57. številka.
Trst, v sredo dne il. mar.a 1903.
Tečaj XXVIII
Politično društvo „Edinost".
Vabilo
javni shod
katerega priredi
politično društvo „E <11 n o s t"
t RocoId v dvorani pspoda Prašelj
(sedaj otroški vrtec)
v nedeljo dne 15. marca t. I.
DNEVNI RED :
a) Razgovor o prihodnjih občinskih volitvah
Začetek ob 4. uri popoludne.
Na obilo udeležbo vabi
Odbor.
Avstrijski Lloyd in avstr. državljani.
n.
Meti novinar i, katere je L oyd povabil k sebi v goste, )** bilo (<akor že oms njeno) tudi Ecetopo kov in zemskih nov in ; p »leg teh je zastopnikom »Ia l pendenta«, »P.c c >la« in »G ;zzett;na« stal kaj primerno ob strani tudi za-t >pni>c avstrijskega... De, to bi ne bi io prav rečeno, ampak edino prav bo, ako r»e-m », v Avrtr ji izhajajočega li-ta »0*td«-u *«ohe Rundschau«, tega deteta glasovnega \\ olfa !
Tu ne treba rgubljati mnogo be-e 1, ker de stv » stimo govori cele folijante, dejstvo namreč, da isti L'oyd, ki vleče D gate subvencije, katere morajo zagati vsi davko plačevalci države, in v isti hip, ko e n;čno kaže aloTunukemu prebivalstva svoje preziranje, da is:i i L lov 1 vab: v goste 1 ete s tendencija m , kakoriniim odkrit > sle lita listi »In-dipendent « in »Os deutsche Rundsehau« ! — Da, cele knjige govori dejstvo, da avstrijski L1 yi v eni papi : z grdim preziranjem insutur.4 slovansko novinitvo .n preko tega si »vanske prebivalce in — odliuuje lista s programi, ktt r h uresn č*n;e lež onkraj mej. onkraj iotegr tete tiste avstrijske države, katera daj * — is' em i L'oy lu subvencije , ki m1! daje neprecenljiva ot>oro s tem, da mu nudi ugled državne institucije!
PODLISTEK. 5«
Na rojstni zemlji.
Spisal Kaaver-Šandor-OJalaki; prevel K. C.
XIX.
L v ni nič odgovoril očetu. Tu pa tam je hotel, da bi nnei razgovor na prodajo, ali ni se drznil. I & besed starega je vendar sk epal Lev, da star' ne m i si na prodaj Tudi na njivi se je stari toliko zanimal za opravilo in za bodi č > g tev in se je dogo varjal z oskrbnikom o pripravah za zimsko setev bod oč* g t leta. Lev je bil sedaj še bolj utrjen v svojem ddd nju. Ali — na večer doma je stari zgodaj vstal od m ze in je takoj odšel v svojo sobo. Lev, ki je ostal z materjo in Tomieo v dvorani, je čul starega še bliz > po'unoči, kako je hodil g.>ri in doli po sob;, in Levu se je zd^lo, da je stari nekol kokrati glasno ponovil : »sto pet najst tis« č«.
»Oh ta denar! Kako strašno premagljivo moč ima denar! Ša tega starega kremenjaka mi razdane!« je govoril L v tebi ter soje nežno in bolestno ogle loval po stenah sobe, čuteči hudo muko v sebi, da bi jih moral
»Indipendente« pa se je tudi izkazal hvaležnega na tolikem odlikovanju. O vsem slavju poroča skoro s tako dobrohotnostjo, ka kor da govori o kaki slavnosti, ki se je vršila v — Rimu. Priznanja od strani irreden tarskega 1 sta je deležen ce 6 c. k. namestnik v Primorju, gr i G e s. »In iip^n iente« mu priznava, da je ekscelenca jako — zabavno govoril, ker se svojim govorom da je vzbujal »schietta ilaritstc — pristno veselost.
Tu s° moramo malce u-taviti. V navzočnosti grofa Gkiem na tem Llovdovem slavju je ravno izraženo bitstvo te družbe. Gnf Gte«e ni bil med g isti L'ovdo^imi kakor za«eben povabljenec, ampak kakor p o-oblaščenec vlade! Njegova udeležba je man fe-trala pravo bitstvo družbe Lloy dove, ntvzočao-'t gr< fa. G e«a je govorila, da t* ni nikada zasebna družba, ampak državna institucija, kateri upravitelji države posvtčijo naj/ečc pažnjo. Nečuveno postopanje te družbe nasproti Slovanom pada torej tudi na vlado! — Navzočnost grofa Goessa in njegov govor, s katerim je poskrbel za »pristno veselost« med milimi io dragimi gosti — ne zvzemši onih dveh od »Indi-pendente a« in »Ostdeutsche Rucd chau« — govorita, da vlada nima nič proti p rov oka to-ričnemu prezirljivemu postopanju te družbe povodom poskusne vožnje »Africe« nasproti milijonom davkoplačevalcev slovanske narodnosti.
Ako pa je že d-jstvo samo — razžaljivo p stopanje LV,vdove družbe ob tej priliki — žaljivo in mora ogorČati vsakogar: kaj pa naj rečemo o vzroku, ki je Lloydu narekoval tako postopanje ?! Nočemo sicer trditi, da je bil ta vzrok odločilen. Kajti ni izključeno, marvtč jako verjetno je, tla bi nam bili mo gočni gospo ije, ki vladajo Llovd, ttidi brez tega vzroka pokazali svoje preziranje.
Ali dejstvo ostaje: bio nam je zagotovljeno od zanesljive st ani, da je bilo L'oydu narekovano tako postopanje! Od oseb, ki po svojih zvezah m« rejo vedeti to , dozna-jemo nam-eČ, da so zastopniki tržaških no v in, na čelu jim glavno glasilo irredente. »I/ Indipen-dente«, stavili pogoj, da nebo pozvan noben hrvatski oziroma slovanski novinar!! Drugače da ne bi oni nikakor sledili pozivu ! !
Ce torej došle nam informacije odgovarjajo reBJici — a mi nimamo razloga ni za najrah eji dvom — potem imamo pred seboj nag i suho dej-itvo, ki pa si pije okolo sebe celo m>rje luči, v kateri se kaže avstrijski z stem, cz roma s? kaže poniževalno
položenje, v katerem se nahajamo mi Slovani :
Zilijo nas, prezirajo nas, zapostavljajo nas, in vso tisto lojalnost Slovanov, kateri ni bila doslej nobena žrtev za državo prevelika, plačujejo s tem, da so na usiugo ljudem, ki imajo toliko srca dote države kolikor ga imajo oni, ki pišejo — v »Iudipendente«!
Politični pregled
V Trsta, 11. marca 1903.
Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila).
Posl. Schraffl je zahteval reforme na korist delavskim in poljedelskim slojem.
Posl. O f f n e r in D' E 1 v e r t Bta dokazovala, da naša država potrebuje radikalne davčne reforme. Ofner je obžaloval, da militarizem požira vso finančno moč naše države, vele i česar se zanemarjajo važni gmotni in kulturni iateresi prebivalstva.
Posl. D' E 1 v e r t je branil minister-skega predsednika dra. KoerV>erja in je dejal, da njegova zasluga glede kompromisa z Ogrsko je v tem, da je dosegel nagodbo, ki ni nič slabejša od nagodbe Badenija in Thuna. Trdil je nadalje, da ni res, da je vlada nasprotja Čehom, ker da si vselej zagotovila njih privoljenje, predno kaj stori. Ob Bedanjih razmerah da n: mogoča drugo mi nisterstvo, nego uradniško, le da se mora isto vesti strogo nevtralno. Nemci da bodo tudi v bodoče z vso energijo branili svoje narodne interese.
Posl. L o c k 6 r je tožil radi zatiranja Nemcev na Odrskem. Trdil je, da je Avstrija nazadovala na gospodarskem in znan stvenem polju in je obsojal upljiv klerikalizma na šolstvo.
Posl. T s c h a n je menil, da bi bilo dobro, ako bi Avstrija prehitela Ogrsko v ločen ju čari uske tar fc.
f Dr. Fran Ladislav Rieger. V
svoji oporoki je izrazil dr. R*eger željo, da bi mtanove, kijih zapušča, zanj dalje delovale... Ali tudi njegov blagoslovljeni spomin bo deloval dalje v zmislu njegovega zlatega slovanskega srca. Njegova smrt je zbrala v v Pragi zastopnike vseh avstrijskih slovanskih narodnosti in ta žalostn » - slovesna prilika je iste združila v lepo manifestacijo slovanske vzaj-mioBti. Na zajutrku, na kateri je mesto
prepustit tujineu, ali pripoznavaj oČL tudi v isti čas, da b: bila prodaja ugodna. »Da, da, ne da se tijiti !« je govoril s'ioro jezno in se je razburjeno dvignil s stolice, da sta ga mati in Tomica pogl-dala začudeno.
»Se m<?ne utegni premagat' ta denar!«
—	je šeonil nek ilikokrati v svoji sobi prej, neg i je legčl v svojo postelj.
Potem pa se mu je usiljevala m sel, da bi s prodajo L pnjaka inoge! odvrniti nevarnost od Diagauca. »S rota Vera — tak > bi se rešila velike žalosti, ki jo čaka.« — Z? v prvi hip si je osnoval v glavi cel načrt, kako pregovori očeta v pr »dajo in kako pojde k M kolaš i in mu ponudi L pajak pod pogo jem da se odreče Dragancu, a da tu li to ne bi bilo potrebno, ker bi b lo po prodaji Lipojaka dovolj denarja, s katerim se pomore Aloan <5 ivim.
»Oaa ne bi ni enegi dneva preživela brez tega —- a jaz — jaz na vse zadnje nimam več srca, niti zadostno volje, da bi mogel kaj ljubiti in se česa okleniti. Svet mi je vzel vse. — Ah — da — ali moja mati
—	pak vendar —« in prekinil se je v svojih mislih. Hiratu se je stresal in se ustrašil svoje namere.
Doli na dvorišču je lajal pe*. Lajanje se
praško povabilo goste - parlamentarce raznih si »vansk'h plemen, so govorili zastopniki Cehov, Poljakov, Hrvatov, Malorusov, Srbov in Slovencev. A vsi so se spominjali pok. Riegra
je raznašilo daleč tja v noč in je imelo v s?bi za Leva nekaj zvestega, dobrega in pr jetrn ga.
»Kako zvesto čuva, nema žival — —
—	dom svoj ! A jaz sem razmišljal ta hip, ds ga izročim tuji-«cu — je šepnil Lev bolestno in zanič'jivo.
»Ne — ne ! — Ali — bedna Vera ? — No — kaj se ona tiče mene ? Ona ne —
—	ali da popravim greh svoj nasproti Blanši«.
In dolgo ni mogal zaspati.
XIX.
B lo je krasno popoludne in »oncle< To-m ca je predlagal sestri, da črne kave po obedu ne dado pri mizi, ampak zunaj na vrtu pod staro Lipo. Siarka se je nekoliko časa branila, trdeča, da bi se o tem lahko izgubila kaka srebrna žličica; no, ko je tako zaželil tudi Lev in cek> stari Blinjevid, morala je privoliti. Vsi so šli pod lipo. Krašič je hotel iti na svoje delo, ali Blinjev.č ga ni pustil in ga je vzel seboj na vrt. Tudi instruktor Fran z otroci je ostal v družbi. Otroci so se hitro raztekli po vrtu in vsaki hip se je glasil — sedaj izza grmja akacij, sedaj iz nasadov graha in fižola — veseli sre-brnoglasni smeh, dočim so odrasli p03eli
se stališča našega krvnega sorodstva in skupnosti interesov.
Poljak Duleba je menil med drugim : V tej zgodovinski h.si. kjer se je dogodilo toliko velikega, ee je netda in gojila tudi ljubezen do druzih slovanskih plemen in tu so tudi nahajale topel vsprejem velike sim patije. k: nas priklopljajo na vas. Dovol te mi, da iz polnega srca in v imenu navz č h zastopnikov drugih slovansk h plemen izrazim gospodu županu svoje srčne želje za blaginjo kraljevega glavnega mesta Prage. — Podžupan praški, dr. Groš: »Vi ste, velespoštovani gosti, členi velike slovanske rodbine, ki, Če tudi ni organizirana, ven ^ar v ča-iih sreče in žalosti občuti, da se v nje žilah pretaka bratska kri, in vi proglašate radi naše veselje in našo žalost za svojo.
Spinčič, ta personifikacija hrvatsk i-slo-venske vzajemnosti: Povod, ki nas je privel v Prago, je bil sicer žalosten... ali tu smo gledali orjaško delo, ki je je izvršil veliki mož, ki je bil iskreno češčen tudi od druzih Slovanov. Mi smo bili priče velespoštovanja, ki je hrani češki narod svojim velikim možem, mi smo videli, kako naši ljubi češki bratje znr>j » ohranjati naše slovanske odno-šjje. In lu se v na* giblje želja, da bi Češki narod tudi v bodoče de'al v duhu Riegro-vem, da bi napredoval v svojem razvo u in vspešno stopal na čelu drugim slovanskim plemenom.«
Malorus Pihuljak : Prežet od slovanske vzajemnosti postavlja se češki narod na čelo v boju za svobodo, za osvobojenje iz verig.... Vse delo (Riegrovo) se je prenašalo na druga slovanska plemena. Rieger ni samo vas, R eger je od vseh slovanskih plemen.
Mestni svetovalec praški, dr. Luboš Je-rabek, je povdarjal, tako so Ćthi občutili udeležbo iq sožalje druzih slovanskih plemen.
V zmislu tradicij velikega slovanskega kongresa leta 1848 se dr. Rieger tudi v boju za češko državno pravo ni odmaknil od slovanske vzajemnosti, udan v iednaki ljubezni do Rusov in Poljakov in Jugoslovanov. Naj ti odnošaji ostanejo tudi odslej, naj oam ta politika Riegrova ostane kakor zapuščina.
Srb Vujatovič se je zahvaljeval v imenu dalmatinskih Srbov in se spominjal dra. Riegra, ki je toliko storil za slovansko idejo.
S.oveuec Pogačnik je povdarjal, b kolikim veseljem in ljubeznijo goji slovenski narod odnošaje do češkega naroda, in kako češki narod kaže svoje simpatije do nas. Mi as moramo spoznavati, da se ljubimo.
okolo mize, ki je b la pod lipo. Z gospodo se je umaknila semkaj ljubimka pesica »Šarka«, a za njo tudi pes »Sokol«, ki sta Be pokorno hojo in ljubkim mahanjem z repoma vila goBpodi okolo nog, dokler se ni jedno poleg gospe, a drugo poleg gospoda zvalilo na zemljo. Mesto Jurda je, na željo starkino, Zlatica prinesla kavo, a ko je hotela tudi natočiti, se je temu protivila gospa, ker se je b la, da bi deklica porabila preveč sladkorja.
Bila je prava slast to srkanje kave pod vedrim nebom, v senci velike goste lipe, čije dolge debele veje so sezale skoro do tal. Zrak je bil svež in toliko da se je gibal v nežnem kratkem dihanju. Tu ni bilo ni soparno, ni vlažno. Po zemlji je šumelo suho i liBtje, ki se je od hipa do hipa spuščalo z
i drevja.
Od nedaleč na strani je bilo čuti, kako je kokodakala kokoš, a doli na polju se je razlegal svež močan glas dekliške pesmi. Sem preko dvorišTa je bilo čuti pravilno topotanje mlatičev. S strehe je bilo čnti še zadnje čvrčenje lastavic, ki so se zbirale v kardela, da zapusti — svoj dom.
(Pride še.)
Zsđiji govornik je bil Ceh. idž. Kaftan, Da koncu svojega govora vprašal vlado, kako ki je izražal iskreno veselje na tem, da se stališče Francija zavzame nasproti vstočnemu med Slovani ks-.ze toliko sočutja do Oehov v vprašanju, ker govornik je prepričan, da pride žalosti in veselju. Sklicujč se Da piljski pre- na Balkanu do težkih konflikt »v. Nacijona-govor >(i »stje v hiši, Hog v hiši*, je napil list Berrev pa je izrekel prepričanje, da govornik slovanski vzajemnosti.	nima nikakega zaupanja v sultanove obljube
»Bratstvo« med Hrvatsko in Ma- glede u vedenja reform. — Govornik je me-djari. Madjarski in hrvatBki narod sta si nil, da se mora od Turčije zahtevati, naj po »bratska* naroda. Ta nauk je na prvi strani loži račun o storjenih zločinih, katekizma onih, ki so stebri sedanjega ma-	Zaključujč svoj govor, dejal je, da Fran-
djarske^a zistema na Hrvatskem. Madjari so cija ne sme več molčati, ko sti Rusija in pa od nekdaj tako ljubeznjivi, da si to »brat- Avstrija povzdignili že svoj glas. sko« razmerje tolmačijo pr> svoje — tako, da	Socijalist Pressense je imel dolg
jih ne le cič ne stane, ampak del svojih govor, v katerem je ojstro obsojal postopa -lastnih madjar*kih bremen vale na pleča nje albanskih glavarjev, katerim je poverjena »bratov« Hrvatov. Po finaneijelni pogodbi orožoiška s užba v Macedoniji in ki to Bvojo med Oirreio n Hrvatsko odhaja na leto iz oblast izrabljajo v to, da izsiljujejo iz prebi-Hrvatske na Ogrsko kakih trideset milijo- , valstva blego in denar.
nov, v ramenu pa Madjari vračajo Hrvatom	Govornik je čestital ministru za vnanje
potom milosti po kaka — dva milijona stvari, Delcaese ju ki že dve leti deluje na ni leto. Po navadnih jednostavnih računih to, da bi se v Turčiji izvele reforme; izja-oddaja Hr\atska na Madjarsko v deset letih vil je pa, da ne veruje, da bi reforme,
—	za takt* dobo se namreč sklepa nagodba predlagane od Avstrije in Rusije, kaj izdale.
—	svoto tri sto milijonov, a dobiva v za- I>ošel je trenotek, ko mora Evropa opustiti meno in v dokaz »bratstva«, kakih dvajset svojo malomarnost. V Macedoniji je treba iitilij nov.	nastaviti neodvisnega guvernatcrja, ki bo pod
Kakor se vidi torej, se Madjari ne spu- kontrolo evropejske komisje. sČajo v posebne strr^ške za »bratstvo« s Hr- | V7 včerajšnji seji razdtlila se je tudi vati! Zato pa je tudi 10 »bratstvo« srečno »rumena knjiga«, oblegajoča dokumente in dovelo hrvatski narod do — izseljevanja v diplomatične note glede makedonskega vpra Ameriko. Bremena se bolj in bolj množe sanja v časti cd 25. januvarja do 25. febru-brvatskemu kmetu, vsporedno s tem pa se varija t. 1.
nič ne sti>ri — od kod. ako ni sredstev?—t j Med drugimi dokumenti je tudi brzo-da bi se množila njegova davčna moč! Nič javka, katero je minister Deleasse dne 17. ee ne zgodi, da bi se mu mn< žili in utrdili februv. t, 1. odposlal francozkemu poslaniku eksistenčni pogoji, nič se ne stori, da bi se Cocstansu v Carigrad. V tej brzojavki na uvajalo racijonalno gospodarstvo, nič, da bi iaga	poslaniku, naj priporrča sultanu
se z božanjem komunikacij množili dohodki brezpogojni vsprejem avetrijsko-ruskih predlogov glede reform.
celo v izobilju, ki niso morda še niti žrtvovali niti borega novčiča v podporo temu pre-potrebnemu društvu!
Lahcni so na zborovanju »Patrie« apelirali na žepe somišljenikov, ker da morajo plačevati — vozove, tiskovine in drugo ! Oni, ki imajo Btotisočake na razpolago, ape-lujejo (Pesek v oči! Stavec.) na denarno pomoč svojih som šljenikov. Naše društvo Di še nastopilo te poti, da-si je tisočkrat bolj potrebno, nego tržaška lahonska društva. Naše mnenje pa je, da bi se moralo tudi pri nas nekaj ukreniti v tem obziru.
Prvo : naj bi se vpisali v društvo »Edinost« vsi oni, ki zmcrejo vsaj 2 K na leto.
na račun našega lista, ker Brno jim šli se svojo argumentacijo nekoliko globlje, nego je bilo gospodom ljubo — torej, da le zato na-tezamo to testo, ker — nimamo druzega gradiva...!
Zato pa zaključujemo s prošnjo: cenjeni čitatelji in (to se uraeje) Še bolj cenjene čitateljice naj bodo uverjene, da smo hoteli pisati le o vremenu, kakor je razvidno že iz naslova temu spisu, in da nam je vse drugo le uš'o iz peresa..,!
Nepoklican advokat. Na svetu je še nekaj ljudi, ki presojajo vprašanje o potrebi italijanskega vseučilišča v Trstu tudi se znanstvenega stališča in ne samo se Ftališča
Tržaške vesta.
Dogodki v Riemanjih. Stanje med
od zemlje. Nič se ne zgodi ol strani države, da bi se kmetu omogočal cenen kredit. In tako l>edoo stanje vzlic dejstvu, da ima Hr vatska v svoji plodni zemiji, po svoji ugodni
.egi, v bogatstvu naravnih zakladov vse po-	, . - .	j d
&	"	novim latinskim kapetanom in med R c-
** v»f>e8en razvoj ....	manjci postaja vsaki »lan bolj neznosno. Ni kdo
Zat» ie vnebovp'jcee, da taka zemlia	i r •	«	v •
J	r j t	J I	ga ne pozdravlja, nikdo noče govoriti znjim,
propada gospodarski in da mej tem uhajajo j ^ manje pa ob5evati.
iz dežeie milijoni !	XT	...	, ,
J	>	V Kicmanjih ne more aobiti nikogar,
Op zicijonalnl življi se od nekdaj bore	fcj hi mu hotel biti za mežnarja, ali ki bi mu
proti razmerju in šiba tega razmerja je tudi	hotel streči pri njegovi latinski maši; tudi
združila op zicijonalae skupine na Hrvat-	ne more (lobjti nikogar, da bi mu opravljal
skem, da bo odpor izdatneji in da se s pou-	hišoe pf)9]e>	je privel seboj dva mežnarja
kom in po koncentriranem delu vzbudi za-	jn trj dek]e.
vest v vsem narodu o krivici, ki se mu godi. | Umevno je, da ob takih razmerah ti Ali tudi v vladni stranki, v gardi Khuen ! ljudje niso mogli vstrajati v njegovi službi:
Hedervai vja kakor da se je začelo nekaj	Dosedaj fcta izginila oba mežnarja, ki ju je gibati. Nekoliko deluje morda strah pred j pripeijal sebojt in eoa dekla. Dobd je potem
regenerirano in konsolidirano opoz cijo, neko-	eaega mežnarja s Koperščine, ki je pa bil v
liko morda tudi vzbudivša se ve^-t — ali	R omanjih famo en dan. Na to je pr.hitel na
bodi tabo aii tako, fakt je ta, da se hr-	pomoč znam prijatelj v Trstu, sv. Jakobski j
vateka regmkolarna deputacija, ki se pogaja	župiMk, gospod Anton Hrovatin, kateri je
z ogrsko deputacijo za obnovljenje nagodbe,	osebno iskal po Tn-b5ah mežnarja za Ric-
postavija v bojno pozicijo. Poročda iz Hr	manje in ga tU(Ji našel, pogodil ga je tako, i
vateke zagotovljajo, da je tudi v vladni	tia ^ imel v Rjcmanjih poleg stanovanja,
stranki jelo prodirati spoznanje, da tako ne	hrane in vse oskrbe še 40 kion na mesec,
more in ne sme iti dalje in da je ban grof	A tlldi ta ni mngel obstati. Tudi ga ni hotel
Khuen sedaj v jako neprijetnem položaju.	pugtiti v tej elužbi njegov brat iz Trebič, |
Isti da se nahaja kar med tremi c gnji, ki	kateri je vri 8lovenski narodnjak. Po neko-so : narodno razburjenje, financijelna feeda in j likih dnevih jo je včeraj tudi ta popihal na
absolutna obnemoglo« nasproti Ogrski. Sila	BVOj dom Xabo imamo sedaj v Ricmanjih
in zadrega da je za bana že tolika, da je	irskega kapelana, a ne moremo priti do
začei groziti gospod, v Budimpešti, da ne	latinskega mežnarja. Zvonovi so zopet utih-
ostane na svojem mestu, ako se ne ustreže	nili in nag ]atjn8ki kapelan hodi maševat v
nekater m zahtevam Hrvatov . . . !	bližnji B ršt.
Če si torej že ti gospodje ne upajo več	Tako ni pomog|a niti mogočna roka
tako dalje, potem si že lahko mislimo, kako	iupnika Hrovatina — Ricmanje ne morejo
je opusti šenje v gospodarskem položaju Hr-	dobiti stalnega mežnarja. Na vse to pa se mi
vatske, provzročeno po — »bratstvu« Ma	povprašujemo: kedo poplača te drage latin-
d>rov-	ske poskuse?
Iz nemškega parlamenta Socijali- j Jutri še. stični poslanec Bebel je v včerajšnji seji Zdramimo se! Pišejo nam : Sedaj, ko nemškega državnega z:x>ra vprašal, da li je	je čas volitev, se vse oči obračajo na naše res, da se m slijo nabaviti novi topovi. Trdil	politično društvo »Edinost«, od katerega prije, da velike tovarne in posebno še Kruppova	čakujejo to in ono, a nikdo ne misli, da to elepanjo državo za ogromne svet«. Vojni	društvo nima sredstev, da bi moglo zrni-minister Gassler je na to odgovarjal, da so	guvati vse delo.
sedanji tojM>vi nfm«ke vojake izvrstni, vsled	Ob volitvah §e zanimajo za naše poli-
česar ni treba »aba lj t' novih. Trdil je tudi,	tično društvo, ali natanjČno rečeno: kritiku-
da ni res. da Kruppova t va'na slepari dr-	jejo njega delovanje tudi osebe, ki ae prej ali
žavo n je obžaloval, da Bebel pozablja na	slej niti ne menijo za to društvo, zasluge Krupp<>ve t vamn za Nemčijo. Nem- Med našimi ljudmi je takih, ki včasih,
čija da ne bi bila dobila velikih narodnih	ko treba delati, radi predbacivajo odboru
vojn brez Kruppove tovarne.	»Edinosti c, da se ni dovtlj brigal za to in
Bebel je Jzopet odgovarjal vojnemu mi-	ono. Mi, ki poznamo to društvo bolj od
nistru n povdarjal, da se je v od«eku kon-	blizo in ki vemo, kako skromna so mu izlasti
statiraio, >ia si je dal Krupp jeklene plošče	gmotna »redBtva in kolikimi težavami se mu
za vojne iadije mnogo dražje plačati od	je boriti — mi izjavljamo, da društvo »Edi-
Nemeije, nego od Zjedinjemh držav.	nost«, oz roma oni, ki se trudijo v njem,
Macedonsko vprašanje. VTčeraj se	vrše svojo dolžnost in store, kolikor je le
j*- fran^ozKa zbornica ooširno bavila z mace-	možuo storiti ob danih okolnostib. d- nsk m vprašanjem. Nacijonalist Mille- Predno zuhtevamo od druzih intenziv-
v o v e, ki je med drugim zatrjeval, da je	nejsega delovanja, bi bilo dobro, ako bi pc-
evropejssi m'r naj bol e zagot >vljen po stal-	mislili : koliko je tu naš.h rojakov, ki žive v
nih vojskah in po francozko-ru-ki zvezi, je	povoljnih materijalnih odnošajih, ali morda
Drugo : naj bi ob čaen volitev nabirali laške politike, kateri bi to laško vseučilišče med premožnejšimi — kakor delajo to naši jako dobro došlo. In med temi treznimi nasprotniki, da-si, nimajo potrebe, kakor jo ljudmi nahajata se tudi dva italijanska uče-
imamo mi.	njaka iz kraljestva, in sicer prof. Aaccli in
Ko bo naše politično društvo na neko-	prof Ceci. Prvi je razvil Bvoje nazor8 o tem
liko bolj trdnih finančnih nogah, bomo imeli	vprašanju v najuglednejši italijanski reviji
tudi več pravice zahtevati, da se kaj več	>Nuova Antalogia«, drugi pa te dni v rim-
6tori — posebno za volitve! Dotlej pa mo-	skem dnevniku »Popolo Rome no«. Ker bo
ramo molčati (ker je cbče znano- da s prazno	pa nazori teh dveh treznih in uglednih mc ž
roko ni možno loviti kač) in biti hvaležni	neke liko drugačni od nazorov naših irreden
onim, k j delajo!	t;stovy se tukajšnji irredentistični listi grozno
Naroden dtlavec.	jezijo na prof. Ascolija in Cecija, ter pravijo, Z ozirom na notico pod naslovom	naj bi bila molčala, ker da ju ni nihče »Na znanje«, priobčeno v 55. številki na-	pozval, naj prdata evojo rrmnje. Nju da ne šega lista od 9. t. m., v kateri se dolži re-	brigajo zadeve avstrijskih Italijanov ! To po daratvenega uradnika g. Basilisco, da na slo- vam harlekini! Vedno se naslanjajo na svoje venske uloge daja laške odgovore, emo	brate onkraj luže, vedno jih kličejo na pomoč, naprošeni od prizadete strani, da zabeležimo:	provzročili so cel6 po vsej Italiji shode, kada je bil iečeni gospod uradnik ime-	teri so ee izrekli v prilog italijanski univerzi novan še le pred mesecem dni, da je torej	v Trstu in so se tukajšnji Italijani pozivali novinec ;	na te fhode, da naši vladi dokažejo potrebo da ima posla z arhivom in da nima posla	in upravičenost laške univerze v Trstu : a s strankami, in da sta v dotičnem oddelku 2	kakor hitro se je v Italiji oglasilo par mož, slov. uradnika, ki v Blučaju potrebe občujeta	ki Bo izrekli rekoliko drugačno mnenje, pa s slovenskimi Btrankami.	jih zavračajo naj se ne brig jo za te stvari in Poleg tega ee nam od zanesljive strani	naj se ne utikajo v zadeve, kijih prav nič ne zagr tovlja, da g. Basilisko ni prav nič naspro-
ten naši narodnosti.	Naše skromno mnenje pa je to, da bi
Vreme. Pred dobrim tednom dnij je bilo	m°rali tukajšnji Italijani, ako že radi vspre
že opažati po spodeji okolici našega mesta v	Jem8j° podporo iz Italije, vsprejemati od
belo cvetje odeta mandeljnova drevesa. Po-	tamkai tu,li dobre 8vetei ako kedaj
tem s) jim že ta pa tam začele slediti bres-	d°pošljejo, ker se pa, žalihog, le šiloma redko
kvi ! Trava in druge zelenjadi eo jele že po-	&aJa-
ganjati in tudi v javnih vrtih je bilo opaziti	Liliputanei t Trstu. V Trst pride te že, kako začenja narava svoje spomladno de-	d™ družba »lilipntancev«, pritlikavcev, se-lovanje in snovanje.	stoječa iz 25 otrok iz-pod 14 let, z nekim Vreme ni bilo sicer preveč lepo, ker je	otročičem 6 let, ki da je pravo čudo. Ta bilo večkrat megleno in skoraj vedno ob-	družba bo dajala svoje predstave v gledali-lačno, toda znaki spomladi so se vendar jeli	šču »Goldoni«. Kjer je že gostovala ta družb?, kazati tudi po mestu, kjer so se Ljudje že	so bila gledališča vsikdar razprodara. Te libili jeli sprehajati v svršnikih in tudi v	lifutanske otroke spremljata en učitelj in
samem jopiču.
ena učiteljica.
Tudi iz vipavske doline so nam bili po-	Prva predstava v Trstu bo v sredo dne
roČali o znakih vzbujajoče se pomladi. Tudi	t. m.
tam j« začenjalo na bolj toplih mestih zele-	Najnovejša — velesila. P šejo nam :
neti in rnzevetovati. »Ako ne pride kako iz-	* 'asnika^tvo se dandanes z vso opravičenostjo
nenadenje, kar bi ne bilo nič poebnfga,	imenuje: velesilo. Ta častni nas'ov pa ni
bomo imeli letes precej zgodsj lepe pomia-	izšel iz časnikarstva, ampak je isto, ako se
danje dneve«.	ne motimo, zadobilo ta naslov po visok h dr-
Tako bo bili pristavili prev:"dno. Ta pre-	žavnik)h, kateri po spoznali v modernem ča-
vidnoat ni bila odveč. Svršniki so zginoli zo-	snikarstvu — velem« č.
pet. Zima jim je pokazala, da so se nekoliko	Kakor pa prUtoja sedanjemu časnikar-
prensglili, ker nj hova dobe ni še tu.	stvu ta častni in pomembni naslov, tako bi
Tudi zima se oklepa teorije o »posest-	mogli mi z veo opravičenostjo podeliti tak
nem stanju« in n-stopila je dokaz, da tudi	naslov našim pevskim društvom ki so po
mesec marec spada v to nje posestno stanje,	svojem delovanju kakor 16 malih narodnih
Par dni sem imamo zopet prav mrzlo in	trdnjav e! Res je sicer, da ta pevska društva
zlezli smo zopet skesano v - topli jarm zim-	niso politična in da tudi ne goje politike v
ske sukrje...	sv<jem delokrogu, ali prznati treba, da kjer
No, sreča je le, da se pomlad vendar še	deluje pevsko društvo — je sad tega delo-
ni predaUč drznila se svojimi mladostnimi	vanja očividen in mi tržaški Slovani radi
na£on:, ker bi sicer moglo biti občutne škode	priznavamo, da so nam mša pevska društva
za nje nežne in rahle pisane in zeleneče	ohranila in vzbudila ra tisoče ovč c, k; bi
hčerke.
Je že bolje, da se malce zakasni. Jo pa bomo pozdravljali tem veseleje, ko bomo zimeke suknje (na*-uvši jih s tem ali onim prah( m, da ee jih ne lotijo moli), fpravljali: eni v oma-e, drugi pa (Bog nam odpusti to indiskrecijo !) drugi pa... no.. v zastavljalnico . . • ! No, kaj pa je na vse zadnje — si je-li lahko misliti moderno življenje brez zastavljalnic ? ! Nikdo naj ne pobira torej kamena radi zastavljalnic in naj ga ne meče na diuge, ker... Bog ve... ne more se vedeti, kaj in kako pride... da li tudi on ne ubere danes jutri tiste poti — zadrege ! Ali bi mu b lo potem ljubo, ako bi drugi pobirali kamen ? !
Ali kam fmo zašli, za božjo voljo ! Od meteorologije v zastavljalnico ? ! Kako se vjema to? Ali kaj se sj.loh harmoničnovjema dandanes, v dobah — secesije ! Danes, ko... ne ne, kar hitro napravimo piko, ker — kdo more vedeti, kaj bi nam še moglo uiti iz peresa : Će ne bi ce'<5 prišlo najhujše — to namreč, da bi mislil kdo, da le zato — to frazo so o neki priliki v Ljubljani napisali
bile sicer izgubljene.
Pevska društva vrše torej prevažno ulogo v ntšem preporajanju : ona vzbujajo, probujajo in ohranjajo narod ; zato je dolžnost slehernega Slovana, da društva podpira duševno in ^m.itno.
Ljudje, ki nič ne mislijo in ki ne poj-mijo velike naloge, ki jo vrše naša pevska društva, se vfasih ce'6 tj k > spozabljajo, da govore, da se v teh druŠtvah goji — pijančevanje. Tako ohdolževanje je nečuveno, kajti nasprotno je resnica : ravno oni, ki so členi pevsk h društev, se najugodneje razli kujejo od onih, ki niso. Zato je naša dolžnost, da podpiramo ta društva :a da jih tudi branimo pred napadi zaslepljencev.
Eno teh narodnih trdnjavie, oz;roma del te naše organizacije je tudi pevsko društvo »Kolo«, katero kaj požrtvovalno deluje na tržaškem ozemljil.
Nadejamo se, da bo naše mestno in oko-ličansko občinstvo uvazevalo to okoln« st in da pohiti v vel kem številu na koncert, ki ga priredi to društvo prihodnjo nedeljo v 1 barkovljanskem »Narodnem domu«.
Odbor dramatične?« društva naznanja V vel ko žaloBt svo/cev je deček umrl in bil
nam
svojim izvršujočim članom, da se vrše redno	pokopan. — To je žalosten slučaj,	ki
na teden trikrat va;e in sicer vsak ponede-	daje misliti. In ker čujemo mnogo	pritožeb
ljek, Četrtek in sobot) točn » ob 8. uri in pol	glede zdravnika v K^mou, hočemo	sprego-
zv* r*er \ društveni sobi, ulica Romagna št.	voriti nekaj besed o tej službi.
20, II. nadstrr p;e, levo.
Goepod Merke), zdravnik v Koranu je
Ker namerava odbor v najkrajšem času	skoraj 80 let star — tudi ob najbolji volji
v prizori ti 'Vre »Pojdimo na Dunaj«, »Revček	on re more več spolnjevati svojega težavnega
AndrejČek«, »Rokovnjače« io »Zimsko solnce«,	poklica. In ako bi mu tudi še mogel zado
je c žirom na to želet;, da se vei izvršujoči	sčati, ga ne more nikdo siliti v to, ker on
členi vedno redno in točno udeležujejo	je privaten zdravnik in ustreza le onemu,
vtj. — J mri t. j. četrtek vaja ob 8. uri in	komur sam hoče.
pol zvečer.	j Dokler je bil še mlad in v lepi možki
Iz-pred naših sodišč. Pred tukajšnjim	dobi, je stregel vsakomur in je obiskaval
deželnim sodiščem vršile so se včeraj sled'če	bolnike po dnevi in po noči, in to ne le doma,
karenske razprave:	ampak 1udi po vsem naš'tn okraju. Bil je
40 letni Fran ŽnideršiČ iz Škocijana je	često klican tudi preko meje našega okraja,
bil obd< Ižen falsificiranja javnega dokumenta,	kar se je dogajalo tudi v hudi zimski noči.
Dte 11. ianuvarja t. 1. dal Bi je v Sen- že-	Mož je pa sedaj star in ustreza po potrebi,
čah yo tamoirjem živmozdravniku napraviti	v slučaju bolezni, le d« mač?m ; ven iz Komna
cert fikar, da je njegova živina, katero je	ne m'«re — ali ne mara — več iti niti po
mi-lil g »niti na prodaj v drugi okraj, zdrava,	dnevu. Zbog tega ostajajo bolniki v našem
Žoideršč pa je gonil živino na prodaj šele	okraju često brez zdravniške pomoči. Kajti
po 15 dneh, a ta* rat certifikat, ki ne rae	tega ne more vsakdo, da bi pošiljal po zdrav -
biti več -tar od 10 dnij. ni bil v« č veljaven.	njka v Nabrežino ali v S^ž-no, ker to po
Da si pa Žniderš č pnhrfni sitnost zopetnega	vzroča mnogo stn škov. Tukaj je treba le za
pregledovanja živ ne, je datum na cert fifeatu	eno pot najmanje 30—40 kron. Thko se do-
poprav To so pa zapazti orožniki in so	guja, da umirajo ljudje v našem okraju le
m ža naznanili sodniji. Na včerajšnji razpravi	»ato, 1'er n majo zdravnica, pa je < bt ženčev bran telj, odv. dr. Slavik, Že večkrat se je povdarjala potreba
dokazal, da se Ža darš č ni zagrešil zločina,	zdravnika v Komr«, ker so tam c. k. uradi
marveč le prestopka, ker je bila živina zdrava	itd. Je tudi slučajev, da c. kr. okrajni zdrav-
in ni hotel v tem ot žiru zavesti oblasti,	nik iz Stisne ne more na sodne komisije, —
marv»č se je hotel res ti sitnosti novega pre-	Tukaj bi bil torej ni mesto domači zdrav
sledova oj a živine. Sodni dvor je vsprejel	rik. V nevarnih slučijih ni možno čakati še
tolmačenje dr. Slavika in je obsodil Žnidf r-	le na zdravnika iz Sežane ali Nabrežiue, za-
šiča le radi pre-uopka na 1 dan zapora.	kaj zdravniška pomoč je p trehna takoj. — 23 letna služkinja Mar ja Gruf iz Ino-'Pred leti je ponoči obilel občinski tajnik
mosta je ukrad a svoji gosp< dinji Magdaleni	komenski. Klicali so takoj Merkel-a iz Komna.
Gelner v O^atji, kjer je bila v službi do	Ker ni m o g e 1 ali ni hotel iti po noči iz
14. februvarj«, 250 kron in je bila vsled	po te I je, je tajnik umrl. Ne pravimo, da je
tega ob-o ena na 3-mes^čao težko j-č > ženim	bil g. zdravnik vzrok pmrti tajnika, toliko
post« m na mesec.	pa lahko rečemo, da b bil zdravnik utegnil
35 etni Ivan Bamberg'r iz Vrhnike je	rešiti tajnika.
* Dva samomora. V Ljubljani sta se izvršila dva samomora, ki sta znamenita po svojih avktorjih. To sta duhovnik Ivan Mavric in major Daniel Bastaja. Obema je služil revolver.
propad državnih financ neizogiben. Govornik je zastopal povzdigo in povspeševanje brodarstva po rekah in jezerih ter je opomnil, da ;e promet v Ustju na Češkem skoro dvakrat tako živahen kakor v Trstu.
Govornik je nadalje povdarjal pospeševanje višješolskih zavodov, posebno tehničnih ter zboljšanje poduka na srednjih šolah ter zahteval konečno povzdigo produkcije in povspeševanje podjetnosti. Govornik je izjavil, da bo glasoval za proračun.
Dvoboj.
BUDIMPEŠTA 11. (B) Mej državnim poslancem grofom Z:chyiem in urednikom Veszyjem se je vršil danes dvoboj na pištole. Streliala sta se enkrat. Nobeden nasprotnikov
ni bil ranjen.
Kriza v Bolgariji.
SREDEC 10. (B) Minister^ka kriza je poravnana ; bižkone ostanejo v kabinetu vsi ministri, ne izvzemši vojnega ministra.
Iz angležkega dvora.
LONDON 10. (B ) Po« odom 40-letnice poroke aogltžke kraljeve dvojice je bil v Bukingham u gala obed, kateremu ;e sledila plesna zabava.
bil dne 14. februvarja t. 1. aretiran v Opa-
To daja men daj n: m krogom mnogo m-
tiji, ker e v piji-nosti razgrajal na ulici. — ali ti. Predlagamo torej : Naj si rnzni činitelji Bainl>ergerja pa je aret rauje tako razkačilo, poBtavijo nalogo, da bodo d» lali na to, da iobi da je ztiČel pretepati redarja J. Verka in ga Komen zdravnica. Naše Jup-an^tvo je v prvi poškodova'. S dni dvor ga je veled lega čvrsti poklicano v to. N j bodočemu zdn v-ra ii javnega nasils^va obs »d 1 na tri me- niku določijo primerno letno plačo. V to naj sece j*če.	J bi prispevala tudi druga županstva v bližini
29 letni Ivan Postojna, u-lužbenec gosp. Komna. Na vsfki način irora priti do tegj«. Gregorja Z dar a in z darski podajač Ivan Upamo, Ha bo tudi n^š« c. kr. okrajno gla-Minca m rala Ha odgovarjati rtdi tatvine varetvo to uvaževalo n da pripom ore do tega, kave in sladkorja, storjene na škodo trgovcu da dobi Kom'n čm prej dobrega zdravnika. Gregorju Z daru. S »doi dvor spoz' al je oba — Naj bi ne bil naš klic — klic vpijočega za kriva in obsodil Postojno na 3 mesece, v pi ščavi !
Minco f a na 2 meseca ječ*.
Onim. ki potrebujejo delavcev pripo rt čamo Ivana Benb ć* iz Borita pri Pomjaru in stann očega sedaj pri . M r j M gdaleni zg rnji št. 221. Isti e * ešč v d^l h na polju in ua vrtu, a bi prevzel b« di tudi težaško. D lal zavodu, a je -noral napraviti pro-t»r — dru- in volov. Majhen človek, ali iročan in jako g m. Sai se umejf m .. Dostavljamo še, da je Pameten. Če je enkrat na svobodi, se ga
Vesti iz Kranjske.
* Konec drznesa talil. Na Kranj-kem
imajo, kakor drugod i ei«aj virtuozov-tatov. to n d rti t: o delo, Eden v h je Odli-z^. V litijsKem r kraju je j« pri tehuičnem doma. To je drzen, zvit in silovit tat konj
Bemh ć še n>lad io jako krepak mož.
tnite frei Uvlt. V č*-trr«-k oi marca o;> «6. ur i>r*u.v,ud . ■: *
dolgo ne more dobiti. Na Dolenj-kem se je 12 najraje klatil oo gorjansmh hostah. ali pa tudi v D brovi pri Brež cah. Bil je v Mariboru zeprt. Imeli so ga prve dni prejšnjega tedna z si šati v neki stvari na bi diščn. (Dotični
Vesti iz Štajerske.
—	Umrla je mati gospoda dr. Jan Ev. Kreka. P. v. m. !
—	(ud na interpelacija. Celjski nem-škutarji morajo biti v čudnem duševnem razpoloženju. Normalni niso — to je gotovo. S;cer ne bi delali takih lapidarnih neumnosti, k&koršnja je zagrešil celjski mestri svetovalec Negri, ko je interpeliral župana, kaj storiti, da ne bo pol. društvo »Naprej« prirejalo t-h' de po celjski okolici ?!
Sedaj pa povejte, ali se ne meša temu gospodu. Mož naj skuša prepovedovati komu, da ne bo dihal božjega zraka ! Naj poskuša če more ! Z isto in nič večo opravičenostjo more prepovedovati kakemu zakonito obstoječemu političnemu društvu — pa bilo isto tudi le slovenski — da vrši svoj delokrog, določen mu v potrjenih pravilih. Kakor ne moreš nikomur odtezati zraka, tako mu ne mrreš krat ti ustavnih pravic, dokler je ustava v veljavi. Mi bi mogli torej dati g. Negriju jedin jedini naBvet: predlaga naj v mestnem Bvetu celjskem, da se naloži gosprdn županu, da ukrene potrebne korake v to, da se v Avstriji ostava odpravi in uvede didaktura z — g. Negrijem na čelu !
- Druge pom< Či je res ni več. Saj mu je posedal to tudi župan Kakusch. rekši, da (sam ne ve, k*j hi se moglo storiti proti društvu »Naprej«.
Kje je naš Bacek, da bi zapel gospodu Negriju : vam se mesa, dragi boter ! !
—	Ali vendar?! V »Domovini« či tamo :
Ravnokar smo dobili eenzacijoralno vest, da ministerski predsednik odstavi znanega eeljsk'ga državnega pravdnika dr. B*yerja. Že večkrat mu je pisal z Dunaja, naj se drži pred p sov in naj ne pledira v nemškem jezil u, ako so na zatožni klopi sami Slo > venci, ki ga ne umejo, Česa jih dolži in t< ži. j Dr. Bajer, ki ima za celjsko nemštvo velike zas'uge, pa ni hotel ubogati. Zadnji teden je bila razprava zo^er rečiško konsumno društvo, in kakor da bi se hotel iz Koer-borja norca delati, je dr. Baver zopet govoril samo nemški. Zdaj mu pa baje odklenka. Menda ga je nsznanil Koeiberju dr. Šuster-, šič, ki je branil obtožerce. To vest prinašamo i z v-o resei vo, in vprašati hočemo še naše; poslance, ali je resnična. Novi državni pravd-
nik pa mora obljubit.', da se bo vestno oziral j Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi na Jj 19. drž. oso. zakonov ; če ne. pojde kmalu po posebnih načrtih.
Dustrovan cenik brezplačno in franko.
Tz grške zbornice.
ATENE 10. (B.) General Smolenski se je z rzir^m na zat'ž^»e proti uhgi, ki jo je igral v bitki pri D mokosu (Grško turška vojna), skliceval na to, da je on natanjko izvajal naloge, ki j h je <JoW^al od vlade. Če ima kdo kaj proti njemu, naj ga. kakor generala, postav jo pred vojno s^dšSe. Potem bo narod Čul re?n"co. — V svojem odgovoru na nekatrra vprašanja je izjavil vojni minister, da co zakoniki naprti za organ*'zecijo vojske prišli po njegovi in cijat vi. On ne dopušča, da bi pričla do veljave teorija, da se mnra pa ozirati na de1a generalnega štaba ali ger eralnega pove js va. Na to se je nadaljevala razprava o adresi na prestol ni govor. Radi voj«»e predloge je politiška situva-cija n' g tova.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
=r ulica Tesa št. 25. A. -
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene da se ill bati ni kake konkurence.
za dr. B?»yerjem.
Vrvarsko blago
fek %•> - tUK.	r.i jHi. ''I-	►
vila« etvuti vr»:>. lr<- u ul ca B nomo 1, h šta oprava ; ul Ci S*-tie f*<>bt*ne 32, 4 konji, 2 v« za in ra < n ; uoca Giul a 3, t mara in razno ; ulica Ros- n< 1 oprema v zal- gi in b šoa oprava; ulica delte	ško «»bleko. Dobil je t« »rej še v Mariboru Zudecehe, slatuina in drugo ; Skedenj, opr^uia	druK° obl* k"» a,i Je prijatelj preskrbel. v zalogi m hišna oprala; nj 114,	Ko Da ^olmjskem izvedeli, da je Odlazek om n-*ke stvari.	zop«t na svob d, »lutih so, da bo Kmalu kje Vremenski vestni*. Včeraj toplomer	v revirju okolo Novega mesta in St. oi> 7. tj utraj 5.7, ob 2. ur, p .polu »ne	Jerneja. Najbrže je ob skal semenj v Skoci-10 C. — riaaomer - b 7. uri z utraj 760 7.	j8DU 'judje fo videli Od-— Dane- plima ob ^54 pre.ip. in ob 9.18	hzku P šobnega kupovalca konj. Na glavni P p.; oseka ob 3 3 pred pol u dne in ob 2 51	cesti Je Odlaaek vprašal poatiljona, ako ima p« fx«ludne	revolver. T« g se ui imel. Bre« njega pa ni --lahko bil. — Dne 8. t.
b;va'cev, n ma pravega pokopališča. A naj-sodnik hi ga bil laiiko za.bšal v jetn šnici.) 5udneje je utemeljevanje, zakaj ga nima. — Na p,tu iz jet išnc- k s >d s*u je Odi- N)ma ga zato> ker tam ,e malu ,judij ffirje
zek ušel. Našli s> biizu Maribora njegovo I naravne srnrti. Razun tega so prebivalci ve !
Razne vesti.
Vandalizem na grobeh. Na židovskem
pokopališču v Hamburgu je nekdo poškodo	svojega lastnega izdelka priporo-val devetdeset nagrobn h spomenikov. To je pam pO najnižjih Cenah. Vsako-
moral hiti prava zverina.	vrstne vrvi, štrange, uzde, vrvice
Mesto brez pokopališča Mesto Enid v	(špaga), pase (gurte) itd. Ceniki
Zjedinjenih dižavah, ki šteje okolo 9000 pre-	SO na razpolago.
Anton Šinkovec
vrvarsvi mojster.
Kranj (G-orenjsko),
}(iša v najem.
činoma prise!jenci, in če je kdo njih umrl, ga dot čna rodbina prenaša v rojstno mu
mesto
Nesreča na železnici. — Na železniški ^ progi Rim Neapelj zgodila se je blizu Roc-cise'-ca včeraj po noči velika nesreča. Skočil je naume s tira tovorni vlak, o čemer je F pripravna za kako
Ajdovščini je v najem št. 4o s 4 prostori v pritličju in 4 v prvem nadstropju. Hiša Stoji na glavnem trgu in
trgovino
in se
bilo 6 uslužbencev ubitih in več ranjenih.
Maščevanje. V Kupini na Hrvatskrm je nekdo M»rkn Radičeviču zažgal hlev, da m. na v č r so ga je ?gorelo 27 glav goveje živine. Med trm
kakor je splošno zuano d j .j .M -u b- orožn,k; zaslutili v otoški hosti in potem pri je bi'o pet brej h krav in en bik ki ie bil
nerjeva h? uei.a za rep<j in kU u velik do" i-	, , ni	»	i- „	,	. _	'
ček. Ravno tako izvrstna n ne lo-^ j v« .u ° h .	^ pob.gnit,, ali on ž-1 ,am vreden o00 K. Zločinca niso še našli
M^uthner eva ljice.
semena z t zelen avo
iu CVet-
Vesti iz ostale Pnmur*
X Potreba zdravnika v Komnu. —
nik mu je prestrelil prs;. Še živi, a t#žkod okreva. Zojim umrje latinska celebriteta, č:o ek, kateremu je bil šport, da se nor
čuje iz oblaBti.
Po »Slov. Narodu*. * Na ponedeljskl mesečni semenj v
Iz V« lč etrrada pri K mru nam pišejo: Dne	L:ub an je b l«j prignanih 870 konj m vo
3. t. m. e v naši vasi uitrl 12 etni učenec	lov, 129 krav in 42 t< I-1, sku|)«j 1042 glav.
Ai »jzij Milbnič ki je obiskoval š<»lo v Kon-nu.	Kupčija je bila vkljub ze'& neugodnemu
Za Inji dan avečaia ;e bil ša Čvrst in zdrav,	vremenu dokaj živahna. D šla je razun do
a 3. mar«**, to je 3 dni potem, e izd hn l	iLačih kupcev v ve item številu s Tirolsk'ga
svojo blago dušo. Ker je nenadno zb lel, >mo	in M r«ve.
takoj zjutraj ob 10. uri poslali v Komen po	* Slika grospiee K»Wl^eve, »Slovenski
vendar je gotovo, da se je tu izvršil čin grde maščevalnosti.
ttrzo)?v ^ por&ttlfe
Državni zbor.
DUNAJ 11. (B.) — Zbornica po-hn-cev. — Po pr* Čitanju došlih sp bov je nada> Ij^va'a zb. rnica prvo čitanje državnega pro-rar una. Posl. Menf^er je izvajal : Nekatere skupine poelancev stremijo za tem, da se jim vsako vnžnejso državno akcijo, cel<S prvo čiianje proračuna plača v gotovini in obilno.
posebno za pekarno. Obrniti so je na
Ferdo Elender v Ajdovščini.
XX? 3*2*35 ««*XX*4*X*
X X X
X
zdravnika g. Merite! a. G >«pod <lravnik Mer- naro i »e klanja Ljubijan «, ki je namenjena Za Avstrijo je že težavna naloga, pokrivati
kel pa j* došel š - e ob 3. uri p po u d ne na Zh me tno dvorano, bo razstavljena v »Mtfrt-Volčj grad in ni m« gel d c<u n e pomagat:, nem domu«, ko se zaki,učt sedanji vojaški
ker mu tii b Io m< žao konstatirati bolezen, nabor.
upravne troške iz vedno revnejših državnih dohodkov, toda tak dvojni proračun je popolnoma nemog< č ter postaja valed tega huji
Svoji k svojim!
ZALOGA
K pohištva
jg	dobro poznane
K tovarne mizarske zadrnge t Gorici (Soltao)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^inton Černlgoj
Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosario) it. t. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
X K
X X X X
SolidnoHt zajamčena, kajti lea ae osuši •• v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-jk peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, mo-derol sestav. Koakurenčne cene.
X ""
X X X X X X X X X X X X X X n
Album pohlitor br.xpl.fi.a- M
XXXXXXXXXXXXXXX H
Sprejema zavarovanje Človeškega življenja po najraznovrMtiejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko noben« druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z imanjAuiočimi f»e vplačili.
Vsak član ima jk> preteku petib let pravico do dividende.
„SLAVIJ A"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti drnsra vzajemna zavarovalnim naše države z vseskozi s!«»van*ko-uarodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, cegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Znvarj e poslopja in premičnine proti poža-nim Skoda'n- po najnižjih ceial). gkode cenju e takoj in najkulantneje. lfživa najboljSi sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obfinokoristne namene.
Podpisani odvetniki naznanjajo svojim p. n. gospodom klijentom, da bodo njihove pisarne počenši s prihodnjo nedeljo
zaprte ob nedeljah.
Dr. A liram. dr. <«re?uriii. dr. Pretnar, dr. Ky !>;'»£. dr. Sla vik.
ivlj3nje in rente
GLOBUS
j Glavni zastop /a Trst, Kras, Goriško v 'stro, Oilmicijo in Tirolsko zavarovalnega
CAHL GREIHITZ NHFFEN >1rrf,va 01 zwli,nie in r3n,fl
Corso štev. 33.	podružnica Trst. Piazza Goldoni 2. ^
Prit*>roA* -vej i dol»ro a,	/:tloj*o	^
predmeto / za stavbinstvo	>
traverze, zaklele, zeiezo za kovače, stare žtleznićne šine, držaje in ograje, »od-
TUC;OVINA Z ŽELEZ JEM
nj ke. pjm-e. zelezne cevi itd, vst te nične predmete, popotne naprave kopeljt ) m u» ( in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namiznu in hišno opravo, ) s
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I V ranz-4o>ffs-<juui št. la (v lastni hiši).
P p..n ,, vplaAmta cl«vuica 2 OOO.UOO K. j i trti... Ij-na ud d inaf-k^tia	rtištva
»lpmekarrse n meuione hauke v
: / železno pohištvo in pred ognjem varni b aga ne. nagrobne ktiže in ograje ter \ r,z
JAKCB BAMBIC !	_> iii"
- trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št 7
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij. vsakovrstnega olja. navadnega in najfinejpga.. Najfhieje testenine j >o jako nizkih cenah ter moke, žita. ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko
m
K«XXXXXX*?ttXX*^ * «*XKKXXKXKKXXXXXK
TOUfiRNfi POHIŠTUfl
IGNACIJ KRON
Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848.
H C/3 Ož H
X X X
X X X X X X X X
u
X
Paglianova pijača
• O • prof. Eruesta Pagiiano • • •
nečak pokojnega profesorja Hleronlma Pagiiano
je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni t'armacevtični razstavi i8g4 in na higije-nični narodni razstavi njoo z zlatimi kolajnami.
Ogibajte ee ve«;i*<> |km »t ej;: r j n. zahtevajte vedno izdelka, koji uoeijo na lotiČMi >u (»v »t ii	varstveno znamko.
Xaroel»r je nasboljatl na tvrdko
prof. €rnesi pagiiano, Jiapolj, 6alata San jtfarco štev. 4.
it
X X
M K U
x
X X
X H X
* ma z= vaiO iuija	na življenje v
i« k mb iiM<-ij:iii	.. pr n ui/.tcim tu n*ij. In > /.iivMrDvaiije otro »rez
• j; i t	v iiu«"mjh fce-
■ rr-ln« vj:iKe	arov m zue
r t. ' «»nni iIhckii	pred tir««* kom v <« U- '*>"»•
Crlavni zastop v Trstu, Corso tš. 7 Telefon 469
SlIdiilMIlli lilfllftlllliKB O^JtllHJtl
<*ntevajte pri svojih trgovcih novo
H t/3

Pri svetem Antonu Padovanskem.
ulica Crssa di S^isparmio
Tovarna na Dunaju.
Novi ceniki, izbirni narisi, naprti 7.a sohe na zahtevanje — - — — — — brezplačno — — — — — —
WT Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
traven cerkve sv. Petra i Piazza Roaario pod ljud *olo Botcata zalosra raznovrstnih obuval za gospode, eospe in otroke.
Postne naročbe *e izvrže takoj. Pošiljat ve bo poštnine prorte.
Prevzema vaako delo na d»*fr»elo in drobno ter ne
zvrSuje z največjo točaoetjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe »e toplo priporoča
Josip St&rtič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in e kr. gene-alnifc skladišč: nadalje stražnikov c. kr javae str i že v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr pfiv avstr. Lloyda
prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Dobi se bogata izbira I»aiu». "M im-iik, I lil v :al. hun t-ral. i..ket«iv, kvalrat.v,
k'»!arjev	prsuiKti , miHal« v, hr^\irj"v, Mimov «i i n r <>v ji u*š:evil n> t:t i«ž ih
raz ičnti fino ezan h knji^r. «veenik k ri/e* . s\> ril n k -1 .h »v. ei iior cv s«- »n !>• n » mi o.
Jedina zaloga za celo Primorje ^ ji -v v veak. vr-tm v«likin*ri m kvaliteti,
umetniško delo v k iojinjkem k«r ««i*n, pri «-r«>elf ■ v»l« počelu,<» vlr-^ue	v«.
Zaloga sveč in čistega čebelnega voska k>k- r tu«i tutsaoe sv»čv I. in II. vrste, jmmIo . ence». krž'* ^ n -v t.oj vsak-^vr-Miih.
Lastna izdelovalnica palm </umen il. ev>the m vsako«-r-tnih drugih del s: adaj< eih b«-g<»čaistju, izvrsno -e v« z- uJm (rieami) naifim jš t ■/.» /a-tave( p ^riujain idr.
popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca.
Naročitve se izvršijo točno in hitro. Oh nedeljah in praznikih je prodajalniea zaprta.
Z odličn m »poštivanjem
Ciril-|fieto3ijevo
w cikorijo.
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in ► likih fcovčekov vseh vrst [»o naeruh ž deznic Naročbe sprejema za kompletne s »be toli •» mest« koli za odpočil janje po železnici ali morju.
Glista! Bonazza
=
A nt 011 J. V o grič.
v Trstu. Piazza Barrlera vecchia.
(vogal Androna deli" Olmo).
Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev "	in tapecarij. —
Popolno opremljene sobe. -
Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na kolodvor ali brod v Tr3tu........
ooo-
M. Aite
trffoviD« z Manifaktarafn bUirom
ui. Nuova. ogel ul. S. Lazzare št. 8 s pndmžrct ■!. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5
O
O
o o
C
C
o o
o o o
o o o
dovoljuje obrtttiti slavno občinstvo in cenj. odienal^e, da je jako pomnožila wvojo zal go kikor tuji povećala prostore s tem, da je astanovila zgor«j omenjeno podružnico rai»v.» la more v polni meri zadostiti vsem zah1 ojaz ceij. odjemalcem. V obeh prodajat nicali vdobiva ae razno blago najbliže kakovasti in najmoderaejie iz pr^ih tovarn, po-*ebuo pa snovi za in >*ke in ženske obleke, arijee, ovratnik«', ovratnice, tu . e velikanski izbor platnenega in bombažnega Q : ■>iaga. pr.ov in pitnrkov ter vsake vrste perilu A 1 boii >i bomb.iža. ali plitua. Pletenine, s/i - " aiae razoovrstni okraski za šivilje in kitnicar^e Velikanski izbor -»novij t* naroine zastave in -.rakov z* društvene z iake.
Sprejema naročbe ua mitske obieke po meri, katere izvrši uajtoćneje in najnatan-neje po cenah, da -e ni i>ati konkurence
Poskušati, za se prepričati ! •ooo-oo—oo_ooo*
o p
C1 p
M*
e*
M"
P
M
M
<
v> Q)
X
O <
05
1)
Ui
'O -t
o—.
o
3
0)
Q)
O
O'

4
O
O
?
e 68
O
2
Z. Q)
ta
o <
i
mm

Trgovina z železnino „MERKUR p
66
tt O^ljvL, <3- 27 sl e It a. ceBta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsoKovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in Strojev; vsakovrstnih ponev, ključatničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, irebljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril ir uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
/sega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
Tomaž© ^a žlindra, najboljše um etno gnojilo.	'
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih kri že v.


LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnoč plačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
vrste rent, za*tainih pU^em. prijoritet, komunalnih obligacij, srećk, tielnic. valut, novcev iu devia.
Promete izdaja k vsakemu žrebanja.
Špitalske ulice štev 2.
Zamenjava in eakomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale
—r, - —~ - kupone. —=------- -
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni ------ izgrubi	___
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. JZakouipt in inkasno menif.	Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestih. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do
---------— — dne v/.iliga. -----r. -	-----
Promet s čeki in nakaznicami.