jcmnMv
eMtifcc/
-	.	rji
		':y
	t	// o.lO
riTJiGosuvm		PTTJUGOSIAVIJA
Leto ir.
V'.
7,
■o
23. XII. 1970
7/Pl \
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
Novoletne čestitke v prizadevanjih za uspeh
stabilizacijskega programa
Menim, da ni občana ali člana kolektiva, ki ne bi na lastni koži čutil, da nam neurejene razmere v gospodarstvu in neučinkovite razmejtive gospodarskih funkcij med federacijo in republikami oz. pokrajinami povzročajo že nekaj let nevzdržne razmere na področju trga in osebne potrošnje.
Res je, da se inflacijske tendence pojavljajo v zadnjem času v vseh državah, kjer vladajo neizprosni zakoni ponudbe in povpraševanja. Tega gibanja, ki ima za posledico dviganj e cen in večanje osebnih dohodkov mimo faktorja produktivnosti, se ne more izogniti niti USA.
Ta negativna gibanja tržnega gospodarstva so že v mnogih državah zahtevala, da so posegli po sličnih ukrepih, kot pri nas: zamrznjene cen in osebnih dohodkov. Tega problema se bo naj-brže tudi ZDA težko rešila. Rezultati take negativne stihije' izhajajo iz dejstva, da trošimo več, kot pa ustvarimo. Reševanje gospodarskih težav z novo denarno emisijo, ki nima kritja v blagovni proizvodnji pa čeprav gre za sanacijo elementarnih nesreč, kot so potresi in podobno' ali pa financiranje premalo preračunanih investicij nujno rodi na tržišču povečano povpraševanje po robi (cement, opeka, betonsko železo itd.), ki ima v končni konsekvenci za posledico dviganje prodajnih cen, izkoriščanje konjunkture, vse skupaj pa pritiska na povečanje osebnih dohodkov. V takih razmerah se vrti gospodarstvo v začaranem krogu.
Menim, da so uvodne besede samo delni razlogi za nastali gospodarski položaj pri nas doma.
Pri nas so bili navedeni gospodarski problemi že pri prvi gospodarski reformi označeni kot žarišče inflacije in nam zato v letu 1970 niso tuji oz. novi. Kaj je potem vzr- da smo dosegli zvišanje proč aih cen v Jugoslaviji v le1	1970 za 13 % v
odnosu na ’	1969 in da je iz
dneva v dan čji razkorak med vrednostjo h za in uvoza? Vsekakor v tem ja smo v vsebini zanemarili č pvne zakonitosti svobodnega t!" j jča ter z neštetimi nerešenirhi gospodarskimi predpisi namesto blažili celo pospeševali neurejene tržne prilike.
Kot gospodarstveniku mi je popolnoma jasno, da se gospodarstvu še vedno odvzemajo prevelika sredstva," ki se predvsem kanalizirajo v zvezne fonde, trošenje le-teh sredstev pa ni nikdar podvrženo tako ostremu drobnogledu, kot v gospodarskih, organizacijah. Zato je popolnoma logičen zaključek CK — ZKJ, da se mora gospodarstvu pustiti večja sredstva, republike pa naj na federacijo prenesejo samo tisti del dogovorjenih samoupravnih pravic, ki iso nujno potrebne za enotnost in celovitost skupnega jugoslovanskega trga, financiranje JLA, zunanje politike in podobno. Šele v tem primeru bi lažje trdili, da je naša družba resnično samoupravi j alska in da je v celoti odpravljena oblika državno-kapitalističnega izkoriščanja.
Nesmiselno bi bilo trditi, da sedanje gospodarske razmere niso nekaterim gospodarskim organizacijam koristile ali pa celo pogojevale njihov obstoj. Nekatera dejstva niso daleč od resnice, ko ugotavljamo, da se je v nekaterih gospodarskih organizacijah in grupacijah izguba v na-
prej planirala in to ob istočasnem normalnem izplačilu osebnih dohodkov. Taka podjetja v resničnih pogojih tržne selekcije nimajo pogojev za nastopanje na tržišču, pač pa ustvarjajo v sedanjih pogojih na tržišču zmedo prodajajo za vsako ceno, dvig. jejo prodajne kondicije, da lahk plasirajo neprimerno kvaliteti.
va, mora biti avtor lastnega stabilizacijskega programa. Le v tem in doslednem reševanju gospodarske reforme je mogoče zajamčiti uspešno razreševanje vsekakor ne lahkih problemov, ki stojijo pred nami.
Nam so bodoče naloge v okviru gospodarske reforme zelo verjetno jasne. Letno smo sestavljali lastne delovne programe, ki so imeli za cilj dvig produktivnosti, modernizacijo podjetja, sodobno tehnologijo in organizaci-
Predsednik delavskega sveta Ribaš ing. Slavko bere poročilo o poslovanju podjetja, na proslavi dneva praznika podjetja
efteen® noim Leta
\ !
vt?"
' 'issa*
1971
'V- S e
zeiL
SINDIKALNA ORGANIZACIJA UREDNIŠTVO IN KOLEKTIV
»PAPIRKONFEKCIJE« KRŠKO
proizvodov, izgubo pa jim itak pokriva družba.
Gledano iz našega zornega kota nam trenutno povzročajo težave dolžniki, ki so v tem času narasli na 13 milijonov ND, poslovne banke pa nam istočasno zmanjšujejo že itak skromna o-bratna sredstva, za uvoz repro-materiala, rezervnih delov in investicijske opreme pa moramo polagati neobrestovane depozite.
Vsekakor so to začasni ukrepi stabilizacijskega programa, vendar pa rdeča luč na semaforu za ustalitev inflacije. Trenutno še ne poznamo kompleksnega stabilizacijskega pragrama, vendar pa si ne smemo delati utvar, da lahko inflacijo zaustavimo na tak način, da več uvažamo kot izvažamo, da več porabimo kot ustvarimo, da se ne podvržemo neusmiljenemu zakonu tržne selekcije ter dosledni decentralizaciji zveznih fondov. Seveda to še ni vse, potrebno je še predhodno rešiti nešteto obrobnih problemov, ki pogojujejo rešitev primarnih. Bomo temu kos? Ne smemo čakati samo rešitve od zgoraj. Vsaka proizvodna organizacija in družbena celica, ki proizvaja ali troši družbena sredst-
jo dela, dvig osebnih dohodkov in standarda delovnega človeka na sploh, znižanje proizvodnih stroškov ter končno proizvajati to, kar tržišče rabi in ceni.
Prepričan sem, da smo v teh prizadevanjih iz leta v leto uspevali, v letošnjem letu pa smo poželi^ največje uspehe kot rezultat vloženega dela iz prejšnjih let.
Indeks povečane amortizacije in dohodka (namenjenega za o-sebne dohodke in sklade) smo v 10 mesecih tekočega leta v odnosu na lansko leto zabeležili s 136 %. To je vsekakor lep uspeh in dokaz delovne prizadevnosti slehernega delavca ter še posebej strokovnega kadra, ki ni nikdar zaostajal v programiranju in uresničevanju modeme tehnologije. Za želeti je, da bi nas skupni cilji tudi v bodoče tako enotno in tesno povezovali, kot doslej. Prepričan sem, da bo tak način dela največji prispevek k uresničevanju reformskih nalog in najlepše medsebojno darilo za novo leto 1971.
Vsem delavcem želim v novem letu 1971 obilo delovnih uspehov ter osebne in družinske sreče.
Direktor: Stane Marcijan
Ob 20 - letnici delavskega samoupravljanja so bile zaslužnim elanom podjetja podeljene prvič
Oktoberske nagrade
Letos 24. avgusta je poteklo 20 let, ko je bil v podjetju .izvoljen prvi delavski svet. Ta je štel 15 članov, ki ga je izvolilo 50 takrat zaposlenih delavcev. S tem jubilejnim datumom je bil postavljen v podjetju temelj delavskega samoupravljanja in na-daljnega razvoja. Na prvem zasedanju delavskega isveta dne 6.
9.	1950 -in prevzemu podjetja v upravljanje so delavci sprejeli naslednjo resolucijo:
V tem 20 letnem obdobju je podjetje v resnici uresničilo dano obljubo, klj.uib raznim notranjim potresom. Ti potresi pa delovne skupnosti niso omajali ta-
nagrado v višini 1.000,— din. Član delovne skupnosti je 4 leta. V podjetje je prišel ob sprejetju reforme, ko je bila delovna enota svila pred razformiranjem. Kopičile so se zaloge manj kvalitetnih izdelkov, precejšnje število tkalskih strojev ni bilo več primerno za tkanje kvalitetne svile za izdelavo kravat. Z njegovo pomočjo je podjetje ostivarilo take pogoje dela, da je bil dosežen pri izdelovanju kravat tak asortiman in kvaliteta, da je postala kravata Svilanita pojem na tržišču. Z velikim posluhom za nove tržne razmere in za uvajanje mode na področju kravat je v celoti
Marija je bila med prvimi, ki so se zaposlili v novoustanovljenem podjetju Svilanit. Na delu se prizadeva za čimboljše in kvalitetnejše delo. Delovne naloge opravlja vestno in disciplinirano ter je kot taka za vzgled ostalim. Z delavci enote ima dober odnos. Na stroju, na katerem dela, se prizadeva za čimvečje izkoriščanje, istočasno pa okvare in napake, v kolikor je v njeni moči, sama odpravlja, da bi tako dosegla čimboljše rezultate dela. Izvoljena je bila tudi večkrat v organe upravljanja.
Podeljevanje priznanj članom ctelovpe skupnosti
ko močno, da bi podjetje razrahljalo v temeljih. Ta temelj so
tol naši delovni ljudje, ki so se v svojem ustvarjalnem delu os-lanjali na delavsko samoupravljanje. Leta in leta so se odrekali delitvi ustvarjenega viška dohodka v želji, da bo čim več sredstev za investicijsko izgradnjo in automatizacijo.
Ta velik ustvarjalni dalež za to, da smo si ustvarili sodobno tovarno, je rezultat prizadevanja tako posameznikov kot vseh članov delovne skupnosti. Da bi se podjetje vsaj delno moralno oddolžilo posameznikom, je bila sprožena misel, da se najbolj zasluženim delavcem podelijo vsako leto nagrade. To iniciativo je delavski svet sprejel, da se na dan tovarniškega praznika vsako leto podeljujejo oktobrske nagrade. Te nagrade so bile letos prvič podeljene in sicer dne 17.
10.	1970 naslednjim članom kolektiva:
SELJAK BOGDAN, vodja tkalnice frotirja je prejel prvo nagrado v višini 1.500,— din. Tov. Seljak je član .delovne skupnosti 22 let in je v tem času doprinesel velik delež pri razvoju proizvodnje frotirja, uvajanju moderne tehnologije in investicijske izgradnje. Pri svojem delu je bil prizadeven in imel uspehe. V tem obdobju se je tudi strokovno izpopolnil, in si z izrednim šolanjem pridobil poklic tekstilnega tehnika. Večkrat je bil član organov upravljanja in je še danes, poleg tega pa aktivno dela tudi v družbeno političnih organizacijah.
NOVAK MARJAN, vodja delovne enote svila, je prejel drugo
uspel. Tudi na področju avtomatizacije in izboljševanja same
tehnologije je izdelal več predlogov, ki so bili in bodo po realizaciji izredno jkoristmo vplivali na povečan dohodek podjetja. Sedaj je član delavskega sveta in kot tak tudi aktivno dela na ostalem področju dražbeno-poli-tičnega dela.
ŠUŠTAR SLAVKO, skladiščnik gotovih izdelkov, je prejel tretjo nagrado v višinli 1.000,— din. Član delovne skupnosti je 16 let, od tega je že 10 let na delovnem mestu vodja sikladišča gotovih izdelkov. Delovne naloge vseskozi uspešno opravlja. Njegova zasluga je, da v skladišču gotovih izdelkov ni zastojev, ker so delavci pod njegovim vodstvom vedno pripravljeni!, ne glede na čas odpremiti kupcem naročene proizvode. Poleg svojega rednega dela aktivno dela v dmžbeno-poli-tičnih organizacijah podjetja, bil je tudi večkrat funkcionar sindikalne podružnice in uspešno deluje pri organiziranju raznih športnih prireditev.
SLAPAR NIKO, zaposlen na delovnem mestu tiskanje obesnih listkov, je prejel nagrado v višini 500,— din. Član delovne skupnosti je že 10 let. Slapar Niko je vesten na delovnem mestu in delovne naloge uspešno opravlja. Ima vzgleden odnos do delavcev in do delovnih sredstev. V enoti je ostalim vzgled dobrega delavca.
POTOČNIK MARIJA, delavka na avtomatu za nabijanje po dolžini, je prejela nagrado v višini 500,— din. članica delovne skupnosti je že 22 let. Tov. Potočnik
KOMATAR MAJDA, poenterka v delovni enoti šivalnica, je bila nagrajena z nagrado v višini 500,-— din. Članica delovne skupnosti je že 15 let, na delovnem mestu poenterke pa 10 let. Delovne naloge opravlja uspešno in strokovno. Nikoli ne oporeka o-ipraviti delo tudi po delovnem času. Delo opravlja s polno mero razumevanja in brez negodovanja, pri delu je marljiva in dosledna. Naloge, ki jih ima, o-pravlja v določenih rokih, do delavcev ima zelo dober odnos in vsakemu Obrazloži nejasnosti v zvezi z obračunom OD. Sodelovala je tudi v organih upravljanja ter sklepe pravilno tolmačila o-stalim delavcem.
STANKOVIČ BiRANKO, vodja konfekcije svile, je prejel nagrado v višini 500,— din. V podjetju dela že 17 let. Zaposlil se je kot prebijalec listnih in žakard-nih kart v obratu svile Mekinje. Pri delu je bil zelo uspešen in je večkrat dajal razne predloge za izboljšave, tako pri prebijanju kart, kakor tudi pri izdelavi ga-lirnih vrvic, za kar je dobil že tudi priznanja. Iz delavca je zrasel v tekstilnega tehnika in pred ileti prevzel konfekcijo kravat. Pri delu je zelo požrtvovalen ne gleda na čas, njegov cilj je, da bo delo pravočasno in čimboljše opravljeno. Do sodelavcev ima pravilen odnos, zato tudi dosega pozitivne uspehe pri delu v enoti svile. Aktivno sodeluje tudi v delu organov upravljanja, v raznih odborih in komisijah. Udejstvuje se tudi na športnih tekmovanjih.
ZAJC CIRIL, mojster — vzdrževalec statev, je prejel nagrado v višini 500,— din. Član delov-
ne skupnosti je že 22 let in od tega že več let na delovnem mestu mojstra. Pri svojem delu je uspešen, saj spada v starejšo generacijo mojstrov in s svojimi pridobljenimi izkušnjami uspešno sodeluje pri vzdrževanju strojnega parka. Spoštuje tovarniški red in delovno disciplino in ima do sodelavcev in delovnih sredstev pravilen odnos. Bil je izvoljen tudi v organe upravljanja podjetja.
PLEVEL MARIJA, tkalka v delovni enoti tkalnica frotirja je bila nagrajena z din 500,-. V podjetju je zaposlena že 22 let. Pri delu je izredno pridna in se trudi za dosego čimboljših rezultatov dela. Spoštuje tovarniški red, delovno disciplino in po nepotrebnem ne zapušča delovnega mesta. Do delavcev ima dober odnos. Eno mandatno dobo je bila tudi članica delavskega sveta in sindikalnega odbora.
AVBELJ KRISTINA, predde-lavka na snovanju v delovni enoti tkalnica frotirja, je bila nagrajena z 500,-din. V podjetju je zaposlena 19 let. Delala je na raznih delovnih mestih v tkalnici frotirja. Pri delu je prizadevna in je izkušena delavka. Pri uvajanju novih metod in organizacije dela se je pokazala iznajdljiva. Na pomanjkljivosti opozarja in predlaga rešitve za odpravo le teh. Spoštuje tovarniški red, ima pravilen odnos do nadrejenih in ostalih delavcev. Bila je tudi članica delavskega sveta in odbora sindikata.
ŠTRUKLEC ZALKA, previjal-ka na 'križnem previjanju v delovni enoti tkalnica frotirja, je bila nagrajena s 500,— din. V podjetju je zaposlena že 12 let in dela na križno previjalnem stroju. Pri delu je izredno prizadevna, delovne naloge pa opravlja brez oporekanja in negodovanja. Spoštuje tovarniški red, delovno disciplino in goji tovariške medsebojne odnose. Pri uporabi delovnih sredstev se ravna po navodilih vodje dela. Izvoljena je bila tudi v delavski svet in odbor sindikata.
JUHANT NADA, strojna šival-ka v konfekciji frotirja, je prejela nagrado v znesku 500,— din. V podjetju je zaposlena že 9 let in ves čas dela na omenjenem delovnem mestu. Pri delu je uspešna in zvesto opravlja delovne naloge ter dosega dobre rezultate dela. Do delovnih sredstev ima pravilen odnos, med sodelavci pa goji dobre medsebojne odnose.
MAČEK JOŽE, barvar v delovni enoti barvama, je prejel nagrado v znesku 500,— din. Član delovne skupnosti je že 14 let. Ves čas zaposlitve dela na barvnem aparatu, pri delu je uspešen in dosega povprečne rezultate dela. Do sodelavcev ima pravilen odnos. Izvoljen je bil v organe upravljanja in je na delavce enote pravilno prenašal sprejete sklepe.
MATIČIČ VINKO, mojster mehanične delavnice, je prejel nagrado v znesku 500.— din. V podjetju je zaposlen že 13 lat kot vodja dela v mehanični de-
Za zasluge na gospodarskem in komercialnem področju je podjetje podelilo posebna priznanja tudi zunanjim sodelavcem
OB 20. LETNICI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA SO BILE ZASLUŽNIM ČLANOM PODJETJA PODELJENE PRVIČ OKTOBRSKE NAGRADE
lavnici. Pri delu je vesten in poskuša biti dosleden pri izvajanju delovnih nalog. Delovne naloge opravlja strokovno in predlaga tudi boljše rešitve kot so nakazane. Pri delu je discipliniran in spoštuje tovarniški red. Skrbi tudi za ohranitev orodja in o-preme, is katero razpolaga mehanična delavnica. Do delavcev ima pravilen odnos, naloge nadrejenih pa vestno opravlja. Izvoljen je bil že tudi v organe upravljanja.
TREBUŠAK ANTON, delavec v skladišču surovin, je prejel nagrado v znesku 500,— din. Član delovne skupnosti je 6 let in se je ob nastopu zaposlil v skladišču surovin, kjer dela še sedaj. Delovne naloge opravlja disciplinirano in če se pokaže potreba, je pripravljen delati tudi po delovnem času. Do delovnih sredstev ima pravilen odnos, zavedajoč se, da so to družbena sredstva, s katerimi upravlja delovna skupnost.
PAVLIČ AVGUST, 'knjigovodja osnovnih sredstev, je prejel nagrado 500,— din. Imenovanemu je poteklo že 15 let, od kar se je zaposlil v podjetju. Delovne naloge knjigovodje osnovnih sredstev opravlja vestno in vzorno. Izvaja tudi nadzor nad uporabo osnovnih sredstev ter opozarja na pomanjkljivosti ali nepravilno uporabo teh sredstev. Delovne naloge opravlja strokovno in z vso prizadevnostjo. Do sodelavcev kakor tudi do nadrejenih ima pravilen odnos.
POLJANŠEK LJUBA, telefonistka, je prejela nagrado v znesku 500,— din. Članica delovne skupnosti je 18 let in že .10 let opravlja delovno nalogo telefonista. Delo, ki ga opravlja je zahtevno, ker neposredno sodeluje z raznimi poslovnimi strankami. Delo opravlja v splošno zadovoljstvo s tem, da hitro posreduje telefonske zveze in skrbi, da so pogovori čim krajši, s čemer prispeva k manjšim telefonskim stroškom. Delovna sredstva uporablja strokovno, pri izvajanju delovne naloge je disciplinirana, spoštuje tovarniški red in se trudi za čimbolj uspešno vzpostavljanje telefonskih zvez in razmnoževanje raznega ciklostilne-ga gradiva.
ŠKAPIN MARIJA, referent za prodajo bombaža v komercialni službi, je prejela nagrado v znesku 500,— idin. Imenovana je članica delovne skupnosti že 18 let. Ves ta čas dela na področju prodaje. Pokazala se je kot vestna in marljiva delavka in je s svojim posebnim prizadevanjem dokazala, da je sposobna opravljati zadano ji delovno nalogo in pri kupcih uživa primeren ugled. Delovne naloge izvršuje brez oporekanja in se ravna po tovarniškem redu. Med delavti ima dobre odnose. Večkrat je bila že izvoljena v organe upravljanja.
K tem priznanjem, ki jih je podelila delovna skupnost naštetim sodelavcem se s čestitkami pridružuje tudi uredniški odbor z željo, da bi tudi v .bodoče dosegli vsaj take ali še boljše rezultate dela.
Pravilnik, ki ga je sprejel delavski svet podjetja o dodeljevanju oktoberskih nagrad omenja, da se dodeli nagrade za posebne zasluge na področju goapodar-skega, finančnega in komeraiail-nega dela tudi zunanjim sodelavcem. Tako je odbor za razvoj in organizacijo podjetja na seji dne 26. 10. 1970 predlagal za nagrade naslednje zunanje sodelavce:
ŽIBERNA Viktorja,
MAHNIČ Ladota,
PREŠERN Cirila,
GULIČ Danila
vsi iz uvozno izvoznega podjetja Jadran iz Sežane. Predlog je obrazložen s tem, da je podjetje Svilanit s podjetjem Jadran iz Sežane v zadnjih 6 letih tesno sodelovalo na področju uvoza strojev in reprodukcijskega materiala. Ko je bilo podjetju najtežje za obratna sredstva, nam
Dne 7. 12. 1970 je bila v dvorana Komunalnega zavoda za so; cialno zavarovanje v Ljubljani skupščina Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev. Zastopniki zavarovancev so obravnavali sprejem statuta skupnosti, poročilo o 9-mesečnem poslovanju sklada in ustanovitev zveze skupnosti. Razprava o statutu je potekala skoraj 2 meseca. Delovne organizacije, zavodi, posamezniki itd. so dali svoje pripombe k novemu statutu, ki praktično zamenjuje zvezni zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev. Na podlagi tega statuta bodo zavarovanci preko svojih samoupravnih organov sami določili povečan obseg zdravstvenega zavarovanja in seveda tudi .prispevke.
Obvezne Oblike zdravstvenega varstva so takšne, kot so bile do sedaj. Druge Oblike zdravstvenega varstva pa so:	zdravstveni
pregledi, zdravljenje bolnikov, medicinska rehabilitacija in druge vrste medicinske pomoči v zdravstvenih zavodih. Zdravila in drug pomožni material, zdravljenje zobnih bolezni, zdbotehnična pomoč in zoboprotetična sredstva, proteze, ortopedski in drugi pripomočki, zdravljenje v zdraviliščih in okrevališčih.
Po statutu bodo morali zavarovanci prispevati tudi k stroškom za zdravstveno varstvo in sicer za naslednje:
1.	za zdravila, pomožni in sanitetni material,
2.	za vsak prvi obisk zdravnika na bolnikovem domu, ki je o-pravljen na zahtevo zavarovane osebe,
3.	za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu, če ne gre za pregled v dispanzerjih,
4.	za intervencije ob prekinitvi nosečnosti db primeru, M ga določa splošni akt,
5.	za prevoz z reševalnim vozilom,
6.	za proteze, ortopedske in druge pripomočke,
7.	za zobozdravstveno nego, za zobotehnično pomoč in zoboprotetična sredstva,
je podjetje Jadran Sežana priskočilo na pomoč s tem, da nam je dodelilo posojilo v znesku 2,000.000,— din. Ta obratna sredstva so podjetju v marsičem pomagala, da se je lahko dvignilo na sedanjo raven.
Poleg predstavnikov omenjenega podjetja pa so prejeli nagrade še:	dr. BENINGER Jože,
predsednik Skupnosti zdravstvenih zavodov Slovenije, ki je na področju zdravstva doprinesel to, da si ‘je naše podjetje utrlo pot .s svojimi tipiziraniimi artikli za zdravstvo na področju Slovenije, Hrvatske in Vojvodine.
TIŠLARIČ Anton, predstavnik Poslovnega združenja hotelirjev iz Zagreba, ki je s svojim delom doprinesel za podjetje to, da -se uvajajo frotir brisače kot tipizirane v hotelirstvu.
KUŠAR Karel, direktor Gospodarskega razstavišča in pradsed-
8.	za intervencijo in zdravljenje zastrupitev z alkoholom oz. zaradi pijanosti,
9.	za neobvezno cepljenje. Pogoje za prispevek k stroškom in višini prispevka določi skupščina Skupnosti -s sklepom o -stalnem znesku v odstop ali kombiniranje ali pa določi tudi kolikšen del stroškov gre v breme delovne skupnosti. Prispevek zavarovanih oseb 'k stroškom za posamezne oblike potrebnih zdravstvenih varstev mora biti strokovno opravičljiv in družbeno utemeljen tako, da ne odvrača zavarovalnih oseb od uporabe zdravstvenega varstva. Statut tudi določa, da ima zavarovanec pravico do nadomestila osebnega dohodka ob začasno zadržanosti od dela, ki znaša najmanj 60 — 80% od povprečnega mesečnega dohodka v preteklem le-
Beograjski sejem »Moda v svetu« ki je bil od 2. 10. 1970 d-o
11.	10. 1970 postaja iz leta v leto uspešnejši. Na sejmu je bilo zaključenih veliko poslovnih aranžmajev, kakor tudi prikazano modnih novitet na področju tekstila. Sejem »Moda v svetu« se razlikuje od ostalih sejmov potem, da se tu prodaja blago predvsem za predstoječo sezono. Na tem sejmu iso dosedaj poslovne aranžmaje v -glavnem zaključevala trgovska podjetja Srbije, na letošnjem pa je bilo o-paziti precej razstavljavcev tudi iz drugih republik.
Na -sejmu je razstavljalo -svoje proizvode tudi naše podjetje. Presežena so bila vsa pričakovanja komercialne službe, saj je bil dosežen promet okrog 55.000,— din. Ta aranžma je bil v Beogradu eden naj večjih se-
nik občine Ljubljana — Bežigrad za njegovo materialno pomoč pri nabavi deviznih sredstev za uvoz prvih avtomatskih statev.
LAMPE Vilko, direktor trgovskega podjetja Tekstil Ljubljana za materialno pomoč pri nabavi no-vih 18 avtomatskih statev Gi-ani. Podjetje Tekstil je kreditiralo Svilanitu na ta način, da smo jim najeti kredit vračali z našimi proizvodi.
WALTRICH Danilo, zastopnik iz Gorice za pomoč pri nabavi raznih strojev iz Italije in nabavi rezervnih delov in raproma-teriala.
V imenu podjetja je nagrajencem spregovoril tov. -direktor in jim izročil ob pogostitvi v ta namen posebno izdelane diplome in ma j olike s kamniškim grbom v trajen spomin kot siirrlbol na mesto Kamnik.
Člani skupščine so Obravnavali tudi finančni načrt, M izkazuje, da je bilo za zdravstveno varstvo in nadomestila ter za druge izdatke od planiranih 366,334.000,-din porabi j enih v 9 mesecih 2-93,616.000,— din. Zaradi pri-manjkanja v skladu v prvi polovici leta plačujejo zavarovanci dodatni prispevek v višini 0,75 0/0. Poraba sredstev se torej giblje nekako v planiranem okviru.
Sedanja skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev obsega 17 občin. Zavarovanci občine Idrija so že leta 1967 izrazili željo, da bi se priključili skupnosti Ljubljana. Tako je bil v prvih dneh meseca decembra izveden referendum in zavarovanci te občine so se z večino glasov izrekli za priključitev. Tako sedaj obsega Komunalna skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev v Ljubljani 18 občin.
jemskih uspehov. Poslovni rezultati kažejo, da sejem postaja izleta v leto bolj interesanten, ne samo po zaključenih poslih, pač pa tudi zaradi tega, ker nam bodo zaključeni posli v bodoče jasna orientacija za proizvodnjo za naslednjo sezono.
-Ob prehodu skozi razstavljeni paviljon je bilo opaziti, da dajejo podjetja velik povdarek aran-žiran-ju. Sodobno aranžiranje in prikaz modnih novosti na sejmu pomeni že pol prodaje, istočasno pa je odraz napredka tehnike aranžiranja in mode. Tudi na tem sejmu Svilanitov paviljon ni bil aranžiran tako kot bi želeli. Strokovna služba bo morala na tem področju še marsikaj storiti, da bodo razstavljena paviljoni Svilanita vsaj enaki dragim, če ne boljši...
Kakšne pravice in dolžnosti zagotavlja zavarovanca statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja
Uspeh na Beograjskem sejmu »Moda v svetu«
Sklepi organov upravljanja
Od izida zadnje številke Kamniškega tekstilca sta bili 2 seji delavskega sveta in več sej svetov delovnih enot in izvršilnih organov. Na seji delavskega sveta dne 8. oktobra 1970 je delavski svet razpravljal o naslednjih vprašanjih:
Sproženo je bilo vprašanje, iz kakšnega razloga niso bili izplačani dohodki na osnovi nove analitične ocene delovnih mest. Povedano je bilo, da so bili izplačani osebni dohodki za mesec avgust enaki prejšnjim mesecem kot izraz dveh različnih obračunov, ker je indeks obračunan po osnovi za mesec julij, poleg tega pa so člani v mesecu avgustu koristili še dopust, za kar je osnova obračuna še po starih analitskih ocenah. Tako tolmačenje so člani delavskega sveta sprejeli s pojasnilom, da bo nova analitska ocena postopoma stopila v polno veljavo, šele ko bodo obračunani vsi dopusti.
Komercialna služba je predložila na osnovi zakona o družbeni kontroli cen v potrditev pravilnik o oblikovanju in formiranju cen proizvodov podjetja. Po krajši razpravi je bil pravilnik v celoti sprejet in en izvod potrjenega pravilnika poslan pristojni službi SOb Kamnik v nadaljnjo uporabo.
Na tej seji je bilo sproženo tudi vprašanje podeljevanja okto-berskih nagrad za posebne uspehe pri delu članov delovne skupnosti. Tov. direktor je predlagal, da se naj pripravi osnutek pravilnika in da bi se podelile 3 nagrade po sklepu izvršilnih organov, za druge nagrade pa bi dajali predloge sveti delovnih enot po določenem ključu. Po razpravi je delavski svet predlog v celoti osvojil in zadolžil strokovno službo, da do tovarniškega praznika pripravi pravilnik o podeljevanju oktoberskih nagrad. Razprava je potekala tudi v zvezi z obveznim nezgodnim zavarovanjem nekaterih delovnih mest. Predlaganih je bilo 18 delovnih mest, katerih zavarovanje je bilo tudi soglasno odobreno.
Dana je bila pripomba, da se naj proučijo glede zavarovanja še nekatera druga delovna mesta in se seznam naknadno predloži v potrditev delavskemu svetu. Sprejeti so bili še sklepi o rebalansu gospodarskega plana in odobrenih 3.000,— din odboru za postavitev spomenika Generalu Maistru.
Na seji dne 6. novembra je delavski svet obširno razpravljal o nekaterih .vprašanjih podjetja, saj je bilo na dnevnem redu celo 11 točk. O zdravstvenem stanju delavcev je poročal dr. Kirn. Analiza kaže, da člani delovne skupnosti največ bolujejo zaradi obolenja gibal in dihal. Dr. Kirn pripominja, da je treba predvsem paziti pri sprejemanju v delovna razmerja na ljudi, kateri se razporejajo na delovna mesta, kjer se dela stoje. Dopušča možnost, da so tu in tam obolenja namišlena z ozirom na izgovarjanja na obolenje hrbtenice, kar pa se povsem zanesljivo ne da ugotoviti. Poročilo tudi o-menja, da se je število obolenj dvignilo, sicer pa je padlo število izgubljenih dni, narašča pa dolžina bolniškega staleža. V zvezi s tem poročilom je delavski svet sprejel sklep, da se prouči nakazano problematiko in v okviru sredstev nabavijo določena
zaščitna sredstva in predvidi sredstva za kolektivno preventivo.
Praizvodno-tehnična služba je predlagala nakup nekaterih osnovnih sredstev, ki so bila planirana, če bodo na razpolago sredstva. Na osnovi obrazloženega predloga je delavski svet sprejel, da se nabavi aparat za barvanje metražnega frotirja, aparat za barvanje komadnih izdelkov, sušilec, stroj za odvijanje pramenov blaga, centrifuga, aparat za raztapljanje barv, kombiniran
Za odpravo socialnih razlik moramo najprej odstraniti njene vzroke. Napake in slabosti lahko odstranjujemo ali se borimo proti njim lahko samo, če poznamo izvore teh pojavov. Socialne razlike, ki pri nas predvsem bodejo v oči so osebni dohodki. Pri tem pa se nikoli ne vprašamo, kaj je kdo koristnega storil. Spomnimo se žolčnih razprav pred nekaj meseci v zvezi z korekturo analitičnih ocen delovnih mest. Nekateri so med seboj kar tekmovali, kateremu delovnemu mestu je pripisati več točk, nismo se pa vprašali koliko sredstev bo treba zato ustvariti s konkretnim delom in boljšim gospodarjenjem. Analitična ocena ni socialni kriterij, pač pa je osnova nagrajevanja glede na primerjavo zahtev med posameznimi delovnimi mesti. Nagrajevanje in višina osebnega dohodka je odvisna samo od količine ustvarjenega dela in ker je to delo družbeno potrebno. Sama analitična ocena nam torej ne more dati še ničesar, če za to nismo ustvarili materialnih pogojev. V našem sistemu nagrajevanja pa bi radi, da smo vsi enako nagrajeni, neglede na to koliko kdo prispeva k ustvaritvi družbenega dela. Pri tej borbi za točke smo zasledovali le to, da si vsako delovno mesto pridobi čimveč točk. Ko pa smo sklepali in predlagali analitično oceno strokovnim delovnim mestom pa je bila vsaka točka preveč. Nagrajevanje med delavci in strokovnimi kadri je pri nas še dokaj ne urejeno. O tem, kako nagrajevati strokovne kadre je govoril tudi tov. Tito v Kragujevcu na poti po Srbiji. Res je, da so za vse enaki življenjski pogoji, morda za večje družine celo težji, če je v družini zaposlen samo eden, toda pomniti moramo, da po vrednosti vsi enako ne ustvarjamo.
O socialnih razlikah je govoril tudi predsednik republiškega sindikata zveze sindikatov Slovenije in med drugim dejal:
O temu vprašanju se zadnje čase mnogo govori, vendar pa stvar poenostavljamo. Ne smemo misliti, da je bistvo problema samo v razlikah osebnih dohodkov in materialnem položaju posameznikov družbenih slojev v družbi. Teh razlik sicer ni za podcenjevati, toda materialne razlike so predvsem posledica neke druge diferenciacije, ki je mnogo celovitejša. Razlike v materialnem položaju med ljudmi so posledica irazlik v sposobnosti in zmožnosti ustvarjanja razlik v znanju, v kulturi, razgledanosti,
štedilnik, osebni avto in viličar.
Po sklepu delavskega sveta je bilo ponovno obravnavano vprašanje korekture analitskih ocen nekaterih delovnih mest. Strokovna služba je izvršila nalogo s tem, da je s pomočjo zunanjih sodelavcev proučila sporna delovna mesta. Strokovna služba z zunanjimi sodelavci ni mogla najti boljših razmestitev oz. ranga lestvice kot je že sprejeto, zato je predlagala naj ostane sprejeta analitska ocena v veljavi. Člani delavskega sveta so uvide-
t. j. prepada med fizičnim in umskim delom.
Socialne razlike moramo reševati pri koreninah in vzrokih in ne le pri posledicah. To pa pomeni, da je potrebno vsem postopno ustvarjati bolj izenačene možnosti za ustvarjalno delo. Nepismen ali nekvalificiran delavec nikoli ne more ustvariti toliko kot delavec z večjim strokovnim znanjem, ker je njegovo delo bolj spretno in več ustvarja. Glede na to je tudi njegov materialni doprinos pri ustvarjanju dohodka temu ustrezen in vsekakor manjši. Rešitev je v tem, da je pogoj za ustvaritev boljšega materialnega položaja večja sposobnost in več znanja. Materialna baza za osebno usposobitev pa je dana relativno v danih pogojih vsakemu posamezniku. Materialni položaj si bo moral ustvariti vsak sam, na osnovi združenega prizadevanja. To od
H, da je v resnici težko najti tako rešitev, ki bi bila po volji vsem, zato je tudi tak predlog v celoti osvojil, s tem da se uporablja za vsa delovna mesta analitska ocena, kot je bila sprejeta na seji dne 20. 8. 1970.
Sprejeta sta bila še sklepa, da istrokovna služba predloži do konca leta korekturo pravilnika o dodeljevanju posojil in o stanovanjski izgradnji. O tem vprašanju so sveti delovnih enot na široko razpravljali. Podan je predlog naj se graditeljem stanovanjskih hiš v bodoče dodeljuje več kredita in z manjšo odplačilno dobo. Ta pravilnik bo predložen v razpravo v mesecu januarju prihodnjega leta.
nas zahteva sedanji tehnični in družbeni razvoj. Poglejmo samo kako bi izgledalo samoupravljanje, če bi v organih upravljanja sedela za isto mizo večina delavcev z nizkim in pičlim znanjem, med njimi pa peščica visokokvalificiranih strokovnjakov. Kdo bo pri odločanju o razvoju podjetja vplivnejši in kdo bo v resnici upravljal ne glede na formalno enake pravice, ki jih določa ustava.
O teh vprašanjih moramo resno razmišljati in se pripravljati tudi na njihovo reševanje. Takšna diferenciacija ima za nadalj-ni razvoj lahko usodne posledice, predvsem, če gledamo današnji hitri razvoj posebno na področju tehnike. Naša družba v danih pogojih razvoja potrebuje več tehnološkega, ekonomskega, socialnega in sociološkega znanja. Od tega pa je in bo odvisen družbeno ekonomski položaj delovnega človeka.
Svoje varuj - tuje pusti pri miru
Občasno se v tej ali oni delovni enoti pojavijo majhne tatvine. Te sicer niso tako pogoste, da bi bilo glede tega stanje kritično. Vendar pa nastajajo zaradi tega v enoti vznemirjenosti. Strokovna služba in vodja enote morata na posamezne primere takoj reagirati. Delavec, ki mu je ukraden denar ali kakšen drugi predmet je materialno oškodovan, tisti, ki si je tujo stvar prilastil, pa se 'je na protipraven način okoristil.
Če delavec odkrije tatvino med delovnim časom, ga zadeva vznemiri in zmanjša njegovo produktivnost. Oškodovanec tega dne ni več tako zbran pri delu kot bi moral biti in razmišlja kdo bi mu utegnil predmet ukrasti, sumi svoje bližnje, poizveduje po enoti, če bi kdo kaj vedel o tatvini, odvrača pozornost od dela ostale in še druge nevšečnosti.
Ko se prične s poizvedovanjem se tudi drugi delavci v enoti vznemirijo, kajti brez poizvedb se storilca ne da odkriti. Nekdo mora biti osumljen s tem pa še ni rečeno, da je storilec. Tako se stvari še bolj zapletejo, zaradi česar pade produktivnost in končno imata podjetje in posamezniki največjo škodo včasih zaradi malenkosti, ki jo je storil nepošten delavec. Če pa delavec ali podjetje prijavi tatvino milici, nastopijo še večje neprijetnosti. Osumljeni očitajo oškodovancu, češ da mu je vzel dobro
ime, da ga je zaradi tega zaslišala milica in nazadnje nastane med ljudmi še sovraštvo.
Ni dolgo tega, ko so v delovni enoti šivalnica zmanjkale škarje, izvijač in nalivno pero. Pero, če je bilo boljše znamke je vredno 200 din. To pa je že precejšen znesek za vsakogar. Vodstvo enote prosi službo, da zavzame ustrezne ukrepe in da se zmikavtom stopi na prste. Podobni primeri so bili tudi v tkalnici frotirja, ko je ddlavou zmanjkal prstan vreden 500 din, drugemu ura in podobno.
Tak odnos delavca do delavca, upravljalca do samoupravljavca ni namestu. Končno občani danes niso tako ubogi, da bi se morali ze ceno svojega življenja posluževati takšnih prijemov. To delajo ljudje, ki nimajo moralnega sočutja do svojega sotovariša, ki si mora z enakim ali celo težjim delom zaslužiti denar. Glede na take pojave se priporoča delavcem, da s seboj na delo ne jemljejo večje zneske denarja ali predmetov večje vrednosti, če že pa mora imeti kdo pomembnejši predmet pri sebi na delu, potem je dolžan nanj sam paziti.
V primeru, da delavec opazi tatvino lastnega predmeta, ali o-rodja za katerega je zadolžen, naj o tatvini sam ne poizveduje. Zadevo naj prijavi vodji enote, ki bo poskrbel, da to sporoči na pristojno mesto zaradi povzema ustreznih ukrepov.	-da
Socialne razlike bodejo v oči
Naše gasilke so zopet tekmovale
Gasilsko društvo tovarne usnja Kamnik je dne 8. 11. 1970 organiziralo večjo vajo enot civilne zaščite. Na sodelovanje so bile povabljene tudi gasilke našega društva. Dekleta so se zelo dobro izkazale in so bile pohvaljene od vodstva organizatorjev vaj. Tudi one so pohvalile organizatorje vaj enot CZ tovarne usnja. Va-
je so potekale po določenem programu brez omembe vrednih zastojev in napak. Po končanih vajah pa so izročili vsakemu udeležencu po 20,— din za kosilo.
Gasilcem tovarne Utok želimo mnogo uspehov pri pridobivanju žen gasilk in skupnega sodelovanja na vseh področjih gasilstva.
Z gasilskim pozdravom
NA POMOČ!
Enote CZ so na alarmni znak stopile v reševalno' akcijo
Sprehod po naših sanitarijah
To je vsekakor malce nenavaden naslov, marsikdo bo morda zmajeval z glavo, češ, kaj je o takih problemih sploh vredno pisati. Toda, kjerkoli živi na kupu masa ljudi, so prav sanitarije ogledalo o kulturnem stanju in miselnosti te skupine. Ko potujem po svetu in vidim npr. sanitarije na velikih letališčih, kjer se vsak dan znajde na tisoče ljudi iz vseh delov sveta, potem se moram dostikrat vprašati, kako je to mogoče, da so ti prostori tako vzorno vzdrževani, pri nas pa na vsakem oglu vidimo le »balkan«.
V našem podjetju smo v zadnjem času v sanitarije vložili težke milijone. Ob tem pa se moramo vprašati, ali smo poleg tega napravili tudi vse potrebno, da te tudi primerno vzdržujemo. Prepričan sem, da je nemogoče vzdržati red na takih prostorih, ne da bi jih kdo vsaj nekajkrat na dan ne pregledal in očistil. Zdi se mi velika škoda, da smo v sanitarije vložili toliko denarja z namenom, da bi tudi na tem mestu dokazali svojo civiliziranost in kulturnost, da pa nismo sposobni, da bi bili ti prostori vedno taki, da lahko vanje
Članice operativne enote gasilskega društva Svilanit
vstopi vsak trenutek vsakdo, ne da bi nas morda ob tem spreleteti rdečica.
Kakšen odnos imamo do sanitarnih prostorov, nam zgovorno kažejo primeri, ko so bile nekatere sanitarije mesece in mesece sploh zaprte radi malenkostnih okvar, npr. v barvami in v konfekciji svile. Imamo tudi primere, ko se sanitarije skladišča u-porabljajo za razno robo. Zgodi se tudi, da so sanitarije v okvari, minejo pa dnevi in tedni, da se komu zljubi dkvaro odpraviti.
Prepričan sem, da znamo doma na naše intimne prostore skrbno paziti. V tovarni pa imamo službe, ki morajo skrbeti za higieno pri delu. Mislim, da je že s stališča investiranega denarja treba nekoga zadolžiti, da bo skrbel za red in snago brez ozira na to, da spada to vprašanje pod vrsto higienskih ukrepov. Nepotrebno bi bilo sedaj delati neko ekonomsko računico, koliko se za čiščenje sanitarij splača poseben človek, sigurno pa je, da bo počutje ljudi boljše, če bodo imeli sanitarije v redu, Otajiti materialni pogoji sami so taki, da so tudi ti intimni prostori lahko naš vzor.
VB
V NOVO USTANOVLJENI DELOVNI ENOTI KONFEKCIJA FROTIRJA SO IZVOLILI ORGANE UPRAVLJANJA
Po sklepu delavskega sveta o razpisu volitev 2 članov delavskega sveta in izvolitev članov v svet delovne enote konfekcija frotirja, so bile izvedene volitve dne 7. 10. 1970. V delavski svet sta bila izvoljena Jagodic Jože in Koncilja Milena, v svet delovne enote pa: Rak Janez, Grkman Valči, Žargi Pepca, Podgoršek Marija, Lazar Anica, Perčič Marija in Repnik Francka. Z novoustanovljeno delovno enoto se je število članov delavskega sveta povečalo za 2 in šteje sedaj 31 članov.
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta
BABNIK Franca
se toplo zahvalim članom delovne enote gospodarsko-finančne službe za izraženo sožalje in venec. Enako se zahvaljujem Osnovni organizaciji sindikata za darovani venec.
Še enkrat iskrena hvala.
KRAPEŽ Julči
Razgovor s proizvajalci
Predstavljamo vam enega izmed najstarejših članov delovne skupnosti, tov. Pavlič Avgusta. Verjetno vsi poznamo tihega in skromnega moža, ki dela v računovodskem oddelku kot knjigo-
vodja osnovnih sredstev. Z ozirom na njegovo skromnost je tudi tokrat le malo povedal o sebi, svojem delu in življenju. Povedal je, da je v podjetju zaposlen že 16 let in je po poklicu finančni knjigovodja. Pred vstopom v Svilanit je delal pri Elektro Ljubljana, kjer je bil prvi, ki je bil izvoljen v delavski svet. Rojen je v Kamniku, vendar ga je življenje vodilo tudi izven svojega rojstnega kraja. 13 let pred vojno je bil v službi v raznih vojaških edinicah in sicer v Novem Sadu, V Skopju in nazadnje v Kraljeviči. Na vprašanje kako se kaj počuti v podjetju je dejal, da do sedaj ni imel nobenih problemov in se v delovni skupnosti dobro počuti. Kot knjigovodja osnovnih sredstev včasih naleti na težave, ker mu v tej ali drugi enoti premeščajo osnovna sredstva in tako Izgubi sled za njimi, in porabi precej časa, da jih ponovno najde. Včasih tudi iz enega osnovnega sredstva napravijo dva ali pa obratno iz
dveh enega, npr. pri predelavi raznih stalaž. Morda se posamezniki premalo zavedajo, da mora biti evidenca osnovnega sredstva ažurna. Čestokrat tudi na osnovnih sredstvih odstranijo evidenčno številko in namesto, da bi to odgovorni vodja dela pritrdil nazaj, se številka enostavno izgubi. Zato je njegova želja, da bi tudi temu vprašanju vodje enot in strokovnih služb posvetili več skrbi in knjigovodstvo sproti obveščati o eventuel-ni zamenjavi osnovnih sredstev oz. premestitvi ipd.
Kot je tov. Pavlič povedal je bil tudi med prvimi uredniki Kamniškega tekstilca. Kamniški tekstilec je pričel izhajati leta 1961, sicer le v ciklostilnem tisku, toda začetek je bil. Iz tega glasila se je razvilo današnje sodobno glasilo delovne skupnosti Kamniški tekstilec. Omenil je tudi, da je bil med ustanovitelji blagajne samopomoči in dolgoletni predsednik. Delal pa je tudi v organih upravljanja. Zad-
nja leta pa se je umaknil in prepušča reševanje samoupravnih nalog mlajšim. Pripominja, da je družbeno politično deloval tudi izven podjetja, saj je bil v odboru SZDL Kamnik blagajnik in celo sodnik porotnik na Občinskem sodišču v Kamniku.
Tov. Pavlič se v letu 1971 poslavlja od kolektiva in navaja, da težko zapušča delovno skupnost, v kateri se je dobro počutil. Toda čas je neizprosen. Dopolnil je 61 let starosti, delal pa jih je polnih 40 let. S tem si je zaslužil pravico, da bo v jeseni svojega življenja mimo in brezskrbno živel v krogu svoje družine. Med dragim je povedal še to, da želi članom podjetja, da bi kar najboljše gospodarili v času, ko so zopet na vidiku strogi gospodarski ukrepi. Članom delovne skupnosti želi, da bi bili kar najbolj ustvarjalni in si na ta način zagotovili svoj dražbe-no-ekonomski položaj, kar bo v korist njih samih in podjetja.
Za te želje se tov. Gustelnu zahvaljuje uredniški odbor in mu v imenu delovne skupnosti želi, da bi zdrav in zadovoljen mnogo let užival svoj zasluženi pokoj.
Rezultati športnih tekmovanj v počastitev praznika podjetja
Kakor vsako leto, je bilo tudi letos organizirano tekmovanje v različnih športnih panogah, v počastitev praznika podjetja. Pripomniti moram, da je bila udeležba članov še dokaj velika, kar pa ne moremo trditi za udeležbo članic. Presenetljivo je tudi to, da se tekmovanj ne udeležuje mladina, čeprav smo ravno Ibtos zaposlili veliko mlade delovne sile.
Rezultati po posameznih panogah so bili sledeči:
I.	STRELJANJE ČLANI
1.	Šuštar Slavko
2.	Rifel Ivan
3.	Zajc Ciril
4.	Simičak Ciril
5.	Ribaš ing. Slavko
6.	šmidovnik Anton
7.	Benko Janez
8.	Šurk Miki
9.	Svetič Jože
10.	Goričan Jože
11.	Pregl Leon
12.	Burja Janko
13.	Fider Franc
II. NAMIZNI TENIS
IH. ŠAH
točk od
10 možnih
1.	Petek Anton	9
2.	Simičak Ciril	8
3.	Ribaš ing. Slavko	8
4.	šurk Miki	7 Vs
5.	Benko Janez	6 Va
6.	Goričan Jože	5
7.	Šuštar SlaVko	5
8.	Stankovič Brane	2
9.	Svetic Jože	11/2
10.	Burja Janko	11/2
6. Pregl Leon	348	VI. PETEROBOJ	
7. Novak Maks	342		
8. Svetic Jože	305	1. Benko Janez	43
		2. Šuštar Slavko	39
V. STRELJANJE Z	LOKOM	3. Ribaš ing. Slavko	39
		4. Šurk Miki	36
	krogov	5. Goričan Jože	33
		6. Svetic Jože	31
1. Benko Janez	29	7. Pregl Leon	22
2. Šuštar Slavko	19	8. Stankovič Brane	17
3. šurk Miki	17		
4. Svetic Jože	17	VII. STRELJANJE —	ČLANICE
5.	Ribaš ing. Slavko
6.	Novak Maks
7.	Goričan Jože
8.	Pregl Leon
9.	Novak Franc
10. Stankovič Brane
16
15
14
13
9
8
krogov
147
145
129
127
122
113
dobljenih
g možnih Tekmovanje v spretnostni vožnji na dan tovarniškega praznika
1.	Breznik Olga
2.	Flerin Mija
3.	Maiger Stanka
4.	Hlade Tončka
5.	Hribar Dani
6.	Globočnik Marjana
VIII.	KEGLJANJE — ČLANICE
__lesov
1.	Hlade Tončka	132
2.	Golob Joži	114
3.	Globočriik Marjana	108
4.	Maiger Stanka	100
5.	Hribar Dani	87
6.	Breznik Olga	83
7.	Flerin Mija	82
IX.	TROBOJ
točk
1.	Hlade Tončka	29
2.	Globočnik Marjana	22
3.	Hribar Dani	19
4.	Breznik Olga	14
5.	Maiger Stanka	14
6.	Radman Nada	9
7.	Golob Joži	8
Predsednik komisije za šport Ribaš ing. Slavko
1. Svetic Jože	8	IV. KEGLJANJE —	ČLANI
2. Benko Janez	7		
3. Novak Franc	6		lesov
4. Ribaš ing. SlaVko	5		
5. Goričan Jože	4	1. Šuštar Slavko	398
6. Pregl Leon	3	2. Goričan Jože	383
7. Šurk Miki	2	3. Benko Janez	356
8. Šuštar Slavko	1	4. Šurk Miki	351
9. Stankovič Brane	0	5. Ribaš ing. Slavko	349
Rezultati kontrole koles pod geslom:
„Za večjo varnost kolesarjev in vprežnih vozil v prometu"
Tehnične
— Zahteve tržišča po vedno večjih količinah metražnega frotirja so nas privedle do odločitve, da nabavimo strojno opremo za oplemenitenje tega blaga. Vse doslej -smo iskali usluge za barvanje in beljenje v drugih tovarnah, katere so v stanju oplemenititi le omejene količine, ravno tako nam ne morejo dati takšne kvalitete kot si jo želimo. Posebno se je zataknilo, ko smo pričeli s poiskusno količino barvanja striženega frotirja, katerega nam nobena tovarna ne more pobarvati, iker nima za to primernega strojnega parka. Z novim postrojenjem bomo lahko oplemenitili tudi striženi frotir proti krčenju, kateri je barvan že v preji, vendar nam povzroča težave, ker se po prvem pranju močno skrči, kar sigurno ni dobra reklama za tavamo. Strojna oprema je že naročena in bo dobavljena v začetku prihodnjega leta. Stroje bomo montirali v bivše prostore konfekcije svile in to le začasno, kmalu pa bo potrebno misliti na nov prostor za barvarno metražnega blaga, ker bodo ti prostori kma-
novice
lu premajhni za predvidene količine. Za normalno obratovanje tega oddelka bo potrebno kontinuirno tkati metražni frotir skozi celo leto.
—	Z nabavo novega viličarja smo modernizirali transport in s tem razbremenili transportne delavce dviganja težkih bremen in nevarnega razkladanja in zlaganja zabojev surove preje.
—	Konfekcija frotirja — naš novi poilskuisni obrat je že pokazal prve pozitivne rezultate. Da mu bomo omogočili čim-prej rentabilnejšo proizvodnjo, smo nabavili 4 sodobne šivalne stroje s povratnim transportom. Predvideva pa se v krajšem času nabava še nekaterih strojev.
—	V tkalnici frotirja obratuje je vedno 8 starih tkalskih statev, katere imajo že majhno rentabilnost in so potrebne za generalni remont. Iz omenjenih razlogov se bo te statve s 1. januarjem Močilo iz proizvodnje, namesto njih pa se bosta nabavili 2 novi Giani statvi. Manjkajočo proizvodnjo se bo krilo z nočno izmeno na Tielejervih strojih.
J. M.
Pod tem geslom so prometne komisije v mesecu oktobru izvajale zvezno prometno akcijo. Namen akcije je bil opozarjati kolesarje in voznike vpreg za večjo prometno disciplino na cesti, upoštevanje prometnih predpisov in kontrola tehnične opremil j enos ti vozil. V to akcijo se je vključilo tudi nalše podjetje. Odbor za varstvo pri delu je imenoval tri člansko komisijo z nalogo, da pregleda tehnično o-premljenost vseh koles, ekspres ponijev in mopedov v kolesarnici podjetja. Komisija je ugotovila dokaj porazno stanje, predvsem tehnične opremljenosti koles. Od 113 pregledanih koles je bilo tehnično neoporečnih le 36. Ostale pomanjkljivosti pa so naslednje:	brez luči 26 koles, 4
brez zadnjih zavor, 10 brez zvončka, 13 s pomanjkljivimi prednjimi zavorami, 2 brez odbojnega stekla, 8 s sploh slabimi zavorami. Eden od delavcev pa u-porahlja kolo, s katerim je vožnja zelo nevarna, saj ima počen okvir.
Pri mopedih je stanje nekoliko boljše, vendar so med njimi tudi taki, ki niso ustrezno o-premljeni. Od pregledanih dvajset mopedov imajo v glavnem to pomanjkljivost, da nimajo u-rejenih prednjih zavor. Pri poni ekspresih pa komisija hi našla omembe vrednih pomanjkljivosti.
K tem ugotovitvam samo majhen komentar. Dnevno nas obvešča ^tisk, radio in televizija, koliko žrtev zahteva vsakodnevni promet. Vzroki so različni. Ali ni morda eden med temi tudi pomanjkljiva in neustrezna tehnična opremljenost vozila v javnem prometu. Iz tega bi lahko sklepali, da nad kolesarji prometne kontrole, koristniki pokvarjenih vozil pa zelo malo cenijo svoje zdravje in življenje.
-zij
SOCIALNA DELAVKA V AKCIJI
—	Kako morete toliko piti, človek?
—	To pa ni najtežje, saj vam lahko pokažem: žena, prinesi ga še en liter.
Družbena prehrana - del standarda
Vprašanje družbene prehrane je v naišem podjetju v glavnem rešeno okrog malice in njenih toplih obrokov. Menim, da je to pri nas tudi osnovni problem, s katerega rešitvijo smo več ali manj zadovoljni. Dostikrat nam seveda kvaliteta same malice ni vedno po volji, posebno bistvenih pripomb pa le ni slišati.
Kljub temu pa so stvari, s katerimi ne moremo biti vedno zadovoljni. Kolektiv sam se je povečal, prostori menze pa postajajo pretesni in ureditev menze same, ki je bila pred 8 leti odlična je danes zastarela in neustrezna.
Ko je bilo pred nekaj tedni iz-nešeno vprašanje menze na strokovnem svetu, sem si dovolil izreči nekaj kritičnih pripomb. Odmev na te moje pripombe pa je bil proti pričakovanju nerazumljivo čuden. Zato smatram za potrebno, da te moje pripombe iznesem tudi v našem glasilu, posebej pa še, ker je med tem delavski svet že sklenil, da pristopimo k preureditvi menze.
Ko sem govoril o potrebi po kulturnejši postrežbi, nisem mislil kritizirati sedanje stanje, še manj pa osebje. Današnji način postrežbe je posledica opremljenosti menze in zato servis tudi ne more biti drugačen. Če pa že govorimo o delni preureditvi
menze in, če bomo vanjo vlagali kakršnakoli sredstva, sem mnenja, da lahko mislimo tudi na tiste faktorje, ki nam bodo postrežbo samo napravili tako, da bo dostojna slehernega kulturnega človeka.
Visakomur je jasno, da je pri obstoječem pultu nemogoče isto-čaJsno izdajati enolončnico in
hladne malice po individualnih željah posameznikov, poleg tega pa še hladne in tople pijače. Nujno mora ob takem delu pri pultu nastati gneča, ob kateri ni mogoče paziti na higiensko, še manj pa na kulturno postrežbo. Dalje. Kako izdajamo tople obroke, nam je vsem znano. Vsakdo bo priznal, da izdaja teh ob-
rokov, kot to delamo danes, ni ravno dostojna in okusna. Če pa bi pult smotemo preuredili, istočasno pa odšteli nekaj denarja za pladnje, na katere bi vsakdo lahko sam postavil svojo porcijo, pribor, kruh in vse tisto kar še spada zraven, bi bila taka postrežba že za izgled čisto drugačna, predvsem pa zelo dostojna.
Ob takem načinu postrežbe pa bi od 'slehernega lahko še zahtevali, da ob koncu malice svoj pladenj odnese na določeno mesto, s tem pa bi strežnemu o-sebju prihranili precej dela.
Nazadnje mislim, da je čas za malice posameznih grup predolg. Pol ure nima v menzi nihče kaj delati. Zato se lahko čas zadrževanja v menzi skrajša brez skrbi vsaj za 10 minut, s tem bi se pa lahko povečala tudi zmogljivost menze.
Ko bodo na osnovi sklepa DS odgovorne službe pripravljalle material za preureditev menze, bi bilo dobro da upoštevajo navedene pripombe, ker se z malo denarja da tudi marsikaj napraviti. Mislim, da ni treba s tem čakati na tisti čas, ko bo SVILANIT začel graditi novo moderno menzo. To je namreč še stvar bodočnosti. Predvsem pa je treba pritegniti ob preurejanju lokala za družbeno prehrano ustrezne strokovnjake, ki imajo pri-lične izkušnje in bodo lahko v marsičem dali zelo praktične in uporabne nasvete.	VB
Zadovoljni obrazi jubilantov na zabavnem večeru v Kino dvorani Dom ob proslavi tovarniškega praznika
»SVILANIT« odi zaoelka do danes
Za uvod.
Ko_ je naše podjetje lami proslavljalo 20 letnico ustanovitve, sem dolbli nalogo, naj napišem kroniko. Tega dela sem se lotil tako, da sem prelistal vsa razpoložljiva poslovna poročila k letnim zaključnim računom. Na ta način je nastal sestavek obstoječ 58 tipkanih strani besedila, poleg tega pa še nekaj strani raznih seznamov in tabel.
Ko je nastalo letos ob prazniku podjetja vprašainje, ali praznujemo letos 20 letnico samoup-ravijanja ali ne, pa se te kronike ni nihče spomnil, čeprav je bila lani napisana v petih izvodih in ze bila shranjena na različnih mestih.
Zato se mi zdi potrebno, da to kroniko malo predelano objavim v našem glasilu, ker bo na ta način z njo seznanjen širši krog bralcev in zato nekateri važnejši datumi ne bodo Sli tako hitro v pozabo.
Vsako podjetje ima svojo zgodovino. Tisti, ki so nekoč ustanavljali tovarno, se starajo in ne bo dolgo, ko se bodo za njimi zadnjič zaprla vrata podjetja. Na ta način bo marsikateri dogodek padel v pozabo, čeprav bi ga bilo morda vredno ohraniti v spominu. Zato naj objava te kronike spodbudi tiste, ki o preteklih dogodkih kaj več vedo, da bodo sami pobrskali po svojem spominu in zapisali stvari iz preteklih dni poznejšim rodovom v spomin.
Skromni začetki.
. Podjetje »SVILANIT« Kamnik je ustanovil Ljudski odbor mestne občine Kamnik s posebno odločbo dne 15. 11. 1949. Materialna osnova temu podjetju je bilo nacionalizirano premoženje ža-kardske tkalnice, katere lastnik je bil Lipovec Franjo.
Podjetje je takrat proizvajalo žakardske tkariine, predvsem kravatno blago. Nekdanji lastnik Lipovec Franjo je bil tudi nekaj časa direktor v tem podjetju. Za njim je direktorske posle prev-zdl Flere Anton, Lipovec pa je vodil tehnična dela.
Leta 1950 je podjetje zaposlovalo 50 ljudi, imelo pa je 15 statev.
6. septembra 1950 je 15 članski Delavski svet prevzel podjetje v upravljanje in prvi predsednik DS je bil Rozmanič Vinko.
Na prvi seji DS je bila sprejeta naslednja resolucija:
Na zgodovinski in slavnostni dan, ko prevzemamo plod svojega dela — naše podjetje — v svoje roke, obljubljamo voditi in upravljati podjetje tako, da bomo izpolnjevali in presegali obveznosti do petletnega plana, izboljšali kvaliteto naših izdelkov, znižali polno lastno ceno, tekmovali med seboj ter tako dokazali, da smo vredni zaupanja naše partije in tovariša TITA ter sposobni sami voditi naše podjetje v socialistično samostojnost. Neustrašeno se bomo borili proti vsem težavam in bomo s tem dokazali, kaj zmore svoboden delavec in da je ni sile, ki nas bo ovirala pri našem delu. Sledili bomo liniji in borbi naše partije ter verovali, da nas ta pot vodi v srečnejšo bodočnost.
Za obdobje 1949 do 1951 ni v podjetju zaključnih računov in poročil.
Razširitev dejavnosti.
Prvega maja leta 1952 se je k SVILANITU priključil obrat OTEX v Šmarci, ki je bil do tega datuma v sestavu Okrajnega podjetja »Tekstilna industrija« v Domžalah.
Tako je imel SVILANIT 3 obrate: tkalnico težkih, svilenih ža-
kardskih tkanin, tkalnico težkih bombažnih žakardskih tkanin in konfekcijo, ki je iz produktov obeh tkalnic izdelovala finalne izdelke. Tako je namreč imelo podjetje takrat registrirano svojo dejavnost.
V	teh obratih je delalo 99 delavcev in v letu 1952 je bilo proizvedenih 43.000 m2 svilenega ter 61.000 m2 bombažnega blaga.
Podjetje je takrat proizvajalo predvsem kravate, modne rute, kmečke mte in ovratne šale iz umetne .svile, frotir-brisače, kopalne rjuhe iz frotirja, kopalne vrečke, jope in plašče ter namizne prte in serviete.
V	začetku s prodajo ni bilo problemov, v drugi polovici leta pa se je prodaja kravat ustavila, predvsem zaradi slabih desenov, pa tudi frotir se je začel kopičiti zaradi izredno slabe kvalitete. Ob koncu leta je zaloga znašala 2 in pol mesečno vrednost proizvodnje.
Tudi kupci so slabo poravnali falkture in uveden je bil kasa-skonto za poravnavo faktur v roku 10 dni.
V	letu 1952 je podjetje prešlo v tkalnicah iz enostrojnega na dvostrojmi sistem. S tem ukrepom se je dvignila storilnost, proizvodni stroški pa so se občutno znižali.
Podjetje je imelo prilične težave s preskrbo s surovinami in utenzilijami, kar je povzročalo motnje v proizvodnji. To se je Odražalo tudi na kvaliteti blaga. Slaba kvaliteta je bila odvisna tudi od strojnega parka, ki je bil zastarel, nekateri delit strojev pa iztrošeni in obrabljeni. Večina strojev je bila nabavljena v dragih tekstilnih podjetjih, kjer so jih zaradi zastarelosti izločili iz proizvodnje.
Asortiman je kazal na to, da bi podjetje potrebovalo škrobil-ni in raizpenjallni stroj, ki bi ga lahko nabavili pri raznih tekstil-
nih tovarnah v Sloveniji, niso pa imeli prostora za njegovo namestitev. Zato so premišljevali o novem tovarniškem poslopju in s prostovoljnimi urami v pro-izvodriji je ves kolektiv prispeval v fond za izgradnjo tovarne.
V	tam letu se je podjetje pripravljalo na proizvodnjo tiskanih in svilenih bombažnih izdelkov in si je zato v hlevu privatnika pričelo urejati ročno filmsko tiskarno.
V	letu 1952 je bila povprečna storilnost na enega zaposlenega v tkalnici svile 1456 m2, v tkalnici bombaža pa 1445 m2 blaga.
Predsednik DS je bil v tem letu Letnar Stane, predsednik UO Končnik Ivo, direktor Ter-pinc Milan in računovodja Krapež Julči.
Leto 1953 je potekalo predvsem v borbi za dvig kvalitete in izboljšanje prodaje. To leto 'je bilo proizvedenih 48.000 m2 svilenega in 126.000m2 bombažnega blaga. Število zaposlenih se je dvignilo na 130. Nekurantna zaloga iz prejšnjega leta je povzročala prilične težave, zato je bila prodajna služba razširjena tako, da je bilo celotno jugoslovansko prodajno področje razdeljeno na dva zastopnika, Slovenijo pa je posebej obdelovala prodajna služba podjetja.
Največje težave so imeli s preskrbo materiala, predilriice so neredno dobavljale bombažno prejo, svilena preja, ki je prihajala iz uvoza, pa je bila v večini primerov neuporabna. Ko pa je kolektivu uspelo dobiti končno ustrezno svileno prejo, jo je prišlo toliko, da so bila zopet vezana vsa obratna sredstva, vsled česar so člani kolektiva dva meseca prejemali 80% osebne dohodke.
Kljub temu pa je podjetje končalo to leto z uspešno bilanco.
VB
(Se nadaljuje)
Kadrovske vesti
Sprejeti na delo:
KADRO V SKA
Ros Marija v DE 12 Knavs Alojz ml. v DE 13 Spruk Rajko v DE 13 Kralj Vojko v DE 13 Požek Ana v DE 13 Wiegele Karolina v DE 14
Odšli iz podjetja:
Marin Anica iz DE 10
—	sporazumno Radman Nada iz DE 10
—	sporazumno Prelovšek Mihaela iz DE 10
—	sporazumno Robar Milan iz DE 13
—	lastna odpoved Žagar Marcel iz DE 13
—	sporazumno Poljanšek Jožica iz DE 13
—	lastna odpoved Dolinšek Frančiška iz DE 13
—	samovoljna zapustitev dela Rožič Anica iz DE 14
—	sporazumno
Poroke:
Gradišek Apolonija por. HALER Rokavec Marija por. GRAD Na novi življenjski poti jima želimo mnogo sreče in zadovoljstva.
Rojstva:
Marolt Jožica — sina VVeit Magda — hčerko Grilj Olga — hčerko Haler Polanca — sina Kem Nežka — hčerko
Nesreče pri delu:
Kerk Ivan iz DE 20
—	obratna nezgoda Zupin Anton iz DE 13
—	na poti v službo Sovinšek Janez iz DE 13
—	obratna nezgoda Kolenc Slavko iz DE 13
—	obratna nezgoda Slapar Jože iz DE 13
—	obratna nezgoda
IZ JLA
NOVAK VLADIMIR, zaposlen v podjetju na delavnem mestu pomočnika tkalskega mojistra je odšel na odslužen j e vojaškega roka 23. 8. 1969 v Zagreb. Večkrat si dopisujemo in piše, da je v JLA zelo zadovoljen, saj je
bil razporejen v najboljšo kasarno v Evropi. Zelo je vesel naših pisem posebno pa tovarniškega časopisa, ker ga zelo zanima, kako v tovarni živimo in napredujemo. Čez dva meseca se bo že vrnil domov in komaj čaka, da bo lahko spet delal v naših vrstah.
ŠTIFTAR ANDREJ zaposlen na delovnem mestu obratnega ključavničarja, je v JLA od 11. L 1970. hiajprej je služil vojaški
rok v Kraljevu, od tam pa je odšel v Titovo gardo v Beograd. Piše nam, da je tam veliko Slovencev in se dobro razumejo. Disciplina pa je še večja kot preje, ker so v bližini Titovega dvora. Za prosti čas je tam tudi vse bolje urejeno. V vojaškem klubu igrajo šah in imajo vsakih 14 dni predstave, v nedeljah pa v domu
Živali pred sodiščem.
Ni mogoče najti pametne razlage za te živalske procese. V srednjem veku so ljudje živeli v vraževerstvu in so mislili, da so živali obsedene od hudiča ali da so celo sam hudič. Večkrat so bile te sodne obravnave sadistične. Živali so pretepali, jih dali tudi na nateznico aU jih tako mučili, da bi izsilili iz njih »priznanje. Cviljenje ali tuljenje od bolečin mučenih živali je bilo »priznanje krivde«.
- ♦ -
Sodna obravnava v Koblen-berku pri Baslu proti petelinu.
Na častni tribuni so sedeli gostje z magistrata v uradnih oblačilih, star sodni sluga je dvignil črno palico, znamenje svoje službe in zaklical: »Privedite obtoženca!« Prignali — so petelina, ki je bil obtožen, ker je znesel jajce.
Tožitelj je začel sodno obravnavo, odvetnik je prevzel obrambo živali. Juristična premetenost se je kar iskrila v besednem dvoboju med tožiteljem in odvetnikom, oba sta navajala znamenite pravne vire, priče so izpovedale svoje. Naposled so petelina obsodili na smrt, rabelj je opravil smrtno obsodbo; petelina so sežgali v navzočnosti množice ljudi, ki je to obsodbo spremljalo z viharnim pritrjevanjem. To se je zgodilo leta 1472.
- ♦ -
V	starem normanskem mestu Falaise je bila leta 1386 obsojena svinja, ker je ubila otroka.
Sodna obravnava je bila prava slovesnost, h kateri se je zbralo domala vse prebivalstvo tega kraja. Sodniki so se dostojanstveno držali, ko so razsodili, da je treba svinjo obglaviti. Šče-tinarico so vtaknili v človeško obleko, jo bičali in pohabili, preden so jo zvlekli h kladi, kjer jo je čakal rabelj, da ji odseka glavo.
Med domačimi živalmi srečujemo svinje kot najbolj pogoste obtoženke detomorov. V mestih in vaseh so seveda te živali tekale kar na prostem in so jih uporabljali celo vprežene za odvažanje smeti. Povsod, kjer je bila umazanija in smeti, so bile tudi svinje. Bile pa so tako zlobne, da majhni otroci nikakor niso bili vami pred njimi.
V	Selgyju so leta 1547 prignali pred sodišče svinjo in njenih šest mladičev, ker so umorili otroka in ga požrli. Odvetnik je obtožene pujske tako prepričevalno branil, da je bila samo svinja obsojena na smrt. Njen naraščaj je bil oproščen, češ da je še mlad in, da ga je s slabim vzgledom zapeljala mati svinja. Vendar so bili tri tedne pozneje
JNA. Imajo tudi čitalnico s slovenskimi časopisi, kljub temu pa je najbolj vesel našega tovarniškega časopisa, ker ga na podjetje veže toliko lepih spominov.
Oba želita podjetju in vsem članom kolektiva SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO.
mladi pujski spet pred sodiščem. Njihov lastnik ni hotel prevzeti nobenega jamstva za njihovo slabo vedenje v prihodnje. Bal se je, da se bodo zločinska nagnjenja matere pokazala tudi pri mladičih.
Takih primerov je bilo še in še. Skoraj vsaka vrsta domačih živali je bila v srednjem veku pred sodiščem. Procesi proti živalim v srednjem veku so bili najbolj fanatične navade zaradi vraževernosti in ne prosvetljeno-sti. Pri črnih mačkah, svinjah, kozah in psih se je tehtnica pravice že od začetka nagnila v njihovo škodo. Neki pravni zgodovinar je samo za eno stoletje naštel okoli 200 takih procesov.
- ♦ -
Zakon o pasjih pravicah.
V	srednjem veku so torej ljudje obsojali živali na smrt in torturo. V dvajsetem stoletju pa živalim postavljajo spomenike, jih odlikujejo in določajo zakonito varstvo. V sovjetski zvezi so postavili psici Lajki spomenik kot prvemu vesoljcu. Odlikujejo jih za posebne zasluge pri reševanju ponesrečencev v gorah in na starost priznavajo pokojnino.
V	nemški pokrajini Porenje in VVestfaliji so sprejeli zakon za zaščito štirinožcev psov — čuvajev. Ta predpis določa, da imajo pravico do suhe, proti dežju in mrazu zavarovane ute in do ustreznega ležišča v njej. Imeti morajo vsaj šest metrov dolgo žico za verigo in do pol ure prostosti na dan. Lastnike psov — čuvajev, ki bodo kršili te določbe, dobo denarno kaznovani °Ji pa jih zaprli do šest mesecev.
Čudni smo ljudje, mar ne.
AVTOSTOPARJA
—	Že dolgo štopaš?
—	Tri leta.
—	Kaj, tri leta? V tem času bi bil pa tudi peš doma!
»Kamniški tekstilec« Glasilo delovne skupnosti tovarne »SVILANIT« Kamnik Odgovorni urednik Konda Alojz Naklada 600 izvodov Tiska: »Papirkonfekci j a« obrat tiskarna Krško
Zanimalo vas bo