati k škodljivim živalim že zaradi tega, ker dela že neposredno prav občutno škodo na poljskih pridelkih. Še večja pa je njegova škodljivost, ki jo prizadeva s tem, da prežene in izpodrine vse druge koristne ptice, kjerkoli se razmnoži v večji meri. Kakšna silna nadloga je domači vrabec po vaseh in mestih, ve vsakdo, ki stanuje ob periferiji in mora od zore do mraka poslušati tisti čez vse zopemi, nikdar neugnani »živ-žav«. Isti prizor doživljajo vaščani v okolici vasi, ko se cele jate vrabcev pode dan za dnem z njive na njivo, z drevesa na drevo, iz meje v mejo. Pri tem pa delajo tak vrišč, da morajo zagreniti vsaki drugi ptici bivanje v njihovi bližini. Ko pride čas gnezdenja in valenja, vam staknejo vsak kotiček, ki je zavarovan pred dežjem, vsako duplo v votlem drevesu, vsako valilnico, ki jo nastavimo drugim koristnim duplarjem. Pa ne samo to. Nesramni in. predrzni so tako, da s silo preganjajo sinice ali brglezc iz dupei, čeprav imajo že pripravljeno gnezdo. Tako vztrajno pač cvrče okrog dupla in se zaganjajo vanj, da uboga ptica nima minute miru pri svojem posiu in da se naposled umakne predrznim vsiljivcem. Kjer je mnogo vrabcev, tam ni nič koristnih ptic, ker za svoj razvoj potrebujejo miru, ki jim ga pa vrabci temeljito preženejo. Z vsem prepričanjem moramo trditi, da je vrabec najhujši plevel med našimi plemenitimi pticami, plevel, ki ga je treba na vse kriplje zatirati. Zato pa ni čuda, ako so po vsem svetu napovedali neizprosen boj vrabcem. Čudno je samo to, da se pri nas nihče ne zmeni za tega škodljivca in da vse mirno gleda, kako preganja koristne ptice, vrhutega pa še nam uničuje težko pridelane poljske pridelke. Kakor je pa zatiranje večine zajedavcev težko in negotovo, prav tako težavno je zatiranje vrabcev. V Ameriki so že vse mogoče poskusili, da bi se iznebili (e nadloge, pa popolnega uspeha niso dosegli. V Nemčiji že davno prav sistematično zatirajo vrabce, prav tako kakor razne druge zaje-davce na kulturnih rastlinah. Baron Berlepsch obširno opisuje razne načine zatiranja. Iz teh navodil posnemamo le najvažnejše. S streljanjem posamezne živalce ne dosežemo nič. S tem kvečjemu prežene-mo neprijetno družbo za nekaj časa k sosedu. Boljši uspeh dosežemo, ako jih pozimi previdno navadimo v kako zasedo v poslopje ali na krmilišče na planem in jih tamkaj v masah lovimo v mreže ali pa v masah streljamo. Najboljši uspeh bomo pa dosegli z razdiranjem gnezd in pokonča vanje m mladičev. V Nemčiji nastavljajo vrabccm po zidovju in po raznih drugih pri-stopt-.ih zaveliščih lončene valilnice, ki jih vsiljivec seveda iakoj zasede. Iz njih poleni pobirajo zalego in jo uničujejo. Baron Beriepsch priporoča loviti in pobijati pred vsem samice, samcem pa dosledno prizanašati. Na ta način nastaja razmerje med samci in samicami bolj in bolj neugodno, ker število samcev v primeri s samicami siino naraste. Posledica jc, da sanici preostale samicc tako ovirajo pri valenju, da nili enega rodu ne morejo odgojiti in Vet. zdravnik Hugon Turk: Kako oboli človek za vraničnim prisadom Živalska kužna bolezen vranični prisad (an-thrax) ni samo nevarna domačim živalim in divjačini, ampak ludi človeku. Ljudje se okužijo prav različno. Najbolj navaden načiu je ta, da proderejo glive ali trosi, ki so povzročitelji te bolezni, skozi poškodovano telesno kožo v podkožno vezno tkanino in povzročijo tukaj hudo vnetje. Na okuženem mestu nastane silna bolečina in zbadanje, nato se napravi ravnoUm hudo boleča bula (tur, karbun-kola), zamazano modro-rdeče barve, poznejo so na buli izpusti mehurček, ki je črnordeč ter napolnjen z rdečo tekočino (krvno sirotko, serum). Mehurček kmalu razpnči in bula prične razpadati, napravi se grda ugnjida (rana), v njeni okolici so izpuste nove bule z mehurčki in vsa okolica je močno zatekla, napeta in hudo rdeča kot pri Senu ter zelo boleča. V tem nastopijo tudi splošni znaki vročice iu mrzlice, telesna toplina se zelo stopnjuje, vrečina in mrzlica se menjavata in sedaj postane bolezen lahko splošna in okuži se celo telo, na kaj- nastane za-trupljenje krvi (septikemija) ali pa bolnik umrje za kapjo. — Tako zbole navadno osebe, katero se pečnjo poklicno z bolnimi ali poginolimi živalmi, kot n. pr. veterinami zdravniki, konjači, pastirji, mesarji, kuharji in kuharico, hlapci i. dr. Pravočasno pravilno zdravljenje (operacija) otme dosti bolnikov, zamuda se pa lahko in rada bridko maščuje s smrtjo. Redkeje se okužijo ljudje skozi čreva, t. j. •/, zavžiitim mesom od za vraničnim prisadom bolnih ali v sili zaklanih okuženih živali. Meso takih živali vsebuje navadita le glive vraničnega prisada in to jo sreči, ker se ti nevarni povzročitelji bolezni v zdravem človeškem želodcu v prebavi uničijo in le odporni trosi, katerih želodčni sok ne pokonča, preidejo iz želodca dalje v čreva in tu sc izrastejo v glive (bacile), ki povzročijo hudo obolenje črev. V črevah nastane, težko in dostikrat krvavo vnetje, bolnik ima hude bolečine v trebuhu, bljuje iz želodca, trese ga mrzlica, nastopi visoka telesna toplina in laliko tudi krvave driske, telesne moči hitro izginevajo, bolnik vidno propada in se radi splošnega zastrupljen ja krvi konečno zadu&i in umrje. — Taikega okužen,ja ee obvarujemo najlažje s tem, da ne uživamo mesa od živali, ki so bilo v sili zaklane in niso bile po veščem strokovnjaku, t. j. živino-zdravniku vestno pregledane prod in po zakolu, dalje, d« ne pustimo mcea nikdar dolgo ležati iti ga spriditi, da vsako meso zelo dobro prekuhamo ali pre pečemo in da ne uživamo surovega mesa ali surovih mesnih izdeJkov (surovih klobas). Pri hudem okuženju zboli človek lahko v obeh ravnokar popisanih oblikah vraničnega prisada obenem, posebno kadair se je okužil skozi čreva in se je razvilo zelo hudo vnetje črev, po krvi ee potem raznoaejo povzročitelji bolezni dalje po telesu in prikažejo se gori popisane otekline (bule) na ramiih mestih zunanje telesne kože. Nadalje se ljudje okužijo z vraničnim prisadom na ta način, da vdihajo trose te kužno bolezni Na živalskih kožah, dlakah, ščetinah, vobii, rogovih, par-ldjih od živali, ki so bile bolne ali so poginile za vraničnim prisadom, se drži vse polno trosov (>se-meoa bacilov«), kateri pridejo pri čiščenju in izdelavah v zrak in se drže tu radi svoje neznatne teže lahko dolgo čaea iin v okuženem zraku jih vdihajo potem delavci m drugi ljudje, ki pridejo v do-tične prostore. Tako vidimo, da se okužijo tudi v Bažih krajih strojarji kož. izdelovalci konjske žime, svinjskih ščetin, rešetarji, ščetkarji, sedlarji, cu- njarji, dalje ljudje, ki prenočujejo v hlevih i. dr. — Vdihaui trosi preidejo skozi dihala (nos, grlo, sapnik) v pljuča, se tu razrastejo in razmnože v glive, katere povzročijo silno hudo vnetje pljuč (pljučnico) ali pa letko vnetje prsne mrene, oboje so konča navadno s smrtjo, če se ni morebiti rešil bolnik z vbrizganjem zdravilne sirotke (serum) zoper to kužno bolezen. • Koneo.no moramo omeniti, da prenesejo vranični prisad na človeka tudi muhe, dasi se to zgodi v bolj redkih slučajih, vendar velja zato vedno ln vselej pravilo: smrt muham vse povsod, ker te prenašajo tudi druge človeške in živalske kužne bolezni. Pravni nasveti Zatiilua pola. Imam gozd, ki leži ves v bregu Steljo in drva moramo znositi visoko navkreber, če jih hočem spraviti domov. Včasih so mi sosednji posestniki dovolili, da sem vozil preko njihovih parcel in sem tako lahko prišel z vozom v spodnji del svcjjoga gozda, kamor je veliko lažje spravljati steljo in drva, kakor navzgor. Sedaj pa mi ed~n izmed sosedov zubranjuje vožnjo preko svoje parcele. Ali morem soseda prisiliti, da mi vsaj proti odškodnini dovoli vožnjo preko njegove parcele? F. D. S. Postava določa, dn mora vsak posestnik zemljišča dovoliti lastniku gozda, da izvaža gozdne pro-izvade čez njegovo zemliišče, če jih ni mogoče izvoziti drugače, v drugi smeri ali če bi bila droga smer ali drug način nerazmerno dražji. Če se s sosedom ne morete sumi pogoditi, se obrnite s tozadevno prošnjo na okrajno načetetvo (glavarstvo). Okrajno uačelstvo bo j« predhodnem komisijskem ogledu in zaslišanju prizadetih oseb in strokovnjakov izdalo odločbo in Vam določilo pot, če bo uvidelo, da je Vaša prošnja utemeljena. Šolska izobrazba trgovskih učencev. Ali (ie trgovski gremij upravičen zavrniti učenca, ki ima samo enornzredno šolo? Kaj bi se moglo glede tega ukreniti? I. P. K. Trgovski gremija iu druge obrtne zadruge imajo poleg drugih zakonitih dolžnosti iu pravic tudi nalogo pospeševati izobrazbo svojih članov ln pripadnikov. Pravila nekaterih gremijev pa vsebujejo tudi določbe o šolski izobrazbi, ki jo mora imeti, kdor hoče postali učenec, čeprav tega zakon ne predpisuje. Mnenja smo, da takšna določba v pravilih ne more velijati, ker se ne sklada z zakonom. Če torej gremij odklanja učenca, ker ima snmo e.no-razredno šolo, se obrnite na obrtno oblnstvo 1. stopnje, to je okrajno načelstvo, s prošnjo, da o lem razsodi. Vrnitev pred vojno danega posojila. Pred vojno som posodil sc6edu 5000 kron. Ali morem zahtevati, da mi vrne 5000 Din, ker je kupna moč denarja tako padla? Ko som mu posodil, se nisva dogo-vorilu, v kakšni valuti mi ima posojilo vrnili. J. N. Zahtevati morete le vrnitev enakega zneska, kakor sle ga posodili, torej le 1250 Din ne glede na to, ali je kupna moč denarja večja ali manjša. Zavrnitev oškodovanca na eivilno pravdo. Bil sem od avtomobila povožen in jc bil šofer radi tega tudi obsojen. Zahteval sem odškodnino, pa mi je sodnik prisodil le majhen znesek, dočim je glede ostalega dela odškodnine izjavil, da moram tožiti. Zakaj mi ni sodnik sam prisodil vsega, če je mnenja, da moram za ostanek še posebej tožiii? V. D. R. Sodnik more v kazenskem postopanju obsoditi na plačilo odškodnine le tedaj, če spozna, da je obdolženec kriv in more prisoditi le tolikšno odškodnino, kakršna misli, da je primerna na podlagi podatkov kazenskega postopanja. Mnogokrat zalite-vajjo poškodovanci visoko odškodnino. Pravico do iste pa le imajo, če se dokaže, d« je res tolika škoda nastala. Dokazovanje s tem je pa pogosto zelo obširno in zamudno, vsled česar se kazenski sodnik navadno omeji le na ugotovitev krivde za kaznivo dejanje, dočim prepusti ugotavljanje višine škode civilnemu sodniku. Jedilni list za mesec december Dr. Krekova meSč. gospodinjska šola v Zg. Šiški. Nedelja, 14. decembra: Ragu-juha z drobtinovimi zmočki. Parjena raca z ohrovtom in praž. krompirjem. Oreliov puding z odcedkovim polivam. Sadje. Ponedeljek, 15. decembra: Guljažova juha. Zabeljeni sirovi cmoki z razno zelenjavo. Španske žemlje. Sadje. d Torek," 16. decembra: Vranlčna juha z opečenim kruhom. Segedinskl golaž rn zabel jen krompir. Kuhan zdrobov štrukelj in solata. Sadje. Sreda, 17. dceembra (kvatrnn sreda): Pretlačena koreninska juha. Telečji zrezki s papriko in pražene pekatete ali pražene gobe z jajci in parmezanov riž. Pečeni kostanj. Sveže sadja Četrtek, 18. decembra: 1. Priželjčcvn juha s pekatetami (zvezdice). 2. Stegno od srne v omaki, žemeljni cmoki in solata. 8. Sadje. Petek, 19. decembra: 1. Navadna krompirjeva juha. 1. Rezančna klobasa in solata. 3. Pečen kostanj. 4. Sveže sadje. Sobota, 20. decembra (kvatrna sobota): 1. Mineslra juhn. 2. Prekajena rebrca s kislo repo in krompirjem ali zeljni zrezki in krompirjeva polivka. 8. Zamorček v srajčki. 4. Sadje. Opomba: Naslednji jedilni listi so sestavljeni po novodobni prehrani, kalem je uvedel Adolf Just v svojem sunaloriju vjUngborn , Bad Horz-burg. Njegovo geslo se glasi: »Vrnimo se k naravi nazaj t < Uživajmo predvsem veliko surove ze- sc svojat na ta način sama med seboj uničuje. Pri zatiranju vrabcev je pa treba skrbno paziti, da se ne prizadene kaka krivica koristnim pticam. Otroci niso za ta posel, ker šc nc znajo iočiti koristne ptice od škodljive. lenjave in sadja. Velika dobrota za človeštvo M bila, ako bi v bodoče meso prišlo redkeje na mizo a nikdar ne kot glavna jed — toda sadje, lupinaeto sadje, zlasti orehi, solata, zelenjava, krompir in žito, to naj bi biln glavna hrana vsakega obeda, zadnja tri omenjena živila pravilno pripravljena po novodobnom hranoslovju. Svojim gostom pogostokrat priporoča pravilo dr. Fausta. ki pravi: Uživaj če hočeš bili zdrav in močan ?krat toliko zelenjave, krompirja kakor mesa, rib ln jajc in 5-6-krat toliko sadja kakor kruha, močna!ih jedil aii sečivja. Končno toliko surove rastlinske hrane, kolikor mogoče. Ncdolja: Sveže sadje, orehi, zelena solata. Koreninska juha, mali ohrovt e kostanji Limonova krema. Ponedeljek: Sveže sadje, orehi, zelena solata Praženo korenje, gobni zrezki in krompirjev pire. Torek: Sveže sadje, orehi, zeleua šolala. Karfijolna juha, praženo rdeče zelje in z maslom zabeljeni sirovi omoti. Sreda: Svože sadje, orehi, zelena solata. Koleraba v masleni polivki, pečen krompir. Zdrobov n a ras tek s sadno polivka Četrtek: Sveže sadje, orehi, zelena solata Gobov raigu s krompirjem. Ržen kruii s surovim maslom. Petek: Sveže sadje, orehi, zelena solata Praženo zemljo in krompirjevi rrezki Rižev narastek. Soboto: Sveže sadje, orehi, zelena solata. Korenieva iuha. zeljne krpice s peloršiljevo omaSo. Lcšnikove rozino. VBTA tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago Zahtevajte vzorec in ceniki • TOVARNA VATE, Maribor, Dravska alksa 15. H. K. - F.: Johnsen-Rahbehov pojav Opisati hočem tu pojav, ki ga je sigurno opažal vsak odjemalec električnega toka ir omrežja izmenične napetosti.. Toda malo jih jc — mislim lu na one, ki se bavijo v svojem učenju z elektrotehniko —, ki bi se bližje zanimali za to stvar in poiskali vzrok, v čem tiči ves pojkv. Navadno se zadovoljuje, da je pojav tu ali da je mogoče slaba izolacija vzrok temu — več nc premišljuje o tem pojavu. Že tu hočem opozoriti radio amaterje, da je ludi zanje mnogo zanimivega v tem članku. — Najpreje pa bom začel s kratkim teoretičnim raz-motrivanjem, da bomo kasneje lažje razumeli ves pojav; omejiti se hočem le na stvari, ki so nam znane iz srednje šole. Spotninjajtno se na prve fizikalne poskuse o elektriki, s krogljicami iz plutovine ali bezgove svrži, iz katerih smo sklepali na osnovni zakon: istaimenske elektrenine (oz. električna telesa) se odbijajo, različnoimenske se privlačijo. Ce priključimo dve paralelni kovinski plošči, ki nam predstavljata navadni ploščati kondenzator, na poljubno napetost, bo med njima delovala privlačna sila, ki je sorazmerna ploščini (to je površini kondenzatorske plošče, ki je obrnjena proti drugi plošči) ter kvadratu napetosti (to je napetostne diference med ploščama) in obratno sorazmerna kvadratu razstoja obeli plošč. Z menjajoče se napetostjo se torej menja privlačna sila; če se izpre-memba napetosti vrši po gotovem ritmu, se bo tudi -privlačna sila izpreminjala po istem ritmu in posledica bo. da bo ena obeh plošč, ki jo vzamem iz zelo tenke, prožne pločevine, začela vibrirati in mi bomo slišali zvok. ki odgovarja frekvenci tega nihanja. Imamo tu princip elektrostatičnega zvočnika. Ce priključimo elektrostatični zločnik direktno v anodni krog zadnje ojačcvalne cevi, ne bomo imeli nobenega učinka, ker enakomerni tok ne more skozi zvočnik, ki je prav za prav kondenzator; anodni tokov krog je prekinjen in zadnja ojačeval-ka ne bo obratovala. Priklopimo radi tega paralelno k zvočniku dušilno tuljavo (za nizko frekvenco) z veliko induktiviteto in majhnim ohmovim uporom Skozi njo je anodni krog sklenjen. Vsled sprememb jakosti anodnega toka imamo na sponkah dušilke spremembe napetosti, ki bodo vplivale na dušilki sporedno priklopljen elektrostatični zvočnik. Kakor preje omenjeno, povečamo privlačno sito s povečanjem ploščine. Bolje je, če zvečamo napetost, kajti privlačna sila raste tu s kvadratom napetosti. Kratek račun nam bo to razjasnil. Srednja napetost naj bo v prvem slučaju 50 Volt; iz-premembe naj se vrše med 45 V in 55V; odgovarjajoča privlačna sila se bo spremenila v mejah od 20 g do 31.3 g; razlika je 13.3 g. Povečamo napetost na 100 Volt; spremembe napetosti se vrše med 95 V in 105 V, one privlačnih sil med 113 g in 13S g; razlika bo 25 g. torej dvakrat večja od razlike prejšnjega slučaja. Zato dodamo elektrostatičnemu zvočniku čim višjo prednapetost (Vorspan-nung). — Tretje sredstvo je zmanjšanje medsebojne razdalje obeh plošč. Ce zmanjšamo razdaljo od 1 nun na 0.1 mm, bo sila 100 krat večja. To zmanjšanje razdalje lahko nadaljujemo do približno 0.01 mm; kajti vsaka še tako gladko brušena površina ni povsem gladka ter ima še vedno čisto majhne štrline od 0.005 mm, tako da bi imeli pri razdalji 0.01 mm preko teh štrlin kratek stik. Napetost mora biti seveda manjša od prebojne napetosti zraka. In ravno tu sta nam pokazala Danac Johnsen in Rahbek pot, kako lahko izkoriščamo te velike privlačne sile, ki nastanejo pri tako majhnih razdaljah obeh plošč. Ce potožimo na gladko brušeno kovinsko ploščo od približno 10 cm' površine ravno tako veliko ploščo kakega polvodnika (Halbleiter) se bosta plošči dotikali s svojimi mikroskopičnimi štrlinami, sicer bo njun razstoj še vedno 0.01 do 0.008 mm. Pri polvodnikih (n. pr. vrsta marmorja ali lito-grafski kamen) lahko računamo tu z uporom od 100.000 ohmov; meritev nam pa kaže, da imamo v tej napravi, ki jo hočemo imenovati Johnsen-Rah-bekov kondenzator, še 1000 krat večji upor, ki ga nam predstavljajo dotikališča štrlin kovinske in polvodnikove plošče. Ta prehodni upor v iznosu od ca. 100,000.000 ohmov je v primeri z uporom polvodnikove plošče tako velik, da lahko smatramo zadnjo za dobro prevodljivo za električen tok. Naš J.-R. kondenzator torej nima čisto neoporečne izolacije, toda dosegli smo to, da je razstoj obeh plošč zelo majhen ter da je privlačna sila vsled tega zelo velika, tako da se drži ena plošča druge, seveda samo tedaj, če smo priključili naš kondenzator na napetost. Kako naj zdaj uporabimo to napravo za oddajo zvokov? Četudi se izpreminja privlačna sila s spremembo napetosti, ni mogoča nobena vibracija plošče, ker ena plošča vendar leži na drugi! torej je gibanje v smeri normalno na ploskev izključeno. Možno pa je gibanje v stneri vzdolž plošče. Ploščo polvodnikovo, ležečo na kovinski plošči, premikamo po zadnji. Ce ni napetostne diference med ploščama, bo kovinska plošča ostala v prvotni legi. Ko pa priključimo plošči na napetost, bo polvodnikova plošča potegnila vsled privlačne sile kovinsko ploščo v smeri svojega gibanja s seboj. Pritrdimo sedaj kovinsko ploščo na pero in priključimo naš Johnsen-Rahbekov kondenzator na izpreminjajočo sc napetost, tedaj bo potegnila polvodnikova plošča pri naraščajoči napetosti kovinsko ploščo s seboj, v kolikor to dopušča pero, pri pojemanju napetosti in privlačne sile, bo pero potegnilo kovinsko ploščo v prvotno lego nazaj. Kovinska plošča torej izvede spremembam napetosti odgovarjajoča gibanja, ki jih lahko prenašamo na membrano. Praktična izvedba zvočnika po tem principu, kakor ga je izdelovala tvrdka lluth, je sledeča: Pol-vodnik je valj, ki se vrti okoli svoje osi. Kovinsko ploščo nadomestuje širok kovinski trak, položen črez valj. Prvi konec traka je pritrjen na membrani, drugi konec pa drži pero. Energijo dobimo pri tej vrsti zvočnikov iz stroja, ki žene naš valj in premaguje odpor peresa, medtem ko privlačna sila deluje' le kot neka vrsta sklopke med valjem in 'rakom. Po teh izvajanjih bomo tudi sledeče razumeli: koža človeška — ki je polvodnik — in gladka po- vršina kovinskega vodnika tvorita tudi J.-R. kondenzator. V tem slučaju po bo kovinska plošča mirovala iu naša roka se lx> drsala* po nji. Koža oz. kožasto staničje je gibljivo na mišičastem mesu; v tem oziru je posebno ugodna »mehka« koža pod-lakta. Ako zvišamo napetost tega J.-R. kondenzatorja, se prime koža kovinskega vodnika ined tem, ko se roka premika naprej. Ce napetost zopet pojema (kar se zgodi po zelo kratkem časovnem intervalu), pojema tudi privlačna sila in koža lahko sledi roki in se vrne v prvotno lego. Koža naprav-lja torej majhne skoke ter daje tako vodniku impulze iu ta vsled teh sunkov vibrira. Napravimo zdaj v pojasnilo prejšnjega sledeči poskus: v anodni krog našega prejemnega aparata priključimo mesto našega navadnega elek-tromagnetičnega ali elcktrodinamičnega zvočnika že preje omenjeno dušilko nizke frekvence. Uporabimo lahko tudi mesto nje poljubno tuljavo nizkofre-kventnega transformatorja. Zdaj vzamemo medno cev s premerom 8 mm in dolžino 70 cm. Nastavimo jo z enim koncem na sobna vrata (ki nam služijo kot rezonator), na drugi konec pa pritiskamo s svojim telesom; tako je cev prožno vpeta. Medno cev priključimo na prvo sponko naše dušilke, ali kar je isto, na anodo zadnje nizkofrekventne cevi. Druga sponka dušilke je zvezana s + polom anod-ne baterije. Negativni pol anodne baterije, ki je zvezan s katodo ojačevalke. zvežemo s svojim telesom. Tu moramo gledati, da je prihodni upor čim manjši, vsled česar primemo spojno žico s kleščami (večja dolikalna površina); ugodno je tudi, če je roka vlažna. — S to vezo smo priklopih zahtevano prednapetost. Anodna napetost naj ne bo preko 100 Volt. — Desna roka, s katero drgnemo medno cev, mora biti jiopoluonia suha. Najpri-pravnejša mesta roke sta peščaj in spodnja stran prsta, ker odgovarja roženica, ki se tam tvori, najbolje polvodniku. — Reprodukcija godbe in govora bo vsakega presenetila. Kmalu pridemo na to, s kakšnim pritiskom naj drgnemo cev, da dobimo največjo zvočno jakost. Mesto medne cevi lahko uporabljamo druge gladke kovinske predmete kakor železne peči, železno pečno zaslonilo in drugo. Zanimiv je tudi poskus s kolutom rezilnega stroja za kruh ali gnjat. In kako opažamo ta pojav, ki ga zovemo Johnsen - Rahbekov efekt, v vsakdanjem življenju? Ce drgnemo s suho dlanjo po poniklani površini segretega likalnika ali kuhalnika (električnega), ki je priključen na omrežje; ali če gladimo s peščajem po medni cevi stoječe svetilke (če imamo dober sluh, bomo čisto v bližini slišali zvok petdesetih perijod). Praktično se je pojav izrabil razen pri zvočnikih še pri relais-jih, telegrafskih prejemnih aparatih itd. Edina neugodnost vseh teh aparatov je njihova občutljivost proti vlagi. Se bo premikala. Cunie ovčlo volno staro železo, kovine, papir, kosti, krojaške In druge odpadke vseb vrst. kupi in plača najboljše A r b e i t e r , Maribor, Dravska ulica. Šah Kraljevsko-indijski napad (Jugoil.). Črni: A. B e c k e r • Beli: E. K o n i g (Dunaj). (Igrano na šahovskem turnirju v mesecu novembru na Dunaju.) 1. Sgl —f3 d7 — d5 2. g2 —g3 Sb8 — d7 Nova ideja: črni hoče svojega kraljevskega kmeta spraviti v enem tempu na e5. 3. c2 — c4 c7 —c6 4. d2 — d3 Boljše bi bilo 4. c4 X d5, Splošna pravila namreč predvidevajo, da se za kritje sredine c7 — c6 počaka z otvoritvijo damskega konja. V slučaju napada se lahko brani z e7 — e6 in tako prepreči, da nasprotnik na črti c ne pride do kake prednosti. Žasc ima še zmiraj možnost, da napade z Sb8 — c6. 4..........e7_e5 5. Lfi —g2 Sg8 — f6 6. o —o Lf8 — d6 7. c4 X d5 Na 7. e4 bi se črni lahko branil s 7. ... d X e, 8. d X e, S X e4 in eventuelno Sd7 — f6 itd. 7..........Sf6 X d5 Na 7. ... c X d bi lahko sledilo 8. c4 d X e, 9. d X e, S X e4?, 10. Tel Sd7 -16, 11. T X e4! in 12. Da4 + in 13. D X e4. 8. e2 —e4 Sd5 — f6 9. d3 —d4 o — o Ne 9. ... e X d? radi 10. e5! itd. 10. Sbl — сЗ e5 X d4 U. Ddl Xd4 Tudi 11. S X d4 je dobro. 11..........Dd8 —e7 12. Lel—f4 Ld6 X f4 13. g3Xf4 Sd7 — c5 14. e4 — e5 Sf6 —h5 15. Dd4 — c3 g7 — g6 16. Sc3 — e2 • Lc8 —g4 17. h2 —h3 Lg4Xf3 18. Lg2 X f3 Sh5—g7 19. Se2 —g3 Ta8 — d8 20. Tal—dl Sc5 — e6 21. Lf3 — g4 Sedaj je možnost, da pride beli s f4 — f5 v očividno prednost. 21..........Td8 X dl 22. TflXdl h7 — h5 Najboljši odgovor; vkljub komplikacijam, ki sedaj nastanejo. 23. Sg3 — e41 Lepo in korektno! 23..........De7 — h4 Na 23. ... h X g?, 24. Sf6 +, Kh8, 25. h X g bi bil črni zgubljen. 24. Se4 — f6 +* Kg8—h8 25. Kgl-g2 Napačnol Pravilna igra je 25. £5! 25..........Sg7 — f5 Poznejša analiza je dokazala, da bi črni lahko sprejel žrtev, ker bi po 25. ... h X g, 26. h X g Sh5! prišel v odločilno prednost: 26. De3 —e4 Sf5 — g7 27. De4 — еЗ Remis rodi pono- vitev poteze. 5 turniria v San Rento Beli: Bogoljubov. 1. d2 — d4 2. c2 — c4 3. Sbl — c3 4. Sgl—f3 Ddl — c2 s tendenco e2 — e4! je močnejše. 4..... b7 — b6 5. Lel — g5 Lb4 X c3 f 6. b2 X c3 Lc8 — b7 7. e2 —e3 d7 — d6 8. Lfl — d3 Sb8 — d7 9. o — o Dd8 — e7 10. Sf3 —d2 h7 — h6 11. Lg5 — h4 g7 — g5 12. Lh4 — g3 o — o — o 13. a2 — a4 a7 — a5! 14. Tal — bi Td8 — g8 15. f2 —f3 h6 — h5 16. e3 — e4 h5 —h4 17. Lg3 — et c6 — e5 18. h2 — h3 .... Da se prepreči g4. 18..... Sf6 — h5 19. c4 — c5 d6 X c5 20. d4 — d5 Sh5 — f4 21. Sd2 —c4 Th8 — h6 22. Tfl — f2 f7-f5 Tukaj bi prišlo tudi Kb8 v poštev, grozi 23. ... S X d3; 24. D X d3, La6 in bi kraljica za zmiraj bila zaprta. Črni pa hoče a tout prix g5 — g4. 23. d5 —d6 24. Sc4 X d6 25. Ld3 — c4 26. e4 X f5 27. Tf2 — d2 28. Ddl — b3? 29. Lc4 —d3 30. Ld3 X e4 31. f3 X e4 32. Db3 —c2 33. c3 —c4 34. Lel X h4 35. g2 — g3 36. Tbl — b3 37. Td2 X e2 38. Kgl X fl 39. Kfl—f2 Th6 X d6l De7 X d6 Tg8 - f8 TI8 X f5 Dd6 — e7 Tf5 - f8 e5 — e4l Lb7 - e4! Dc7 X e4 De4 —c6l g5-g4 g4 X h3 Sd7 — e5! Sf4-e2+l! Tf8 — fl-f I! Dc6 —hl + Se5 — g4 X Rešitev šahovskega problema it. 15. (M. Liburkin.) Beli: Kc2, Th2, Le6 (3). Črni: Kf8, Sa4, ТаЗ, Ba2 (4). Beli je na potezi in igra neodločeno. 1. Th2 — h8 + 2. Th8 — g8 + 3. Le6 X a2 4. Kc2 —bi 5. Kbl —al! Črni: M o n t i c e 11 i. Sg8 — f6 e7 — e6 Lf8 —b4 Nervozni umiralo zgodaj! Ste II opazili pri sebi četudi le tupatam katerega Izmed neslednlib znakov bližajoče se živčne oslabelosti? Hllro razbnr|en|e, nerazpoložen|e drgetante udov, nemirnost, utrlpan|e srca, omotični napadi, lesnobnoat, nespečnost, nemirne san|e, neobčutlflvost posameznih telesnih delov, pla&iilvost, prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po omamilih, tobaku, alkohola, čaju. kavi, trza-. nje očesnih vek ali migljanje pred očmi. naval krvi, tesnoba, muhavost, 'odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja ali odvratnost. Ako se po-avi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eden močan ali več hkrati, leda; so Vaši živci resno oslabl|enl In polrebu|e|o okrepila. Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu rosne motnje duševnih /.možnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mit Radevolje Vam zasloni ш poštnine prosto enostaven način odkritem ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva izdali žc mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način kako slabosti Vaših živcev odpomočl. Ta način prinese obenem tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodil To dokaco|e|o ludi mnenia zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno kniigo popolnoma zasloni. Ce Vam ni mogoče pisali takoj, si apravlte ta oglas! Ernst Pasternack, Berlin, $0. MlchulklrthplaU No 13. RkL 31» 5. Kbl — cl 5..... 6. Kcl — b2 7. Kb2 — a3! Kf8 - g7 Kg7 - h7 "ГаЗ X a2 + Ta2 — b2 + (a) Sa4 —c3 + (b) Kh7Xg8 pat Ta2 —al + (d Tal - bi + Šahovski problem št. 22. (L. Gugcl.) Beli: Khl, Dfl, Te2, Ld2, Sc5, Sc8, Le8. Bf4, (8). Črni: Kf5, Lh4, La2, Sg6, Sb5, Ta7, Bb3, g4, f6, d7, (10). a_b c d e f a b c d e f g h Mat v treh potezah. FELIKS SKRABL modna in manufakturna trgovina Maribor, Gosposka ulica' 11 Za lesen in zimo kupite vse oblačilne predmete najceneje pri tvrdki I. N. ŠOŠTJRRIČ maribor, Hleksaisdroua cesta 13 ClfhlrotehnlCno pod'etle Karol FlorianCiC - celfe Cankarjeva ccsta 2 • ima v zalogi po ugodnih cenah: VsoMovrstnl insioiaclishi molerljoi in na-peltave — Električne moforlc s pritiklinami in števce — Žarnice vseh vrst in za vso napetosti — Električna STClIlnO telesa in sestavne dele — Električne IIKflllllhe za 120 in 220 volt 3 in 4 kg — Materijal za iVOtlllne in trielonshe neprave -RADIO APARATE In sestavno dele (vse baterije) — Anodne halerljc oo volt Din 80-, 90 volt Din 120-, 20 volt 1 Din 160'--Na|< O- vciši radio aparat na Slrulo z zvočnikom v eni kaseti za 110,120 220 volt Din 3300'- Plemena naroČila se ioc<>o izvršujejo Letošnje Mohorjeve knjige Ka|ltfe и doplačilo. Bogomir Magajn«: Primorske novele. Koliko skrb posveča Mohorjeva družba ločenim udom slovenstva, priča tudi ta zbirka. Pregelj za Koroško, Koledar in Magajnove novele za Primorje. Tako j« življenje Slovencev izza mej narodne države postalo snov literarnih del. lemu dejstvu najdemo dovol) primerov v svetovnem slovstvu, prednjačjjo pa brez dvoma Madžari. Je to dokaz žive zavesji skupnosti, ki končno ni odvisna od državnih mej, ker se pojem naroda in države itak nujno ne krijeta. Magajna je že dobro znan iz naših revii. I udi precejien del teh Primorskih novel je že bil natisnjen v »Mladiki« (Marina molitev, Vrane krožijo krog razvalin, Dolina mrtvih, Zarjica, Goslar-ka, prej Talita kurai) in tudi »Domu in svetu« (Starec Miha, Bokavšek). Tako jc ta knjiga le zbirka primorskih snovi Magajnovega peresa. Ima isti pomen in smisel ko vsi izbori in Izbrani spisi: rešiti se pozabljanja in pokazali celotni pisateljev duhovni organizem. Magajnova zbirk« pomeni celo več: spomin na naSe zgodbe izza me|e in sočutje z bridkostjo n«še narodne žlahte. Zato je zbirka dobrodošla in smo Mohorjevi družbi zanjo hvaležni. Magajna je mehek pisatelj. Saj je spočetka pisal pretežno le lirlko. To je bilo, ko ic bil še dijak. Pa že od vsega svojega pisateljskega začetka je ljubil novelo iz socialnega življenja. V njej je do danes najmočnejši. Ta zbirka sicer obsega tudi par črtic, ki niso stroge novele, ampak bolj zgodbe in slike (n. pr. Tito). Po zgledu velikih Rusov, Francozov in našega Cankarja se M«ga|n« vtaplja z dekliško nežnostjo v trpeče, teptane in zgubljene duše. Smili se mu goslarka v gostilni, ilorabljeno in mučeno dekletce, slika z ljubeznije prevarano čisto ljubezen starega Bokav-ška, v slivarici Ireni riše zopet problem kapitalu prodanih deklet, blodno Nežko je zapisal za protest dobrote zoper gorje. Skozinskoz socialni motivi iz našega življenja v Primorju. Groza velikega mqst« Trsta, kruhobortko suženjstvo mladega, zdravega rodu, moreča beda tržaškega delavstva ln na drugi strani ljudje, ki se jim dobro godi, ki niao zlobni, tudi krivični ne vedoma, a vendar brez srca — kar Se najhuje boli. Magajna je naš socialni pisatelj. Vpliv tujih in domačih mojstrov i« pozna, izmed naših predvsem poleg Cankarja Janez Trdina (Na Skoljskem skalovju). Vendar si Magajna ustvarja svoj svet, išče svojih ljudi. Po krimah, pristanih, podjetjih — sami socialni motivi. Zato je Magajna moderen, socialen pisatelj, čeprav ne išče za novo obliko. Miren je tudi v svojem slikanju največjega gorja, zna biti prisrčen in nikdar ne žali. Ravna se pač po Shakespeare-ju: Umetnost kaži ljudem ogledalo! Magajna ga i* v tvojih novelah precej pokazal. Poštenjak iz naš« d«tele bo komaj verjel, da so t«ke globine življenj« sploh mogoč«. Vendar pa se pri Magajni t« življenjski realizem čudno, na videz protislovno meša z romantiko, kar je pač dobil pri Cankarju. P« ni zgoli domišljij«, ampak vse te romantične poteze so pri Magajni postale simbol, so podob« n« iz sanj, ampak it resnice... Značilna je n. pr. Nuška. Magajnova literarna osebnost je dokaz, kako zid« zdrav«, krepka umetooet na tr«dici|i in išče iz nje v tvoj svet. & Scoville mL - Holeček Pavel: V samotah pragozd«. Doživljaji dveh dečkov. To je skavtak« povesti Mladinska skozinskozl Zato jo tudi ml«di ljud|e požirajo, ko je koma) izšla. Prvotna zgodba pisatelj« Scoville« je prenesena n« slovenska tla v neki Sent Pavel v Ameriki, blizu kanadske meje. Tam tabore skavti. Dv« pošljejo daleč stran v pragozd, d« prebijeta tam brez vseh sredstev mesec dni in tako priborita skavtski organizaciji od veleposestnik« Dovgana deset oralov gozd« s kočo vred. Robinzonsko življenje mladega belo-kože« Vilčeta in lndil«nskeg« dečka Roka v pr«-Sumi je vsebin« te čudno privlačne povesti. Pisatelj opisuje njiju življenje od prihoda ▼ gozd — brez obleke, hr«ne in vsega st« dečk« — pa do obupne borbe pogumnih skavtov z indijanskimi ro-parii n« kanadsko-ameriški meji. Podjetnost, pogum in pr«vo prijateljstvo obeh gozdnlkov tvori glavne ideje, katere hoče Scoville vellčati. Pristno skavtske Ideje! Poznanje živali in narave sploh |e pridrial Indijancu Roku, ki je živel od prvih let v naravi in je zato že sam zase priporočilo življenj« v prirodi. Napeto pripoveduj« pisatelj, kako si dečka pripravita ogenj, dobita v potoku hrane, si oskrbita obleko, se znata zdraviti od k«čjeg« pika, braniti zoper zveri, raziskovati življenje bobrov, se boriti z risom itd. In vendar ni to indi-janarica, povest, kakor jih nsjrajii bero dvanajstletni paglavci, ampak resna idejno poudarjena povest z bogatim prlrodoptsnim zakladom in dobrim poznavanjem človeške duJc ter nege teles«. Povest je pisana tako zanimivo in napeto, da otrok ne zna nehati s čtivom, če je začel. Da se Mohorjeva družba posveča tudi mladinskemu slovstvu, priča, kako se založba trudi zadostiti prav vsem potrebam našega življenj« in naše kulture. S tem prevodom Scoville-ove povesti le nadaljuje svoj srečno zamišljeni načrt mladinske knjižnice. Povest V samotah pragozda se postavi ob stran prejšnjim, toplim mladinskim spisom Mohorjeve družbe, kakor so: Jurček Kozamurček, Moj mali Hlaček, Otoški postržek in podobno. Je pa tudi priporočilo skavtizma, te tako zdrave, preporodne organizacije naših dni, v kateri naj se vzgoji nov, zdrav, moralen in idealno misleči rod. Herman Skolister - Marija Kmetova: V oblasti Čarodejev. Roman iz Kameruna. Druga knjiga za mladino! Iz dežele misijonov, iz srede Afrike. Nemški original je izšel 1. 1925. pri Herderju in je primer tiste lahke, pol tentenčne literature, ki |o zahteva nemška krščanska hiša. 7»to je t« vrsta nemškega slovstva sorodna n«.ši Mohorjevi knjigi in zato priporočljiva za prevod. Z opisom afriškega, zamorskega življenja pa je združeno tudi risanje pokristjanjevanja teh zapuščenih liudi. Najbolj«! iz plemena Banohov ob reki Sanage v Kamenimi se bori zooer lažniive, sleparske »ngile«-čarodeje, ki izkoriščajo ljudstvo ko poljski Žid in g« teroririraio na demonski način. Ntonga, naj-plemenltejši Banoh, ljubi svojo pleme, se žrtvuje zanj, vrši junaška dela, pa je zraven skozinskoz plemenit in dober, tako, da spozna resničnost krščanstva in se da krstiti. Njegova lastna žena, hči domačega glavarja, dobra Elez«, ie poganka, ga krsti v reki, da postane otrok boiji — kakor mu je pripovedoval na ladji misijonar, preden se maščuje ngil Jambašol nad njim. S prevaro g« dobi čarodej v pest in proda morskemu razbojniku, belokožcu Barnillu. Elez«, zvesta žen«, ga išče, v viharju zaide n« angleško ladjo, ki lovi pirate, irt jih popelje za njimi. Z Ntongo se zgrešita, po letih in bridkostih se najdeta v St. Izabeli, Ntonga — slug« aa angleški ladji, in Eleza, ta dan krščena z« Marijo. Tako zgodba. Misijonski roman je to, ki nima ambicije na literarno slavo, ampak mu je za oris zamorskega življenja, njihovega žalostnega socialnega položaia, njihove suženjske odvisnosti od vsemogočnih ngi-lov. Opis zeml|e mu ni važna zadeva. Značaji so risani z ljubeznijo, pozna se pa, da mu je bilo predvsem z« ustvaritev idealnega zamorca Ntonga in njegove deklice Eleze. Za našo mladino do-zorevajočih let bo t« roman čtivo kakor nalašč. V dobi, ko vse hoče v daljavo, vse sanja o neznanih svetovih in zarjah, bo U airUko dehteči spis zaposlil mlado fantazijo in ji dajal dovolj zdrave hrane in tudi vzgoje za plemenitost, ljubezen do doma in vsega domačega, pa tudi sočutje s primitivnimi zamorci. Prevod je zelo vesten — tako vestno z.n«jd prevajati pač lc ženske duše! Zaradi mnogih imen bi pa želel več domačega kolorit« v angleških in francoskih imenih, sicer ne razlikuješ zadostno teh tujcev. Kakor original, Uko i tu tečejo razn« dejanja vzporedno in se ne prepletajo, prevaja-teljica je zato snov razdelila v poglavja. Ker p« roman ni zgolj misijonsko tendenčen, ne odbij« tudi literarnega človeka, kakor mnogokrat razne povisti v misijonski literaturi. Zato je spis zanimiv za vsakogar. Napetost dejanja, ki se proti koncu vedno bolj stopnjuje, privlači, kar je z« mladiinsko čtivo nujno potrebno in mladi duii odgovarja. Zato lahko rečem, da ie s tem prevodom Mohorjeva družba znova pokazala živo zanimanje za vse naše težnje in obogatila naše slovstvo t literarno-tendenčnim spisom velike vrednosti. O dveh razstavah (A. G. Balal m Boris Pastuhov I Pred nekaj dnevi sem zopet obiskal kali-megdandki Umetniški paviljon, kjer trenutno razstavljata dva mla-jša slikarja, g-g. Arpad P. BaUi in Boris Pastuhov. Z obema sem imel priliiko dali čaea razgovarjati. G. A. Bala ž je eden najizrazitejših socl-jalioih slikarjev, kar sem jih videl med S bi. Ta druga njegova razstava je skoraj izključno soci-jalno poudarjena. Razstavljenih ie 184 predmetov ki so spopolnili vso veliko dvorano. Povsem samosvoj ln umetniško na pc-polne 5i je Bala ž v mono-tiipijah (razstavlenih 59). V tem *rnru se men la noben srbohrvaški slikar ni '.oliko špecijaliziral ko ravno on. V celoti goji Ba!až natveč grafiko. Zato so mu olja (vseh 301 po večini mani uspela. V počitnicah je bil na obisku pri Srbih, ki žive okrog Sv. Andreja nad Pešto, odkoder je prinesel več olj in pastelov. Pasteljv je razstavil sedemnajst. Dober jet udi v nekaterih otfliih. Razstavil je še sedem akvarelov, 15 barvanin in osem črnih tuSev, štiri lesoreze, Miri bakroreze in 31 skic. Njegovo socialno slikarstvo je po motivih pretežno iz prestolnice, kier krxlemski. V ofotoku se je mudil v Dalmaciji (okolica Dubrovnika) in še preje nekai časa v Su-medijskem Arandelovcu Odtod je prinesel precej platen s seboj. Razstavil je tudi več lani slikanih platen iz ciiklu*a »Stari Zagreb«. Zelo ugodno vpli- vajo minijature iz okolice Arandelovca. Presenetili sta me dva mogočna akta. Pastuhov je po rodu Rus. To je že šestnajsta njegova razstava v Jugoslaviji. Pohvalno moram omeniti še serijo a e-govih portretov. Njegova umetnost je mirna, preračunana, zelo malo kričeča. Samo na nekaj mestih sem opazil nekaj čisto sodobnih potez, dasi bi efektnosbi njegovih slik mogle le koristiti, a mk«. kor Shoditi. »Glasnik skopskog naučnog društva./ Skoplje se kot naravno središče Južne Srbije vse bolj os«-mosvoruje m zlasti odkar je dobilo del univerze, postavlfa tudi znanstveno in kulturno na lastne .ioge. Par besedi o »Glasniku skopskog naučnog društva«, ki je za Skoplje in njegovo fakulteto osrednja znanstvena publikacija in približno isto, kar so za Ljubljano »Razprave«. Nedavno je VII. in VIII. knjiga te publikacije (za 1. 1929—1930.) Knjiga obsega 416 strani in sta jo uredil« gg. dr. R. M. Grujič in dr. M. Kostić. V kn-igah se nahsj« čez 100 slik in skic. Zelo razveseljiv je po av, da je med glavnimi sobrudniki tudi nekaj slovenskih strokovnjakov, od katerih nekateri kulturno delujejo v Skoplju. Dr. B. Saria jo objavil članek: Epigrafaki spomeniki v Južni Srbiji Dalje se vrste rasledn e razprave: Grški viri za kosovsko bitko (dr. N. Radoj-frič), Najstarejša plast fresk v Neiezih (dr. Fr. Me-sesmel), Vstaja Srbov m Arbanasov v Stari Srbiji proti Turkom 1737—39 in se'rtev na Ogrsko (dr. M. Kostič), Dubrovčani po Južni Srbiji v XVI. »toL (prof. J. Tadič), Cerkev Sv. Bogorodice — Mateii (N. Okunjev), TurSki spomeniki v Skoplju (Gl. Ele-zovič), Ciklus slik v Dečanih (dr. V!. Petkovič), Sodniki rn sodišča po mestih Dušanove države (dr. A. Solovjev) itd. Že iz navedenih imen po sam« rnih pisateljev je jasno razvfdeii, da v »Glasniku skopskog naučnog društva« sodelujejo tudi mnogi znanstveniki, ki ne žive stalno na ozemlju Južne Srbije. — Belgrad, 10. dec. 1930. T. P. Tovarna zamaškov J. A. Копедрсег v Studencih — Maribor, j razpošilja za moške vseh velikosti, iuo-iirnd plošče in zdrob it plutovine Se priporoča. Pere do Din 35'— naprei Pernice iz puha, volne in bombaža Kemično čiščenje perja Din 15'— kg FEIN, ZAGREB, Zriniski trg 17 Božična in novoletna darila so ročne torbice, listnice, denarnice, aktovke, kakor tudi potni kovčki, nahrbtniki, dokolenice itd. - Vse to v največji izbiri pri IVAN KRAVOS MARIBOR Aleksandrova ccsta IS flutobusno podjete Kondrič Ludovik, Novo mesto 18 sedežni autobus je pričel voziti na progi Kandija—Glavni trg—pošta—kolodvor k vsem vlakom, razen k prvemu jutranjemu vlaku. Vozne cene od kolodvora do pošte 3 Din, do Glavnega trga 4 Din, do Kandije 5 Din za osebo Prtljaga prosta. Na razpolago tudi taksameter in izvošček. Naznanilo Štefan Rovšek, fotograf, Kranj !e preselil svoj fotografski atelje v lastno dšo ob cesti proti pokopališču. — Obenem otvori trgovino s foto - aparati in foto - potrebščinami po najnižjih cenah. — V Isdelavo sprejemam vsa amaterska dela, ki se izvršujejo v najkrajšem času. — Ob otvoritvi novega ateljej« se cenjenemu občinstvu vljudno priporoča v nadaljnjo naklonjenost in za obilen obisk. TELEFON 2718 SLOVENIA-TRANSPORT K.„ PLETE Л ME na debelo! na drobno' PLETILSKA ZADRUGA NA BRBZNIC1 p. Jesenioe - Gorenjsko I V AN MARIBOR Božična in novoletna darila so ročne torbice, listnice, denarnice, aktovke, kakor tudi potni kovčki, nahrbtniki, dokolenice itd. - Vse to v največji izbiri pri K R AV O S Aleksandrov« cest« 13 Za Božič in novo leto Dvokolesa, motorji, šivalni stroji, otroški in igračnl vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. — Ceniki franko. „TRIBUNA" F B. L.. tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA. Karlovška cesta štev. 4 POSTELJNINA pohištvo, preproge, linoleum, zavese, odeje, modroce, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za modroce in celotne garniture (opreme) za postelje itd. — Najboljše in najcenejše pri SCAROIU PREIS MARIBOR, Gosposka nlica 20. D^4 Cenike dobite brezplačno. "3BC v Štajerska JABOLKA mošančke prodaja Gospodarska zveza v LJubljani. Ogledala seh vrst, velikosti in oblik zrcalno 6—8 ош mašinsko 4—6 mm, portalno, leua«e alabaster itd. Spectrum d. d. Ljubliana VII - Telefon 23-43 Zogreb Celovlka 81 Osijek JABOLKA mošančke - gambovci došla Gospodarska zveza i. ubliana Samo 290 Din obleke iz bombažaste tkanine! Samo 380 Din trpežna suknena obleka I Samo 580 Din zimska suknja Is debelega sukna1 Razpošilja Trflofshi dom Stermechl. Celic st. 18 Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. Zahtevajte takoj novi, veliki, ilustrirani cenik i več tisoč slikami, katerega dobite lastonj! Najbolje nabavite ogledal«, brmšena .teki« i> r«e drago т to stroko spadajoče prol.vode pri čisto ■ e,_. _ domači tvrdki KRISTAL D. D. TOVARNE OGLEDAL IN BRUS STEKLA Podrnfclea: i Centrala: Podružnica: Ljubljana MARIBOR Split Medvedov. 38. - Tolef. št.3075 | Koroška 32. - Telet. št. 2132 Zrlnieka & - Telefon št. 368 V* d ЧЛ 4 %% * r« ч v. v v* A. 4 V 4, 4 % ® L. Mikuš ■ Ljubljana priporoča svojo zalogo težnikov, eolnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno K. C. Kanson umetni mlin in žaga na Tratah pri Mariji Snežni na Velki — okraj Sv. Lenart — Slovenske gorice, cenjenemu obč'nstvu vljudno naznanja, da ie nanovo preuredil ;voi umelfti mlin in žago, upostavil obojni obrat ter vabi prebivalstvo Slovenskih goric, da se poslužuje vseh dobrin, katere mu pod-ietje nudi zagotavljajoč mu naibolišo in naitoč-nejšo postrežbo s prvovrstnimi mlevskimi proizvodi po nainižiih dnevnih cenah. — Istotam ie n a -prodal DIESELMOTOR s 50 konjskimi silami. Od dobrega najboljše je le GRITZNER-BDLER Šivalni stroj in kolo Elegantna izvedba — najboljši materijal! URANIA pisalni stroj v 3 velikostih Novost! Šivalni stroj kot damska J*'\ pisalna miza ^чја JOS. PETEUNC - LJUBLJANA TELEFON INTERURBAN 2913 Zmerne cene, tudi na obroke Tino Debeljak: Slovenci in Poljaki Malo besed o medsebojnih kulturnih stikih Zanimanje za Poljake pri Slovencih in obratno jo v zadnjem času silno narastlo. Mnogo je k temu pripomogla turneja »Glasbene Matice« na Poljsko leta 1928, zlasti pa Številni izleti Poljakov na naše morje, ki je postalo njih modno letovališče. Ker se prav v zadnjem času tudi od poljeke strani intenzivno dela na kulturnem zbližan ju, se mi zdi potrebno, da v mali skici pregledamo dosedanje poljsko-doveneke kulturne stike, da vemo nadaljevati zapore1 o delo. Slovenci v politični zgodovini nismo imeli veliko stikov s Poljsko, dočim so Hrvati za časa poljskih kraljev na ogrskem prestolu indirektno spadali pod njihovo žezlo. Le poljski kralj Boleslav je iskal zavetje na naših Osojah, kjer je tudi našel svoj grob (Mutec Osojski). Sicer pa tudi v Kulturnem pogledu nismo iskali toliko opore pri Poljakih kjt pri Čehih, dasiravno bi nam Poljaki in ogli dati veliko več in bol:] odgovarjajoče naši poliiiki. Poljska kultura je najstarejša slovanska, ki se je že v srednjem veku visoko razvila, zlasti pa za renesanse, kar se ima zahvaliti svoji državni ; a most )j-nosti. Vpliv te visoke kulture ni dosegel Slovencev pravočasno; Kochanovskega na pr. smo spoznali šele ob 400 letnici (Slodnjak, Debeljak); prej ga ie prevajal samo Miklošič in še to e n s a m epigramati-čen verz. Podobno je z Mickievviczem, tem največ, i m slovanskim pesnikom in enim največjih svetovnih genijev sploh, katerega je sodobno poznala pri nas le trojica: Čop, Korytko in Prešeren. Zadnji ga je prevajal tudi — na nemško. Pozneje se je navduševal pri njem le še Krek in Murn (Oda na mladost). In tako moremo v letošnji praški »Sla-vijk na svojo sramoto čitati, da smo poleg Lužiških Srbov le Slovenci še edini med Slovani, ki nimamo v prevodu niti malega odlomka iz »Pana Tadeusza«, dasi je izšel v celoti že v 19 jezikih! (Sicer ga ludi Srbi kot taki nimajo, pa v tem slučaju je hrvatski prevod tudi njihov.) Poljska visoka romantika, najvišji vrh slovanske jx>ezije sploh, nam je ostala takorekoč neznana in le prof. Voj. Moletu se imamo zahvaliti za par prevedenih fragmentov iz Slowac-kega in Krasiriskega in za prevod Grabovvskega eseja o Slovvackem. Pa tudi to skoraj sto let pre-!>ozno. Sodobno se je samo preko Počaka Korytka dal slutiti njihov vpliv. Vprav Korytko je j>ostal svetel simbol sodelovanja »Slovana s severa s Slovani z juga« (Razprave prof. Prijatelja, Kidriča, Ilešiča i. dr.) V čitalniški dobi smo popolnoma živeli iz Čehov, naš teater je bil filialka praškega gledališča in še poljske komedije smo dobivali preko češčine (Balucki: Težke ribe). Za časa naturalizma je pa obvladala tudi naše odre modna Zapol-ska (Morala gospe Dulske). Sele v oedemdesetih letih, za časa največjega panslavizma, smo se počeli seznanjati s Kraszevvekim, Korzeniovvskim, Czaj-kovvskim, Ježem itd., dokler ni prevzel srca vsega slovenskega ljudstva Siemkievvicz, ki ga po pravici lahko imenujemo našega najbolj čitanega pisatelja. (Prevajavci Gorenjec, Mrak, U. Mole, Glonar, Pre-obraženski, Lenard ...) Pred vojno smo dobili tudi lepo Prusovo »Stražo«, ki se pri nas vse premalo ceni, kakor tudi Tetmajerjeve novele, ki so raztresene veenaokoli. Konopnicko, Orzeszkowo poznamo le iz izvrstnih esejev prof. Prijatelja. Prav tako tudi značilno simbolitično poezijo mladopoljsko fin de siecle (Prijatelj), ki svoječaeno ni imela drugega vpliva kot da jo je smešil Lampe. Ne poznamo drugače Kasprowieza, tega največjega religioznega slovanskega poeta zadnjih desetletij, ne Wyspiariskega, genialnega slikanja in dramatika, zadnjega potomca velikih romantičnih prednikov. Le Przybyeze\vaki je imel vpliv na Cankarja in naš teater (Sneg) ln še to preko nemških originalov. Žeromski, zadnji jx>ljski prorok in naTodni bard, je nam še zdaj nepoznan. Nekoliko bolje je bilo s katoliško predvojno politiko, ki je preko Kreka iskala zveze s katoliškimi Poljaki. Stike so imeli predvsem akademska društva; celo Poljaki so se hodili učit organizacije ua Krekovo univerzo pri Sv. Joštn. Iz tega časa so mi znani trije pisatelji poljski, ki so napisali knjige o naših krajih, ljudeh in naši politični organizaciji (Szymariski, Ostaszewski, Lukaszkiewicz). Prav tako so se pa tudi naši mladi (Grivec, Štele) učili ideologije pri poljskih katoliških modernistih (Zdzie-chow«ki, Moraweki, Denbioki). Sicer pa so glavne kulturne veai s Poljaki pred vojno vzdrževali z naše strani Ilešič, brata Mole, Štele, GTivec, Glonar, Lenard, Miklavec, Prijatelj (v Vedi) i. dr. Ta doba zahteva nujno podrobne in vestne študije, da vemo, kaj imamo že in kje moremo nadaljevati. Da niso bili stiki tesnejši, vidim vzrok v posebnih političnih razmerah, ki so silile Poljake, da so v Avstriji vodili avstrijsko vladno jx>litiko, nekako proti veem drugim Slovanom, kar je nas še bolj navezalo na Čehe in odtujilo Poljake. Tudi po vojni naše razmerje do Poljakov ni bistveno dnigače. Celo manj zanimanja izkazujemo kot prej. Kaj smo j>reveli iz njih bogate literature? Vnovič Sienkiewicza (Trilogija, Quo vadiš?), sicer pa le Struga in Tetmajerja. Celo »Društvo ljubiteljev poljskega naroda« ije opešalo. Prav zadnja leta, ko ee je nekaj naših ljudi vrnilo iz Poljske, eo glasovi o poljski kulturi pogostejši. Tako informirajo o tekočih zadevah med drugim Grahor in Vodnik Fr., ki tudi prevajata krajše stvari (Kaden-Brandrowski, Žeromski, Preczyriski itd.). Največji uspeh pa je brezdvomno Glonarjev prevod Reymontovih »Kmetov«, ki jih izdaja Slovenska Matica. Manjše prevode oskrbuje Bevk (Tomek Baran) in drugi. »Krekova knjižnica« jo napovedala nekaj poljskih novel in gledališče je dalo na letošnji repertoar Nalkowsko (Dom osamelih žena). Upamo, da bo sčasoma mogoče sistematično zasledovanje poljskih kulturnih razmer. Pa tudi Poljaki do nas niso bili bolj privezani. Zanimanja nismo mogli vzbuditi pri njih s svojo mlndo literaturo, morda le z zadružno in politično organizacijo in s svojimi parlamentarnimi nastopi, ki so nagnili omenjene tri potopiecc, da prepotujejo naše kraje. Sicer pa so se z nami bavili v toliko, v kolikor smo jih interesirali kot slovanski narod. Tako so se znanstveniki pečali z našim jezikom in literaturo. T. Grabovveki je napisal prvo monografijo o Aškercu, Zdziechovvski se je dotaknil našega ilirizma; Bauduin de Courlenay pa prvi raziskal naše beneške dialekte. Isti je lani, devet-desetletnik, nekaj mesecev pred smrtjo, izdal bro- šurico »Iz spominov tn razmišljanj o Slovencih«, kjer Italijane obdolžuje najhujšega barbarizma. Sestavek bi moral Iziti pri naa v prevodu. Iz naše literature niso prevajali bogvečesa: komaj nekaj pesmi iz Prešerna (Grabowskl, Zulanskl) in po eno iz Vodnika, Jenka, Gregorčiča in Aškerca (Grabow-ski Zblgnevv za Chmielowskega »Svetovno lit. v zgledih«). Več Kodejezyk v svoji »Slovanski bibliografiji« ne navaja. Sicer je hUo več ljudi, ki so pisali članke o nas (Zawllirieki, Magler...) in to povečini iz Krakova. Poljaki nas niso poznali dobro in nas še zdaj ne poznajo, kot vem iz pogovorov z največjimi literati. Prav v zadnjih jipvojnili letih se stvar obrača na bolje. Poljaki čutijo izvanredno simpatijo do Jugoslavije (mogoče zato, ker smo daleč in vse eksotično je zanje — romantike — privlačno I), dasi o razmerju Slovencev do države in sodržavljanov niso dobro poučeni, kot vem iz uvodnik iv »Kurjera«. Tudi v tem pogledu je zdaj že veliko boljše, ko si obe državi izmenjujeta med sabo štipendiste, ki naj skrbe za medsebojno poznavamo. Tako delujeta v tem zmislu predvsem dr. Papier-kowski e svojimi feljtond in doc. dr. Malecki s svojimi znanstvenimi razpravami iz našega iezikovnega I>odročja (referate njegovih lingvističnih del podam v >čaeu<). Ustanavljajo se poljsko-jugoslovanska društva, ki najboljše delujejo v Lwowu, Poznanju. Katovicah, pa tudi v Varšavi, Kraljevski Huti in dr. Predsednik združene Poljsko-jugoslovanske Lige je Ks. dr. Kneblewski, naš veliki prijatelj, ki je nedavno v ljubljanskem radiu govoril o naši propagandi na Poljskem. Veliko zanimanja nam posveča Lvovski »Ruch sIowiatiski«. O Slovenoih samih pa sem čital v najboljši poljski kulturni reviji -»Ргте-glad \vspolezesny« v Krakovu dve izredno dobri stvari: Gospa Nitschova, soproga najboljšega sodobnega poljskega dialektologa, hči pisatelja in sama pisateljica pod psevdonimom Jan Povvalski, je p'.d svojim dekliškim imenom A n i e 1 a G r u s z e c k a napisala v letu 1925 izredno lep potopis iz naših krajev, kjer govori v superlativih o naši lepV.i m kulturi (»Kmečke hišice so kot male palače, kot naši plemiški dvori; njive so obdelane kot vrtovi; jezik je akcentološki bogat, da dela vtis kot bi pe-vali slavčki.« Itd.) Očrta našo zgodovino in naše poete: Gregorčiča, Prešerna, Cankarja in zlasti Zupančiča, iz katerega v dobesedni prozi prevede: Sv. Trije kralji, Dies irae, Zemljevid, Kovaško.. in še več odlomkov. Drugi članek pa je točno in preg-nantao napisana karakteristika razmerja Slovencev do jugoslovanstva in do države, ki jo je napisal dr. Voj. Mole, redni profesor zgodovine slovanskih umetnosti na univerzi v Krakovu. Isti je tudi letos predaval o isti temi v okviru obnovljenega »Slovanskega društva« na univerzi in na splošno o Slovencih govoril tudi na »slovanskem večeru« v krakovskem radiu 15. junija ter ima v rokopisu pripravljene prevode Cankarjevih novel. Letošnje leto sploh je poteklo v znamenju velike propagande za Jugoslavijo: po največjih dnevnikih so izhajali felj-toni o našem Jadranu, ki so jih pisali svojevoljno Poljaki eami, polni občudovanja; izšle so celome številke ilustriranih revij (»Svviat«). Posetili so v večjih skupinah posamezne kongrese v naši državi (geografskega, katoliške slovanske mladine, gasilskega, misijonskega, sokolakega itd.) in prišli na izlete profesorji, dijaki, častniki, poljska plovidba itd.. Tudi v kulturnem jx>gledu se kaže tendenca poznavanja: tako je lektor srbohrvaščine v Krakovu dr. Frančič priredil »Vojnovičev večer« na univerzi in docent dr. Malecki »slov. večer« v raddu. Predvsem pa deluje v tem zmislu v Varšavi naš prosvetni ataše prof. dr. Julij B e n e š i ć, bivši ravnatelj gledališča v Zagrebu in izvrsten prevajavec poljskih veledel (Slovackega, Prusa, Raymonta ...). On pripravlja antologije jugoslovanske lirike in urejuje jK>ljsko »Jugoslovansko knjižnico«, v kateri bodo morda izšlo Cankarjeve novele. Zlasti agileo pa je dr. Kneblevvski, ki organizira veliko izdanje ^Jugoslovanskega almanaha«, ki ima iziti prihodnje leio ob priliki zborovanj jugoslovansko-poijskih lig v Varšavi. Spričo tega bi bilo že nujno, da kdo izda pri nas poljsko-slovenski slovar, ki so — kakor čujem — že pripravlja. S tem bi bila pot do obeh kultur odprla in dana možnost za najtesnejše sodelovanje sloveineko-poljsko, ki je bilo — kot sem pokazal — v preteklosti na obeh straneh pomanjkljivo. Tekstilbazar dr. z o. z. manufakturna trgovina Ljubljana, Krekov trg it. 10 Priporoča svojo veliko zalogo manufaktur-uega blaga po naiugodnejših cenab SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NODI PO IZREDNO OGODNIH OENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE pAKis ttaa 1*1 + DOBIVA 8 IS POVSOD 1 steklenica Din 16.- um ii 4 *■ ! \ tfm -. ■ - !л>4 Л Г: M As t - . u/Z? . ■ ;|ftis* ffl <& I m p - тш I r l'-v*" I ■• * 't* j " s m?'-.-,... I ALGA SIJ 5 A K UNUA 1»«« 1914 LONDON 1И4 Naročite še danes 1 steklenico ALGA E^ ZA MASAŽO ^ J že zjutraj Vas bo uspeh iznenadil Boli Vas ali trga v kosteh - rokah - nogah členkih - plečih - zobeh bokih - žilah • glavi 1 odpravlja ■ bolezni takoj 1*14 LABORATORIJ AL£A - ОДДО 4 steklenice »ALGE« Din Tr 8 steklenic »ALGE« Din 131'-14 steklenic »ALGE« Din 20V-25 steklenic »ALGE« Din »20' STARCI IN STARKE V Vaših starih dneh največ trpite od bolezni revmatizma. Nadrgnite si vsaj enkrat na dan Vaše utrujene žile s preparatom ALGA. Počutili se bodete prerojeni. Občutili bodete veselje do življenja — svežost Prehlajeuje, inftuenca, hripa Sploh pri vsakem nerazpoloženju ko čutite malo vročine, nadrgnite telo s preparatom ALG A. Vročina popašča. spanje je lahlco in zdravo. ObčutHi boste svežost telesa in duha. RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA LJUB Ii JANA ADIO .KOT Si GA ŽELITE natmeC visok v kvaliteti In nizek v ceni Naša REKLAMNA PRODA3A, ki traja od 10. novembra do 80. decembra 19P'0, obsega sledeče radijske sprejemne naprave: 400 300 200 100 .etektorsklh aparatov, kompletnih z vsemi potrebščinami, ki eo za poslušanje potrebne, za nupla. ilo Din BO*— ter petkratno mesečno plačilo po .... Din 45'— Inoelektronsklh asarstov. kompletnih г elektronko, baterijami, antenskim materijalom ter eno slušalko, za naplačilo Din 100'— ter osemkratuo mesečno plačilo po Din 75'— groelektronsklh aparatov .Relnar z" kompletnih z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, finim 'vočnikom tei antenskim materijalom za naplačilo Din 240"— ter desetkratno mesečno plačilo po Din 180' — I tir elektronskih »oa a*ov „Reinartz" z visokofrekvenčno elektronko z zamreženo anodo ter akumulatorjem 3« ah, anodno baterijo 120 Volt, tzbornim angleškim zvočnikom Auiplion ЛС 27 ler antenskim materijalom za naplačilo Din 380'- ter dvanajstkratno mesečno plačilo po Din 280* Poslužite se ugodne prilike ter si naroČite takoj Vaš aparat LJubljana Nikioilciva u 5 Rad o Lfubljana Mar bor Aitkjaneiovo 44 Smučanje - najlepši spori! Radio Radio in vreme. Nekatera sodba o radiu je pač zelo nagla in plitva Znan pa je rek, da pri vsaki taki obsodbi vedno »kaj obvisit, da vedno os'ane v ljudeh pred-»dek. Tak predsodek je famozna trditev, da radio r zannjih letih povzroča lako slabe vremenske prilike. Nedavno pa je najuglednejši francoski meteorolog Šanson v >La Science Moderne« objavil telo pomemben članek o tem vprašanju. S tehtnimi dokazi prepričuje javnost, da je energija, ki ee nahaja v zraku kot oddajna energija postaj, ma-lenkosina v primeri z velikimi nevihtami v atmo-rferi. Poleg lega pa še dokazuje, da obstojajo dobe vremena. Z zbranimi podatki predičuje. da vreme ledaj ni no slabše ne boljše, kot je bilo v kaleri zmed prejšnjih dob. Blisk in grom. Ni še 200 let, kar vemo, odkod blisk in grom. Descaries je mislil, da prihaja grom odtod, ker pade en oblak na drugega. Ta padec da stisne zrak r oblakih, radi stiska Sava« z Jesenic. — 17 30 Clarke: »Vdovec«, dramska igra (Ljudski oder). — 19.00 Prenos iz Prage: Novak: iLucerna«, opera. — 22.00 Poročila in časovna napoved. 22 15 Radio orkester. Ponedeljek, 15. decembra: 1215 Plošče (mešan program). — 12.45 Dnevne vesti. — 18.00 Čas, plošče, borza. — 17 30 Radio orkesler. — 18.30 Dr. A. Bajec: Italijanščina. — 19.00 Prof. Debel jak: Poljščina. — 19.30 Zdravstvena ura. — 20.00 Prenos iz Zagreba: Drugi historični večer: Francoska opera 17 veka — 22.00 Časovna napo-veri in poročila. Torek. 16. decembra: 12 15 Plošče (Donskl kozaki, operetna glasba). — 12.45 Dnevne vesti. — 18.00 Čas, plošče, borza. — 13.00 Radio orkester. — 18.30 Prof Fr. Pengov: Solnčni sistem. — 19.00 OD rtežiu, vefro tn mrazn In splošno vedno ob hladnih letnih dobah nadrgnile Vaše lice in roke dnevno z Nivea-Cremo. Toda ne samo zvečer, temveč tudi zjutraj, prodno greste na oster zrak. NIVEA-CREME ščlll Vn5o polt pred slabim vremenom in jo ohranjule mehko in g bčno. NiveivCreme se ne moro nadomestiti ker temelji njeno posebno deloven e na vsebini oucerila, ki ga vsebuje edin le ta krema in ki neguje kožo. Ne pušča siiain in irodlra globoko v kožo. ker snmo tako prde do pravosa blagodo nega delovanja. Tisoč in ena noč-, fantastična opereta, J. Sirauss. šport pa še kako lep in zdrav spirt je tol Zaka)? Ker šport ni samo telesna va a in borba. Moj so?ed, notar, strasten levec, mi ic nekoč prepričevalno zatrjeval, da pavi lovec ne strelja div,ačine, temveč v gozdu posluha utripanje narave. No Ln smučanje? Kolikim smučarjem in turistom je n*ih šport sarno pTetvera, dn more o poslušati, kako lirši sneg, katerega so vdrle smučke v sled. Smučke so ravno tisto ored. e, s katerim se smučar oddalji daleč stran od civilizacije v naravo. Že samo dejstvo, 6a e sporino gl' an e nastalo kot protiutež civil je padla pred nekaj dnevi: Vsa prireditev se bo vršila v Bohinju ln to v noztnanjšnnein obsegu, tako dn nas od te plati ue čaka prav nobena blamaža. Skoda je pač, da Bled tako ugodne prilike, kot je baš letošnje mednarodno tekmovanje, ne more uspešno uporabiti kol propagando za zimsko sezono. V Bohinju se hvala Bogu niso pojavile pre-! tirane težkoče in bo mogoče prireditev izvesti ne-1 moteno, seveda z ozirom na označeno spremembo z nekaterimi modaliteami. Najvažnejše, nastanitveni načrt, je urejen sledeče: Hotel Sv. Janez ostane za tekmovalce, goste in glavne fimkcionarje. Domači tekmovalci se nastanijo v posameznih privatnih hišah, ostali hoteli, penzioni in vile pa ostanejo za goste, ki bodo one dni prihiteli v Bohinj, ki bo mogel sprejeti do 1000 gostov, za glavna dva zletna dneva pa bodo na razpolago še kurjeni vagoni na postaji. — Zn Bohinj in njegove zimske krasoto bo prireditev brez dvoma velikega propagandnega pomena. V nasledn em navajamo še program prireditev po novi izpremembL 29. janunrja. Sprejemanje gostov 30. januarja zjutraj SmuSki tek in kombinirana tekma na 18 km s startom in ciljem pod hotelom Sv. Janez. 3. januarja. Vojaško patrolna tekma na 30 km s streljanjem. Start in cilj v Bohinjski Bistrici. Za tekmovalce prest dan. — Izleti. 1. februarja dopoldne. Kombinirana tekma v ! smuških skokih na Hanssenovi skakalnici v Bo-htju. — Ob 10 mednarodna drsalna tekma dam, gospodov in juniorjev na Boh. jezeru, obvezni liki. na tekma na Hanssenovi skakalnici. 1. februarja popoldne. Ob 14.80 velika skakalna tekma na Haussenovj skakalnici. 2. februarja dopoldne. 80 km vztrajno^tna tekma s startom in ciljem pri hotelu Sv. Janez februarja popoldne. 18 km vojaška smuška ____j:_____ v_ I—■ to pomeni propadanje. Redki so, ki so opazili, kakšni kolosalni ljudje so tisti, ki žive v naravi, kmetje, gozdarji, planinski pastirji itd. Kako kre> menite znaćaie izobliči narava. Če torei ho.cmo occniti kako športno panogo, moramo pogledati v koliko nas spravi v stik z naravo. Šele poiem, ko bi to ugotovili, bi lahko izrekli mnenie o kaki športni panogi. Kadi najboljša športna panoga je vedno le tista, ki nas popel e nazaj v naravo. Radi tega ie sankanje, kakor tudi avtomobilizem šport, ker pridemo v neposreden stik z ovirami, ki jih ustvari narava sama. Vsi živci motajo delovati v smeri da preprečijo nevarnosti, ki lih nc poznamo. In to so stvari, na katere je civ.lizi-ran človek pozabil. Z»to je ludi drsan e šport, ker moraš telo piilagoditj nevarnostim, ki jih ne poznamo, in ki nastajajo same od sebe. Naučiti se moramo obvladati telo, in pri lem zadobuno občutek telesnosti, in to ie tisto, kar je izgubil človek s civilizacijo. In krona vsemu je pa smučan e. Kretnje pri smučamu niso graciozn?, temveč silne kakor tudi narava sama, v katero nas popel|ejo smučke, v naravo, v kateri e vse, kar diši po civi-lizaciji, onemogočeno. Greš preko zasneženih cest, v kraije, kjer prikazujejo za neseni grmi naigio-tesknejše slike iz pradobe. Navezan si sam n.ise, in na to, kar nosiš s sebo:, od civi'izacii« in hi-nnvščinc sveta, — doživi aš najlepše trenutke ^iv-ljenia. Pod vtisi, ki jih pa dožni amo. postanemo skromni in se približujemo naravi. Zato ni p a'no govoričenje, če po vsem lem, kar smo povedali, trdimo, da jc smučanje najlepši spo;t. Postal je svetovni nazor radi priznavanja narave in nje veličine. Or.im pa, ki ga kol tak"ga priznavajo ie pa narava sama vtisnila pe'.at Kdoc ie doživel vse te velifine v naravi, ta bo potrdil, kai" imo zapisali. Ka ti le smučan e je tisti »port, ki te pripelje nazaj v naravo. Vsi drugi športi so igj-a par ur, predvsem so pa odvisni od prostornosti. Lc smučarju ic na razpolago neome eo prostor, narava sama ga spre me v svoje okrilje. Zato bo tudi smučan e. dokler bodo slale go«e in padal sneg, ostalo kralj vseh športov. Višek zanimivosti bode gotovo smučarska & razstava katero priredi v nedeljo 14. t. tn. modna in š porl na trgovina za dame in gospode 9. OJlacfOič - £jubhana Oglejte si tudi nložbe! tekma poedincev Na Bohinjskem jezeru: prosto drsanje dam. gospodov ln juniorjev. 2. februarja zvečer Ob pol 20: Svečana proglasitev rezultatov ln razdelitev nagrad zmagovalcem v hotelu Sv. Janez. 8. februarja. Izleti v planine, event. na Bled in v Kranjsko goro. Iliriia: Rapid (Maribor) Danes, oh 14.80 na igrišču Ilirije. SK Ilirija igra danes {>opoldne z mariborskim Rapidom. Ker je zabrana igranja Iliriji še vedno v veljavi, se vrši tudi ta tekma kot nejavna, brez vstopnine in samo za člane ker po članih v|ieljane prijatelje obeh klubov. Rapid nastopi v svoji najboljši postavi, močnejši kot o je imel zn prvenstvene tekme, ko nekateri igralci zaradi zabrane niso smeli nastopali. Njegova postava se glasi: Herman — Barlovič, Flack (Kurzmann) — Seifferl, BrCekl, Golinar - Selim Id, Plšof, Klippstvviitter, Heller, Vouko, Tudi Ilirija nastopi kompletna. iz Ki.imov. Trgovski športni klub Slovan ima v torek, 18. t. m. ob 19 v telovadnici na Poljanski cesti (II. drž. gimn.) sestanek nogometašev In težko atletov. — Obenem bo to prvi trening. Pozivajo so vsi igralci in ostalo redno članstvo, da pridejo polnostevilno v telovadnico. — Tajnik. Nogomet v tujini Zadovoljstvo v Pragi. Dolgo je bilo treba čakati, da je češkoslovaški državni prvak, praška Slavna, dobil zadoščenje. Vemo že, kako nesrečno je to moštvo izpadlo iz tekmovanja za srednjeevropski pokal. Da dokaže svetu svojo moč, je Sla-via jKivabila v Prugo dunajskega Riipida, ki je letos zmaga! v omejenem tekmovanju. NUo se motili oni, ki so verovali v češko zmago, kajti Slavia je zasluženo odpravila Dunajčane z 2 : 0, kar so z velikim veseljem pozdiavili vsi gledalci, ki jih je bilo nad 10.000. — Jesensko prvenstvo je tudi že končano, kajti v nedeljo so se odigrale že zadnje tekme. Na prvem mestu je Slavia (12 točk). Drugi klubi ji sledijo v sledečem redu: 2. Sparta (10 točk). 3. Bohemlans (10 točk). 4. Nachod (9 točk). 5. Kladno (8 toik). 6. Viktorla fcižkov (4 točke). 4. Teplitz (4 točke). 8. Meteor (0 točk). — V prijateljski teluni je praška Sparla napram fcidenicam dosegla z 8 : 0 rekordno zmago in z zaupanjem pričakujejo Pražani zalo od obeh vodečih moštev najlejiših uspehov v božičnih turnejah. Ali jo to mogoče? Letošnji nemški državni nogometni prvak in obenem večkratni berlinski prvak Hertha BSC je bil v prvenstveni tekmi s slabotnim Norden-Nordvvest poražen s 7 : 0! Polčas 3:0. — Mogoče ;e lo, kajti rezultat je bil resnično jjostnvljeu. Vzroka pa ni morda iskati v kaki slabotni postavi ali indisponiranosti posameznih igralcev, temveč vzrok tega katastrofalnega poraza je iskati za kulisami klubske borbe v Herini. Nemci pravijo, da je ta poraz sramotno spričevalo za vse vodstvo, pa tudi za vse igralce nemškega prvaka, ki bi mu morala biti čast več kot pa vsi notranji sjKiri. Dunajske vesti. Slabo vreme je oviralo, da se ni izvršil cel program določnega tekmovanja za zimski pokal. Mesto štirih tekem sta bili odigrani le dve. V prvi je Admira s 4 : 3 odpravila Nicholson. Rezultat pa ne kaže pravega razmerja med obema kluboma, kajti Admira je bila ves čas v očitni premoči. Popustila je le proli koucu, ko je že vodila s 4 : 1 in te trenutke so izrabili napadalci Nicholsona ter si izboljšali rezultai. — V drugi tekmi pa je nastopila Vienna napram Wiener Sportklubu in ga porazila s 6 : 2. Toliko je bilo slavoepevov o Vienni. ki se je šele vrnila z uspešne turneje v Parizu, toda v tej igri je bila zopet le v povprečni formi. Nič posebnega niso pokazali igralci Vienne. ki so s tem ponovno dokazali, da so v tujini boljši, dočim na domačih igriščih nikdar ne nudijo kaj izrazito dobrega. Gosta megla na Angleškem je zelo ovirala igrovce pri prvenstvenih tekmah pretekle sobote. Borba med Arsenalom ter Grimsbv Tovvn se je morala radi izredno goste megle celo prekiniti. Pa tudi pri drugih igrah gledalci niso mogli radi megle zanesljivo slediti poteku igre. Iznenadil je povsem poraz tretjeplasiriinega Portsmouth-a. ki jo bil po Sheffield \Vednesday-u poražen s 4 :2. V vodstvu pa se zato ni primerila kaka va/na sprememba in le v inlormacijo navajamo število točk: 1. Arsenal (28 točk, ena igra še neodigrann); 2. Sheffield NVednesda? (27 točk); 3. Portsmouth (24 točk) itd. — Isnenadila pa je vest. da je dunajska Vienna izzvala na dvoboj vodeči angleški klub Arscnal Dunajiani so namreč uverjent, da so boljši od Angležev iu kot podloga jim služijo rezultati, ki so jih v Parizu do«egli Vienna in Arse-nal. Na ta pismeni poziv pa Vietma š« ni orejela nobenega odgovora Dr. Anton Mahnič (Nokaj misli «>b desetletnici njegovo smrti ) »Moi mora držali načelni Načel ljudje malo poznajo ali pa ло marajo slišati o njih, kor ua iVlo ta h lov a celega človeka Nikakor ne gre v načelih jh>-puščnti. Pr. A Mahllič, Preteklo stoletje je dalo Slovencem tri ve like Antone. tri škofe: Antona Slomška, Antona in Antona Mnhniča. Na eni strani Slomšek, na drugi Mnhnič, na sr«\li Jeglič. Vsi trije so se drialt načelni, vsi trije so bili takšni velikani, da doslej Je nimamo prave niti popolne |4*lobe o njih. l\i je tihli ni tako lahko |M4lnti, čeprav bi kdo mislil, da e o veliki osebnosti lahko govorili; a ni! tnslo naslednje vrstice samo spominek, »vpo&ortk« n« našega velikega kladivarja dr. Mah niča. ki je danes deset let -- I I. decembra l!W odloiil svoje kladivo, katerima zvok pa io ni utihnil, marveč nonohonin odmeva v naših dušah. Vsak človek ima svojo posebno nalogo, ki jo mora ispolniti v življenju, sioer ni storil, kar od nj«ya m hleva dolžnost, ni izvršil svojega poslanstva Mnhntčeva naloga je bila, da je prinesel »več luči« v turak«4*io nn^le slovenskega javnega življenja ob koncu devetnajstega stoletja. Prišel je v onih lotih, >ki ne pomenijo samo v Slovencih, temveč v celi Evropi nekako roadobjo, ia« idejnih in umetnostnih prrvrntm (podčrtal jaz), raklju ek umetnosti devehiajstc^ga iti početek umetnosti dvajsetega stoletja« (Pregelj). Tako moramo vzeti njegov nastop in edino tako ga bomo najlaže in najbolj«4 razumeli. V to prevratno in prehajnjooo dobo, I«) se je vse promlnjalo in ko ,o življenje dobivalo nove oblike, je posegel izklesan (dasi na robovih oster!) mož in spregovoril odločno besedo. Kar vsiljuje se mi slika mračne noči. ko se za gorami budi dan. Razni »elementi« lazijo |hi zemlji in nemoteno vršijo gvoje »deloc. Tedaj pa vstane velikan dr. Mnhnič in z »Rimskim Katolikom« v roki posveti v mimo >življen.e< noči. Vse začne vreščati in bežati, vešče se zaletavajo v luč, ki se ne gane, dokler izza gora ne zažari jutranja zarja in beli dan. Nato se luč umakne drugam Tako jc dvignil dr. Mahnič in odšel, ko je dovršil svoje delo. Ni bil dolgo pri nas. pa je vendar pustil v našem kulturnem življenju sitni. ki so ne t ki nikdar zabrisala. Med Hrvati je bil sicer dlje kol med nami in v višji funkciji, kljub temu je težko reči kdo ima več od njegovega dela. Mahnič je bil po naravi razumnik (intelektu-alist). Vsemu je iskal rešitve v peripatetični filozofiji, zgrajeni na neizprosnem siloglzmu, ki je podlaga metafizike, v kateri se sharajo vsa načela v eno najvišjo enoto. S tega metafizičnega — mimogrede bodi povedano, dn jc Mahnič o metafiziki sploh rad govoril — stališča Je motril vse kulturno, politično In gospodarsko življenje. Zategadelj ni ftud.no, ako je mož н tako utrjenimi načeli videl vso nenačelno«!, nedoslednost ln štlšmarstvo, ki ga jo bilo polno tedanje javno življenje (nota beno ludi danes nismo brez toga!). Knr ni bilo v popolnem soglasju 7, njegovimi načeli, to je brez obzira obsodili In zavrgel. »Naš list naj služi raz-odeti ritnici,« jn zapisal na drugI strani »Rimsko ga Katolika«. Temu načelu je ostal zvest vse avoje življenja brez ozlr na levo ali na desno.. Načelo nad vsem, načelno«! v politiki, v slovstvu in v filozofi',!, načelnost povsod I Pa odkrltonrčnont In pošteno«!! Kdor nI bil tak, temu Mahnič nI prlzaneeel. Л- nn, da bi se Ml boril z, osebami, dasi je ludi pri takem boju »ko v vojski«, »kjer moraš meriti v pisatelja, v njegovo delo, v njegove besede, v njegovo logiko«. Sam Jo dejal: »Vsa naša strogo«! in zlob-nost In krutost je le teoretična, načelnostna 1« Uspeli nI Izostal. Leta 1802 ae je »klical v Ljubljano (550. in 81. avgusla) prvi slovenski katoliški nI i od, »kjer sicer nI šlo vse j>o{K)lnoma po Mahnlčevth IntenrIJnh, ker so se dejanske razmero izkazale močnejše kot zahteve teorije. Toda vnoknko je shod, ta plod Mabnlčeve Iniciative in čudovito V7JtraJmo energije, ogromnega |>omena za razvoj katolUrkn misli ter kulturnih smeri nn Slovenskem Rploh« (dr. Srnbrnlč). In Mahnič sam je čez 'Ive loti (1804.) konstatlral v svojem listu; »Dosegli urno vmJ toliko, da so se nam pojmi zjasnili in da smo ae od tinšib »poštenih« liberalcev v politiki, v slovstvu, v umetnosti — ločili.« Posebno viden je Mflhnlčnv nnMop proti In-danjtm našim slovstvenIkorn, kjer pa sc je tu in lam nekoliko zaletel. Čeprav trdi, »dn knjig ne namerava ocenjevati leposlovno, atnjiak hoče rar,-iskovali le Vflfbino, knkovost Idej In nazorov«, vendar se čestnkrat obregne tudi lam, kjer nI bilo ravno silo. Malokdo, ki je takrat pisaril, jn ušel ostremu Mnhnlčnvemu očesu. Naj omenim le najvažnejše. Najprej Jn nastopil proti J, Stritarju, »ki je populili 1 naše slovstvo« in k nam privlekel neslovensko svetoboljo in nezdravi pesimizem. (Na >Zorinac je dobro odgovoril 7, »VntČonlm žlvljn-ljem«), nato (deloma neupravičeno) proti Gregor-Jiču in pozueje prtrtl Tavčarju; seveda tndl Ašker-m in njegovemu »piškavemu realizmu« ni pri- Let* \ffr. je odšel dr. Mahnič na Krk za 1Mb škefije (nstoličen je bM 27. marca), tftitafriv. đefaranje med Slovenci Se ni dovolj ocenjeno no ivnvoHj«\n« njegovo zjislugo; še manj njegovo delo mrši Hrvati 7.a to bo tretvi še mnogo truda ln poštoii«yn proiskavaiija. 7.n sedaj Je gotovo, dn jo bil kot vladika na svojem mestu in da jc prav tnko kot na Slovenskem globoko posegel v kulturno, politično iti gos]*i>dar»ko življenje vse Hrvatske iu ga zamikal \ sv«\«i smer. In zdi sn ml, dn se je iiiim Slovencem sjiomln nanj veliko bolj odmaknil kol Hrvatom, ker je pač še tuMavno živel med njimi. Poglavje ?a«e zavzema v Mahničevom življenju njegov odnos do dijaštva. Sam je rekel: lmo/mo gor,ko -srce, ljubeče sive. do dijakov!« On gn jo llliel. Vse svoje življenje Naučil pa so je le Ijtibeiutl ivl svojo matere (slovenska mati ima posebno zaslugo pri vseli nnMll velikanih: Krek, Cankar . ), Ki je po znani slovenski gostoljubnosti pogostila njegov«4 tovariše, kadarkoli so ga obiska-vali mod počitni«\imi Hi1 ako je ljubil kot preteki iu ravnatelj v lioriei (kjer pa je bil prav za prav predolgo, kor ni Imel časa, .la bi se bil poglobil v štiidontovs-ko dušo in se ji približali in kot izdajatelj ^-Rimskega K.itolikat, v katerem je porival mlade pisatelj, k so,lol«ivatr.;u, rnz.ptsnvnl nagrade in njihove prispevke prlobčeval v posebni »Dijaški prilogi /.lasti (vi e vzljubil dijnštvo, ko jo bil *o škof na Krku Ti-otoči liberalizem. kt s*1 je na nemških utilvomh polaičnl naših šlihlonlov. Je g rotil, da se zanose tudi v domov Hto, Mahnič je takoj j.ipnHl gro?,očo nevarnost, saj je votel, »da ima bodočnost naroda, kdor ima vlijaMvo.; (Tudi našega škofa Jegliča zaskrbelo naraščajoče brez. verstvo, pa mini je ravno prod jvt in dvajsetimi leti postavil sredi 1 ubljanskogn poljn mogočno trdnjavo katoličanslvn!) Kakšno je bilo njegovo zaupanje do katoliških študentov, dokazujejo bo-si\!e, ki jih je izrekel tnalo pred smrtjo; »Ce bi si »iieojil ii dijaštvn lc deset načelnih katoliških narodovih voditeljev, »pni brc» skrbi ia bodočnost.« Leto za letom je pisal dijakom prelepe in globoke (Hisliuiice, v katerih jim jo dajal navodila zn Javuo delovanje, ln njegova zadnja beseda je veljala študentom: bila ,o to oporoka slovenskemu in hrvatskemu katoliškemu dijaštvu. ki jo jo napisal že ua smrtni postelji Л\ septembra HK!0. Nič manj kol štirinajst je njegovih poslanic dijašlvu, »ki pa so, /al. чк>1 Slovenci premalo znaite< kakor pravi dr. Srebrnič, Mahničev naslednik na krškem škofovskem sivležu in ili>sloj iiajbol'.ši njegov biograf, ln |H>ttavljimt za Srebrn i čem, »da bi napravil prelepo dobro delo listi, ki bi te poslanice, kakor sploh vsa pisma (tudi ona v »Rimskem Katoliku' in v »Hrvatski straži«) zbral ler jih v posebni, primerno opremljeni knjigi objavil«. V devetih letih te besede niso našle uresnlčllelja, ali ga bodo našle čez. devet let? Mnluiičevo življenje jn tako lxigato in njegovo delovanje tako mnogovri-tио pa obsežno, do ga v nekaj koustnlanljah nikakor ni mogoče zajeti niti obdelati v takem članku. Ne, Za to bi bilo treba desetletnega dela in dolgega študija. Saj je n. pr. samo naslovov njegovih "jiisov v »Času« 22 velikih strani (ne da bi hoteli ceniti delo samo |>o kvantiteti!). I'isal je o cerkvi in cerkveni zgodovini, o verskih zmotah in o razmerju med cerkvijo in državo in o dušnem pastirstvu, o politiki in narodnosti, o šolstvu in o vzgoji, o filozofiji, etiki in ostetiki... Njegovo veličino so priznali tudi nasprotniki, in uaj končani z besedami dr. Lončarja, ki je dejal (»Naši zapiski«, XII. 1020, str. 194): Mahnič je ločil duhove ua Slovenskem, pripravljal diferencirano organizacijo slovenskega ljudstva in tako pospeševal naš narodni razvoj. Itil je spkularnn duh, ki jr vtisnil dobi mak svoje osebnosti: pozitivno s svojim dnloni in negativno s svojim odporom.« Jože Zdolanji. D. F. Debevec: Kritično stanje boja proti tuberkulozi I.e malokdo uvideva in doživlja vso tragično globino dejstev iu problemov, ki jih med nami poraja kužna jelika Navajeni smo. da one /.le nadloge, ki leto za letom ugonabljajo ljudska življenja, motrimo manj [lozorno in manj resno. Nesreča molociklisla, uboj nokjo v daljni liosti, samounior vsled nesrečne lju-bezjii itd. izzovejo pri ljudeh več pozornosti in senzacije ko tisočkrat bolj smrtonosna, ncsinipatična, navadna bolezen jelika. Vsi uboji, smrtno nezgode nam recimo pobero lia loto slo življenj. Jelika jih uniči svojih Iri tisoč, a preden ljudi stare, jih muči telesno in duševno dolgo mesece ali celo dolga lela. Deset tisoči pa ko med nami v naši ožji domovini, ki so dalje Časa bolni iu trpeči, no da bi jim pretila neposredna smrtna opasuosl. 1'rvi In drugi so lahko vir olni-ženja in bolezni za druge. Jelika no povzroča senzacije, ne vzbuja toliko pozornosti, a v takšni splošni duševni neobčtil-nosti h n dogajajo slike in prizori, ki morajo človeku seči v dušo. V prostorih, nevrednih človeškega dostojanstva, utanujojo otrok bogate družine e težko bolnim očetom ali materjo. Kje je redna hrana, kje čisto perilo, kje vešča roka za skrbno nego? Zaman vsako iskanje. Otroci so zapisani pogostemu okužcvnnjti, bolezni in smrti. Dandanes vnaj vrtina taktnih rodbin liiflijcn-nI,-o oskrbeli ie popolnima izključeno. Ne delajmo ui n lem nikalcih ilmij. Onamilev vnaj večine Icuinih jelit.nih bolnikov, je kol jrrva zdravstvena nalopa dimdanet nmogota. Za oaamitnv, Izolacijo, je treba primernih prostorov, bolniikih zavodov. Kam naj pošljemo pro-letarca jotičnika (več kot W)% Jn takšnih), dn ne bo nevaren okolici? Bolniki, Id sc jim da šo ka.j pomagali, s|>adaJo v posebne liolnišnlre zn bolne nn pljučih Navadno sn da šele v bolnišnici presoditi, v koliko jn pričakovati uspeha z. morebitnim zdravljenjem. Vsi neozdravni, ki jih ni več mogoče spraviti kot zdravo nn noge., so Itiralcl. Ti potrebujejo snažne postelje, primerne hrano, tu in tam kakšno z/lravilo, spadajo torej v hiralnico, ako nimajo doma lastno sobe in primerne nege. V bolnišnici bi se imelo vršiti odbiranje, sortiranje bolnikov za: a) bivanje v bolnišnici in zdravljenje v njej, b) za sprejem v zdravilišče (nn 200 slučajev ozdravljive ieliko bi našli jedva enega samega poedinca, ki bi zmogel sredstva za sauato-rljsko zdravljenje!); c) zn sprejem v hiralnico. Težki slučaji, ki so Jim dnevi š-teti. bi ostajali lahko tudi v bolnišnici. Zal so dnndanos bolnišnice in hiralnice tako redke! Sedaj lahko uvidevaino, da dandanes ogrom- na veČina ljudi, bolnih vuled i etike, tc*l v bolnišnice Pravih bolnišnic zji liiberkuiovo p« sploh ftn nimamo, imamo v njih In pni »oble, kjer II, zdravnik čudodelnlk, naredi v.*nk dan iptvil »le d oče č udele: 1. Sprejme vse, ki žoln biti spnvjeth V va? tnosli vse sprejete bolnike v \>ar sobicah tako, ,la 1h> vsakdo imel dovolj kubičnih metrov zi-ftkrt. ,ln bodo )V'stelje higijensko na široko ivlinaknena ivl druge, da bodo lnžji slučaji zase, i*ck»4l|ni,č( liHVni ,>it drugih, da bodo vsi, ki težko soix»(o tn mnogo kašljajo, sami zase, enako vsi oni. kt Vi v ave, so smrtno bolni itd.; 'Л Drži bolnike do konca, tn čelne slučaje vsaj običajne tri mesece, rlučajo r zdravilnim pneumothoraksom vsaj pol leta, bualce pn. ki nn spadajo v bolnišnico, do konca, mord« Se dolga leta. Takšni čudeži so žal nemogoči. Zato se •> dimni v dan ponavljajo zlasti чМај v zimskem časti bridki prizori borbo za bolniške postelje, name njene jetiČnim bolnikom Postelj izprazniti ne mo i cA (kam naj gredo polom bolniki?), sprejeli no vili bolnikov Spel ni mogoče, sni so mltogokrn' celo nosila zasedena Jok, stok, zamera na vse strani Ultra pos>-e nemo tonelur I takimifc oMitčiMh jr redn,i borba t»'iot}. Zopet in zopet pridemo do tH4lwjbeneg« sklepa: trebii jr novih earodov. bo! iiiSni,- -Л botnr v A cd jfhkc 1'o.la ves la program sn skrha na finančnem vprašanju. Ce se ra dni ge пакуп dobi denar, katerih rešitev ne t hi nikomur podaljšala življenju ali ija celo rešila, potom se mora dobiti ludi za pobijanje jetikn. ki nam samo v ivj.ii domovini p Jvlra letno do JkKM žrtev Knko honM lomi čim pr»M uresničili naš program? ,'.« to nalogo s,\ \ prvi vrsti poklicani oni čiui-Inlji, k proračune sestavljajo Mislim pa, dn bo še boljo, če n,%> načrt nn M roko zasnujemo. Zato predlAgam sin leče svojevrstno fituitisirimje: U rede ил) sr 'posrhrn dorek :a ihibijnnjr tiiberknloir. Hosevl« davek je osovrnlnn. Vendar pa se dn /ndeva lako urrsliti. da nikdo no bo z njim preveč prizadet, a program boja proti jetiki bo le najlažjo ude.vstvcii. Tn davek bi imel striktno nalogo, da krije >: rdnr i:d/itkr r iinlilliberkiiloinetn boju, namreč, da da finančno moč zji zidavo nujno potrebnih bolniških zgradb, z.lasti bolnišnic in hiralnic l eten efekt tega davka bi moral znnšati za dravsko banovino 800.000 do 1.000 000 Din S leni bi bile najnujnejšo stavbe ena za ilnigo zagotov-Ijene Naj beseda davek prav nikogar ne plaši. Dejansko s«11 io doslej toda noslsleiiiatsko — potroši ftlAHOD udstriiiiia NltWAI, prašek, ki je povsem neškodljiv, ker se no uživa temveč vdihava (vnos ijnvn). Norih \ as varuje gripe, Kupile hI Nosal takoj I 1'roi/vnialec I eklllna Mr. UAHtlVIK Ljubljana wi iiogovanio iti preživijnn|e jeličnlh mnogo več, knkor se bo poti« šilo po začetku obratovanja zamišljenih zavodov Koliko trošljo že občine, bolniške blagajne, razne dobrodelne uslnnovr lolo za leloin z.n svoje |eličlie člnne lil podplrance, o lem bi vedele |niročnli najbolje ono samo. O upravičenosti d u v k a, namenjenega prol-lbc borbi, po kratki presoji ni more bili dvojbn O čemer se da debatirali, lo je le imklitna pormdelba in pobi-тн/р h'tiii duvkti. Znmllljam si to porazdolllcv takole: Vsoln okrog I milijon Din odpade lei no nn davčno moč dravsko banovine Nn poedlnra hI prl-S!o letno ca t I > i ti. Pravično pa Jo, dn ono gospit-daisko itslitnovo, ki Izluiziijojo pri avojlh namoSčen-cill večji odslolek Jeličnlll obolenj, več dajejo, kakor one nizkim odslolkoiu tuberkulozo (ipora-biti lil bilo trolm /Jasli slallsllko OUZD in drimllt bolniških blngailj. Krnji brez, večje Industrijo, lomi finali ktuečko občine, bi pobirali prav nizko doklad o kot proll-tbc davok Višina doklad naj «hl-govarja številu slučajev Jollke v okraju (po sinll-sllkl lllgljonskega zavrnili) Dolcčoiin hi liiln skala plnčovaniii I 10, najnižja postavka 10 par na o«e-bo, najvišja 5 Din. V kmečkih hribiklh oličinah i okrog NX) prebivalci in z. malo smrtnimi slučaji jedko, bi plmVvnll proll-llH- dnvka najvoč ',!tHi l»ln iolno. ki bi so |iornzdelili občanom po davčni lo-stvlcl. Toliko zmore slelirua občina V»oi/o občine ie tedni i:dajo letno v slične svrhe m ion; o vetje vsote. Ivrajl ? oki\>g lO.OtK) prebivalci bi plačevali letno okrog 20 -80 (XX) Din, ki bi so porazdelili po ključu Industrijskim ustanovam iu poodinun davkoplačevalcem. To jo samo idejni osnutek za takšen protl-tbo davok. Koliko bi bilo s lom pomagnno. Imeli rodno vsako lolo zagotovljeno vsoto okrog I milj. Din! Kila bi lelo ?.a letom bolj omocočenn tnkojšnjn iz.iv lacija jetičnlkov, s lom pa bi bilo vedno manj obo-lovnnja, kor bi bili viri okužonju sproti odntranjeni. No čaknjmo spet zaman desellotjn, zgrnbuno z obema rokama zn delo, z. oilloftno voljo tor preudarnostjo bomo (gradili spomenik noro perronlue. Vdiha Rortion nagradna zasionclho Izvleček iz Dopisa nagrad Pravilna rešitev glasi: »Schichtov Radion pere sum in hrani perilo« 137.713 prejetih odgonetk, 105.264 pravilnih rešitevl ui Dne 7. decembra 1.1. je bilo v prisotnosti kr. javnega beležnika, prifc in ravnateljstva Jugosl. d. d. Georg Schicht izvršeno žrebanje nagrad za pravilno rešitev Radion nagradne zagonetke. Glavne nagrade so dobili: Denarne nagrade: Din 5.000 Adela Blaschka, Osijek L, Kačičeva ulica 11. Din 3.0C0 Andrej Prime, Ljubljana, Florijanska ulica 40. Din 2.000 Ivan CerovSek, Maribor, Magdalenska ulica 46. Po eno namizno garnituro: Ueoi'rod: Aleksander M. Morkovlč; Danjalukn: Mara Popovič; Hercegnovi: Marija Voučka; Kranj: Hoda Gamorc; Ljubljana: Ivana 1'lcstenjak; Samobor: Ivan Doltar; Sisak: Edvard Gonner; Skoplje: Sonka L. Ilo&kovič; Split: Marija ud. Brajevič; Virmaše: Ivana Volčjak- Po eno namizno garnituro za kavo: Feketič: I.eonhnrl Roth; Fram: Mibajlo Zoher; Gospič: Nada Cutič; Jalkovec: Franca Meznarif; Maribor: Franc Snofl; Moste: Slavka Hudeš; Sarajevo: Nina Levi; SarvaS: Johana Hiršter; Tctovo: Krsta Dinič: Virovitica; Mira Zimermann. Po en ducat žepnih robcev: Apatln: Barbara Kiihl; Bjelovar: Tonka Bajs; Bled: Irena Cvetrežnik; Beograd: Milija Milcnovič; Brod na Snvi: Ružica Schill; Dalj: Pavla Hajtarović; Dolga vas: Josef Pere; Dravograd: GoAko Kadftel; Dubrovnik II: Ivo Agazzi; Fužine: Petar Pavešič; Gabersko: Marija Murn; Gusti laz; Josip Jakljević; Indjija: Lorenz Heinnch; Пок: Nikola Ru»z; Kranj: Flz.a llonigman; Log: Martina Podpečan; Loke: Kati Selcviek; Ljubljana: Marija t|j Guček: Ljubljano: Milena Bohinec; Maribor: Mara Hlebš, Alojz Camer, Heli Jurjavćič; Mostar: Agata llovoč; Naiice; Ivan Kuharček: Niš: Jela Bačićka; OmiSalj: Mirko Žuvić; Osijek: Gizcla Ilaas; Osijek: Franjo Okerst, Iv»o Mihič, Jelka Hekenberger; Pančevo: Olga Karnvla; Risan: Vidak Djeovič; Senta: Milograd Bokality; Sissk: Berta Tomac; Skoplje: Borislav Tnnič, Kosta A. Bošković; Snederevo: Todor Kilibarda. Sombor: llija Popovič; S. Požega: Gabriela G. Tropčić; Teslič: Rimo Rimič; Torža: Mihael Btum; Tržič: Beta Zazvonil; Valpovo: Tomo Cvenič; VeL Bečkerek: Milica Pavlović; Vinko»ci: Ferdinand Matičič; Zagreb: Vid. Jerneje; Zagreb: Marija Čremošnik; Žabalj: Marija Skelenić; Rajna Ristić; Županja: Adica Galović. Po pol dneata linib ženskih robcev: Beograd: Draga Aksentijevič: Fužine-Vrata: Franjka PaveSič; Glina: Ivan Simovič; Hrv. Kostajnica: Lizika Ulčnik: Kumen: Karlo Brezovnik: Ptnj: Pavla Hoinig; Slov. Javoruik: Ivana RazborSek; Slov. Bistiica: Mihaela Rainer; Sretn. Karlovci: Evgen Caćić; Srem. Mitrovica: Mihajlo Kleiner; Srbobran: Ružica Картагзка: Split: Milan K a iS; Sodražica: Ivana Ko^ir; Sp. Hudinfa: Katarina ZnidarSič; Srp. Morevice: Andjela Farkai; St. Ka-jiža: Radivoj Gjorgjevič; St. Pazova: Ana Shalupka ud.; St. Vrbas: Senha Alargić; Studenci: Maks Ferenc; St. Bečej: lmre Gara; Suiak: Ana Zelinka; Suiine - Gjurgjenovac: Matilda Behara; Sv. Križ: Barbara Sket; Sv. Pavel: Roza Lebenićnik; Sv. Peter: Anica Skraber; Sabac: Marta N. Radaković; Šmarje pri Jeliah: Avgust Stanzer, ŠL Vid: Ivanka Zaletel; Tenfe: Marija Kučan; Tivat: Nina J Staničič: TopolSica: Branko Radulović; Trata: Ivan Kusterle; Unec: Sabinka KovSca; Užice: Pavle Stoianović. Valjevo: Darinka Seleničeva; VeL Bečkerek: Mariska Csanv; Vič: Marija Merjasci Virj. konaci: Karolina Markov; Vitanje: Cimaliia Petelinšek; Vrbovsko: Cilika Marinić Vrhnika: Ivanka Seni-rov; Vrhovo: Jožica Jakopič; Vriac: Elise Seitz; Vukovar: Berh. Jozič; Zagorje: Marija Dolinar; Zaječar: Milan Mihailovič; Zagreb: lmre Harmuth, Ааа Sokolič; Zemun: Draga Sarac; Žalec: Anica KoreDt Vsled < mejenega prostora ni mogoče navesti vseh 1323 nagrad. Ostale dobitnike bomo pismeno obvestili in jim poslali nagrade. * 'Schichtoy PADION m pere sam in hrani perilo fitev. 285. >.ShOV'liNe(J<, H>JpiiiiiIcI nn okrolnem Inipeklornlil nprejemnl« lajnve udnltoill kraljevskemu domu Zvečer pn prheilljo Čattnlkl ninnliorskr giimltlje v veliki llulniiskl ilvoruill elitni ples. П Or. Л1 |elilli v Mariboru. Včorn| » po- IKiklnnskini lirrov Inkom je prbiiol v Mnrilior hvelovni Šahovski mojster Slnvetiea< v tukajšnji upravi tinta nn Koroški cesti 1 do vključ-no 'io. t. iii. □ Kmetskn uvezli v Mariboru. Nn obenem ».boru mariborske Kmetske »vezo v sredo dne tO. t. m. no «o izvolili v zvezi no nnčeUlvo: Ivuii Hcr-blnek, posestnik in banski »vidnik. Svečlnn; Matevž Deželak, posestnik. Sv. Miklavž nnd bnšklitl; Stefnn Knlel. posestnik. Orehova vas; Jožef Klekl, župnik. Čren.-ovci; Heno Kotnik, posestnik, Pod-kraj pri OuStnnju; Mnrko Krniijc, Injnlk. Mnrlbor; dr. Josip l.eskovnr, odvetnik. Maribor; Aloj/.IJ Ml-helčlč. lupnn In linnskl svetnik Celjo; Matija Napota ik Tepnnj*kl vi h pri Koniloab: Jakob Rnih, baiuki svetnik. Ljutomer; Martin Steblovnlk. župan in banski tvelnlk. Šmartno ob P.; Ivnn Turk, posestnik ln načelnik okrajnega ccidtiogn ndborn. Smnrje pri Jelšah; Ivnn Veseiirik. vpokojeui minister ler Mnn V/,S Krtevinn pri Mariboru, ler Ivnn Vrhnjnk. poaealnik ln gostilničar, Sv. Jederl pri Slovcn jgrndcu. [ I Se ena tablo «n nltilrunie »Slovenca« j« oskrbela mariborska uprava nn Krnl|u Petru trgu; s tem bo mnogim, ki stanujejo v magdalnnekem predmestju In ki «1 rudi težkih gmotnih razmer no morejo kupiti lista, omogočeno, dnevno seznanjati so z najnovejšimi domačimi ter svetovnimi dogodki. □ Knriliuhki roiervni ^ustniki se pozivajo, dn se udeležijo pontifiknlne službo božje v stolnici na obletnico rojstva Nj. Vel. krnlja. zvečer pa elitnega plesa; kol vstopnnlca k plesu velja članska legitimacija (velja ludi za žene in neporočene hčerke). □ Smrtna kosa. V starosti 7> let jc umrl v Vrtni ulici 17 iKisestnik in vrtnar Mihael Požar. Ithigi pokojnik je bil doma iz Bojana pri Trstu in je bil zlasti v primorskih kropili znan ter oliče spoštovan. Pogreb Ijo jutri ob 15 iz mrtvašnice nu mestno poko|>nliiščc v Pobrežju. n Izvanredna izbira krasnih modernih in cenenih kravat v specijalni trgovini krnvut Pe-ienko, Maribor, Vetrinjaka 24. 1-1 .. f'ilski nesreči. Težko ranjeni pomožni delavec. Ivan Siicmeni je žc prišel k zavesti, vendar radi občutnih notranjih poškodb še ne more govoriti. П Opozarjam« na veliko zalogo munufiiktur-pega modnega blnga in posteljnih odej po solidnih cenah. Kiihar & Hrovat, Maribor, Aleksandrova 9. (J Trugi'ne »mrli ie umrl včeraj do|x>ldne v svoji trgovini iih Glavnem trgu obče sjiošto-vuni in ugledni mnriliorski trgovec 57 letni Martin Cajšek, mož poštenjak, med najsolid-nejšiuii mariborskimi trgovci, ter pri vseli radii svojega plemenitega značaja priljubljen in 6i-elan. Pokojni Gojšek jc bil svojcem, za kuterc dobro i« lepo vzgojo je poskrbel, vzoren oče; v očeh svojih nameščencev im prijateljev ter znancev je bil vseskojai dobričina. Njegovo gmotno stanje je bilo rodi njeigove poslovne aolidnosti zelo dobro ter je pokojni Gajšek s pridnostjo in delavnostjo dosegel, da je bil med denarno najbolje fundiranimi mariborskimi tr-ovci. V poslednjem času so opazili njegovi rngi nn njem očitne znake duševne depresije, ki je povzročila, dn je pokojnik v gotovih tre-nrtkih brez najrahlejšega vzroka ali povoda zaihtel kakor otrok; ti znnki duševne depresije so se tekom predvčerajšnjega dne zelo zaostrili, tako da se je pokojnikovih številnih prijateljev in znancev jela poluščati skrb radi njegovega zdravst venega stanja. Pokojnikovo truplo so prepeljali na pobreško pokopališče, odkoder bo jutri iz kapele ob pol 16 pogreb . na mugdalensko pokopališče. Pokojniku lilag spomin, ostalim naše g!oI>oko in iskreno sočutje. □ »Pohorska politika« je naslov tedniku, ki ga prično izdajati te dni mariborski plunincl v oči-gled bližajočemu se tradicionelnemu vsakoletnemu planinskemu večeru; uredništvo je prevzel znani in priljubljeni »planinski pesnik« L. Zorzut. □ Čajni rum, najfinejši, si napravite doma iz originalnega »Rumoi-a«, katerega dobite samo pri Thiir. drogerfla Maribor. Gosposka ulica 19. □ Hadio »Nora«. Berlin, zastopstvo Josip Vipplinger. Maribor. Jurčičeva ul. 6. V nedeljski številki se je v inseratu pod gornjim nnslovom utihotnpila tiskarska napaka. Hadio »Nora« je kot prva nemška tvrdka konstruirala radijski aparat s pojiolnim priključkom na električni lok I. 1927 — ne |ja kakor j« bilo objavljeno 1007. 1 renrliconti. usnjeni jopiči, zimski plašči, Hiihertin>-pln<či. snežni čevlji in »nežni škornji, galoše. čez Kiti vi si krzna, kakor tudi vso ma-uuliikturno blago ua obroke, L O r u i k , Maribor, Koroška 4. Mariborska okolica V ftošpohu stu v noči nn 3. avgust iiuvnllla 45leliii Ivan P. ler ftC letuj Ivnn M. drug na drugega. Pri lem je ziidubll Ivan M z ročico udarec nad desno sence tn teme glave: udarcu sta blln Inko ■iliiH. du stu prebila celo oknalniuo. Ivan P. pn .e dobil štiri poškodbe; Ivan M mu jc akornj mlseknl nos. tnko da eo mu U" ' morali uravnati; razen legli je Ivini p uidobil dve poškodbi v desno nad-leiille; b toplin delom ninliku pa mu je Ivnn M. še zlomil levo ključnico. Včeraj sta oba sedela na /.iilnžui klopi iu sicer »tu oba deiuilja priznala, krivdo pn zanikala I vil u M. je dobil pel mesecev strogega zapora ler dveletno pre|Hived mhajuii.a v gostilno; Ivnn P. im ua štiri пивксе slrouigu ^цнмн V Lujiorju j c 62 letuj bivši pekovski pomočnik Avgust fctrjav lako nuarično spodisuil nu neell, da el je pri padcu »lomil desno roko v ramenih. Pre-peljnli »o ga v mariborsko splošno bolnišnica I hrani Novoletna vofčlla ih »Hlnvvnoa« aprejema uprava ln vse njene podružnico Trgovci in ubruuki, Ite zamudile tn prilike zn najboljšo roklainol Tlljukl liroinel v novamlirii. Dnpirlovnln e ||0 Jujfoslovnnov, ki ио prenočevali lin no I. Avstrijcev 11, II nnčl. Cehoslovakov u, 11 iloel, Angležev 1, 1 noč, Francozov 1, I noč, Italijanov Г>, 5 noči. Ni in-cev (1, (I noči, skupno 1117 tujcev, ki so ustali v Krn n |u 11)7 večerov. V n n di Ijo pnpoldHn. Proavetnn družin* »Gor-dljr, oddelek Pomliidkn rdečega križu- nu državni realni glliuinaljl v Krniiju, ho nrlndll d и ti ni ob 4 po|H)Mne v dvorani bjuilnkrgn domn '111)11», kolektivno dramo v Ireli d«>iinjih к predigro ixl K. flopkn, It t-J I ra prof. Niko Kurel. Med mliuorl bo Igral <11-jnšlil ork'4tri'. ZiOlninnje za Igro je zelo veliko, »nln »I prnvočnmio (Mikrblle vsloptilce. Dijakom 'n g svutnlk Mltrbec odulopll dvorano Ljudskega donin lirer.plnčno v upornim. Trbovl'e Noviilivinn voščila za .Slovcncnc sprcjoinn uprnvn in vse njene podružnice Trgovci in obrtniki. Iio zumiHIle |(. prilike zn najboljši rek t n mol Podž u p* n g. Ignac Siter se je radi varčevanja občiuikcuu gospodariva odpovedni dosedanji plači, i udi g. župan VoduSck si je znižal plačo za lscliilK) dobrodelno akademijo v drušivcucin domu. Vstopnina jc saino 2 iu I Din. Danes v nedeljo ob 0 dopoldne bo javen shod v Delnvukein domu. Poročilo bo o itnbavucm prispevku iu položaju dilavslva. Jesenice Novoletna voščila za »Slovenca« sprejme uprava iu vse njene podružnice Trgovci in obrtniki, ne zn mudi te to prilike z« naJbiliHn reklamo! Kranjska industrijska družba јн z novim lotom odpovedala pred leti sklenjeno kolektivno pogodilo med delavstvom in družbo. V nedeljo bo v Krekovem prosvetnem demu ses'anek član dva skupine kovinarjev Jug. Strok. Zveze na .les' nleah. Ker je dnevu! red Ht j'anka izrelno važen, naj nihče ne izos'a.ne ml udeleži)«, Vnbllo je dubilo celokupno članstvo. Krekova knjižnica jo zdaj zopel urejena In |io.ilujo redno vsak torek in peti k od 8—10 zvečer iu v ponedeljkih cd 5—B popoldne. Ta dan /Jnsll za šolsko mladino. Knjižnica je v zadnjem času dobila veliko novih del. Zato se je pridno poslužujte. Izpanjovaluina je nintenkestnu. Pogovor s tovarniškim delavcem, kalereniu je ime Nikolaj. »No, Miklavž, kaj ti je prinenel Miklavž?« Odgovor: »Redukcijo.« Ko jo fant to spregovoril, je stopil za slelier ter se razjokal. Njegova nmti je vdova po možu, ki Jo skoraj 50 let služil Kil) In nikdar prejel niti fieka pokojnine. Sui, ki je bil materi v podporo, mora če/, nekaj mesecev k vojakom in gotovo bi bilo obema v znatni mori poma^ano, ako bi do takrat mogel služiti ti svoj boren kruh. Tudi drugi delavci, ki gredo pomladi k vojakom, so odpuščeni, več starejših pa predlaganih v upokojitev. Obrlno društvo na Jesenicah priredi v nedeljo 14. t. m. ob 10 dopoldne v risal niči < snovne šole predavanje u\ obrlno vajeništvo in njih vzgojitelje o alkoholu Predaval bo g. Puhar, uradnik Higijenskega zavoda iz Ljubljune. — Odbor društva obrtnikov na Jesenicah. Kamnik Novoletna voflčila za »Slovenca« sprejema uprava in vse njene podružnice Trgovci in obrtniki, ne zamudite te prilike za najboljšo reklamo! Dramatični odsek društva Kamnik bo vprizoril danes ob pol 4 popoldne smeha polno burko >Dobri striček«. v glnvni vlogi bo nastopil naš dobri znanec Rnšev SImen, ki Je poznan že iz več njegovih vlog kol izboren komik. Tudi režija je v njigovih rokah. Ker Je čisti dobiček namen*en krajevnemu odboru vojnih invalidov, ee pričakuje obilen poeet. Lilija Novoletna voSfila za »Slovenca« sprejema uprava in vse njene podružnice. Trgovci in obrtniki, ne zamudite te prilike za najboljšo reklamo! Državni izpit za nadduvkurja je pred državno komisijo v Belgradu z odličnim uspehom napravil g. Lojze Jagodič, starešina davčne uprave v Litiji. Priljubljenemu uradniku in družabniku iskreno česlitamo! Smrtna kosa. V Smarlnem pri Litiji je umrl v česliti starosti 84 let g. Vinko W a Izak, upokojeni uradnik meroizkusnega urada. Vsled svojega lejiega in mirnega značaja je bil v vseh družbah nadvse priljubljen. Pokopali so ga v petek na f'^o pokopališče v Smartnem. Spremiti so ga pevsko drtiklvu »Zvoiu In mnogo znancev Iti pri JulelJev. N. v m. p.l Sklati »v. miNllnnu, V litijski rmdrutnlAnl iiorkvi so Ju vršila sklepna iirldlg« v mslnljo »Julraj ob nabilo polni inrkvl vernikov. Govoril Ju č. g. p* l«r L Savelj, ki Je h svojimi misijonskimi pridi ..........J, " J - |,l|,|, gaml mnrslkn i ro mlačno iu nov rno dufco ■preobrnil. V p ni'daljok pop ildii« iin praznik pa jn lili* v ftniaiiin ni, v dekanijski coiltvl, ^klopna pridiga zn Mniarllio, bjiidutvu nu Ir kur triu. Znnk Jma Iii razmer, dn li,čn vedno več vortnkov upnnjn In tolažbe v cerkvi, v molitvi, l.nhko »o reče da |n bil obisk leti h n jih iniHljoiH Ih pridig V obeli cerkvah, v Hinurliiein in Liliji, rekorden In »mu g. pridigarjem Ih Iz »rna hvaležni za ven njihov vollk lru-1 Ln potrpljenj«, It »u plačili Trudlflilonellll Miklavžev selein »s ]»• vrSII mesto na prii/.nlk v piuieiloljnlt v lorez v znamenju dežja, lil nt n lil slnbe kupčijo. Kine je nn prignali se procej živino, nnd ;i(X) glav. Najbolj*! pur v. I, v mi prolall po II.J5 Din, drugače *o Je aukuln cena oli II H 1» Din, krave okoli li Din Prodalo ш Jn In mnl>i livla«, kor #0 kii|ici, povičini ljubljanski iiib-»nrji povpiuiovutl le |i i lepi rojotll živini. Tudi kramarji, kalorih pn je bilo precej manj kol pre A-uju lelu, so pritožujejo nad slnbn liu|čljo, jjer kmetje, ki so njih glavni .........tel, nlinnj i denarja, pravijo da niti za sol, kaj lo /a drugo. - ZMk telko gospodarsko krizo. Značilna je ludi dug dblen, du je neki krnmnrici, ki ju pn.dajulu na »uutu pletenine, imIiio.uI vso robo ekakukulor lllljsiiegn sodišči, ki Ji je blago znrubll. Kramarlca, ki iia laku okepedillvuo uradovanje soliiča ui bila pri pravljcua, je bila naravno vsa proč... Dev. Marija v Po*ju U. zpisano ie mesto zdravnika zn zdravitvn-no občino (D. M. i'ol^e, DobruuJa) н »ivli^m v Vevčah. Tako dobimo prepolrobnega zdnivnikn, ki bo v slučaju jiotrcbo ludi v nočnih urah na rnz,-polagn, ler lako prihranjen! »tn fi'd in denar. V vevški papirnici sla jirišlu v p>gi>u gln-dllnl in likalni sirej. Stroja »u brzotek.č.i, najino-ilerne.Se kona;rukcl|o, na električni pogon, edina le vrat o v diiro.lavijl. Deluvs.vo so aicer veseli napredka in in.Mlernili naprav v tovarni, a vendar и strahom gleda v bi>d<čiunsl, kako mu hoče »troj izpodrivati zaslužek. Vodstvo poodjclje »ticijnlno rešilo vjirnSnuju »t-jiosli.vu prekomernoga delavalva. Prihodnjo leto bo, kakor kaže, zopet mnogo privatnikov zidalo nn parcelah okrog poslalalifcii. rudi nekaj obrtnikov si želi svoje obraie sem premestiti. Med drugimi jo kupi! stavbno parcelo za svoje le'no bivališče ljubljanski advokat g. dr. Imo. Tiikajhiiie kat. Prosvetno društvo ja imslo 1. t. m. svoj letni občni zbor ob precejšnji udeležbi. G. predsednik blodit jo v krasnem govoru očrial pomen te;ja zgodovinskega dne za n.ia Slovence, ilavtl zasluge in hrabront naših oralov Sr-br>v iu Hrvatov, izrazil r.eonie.eno vdan'«! tn zvestobo vladarju iu vladarski h ši. Tako v/^a;a Pro-•vuuio druatvu svoje člane ludi v dobre državljane. Kočevie Novoletna voščila za »Slorenenc »prejema uprava in v»e njene podružnice Trgovci :n oOrniki. ne zamudite le prilike za najbdjšo reklarrjo! L'mrl je previd-n s sv. z,ikram'-nti јЛ umiraj"*'' g. Franc Pfeffer, mesar Ui hlini posx-ntr.:k, tet 88 let. Pogreb je bil v petek na m<*tno pokopališče. Hkrlatinka v je poavia v ол»Чп m<ч»п. b 'o pri dveh družinah. Ukrenilo -e ie vse prArebr»o, da o v mestni dekaoijutrl «rrkvl -,b 9 'k»{iol'ine slovesna rv. maia z zahvalno pesm.jo. Višnja gora Zivinozdramika zopet dobimo. Porv-vno Ib smo pribili resnico, da je živinozdravnik pr. r-a,- v našem okraju nujno potreben. In ko je bilo z zakonom, da naj ima vsak okraj samo eno državno nastavljeno živinozdravniško тез1о — pri пд-. i sedežem v Litiji, pri nas živinozdravniško mes'o ukinjeno, 9ino ludi na tem mes'u razl-.iili vti--upravičene prite^be, da je živinoz-dravnik v Litiji za nas brez (Kimena. ker je naš o':raj tako n*iwei:,-.o prideljen okraju Litija, da moraš iti t,a sk>z: L; Jk-Ijano. ali pa dolgo težavno pot čez hr:be Zače.a ae je akcija, romale so prošnje za državno živin/zdravniško mesto v Višnji gori. in celo deputac ja pa najvišjih mestih je ponovila naše ponovne p.-vSnje in zah: eve — in uspelo je. Iz zanesljivega v.ra vemo, da je pri nas državn žirfnozdravniHco m<Л miII v teh dveh pnnogsh v tej ln* , krl/.l, ki ///jf I nn i ho! j tlači knif-i indt tn I 1 -že Izgublja I*c|jp /slo se prihod« j - „r ■uIravn k» ki r Htiopl sivojo dnžho po nov«m i lljiri.vičeiKi ri« tr'dj ve/ietijo kme'|S in тч i prej kl.črrno; l)ohr'd'»šli, prisrčno p'/»dr i 'tjen, IS Novoletna vodila /a ^^l'vvлnea< eni« uprava in vse njene pvlružiiice Tr^ovnl n obrtnih, nt Zli m ud 14 prilike /.a п»ј1у>|јио mkiamo' (kf>misija ги novo 4n!« j (M y*. .»trard Je zadnja leta hllo difetl M po гк<»1 Joti ns fgu fted mja ta ne od^ov-ir г modernim /dr,iWve.nim predpisom i« ,xx ,ic,vo šolo, , r do ftiiri mllijMie dinarjev, je krajni .»(Vir pr0*11 11 r/kr d.t pride nn nm a rtd« na Ig */>- dnt Vilo prrsei/na '- - -*o e.elo lene, k*t*r.m »o pfl svetovat: ', .» r-..,«, rnj« domrrv in IruhaJ Tudi rožyru »taja Je bila za ta oja«1*!!*. Чл e n>mi<> a or< -gledala 4/)l/> jo bilo »k!<»iii eno. d« u- itn bo zidala fVita ru»rr»r»»« nii v talm -tlahem ^»rvpi-kor »i, n« mr. n»r»:*> /-i m »t li nn podtn'ft олп.п poročil. Tudi ni AMa tairo «iari n «n na lihem prazoov»la <лтл[ < ' v.n 70 '|Чпч-л :.л ču»" je bila ena na. e.psih <л1 m im ' h' ki no, sedaj j<- pn, ie pr»ce; »lan« h *vi .ol s ia Igu. (:•• bi zid-ili novo icio. i, imnin nM , i jir<7*tora m OS' m глгг' 4<-/ч, ■ - teljetvo itd., kar bi 1лаА»\л oAnog V er ne modernim ~>нч\г„* .a. tO je res: rn p» t.ntu :.» e f *-danem - i t'rž/' уљу^.лпкл rriza na kmetih «.ir m« . in че preden » rm-ilii ,<а | ororta. rri'/ra m ne-^tiio iz.tnlno! I Ii*ar. >tk, za t i prari. k*r poprav« i i^io ootretmo! — Tako ms, p*j. Лr, r.> ivilečitve r!i"te ie », Prav iz irr.o h*>:i'"h\' nkr. nnčeimku Ir. f?. Andr'-i'V; ta t»itre prrjnmito n ozični priaorček ler Pavei Goli jeva božična v»wet ,tir.a djkaii >P>»terS1{ove poslednje -tanje«. <":lwi iretma-aek je namen en Olnikeinu lomu / Лат^иап. Рчпга^ек. Tiskarski ikrai e v jjoreeilu > ne iei siri likmi nupacno Tosiav il števil o, -aviino )i se noraio glasiti: Disk je /.magai aad »oema uu-boma v -aznmnu 3 itn) : 2. PHI ZAPRTJU V/emile zvečer 1 1 male Artiu driižcje iu zjutraj Ihimc imeli normulnu izpr«zneii|e Dobivalo se v vatli lekai mili Vsebina škmljc po ii Diu za •lotča za 4 okt al Vsaka Ivscdn 50par ali prostor drobne vrstice 1 SODin No|mdn|ii znesek 5 Dur Oglasi nad Ovratic se računajo višje Zd oglase slro go trqov.sKeqa in reklamnega značaja vsaka vrsttca2Din.Nri|manjM znesek lOOiit. Pristojbina za iilno2Din Vsak oglas treba plačali pri naročilu .Na pismena vprašanja odgovarjamo le,fce je prilo/e na znamka. Čekovni račun Ljubljane 10 3'»9. Telefon 'jlev?3<$ Pere do Dn 35'- napre 5ernice 'Z ouha. volne in bombaža Komične čiščenie pcria Din li'— k^ FEIM ZAGREB Ir ivsk trq 17 Posten s'u^a zaslutile v Vašem okrelu sta se zgubila, eden brez Pišite tovarni Г e i s o n drug; 7. znamko 1175, sli-Liuhliana Poštni predal sila na ime črt, Kazan. .107 Znamko odgovor. Sporočite proti nagradi Amaliji Ogrin, Ribniška Hitrejši smo kot življenje i Pismeno naj se javi, 2S let star ieb preme- Kdor ,0 volian prevzeti S kom storite veselje Va- niti službe s t. ianuaijem kak stalni domači posel Ji obitelji? Samo s pre- 4 /namko za odgovot treba viemom mojega hitroet- priložiti. Zadruga uigosl. nega taetopstva. - ^iši lt Moste. tojt ali posneic Najraje gre kat bančni ali pisai -miiki sluita, »vert. tudi k rdravnilu. Naslov pove upiava »Slev« St. HOV. Upokojenec slovenskega, srbo-k. vaškega in nemškega Jezika tn knjigovodstva j«h primerne službe. — Famiibc г,л upravo lista v Maribora »od »Zan pletača, Osiiek. Izurjena pletilja in učenka za stroino ple-tenje se spreimeta dne 2. ian. P>3t Matilda Flci-miš, Hrastnik predmeti so brez konku- Dijak Učenka renče Samo kupčija pri- iiče instrukcijo iz nera- ncsc denar - Sprejmemo sčinc in francoščine. Po- 100 agentov proti M"* nudbe pod šifro »Dijak«, proviziji. - Pod »Unicimi--- - USA«. j Šoferska šola , , oblastveno koncetiionira-Nikak mojster •t pade z neba Sprej na 1 GABFRŠČIK bivSi komisat za šoferske izpite, ' iubljana Ulcivveisova 52 cs. 1,г' dobrih kršč staršev momo potnike »a prodajo I m voaten poštena, nadarjena in pri- .vlpacca-jcdilnega pribora "_!_____spreime v trfiovi- v clenU гл ^лпл Раалп ' Enosobno stanovanje oddam mirni stranki. — Kvas, Ciglarjcva St. 37, Mo Moste. Stanovanje enosobno, / elektriko in pritiklinami oddam stranki brez otrok. KarlovSka cesta 5. Več gospodov se sprejme na stanovanje in hrano takoj Vodmat, DruStvena ul. 23. Mcblovana soba s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo se odda Hrenova ul. 9. Soha na Danski cesti St. 24 se takoj odda eni ženski. -Poizve se istotam. Lepa soba solnčna, zračna s posebnim vhodom, meblirana ali prazna sc odda eni ■—1 ali dvema osebama takoj Hrm' ab pozneje Naslov v upr. »Slov * pod St 140)4. ali ob noT«m letu. Cenj. peaudbe pod Šifro »Pošten« St 14.030. vprašani« reSeno Razen- Dopisnike ЈЈЦЈ* ГвPi2 ! porebno iz manjših in j žičku sc včasih mudi — prva .iblasl konc. Ca-1 najmaniših kraiev drav- ! ?ato potniki oiSite «e j mernik t mhliana Dunai Knhar ! ske banovine iSčc inlor-1 danes na RazpoSiljalnico' e ie tra'no sln?bo pri fini dru- sltinla več let v iupniš^u fini tri-h oseb v večiem Hče m*sla — Vaiena ie trvju Doleniske Ponudbe v«»K tfospodiniskiii del m ^od »Verzirana kuharica in mor c«. Nastop z no- jt. 14036« upravi »Slov.« vim lelom, nairaie zopet sla 14 1. lične vninie SLOVENCA rf w -__^ЈопшИН) Na lerše Božično dar lo ie mALI ConnnenrAL pisalni stroj! t Jnpnitču. — Naslov v opravi pod Slev. 14095. Natakarica maslo takoi v kakem buf«tu, vzame tudi gostilno na račun. — Ponudbe ped »Kavcije zmožna«. Priden fant iSčc službo pri dobri družini na deželi za lanuar ali februar. Pismene ponudbe prosi na upravo »Slov.« pod St. 14092. Vzojiteliicf» z znanjem sloven., nem-л e£a jerika in klavirja itče mesta k otrokom. -Ceni. ponudbe pod šifro Hbipccl Spreime sc t. ianuarin na večiem posestvu v bližini I iubliane hlapec, ki ie dobro vaien pri koniih in zna vsako delo. Biti mora posten trezen in zanesljiv Plača po dotjo-j voru. - Ponudbe na ur>ra-vo »Slnv « pod značko: »Priden St. 14 056«. Učenca za mehanično obrt sc spreime. Hrana in staio-van*e v hisi. F. Ratiel, l-iubliana, KarlovSka c. 4. Sprejme se ____________ mladeniča izstopivšetfa iz »I°iubi te bica" de ce14098. f°'e boti5eiIa s!ii«o. kateri bi imel veselje no- znete za notovnnie - Pi- , 1. • _ ■ smene oferte na upravo m,es,° ao«Pochnie pn j ,RoHočnost„ šl um senostoinam ijotpodu. — Gospa srednjih let Neiraie izven I.iubliane Vaiena tudi gostilne in dob'e kuhe Ponudbe na Natakarico mlado, sposobno in ve- upravo » Slovenca« pod sfo z jamstvom Din 2П00 St 14112. Samska ženska išče mesta hilaiee. Naslov v upravi »Slovcnca« pod St. 14113. Službo špulerce iičem v kaki pletilni tovarni, Nairaie na Goreni-skam. Marija Šolar, Sr. Dobrava, 6, Podnart. Berite -Slovenca- m oglašujte vnjem' iščem za svoio Gostilno Potfoie in ponudbe no- Samoprodaja: IVAN LEGAT specijalisl za pisarniške troje MARIBOR LJUBLJANA Velrinjska ulica 30 Prešernova ulica 44 Telefon int. 2434 Telefon int. 2636 8! Dekle Pozor! - Redni pouk v kroinem risaniu in pri-kroievaniu damskih oblek za dom in poklic se vrši pri strokovno izpra Restavracija . .»v.jh: 111 ропшшв no- čedne zunanjosti, ki ima 5am učiteljici ler lastnici se odda samici na račun ilnti na — Ivo VrancSič posestvo na deželi, želi modnega alelicja Roza ali v najem na Svibniku, ...» I • 1 1 1 ff 1__ 1 f 11' ______\ t A Ла-МЈЧ nll l'ninrilllfl /I 1 1Л Hiša novozidana, г lepim vrtom, se poceni proda. -Vprašati: Pobre*|e pri Mariboru, Nova ulica tO. Majhno posestvo je naprodaj četrt ure od j farne cerkve in tričetrt | ure od mesta Kočevje. I Pripravno je za vsakega obrtnika. - Nnslov pove uprava lista štev. 14.000. Krasno posestvo ob banski cesti sc proda. Hiša krita z opeko, mlin na stalni vodi, kamnolom, vodovod v hiši, ter kme-ti.a v ravnini nad 50 oralov. Cena po dogovoru. • Več pove uprava Slov.« pod St. 13.905 Sedaj je čas, ln si Izberete ijrnmofon in plošče I Največja Izbira prvovrstnih »ColumbiiK grainofo ov in plošč v oticijelnein prodajnem depotu. „Tehnik" Josip Bnnjai Ij|uhi|»na. MiltloSIfevn e. 2 Parcela blizu Urbančka .Stož-j cah St. 2 sc \ nedeljo 14. decembra ob 3 popoldne ugodno proda. Enonadstropne hiša nova. dvostanovaniska. in \ rt, ob Dunajski ccsti. so proda za 170.000 Din. VpraSati v društvu posestnikov Salcndrova ti Hiša. vrt in jiozd v občini Rakek, naprodaj pod »1931/P.« Hišica s trgovino z mešan, blagom. cnonastropna, z ma-jim vinogradom in zidanico vse poleg hiše, ob glavni cesti StraJa—Žužemberk. pripravno tudi za obrtnika ali rokodelca. naprodaj. - Naslov v upravi »Slov.« St. 14.060. Hiša dvodružinska, nova z vrtom se proda. .Icrnej I.ampret, Dolgi most, Vič pri Ljubljani. Gostilne - mesarije mestne deželske proda Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. 2ago z gostilno dva polnoiarmcnika. letni promet 300 hI piva, 120 hI vina proda za 500.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Vodni mlin proda — Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. 2 kolesni voz »tfik« dobro ohranjen kupim. — Ponudbe na upravo lista pod »1000«. Drobilec za kamenje že rabljen, srednje velik s pripadajočimi mrežami za sejanje kupim. Ponudbe sprejema uprava lista pod šifro »Drobilec« št. 14097. Vrednostne papirje srečke obligacije, delnice kupuic upravništvo »Merkur« I.nibliana Selenbur-gova ulica 6 II lel 30-52 Vsakovrstno zlato unoi!e po naivištih cenah ČERNE. luvelir Liubhana. VVollov« ulica It. 3. Prodamo Skobelnik (I lobelbnnk) nov, sc proda v Vižinarjih št. 21 nad Ljubljano, Radio troclektronski z zvočnikom, akumulatorjem in pritiklinami, še v rabi — kompleten na prodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 11093. Smoking skoro nov in zimska suknja se proda. Poizve se Rožna ulica št. 7. Kanarčke izhorne harcorjc-vervivce odlikovanega rodu, prodaja H. Subič, Dalmatinova ul. št. 10/11 desno, po 100 in 200 Din. samice po 50 Din. Orehova spalnica politirana. 12 komadov proda J. Sitar, Šmihel pri Novem mestu. Pisalni stroj _ , « 1 ' prvovrsten, tovarniško Premog, drva, koks nov, prodam ali zame-prodam tudi na obroke "jam za rabljenega. Na-Vinko Podobnik, Tržaška slov v upravi lista . p»d cesta št. 16. Tel. 33-13.1 " 1л"" Hiše - vile eno - večnadstropne proda Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Sunja. Kmečko dekle iz krščanske hiše, pridno in pošteno, ki ima veselje do dela se snrelme kat učenka v gos'ilno in trgovino - Ponudbe na upr. »^lov.« pod »Nastop tnkol« 5». Prfkrojevalec Stalno mesto dobi dnbro izučen čevlinreki prikro-ievalec (»orniib delov samo za fina dela. Plača dibra. Natlop takoj. — nrata Nnitlič čcvljarna, *iri. poročiti solidnega roko- Medved, I uibliana, Mest- Črnomelj. Pojasnila daje delca z nekaj gotovine, ni trg 24 III n., nasproti, Lapanja Ivan, Kandija - Ponudbe s sliko na »Da- magistrata. Uspeh za>am-nica 2«, Maribor, Cve- čen. Izdelujejo se oble-tlična 35/1. ke, plašči kostumi itd. j po z.merni ceni - Dobijo se vsakovrstni kroji po meri. Novo mesto. Večje skladišče se odda takoj v najem. -j Vprašati pri Slovenski 1 banki, Krekov trg 10. IIV DANSKE PLAŠČE IN ZIMSKE SUKNJE ШШ Prehtic Podpisani obžalujem, Trisobno stanovanje cla sem v podzavestnem „ddam. Pojasnila v upra-: staniu imenoval ujjledn. ,s|ov p[>d št 14.057. trgovca g. Lina lioleža-------------- , , . , , _ 1 „■ l;i„ „. • ,,, , - „ ,1 dobro obiskovana, v in- mest u - SncKriel ' ^ ^ ' !'°SP°da £ sprejmem v centru me- ne cerltvc. se odda na ттттлтш 1 ' sta. Naslov pod št. 14118 račun proti primerni kav- I-----——---i ciii. Ponudbe najkasneje Meblirana soba do 24. dccemhra na za-lepa, s posebnim vhodom dr,,|20 »Katoliški dom« v Manjša pisarna se odda s 1. januarjem v najem. Poizvedbe pri Slovenski banki, Krekov trg štev. 10. Gostilna V okolici Bleda 2 do 5 km oddaljeno od jezera, kupim ali vzamem v najem posertvo 2—5 ba s stanovanjsko hišo in hlevom. Poleg posestvn ali skozi posestvo mora teči voda. - Ponudbe na Publicitas, Zagreb, Ilica 9 pod šilro »Posestvo pri Bledu«. VAM NUDI VELIKO IZBIRO NAJMODERNEJŠIH VZORCEV TVRDKA NOVAK LIUBHANA KONGRESNI TRG STEV II K-kSPMTl NUNSKE CERKVI se odda na Mir ju. Več pove upravi »Str.vcr.ca« pod št. 14096. Mežici, kjer sc izvedo tudi podrobni pogoii. Lokal Stanovanje event. na dvorišču v sre- 2 sobi in kuhinja, klet, dini. mes,a 'Sf0nVn eim: drvarnica, elektr. luč in РГ?,'е- ~ fon"dbe pod druge pritikline, se takoj 'Mlrna ntt "Prav0 odda. Lepa zračna lega. »blovenca«. Blizu postaje, cerkve in avtopostaje, pri D. M. v Polju. Izve se v upravi j lista pod št. 14099. Posestva Petsobno stanovanje se odda s t. februarjem radi izselitve iz Ljubljane v novi palači Vzajem- ; ne zavarovalnice na Mi-1 klošičevi cesti v Ljub-1 ijani. Stanovanje kom- 1 lortno, plin. Pojasnila pri ravnatellstvu »Vzalemne zavarovalnice«. - Telefon i 2S-21 in 25-22. I Nova vila štirietanovanjska na prodaj v bližini sv Krištofa. Pojasnila pod »Ugodna lega 24«. Posestva - graičine od 2 do 600 oralov ngod-no proda Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Hiša s sadnim vrtom in 2 njivama ugodno na prodaj. Srednja Dobrava pri Pod-narlu. - Mariia Debeljak, Prevalje. Lepa hiša enonndstr,, v njej dobro upeljana trgovina z mešanim blagom, trafika in gostilna, se proda v drž. zdravilišču v Sloveniji. -Vpraša se v podružnici »Slovcnca« v Celju. Kilpimo Kupim hrastove prage 2.60 X 26X16, 2.60X 25X15 za komad plačam proti akreditivu Din 66 franko vagon Špilje. Ponudbe na upravo »Slovenca«. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA. GIH KOVIN • Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidnvdan*ke ceste pri gostilni Možina. kitajte in Širite »Slovenca«! Drva odpadki od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko Ljubliana. Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom. Fižol za kuho nizke vrste od 2 do 2.75 Din, visoke vrste od 3 do 3.50 Din nudi na drobno Sever & Komp. Ljubljana, Gosposvetska c. 5. Vrborejska zadruga v Notranjih goricah ima za oddati ca. 5000 kg beljenega suhega vrbove-ga šibja za vitre in pletenje po ceni 3.75 Din za kg franko tu. Ostanki sukna primerni za čevlje, se do-biio ugodno pri tvrdki A. Kune, Liubliana. Gosposka ulica, Auto večsedežni, dobro ohranjen in mlatilni stroj pripraven za pogon mlina ali žage, kuri se z drvmi, ugodno na prodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. Detektor z 2 slušalkama in anteno, 3 mesecev rabljen, dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 13,975. št. 14103. Za koledarje hrbtičke po nizki ceni, in dnevne bloke štev. III po 1 Din dobite v trafiki Goli & Pompe, Liubl ana, Mestni trg št. 8. 4-cevni Neutrovo* premiran na velesejmu, je ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.038. Puhasto perje čisto čohano po 48 Dlu kg druga vrsta po 38 Din kg čiste belo gosie po 130 Din kg tn čisti puh po 250 Din kg Razpoši-liam pc poštnem povzehu. L BROZOV1C - Zag eb, Ilica 82 Kemična čistilnica peria Avto dobro ohranjen, dobra pneumatika, se zelo poceni proda Tombah Davorin, Maribor, Zrinjske-__ga trg št. 6.__ Gramofon in rad'o štiricevni, z anteno, poceni prodam. — Magušar, Vrhnika. Gasilna društva! Prodam ugodno osebni in tovorni avto. Fr. Stupica, železnina, Ljubliana. Gosposvetska c. 1. Kovaški meh okrogli, v popolnoma dobrem stanju, prodam. — Pavle Vojska. Dob pri Domžalah. Mlekarna Moravče prodaja mlečne izdelke na Vidovdanski 20, ljubliana. Priporoča se dosedanjim odjemalcem in novim ter hoče postreči z dobrim blagom in zmerno ceno. Eahvala Dne 8. decembra 1.1. mi je požar upepelil v Drenovem griču 37 hišo z vsemi gospodarskimi poslopji, premičninami in krmo vred. — Zavarovan sem bil pri spl<4ni zavarovalni družbi >JUGOSLAVIJA« v Ljubljani, katera je izvedla cenitev nemudoma v mojo največjo zadovolj-nost. Izrekam družbi tem potom svojo zahvalo Drenov grič, i3. decembra 1930. F rane Dolenc. 'I . II I« ,.ттттт»ттттт?тттттт?*ттттттт?тттп|т»тттг ФозГсла razprodaja Zafflevaile brejibveino ponudbo! Moderna Ra d io-dc lu v n /ca — Moderniziranje Rad/o-aparatnv Strokovno polnjenje Ra d I o - a k u m u I at o r/ev vseh vehko&ii Mestni ft» s< 5 «- Guiefon št. 2407 Pozorl Cenj. dninam ln gospodom aa priporoča brivski in damaki salon »Polanc«, Kopitarjeva ulica pri Jugoslovanski tiskarni. ИШАШШШИШШЈШНН Planine, or£le harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anion Der-nič, Radovljica. Mandolino, biscrnico prodam. Naslov v uprav. »Slov,, pod St. 14101. Klavirji Za Fožič najnamet-ncjSc in najlepše darilo. Kupuile na obroke od 400 Din pr\e svetovne tahrikate Bosendorlei, Steinway, Forster, Hotzl Siinjl url-tflnal, ki so nesporne nai-boljši llahka precizne me-hanikal Prodaia iib iz-ključno le sodni izvede-nec in bivši ufiteli Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trtf i- NaicenciSa tzposotevalnlca Nov harmonij 4 oktave, 2 vrsti jezičkov, 6 reg. in 1 kolenik, prodam. - Trante Anton, izdelovnteli harmonijev -Žabnica, Skofja l oka. Pianino črn, skoraj nov, ugodno naprodaj. Naslov v npr. »Slov.« pod It. 14119. Klavirji Zaloga in izposojevalnica klavirjev. - Strokovnja-Sko popravilo in čisto uglaševanje Nizke cene, ludi na obroke. — Tovarna klavirjev: Warbi-nek, Ljublinna. Gređorčl-čeva S, Rimska c. 2. I Vegetarijanci odrešeniki krize iz vse Jugoslavije, združite se v naivečie gospodarsko in življensko - reformno podjetje'»Vegeta-rija«, Mnribor, Koroška 10. - Prl|ave brezplačno, odgovor tri znamke, Radio 3 cevni z zvočnikom, akumulatorjem in priključkom na elektr. tok, se zamenja za harmonij. Ponudbe na upravo »Slov,« pod št. 14068. Gramoione šivalne itroje, otroike vozičke in kolesa popravila najboljše specialna mehanična delavnica Justin Gimtlnčit, Maribor, Tattcnbnchova ul. 14, nasproti Narod, doma Modroce poslelin« mrež«, železne tložljtv« postelje otouia ne divnne in tapetniške Izdelke nudi naicenete RUDOLF RADOVAN lapetnik Mustnl trg 13 Ugodni nakup morski, trave žime cvillta za modroce in Ulaga ta prevleke pohištva Ako želite kupiti no oMe obrnile se na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev r z z o z v Ljubljani Cigaletova ulica 1 (ziaveu »odoijej Halo! Halo! Vsako nedeljo v gostilni pri Spanu pečen puran; toči se najboljši cviček in druga štajerska vina. Postrežba točna in solidna. — Se priporočam! Lepe asi ce domač proizvod — zato cerejšc, posamezne sve te Družine sv. Tri kralje pastirčke, ovčice in razne kipe iz žgane gline nudi FRANC KONJEDIĆ Ljubljana, Sv. Petra c. 24. mmrnv proso л |do 1» litfmen kupit« Miiicriirtv on A VOLK LJUBLJANA Rfdl|e*a rrntа £4 Vel«»ifanvinn >itft in moke fL ШЋ l ШР. UUBLJAKA. Рић«мм ulica 3, Izdelovati,« emu lironih peli. Popravilo vseh vrjl p oče ina->tth, cmai rinil m Lucovih peči. Splošno klepar-stvo, instalaci.a strelovodu*. Za.* ioj» lam o t ne o >eke.C?n« konkurenčne. Karbid nu .robno in na debelo »SODO \ l)< Istočno društvo /.u proizvodnji! kisika i ra4tvorenoR ncetile na. — Zagreb. Kru-Ijlce Marije 23 Telefon 21-07. Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da jc naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, last in svak, gospod FRANC SCHULLER železniški vlakovodja v pok. dne 13. t. m. po kratkem, mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 15. dec. 1930 ob pol 4 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v- farni cerkvi sv. Petra v torek, dn« 16. t. m. ob 7 zjutraj. Ljubljana, dne 13. decembra 1930. Globoko žalujoči rodbini: Schuller in Avsenek.. Mestni pogrebni zavod t Ljubljani m ШШШШШШ1 ' -^arji! — Pozor! la jc sezona za vo-. .i Sedaj |e treba priskrbeti za prihodnjo bližnjo pomlad, in sicer da pustite Vaša kolesa urediti z mulimi Stroški U v kor nova. Kolesa popolnoma narazen vzeti, e-mailirati, ponikljati. vse ležaie temeljito očistiti, zbrusitl ter na novo z najboljšo vaselino namazati ter sestaviti, tako da boste imeli kolo za prihodnjo leto preskrbljeno. Shramba koles in motorjev čez zimo. Priporoča se največja specialna mehanična delavnica Juatin Gustinčič — Maribor, Taltenhachova ulica 14, nasproti Narodnega doma - Вгеткоп-kurenčne cene! - Točna In solidna postrežba) Krušno * moko bi vi« mtevske izdelke vedno »vež« dobit« ori A. & M. ZORMAN I nibliaoa Stari trg št 32 ^ tsa *>Ђ SlliOVine sa pred izde'o-vanjem meierna kemično nnullzli a Uspeh » 4 dneh MBLEM imm .Smrt 2о!|епг odpravlja žuije, bradavice. trdo kožo. Siguren učinek brex bolečin Ne ovira pri hoji. Dobi se povsod. USHTC0 DROGEUUA, "ООИП Kn*T MiK4:t-*« nI 1• Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem orežalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi našega ljubega soproga in očeta, gospoda Franca Pungartniha ▼eletrgovca in posestnika kateri je v 47. letu starosti dne 13. decembra, po kratki bolezni, pokrepčan s tolažili sv vere umrl. Pogreb se bo vršil v ponedeljek dne 15. decembra 1930 ob 10 dopoldne iz hiše žatosti, Luko-vica št. 11, na farno pokopališče na Brdu. Svete maše zudušnicc se bodo brale v farni cerkvi na Brdu. — Priporočamo ga т pobožno molitev in blag spomin. L u k o v I c a , dne 13. decembra 1930. Marija, soproga. Jane/, in Manči, sinova. Franc, oče. Ivan, Martin, Jože in Karel, bratje — in ostali sorodniki. B0£tCNI\DRRILf\ Princema - Koristna - Po znižanih cenah ZA 2KNNKIC IM AftCBi Mod no volnena . ... od Din 7(1' naprej ZA 2EN8KHOBLKKBt Mounu volneno 10* cm Jtr. oil Din 110 naprej Hipu. Krep vriln. 1 tOcm sir. od Din 0<> naprej RAK2UN1. PLAN KI.K. KARIJKNTI N \ "t N. .1K Hcliroll illon Din 12-—, II'—, 1B—, 18 -, il) ZA MOftKK OltliKKBi _ Mnnni ševint......od Din f0'— naprej Kaingariii ....... »'I Din 120' - naprej Za suknje........od 1»in I00'~- naprej Oglejte ei - Prihranile 20% ln več • ako kupite pri Ivrdki NOVRK Kongresni trg 15 - Nasproti nunske cerkve Opozarjamo na .ffiaii oglasnik* v nn<>em dnevniku. — Poslužujte se qa ob vsaki priliki I JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D. BROWN BOVERI PODRUŽNICA L.flJHLJANA Izvrltile električne naprav« t«r vso v lo stroko spad«!oča popravila Pristne Игапјаће klobase priznano tlobre specijalitete nndi za božične praznike in se priporoča J. ROZMAN — Sv. Petra cesta S5 Ljubljana Hobby\ člnfl v»e po popolnoma novem načinu Itr.faino tasTopntUrn i* /itgoilatrfji] лвоаот". beoosao 31-49 tlORSY n 4 w H ■M z o u. w J w H w a 4 z -j z < K X w z H <л O a, Z X •o < oz DENAR NALOŽITE DOBRO IN NAJVARNEJE PRI LJUDSKI HBflNitma in posomnici v skofii loki R. Z. Z N. Z. Gbrestule hranilne ologe najugodneje in dovoljuje kredite. Davek od obresti plačuje hranilnica sama. Vloge spreiema tudi v majhnih zneskih. Njeni hranilniki so najbolj razširjeni Posojila da|e po najnižji obrestni meri. Vse denarne posle IzorSuje naihulanfne'e. URADNE URE: VSAK DAN OD POL 9 - 12 URE USTANOVLJENA 27. FEBRUARJA 1903. O a f c-G O C/i H < > N > C c o co H < O N > O ?0 G N. Z ĆŽ? H G «-. m S o o Priporočamo manutaklurno in galanterijsko trgovino Štrukelj Ivanka Škof} a Loka, Kapucinsko predmestje Solidna postrežba ! Zmerne cene 1 Priporoča se gostilna Hafner Josip Škoffa Loka — Glavni trg kjer se točijo najboljša štajerska, dolenjska in dalmatinska vina — Dobijo se tudi prenočišča — Dobra postrežba! Priporoča se tvrdka Ješe Glavni trg trgovina z mešanim blagom Avloproga Škofja Loka—Železniki in avtotaksi !lll!»IlIlllillllllHlltl lltlllllllltll»lllllll1ll lllltlllimiinitllllltiinililllllllllllini llllIlIlilllllltlllllflltltllllTlIllIlIlIlllIltll lltlllLttllllUlIHtUHIlIl tlLIlltllltlllllllllLlilttllillltllllllltllllllllinilllitllllllllllllllllllllllltl Priporoča se tvrdka Valentin Debeljak trgovina z mešanim blagom in zaloga voščenih sveč Cene nizke! Blago solidno! Ustanovljeno leta 1892 Pozor! Pozor F Franc Benedičič — urar Škofja Loka, Glavni trg štev. 9 Bogata zaloga najboljših ur. Sprejemajo se ludi vse vrste ure v popravilo. Cene zmerne! Delo solidno! Pekarna Viktor Žužek Škofja Loka se priporoča velecenj. mestni in okoliškim odjemalcem in zagotavlja najboljšo postrežbo. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da se preselim v lastno hišo no Spodnji trg 146 s 1. Januarjem. Zahvaliujem se cenj. občinstvu za dosedanjo naklonjenost ler se nadalje nn|lopleje priporočam. Ivan Hafner. Elektrarna Škofja Loka in okolica d. d. Priporoča se gostilna Matevž Ziherl kjer se točijo pristna dolenjska in štajerska vina ter se dobe vsako soboto in nedeljo prvovrstne jeterne in krvave klobase Priporoča se restavracija Igr. Guzelj kjer se dobi tudi prenočišče, prav tako je na razpolago garaža za avtomobile Primerne cene in dobra postrežba! »» PUPILARNA VARNOST! NAJUGODNEJŠI POGOJI! MESTNA HRANILNICA V ŠKOFJI LOKI SPRrjtflA vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, — DOVOLJUJE posojila in kredite na vknjižbo, poroštvo in zastave UVltSliJC vse denarne posle najkulantneje. VEZANE HRANILNE VLOGE SE PO DOGOVORU OBRESTUJEJO VIŠJE! Naročajte dnevnik „Slovenec" Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ustanovljena 1900. Uradu je vsak delavnik od 8. do 14. ure v lastni hiši. Hranilne vloge in vloge na lekoči račun sprejema od vsakogar in jih obrestuje najugodneje. Zlasti plačuje za vloge proli trimesečni odpovedi najvišje mogoče obresti. Renlni davek plačuje iz lastnega. Slanje hranilnih vlog nad Din 15,000.000 — Za vse vloge jamči poleg lastnega premoženja ludi nad 500 članov posestnikov z vsem premoženjem. Posojila daje samo zadružnikom in sicer na hipoteko In na osebni kredit. Na hipoteko dovoliuje odplačevanje polom amortizacije. Dobička ne deli med člane. Prispeva pa v občekorislne namene. Jurij Bogataj splošno mizarstvo Stara Loka št. 36 Se priporoča f kovaški in podkovski mojster fcp««o prevesile 16 Solidno in ceneno delo SLOVENEC" se dobi v vseb trafikah! Fotoatelje Skof aloka ELEKTROVALJČNI MLIN .TRATA* ŠKOFJA LOKA kolodvor ima stalno v zalogi najboljše pšenične in koruzne mlevske izdelke ter prvovrstno banaško pšenico in koruzo. Solidna postrežba! Telefon št. 1. Poslovni lokal s tremi oddelenji in stranskimi prostori potrebuje Zanatska Banka Kralj. Jugoslavije A, D., Beograd, za njeno podružnico v Ljubljani in to za prvo tro-mesečje 1. 1931. Eno od teh oddelenj s površino od 35—40 kvadr. metrov bi moralo biti v pritličju, a ostala dva v prvem nadstropju, ali pa tudi v pritličju, v obeh slučajih pa bi prostori morali biti med seboj vezani, ali vsaj dana možnost, da se zveza napravi. Lokal bi se moral nahajati v sredini, ali v najbližji okolici sredine mesta. — Cenj. ponudbe naj se pošljejo Zanatski Banki Kralj- Jugoslavije A. D., j Beograd, Skopljanska ul. 8. I Izmed sodobnih književnih izdaj so f. Ivan Prelevi Mi spis! priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45' — elegantno vezan Din 60"—. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani. ZAHVALA. Za številne dokaze sočutja ob težki izgubi ljubljene hčerke in sestre, gospodične Marije Vodiak se srčno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so darovali vence in cvetje ter spremili rajno na poslednji poti. Posebna zahvala g dr. Červinki za pomoč v bolezni, g. dekanu in ostali duhovščini za spremstvo ter Pevskemu društvu Bra-slovče za ganljive žalostinke v cerkvi in na pokopališču. — Bog plačaj vsem! Braslovče-Gornje Gorče, 12. decembra 1930. Rodbina Vodiak. Restavracija .Roža' LJUBLJANA Židovska ulica štev. 6. RUDOLF SEVER - priporoča cenjenim gostom pravkar dospela štajerska bela in rdeča vina. - Dobra domača kuhinja. Najnižje cene. ДЗЕ7 HaBonaresnemtrp poleg lekarne Bahovec — dobite okvirje za slike od enostavnih do najfinejših. Velika izbira! Nizke cene! MATKO POGAČNIK knjigoveznica :: galanterijska delavnica Poceni in vendar najboljša je Saerjcva otomano Z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju, velikost 185 78 najboljši malerljal.cena od 570 do 850 D po izbori prevleke Zahtevajte vzorce I Liubliana -- Marijin trg 2 Nepremočljive koniske plahte I vsem leimenom ler napisom- 1 par Din 450.—. Dopisnica zadostuje. Dnevne poštne pošiljke. Ako blago ne ugaja vrnem denar — Cenjena naročila •prejme IGNAC STRAUS, izdelovanje plaht — Rače pri Maiiboru. KHVO aajfinejših vrst, žgano in surovo, čaj. rum. »rinjevec, čaj. maslo, malinovec itd. priporoča tvrdka JAGODIC JOSIP — CELJE — Glavni trg. Lepo posestvo »e odda v najem v lepem kraju Savinjske doline, obatoieče iz 60 m' polja, njiva meri 15 oralov in te obsejana s hmeljem. Hiša se odda s tremi šolami, kuhinjo in kletjo, ter gospodarsko poslopje C lepim sadnim vrtom, ograjenim, ki meri 19 arov 31 m'. Avtobus postaja tik hiše ter ie zveza na vse strani. Posestvo je oddaljeno 10 minut od kolodvora. — Naslov pove podružnica »Slovenca« v Celju. Električne svetilke LUSTRE in AMPULE za stanovanja, moderne svetilke za dvorane, cerkve, pisarne, hotele itd.; ROČNE in ŽEPNE SVETILKE razne vrste in oblike; ELEKTRIČNE LIKALNIKE kuhalne, grelne in kosmetične aparate; ELEKTRO - MOTORJE za obrt in gospodarstvo, za šivalne in pletilne stroje ЦФ" vam nudi v veliki izberi in inštalira »ELEKTROINDUSTRIJA« družba z o. z. — Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 - (Kolizej) Teleion int. 2314 Telefon int. 2314 lavna zahvala in priporočilo Moja sestra gdč. Karla Zmerzlikar, učiteljica v pokoju, je bila komaj dobri dve leti pri „Ljudski samopomoči" v IV^ariboru v oddelkih D, C, B za slučaj smrti zavarovana. — Dne 19. novembra t. 1. mi je moja sestra umrla ter v oporoki volila mene podpisano kot univerzalnega dediča njene zapuščine. V prijetno dolžnost si štejem izreči »Ljudski samopomoči« v Mariboru svojo uajiskrenejšo zahvalo za izplačano podporo v znesku 14.860 Din, katero mi je imenovano društvo brez odlašanja najkulantneje izplačalo v moje roke, ter z ozirom na kulantnost, solidnost in sočutje imenovane institucije napram svojim članom prporočam isto najtopleje vsem tistim, ki se niste pri imenovani, da se z zaupanjem oklenite »Ljudske samopomoči« v Mariboru. Mozirje, dne 1. decembra 1930. MARIJA ZMERZLIKAR, zasebnica — sedaj Celje, Ljubljanska cesta 21. ИИИМИ Cenjenim čftateiiem priporočamo eiedeće tvrdke UHŠULA AMZEkC trgovina z manufakturo. predtisknrija, entlanje in vezi nje roćnih dei, krstne opreme, šopki in venčki za neveste ter nagrobni venci. Krnn OlavnI Irci MAJNIK IN BITENC, KRON' Prodala kole- Krmno omiv ploii\ чгс ler rnznlh posamcnlh ileb v Proda'« nn obroke, zdelovnn e razu h Htavbnib kljnriivtilf r-ktli dni: Me ililn kp.oerajt-.okiia in razneokove. Montniaira lamls prnntoir^nl^nn varjenje Pe'o ottdno pn nl/kl ceni. 1 Lado Goltes. Kranj Zaloga galanterijskega in modnega blaga, domskega in moškega perila, oblek In pla Čev Neveste Najcenej. nakup kuhinjske posode in porcelana pri Ferd. Hlebš, Kranj PRALNICA - LIKALEN IUA - KEMIČNA ČISTILNICA - tiARVA-NJE OBLEK Franio Potočnik Kranj - Slovenija TOVARNIŠKA ZALOGA ŠIVALNIH STROJEV - KOLES - GRAMOFONOV 1. T D. RESTAVRACIJA ERNEST RUČIGAJ — Krnnj nasproti fiirne cerkv.-Izdelovanie soda-voJe in brezalkoholnih pijač. Čem- najini ie. lurif Pollak strojno mizarstvo — KRANJ — Farovška loka Izd tava ' oilernei;.-! pobiStv« iz uklenj<-neirn lena. Novo-i /a tioljft.- -tBvbe нопма vrani v ir 1. d k t lazom (Šperrlolz) Boi Cna d*« ril« kupujte pri Franc Sinu, Kranj naspr. larnecerkve. Obeski in okraski za božično drevo. Slaščičarna — svečama — medicama. Kje so najcenejša božična darila? — Pri B. Rengus, zlatar. Kran« Velika izbira švicarskih ur. zlatnine insrebrnine. Popravila točna Cene najnižje Nasproti »tka«. Danko Mišic Kranj. Glavni irg Izdeluje tn prodaja lov чко oroijo ' - Popravila sp чрге 'pina to $11 FE CIRII. prej Ferd. Hlebš Nnjboljfta Spoo. trirovina Krani. Glavni trs 113 Specialna rneiiauiAna delavnica Stanko Cyranski. Kr^n« - Hotel, Je:en' Poprav !a avto i i bitov, motornih »olea. dvokotei,. O" Jedi-lekln A valniti in p -ainib ntrojev. Rabljeni avloinoMli ve tn" v nalovi noiei .ssnra Po$ia' nmni Prvovrstna restavracija — novo otvorjena kavarna. — Telnlon 58. — Avtogaraže. — Poeta-jališče avtobusov. Stanko Grašič Kranj Glavni tre Stavbeno in galanterijsko kleparstvo. t* „Slovenca dobite po vseh kranjskih tobakarnah! M. Osterman, Kranj mesarija in prekajevulniea. Vedno sveže meso in vsakovrstni mesni izdelki. Albin Terčon D« IkdtiM od „Puitivnik..* Jioporoia bogato lAiouo Stone Reboii bivalni strop. m-dno in iralan erljiko blairo. Vi-lika irbira klobukov Kram Zahvala Ob smrti naše prerano umrle, nepozabne matere, tašče in stare matere, gospe illojzije Мауеп vd. Kalischnig se podpisani zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za iskreno sožalje. Prav posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, v prvi vrsti pa velesp. g. okrajnemu zdravniku g. dr. Alfons Honigmannu, kateri je ne le s svojo priznano zdravniško skušenostjo, ampak tudi z ljubeznivo prisrčnostjo rajno ves čas bolezni podpiral in tolažil. Nadalje velja naša iskrena zahvala pevskemu društvu »Velka« za ganljive žalostinke, gasilnemu društvu »Brezno-Podvelka« in vsem, ki so v tako nepričakovanem številu rajno spremili na njeni zadnji poti. Bog povrnil Brezno, dne 11. decembra 1930. Obitelji: Janiscli, Laurentschitsch, Potočnik. Samo 33 Din volneni fantovski klobuki S e in o 5 S Din volne ni, moški klobuk v vseh barvah 1 Samo 29 Din suknena, moška šport-kapa! Razpošilja Trgovski dom Stermccki, Cclfc št. 18 Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. Zahtevajte takoj veliki, ilustrirani ernik ■ tisoč slikami, katerega dobile lastonjl v: Posestvo v riatem Oddam za več let v najem okolu 8 oralov rodovitne zemlje v sredini mesta, posebno primerno za cvetličarja ali vrtnarja- Odda se tudi velik sadni vrt. Najemnik prevzame na željo tudi vsa gospodarska poslopja. Obenem se odda tudi velik industrijski objekt (prejšnja žaga). • Vsa pojainili pojasnila daje lastnik DRAGO H A D L v Novem mestu. DNEVNO SVEŽ.E PRAŽENA KAVA »VODNIKOV TRG ST. *=>.— Reklamno p o d jetje Frančiška Zajec, Vrhnika št. 189 se priporoča cenjenemu občinstvu za lepljenje reklamnih lepakov in tiskovin ter nabiranje inseratov. CENE ZMERNE POSTREŽBA TOČNA ZAHVALA. Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki so na zadnji poti »premili našega očeta Jakoba Šme Posebna zahvala bodi izrečena pret g. župniku za požrtvovalnost v njegovih poslednjih urah, najlepše se zahvaljujemo isto slavni domžalski godbi, gasilskemu društvu v Domžalah za krasni venec, katerega član je bil pokojni nad 50 let, najprisrčneje se pa zahvaljujemo gasil, društvu iz Stoba in Vira, ki so prišli spremit pokojniki na njegovi zadnji poti. Se enkrat najprisrčnejša zahvala vsem, ki so spremili rajnega k zadnjemu počitku. žalujoči otroci. št i 4> z* a - s£fg£r <~c-< e 1 JVM-i _ ši x » -J i {■»■J i- 8*s '•lalB tei* i Is ■» . ! ! a ; Г "-5 ; SS " 5 t° a 8 1 •J o.J S i -i i j — Pravkar je prišel iz Anglije E. I S T E R ia sc Vam ponuja za hlapca I Lister reie krmo. mlati in melje žito. >agn drva, črpa vodo, dvivja bremena, lioni sploh vse gospodarske in obrtniške stroic brez prestnnka vedno г enako močjo. Svo« delo opravi v na krajšem času m nadomesti celo vrsto delavcev V službi .e zvest, vstraien in dela neprestano pri naj-večiem naporu vsaj 20 let : Bolan ni nikoli, ie močan, tih in prime za vsako delo, J^^dlo VOftiUie sc s lr BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOEANKA. TELEFON STEV. 2057, 2470, 2979. Vloge nad Din 480,000.000'— Kapital in rezerve nad Din 16,000.000- — Sprejema VLOGE, daie POSOJILA otvarja KREDITE, eakomptira MENICE. — Naka- PODRUŽNICE; BLED NOV! SAD KRANJ ŠIBENIK MARIBOR KOČEVJE CELJE SOMBOR DJAKuVO Si* LIT Kupuie in prodaja VALUTE, CEKE, DE-VIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Šale« - »I. - Akreditivi. - Predaji „a eiekte. Ј^Јџ^ рС8|в паИС^вПШе!«. ^^ " Во™а narodia - Prodaja are.k iMU 1» JagMU«*aa»kc lUkarno t Liubljani: Karel Cet 'zdujatelj; Ivan Itako v ee. Urednik. Vran« Kruuizur.