Naročnina
Dnevna Izd oJ a
za državo SHS mesečno ZO Din poilefno 120 Dtn celoletno 240 Din
za Inozemstvo
meicčno 33 Din aedel|sl<a Izdata celole.no vJugo-llavltl SO Din, za Inozemstvo lOO D
S£0VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici »t. n iti Rokopisi ae ne vračafo, nefranklrana pisma se ne sprejemalo -* Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva Stev. 329
Cene oglasov
1 stolp, pclll-vnio mali oglasi po 130 In 2 D.veCJI oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30, vellld po 3 In 4 Din, v uredntSlcem delu vrstica po 10 Dir □ Pri veC)crr> p naročju popust
Izide ob 4 zjutraf
rožen pondeljka in dneva po praznita!
Uprava /e v Kopitarjevi ul.St.O - Čekovni račun: Ljubljana Stev. IO.CSO In 10.349 aa Inserate, Sarajevo št. 756.1, Zagreb št. 39.011. Praga In liunaj Si. 24.797
Važna izjava dr. Korošca.
IZREDNO SLAB ZUNANJEPOLITIČNI POLOŽAJ NAŠE DRŽAVE. — POPOLNOMA ZAVOŽENA NOTRANJA POLITIKA. — SLOVENIJA PASTORKA DRŽAVE.
Belgrad, 6- avg. (Izv.) Današnje >Novosti prinašajo sledeče:
Gospod dr. Korošec, načelnik SLS, ki «e že tri dni mudi v Belgradu, je bil tako ljubezniv in je dal našemu uredništvu sledečo izjavo:
> Celokupna opozicija je v skrbeh radi zunanjepolitičnega položaja, ki je po našem mnenju za našo državo tako težaven, da mora vsak patriot biti v skrbeli za prestiž naše države. Ves Balkan prehaja polagoma v nevarnost od soseda na apeninskem polotoku- Zadržanje Anglije ne more biti za nas pomirljivo.
Da je prišla zunanja politika na tako napačna pota, je kriv največ dr. N i n č i č, ki ni pristal na to, da bi v debali v narodni skupščini in v odboru za zunanjo zadeve, ki naj bi se sestavil, sprejel od opozicije iniciativo za vodstvo zunanje politike. Mala predvojna Srbija ni bila mednarodno nikdar v tako sla-
bem stanju, kakor je danes mnogo večja Jugoslavija.
V	naši notranji politiki se dobro vidi, da nimamo pravega krmila. Zato nobena stvar ne gre naprej, kakor bi morala. Ljudstvo postaja vedno bolj nezadovoljno s parlamentom in demokracijo in misli, da se namenoma tako vlada in upravlja samo zato, da bi se dis-kreditirale demokratične politične ustanove.
V	skrbeh smo tudi zato, ker vlada sama napada in ubija svojo diplomacijo, kakor to vidimo poslednje dni. Najti bi se moral način, da bi se ljudstvo samo ubranilo nasilja in da ljudstvo samo zaščiti zakone in ustavnost pred vlado.
Slovenija je pastorka te države. Zanjo se nihče ne briga, niti v gospodarskem, niti v socialnem, niti v političnem oziru. Položaj Slovenije postaja vedno težavnejši.<
Sestanek voditeljev opozicije.
AKCIJA ZA VZPOSTAVITEV ZAKONITOSTI V DRŽAVI. — STRANKARSTVO PRI DOLOČENJU KREDITOV ZA POPLAVLJENE KRAJE. — MEMORANDUM O VSEH NEZAKONITIH ČINIH REŽIMA. — ZAHTEVA PO NUJNEM SKLICANJU SKUPŠČINE.
Belgrad, 6. avgusta. (Izv.) Tudi danes dopoldne so se sestali voditelji opozicionalnega bloka. Sestanku so prisostvovali Korošec, Davidovič in Jovanovič. Na seji se je podrobno govorilo o akciji opozicije za vzpostavitev pravnega reda v naši državi in za ugotovitev odgovornosti za poslednje dogodke. Akcija bo imela dve smeri. Najprej se bo vložila interpelacija o vzrokih in odgovornosti za poplave Donave v Bački in v Baranji in drugih rek. Interpelacija navaja vse vzroke in vse odgovorne činitelje za neizvršitev zakonov in vmešavanje strankarskih pogledov v kredite za poplave. To interpelacijo bodo podpisali vsi člani opozicionalnega bloka. Izročila se bo tudi glavnemu odboru muslimanske organizacije v Sarajevu, da pozove poslance, da interpelacijo podpišejo.
Memorandum, ki ga bodo izdali po en Zastopnik vsake opozicionalne skupine, razen samostojnih demokratov, bo razdeljen v več
delov in bo obsegal vse faze delovanja proti zakonu in proti ustavi od 8. februarja 1925 do danes vse po vrsti od vladne deklaracije julija meseca lanskega leta do današnjega dne. Najobširnejši bo oddelek o nezakonitem postopanju in strankarstvu vseh organov, posebno političnih. Ta del bo služil kot snov za obtožbo proti odgovornim ministrom.
Na seji so sprejeli končnoveljavno besedilo pisma za predsednika narodne skupščine, v katerem zahtevajo nujno sklicanje narodne skupščine. Pismo so podpisali Davidovič, Korošec, Spaho in Jovanovič.
Belgrad, 6. avgusta. (Izv.) Voditelj demokratov Ljuba Davidovič je poslal danes predsedniku narodne skupščine pismo, v katerem ga opozarja na delovanje vlade, ki ostaja nekaznovano, in na delovanje ljudi, ki so napadli člane demokratske stranke, pa so Še vedno prosti. Posebno je obrazložil slučaj napada na poslanca Djukiča v Požegi.
ZapSefek našega spora z Bolgarijo.
Belgrad, 6. avg. (Izv.) V Belgrad je danes prispel naš poslanik v Sofiji Milan Rakič. Takoj po svojem prihodu je imel z zunanjim ministrom dolgo konferenco. Dasiravno se o tej konferenci kot običajno ne dajejo nobena obvestila, je vendar gotovo, da se je na njej govorilo samo o korakih, ki bi se naj storili radi znanih dogodkov na bolgarsko-srbski meji. O teh dogodkih vlada še vedno precejšnja neorientiranost. V tukajšnjih krogih se govori o raznih intervencijah, o intervencijah velesil Francije in Anglije pri naši in bolgarski vladi. Vendar pa se vse te vesti ne potrjujejo.
Vsa zadeva je najboljša ilustracija, na kakšen način se pri nas vodi zunanja politika in kakšna je naša diplomacija. Zunanje časopisje, ki predstavlja svetovno mnenje, je polno najraznovrstnejših alarmantnih vesti. Vse te alarmantne vesti imajo en cilj: pokazati našo državo kot agresivno in kot imperialistično razpoloženo. Kljub vsem tem vestem še ni bilo do danes nobenega alarmantnega demantija. Včerajšnje uradno obvestilo ne pove ničesar
TRENJA MED RADIKALI.
Belgrad, 6. avg. (Izv.) Krajevni odbor radikalne stranke je snoči izključil iz stranke belgrajskega podžupana Bobiča in njegove pristaše, ki so kandidirali na njegovi* listi. Za danes je bila sklicana seja ožjega glnvnega odbora, da bi izključitev potrdil. Popoldne so se zbrali skoro vsi člani, seja pa se ni mogla vršiti, ker ni bilo nobenega od obeh podpredsednikov, da bi seji predsedoval. Oba podpredsednika Aca Stanojevič in Marko Trifko-vič se nahajata izven Belgrada. Zato glavni odbor o tej pereči zadevi nI mogel ničesar sklepati. Misli se, da Aca Stanojevič kljub vabi'u — nahaja se namreč v bližini Knjažev-ca — ne bo prišel, ker je Bobič znan Pašičev pristaš in Aca Stanojevič tudi. Zato so nekateri mnenja, da ne bo glavni odbor do volitev napravil nobenega sklepa*
novega in daje samo povod novim intrigam naših nasprotnikov.
Bolgarska diplomacija je v inozemstvu razvila izredno živahno propagando. Njeni uspehi se že vidijo. Bolgarska vlada je takoj po dogodkih in po prvih vesteh, ki so prišle v belgrajsko časopisje, obvestila Društvo narodov o dogodku, in seveda na lak način, da ne pade na Bolgarsko nobena krivda. Naše zunanje ministrstvo pa je lepo zbiralo podatke in jih zbralo šele sedaj, ko ima svetovna javnost o celotnem dogodku že nam neprijetno mišljenje. Ta način postopanja je treba v interesu države in ugleda naše kraljevine naj-ostrejše obsoditi.
Belgrad, 6. avg. (Izv.) Minister za železnice Vasa Jovanovič je danes nujno odpotoval na Bled. Misli se, da je odpotoval na Bled z važnimi poročili o korakih, ki jih bo vlada podvzela proti Bolgariji. Minister Ninčič je danes po konferenci s poslanikom Rakičem obvestil časnikarje, da bo naš poslanik jutri odpotoval v Sofijo in da bo nesel s seboj noto. Obenem je prosil, da naj demantirajo vse alarmantne vesti.
MEDNARODNA RAZSTAVA NA REKI.
Reka, 6. avgusta. (Izv.) Danes se je tukaj otvorila mednarodna razstava v navzočnosti ministra za narodno gospodarstvo Bclluzza, ki jc imel pozdravni nagovor. Predsednik pripravljalnega odbora Lanranconi je imel zelo pacifističen govor, v katerem jc posebno poudarjal, da bi Reka lahko postala trgovsko središče med Italijo, Jugoslavijo in Madžarsko. V istem smislu je govoril tudi minister za narodno gospodarstvo. Razstava jc lokalnega značaja. Zastopana je Julijska Krajina in Videm. Svoje izdelke je razstavila čevljarska zadruga »Adria« iz Mirne pri Gorici. — Med razstavljal« iz tujih držav jc sovjetska Riisija zastopana s tapetnimi izdelki.
Darujte za Ljudski sklad SLS!
Važna francosko-nemška pogodba.
Berlin, 6. avg. (Izv.) Nova neniško-fran-coska pogodba ureja skoro polovico vsgh spornih vprašanj med obema državama. Pogodba bo prihodnji teden predložena ministrskemu svetu in parlamentu v odobritev in bo stopila v veljavo 30. avgusta.
Nova pogodba je ena najvažnejših trgovsko političnih dogodkov v zadnjih mesecih. Pogodba je sicer začasna, ker francoske finančne razmere ne dopuščajo stalnega dogovora. Vendar pa je pogodba odločilen korak k gospodarskemu zbližanju med Nemčijo in Francijo in s tem k pomirjen ju Evrope.
Berlin, 6. avgusta. (Izv.) Francija v začasni trgovski pogodbi z Nemčijo sicer ni dobila največje ugodnosti, vendar pa znatno
olajšanje prvotnih postavk za njeno blago. Glede produkcije tekstilne industrije se nt mogel še doseči sporazum. Nemčija je do. segla velike olajšave za svojo železno blago, posebno za stroje, dalje za kemikalije in elektrotehnično blago, usnje in leseno robo. Velike ugodnosti vsebuje pogodba tudi za francoske kmetijske produkte in luksuzno blago.
Pogodba je podpisana. Za Nemčijo sta podpisala poslanik Iloesch in ministerialnt ravnatelj Posse, za Francijo minister za zunanje zadeve Briand in trgovinski minister Bokanovski. Poleg začasne trgovinske pogodbo so podpisali tudi pogodbo o prometu med Nemčijo in ozemljem ob Saari.
Novi zakoni za sanacijo franka.
Pariz, 6. avg. (Izv.) S 420 proti 140 glasovom je zbornica sprejela vladni zakonski načrt o amortizacijski blagajni- Dodala je samo določilo, da naj se komite, ki bo upravljal tobačni monopol, pomnoži s po enim zastopnikom strokovnih zvez, delavskih zadrug in zveze sadilcev tobaka.
Drugi zakonski predlog, ki pooblašča francosko banko, da nakupi zlato in devize in dvigne obtok novčanic in ki daje vladi polno-moč za izvedbo stabilizacije valute, je bil sprejet s 365 proti 181 glasovom. Oba predloga bo v soboto odobril tudi senat in v sredo bo sklican narodni kongres.
Nato bo parlament šel na počitnice, ki bodo trajale najbrže do konca oktobra. O londonski in vvashingtonski pogodbi zaenkrat ne bo niti razprave niti glasovanja.
Socialisti so sklenili, da vlože predlog za izpremembo ustave, ki gre za tem, da se zmanjšajo pravice in prerogative senata. Po tem predlogu mora senat vsak zakonski načrt ali odobriti, ali pa ga v gotovem roku vrniti zbornici v ponovno obravnavo. Če senat tega
ne stori, dobi zakonski predlog po preteku roka veljavo zakona.
Pariz, 6. avg. (Izv.) Vlada namerava po-zvati parlament, da še pred počitnicami ratificira pogodbe s tujimi državami.
Pariz, 6. avgusta. (Izv.) Pri vseh parla-mentranih frakcijah sc opaža nesoglasje v tem, da bi se takoj ratiliciralc pogodbe z Washing-tonom in Londonom. Posebno republikansko demokratska zveza nastopa proti temu. »Li-berte« poroča, da tudi v kabinetu v tem vprašanju šc ni dosežena edinost.
Pariz, 6. avg. (Izv.) Pred desetimi dnevi je prišel Benjamin Strong, guverner Fe-deral Reserve bank v Nevvyorku v London. Sestal se je v Parizu z Montagu Normanom, guvernerjem angleške državne banke. Istočasno se je mudil v Parizu amerikanski generalni agent za nemška reparacijska plačila P r k e r. Med tem je tudi ameriški finančni tajnik Mellon stopil v zvezo z gornjimi gospodi. Z Normanom sta se sestala tud> predsednik nemške državne banke dr. Hjal-maš S c h a c h t in guverner francoske ban ke M o r e a u.
Papež obsoja odredbe mehikanske viade.
Mehiko, 6. avgusta. (Izv.) škof Diaz objavlja pismo sv, stolice, ki pravi: Sv. Stolica proklinja mehikanske proticerkvene zakone in proklinja vse odredbe, ki so namenjene za izvrševanje teh zakonov ali so s tem v zvezi.
Vse cerkve so sedaj v oblasti odborov, ki so jih upostavili župani. Več cerkva so iz-ropali roparji, ki so se izdajali za sodne uradnike.
Mehiko, 6. avgusta, (Izv.) Mehikanska vlada je 2. avgusta razlaščeno ameriško cerkev San Jose de Grazia vrnila nazaj v oskrbo mehikanskih duhovnikov.
Mehiko, 6. avg. (Izv.) Skupina vplivnih finančnikov je ponudila vladi svoje posredovanje v cerkvenem sporu. Finančniki poudarjajo, da je takojšnja rešitev spora nujno potrebna tudi v gospodarskem oziru, ker so vla-galci že dvignili iz denarnih zavodov 17 mili-
jonov pesov. Če se bo to dviganje vlog nadaljevalo, bo nastala huda gospodarska kriza.
Tisoč častnikov, med njimi tri polkovnike in 23 podpolkovnikov so zaprli, ker so prekoračili dopust-
Berlin, 5. avg. (Izv.) Na letnem zborovanju Kolumbovih vitezov so sprejeli izjavo, v kateri obsojajo protireligiozne odredl>e mehi-kanskega predsednika Callesa. Svare Mehiko pred boljševiškimi metodami in obljubljajo, da se bodo vedno zavzemali za svobodo prepričanja in demokratične pravice tudi onstran Rio grande.
Newyork, 6. avgusta. (Izv.) »Associated Press c javlja, da se je med vojaki in katoličani vnel v Guadalajari ponoči velik boj pri cerkvi. V boju je bilo 6 oseb ubitih in 14 ranjenih. Pri demonstracijah v Torreonn je bila ubita ena oseba in 6 ranjenih.
Bencinska afera.
Belgrarl, 6. avg. (Izv.) Anketni odbor, katerega sej se udeležuje v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec H o d ž a r, je nadaljeval razpravo o bencinski aferi. Prodajalec bencina in olja Peter Rajkovič dokazuje v vlogi od marca meseca 1. 1924. na ministrstvo za socialno politiko, da je vsled te pogodbe z državo postal berač, ker leta in leta ne more priti do denarja. Rajkovič je bil pozvan, da sestavi obračun in predloži dokaze. V odgovoru je razložil, da je veljalo blago 13,731.028 Din. Stroškov pa je imel 1,524.655 Din, tako da znaša prvotna njegova terjatev napram državi 15,255.683 Din. Ker pa so državni organi zadrževali sprejem blaga in sploh pogodbe niso hoteli izpolniti, izvaja Rajkovič, da je z zavarovanjem blaga, ležarino in bančnimi obrestmi omenjena dolžna vsota tekom let narastla na 34,036.879 Din. Od te vsote je dobil samo 13,230.000 Din izplačanih, zahteva torej od države, da mu plača še 20,806.879 Din. Omenja, da je pripravljen nekaj odstotkov popustiti, samo da pride do denarja. Rajkovič je ponovno grozil s tožbo, katere pa ni vložil kakor izgleda, ker ni imel denarja za ogromne takse. Po Rajkovičevem mnenju njemu dolžna vsota vsled novih stroškov vedno bolj narašča. Stvar stoji še danes tako in se še ni likvidirala. Kdo bo končno trpel stroške k slučaju,
da je pravica na Rajkovičevi strani? — Prihodnja seja bo jutri in se nadaljuje razprava o tej aferi.
Zadeva gen. Žike Pavlovica.
Belgrad, 6. avg. (Izv.) > Novosti« pišejo: »Iz razgovora z nekim častnikom iz češkoslovaške misije, ki se mudi v Jugoslaviji, smo izvedeli, da je nameravala češkoslovaška vlada naprositi za inštruktorja češkoslovaške vojske divizijskega generala v pokoju Živka Pavloviča, člana akademije znanosti in bivšega upravnika vojaške akademije. Po odhodu francoske vojaške misije iz Češkoslovaške, ki je bila prvi inštruktor, se je takoj mislilo na srbske častnike. Češkoslovaška je zato prosila Pavlovima, ki je po vojvodi Putniku v vojni 1912-17 na čelu sedanjega vrhovnega poveljstva znani najboljši srbski častnik. Sam general je pristal, niso pa hoteli pristati predpostavljeni v naši vojski. Verjetno je, da tudi ne bodo pristali. Pravijo namreč, da je sedaj Pavlovič potreben, da napiše zgodovino vojne.< — General Zika Pavlovič je znan republikanec, katerega so radi tega pred štirimi leti upokojili na nekaj čuden način. Zato se misli, da je neodobritev v zvezi s tem njegovim mišljenjem.
Eodniraite nase diiake.
Zadnji ilirski metro-polit?
,Vedno bolj se potrjujejo vesti, da vladajoča stranka Italije napenja vse sile, da goriški knezonadškof in ilir. metropolit dr. Frančišek Borgia Sedej zapusti svoje mesto. Dvajset let že vodi goriški vladika nadškotijo. Zdaj naj bi pod pritiskom fašistovske vlade šel v pregnanstvo — zadnji metropolit ilirski.
Zadeva, ki leži pred nami, je zadeva vseh katoliških Slovencev. To ni več upravna zadeva ene same škofije. Zakaj slovenski narod se čuti kot eno telo — ravno zato, ker se po vseh njegovih udih pretakajo skrivnostni življenjski sokovi katoliške misli. Te čudovite prenavljajoče sile pritekajo vsem udom slovenskega narodnega telesa iz vesoljne Cerkve, iz njenega univerzalizma, iz njene božje narave. Če bi se namera fašistovskik, po najgloblji strukturi duha protikatoližkih sil posrečila, bi bili tudi veliki in sveti interesi Cerkve zelo oškodovani. Vsako delo za versko obnovo med petsto tisoč primorskimi Slovenci bi bilo zelo oteženo. Zakaj danes so vse zvezde na nebu primorskim Slovencem ugasnile. Samo še ena jim gori: sveti križ na skali katoliške pravičnosti, na pečini univerzalizma. lV temni noči jim lije luč iz Cerkve, ki objema vse narode z enako ljubeznijo in vsem daje, kar jim po pravici gre. Zato primorski Slovani z nenavadno trdnim zaupanjem obračajo oči v središče Cerkve, ki v svoji pravičnosti, neomajni objektivnosti in skrbi za vesolj n e interese Kristusove Cerkve no bo dopustilo, da bi goriški vladika padel kot žrtev nekrščanskega nacionalizma.
Pravimo, da bi nadškof Sedej padel kot nedolžna žrtev. V teku dvajsetletne vlade je pokazal dosledno, redko, občudovanja vredno objektivnost napram obema narodnostima v nadškofiji. O tem priča globoko spoštovanje in ljubezen, ki jo uživa med furlansko duhovščino in ljudstvom. Njegovi nasprotniki ne morejo prinesti niti enega dokaza, da bi bil pristranski, ali da ne bi bil naklonjen italijanskim vernikom. Ne navajajo niti enega razloga, niti ene stvarne pritožbe. Glavni in odločilni argument, s katerim nastopajo javno in za kulisami, je ta: Nadškof Sedej je Slovenec in za to politično ni več na mestu. V mejah Italije za slovenskega škofa ni mesta!
Goriška nadškofija šteje še danes dve tretjini Slovencev. V duhu cerkvenega prava in prakse je, da jo vladaj škof, ki pozna ne samo jezik, ampak socialne in kulturne razmere, zgodovino in duševne globočine večine vernikov. Po kakem pravu terjajo, da Slovenec v pretežno slovenski škofiji ne sme biti na škofijski stolici? Na kakšno katoliško načelo se opirajo njegovi nasprotniki? To more opravičevati le slepi, zakrknjeni nacionalizem, narodni napuh, ki diametralno nasprotuje duhu univerzalne Cerkve, njenim najlepšim tradicijam, njenim najsvetejšim interesom.
Jugoslovanski katoličani smo solidarno pred Bogom in zgodovino odgovorni za duhovni podvig in za dušno zdravje našega naroda za mejo. Solidarno smo odgovorni, da stojimo na straži, da branimo svobodo Cerkve m nje vesoljstveni značaj z vsemi silami.
ROMUNIJA IN ITALIJA.
Rim, 6. avgusta. (Izv.) Agenzia della Ca-ipitale poroča,e da je obisk romunske kraljeve rodbine v Rimu odložen na zadnje dni septembra. Obisk bo imel velik političen pomen, ker bodo sprejeli važne smernice za politiko na Balkanu.
MADJARSKE SIMPATIJE ZA ITALIJO.
Rim, 6. avg. (Izv.) »Impero« objavlja pogovor z ogrskim guvernerjem Horthyjem glede stališča Madjarske nasproti Nemčiji in Italiji. Horthy je rekel: >Nemčija nas je s svojo vojno pahnila v žalost Razen tega je kriva, da se je v Evropi razvil rdeči bacil. Mi zremo na Italijo, na fašistovsko Italijo! Vse naše simpatije so za Italijane, s katerimi smo si slični po značaju in sorodni po plemenu.«
ZA SPRAVO MED NEMČIJO IN ITALIJO.
Rim, 6. avg. (Izv.) »Giornale d' Italia« se |: o6a z gibanjem v Nemčiji, ki stremi za prijateljsko spravo z Italijo. List izvaja: Ako je to misel nemških odgovornih činiteljev, potem more Italija to gibanje spremljati ne samo s simpatijo, marveč tudi z delom. Kar se more storiti za pospešenje sporazuma glede tarif med Trstom in nemškimi lukami, da. se ublaži medsebojna konkurenca med Jadranom in Vzhodnim morjem, je Italija vselej pripravljena storiti. Sporazum se mora razširiti tudi na zaledje raznih luk. — Glede Balkana piše navedeni list: »Ni treba posebej nagla-šali, da je ital. politika na Balkanu usmerjena predvsem v to, da zajezi nacionalistične izgrede in gospodarsko sebičnost ter kolikor mogoče razširja gledišče višje mirovne skupnosti interesov in dela med raznimi balkan-Bkimi državami.
MELLON V RIMU.
Rim, G. avg. (Izv.) Ameriški državni tajnik Mellon je imel razgovor z Mussolinijem in finančnim ministrom Volpijem. Uradni krogi razglašajo, da so državniki razgovarjali o sanaciji lire. Predvidevajo se tri možnosti: stabilizacija lire na boljši bazi kot je sedanja, stabilizacija na nižji bazi, izpremeinba v zlato
SDS - roke proč od obrtnikov!
>Jutro< in SDS sta aiačela vabiti tudi nas slovenske obrtnike, kakor da smo mi med najbolj nevednimi možmi v Sloveniji in zato določeni, da tvorimo ostanek SDS-arskih razvalin. Le s tega stališča nam je mogoče razumeti, da se SDS sploh upa nastopiti med nami in uganjati med slovenskim obrtništvom tako naivno reklamo, kakor da ravno mi obrtniki ne znamo niti do pet šteti in kakor da smo ravno mi določeni za objekt SDS-arske klikarske protiljudske politike. Kaj mislite, da nas še niste dovolj tepli in gospodarsko upropaščali ter družabno izigravali, kaj mislite, da eksistira v Sloveniji še kak svobodni obrtnik, ki ne bi znal ločiti SDS-arskega tajništva od stanovske zbornice in kaj mislite, da se bomo dali radi vas osovražiti med našim narodom, od čigar blagostanja je odvisno naše blagostanje in čigar propadanje je naše propadanje? S slovenskimi trgovci pravimo tudi mi: SDS — roke proč od slovenskih obrtnikov!
Nam pišete, da bodo slovenski obrtniki sami postavili in volili kandidate. Gotovo! Zato tudi ne pripoznamo nobenega celjskega komiteja in njegovih kandidatov, ker jih ni določila nobena stanovska organizacija, ker se ni vprašalo članstvo nobene zadruge! In če hočete govoriti v imenu strokovnih organizacij, vam povemo, da smo mi bolje informirani o dejanskem stanju kot pa gospoda Re-bek in Franchetti! Saj je bilo na obrtno-trgovskem shodu v Mariboru 19. marca t 1. navzočih le 70 zbor o vale e v vkljub veliki propagandi, a samo mesto Maribor šteje okrog 900 volivcev! Kdo vam je dal torej pravico govoriti v dmenu obrtnikov?
Nas vabite, da naj se bojujemo za svoj stanovski program. Se bomo! A kako naj verjamemo, da vsi zasledujete le stanovske interese, ko pa v isti sapi zahtevate, da naj se brezpogojno udarno komandi g. Rebeka in Franchettija, člana načelstva in odbora SDS, pa napadate uglednega ljubljanskega obrtnika g. Ogrina kot predsednika »klerikalne« jugoslovanske obrtne zveze in političnega funkcijonarja, ko vendar dobro veste, da nI ne eno ne drugo! Ali res mislite, da smo pozabili dTžavnozborske volitve, ko je glasilo obrtnih zadrug »Obrtni vestnik« vsiljevalo članom žerjavovstvo, ko so se obrtne zadruge istovetile z SDS in se je od vodstva stanovska organizacija neusmiljeno zlorabljala v strankarske interese?
Pravite, naj gremo v ta boj za splošne slovenske gospodarske in obrtniške interese. Tudi to vam obljubimo. Zato pa mora biti enkrat za vselej konec protislovenske SDS-arske klike. Mi slovenski obrtniki dobro vemo, da bo naš stan le tedaj napredoval, ako SDS sploh izgine. Kajti vse njeno dosedanje delo med obrtniki meri na njihovo propast Ali hočete dokaze? Spomnite se sami na čase, ko se je za vlade SDS opremil Belgrad s pohištvom — ne privatni, marveč državni prostori. Slovenski obrtnik je bil od nekdaj priznan kot dober izdelovatelj umetnih in okusnih izdelkov. A niti v dobi avstrijskega tlačenja ni bil tako zapostavljen kot pod vašo vlado, da so se izvršila naročila pri dunajskih židih, a davek pri slovenskih obrtnikih! Ali vas ne peče že poslopje samo na Miklošičevi cesti, kjer je slovenski obrtnik hotel zgraditi lastno palačo z lastnim denarjem, v ponos mesta in dobrobit delavstva, a je klikarstvo, ne da bi vprašalo obrtnika, ne zadrug, iz-grizlo iz odbora ljudi, ki so bili praktični osnovatelji in jih nadomestilo s čistimi SDS-arji, samo da bi klikarstvo nemoteno upravljalo z našim denarjem? V Zagrebu poleg kolodvora se diči naša zamisel in mi nismo bili vredni niti dostojnega zaslužka!
Ali mislite, da vam moramo biti hvaležni zato, ker ste nam tako radodarno povišali obrtni davek? Ali naj verjamemo v vašo naklonjenost. ko ste nam tako krepko ovirali obrtno šolstvo? Ali naj verjamemo v vašo socialnost, ko se vam je tako mudilo vreča Da-vidovičevo vlado in z njo invalidski zakon, izdelan v sporazumu z invalidskimi organizacijami, sami pa ste delali na zakonu, po katerem naj bi invalid postal v 12 mesecih »fiks und fertig« obrtni mojster, samo da se invalidi čimprej vržejo iz invalidskih zavodov? Še več! Delali ste na zakonu, po katerem invalid-obrtnik ne dobi niti koncesije, ker ne more nikjer polagati izpitov in je zapuščen kot »vogelfreac
Kako naj vam verjamemo, da hočele naš dobrobit, ko pa se po zaslugi vaših ljudi vkljub brzojavni naredbi ministrstva še vedno ne podeljujejo koncesije tesarskim, zidarskim, kamnoseškim in studenonim mojstrom in leže prošnje nerešene! In ali mislite, da Je to ljubezen do obrtnika, ko bi bil po SDS-arskem voli vnem načrtu moral mali obrtnik in trgovec iti volit 4 do 5 ur daleč na sodnijo — torej sploh ne — in je le g. Ogrin z zborničnimi svetniki preprečil to nakano? In ali ni bil višek vaše ljubezni do obrtnika nekdanje zagovarjanje zamenjave 1 : 10, da bi slovenski obrtnik res prišel popolnoma na beraško palico?
Gospoda — za vedno vam je odzvonilo tudi med obrtniki! Skupaj z našim narodom, s katerim tvorimo gospodarsko enoto, skupaj
liro.
iOkz drugimi slovenskimi .pridobitnimi Jupgi j©^
tudi naša odločna zahteva: SDS jo med slovenskimi obrtniki odigrala, zato mora iti!
Slovenski obrtnik.
Senzacionalne vesti o nameravanem atentatu na generala Gajdo.
Praga, 6. avgusta. (Izv.) Dr. Karlik je objavil v »Narodni Listy« senzacijo o nameravanem umoru generala Gajde. Dr. Karlik pravi, da so leta 1923. našli pri nekem poročniku, ki se je poskusil ustreliti, pa se je le težko ranil, dokumente, ki izpričujejo, da jc bil poročnik v zvezi z boljševiškimi agenti. Te dokumente je zasledil garnizijski zdravnik dr. Lewit in jih oddal vojnemu ministru. Pri zaslišanju, ki sta ga vodila major Sabilek in podpolkovnik Strobl, je poročnik izjavil: Bil sem v zvezi z nekim tajnim boljševi&kim agentom Stankovičem, ki me je hotel pregovoriti, da bi ustrelil generala Gajdo in mi obljubil veliko podkupnino. Ker sem sc branil to storiti, mi je Stankovič grozil, da me izda vojaškim oblastem, ker sem bil z njim v zvezi. Tako sem se moral hliniti kot da pristajam na njegov predlog. Da se pogovoriva o podrobnostih atentata, sva se sešla na bavarski meji. Tam sva se med pogajanji sprla in jaz sem Stankoviča ustrelil. Takoj nato sem odpotoval v Prago, kjer sem poizkusil samo-umor.
Dalje pripoveduje dr. Karlik, da je neki drugi boljševiški emisar imel nalogo pomoriti še več drugih vodivnih češkoslovaških osebnosti. Truplo umorjenega Stankoviča niso našle niti češke niti bavarske oblasti. Zadevo je dobil potem general Sirowy in zunanji minister dr. Beneš, ki se za stvar nista več zmenila in protokoli o tej aferi so izginili.
Dr. Karlik podčrtava, da načrt atentata pade ravno v tisto dobo, ko so se začeli napadi na generala Gajdo. Ker se mi posrečilo generala spraviti s sveta, naj bi ga napadi onemogočili v češkoslovaški vojski in javnosti.
Vojno ministrstvo je z ozirom na to dr. Karlikovo objavo izjavilo, da je poročnik Friderik Jirikovsky potem, ko se je poskusil usmrtiti, res dal približno tako izjavo, kakor jo navaja dr. Karlik, da pa niti češkoslovaške niti bavarske oblasti niso mogle ugotoviti ničesar, kar bi potrdilo te navedbe in je cela izjava izgledala kot bi bila iz zraka vzeta fantazija. Ministrstvo poudarja, da je Jirikov-sky tudi izjavil, da so imeli beljševiški agenti nalog usmrtiti dr. Beneša in dr. Girso.
Primo de Rivera zgublja zaupanje.
Barcelona, 6. avg. (Izv.) Primo de Rivera je discipliniral tri visoke častnike. Kaznovan je bil poveljnik artilerije Mathon in general Cabanillas. Častnika nista pripravila nobenega vojaškega sprejema vojnemu in mornariškemu ministru in sicer iz nasprotstva proti Primo de Riveri in ker sta pristaša generala Weylera. Generala Correa, ki je pri zadnjih nemirih agitiral proti diktatorju, je de Rivera odpustil. Vedno bolj se čuti, da je de Rivera izgubil oporo med vojaštvom in se mora naslanjati samo na »Union patriotica« in policijo.
Madrid, 6. avg. (Izv.) Diktator je izdal posebno ostre odredbe proti uradnikom, ki bi kritizirali vlado in njene naredbe. Taki uradniki se bodo brez poprejšnje preiskave najstrožje kaznovali kar administrativnim potem. Tudi kritika posameznih članov vlade državnim uradnikom ni dovoljena. Direktorij bo uradnike nastavljal in odstavljal.
NEVIHTE V ITALIJL
Rim, 6. avg- (Izv.) Slabo vreme v Italiji še vedno traja- V gorah okrog Verone je padel nov sneg in je temperatura zelo padla- Okrog Mantove in Piacenze so divjale hude nevihte. Toča je napravila na poljih veliko škodo. V Lavornu je strela ubila enega moža, drugega pa je omamila.
VROČINA V AMERIKI.
Newyork, 6. avg- (Izv.) V imeriških državah Kansas, Texas in Oklalioma je nastopila zadnji čas huda vročina, ki presega ponekod tudi 100° Fahrenheita.
POŽAR.
Durban, 6. avgusta. (Izv.) V sladkornih nasadih ob reki Ilow je nastal požar, ki se širi ob obali dalje in zavzema že 6 milijonov razdalje.
jReležJke
A Dr. Žerjav in Mehika, V »Domovini« je 6. t. m. napisal dr. Gregor Žerjav članek, v katerem zagovarja preganjanje, ki ga je uprizorila sedanja mehikanska vlada zoper katoliško Cerkev. Trdi, da ima »Cerkev v Mehiki dve tretjini plodne zemlje v svojih rokah«, da tudi »v tovarnah odločata cerkveni kapital in duhovščina« in da sta mehikanski duhovščini »Cerkev in prižnica le sredstvi za volivno agitacijo in za gospodarsko osvojitev vse države, katere prebivalstvo je na zelo niz-, ki stopnji izobrazbe.« Dr. Žerjav je to seveda povzel iz framasonskih listov, ki so od mehikanske framasonske vlade plačani, da o Cerkvi lažejo. Cerkev v Mehiki že. davnej nima več v rokah zemlje, industrijski kapital ni cerkven in tudi nikoli ni bil, pač pa večinoma ainerikanski. in y politiko se Cerkev y Mehiki
sploh no vtika, ampak se za vlado pulijo časti
in denarja lakomui avanturisti. Če pa je ljudstvo v Mehiki neizobraženo, je to krivda vlade, ne Cerkve, ki edina v Mehiki uči in lika narod, kolikor more. Dr. Žerjav trdi, da Calle-sova vlada noče zapreti cerkva, da jih je izročila odborom vernikov, da vere sploh ne preganja. Prav tako kakor so svojčas trdili francoski framasoni in za njimi ruski boljševiki, da Cerkve ne preganjajo! V Mehiki vlada da streljati na katoličane, šef SDS v Sloveniji pa piše, da se v Mehiki katoličanom ne godi krivica! In huduje se tudi, ker se v naših cerkvah početje framasonske mehikanske vlade graja. Tako je zapovedal glavar Cerkve, papež, ves katoliški svet to graja, graja tudi vse pravično nekatoliško časopisje, grajajo vsi pravično misleči ljudje z edino izjemo frama-sonov. Dobro, da je dr. Žerjav tako odkrito pokazal v »Domovini«, s kom on drži.
A Dovoljna vočina. Stjepan Radič je izvolil izjaviti, da so v vladi mogoče samo male osebne izpremembe. Da bi vstopili v vlado Davidovičevi demokrati ali klerikalci, je izključeno. »Parlament ima dovoljno večino, zato lahko sklene tiste pomembne ljudske zakone, ki so nam potrebni.« — Ugotavljamo, da ima vlada že nad eno leto dovoljno večino in je smatrala za potrebne zakone 14 milijard-ni proračun, zakon o tisku in zakon o invalidih. In to smatra Radič za »pomembne ljudske za koli e...«
A Kdo ima prav? Kraljevi minister Janez Pucelj je — evo gentelmena! — poslal ministru za narodno zdravje pismeno vprašanje, kaj namerava storiti, da se ne razširijo pošastne bolezni na poplavljenem ozemlju, ko bo voda izginila. Kraljevi minister dr. Slavko Mi-letič mu je — tudi gentelmensko! — pismeno odgovoril, da bi bilo jako žalostno, če bi ministrstvo za narodno zdravje mislilo na pobijanje bolezni šele tedaj, ko nastopijo poplave. Najboljše sredstvo proti tem boleznim, a zlasti proti malariji, so trdni nasipi, bodisi, da se morajo šele zgraditi, bodisi pa dobro hraniti, da jih voda ne podere. To pa spada v področje ministrstva za poljedelstvo in vode in zadnja poplava je dokazala, da se tu ni postopalo, kakor bi bilo potrebno, postopalo pa se je tako, da se ni preprečila velika škoda in ni odvrnil povod nalezljivih bolezni, katerih se sedaj minister Pucelj boji. — Je pač smola, če se tako kolega med seboj štenkata.
A »Jutro« mora biti »Jutro«. »Jutro« pravi, da je SDS zahtevala navadno in brzojavno razpis ljubljanskih volitev. Kdo je volitve preprečil? Vse druge stranke razen SDS! Slovenska javnost pa dobro ve, da je SDS razpustila ljubljanski občinski feve^' da je razpisala volitve na 8. februarja -1925 in jih potem zopet odgodila in je SDS-afski eksponent dr. Puc v svoji izjavi prorokoval komisarijatu leta in leta življenja. Vsa Ljub-ljana je za volitve, vse stranke razen SDS so začele skupno akcijo za razpis volitev. A ko trdimo v soglasju z vso slovensko javnostjo, na podlagi dejstev, ki jih vidi vsak dorastel ljubljanski dečko, da je SDS za komisarijat, mora zapisati »Jutro«, da »Slovenec« laže, ftakor pač more lagati klerikalec«. — »Jutro« pride na centralizem in pravi: »Od vsega po-četka se SDS bori proti njemu.« Vsa slovenska in vsa jugoslovanska javnost pa ve, da je SDS bila najzagrizenejša zagovornica centralizma in je bojevnike proti njemu stalno de-nuncirala kot pTotidržavne, protinarodne, separatistične elemente. In ko mu to ponavljamo, piše »Jutro«, >da je Slovenčevo lažnjivo banditstvo doseglo vrhunec.« — In ko smo zapisali, da SDS hoče trgovsko zbornico do-biti v svoje .politične roke, piše »Jutro«, da pripravljamo mi »komzumarako - mežnarski naskok« na njo. — Nam je prav, če SDS tisk meče okoli s >švadronerji, malkontenti, političnimi špekulanti, intrdganti, zgagarji, moralnimi propalicami,« kajti s tem le kaže, na kako slabih nogah stoji SDSarska stvar, ki jo mora »Jutro« podpirati s psovkami.
A Zaman trud. Mi smo ob Žerjavovi interpelaciji glede centraliziranja železniških dobavk in monopoliziranja šolskih zvezkov zapisali, da je od stranke SDS, ki je lomila kopje za centralizem, neumljivo, da proklinja lastnega otroka. Ponavljamo: tu gre za sistem, katerega ste vstvarili in s katerim st* n. pr. tudi pokojninski zavod vzeli Ljubljani Če Žerjav vlaga interpelacije proti centrali7/ mu, je to za resne in dosledne ljudi uganka ki se pa razvozlja, če se pomisli, da se vrše v kratkem volitve v trgovsko in obrtno zbornico ... Če trdi »Jutro«, da se Jugosl. klub ni zavzel za prizedete trgovce, je bilo že istega dne postavljeno na laž, ko je »Slovenec? poročal: »Dr. Kulovee izposloval izprememb« famozne odredbe o šolskih zvezkih.« In le perfekten lažnjivec more potem napisati, da je dr. Korošec vrgel prošnjo trgovcev v koš! — Mi ponavljamo še enkrat: S slepomišenjem ne bo šlol Trgovci in obrtniki poznajo SDS tako dobro kakor mi in si ne bodo dali namazati oči z nobenimi dr. Zerjavovimi inter pelacijami!
A »Delavska politika« je pri svojem pri* hodu v Maribor naperila prve in najhujše ka-nono proti SLS. So pa ti njeni izstrelki prav talce laži kakor pri Volkstimri. V št. 4. avgusta, ko je nagromadila polno laži, trdi tudi, da je bil dr. Juvan gerent Mestne hranilnice. Vsakemu, ki to dokaže, da je bil dr. Juvan res kedaj v svojem življenju gerent v Mestni hranilnici, mu SLS plačuje za V9e njegovo živlienie mesečno plačo Din 20001
Stev. 177.__»SLOVENEC«, dne 7. avgusta 1920.
Kaj se godi doma
Borba za ljudsko samoupravo
Maribor, 6. avg. 1926.
V Mariboru se je vršila tekom polletja 1916 hu<*a borba za ljudsko samoupravo, kakor je zasi-gurana po zakonu, ki pušča vsaj še nekaj pravic v okraju ljudstvu in njega inicijativi. Okrajni zastop, ki ima svojo pravno podlago po zakonu z 14. VI. 1866 drž. z. št. 19, je v smislu § 6. popolnoma avtonomen, deželna uprava, deželni zbor oz. odbor pa delo v smislu § 78. nadzira. To pravno stanje še dejansko obstaja.
Sedanji veliki župan v Mariboru dr. Pirkma-jer je pa napram okr. zastopu zavzel popolnoma drugačno stališče, kot so ga dozdaj zavzemali predstavniki državne oblasti. In tudi sedanji veliki župan je to stališče začel zavzemati šele pred pol leta, iz kakih motivov, ne moremo sklepati. Navedli bomo le dejstva.
1.	Z odlokom dne 24. III. 1926 U. Br., s katerim se je odobril proračun okr. zastopa, je javil veliki župan, da bodo glede razdelitve kreditov na posamezne ceste sledila navodila velikega župana. — Ker je s tem posegel v delokrog okr. zastopa in bi bila vsaka določitev kreditov za posamezne ceste iluzorična, je seveda gerent okr. zastopa dr. Leskovar zoper kratenje avtonomnih pravic dne 19. IV. 1926 pismeno protestiral.
2.	Kmalu nato je veliki župan z dopisom z dne 26. IV. 1926, št. 6141-1, odredil, da morajo vsi okr. zastopi predložiti pregled vsega gospodarstva s potrdili — in sicer se morajo ti pregledi poslati od mar. okr. zastopa okrajnemu glavarstvu Maribor levi breg. — Okr. zastop je v odgovoru z dne 7. V. 1926 zavzel protistališče v smislu § 76., ki določa, da nadzoruje delovanje okr. zastopa dež. zbor oz. odbor in še ta v toliko, da se ohrani temeljno premoženje odbora.
3.	Takoj na to, dne 6. V. 192Š št. 10.641-1 je veliki župan znova zahteval stvari, zoper katere je okr. zastop, da brani svoje uzakonjene pravice, moral dne 7. V. 1926 že protestirati.
4.	Šlo je dalje. Dne 21. V. 1926 je prišla okrožnica pod št 18070-1, ki zahteva, da je pred izplačilom izdatka nad 50.000 Din tudi iz že odobrenega proračuna treba ponovnega dovoljenja velikega župana. Okrajni zastop si te pravice, da sme razpolagati v smislu zakona s svojim lastnim premoženjem po načrtu odobrenega proračuna, ni dal vzeti in je zato dne 2. julija 1926 protestiral.
5.	Ker je bilo treba najti vse, kar bi se moglo oJtr. zastopu odvzeti, je veliki župan dne 29. III. 1926 U. br. 6748-1 zahteval, da se razveljavijo dekreti, s katerimi so se nekateri uradniki definitiv-no nastavili. In dne 21. V. 1926 je dobil dr. Leskovar od velikega župana pismo, odprto dostavljeno, ki je povzročil telefonski razgovor med obema, iz katerega je, dr. Leskovar napisal v spomenico besede velikega župana: »Zakon za gerente sem jaz!«
6.	Najtežji sporni slučaj pa je zavoljo meščan-rfce šole, ki naj bi jo mestna občina v soglasju z okrajnim zastopom pozidala za mesto in okolico t»kr. zastopa v magdalenskem predmestju. Okr. zastop je v ta namen v rednem proračunu vottral Din 100.000. Ker so časopisi poročali, da je okr. zastop pripravljen prispevati še Din 1,500.000, po letnem prispevku 150.000 Din, je veliki župan dne 22. V. 1926 tak sklep okr. zastopa sistiral. Sklepa pa tedaj še ni bilo, ampak le načrt. Zato pa je veliki župan odredil, da se tudi onih že dovoljenih Din 100.000 ne izplača, dokler tega še posebej ne dovoli. Dne 8. julija t. 1. pa je odbor sklenil, da bo v smislu načrta prispeval za mestno in okoliško meščansko šolo letnih 150.000, da se dopolni znesek 1,500.000 Din. Veliki župan je zoper ta sklep dne 28. VII. 1926 poslal svoj razglas in zahteval, da ga okr. zastop objavi. Seveda je moral gerent dr. Leskovar zoper to, kar je bilo proti obstoječim zakonom protestirati z dostavkom, da se naj to smatra kot pritožbo na višjo oblast. A veliki župan je dno 26. VIL 1926, št. 16123-6 ponovno zahteval, naj se njegovi zahtevi zadosti. Proti temu nastopu je moral gerent dr. Leskovar protestirati, kar je storil dne 29. VIL 1926. Nato pa je sledil odlok
izpremeinbe. Dne 4. avgusta t. 1. je moral dr. Leskovar, ki je nad 6 let vzorno vodil okr. zastop, izročiti vodstvo gerentu g. dr. Lipovšku.
To je zgodovinska slika boja za zadnje drob-tine ljudske avtonomije. In zopet bo prišla SDS in se postavljala s svojim demokratizmom in radičevci s svojim seljaštvom!
O stvari se bo seveda še govorilo.
Pomagajte revežem!
(Na naslov jubljanske mestne uprave.)
Gerentstvo v Ljubljani oddaja zdaj stanovanja v mestni stanovanjski hiši za Bežigradom. Pri tej priliki naj spomnimo na one reveže, ki so po zaslugi stanovanjskega zakona deložirani in ne morejo dobiti stanovanja, pa so si postavili šatore na trgu pred vojašnico Sv. Petra. Kdor je na lastne oči videl to bedo, bi moral biti čisto brez srca, če bi ga ne ganila. Nekaj si je naredilo šatore, drugi so zbili skupaj deske, eden si je napravil kolibo cel6 iz kartona! Veter in dež ter vlaga iz zemlje jemljejo otrokom zdravje — nekateri so silno shujšali, odkar so primorani bivati v teh razmerah — in uničujejo borno pohištvo, ki ga pa najbolj ugonabljajo miši. Tudi je ponoči že občuten mraz in če bi bili primorani ti siromaki še kaj del j ložirati v teh šotorih, bi se reklo jih izpostaviti najhujšemu. Zato upravičeno pričakujemo, da bo imela sedanja uprava mesta toliko socialnega čuta, da stanovanja za Bežigradom v prvi vrsti odkaže tem revežem!
Naši tobačni upokojenci.
Splošno je znano, da upokojencem vseh vrst vsa leta po vojni bridke trnjeve rože cveto. — Tako siabo kot pa se godi upokojencem in upokojenkam ljubljanske tobačne tovarne, se ne godi nikomur. — Tobačni delavci in tobačne delavke, ki so delale v tovarni polnih 35 let, dobivajo mesečno največ 200 Din milostne pokojnine. Kdor pa je bil upokojen iz kakršnegakoli drugega vzroka prej, dobiva seveda sorazmerno manj. Med upokojenke in upokojence ljubljanske tobačne tovarne spadajo ljudje, ki so pod rajnim dr. Krekom so-ustanavljali prva kršč. soc. delavska društva, prve naše konsume in ki so se kot prvi borili za splošno enako in tajno volivno pravico. Noben shod, noben sestanek ni zboroval v Ljubljani, da bi ne bili ti požrtvovalni ljudje zraven- Kako pestri so bili naši obhodi po beli Ljubljani, kadar so se dekleta iz tobačne tovarne oblekle v narodne noše in se uvrstile med ostalo ljudstvo.
Zato se danes človeku stori tembolj milo, ko vidi, kako se tem revežem godi na siva stara leta. Eni umirajo gladu, drugi beračijo od hiše do hiše, tretji si prosijo rešiteljice —• smrti. Ni prav, da gre slovenska javnost brezbrižno mimo teh svojih prvih pionirjev. Nekaj se mora zgoditi. Tako ne sme iti več dalje. Ali izsilimo od uprave drž. monopolov povišanje milostnih pokojnin, ali pa naj se uvede splošna nabiralna akcija zanje.
Da, uprava državnih monopolov! To je menda država v državi. Zakaj, vsak prošnja, vsaka vloga nanjo je kakor bob ob steno. Zadnje povišanje pokojnin je izposlovala leta 1920. ljubljanska finančna delegacija na svojo roko. Za dobroto je bila od belgrajskih osrednjih oblasti skozi tri leta zasledovana. Od tedaj so ostali vsi koraki brezuspešni. »Strokovno društvo tobačnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani je napravilo tekom teh šestih let nebroj stvarnih vlog na pristojna mesta. Neštetokrat je odbor osebno interveniral pri merodajnih oblastnih in odločilnih osebnostih. Kdo bi seštel pota, ki so jih imeli v tem oziru poslanci Josip Gostinčar, Franc Kremžar, dr. Andrej Gosar in Franc Smodej! Zadnji je pri proračunskih razpravah opozarjal finančnega ministra na slab položaj
monopolskega delavstva, zlasti pa na neznosno bedo upokojencev in upokojenk tobačnih tovarn. Vse zastonj! Tam doli so gluhi za naše besede in se ne zmenijo za grozo in gorje najbednejših.
Tobačni monopol nosi državi ogromne dobičke. Gotovo je, da bi povišanje pokojnin tobačnim upokojencem obremenil proračun le za majhen procent. Treba je gledati na to, da merodajne činitelje vendar vzdramimo iz medvedjega spanja. Ali naj ubogi starčki in starke od gladu počepajo kakor muhe?
To se ne sme zgoditi. Dolžnost celokupne slovenske javnosti je, da se za tobačne upokojenke in upokojence v celoti zavzame.
Dijaški tečaj na gori Oljki.
(10.—12. avgusta letos.)
Drugi tečaj na Gori Oljki prireja letošnje leto Slov. dij. zveza in ga namenja predvsem akademikom in abiturijentom. Predavalo in razgo-varjalo se bo o važnih državnopolitičnih stvareh in sicer:
prvi dan (10. avg.): Poslanstvo države v človeštvu (dr. J. K. ter Cerkev in država (dr. J. Jeraj);
drugi dan (11. avg.): Kritika sodobne države, kakšna bodi prava država in pot do nje (dr. J. Mohorič);
tretji dan (12. avg.): Problemi domače države (dr. A. Korošec in dr. J. Hohnjec);
Predavanja bodo dopoldne, popoldne pa nadaljevanje nezaključene dopoldanske debate in izleti, zvečer kres. Oskrbnina za vse 3 dni je majhna, samo 20 Din. Prenočevalo se bo skupno; pelerina bo vsakemu prav prišla. Odlok N. S. broj 19737-26 dovoljuje 50 odstot. popust voznih cen udeležencem tečaja od 9. do 13. avg. Na odhodni postaji je treba kupiti celo vozovnico do Rečico na Paki, žigosano z vlažnim postajnim žigom, a ob izstopu se je ne sme oddati, ker s potrdilom o udeležbi na tečaju velja tudi za nazaj. Najugodnejša žel. zveza je Celje 15.35, Ljubljana 12.14 in Maribor 18.20.
Starešine in prijatelji dijaštva so na tečaju dobrodošli. — S. D. Z.
Romarjem na Trsatl
Odbor Kat. prosvetnega društva Škofja Loka javlja tem potom priglašencem sledeče: odhajamo 13. avgusta zvečer ob 21.36 s postaje Škofja Loka; na vsako postajo, kjer vstopite, pride eden od našega odbora. Po belem traku na levem rokavu ga boste spoznali. Ta Vas bo tam sprejel in oddelil v naš vlak, kjer boste že imeli prostor pripravljen. Bodite na vseh postajah pol ure pred odhodom vlaka. V vlaku pa označimo z napisi posamezne kraje in vstopite samo v tiste vozove in oddelke, kjer je Vaš kraj napisan: kot n. pr, »Jesenice«, vsi okoličani Jesenic; »Tržič«, vsi iz Tržiča; »Selčani«, vsi iz doline; »Poljanci« vsi iz doline; »Podnark, vsi iz te okolice; »Škofja Loka«, vsi iz mesta in okolice; »Pevski zbor«, vsi društveni pevci; »Duhovniki«, vsi p. n. gospodje. Za razna pojasnila pa se obračajte v vsem na pisarno »Vodstva«, ki bo v posebnem kupeju. Vsi člani vodstva bodo nosili na levem rokavu bel trak z napisom »Vodstvo«. Bodite povsod točni in mirni, ker se bo vse potrebno oskrbelo. Upamo, da bomo lahko šli v ne-neljo na Reko. Na morje pa gremo v nedeljo ob 10. Za vse boste dobili natančna navodila v vlaku in na Trsatu. Vzemite s seboj jedila in kake potne odeje ali podobno, da boste lahko malo počivali. Priglase sprejemamo še do 9. avgusta. Za vlak pošljite 150 Din, za parnik (če hočete iti tudi na Otok Krk) še 25 Din.
Mladinski dan in blagoslovitev
naraščajskesa prapora
bo v Ljubljani dne 15. avgusta.
HeiiBnfflisraBnaaaaHBnaaHsiaaaB
dino in sploh vse prosvetno delo med narodom.
Naše delo ima lepe uspehe ter je vso slovensko zemljo prepredlo s prelepo prosvetno organizacijo, ki obsega vse sloje našega naroda ter sega v vse kraje naše domovine. Ljudstvo in med njim zlasti mladina se ni dalo preplašiti s strašilom klerikalizma, s katerim so ga hoteli odvrniti od naših krščanskih organizacij tako zvani svobodomiselci raznih strank. Kakšne so nakane protiklerikalnih elementov in strank, dokazuje zadnji čas M e -h i k a. V tej državi, ki je po svojem prebivalstvu preko 99 odstotkov katoliška, so se vsled nebrige katoliških krogov za politiko in javne zadeve polotili zakonodajne in upravne oblasti v državi protiklerikalni elementi pod vodstvom framasonske lože. Kaj ti ljudje, ki so pravcati spaček in nakaza svobodomiselnosti, razumejo pod klerikalizmom, dokazujejo njihovi ukrepi: zatrli so verske šole, izgnali iz države katoliške redovnike iu redovnice, vpeljali prisilno državno brezversko šolo iu civilni zakon ter naposled cerkev oropali vsega premoženja in celo božjih hiš. Tudi pri nas je takih svobodomiselnih Mehikancev, ki bi radi uveljavili svoja protikrščanska načela ter izvršili svoje antiklerikalne cilje, ako jim tega ne bi zabranila verska zavest našega ljudstva, ki jo v njem osvežuje, okrepljuje in izpopo! njuje naša prosvetna organizacija.
Vzgojno delo med mladino in vobče vse prosvetno delo med narodom se nadalje mora
—<
TOVARIŠI! MNOGO PRIREDITEV BO 8. AVGUSTA, AMPAK NAJPRISRČNEJŠA, NAJBOLJ PRIJATELJSKA BO VSEKAKOR NAŠA V NEDELJO NA BREZJAH. MOŽJE, VSI GORI! ŠE DANES AGITIRAJTE IN LAHKO ŽE DANES KUPITE PRI POMOŽNI ŽELEZNIŠKI BLAGAJNI ŽIGOSAN LISTEK DO 0T0Č. — KDOR PREJ NE MORE, NAJ GRE Z ZADNJIM, POSEBNIM VLAKOM OB 7.40 V NEDELJO IZ LJUBLJANE. NAŠI PADLI TOVARIŠI NAS KLIČEJO IN GOVORE:
Oj bratje vsi mod sabo se ljubite, s krvjo zapisanih besed ne pozabite!
Uboj v Štepanji vasi.
Dne 28. julija letos smo poročali o žalostnem dogodku, ki se je zgodil v Štepanji vasi pri Ljubljani in ki je zahteval kot žrtev nasilno smrt mladega človeka. Razvoj tega dogodka so je ponovil pred senatom deželnega sodišča, kj^r je nastopil kot obtoženec mitniški paznik France T o m-šič, ki ga dolži državno pravdništvo in sicer radi prekoračenja silobrana. Obtožnica vsebuje kratijo tole: Obtoženi France Tomšiž so je oženil s posestnikovo hčerko Frančiško Lavričevo, ki je podedovala po svoji materi malo posestvo z domačijo v Štepanji vasi in jo prišel na ta način do posestva. — To pa je seveda silno raztogotilo doma- , čega sina Lovrenca Lavriča, katerega je mati raz-dedila radi nerednega življenja in je dala hišico in posestvo, da je ohrani družini, rajši svoji hčerki. Fant je pohajkoval po okolici. Par dni je delal kot delavec, ko pa je dobil plačo, je pustil delo in je popival toliko časa, da je vse zapil. V svoji pijanosti je večkrat grozil javno, da na njegovi domačiji no bodo tujci gospodarili. Zažgal bo hišo, sestro in njenega moža pa bo zaklal kot živino in jih »podelal v klobase«. In res je prišel večkrat domov, kjer jo razsajal okoli hiše, razbijal šipe, okna in vrata in jo grozil s pobojem in požigom. Sestra mu je večkrat, če ni bilo moža doma, uila k sosedom, toda tudi ti so se ga bali, ker so (ja poznali kot nasilneža in suroveža, ki je bit posebno v pijanosti res vsega zmožen in tudi znan kot hud pretepač. Radi teh groženj je bil tudi že dvakrat kaznovan. — Približno eno leto pred usodnim dogodkom je bil obsojen na eno leto zapora radi takih nevarnih groženj. Ko se je vrnil iz zapora dne 27. junija, je šel naravnost v gostilno, kjer se je pošteno napil. Pijan se je napotil proti domu in je obiskal na poti še več gostiln. Povsod se je jezil nad sestro in svakom, da sta ga spravila od domače hiše in ga pognala po svetu, nazadnje pa sta ga spravila še v zapor. — Ko je prišel v domačo hišo, je začel takoj razsajati in razbijati. Sestra je prestrašena zbežala in je šla klicat orožnike, njen mož, njegov svak, pa je ostal doma. Tekom prepira je skočil Lavrič, kot bi bil pobesnel z odprtim nožem proti Tomšiču. Zaletel se je vanj in ga je podrl na klop. Nad njim pa je dvignil desnico, oboroženo z velikim nožem. V tem usodnem trenutku pa je potegnil mož pištolo in je ustrelil proti napadalcu. Meril ni, ustrelil je kar na slepo porti njemu in sicer na pol leže, kakor je omahnil po klopi. In usoda jo hotela, da ga je zadel v prsa. Po strelu je obtoženec zarjul kot živina in je vnovič napadel Tomšiča. Toda prišli so sosedje, ki so ga vrgli na cesto in ker še ni dal miru, so ga zvezali in položili v travo. Takrat seveda vsled njegovega divjanja nobeden ni mislil, da je fant težko ranjen. Grozil je še zvezan in vpil, da bo vse poklal, vaščanom pa bo že »posvetil«. Toda kmalu je opešal in ko so videli, da je ranjen, so ga takoj odpeljali v bolnico, kjer je še isti dan umrl. Državno pravdništvo pa je Tomšiča obložilo in sicer, da je iz strahu prekoračil meje samoobrambe. Zdravniki so pri raz-telesenju trupla ugotovili, da je umrl Lavrič vsled notranje krvavitve. Obtoženi Tomšič je priznal, da se je oborožil iz strahu. Streljal pa je šele, ko ga je pokojni sunil v prsa, da je padel na klop in mu zagrozil z nožem. »On ali jaz, to sem videl pred sabo in sem ustrelil, bil sem že čisto na koncu in nisem se ga mogel drugače ubraniti. Šlo mi je za življenje. Nisem ga pa mislil umoriti iu tudi meril nič nisem.« — Ker so ta zagovor potrdile tudi priče, je bil Tomšič oproščen.
B V St. Vidu pri Stični bo i 1 dne 29.avgusta 1926 I • I. dolenj. prosvetni tabor •
vršiti v slovenskem duhu. Tudi temu duhu mora biti prostora v naši državi. Duh, ki vzdržuje, vodi in vlada našo državo, mora biti sinteza (sklad) srbskega, hrvatskega in slovenskega duha. Sedaj prevladuje velesrb-sko pojmovanje naše države, slovenski duh pa je potisnjen v kot. Formula narodnega edinstva ga je obsodila na smrt. Toda narodnega edinstva ni, ono ne obstoji ne v narodnem ne v kulturnem ne v političnem oziru, Centralisti so to edinstvo naprosto dekretirali, da bi s tem podprli politični in upravni centralizem, ki so ga vsilili hrvatskemu in slovenskemu narodu. Vendar jo močnejši kot »-se politične oblike živi narod. Slovenski narod živi. On je živel stoletja in stoletja. On je preživel razne državne iu upravne oblike in je ostal. On hoče tudi v sedanji državi živeti kol slovenski narod, hoče imeti svoje lastno duševno življenje, hoče gojiti in množiti svojo narodno kulturo. Temu cilju mora služiti vse prosvetno delo med narodom, osobito med mladino.
Naši politični protivniki nas radi tega na« šega stališča razglašajo in razkriČujejo kot separatiste, celo kot protidržavne elemente. Ne pride nam niti na kraj pameti, da bi se branili zoper ta očitek stranke, ki nima tal med našim ljudstvom ter se je vsled tega za politično plačilo udinjala centralizmu, v kojeni vidi vse državno edinstvo. Gojenje slovenske narodne kulture, množenje in širjenje slovenske narodne prosvete ni nikakor orotivuo in
Smernice naše narodne prosvete.
(Govor dr. H o h n j e c a na okrožnem prosvetnem dnevu v Konjicah i. avgusta 1926.)
Francozi imajo znani izrek o jeunesse do-rče (o zlati mladini). Za naše razmere velja ta izrek v tem smislu, da je mladina za naš narod v resnici zlato. Naš narod se je ohranil na svoji zemlji ne z močjo svojega števila ne z zlatom materialnega bogastva, marveč z duhovnim zlatom, ki biva in deluje v duhu in volji. Svetlost duha, čistina srca in jedrovitost volje: to je ono zlato, ki ga priroda daje našemu narodu in kojega glavni dedič in nosilec je naša mladina.
Zlato ne leži za svobodno uporabo na belem dnevu. Treba ga je spraviti na dan, osvoboditi ga raznih mineralov, v katerih je zakopano, ter ga rešiti raznih primesi, ki so mu primešane. Z ozirom na ono zlato, ki je v duhu in srcu naroda in mladine, se to delo imenuje vzgoja, izobrazba , p r o -sveta.
Kakšno mora biti to delo?
Vršiti se mora v krščanskem s m i -s 1 u. Katolicizem je življenjski princip našega naroda. Brez njega bi naš narod že davno izginil s površja zemlje, kakor so izginili njegovi močnejši sosedje, ki se niso hoteli oprijeti katoliške vere. Naš narod pa je prvi i
izmed vseh slovanskih plemen sprejel krščanstvo. S krščanstvom se je med narodom začela literatura. Noben drug slovanski narod: ne Čehi, ne Poljaki, ne Rusi, nimajo tako starega slovstvenega spomenika, kakor ga imamo Slovenci v brižinskih spomenikih. Spisi, ki so se v teh spomenikih ohranili, so bili znani v Pa-uoniji že za časa sv. Cirila in Metoda. Kar se tiče onega slovanskega jezika, v kojega sta slovanska apostola Ciril in Metod prestavila svetopisemske in cerkvene knjige, sta slovenska jezikoslovca Kopitar in dr. Miklošič trdila ter svojo trditev tudi z dokazi podprla, da je to bila slovenščina, ki se je govorila v Pano-niji. Ta jezik se je začel pisati dve sto let poprej nego ruščina ali srbo-hrvaščina.
Krščanstvo je torej v našem narodu že zgodaj vzbudilo živahno duševno življenje. Krščanstvo je ostalo vse čase glavni motor tega življenja. In ravno temu življenju se ima naš narod zahvaliti, da ni umrl, da ni izginil sredi med velikimi, mogočnimi in kulturno visoko stoječimi sosednimi narodi.
V tem je najboljši kažipot za bodočnost. Staro filozofsko načelo določa: v tistih vzrokih, v katerih ima kakšna reč svoj postanek, ima tudi svoj obstanek. Bodočnost našega naroda je zasigurana samo v katolicizmu. Zato se mora ona vzgoja naše mladuie vršiti v katoliškem duhu. To zahtevo moramo staviti na vse šole v naši domovini od najnižje do najvišje. S katoliškim duhom mora biti proši-nieno prosvetno delo med šoli odraslo mla-
Dnevne novice
soglasno sprejet predlog, da se pogoji licitacije spremene.
•k Senzacionalna kokainska afera v Zagrebu. V Zagrebu so odkrili gnezdo mednarodne tihotapske organizacije za tihotapljenje kokaina. Kokain je dobivala družba v Darmstadtu v Nemčiji, ga od tam vtihotaplja-la v Jugoslavijo, od tu pa v Francijo. V Franciji je nad milijon kokainomanov; vsa prizadevanja vlade, da bi izkoreninila to zlo in preprečila vtlhotapljenje strašnega strupa, so se izkazala kot brezuspešna. Nemci, ki so največji proizvajalci kokaina, najdejo vedno nova pota, da v Franciji kokaina ne zmanjka. V zadnjih letih je ta pot vodila preko Jugoslavije ali točnejše preko Zagreba. Zagrebška policija ima — po napornem delu — danes domalega vse krivce v rokah. Imen še ni objavila, a zagrebški listi pišejo, da je bil glavni činitelj tihotapske družbe neki zagrebški zdravnik, dalje njegov brat in več dam. Vsi ti so že v zaporu. — Tihotapstvo s kokainom je zelo dobičkanosen posel. Kilogram kokaina stane danes 40—50 tisoč dinarjev in kdor vtihotapi v Francijo en sam kilogram, zasluži 20.000 frankov. — Čisto slučajno je s kokainsko afero prišlo na dan še drugo zločinsko podjetje. Neki tihotapci, ki niso vedeli, zakaj so jih zaprli, so pri zaslišanju izpovedali, da je v Bjelovaru ponarejevalska dražba, Id že dalje časa ponareja dvodinar-ske novce. Policija je nato takoj tudi na to plat uvedla preiskavo in res našla v Bjelovaru ponarejalski stroj. Afera je ena najobsežnejših svoje vrste, kar smo jih doslej imeli v Jugoslaviji.
-A- Med zagrebškimi radikali. Pred zagrebškim sodiščem se je te dni vršila razprava v tiskovni pravdi zaradi razžaljenja časti med dvema radikaloma. Kot tožnik je nastopil bivši osješki veliki župan, sedaj inšpektor v notranjem ministrstvu, Franjo Gabrek, toženec pa je poštni uradnik v Zagrebu Pavel Ostojič. I.e-ta je bil v zagrebškem radi-kalskem glasilu v nekem članku imenoval Gabreka lažnika in klevetnika. Včerajšnja razprava se je preložila zaradi zaslišanja novih prič.
k Kinematografi in pomoč poplavljencem.
Kakor smo že poročali, so lastniki zagrebških kinematografov odklonili nadaljnje pobiranje pristojbine za poplavijence (dva dinarja pri vstopnici) in zagrozili z zatvoritvijo obratov. Kakor poročajo zagrebški listi, je zagrebški davčni urad sam odklonil sprejetje dosedaj nabranih pristojbin, ker za te pristojbine ni zakonite podlage.
•k Kardinal Bonzano so je vrnil v Rim. Dne 4. t. m. se je s svojim spremstvom iz Amerike vrnil v Rim kardinal Bonzano. Na kolodvoru so ga sprejeli mnogi prelati in prijatelji. Postajni načelnik ga je povabil, da izvoli v kraljevi salon, ki je zanj pripravljen.
•k Berač s tisočaki v žepu. V Zagrebu so zaradi ponovnega prosjačenja aretirali nekega Marka Derafa. Pri telesni preiskavi so našli pri njem 10.000 Din. Se ne brani zastonj z vsemi štirimi, da bi opustil tako izvrsten posel.
Okrajna obrtno-gospodarska razstava v Ormožu
od 8,—15. avgusta 1926. Glej inserat!
k Koncesijonirani stavbni obrti in po-oblaščcmi inženerji-arhitekti. Pravkar je dobila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo obvestilo ministrstva trgovine in industrije, da je izdal velikemu županu v Ljubljani in v Mariboru naslednja navodila: -Ker bi mogla nastati domneva, da se čl. 12., 13. in 17. pravilnika za izvedbo posameznih odredb začasne uredbe o pooblaščenih inženeTjih in arhitektih (SI. Nov. z dne 9. 6. 1926, št. 129) poljubno tolmačijo in da se z njimi rešujejo
pravice stavbnih obrtnikov, ki so si pridobili pravico za izvrševanje svojega obrta po zako-niti poti in katerim je po obstoječih predpisih obrtnih zakonov (obrtnega zakona za Hrvatsko in Vojvodino, zak. čl. XVII iz leta 1894, naredbe o izvrševanju obrtov v Bosni in Hercegovini z dne 3. 2. 1909, stavbnega zakona za Slovenijo in Dalmacijo z dne 26. 12. 1893, drž. zak. št. 193) točno odrejen delokrog, je to ministrstvo zavzelo stališče, da zgorajšnje odredbe pravilnika v nobenem slučaju ne tangi rajo obstoječih predpisov obrtnih zakonov. Ne more se predpostavljati, da so se s tem pravilnikom nameravali razveljaviti ob-./oječi predpisi obrtnih zakonov, keT je jasno, da se s pravilnikom ne morejo menjati zakoni, ki so še v veljavi.« — Z zadoščenjem pozdravljamo ta odlok ministrstva trgovinie in industrije. Opozarjamo naše koncesijoniTa-fie stavbenike, zidarske, tesarske in kamnoseške mojstre, da se opirajo na ta odlok, ako bi jim katerokoli oblastvo ali korporacija hotela kratiti'njihove pravice, kakoT se je to že skušalo v nekaterih slučajih.
flvfomobnna vožnjo toptec - Idrija
Samo nedelja in četrtek; odhod iz Idrije ob 7'30, pride v Logatec ob 9, odhaja iz Logatca ob 10-30, pride v Idrijo ob 12. — Za osebo stane 50 Din.
Ljubljana
© Imenovanja na ljubljanski univerzi.
Za docenta na ljubljanski medicinski fakulteti je imenovan dr. Albin S e 1 i š k a r, dosedanji asistent iste fakultete. — Za docenta na ljubljanski filozofski fakulteti je imenovan dr. Roman K e n k, dosedanji asistent iste fakultete. — Za uradnico v rektoratu ljubljanske univerze je imenovana Štefanija Prebil, dosedanja poduradnica istotam.
O Frančiškansko prosvetno društvo priredi jutri, v nedeljo, 8. avgusta izlet v Borovnico in Vrhniko. Odpeljemo se ob 9.10 uri dopoldne do Borovnice, odkoder odidemo peš mimo Bistre na Vrhniko, kjer si ogledamo izvire Ljubljanice, in nato obiščemo hribček Sv. Trojice. Vrnemo se s popoldanskim vlakom, Izletniki naj opravijo versko dolžnost doma. — K obilni udeležbi vabi člane in prijatelje društva — odbor.
O Ljubljanski Mladinski dan in blagoslovitev naraščajskega prapora ljublj. orl. okrožja bo v nedeljo 15. avgusta. Ob pol 2 zbirališče pred Ljudskim domom. Ob 2 litanije in blagoslovitev pTapora v cerkvi sv. Jožefa (ku-muje ga Langusova), po blagoslovitvi sprevod po mestu. Ob pol 4 v Niišakovi vojašnici v Trnovem telovadni nastop. Sodeluje 'železnt-čarska godba 5Sloga«.
O V nedeljo 8. avgusta bo pri Sy. Krištofu cerkveno žegnanje. Služba božja bo ob 6 in 9 dopoldne. Popoldne ob 5 • pridiga in slovesne (pete) litanije. Darovanje pri jutranji in popoldanski službi božji za cerkvene potrebe. — Predstojništvo.
O Popoldanski izlet ima jutri, v nedeljo popoldne križanska moška Marijina družba k Sv. Heleni. Odhod iz Ljubljane ob 12.18 uri do postaje Laze. Izlet se vrši ob vsakem vremenu in se poleg družbenih članov vljudno vabijo tudi vsi prijatelji in somišljeniki.
O Profesor dr. Alojz Zalokar se je preselil v Maistrovo (Vojaško) ulico štev. 6 (poleg trga Tabor, nasproti vojašnice vojvode Mi-šiča) in ordinira redno od 2—3 popoldne.
O Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja, da se bo vršila tomesečna dražba v decembru 1925 zastavljenih predmetov v četrtek 12. t. m. ob 3 popoldne v uradnih prostorih Prečna ulica 2.
O Pogrešajo že od zadnjega julija delavca Jakoba Željana, ki je stanoval v Zeleni jami. Mož je odšel ta dan od doma in ni povedal, kam in po kaj gre. Od tega časa nimajo domači o njem nobenega obvestila. Pogrešanec
■Ar Usmiljenim srcem! Vojni invalid, ki Je ravnokar prišel iz bolnice in je neozdravljivo bolan, prosi dobre ljudi, da mu podare kako ponošeno moško obleko in čevlje, ker je brez vseh sredstev in podpore potreben. Naslov v upravi »Slovenca«.
*	Spored orlovskega dne v Šmihelu pri Novem mestu dne 8. avgusta. Ob 9. uri sprejem na kolodvoru v Kandiji, nato sprevod k župni cerkvi v Šmihelu. Ob 10. uri sv. maša s cerkvenim govorom, po sv. maši tabor pred cerkvijo, po taboru štafetni tek. Ob 2. uri popoldne litanije, po litanijah javna telovadba, nato prosta zabava. Pridite!
*	Za orlovski dan v Šmihelu pri Novem ffnestu je polovična vožnja dovoljena.
k Miklošičeva slavnost. Direkcija državnih železnic je dovolila, da bo na Miklošičevo slavnost v Ljutomeru dne 8. avgusta 1926 izjemoma odhajal večerni vlak proti Mariboru ob 20.30 uri in proti Murski Soboti ob 20. uri. Vlak proti Gornji Radgoni bo odhajal iradi zveze z inozemstvom redno ob 19.08 uri. Vožnja na vseh progah je polovična. Na od-hodni postaji kupljeni celi vozni listek, opremljen z vlažnim žigom postaje, velja tudi za povratek, ako se udeleženec slavnosti izkaže z legitimacijo, ki se dobi v občinski pisarni in na veseličnem prostoru. Znižana vožnja velja le za dobo od 5. do 11. avgu-" sta 1926.
•k Polovična vožnja k avtomobilski dirki pri Tržiču. Za udeležence ocenjevalne gorske tekme za avtomobile in motocikle na Ljubelj, ki se vrši v nedeljo 8. avgusta t. 1., je dovolilo železniško ministrstvo z aktom št. 22879 50 odstotni popust pri vožnji po železnici za vse vlake izvzemši SOE. Udeleženci kupijo pri odhodnih postajah cele eno-smrrne, na obratni strani z vlažnim postajnim žigom žigosane vozovnice, ki veljajo tudi za povratek, ako se izkažejo s potrdilom avtomobilskega kluba, da so prisostvovali tekmi. Potrdila se dobijo pri glavni blagajni pred startom, ob kateri priliki se mora plačati tudi vstopnina (za pešce 3 Din) k tekmi.
■k Druga velika skupščina in obenem dragi občni zbor ljubljanske škofijske zveze društva »Krščanska šola« bo v Št. Vidu nad Ljubljano v nedeljo 22. avgusta po cerkveni slovesnosti okrog 8. ure dop. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Referat: Kako vpostavimo Kristusa kralja v šoli? 3. Volitev odbornikov v vrhovno osrednje vodstvo in ljubljanske škof. zveze. 4. Slučajnosti.
k Da bo natančno! Prav hvaležni smo g. dopisniku s Hrvatskega za pojasnilo o gmotnih razmerah duhovščine v vojni Krajini. Res ni lahko dobiti tozadevno zanesljivih podatkov o razmerah v celi državi, ker se tako malo poznamo in ker preveč — molčimo. Marsikje, dn če sklepamo po zadnjih dejanjih, tudi v vladnih krogih, se to tako razlaga, da se kat. duhovščini vobče tako dobro godi — zato molči. Vsaj tako misel smo našli tudi v srbskem svečeniškem časopisju. Naj bi naše stanovsko glasilo »Vzajemnost« odprlo poseben predal za gmotne razmere duhovnikov, kamor bi se stekala poročila iz vseh škofij v državi, da se omogoči zadostna orientacija, ki je za nadaljnje delo najprej potrebna. Potem bomo šele mogli sklepati, ali je sploh mogoče in kako enotno urediti duhovniške plače v Jugoslaviji, ker je tako različna legislativa ustvarila tako različne razmere v tem pogledu. — Notica gosp. dopisnika je najboljša ilustracija k članku »Izjemna pravica za duhovnike«, ker drastično kaže vso nespamet in krivico, če se duhovnikom od njihovih bornih državnih izplačil odteguje 15 odstotkov. — Dostavek pa, ki sporoča, da ni letos v veliki 1 in pol milj. duš broječi zagrebški nadskofiji niti enega
kvarno državnemu edinstvu, marveč je samo podpora državi pri vršenju njene kulturne naloge.
Naša široka ljudska izobrazba omogočuje v naši ožji slovenski domovini vzdrževanje pravnih razmer, vsled katerih uživa naša slovenska zemlja ugled ne samo po vsej državi, marveč tudi v širšem svetu. Kakšne razmere pa vladajo v Srbiji? V Srbiji in Črni gori razpisane občinske volitve so tako razburile ljudske duhove, da bo preganjanja, poboji in umori političnih nasprotnikov na dnevnem redu. Ali smo radi tega separatisti, ker hočemo s širjenjem in poglobljenjem ljudske izobrazbe preprečiti takšne nepravne in nekulturne razmere, ki ogrožajo značaj naše države kot pravne države?
Naše prosvetno delo je torej v eminent-nem smislu prešinjeno z državnim duhom. Naša država je samo mogoča kot demokratična država, ker je bila ustvarjena na demokratični podlagi sporazuma med srbskim, hrvatskim in slovenskim narodom. Prava demokracija pa je nemogoča brez široke ljudske izobrazbe, ki ustvarja v poedinih državljanih pravilne pojme o človeški osebnosti, o svobodi, pravu in dolžnosti. Vršeč prosvetno delo med našim narodom, se nikakor nočemo oddaljiti od svojih bratov na jugu, marveč jih hočemo s svojim zgledom pritegniti k sebi ter jih dvigniti na višjo stopnjo ljudske izobrazbe. Tako vršimo v naši domovini veliko delo za vso državo.
I novomašnika, nas opozarja, da stojimo pred resnimi problemi, ki se jih moramo lotiti z vso energijo in brez zamude.	J m.
* Abstinentom in prijateljem abstinenco. čujemo, da bo brezalkoholna točilnica, zgrajena z ozirom na stalno higiensko razstavo na Velesejmu, radi nezadostnega prometa dne 9. avgusta prodana na javni dražbi. Vzlic njenemu velikemu pomenu za treznostno gibanje se še do danes ni nihče oglasil, ki bi hotel to privatno podjetje okrepiti za nadalj-ni obstoj. Ali res ne najdemo velikodušnika, pripravljenega za treznostno idejo nekaj žrtvovati? Nam li res ni mar mladine, tru-moma izginjajoče v valovih alkoholizma? Kje ste apostoli abstinenenega pokreta? Pokažite v dejanju, kar učite z besedami! Na dan z dejanskim delom za trezno bodočnost in narodovo blagostanje! — Mirko Zargaj, Ljubljana, Ilirska ulica 27.
■k Otvoritev brzojava in telefona pri pošti Ivanjci. Dne 31. julija t. 1. je bila pri pošti Ivanjci otvorjena brzojavna in telefonska služba.
■k Iz učiteljske službe. Za stalno strokovno učiteljico na srednji tehnični šoli v Ljubljani je imenovana Marija Hibi, začasna učiteljica istotam.
■k Iz sodne službe. Premeščen je sodnik okrajnega sodišča v Gornjem GTadu, Mirko Dežela, k okrajnemu sodišču v Šmarjah pri Jelšah.
•k Osebne izpremombe na mariborskem učiteljišču; Za upravitelja na moško učiteljišče v Mariboru je premeščen dr. Matej Potočnik, upravitelj ženskega učiteljišča istotam. Za ravnatelja na žensko učiteljišče v Mariboru je premeščen Franjo K a d u n e c, ravnatelj na moškem učiteljišču istotam.
kr Iz Uradnega lista. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 6. t. m. objavlja poleg raznih drugih uradnih razglasov: Tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med Trstom ali Reko na eni strani in postajami v Jugoslaviji na drugi strani čez mejni prehod pri Rakeku; Pravila za usposobljenostni izpit iz petja in glasbe na meščanskih šolah.
kr Geološka karta Srbije. V novi pro-lačun prosvetnega ministrstva je sprejeta postavka 20.000 Din za izdelavo geološke karte Srbije. S tem delom so bili začeli že pred vojno, a ga vsled raznih ovir do danes niso mogli dovršiti.
•k Službena leta rezervnih častnikov. Pristojna ministrstva so odločila, da se računajo rezervnim častnikom pri določanju osnovne plače in stanarine vsa leta, odkar so bili imenovani za častnike in ne samo čas, ki so ga prebili na orožnih vajah.
■k Uradniško napredovanje in plače. Glavna kontrola je na temelju čl. 106. ur. zakona izdala tolmačenje, da pripadajo uradniku, ako napreduje v prvi polovici meseca, višji prejemki od 1. dotičnega meseca, ako pa napreduje v drugi polovici meseca, pa od 1. prihodnjega meseca.
•k Redek dogodek v Dubrovniku. Dne 4. t. m. so v Dubrovniku obesili Antona Per-koviča, ki je ubil svojega rednika in rednico, da bi postal lastnik njunega premoženja. To je bil v zadnjih 50 letih prvi slučaj smrtne obsodbe v Dubrovniku, zato ni pretresel le prebivalstva, marveč tudi sodelujoče sodne činitelj e.
•k Vihar v novosadskem občinskem svetu. Dne 4. t. m. je prišlo v novosadskem občinskem svetu do tako viharnih prizorov, da so morali sejo prekiniti. Na dnevnem redu je bila licitacija za tlakovalna dela. V tej stvari se je že svoj Čas vršila preiskava proti mestnemu načelniku dr. Milovanoviču. Topot so zmagali njegovi nasprotniki. Ko se je po poleglem se viharju seja zopet otvorila, je bil
Ravnatelj S. Gajšek 60-lefnik.
Dne 10. avgusta poteče 60 let, odkar sc je rodil S. Gajšek. Svojo 601etnico je obhajal dne 1. avgusta v Dobovi, kjer je deloval s svojo blago soprogo nad 23 let kot šolski voditelj, Lansko leto je stopil v pokoj in letos se je preselil v Maribor, kjer želi preživeti svoj zasluženi pokoj.
G. ravnatelj Gajšek je sicer široki javnosti malo znan, ali vsi njegovi stanovski tovariši, pa tudi vsi oni, ki so ga poznali, so ga prištevali med največje ljudske vzgojitelje. Značilne so v tem oziru izjave njegovih predstojnikov in višje šolske oblasti, katere se izražajo o njem kar najlepše. Tako je rekel nekoč bivši šolski nadzornik Vodušek: G. Gajška ni treba hoditi nadzorovat, ampak jaz grem zato, da ga obiščem. In prosvetno ministrstvo ga je že dvakrat imenovalo za nadzornika, kar pa je v svoji ponižnosti hvaležno odklonil. Vsa njegova skrb je šla za vzgojo šolske mladine. Natančen do pičice, strog in vesten, je pa dal vsem drugim tudi sam prelep zgled. Zato ni čudno, čc se je povzpela dobovska šola do največjega ugleda v rosavju. Bil je pravi delavec, in to od zore do mraka. Prosti čas jc uporabil za izdelovanje različnih prošenj temu ali onemu ali pa občinam. In to vsikdar zastonj in drage volje. Kak velik ugled je užival tudi drugod in kako modro je znal presojati vsakokrat dvomljive položaje, spričujc dejstvo, da so ga hodili za svet spraševat najod-ličncjši ljudje, in to celo od dajjnih krajev. V stroki kar najbolje podkovan in izšolan jc pa bil tudi v verskem oziru globoko izobražen in je imel sv. Pavla, kakor pravimo, v malem prstu. In svoje versko prepričanje jc kazal vsikdar tudi v dejanju. Nobene šolske spovedi, nobene procesije, sploh nobene verske prireditve ni bilo, kjer bi nc bil navzoč i. ravnatelj. In ccli fari je pa dal prelep
asm
zgled, ko jc bil s svojo blago soprogo vsako nedeljo in praznik prvi v cerkvi in šel zadnji iz nje. Dostikrat jc poudarjal: »Komur šola in cerkev smrdi, ta v svojem srcu nič prida ni.« Njegova blaga soproga pa je bila takorekoč mati celi fari. Vsak čas in ob vsaki priliki so se zatekali ubogi in bolniki k njej in iskali pomoči, katere ni nikdar odklonila. In kot izborna učiteljica ročnih del je uvajala deklice na praktično stran ročnega dela. Že po naravi obdarjena z veliko inteligenco, se je zanimala vedno še za napredek vsega, kar more koristiti človeštvu. Vse njeno obnašanje in govorjenje je kazalo žensko dostojanstvo, katerega žal danes tako pogrešamo. Bila je velika nasprotnica današnje nesmiselne mode in grde literature, katero požira današnje ženstvo.
Prav nič se ni čuditi, če so se farani naravnost prepirali med seboj, kako bi se čim lepše zahvalili temu plemenitemu paru za njune neprecenljive dobrote. Svojo globoko hvaležnost so pokazali uprav ob odhodnici dne. 1. avgusta. Že prejšnji večer so napravile vse tri požarne brambe, iz Mihalovcc, Mosteca in iz Obreza bajno bakljado, ločka godba je pa svirala prelepe komade, Ob koncu že pozno v noč je pa še domači
Sevski zbor zapel prelepo pesem: Lahko noč. — 'rugi dan, dne 1. avgusta, v nedeljo popoldne so sc pa zbrali vsi župani in odlični šolniki in vsi boljši farani v šoli, kjer sc je vršila oficielna od-hodnica, G. upravitelj Kokol je pozdravil vse navzoče goste, ki so prihiteli k tej redki slavnosti. Pod njegovim vodstvom so otroci deklamirali nekaj komadov in zapeli lepe pesmice. Nato je nagovoril g. ravnatelja domači župan g. M. Kovačič in poudarjal njegove zasluge za občino in mu obenem tudi podelil prekrasno častno diplomo. Za njim jc govoril načelnik krajnega šolskega sveta Fr. Pinterič, ki je v lepih besedan poudarjal glavne zasluge ravnateljeve za farane. Besede so ganile vse navzoče. Ob koncu govora mu jc podelil tudi prelepo diplomo. In ostale občine: Mostec, Loč,
Rigoncc, Sela, Gaberjc so pa podarile takisto častno diplomo. Ker je g. ravnatelj deloval nad 23 let v tej fari, je nastopilo za slovo še 23 njegovih bivših učencev, iz vsakega letnika eden, ki so se mu lepo zahvalili in poslovili. Ravno tako so se pa poslovile tudi bivše učenke od gospe ravnateljeve in ji podarile prekrasen šopek. Ob koncu je pa vstal g. ravnatelj in se ginjen zahvalil vsem navzočim v lepih poslovilnih besedah. Opominjal je vse, kako naj lepo pošteno in krščansko živijo, da bodo kdaj dobri člani človeške družbe. Ob koncu, ob slovesu so vsi navzoči na glas plakali, kajti vsi so se zavedali, da zgubi cela fara najboljšega očeta iri mater.
Gospodu ravnatelju je pa vse to lahko v ve* liko zadoščenje. Lepo je pa tudi dejstvo, da sc je pri celi stvari jako veliko trudil novi upravitelj g. Korent, ki je hotel s tem tudi dejansko pokazati svojo hvaležnost in udanost svojemu predniku. Vidva pa, g. ravnatelj in gospa, uživajta tam v Mariboru svoj toliko zasluženi pokoj v neskaljenem veselju in Bog na vaju blagoslovi še na^ dalje!
«HHHHaHaHBIIiaHBH
V Trebnjem
bo v nedeljo 8. avg. ob 3. pop.
shod SLS.
Govori načel. SLS dr. Korošec.
3z samega žita
ne moreiv h&$mt°l kava.
__	Dober in krepak okus dobila šele.ako upoh-ebile
K zrnati Kavi na vsak način spada Pravi Franck
»AWTvh==rUnAM*».
|e bil srednje velikosti, okroglega obraza z navihanimi srednje velikimi brki. Brat njegov sumi, da se je mož ponesrečil, vendar pa tudi ni izključen samomor.
O Ljubljana v belgrajskem zrcalu. Bel-grajska »Pravda « priobčuje dopis svoje poročevalke, ki se je o priliki kranjske slavnosti mudila tudi v Ljubljani. Po njenih vtisih je Ljubljana sicer lepo, toda monotono in hladno mesto. Celo ljubljanski otroci se igrajo mirno in tiho, brez ognja. »Mame (v Tivoliju), vse z ročnimi deli v rokah, so skromno oblečene, brez vsake šminke — vse zdrave in rdeče, da bi jim po srbskem pregovoru drugo lice, če bi jih udaril po prvem, počilo.« 0 našem trgu pravi, da je »čist in dokaj hi-gijenično in estetično urejen. Cvetja polno, lepo v šopke zvezano in ceno. S trga gredo ženske obligatno (z vsem, kar so nakupile) v cerkev; trgu najbližja cerkev je vedno polnac. — Končno pohvali poročevalka tudi izložbe ljubljanskih trgovin, ki so take, da bi si jih smel Belgrad le želeti.
0 Nagla smrt. Prišel je v Ljubljano starček, še krepak in čvrst, doma iz Kamnika, Jakob Trdina, rojen leta 1856., nazadnje in že delj časa gostilničar v Trstu. Prišel je iz Lu-kovice, kjer je obiskal svoje sorodnike, v Ljubljano, da si nakupi nekaj potrebščin in si ogleda obenem zopet enkrat staro belo Ljubljano. Po opravljenih poslih je šel v gostilno k Tišlerju v Kolodvorski ulici. Okoli pol 4 popoldne je prišel v gostilno in si je naročil vrček piva. Komaj pa je mož izpil svoj vrček, je nenadoma omahnil in se zgrudil nezavesten na mizo. Poklicali so takoj policijskega zdravnika, ki je ugotovil, da je umrl mož nenadne smrti brez vsakega tujega zlobnega vpliva. Mrtveca so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Pri njem so našli nekaj našega in precej laškega denarja in pa pravilni potni list.
O Umrli so v Ljubljani: Cecilija Cesar, delavka, 33 let. — Marija Poznič, žena žel. uslužbenca, 57 let. — Ljudmila Bajželj, hči \hvarja, 3,leta. — Ivan Potisek, strojevodja, 54 let. — Josip Zbontar, sin kajžarja, 5 let. — Anton Kolar, dninar, 49 let. — Dr. Just Rožič, inšpektor kontr. mer, 49 let. — Ivan Za-vršnik, pivovar, 46 let. — Franc Balant, delavec, 87 let. — Peter Majdič, sin kurjača, 2 leti. — Jožefa Klavžar, zasebnica, 40 let. — Ladislav Hrušovar, sin žel. delavca, 6 mesecev. — Terezija Kastelic, bivša postrežnica, 72 let. — Jože Menšek, posestnik, 40 let — Branko Mu-hvič, sin delavke, 5 mesecev. — Anton Roz-marič, delavec, 23 let. — Marija Pibernik, kuharica, 70 let. — Alojzija Berlot, pošt. odpravnica v pok., 53 let. — Marija Gregorač, tob. delavka v pok., 58 let. — Pavla Rozman, tasebnica, 48 let. — Terezija Istenič, žena delavca, 39 let. — Franc Noč, Žagar, 40 let. — Angela Melik, hči zasebnice, 2 leti. — Alojzija Brulc, hči mesarja, 21 mesecev. — Jožefa Tramšak, hči žel. vpokojenca, 3 leta.
© Umrla je ga Frančiška Mayer. Pogreb se bo vršil v soboto ob 4 popoldne iz mrtvašnice dež. bolnice k sv. Križu.
O Pasji kontumac. Ker je bila v Ljubljani na enem psu ugotovljena pasja steklina, je mestni magistrat za mestni okoliš odredil pasji kontumac. Kontumačne odredbe so razvidne iz javnega razglasa na občinski deski. Mestni konjač je dobil točna navodila za najstrožjo pažnjo.
O Strokovna zveza javnih nameščencev ima danes ob 20 redno odborovno sejo v kleti L del. konz. društva, Kongresni trg 2. Udeležite se polnoštevilno! — Tajništvo.
0 Petkov trg je nudil vsem slojem dosti prilike, da se gospodinje za ta dan zadostno založe. Domači vrtnarji in okoličani so dovedli na trg veliko izbiro najrazličnejše zelenjadi, okoličan! pa raznih mlevskih in mlečnih izdelkov, kakor mleka, smetane, sira, skute, sirovega masla in drugih domačih pridelkov. Tudi ribji trg je bil včeraj izredno dobro založen. Dobilo se je zadostno raznih domačih rib kakor ščuke, drage po velikosti, belice, črnooke, peršli in klini. Tudi lepih postrvi ni manjkalo, toda cenili so jih po 40 Din za kg. Poleg domačih rib pa so pripeljali na trg tudi uvožene ribe kakor lepe somiče po 26 dinarjev za kg in sardele po 6—7 Din za kg. Tudi ljubitelji žabjih krakov so prišli včeraj na svoj račun in so jih kupovali po dinar krak. Tudi različnega sadja domačega in uvoženega, posebno banaškega je bilo dosti na trgu.
Žrebanje loterije Društvenega loma v Trbovljah se bliža, -Kupujte srečke I
□	Osebna vest. Na službeno mesto vpo-kojenega prof. Berana na moškem učiteljišču je dospel g. K. Bervar, prof. glasbe, in je službeno mesto že nastopil.
□	Povratek otrok iz počitniške kolonije na Krku. V četrtek so dospeli s popoldanskim vlakom v Maribor otroci, katere je poslalo Slovensko žensko društvo na otok Krk. Na kolodvoru so jih pričakovali stariši in sorodniki. Mladi letovišoarji so se vrnili z morja ogorelih obrazov, zdravi in veseli.
□	Obvestilo za one, ki gredo na Pohorje. Jutrišnjo nedeljo ne bo mogel Aljažev klub oskrbeti službe božje pri Sv. Arehu. Prosimo za to tiste, ki gredo v nedeljo na Pohorje, da se udeleže službe božje v Mariboru in sicer v frančiškanski cerkvi ob 4.15. uri zjutraj.
□	Izredna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v torek, dne 10. a v g u s t a t. 1. ob 17. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Predlog 0 spremembi pravil Mestne hranilnice.
□	Sprememba posesti. Gostilno Orovič v Vetrinjski ulici je kupil nekdanji restavra-ter v »Narodnem domu« g. Kosič.
□	Gospe in gospodične, ki bi bile pripravljene ob kmetskih dnevih pri nedeljski prireditvi sodelovati, uljudno vabimo in prosimo, da se zanesljivo udeleže razgovora v soboto ob 6. uri zvečer v dvorani Zadružno-gospodarske banke.
□	Društvo »Krščanska šola« — škofijska zveza ima redni občni zbor dne 13. avgusta ob 14. uri in ne ob 4. uri, kar nam je včeraj tiskaTski škrat napravil.
□	Slovensko obrtno društvo v Mariboru vabi vse člane, da se udeležijo otvoritve okrajne obrtno-gospodarske razstave v Ormožu, ki bo v nedeljo, dne 8. avgusta 1926 ob 9. uri. Sestanek na glavnem kolodvoru ob 4.30 uri.
□	Razsvetljava Dušanove in Betnavske ulice. V omenjenih ulicah v Magdalenskem predmestju je zadnje čase nastala cela kolonija malostanovanjskih hišic. V vseh je instalirana električna luč, toda prebivalci čakajo zaman na priklop na mestno električno omrežje. Ze več mesecev žalostno gledajo pri luči petrolejk električne žarnice, da se jih končno usmili mestno električno podjetje. Potrebna bi bila tudi cestna razsvetljava v tem delu mesta.
□	Dr. Korenčan zopet ordinira, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Telefon 420.
□	Žalna zastava. V znak žalovanja vsled smrti ministra pravde dr. Gjuričiča je na palači sodišča v Mariboru žalna zastava.
□	Prevoz trupla ministra dr. Gjuričiča skozi Maribor se izvrši v noči cd petka na soboto. Vlak bo dospel ob polštirih zjutraj na mariborski kolodvor, kjer se bo deputacija sodnikov in juristov poklonila manom f ministra.
□	Najemnikom! Davčna oblast je razposlala hišnim lastnikom tiskovine v svrho izpolnitve v predpisanih rubrikah o vplačanih najemninah za leti 1925 in 1926. Opozarjamo tem potom najemnike, da bodo previdni pri podpisovanju teh pol. Vpisati se morajo vse dajatve in vsi zneski, ki so se plačali hišnemu lastniku v teh letih. Ne podpisujte praznih in neizpolnjenih, temveč samo pravilno ali lastnoročno izpolnjene tiskovine, ker ste s svojim podpisom soodgovorni za točnost podatko v!Nadaljnje informacije daje društvena pisarna, Rotovški trg 1. — Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru.
□	Dobrodelna vrtina veselica. Podružnica Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Mariboru priredi v nedeljo dne 8. avgusta 1926 na vrtu restavracije Gambrinus dobrodelno vrtno veselico s sledečim sporedom: 1. koncert na vrtu; 2. srečolov; 3. ribolov; 4. ubijanje lonca;
5.	amerikansko kegljišče; 6. avtomatični vrti-lec in druge igre. Začetek ob 15. uri, konec ob 1. uri. Pri koncertu igra godba Omladine in nastopi prvič novoustanovljeni poštni pevski zbor. Vstopnina 5 dinarjev za osebo, otroci v spremstvu stari še v vstopnine prosti. Čisti prebitek je namenjen v podporo bolnih tovarišev, vdov in njih sirot. V slučaju slabega vremena se preloži na prihodnjo nedeljo. Za obilno udeležbo se priporoča odbor.
□	Elektrarna Fala prekine v nedeljo, dne 8. t m., dobavo električnega toka od
6.—15.	ure, vendar je napravo smatrati pod tokom.
Tržič
Ljubeljska tekma. Veliko zanimanje vlada za dirko Jugoslovanskega avto-kluba. ki jo priredi dne 8. avgusta i. 1. na progi Tržič-Ljubeij. Tekmovanja se udeležijo tudi vozila od onstran Ljubelja, iz Avstrije. Kakor se čuje, si bo ogledal to tekmo tudi Ni VeL kralj Aleksander.
Obrtna razstava. Kakor že večkrat omenjeno, priredi Obrtna zveza za Tržič in okolico obrtno razstavo od dne 15. avgusta do '22. avgusta t. 1. v zvezi s srečolovom. Žrebanje se bliža, zato pridno kupujte srečke, katere stanejo samo po 5 Din; lahko dobiš krasne dobitke, kakor opravo zu spalnico i. dr.
Volitve. Obrtniki, ali ste pregledali predložene imenike za volitev trgovske in obrtne zbornice, ki so na vpogled pri davkariji? Ako še niste, storite to takoj, da veste potem potrebno ukreniti, če bi bili izpuščeni. Nase obrtništvo naj stre pri teh volitvah okove sedemletnega zapostavljanja obrti v Sloveniji. Ne nasedajte obljubam in ne klonite pred škodljivci obrtnega stanu! Vršil se bo tudi shod v Tržiču, da se javno pomenimo o nastopu pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico.
Čevljarska zadruga v Tržiču naznanja, da se redni mesečni sestanek preloži na prihodnjo nedeljo dne 15. avgusta t. 1. zaradi sestanka vojakov na Brezjah in tekmo avto-kluba, ki se vrši v nedeljo dne 8. avgusta.
£ašKo
Laški župan. »Jutro« si jo dovolilo radi našo opombe, da dobimo svojega župana, majhno šalo, češ da želimo poleg »demokratskega« še svojega. Naj se »Jutro1: pomiri. Mi hočemo in bomo tudi dosegli samo enega župana, ki bo večina tržanov po volji in ga bomo z malimi izjemami vsi res lahko imenovali svojega. S sedanjim nismo zadovoljni in tudi veliko število njegovih somišljenikov ne, ker je preveč eksponiran za svojo stranko. Pri pozdravnem nagovoru na gasilce lanskega leta je g. župan med drugimi dejal: »Trg Laško je napreden.« Pri lanski orlovski prireditvi občinski svet ob Savinji ni bil na razpolago, čeprav sta so tam vršili sokolska in gasilska prireditev; tržani pod moraličnim pritiskom zastav niso razobesili. Naši občinski odborniki so pa vsi glasovali za brezplačni odstop zemljišča posojilnici, na katerem naj so postavi sokolski dom. Nekateri so to obsojali, a jaz sem mnenja, da so kot občinski odborniki pravilno postopali, ker se smatra tudi zgraditev sokolskega doma za napredek trga. Gospod župan s svojimi odborniki gotovo ne bi v nasprotnem slučaju tako postopal.
Z otoka Krka. Z veseljem moramo pozdravljati poskuse raznih naših društev, da pomagajo Slabotnejšim otrokom do bivanja na morski obali in v morskem zraku. Celjski otroci so letos v Aleksandrovem, otroci iz Ljubljane v Oinišlju in deklice iz Maribora na Krku. Ferijalno kolonijo v Krku je organiziralo Žensko društvo v Mariboru, ozir. društvena predsednica gospa Kožuhova. Z mnogimi žrtvami so lokalni faktorji v Krku omogočili mariborskim otrokom bivanje v mestu; dovoljenju škofa in uslužnosti ženskega benediktinskega samostana v Krku je pripisati, da so deklice dobile stanovanje v prostorih samostana. Preteklo nedeljo (1. avg.) je Jugosokol v Krku povabil na izlet v Krk jugosokole Hrvatskega Primorja. Zlet je potekel klaverno; Sokolov ni pozdravil ne župan, ne kak drug zastopnik mestne občine. Jugosokol, na Krku isto kot Orjuna, nima med ljudstvom na Krku nobene zaslombe; šteje v Krku komaj nekaj nad 10 (deset) pravih članov. In vendar se je vodstvu ferijalne kolonije iz Maribora zdelo potrebno, da izvežba mariborske deklice za nastop pri jugoso-kolskem zletu in da se z deklicami ter učiteljicami zleta udeleži. Domači činitelji v Krku, ki so Ženskemu društvu v Mariboru iz ljubezni do otrok pomagali do ferijalne kolonije, bi pač pričakovali od društva več ozira na prebivalstvo.
Odsekom in krožkom Ljubljanskega okrožja!
Tekme za prvenstvo mladcev se bodo vršile v soboto, 14. avgusta, na letnem telova-dišču v Trnovem. Istotako se bodo vršile tudi tekme vrst naraščaja za prehodni okrožni prapor na telovadišču v Trnovem (ne na Medi-jatovem dvorišču).
Skušnja vsega naraščaja za popoldanski nastop dne 15. avgusta bo ob 10. uri dopoldne v Nušakovi vojašnici, Trnovo.
Kosila. Ker se večina odsekov in krožkov ni prijavila, koliko kosil potrebuje, pozivamo vse, da to takoj store, da bodo kosila na razpolago.
Vsak naraščaj naj svojo prtljago dene v vrečo ali zavoj. (Ne pozabite imena.) Oddajo jo takoj po prihodu na postaji, dobe jo pa opoldne v Ljudskem domu.
Oroinlšfvo in redukcije.
V času redukcije draginjskih doklad, ukinitve oddelka za Slovenijo, upokojitve inšpektorjev pri prosvetnem oddelku in nešteto drugih redukcij, poroča »Jutro« z dne 4. t. m., da se sprejme v orožništvo 30 častnikov. Ta vest je v času splošnih redukcij in štedenja neverjetna. Da bo javnost in naši poslanci, osobito g. Pucelj, poučena, v koliko so potrebni novi častniki v orožništvu, oziroma kje bi država najlažje prištedila lepe tisočake, podajamo kratek pregled števila orožniških častnikov na bivšem Kranjskem za časa Avstrije in v sedanji Sloveniji.
Pred preobratom je znašal stalež orožnikov za bivšo Kranjsko okoli 430 mož (vidi orožniški koledar za 1917) in 9 častnikov. Sedanji stalež orožništva v Sloveniji znaša okoli 1500 mož in 44 častnikov. Pri štabu orožništva za bivšo Kranjsko so je nahajal poveljnik, njegov adjutant, poveljnik šole za podčastnike in pripravljalne orožnike in 1 administrativni častnik, dočim je sedaj pri štabu polka 5 višjih in 6 nižjih častnikov. Od slednjih opravljata 2 administrativno službo, ostali ekseku-tivno. Nerazumljivo je, čemu je potrebno toliko število častnikov pri štabu za eksekutivno službo? Ako opravljata pri staležu 1&00 mož 2 časinika administrativno službo, bi prav lahko opravljali eksekutivno 4 častniki in bi se s tem stalež častnikov samo pri štabu brez vsake posledice za službo
znižal za 4 častnike. Dalje, čemu so potrebni čast-niki-vodniki, ko to službo prav lahko opravlja narednik in isto pri nekaterih največjih vodih že od prevrata dalje tudi opravlja v splošno zadovoljnost predpostavljenih in službenih oblasti. Ako vzamemo, da stane n. pr. 1 pomočnik ali inšpektor polka državo letno okoli 80.000 Din, 1 vodnik častnik okoli 40.000 Din, a 1 orožniški narednik s 30 službenimi leti pa komaj 15.000 Din, vidimo, kako lepo vsoto bi država lahko pri tem prištedila.
Iz navedenega je razvidno, da bi se dalo samo v Sloveniji število orožniških častnikov znižati za najmanj 15, a število orožnikov za eno četrtino.
Gospodje, ki vodite državno krmilo in premišljujete, kje bi ukinili kako potrebno mesto, evo Vam mest, ki so popolnoma nepotrebna in se lahko reducirajo brez najmanjše posledice na službo. Ukinite par častniških mest pri polkih, zasedito vodniška mesta po izkušenih podčastnikih, kateri morajo novodošle vodnike-častnike šolati, razpustite razne »radionice« pri polkih in ne bo Vam treba ukinjevati druge v socialnem oziru potrebne oddelke ter izvrševati prezgodnjo upokojitve raznih funkcionarjev. Mordašnji izgovor, da orožništvo nima sposobnih podčastnikov za vodniška mesta, ne drži, in ga a priori zavračamo, ker se ravno sedaj nahaja mnogo orožniških podčastnikov v pripravljalni službi pri raznih civilnih oblastih in se ta oblastva o njih zmožnosti, vztrajnosti in marljivosti prav laskavo izražajo.
Socialni vestnilc K vprašanju zobnih dajatev.
Stališče, na katero se je postavil Okrožni urad za zavarovanje delavcev, da namreč ne spada lečenje zob med zdravniško pomoč v smislu § 45. zakona o zavarovanju delavcev, se ne more odobravati.
Citirani paragraf, točka 1. določa, da ima član ob priliki obolenja pravico do brezplačne zdravniške pomoči in do zdravil (točka 2.).
Vprašanje je, če je zobobol obolenje. Sigurno je, če je v toliki meri, da. zmanjša ali pa povzroča popolno delanezmožnost člana. Vprašamo vodstvo Okrožnega urada, kaj naj se napravi s članom, če je zob v takem stanju, da je nujno potrebna nega korenine odnosno živca? Zdrava pamet pravi, da se ozdravi zob in odstrani tudi delanezmožnost le na ta način, da se zob temeljito zdravi in plombira.
Kar se tiče nabave zobnih protez, se morajo manjkajoči zobje istotako smatrati za bolezen, če zdravnik ugotovi, da povzročajo razne želodčne in črevesne bolezni. Tudi v takem slučaju mora Okrožni urad nuditi članu zdravniško pomoč v smislu § 45. zakona o zavarovanju delavcev točka I. in 2. Kako in na kak način, je stvar zdravnika.
Da je naše stališče pravilno in zakonito, dokazuje tozadevna literatura in postopanje Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Leta 1925. je objavil dr. Viljem Helebraut, uradnik Osrednjega urada, zakon o zavarovanju delavcev z obširnim komentarjem. Na strani 108. pravi, da je bolezen vsako abnormalno telesno ali duševno stanje, katero zahteva zdravniško pomoč odnosno zdravljenje, ali katero jemlje sposobnost za delo. Speci-eluo v zadevi zdravljenja zob se pa sklicuje na okrožnice Osrednjega urada. Merodajni sje predvsem okrožnici od 30. decembra 1922, opr. štev. 8737 in od 3. februarja 1924, opr. štev* 5218.
V	okrožnici iz leta ;1922. stoji:
I. 7. Brezplačno zdravniško lečenje zob « smislu § 45. točka 1. zakona o zavarovanju delavcev se mora nuditi v bodoče kakor do sedaj vsem zavarovanim članom Osrednjega urada in njihovim svojcem.
V	to zdravljenje spada:
1.	Ruvanje zob.
2.	Zdravljenje bolnih in votlih zob in mesa, uničenje iu odstranjenje živca, zdravlje-njo korenine ter obče nujno zdravljenje ust in s tem združene operacije.
3.	Plombiranje zob in to samo s srebrnimi ali bakrenim amalgamom ali emajlom (sili-kacementom).
B. Umetno zobovje, proteze, mostovi itd. se sinejo v breme urada dovoliti le zavarovanju zavezanim članom in to le pod pogojem, da traja njegovo članstvo pri Osrednjem uradu najmanj 6 mesecev in da ugotovi urados zdravnik, da je nabava proteze neobhodno potrebna.....Od nabave umetnega zobovja na
račiui urada so pa izvzeti svojci članov, prostovoljni člani in njih svojci.
V	okrožnici od 3. februarja 1924 pa odreja Osrednji urad sledeče:
1. Brezplačno lečenje zob se mora v smislu § 45., točka 1. nuditi vsem zavarovanim članom Osrednjega urada ter njih svojcem, in sicer v tej meri kakor v okrožnici od 30. decembra 1922. Umetno zobovje se pa dovoljuje le obvezno zavarovanim članom, in sicer pod pogojem, da so člani urada najmanj 12 mesecev.
Iz navedenega sledi, da je postopanje Okrožnega urada samolastno in da ne odso-varia zakonitim določilom«
«
f. Šedivy:
Položaj na Poljskem.
Meseca junija se je oglasila pri poljskem min. predsedniku prof. dr. Bartlilu deputacija pomorske, poznanjske in Slezke oblasti, ki mu je izročila obširno spomenico. Podpisale so jo krajevne organizacije poljskih Narodnih demokratov, Krš. demokratov, Narodne delavske stranke, Kršč. narodne in pa kmetijske stranke »Piast« iz teh oblasti. V spomenici se zahteva avtonomija zahodnih pokrajin poljske republike. Ta spomenica je posebno dobrodošla poljskim narodnim manjšinam, zlasti Ukrajincem in Belorusom.
Kdor dobro ne pozna poljskih političnih razmer, bi mogel misliti, da se obetajo poljskim narodnim manjšinam od majskega prevrata boljši časi. Vsaj simpatije, s katerimi so sprejele narodne manjšine prevrat generala Pilsudskega in izredno lojalno zadržanje narodnih manjšin pri debati o proračunskem proviaoriju vlade prof. dr. Bartla, je potrjevalo upravičenost nade na povoljno rešitev manjšinskega vprašanja. Sprememba ustave, ki jo je postavila na dnevni red vlada prof. dr. Bartla, je pa nudila dovolj prilike, za razširjanje teženj po dalekosežnejši ustavni spremembi, kakor jo je predložila vlada.
Na prvi pogled je položaj narodnih manj-gin mnogo ugodnejši ko pred majniško revolucijo. Z dosedanjo vladno manjšinsko politiko se namreč več ne strinjajo levičarske stranke. To dokazujeta dva proglasa, ki so ju pred kratkim objavili poljski levičarski listi.
Prvi proglas so podpisale socialno-demo-ikratska (41 poslancev), stranka >Wyzwolenie< '(25 posl.) in pa kmetijska stranka, ki jo vodi poslanec Bryl (30 posl.). V proglasu priznavajo podpisane stranke težnje ukrajinskega in beloruskega naroad po narodnem osvobojenju •/a upravičene in se izjavljajo za avtonomijo v okviru poljske republike v tistih krajih, kjer imajo večino Ukrajinci in Belorusi. Zahtevajo spremembo upravne in šolske politike in obljubljajo, da si bodo prizadevale prisiliti Vlado izvrševati tiste ustavne določbe, ki garantirajo pravice narodnih manjšin. Razen tega proglašajo, da so pripravljeni na demokratskem temelju sodelovati skupaj z narodnimi manjšinami proti izrodkom narodnega ■šovinizma.
Delavni klub, stranka min. predsednika '(6 posl.) ni podpisala tega. proglasa, temveč je izdala svojega- Tudi ona priznava narodom, ki žive v Poljski, pravice na svobodni narodni razvoj. Obljublja, da se bo pobrigala za izvajanje vseh tistih ustavnih predpisov, ki govore v prilog narodnim manjšinam. »Borili se bomo proti narodnemu zatiranju in delali bomo na to, da bi se razširila samouprava iu da bi v teritorialni avtonomiji uspevala vsa tista ozemlja poljske republike, kjer je belorusko in ukrajinsko prebivalstvo v večini. Prepričani smo, da se morejo politične zahteve Belorusov in Ukrajincev združiti s poljsko državno mislijo samo z našim skupnim delom, s čimer se bodo uresničili ideali beloruske in ukrajinske narodne svobode in zahteve po federativni ureditvi Poljske.«
Toda ti proglasi še nikakor ne pomenijo, da se bo sedaj poljskim narodnim manjšinam godilo boljše ko doslej. To jo šele začetek borbe za njihove narodne pravice. Manjšine same se dobro zavedajo, da ta proglasa nista tako iskreno mišljena kakor sta napisana. Te levičarske stranke so dobile že pri zadnjih volitvah nekaj glasov narodnih manjšin. Tudi pri volitvah prihodnje leto bi rade vzrastle predvsem na račun Ukrajincev in Belorusov. Na rešitev manjšinskega vprašanja ni mogoče misliti, dokler se ne izpremeni miselnost, ki prevladuje v poljski javnosti.
Poljaki, ki so bili hudo zatirani v Nemčiji in Rusiji, v Avstriji pa uživali velike ugodnosti ter imajo svoje staro plemstvo, se smatrajo za nekako plemstvo med slovanskimi narodi. Težko se sprijazni posebno starejša generacija z mislijo, da pripadajo vsem enake pravice in dolžnosti. Poljaki so ponosni na svojo slavno zgodovino. Čim težja je sedanjost, tem v lepših barvah jim vstajajo pred očmi nekdanji slavni poljski kralji. Spomin na lepo preteklost jih tako omamlja, da kaj radi. pozabijo, da so se medtem razmere tako izpremenile, da večina njihovih sredstev sedaj več ne velja, zlasti ne sila in nasilje. Tako je razumljivo, da se na Poljskem močno širi monarhistični pokret, ki veruje predvsem v silo. Monarhisti ne iščejo sporazuma z narodnimi manjšinami. Čim večja je gospodarska kriza, tem bolj je prepričano naivno pri-prosto poljsko ljudstvo, da je rešitev samo v mogočni kraljevi osebi.
Monarhistično gibanje ogroža postojanke vseh poljskih strank. Zato se desničarske in sredinske stranke vsaj do volitev ne upajo postaviti za končno rešitev manjšinj. vprašanja. Manjšinsko vprašanje bo kljub sedanji spremembi ustave po volitvah prihodnjo pomlad buknilo z novo silo na dan že zavoljo tega, ker bo njihova moč v parlamentu zelo narastla. Zadnjih volitev se namreč ni udeležil velik del Ukrajincev, ker so se v ozemlju, ki še takrat ni bilo končnoveljavno dodeljeno Poljski, smatrale volitve za plebiscit za Poljsko. Ukrajinci takrat niso priznavali poljskih oblasti in zato se tudi niso udeležili v spornih krajih volitev.
V interesu vsega Slovanstva je, da se povzpne Poljska na tisto stopnjo ugleda in da
igra v svetovni politiki tisto ulogo, ki ji pripada po velikosti njenega ozemlja, po številu njenega prebivalstva ia po važnosti njenega zemljepisnega položaja. Poljska ima tudi to važno nalogo, da odbija valove boljševizma od Evrope ne sicer z vojaško silo, temveč z duševnimi sredstvi. Vse to pa ni mogoče, dokler Poljska ne ugodi upravičenim zahtevam narodnih manjšin in ne omogoči Ukrajincem in Belorusom svobodnega razvoja, kakor ga imajo pod sovjetsko vlado.
Predznak boljše dobe zatiranih slovanskih narodov na severu pa je dejstvo, da se je poljska kat. akademska mladina začela oiresati egoističnega poljskega nacionalizma in da začenja čutiti ne več nacionalistično, temveč občestveno katoliško, slovansko in ci-rilometodijsko. Udeležba poljskega dijaštva na sestanku Ciirilometodijske lige v Pragi, dva dni pred sokolskim izletom je zato vele-važen dogodek, ki bo odločilno vplival na miselni razvoj Poljakov in na bodočnost severnih slovanskih narodov.
hovnskov v Sloveniji.
Upokojeni duhovniki so z vso gotovostjo pričakovali, da dobe v avgustu pokojnino v dinarski veljavi, kakor je minister za vere zagotovil poslancu Škulju o priliki razprave o spremembah naredbe draginjskih doklad v korist duhovništva, vdov in sirot duhovnikov v Južni Srbiji na seji finančnega odbora dne 25. junija t. 1.
Minister za vere je namreč izjavil, da so se kronski upokojenci prevedli v dinarske in da je o tej odredbi razpravljal s finančnim ministrom.
Toda upokojenci so zopet dobili le kronsko pokojnino borih Din 87'50 mesečno, dasi-ravno jim je bila ta v juliju zaustavljena baje zato, da kronsko s 1. julijem prevedejo v dinarsko.
Za slovenske upokojence ni par, so menda premalo nacionalni, saj je minister za vere izjavil, da se zboljšanje draginjskih doklad nanaša le na duhovništvo v Južni Srbiji, ki zahteva iz nacionalnih ozirov višje doklade.
Po izpremembi v uredbi o draginjskih do-kladah za duhovništvo z dne 3. julija 1926, D. R. br. 86.255, čl. III. v »Uradnem listu« št. 68 z dne 29. julija t. 1. prejemajo vdove duhovnikov osebne draginjske doklade namesto dosedanjih mesečno 400 Din izpre-menjene sedaj v I. razredu po 900 Din, v II. 800 Din in v III. 700 Din.
Zboljšanje vdovam pravoslavnih duhovnikov iz srca privoščimo, a zahtevamo, da se zboljša položaj tudi upokojenim duhovnikom v Sloveniji iz ozirov a) potrebe, b) pravičnosti in c) narodnosti.
a)	Če potrebuje zboljšanja vdova pravoslavnega duhovnika, ki je drugače zdrava in more sama kuhati, prati, šivati, sploh sama sebi postreči, potrebuje tem več zboljšanja katoliški upokojeni duhovnik samec, ki je onemogel, bolan in nesposoben za delo in si mora plačevati še osebno postrežbo, zdravnika in zdravilo.
b)	Upokojeni duhovnik ima vsled ordinacijo pravico na »titulum mensae ex fundo re-ligionis«, ki mora biti po § 2., canon 979 cerkvenega prava »lere securus pro tota ordinati vita e vere sufficiens ad congruam eiusdem sustentationis«.
Vsi duhovniki v Sloveniji so upokojeni po § 5. zakona z dne 28. marca 1918 avstr. državnega zakona št. 115 in imajo pravico do stanu primerne pokojnine v smislu St. Ger-mainske mirovne pogodbe in iz nje sledečega rimskega pakta z dne 6. aprila 1922, sklenjenega od vseh nasledstvenih držav (čl. 3.), ki se glasi: »Za slučaj, da notranja zakonodaja vsake (nasledstvene) države ne določa drugega, izmera pokojnin, ki jih je plačevati vsakemu upokojencu, ne sme biti manjša, n?go izmera, ki je bila določena od poprej pristojne [avstrijske) uprave.«
To se pravi, da morajo prejemati upokojenci po bivši postavi izplačilo v valorizirani veljavi, t. j. toliko zlatih kron, na kolikor se glasi njih dekret pokojnine.
To rimsko konvencijo izvršujejo vse druge nasledstvene države, le naša SHS ne. ki je niti še predložila ni narodni skupščini v ratifikacijo.
Ali ne bi bila umestna pritožba na Društvo narodov, ki je že predstavko za avstrijske upokojence sprejelo in jo odkazalo posebnemu komiteju v natančen pretres? Saj člen 5. navedene rimske konvencije določa, da sc predloži vsako nesporazumljenje z dr-s žavo v tem oziru na zahtevo upokojencev 1 mednarodnemu pristojnemu arbitražnemu razsodišču.
c)	Ali niso potrebni naši upokojeni duhovniki gmotnega izboljšanja tudi iz nacionalnih ozirov? Ali mar ti niso neumorno delovali za svoj slovenski narod? Saj so skoraj vsi postali nezmožni za službo vsled vztrajnega in napornega dela med svojim narodom. Mnogi so bili za časa ujedinjenja naše države kruto preganjani in izgnani radi nacionalnega dela iz Koroške in Primorske — Italije onemogli in brez sredstev. Ali naj ti sedaj poginejo brez zadostne podpore? Kako more živeti onemogel duhovnik z mesečno pokoj-
; nino Din 87 50 in draginjsko doklado 420 Din, ' ki bo sedaj menda še prikrajšana za 15%.
Kulturni pregledi
• Georse Bernard Shaw.
V Evropi in Ameriki imamo sloveče pisatelje, duhovite dramatike, i zborne noveliste in roman-cierje, odličn žurnaliste in pesnike, ki nikakor ne zaostajajo za pesniki devetnajstega ali sedemnajstega stoletja. V nobenem, in najsi bi navajal imena, ki so danes vsakemu znana, /pa niso združeni trije elementi: pisateljska zmožnost, žurnalistična nadarjenost in pesniški genij — tako dovršeno, tako srečno eden drugega izpopolnjujoče kot ravno pri Georgeju Bernardu Shaw, ki stopa pravkar svež in delaven v svoje enainsedemdeseto leto.
Bernard Shaw je bil rojen v Dublinu dne 26. julija 1856. Rodbina Shaw je pravtako znana kakor stara. Ima svojo tradicijo in sicer zelo poudarjeno in izrazito. Posamezni člani so se odlikovali po ekstremnosti v zastopanju načel: v 18. stoletju je bil eden članov rodovine Shaw voditelj protestantskih angleško mislečih Ircev, takoime-novanih »Orangistov«, in eden je bil kot pristaš irske narodne stranke obešen. Ti podatki se mi zde potrebno ozadje za osebnost najbolj proslulega dramatika v prvi četrtini dvajsetega stoletja.
Oče Bernarda — George C-arr Shaw — zapored nižji uradnik brez vsake ambicije, trgovec, mlinar brez trgovskih uspehov in končno zasebnik z neprijetnim epitetom: brez premoženja, — vsekakor je gotovo, da mu je poslednji stadij najbolj ugajal. Osebno je bil ljubezniv tip dobrodušnega in duhovitega bon-vivanta, kakor ga je klasično opasal za vse čase Teodor Fontane v svojih spominih na očeta in mlade dni. Neka sorodnost je tudi med materami obeh pisateljev, Fontaneja in Shawa. Lu-cinde Elisabeth Gurly je bila hčerka irskega posestnika in dvajset let mlajša kot njen mož. Kljub temu je ona vodila celo rodbino in ji utisnila povsem svoj osebni pečat: svobodoljubnosti in strast-nosti, izredno ljubezen do glasbe in kar najmanjšo mero predsodkov. Prav vzgoje, kar imenujemo v splošnem vzgojo, rodbina Shaw ni poznala. Od desetega leta naprej ni hotel iti več v cerkev, in ker ni hotel, tudi šel ni. V humanistični gimnaziji je slabo napredoval, ker je bolj kot Cezarja in Ho-raca ljubil Bacha in Wagnerja, in končno se je usidral, pustivši Cezarja in Horaca in doloma pač tudi Bacha in Wagnerja, v neki zakotni podeželski agenturi. Tu je ostal celih pet let in četudi brez pravega interesa za stvar, si je vendarle s svojo inteligenco pridobil odlično mesto v uradu gospoda Tov.-nshenda. V tej dobi, od svojega 15. do 20. leta, se je razvil Shaw v moža ali kakor sam pravi: »rodila se je v meni nravna strasti — s tem hoče povedati, da se je ločil od deških igravib sanj in si zastavil določeni cilj.
Sloveči angleški kritik in esayist WUliam Archer mu je ugladil pot k žurnalistiki in mu tudi preskrbel mesto glasbenega kritika pri tedenski reviji >The World<. Archer je bil tudi tisti, ki je Shawa prvi navdušil za dramo in mu dal tudi snov za prvo delo. Seveda se Shaw ni držal
navodil svojega prijatelja, temveč stvar po svoj« zasuknil in že prihodnje leto so v »neodvisnem gle-dišču< uprizorili premijero >Widowers' Houses« (»Hiše gospoda S«rtorija<). Archer je delo skrajne slabo ocenil in vendar sta ostala prijatelja tudi naprej, dasi Archer ni svoje sodbe omilil niti pri novem delu (1802) »The arms and the man« (vzeto po Vergilu »arina virumque canoc), niti pri naslednjih dramah, ko je bil Shaw že davno priznaš ne samo v Angliji, temveč po vsem civiliziranem svetu. Še leta 1009., ko je drama »Widowers' Hou-ses« bila prevedena v vse važnejše evropske jezike, je prinesla londonska revija »Nation« kritiko, da ima delo kot diaiog o stanovanjskem vprašanju pač gotove prednosti, o drami pa ni mogoče govoriti.
Edino delo, ki ga je Archer priznaval, je »The Doctor's Dilemma« (Zdravnik na raapotjuc). In ker je postaja! kljub njegovim kritikam Shaw vedno bolj priljubljen, je Archer ugotovil, da ims ta preziravec vseh dramatičnih zakonov zato tak uspeli, »ker je genij nad vsemi zakoni. Shaw morda ni dramatični genij, pač pa osebnost z neverjetno močjo sugestije. To je v glavnem skrivnost njegove umetnosti.« Pristaviti bi morali še to, da je Shaw pretežno umske nravi z globokim srčnim občutjem. Njegov humor, njegov sarkazem je oster toda nikdar ne brez dobrodušnega smehljaja. Her-mann Bahr je dejal nekoč: »Shaw ni zastonj Irec.« In res se zdi, da ga irska čud ni zapustila, toliko dobrote je v njem kljub paradoksni pikrosti, ki se tu in tam, in ne redko, javlja. V religioznem oziru je Shaw skeptik kateksohen. Vendar ni nikoli umazan in nizkoten. Morda prav radi tega ni nenevaren.
Njegovih razgovorov v vseh mogočih vpn*. šanjih in problemih modernega časa ni mogoče podati v kratki obliki efemernega eseja. Zanimivo je, da se zelo zanima za vprašanje otroškega čtiva Ko mu je Helena Scheu-Riesz govorila 1921 o novem načrtu, vpeljati v iole mesto običajnih čitank klasike svetovnega slovstva, je misel prisrčno pozdravil, hkratu pa pridejal: »seveda bi morali za-eno otrokom prepovedati klasike brati, šele potem bi bil uspeh popoln in otroci bi se pričeli za stvar zajemati.«
Feministične zahteve zavrača, in ko ga je predsednica nekega ženskega društva »Actresse Frauehise League« povabila, naj bi sodeloval, j« takole odgovoril: »Milostijiva, nobena stvar na svetu bi me ne mogla pripraviti do tega, da bi se potegoval za ženske pravice. Preveč mož sem videl v smešnih situacijah, ogroženih in vklenjenih od žena in povrhu še od žena, ki so svoje zahteve znale prav dobro zagovarjati in so znale iz poraza kakega ubogega igralca, katerega so pognale raz govorniški oder, dobiti prednosti zase.« <
Iz vsega je lahko posneti, da Shaw govori o resnih stvareh z navidezno smešnostjfl, o smešnih z navidezno resnostjo. Svojih bralcev in poslušalcev noče že vnaprej ostrašiti. In tudi to ni lahka stvar in ima marsikake prednosti.
Narava in
ZA ZLATOM,
Trdovratno hrepenenje — hrepenenje za zlatom. Kogar ta strast napade, ta se ne zmeni ne za žgoče solnce v puščavi, ne za ledeni mraz severa, prenaša žejo in glad, pomanjkanje in pogreša udobnost, trpi vse do skrajne meje, a vse radi zlata, ki se pa dostikrat izkaže kot fata morgana. Tudi dandanes še vse hiti za zlatom, posebno v še ne dosti odkrito Alasko, in bo vedno šlo za njim, če se v doglednem času komu ne posreči kemičnim potom sedaj dragoceno kovino napraviti, nakar bi itak zgubila vso svojo sedanjo vrednost. — V Nevadi, na robu »mrtve doline«, kjer solnce tako strašno žge, kjer niti najmanjše drevesce ne nudi sence, in pa gori na Alaski, kjer je mraz tako intenziven, da povzroča ozebline na nogah in drugod, se borijo in preklinjajo ljudje pri iskanju zlate rude. Zopet gredo možje, opremljeni s krampom in lopato, ponvami in povečalnimi stekli, za zlatom. Za njimi pa se tudi že pomika oprema za bare, ruleto itd., kamor se potem itak največ najdenega zlata steka.
V Nevadi se je zopet začelo iskanje zlata. Cele trume jih prihaja. Tisoči umirajo v pra-gozdih severa, zopet se ponavlja ono, kar se je zgodilo že pred sto leti. Ali bo ta val dolgo trajal ali ne, treba počakati. Vendar pa one romantičnosti v času avtomobila in aero-plana ni več, kot je bila za časa prvih iskalcev zlata.
Alaska je dežela bodočnosti, to je gotovo. Neizmerno bogastvo, katerega hrani v sebi, bo šc tisočem in stotisočem iz krajev socialne bede in preobljudenja obljubljena dežela. Ko bodo izpeljane po sedaj nedostopnih krajih Alaske železnice, bo to dežela, kamor sc bo usul tok izseljencev. Zlato, srebro, baker, premog in železo, vsega je tam v izobilju, predvsem pa neizmerni zakladi lesa. Stotine in stotine milj daleč se raztezajo smrekovi gozdovi in tu je tudi doma rumena cedra, ena najdragocenelših vrst le&a. In koliko je v tej deželi kožuharjev? Saj šc vedno ena tretjina kožuhovine na svetu prihaja iz Alaske. Tu sc še nahaja srebrna in križasta lisica, rujavi in črni medved.
Potem pa velikanske vodne sile, »beli premog«, kakor jih nazivljejo, nič manj vredne kot one Severne Amerike.
Tam. kier so danes raztresene baite ali
kolibe evropskih priseljencev, poleg skalnatih bivališč domačinov, bodo v nekaj desetletjih nastala mesta z nebotičniki ter dimniki modernih industrijskih naprav. '
MAČJE KRZNO.
Med vsemi domačimi živalmi imata mačka in koza najfinejše krzno, da ne govorimo še celo o angorski pasmi pri obeh, katere dlaka je skoraj tako lina kot svila. Da je krzno obeh živali, zlasti pa mačje, tako fino. na to so prišli šele potem, ko je ljudem v oči padlo, da se muhe ravno teh dveh živali posebno izogibljejo. Res čudno je, da leži mačka poleti ob najhujši vročini ob najbolj soparnih dneh, ko so muhe naravnost neznosne, popolnoma mirno in brezskrbno na selncu, medtem ko se mora pes neprestano otresati nadležnih in sitnih muh. Ljudje so si začeli to na različne načine razlagati. Nekateri so bili mnenja, da so mačje dlake strupene in da se jih zato muhe izogibljejo, drugi pa so zopet razlagali, da imajo mačke zoprn duh. Toda kmalu se je izkazalo, da ni ne eno ne drugo pravilno. Kolikokrat ima pes v gobcu cel šop mačjih dlak, ko sc v boju z mačko ravsata in grizeta, pa mu to še ni nikdar škodovalo. Ravno tako tudi nam ne škoduje krzno, ki ga nosimo okoli vratu, pa naj bo od te ali one vrste mnčk. Kot edino zadovoljiva razlaga pride tu v po-štev izredna finost mačjih dlak. Ako se muha kake dlake le nekoliko dotakne ali celo sede nanjo, se ta takoj upogne in skrivi, in muha bi se globoko med dlake pogreznila, ako bi takoj ne odletela. Isto opažamo tudi pri kozjih j dlakah. Ker imajo tako fino dlako ne samo domača mačka, ampak sploh vse zveri mačjega plemena od leva do risa, zato najdemo v tem dejstvu še marsikaj pojasnil. Mačke namreč prežijo na svoj plen popolnoma tiho j in nepremično. Ako bi jih muh* nadlegovale, ; bi to ne bilo možno, ker bi sc s svojimi kret-! njami takoj izdale zveri svojim žrtvam. Pes in sploh zveri pasjega plemena pa ne prežijo na svoj plen, temveč ga direktno zalezujejo in se oviranju od muh pri svojem plenu na ta način iznebijo. Pri mičkah tudi opažamo dalje, da gredo zelo nerade v vodo, dasi znajo dobro plavati. Tudi umivajo sc le s svojo oslinjeno tačico, ker bi jih voda radi fnih dlak tako zmočila do kože. An. bi bilo kretanjc za dalj časa otežkočeno.
Gospodarstvo
Pokrajinska razstava .Ljubljana v jeseni*.
Avtomobili na rasst&ri.
Ob priliki velike Pokrajinske razstave, ki se vrši od 4. do 13. septembra 1926. na prostoru Ljubljanskega velesejma se priredi v posebnem paviljonu tudi špecijelna razstava avtomobilov, motornih koles, koles, pnevmatike in potrebščin. Uprava Ljubljanskega velesejma nudi vsem razstavljalcem te stroke največje ugodnosti pri najemnini. Vljudno pozivamo vse zainteresirane tvrdke, da najkasneje do 5. avgusta 1926. prijavijo in natančno navedejo, koliko prostora potrebujejo. Razstavljalcem je dovoljena 50 odstotna voznima za prevoz razstavnega blaga. Inozemsko blago uživa na carina iste ugodnosti kot za običajni velesejem.
Konjska razstava 5. septembra 1926.
V okviru velike Pokrajinske razstave >Ljubljana v jeseni« od 4. do 13. septembra 1926. bo prirejena dne 5. septembra tudi razstava plemenskih in gospodarskih konj toplokrvnih in mrzlokrvnih pasem.
Kakor sta bili prejšnji dve razstavi lepi, tako obeta letošnja biti še zanimivejša, ne le za konjerejce same, marveč tudi za ostalo občinstvo. Videli bomo kaj premore Slovenija tudi v tej panogi našega kmetijstva, dasiravno je naša konjereja zadnja leta številčno nekoliko nazadovala. Za razstavo je močno zanimanje tudi v sosednjih državah in upamo, da bo prireditev privabila mnogo kupcev zlasti one za plemensko živino.
Konjerejsko društvo za ljubljansko oblast bo že ob priliki pTemovanj, ki jih priredi tekom meseca avgusta t. L odbdralo plemenske konje, tako, da bo nudila letošnja razstava res le dober materdjal in da bo tudi v tem oziru na višku.
Zato vabimo konjerejce, da se v čim večjem številu udeleže te razstave. Tujcem je treba pokazati, kakšne kakovosti konj se pri nas odgaja. Take razstave so tudi najboljša sredstva za povzdigo naše konjske kupčije.
Vpisi v zadružni register. Vpisala se je nastopna zadruga: Pašniška zadruga v Prevaljah, r. z. z o. z.; v likvidacijo pa je prišlo: Kmetijsko društvo za Prekmurje v Murski Soboti, r. z. z o. z.
Izpromembe v trgovinskem registra. Vpisale so se nastopne tvrdke: Zdravič Franc, trgovina z vinom na debelo, Dolga vas pri Kočevju; I. Slavec, stavbno podjetje, Kranj; Terezija Jamnik, obratovanje žage in mlina, trgovina z lesom in mlevskimi pridelki, Meža; Žagar Anton, trgovina z vinom na , debelo, žagaj Vincenc Vabič star., trgovina s poljskimi pridelki, vinom in jabolčnikom na debelo, Žalec. — Izbrisali sta se tvrdki E. Rotter, komisi-ona trgovina sa šeširnom robom, Maribor in Adol! Orel, trgovina z mešanim blagom, Šoštanj.
Polna zaposlenost delavcev v Trboveljskih revirjih- Vsled večjih naročil, katere je v zadnjem času prejela Trboveljska premogokopna družba, se je stanje v revirjih Zagorje in Hrastnik toliko izboljšalo, da je družbi mogoče delavce popolnoma zaposliti. V kratkem se bo tudi v ostalih revirjih delavstvo popolnoma zaposlilo. — To zboljšanje konjunkture v naši produkciji premoga je posledica štrajka premogovnih delavcev v Angliji, ki so opaža še v večji meri v premogovnih revirjih Nemčije, Poljske, Francije in češkoslovaške. Poljska je na primer v juniju izvozila 1.4 milijona ton premoga, in to večinoma v Anglijo, ki stoji sedaj kot odjemalka poljskega premoga na prvem mestu. Anglija je v preteklem letu izvozila v Evropo 35
milijonov ton premoga. Vsled Strajka pa je izostal njen izvoz in Anglija nastopa na kontinentu kot kupec. Ker Anglija tudi po končanem štrajku ne bo mogla delj časa izvažati premoga, zato .je upati, . da to zboljšanje konjunkture v naši produkciji premoga ne bo samo začasno.
Vprašanje sanacije »Banke in štedionice ia Primorjo (Litorale). Po želji trgovskega ministra se vršijo v Zagrebu že nekaj dni konference med predstavniki zagrebških bank o vprašanju sanacije sušaške »Banke In štedionice za Primorje«. Kakor se zatrjuje, so celokupne bančne obveze, v znesku 160 milijonov dinarjev, popolnoma krite, če bo le mogoče povoljno realizirati aktive, v katerih se baje nahajajo še tihe rezerve. Vzroki imobilizacije niso šo popolnoma dognani, ker še ni bilo mogočo v detajlih pregledati poslovanja. Konkurz zavoda se skuša na vsak način preprečiti, ker bi ne povzročil samo škodo prizadetim upnikom, temveč bi tudi kvarno vplival na ugled in kredit naših bank v tu- in inozemstvu.
Vprašanje državnih rudnikov železa. V kratkem bodo prispeli v Belgrad zastopniki neke znane češkoslovaške tovarne, s katero namerava vlada skleniti pogodbo radi prevzetja rudnikov železa v Ljubiji in železarn v Varešu in Zenici. Vlada je prejela tudi ponudbo francosko-angleške skupine, katero pa je odklonila.
Letošnji pridelek opija v Južni Srbiji znaša vsled mraza le 6 vagonov v vrednosti 60 milijonov dinarjev (lani 15 vagonov); pridelek makovega semena pa 180 vagonov (lani 500 vag.). Z ozirom na posejano površino se jo pričakovalo v najboljšem slučaju 30 vagonov opija. Cena se je dvignila od 600 na 1000 Din za kg. Razveseljivo je dejstvo, da je v prošli sezoni prvič uspelo prodati opij direktno v Nemčijo, Francijo, Švico in Češkoslovaško, in ne preko posredovalcev v Solunu, ki so našemu opiju, ki je prvovrsten, primešali slabšega. K temu uspehu je mnogo pripomogla lanska razstava jugoslovanskega opija na velesejmu v Frankfurtu.
Možnost carinske vojne med Češkoslovaško in Ogrsko. Ker je malo upanja, da se doseže sporazum glede trgovske pogodbe med Češkoslovaško ln Ogrsko, ni izključeno, da prične 18. avgusta, ko poteče dosedanji carinski provizorij, carinska vojna med obema državama.
Gospodarsko prodiranje Nemčijo v Rusijo. Zastopniki rurske industrije se pogajajo v Moskvi, pod vodstvom tajnika trgovske zbornice v Essenu, radi ustanovitve velike nemško-ruske premogovne družbe. Istočasno pregleduje komisija nemških in-dustrijcev stanje ruskih premogovnikov in ostale industrije ob Donu. Pogajanja so dovedla do gotovih dogovorov, na podlagi katerih pričakuje nemška industrija velika naročila v svrho racionalizacije in mehanizacijo ruske industrije.
Padanje obrestne mere in emisije zadolžnie v Avstriji. Nižje avstrijska deželna hipotekama banka je pred enim letom izdala emisijo 12 odstotnih zadolžnie. Vsled padanja obrestne mere je banka znižala obresti zadolžnicam ln izdala letos 8 odstot. zadolžnice, ki so hitro našle kupce in se danes trgujejo 2 odstotka preko pariteto. Sedaj pa je izdala tretjo emisijo zadolžnie s 6 odstotnim obrestova-njem. Radi znižanja obrestne mere zadolžnicam, je banka v stanju dajati kmetom hipotekama posojila po 8 odstotkov na leto. Avstrijska narodna banka namerava še ta teden znižati diskontno mero na 7 odstotkov.
Gospodarstvo v Združenih državah Amerike se tako povoljno razvija, da namerava vlada, vsled naraščajočih dohodkov, ponovno znižati davke, če se bo odplačevanje državnega dolga vršilo še dalje v sedanjem tempu, bodo Združene države 1. 1944. brez vsakega dolga.
Horsza
Dne 6. avgusta 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.4925—13.5325 (13.4925— 13.5325), Italija 189.01-190.21 (189 14-190.34), London 275.037—276.237 (275.05—275.25), New-york 56.465-56.765 (56.464-56.764), Pariz 166.25 -168.25 (159.18-161.18), Praga 167.38-168.38 (167.38—168.38), Dunaj 799.25—803.25 (799.25— 803.25), Curih 10.948-10.988 (10.948-10.988).
Čarih. Belgrad 9.12 (9.11), Budimpešta 72.30 (72-80), Berlin 128.05 (123.05), Italija 17.35 (17.05) London 25.10 (25.13), Newyork 517 (516.85), Pa-J5-55 (14.50), Praga 15.3125 (15.31), Dunaj 78.0725 (78.10), Bukarešt 2.39, Sofija 3.75 (3.75), Amsterdam 207.60 (207.65), Varšava 56, Bruselj 14.80 (14.50).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4375—4775, Ko-danj 186.80-187.20, London 34.20-30, Milan 23.80 —90, Newyork 705.55—708.05 (ček 703.35—707.50) Pariz 21.75—85, Varšava 77.15—25. — Valute: dolarji 703.25, angleški funt 34.27 -48, lira 24.52 —60, češkoslovaška krona 20.87.
Praga. Devize: Lira 113.68, Zagreb 59.51, Pariz 102.05, London 164.10, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 73—75, vojna odškodnina 290—295, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193—194, Ljublj. kreditna 175—195, Merkantilna 90—90, zaklj. 90. Praštediona 865—870, Slavenska 50, Kred zavod 165 —175, Vevče 102 den., Stavbna 55—65, šešir 103 -104.
Zagreb. 7% invest. posoj. 73.75—74, agrari 40—41, vojna odškodnina 292—292.5, avg. 293— 294, sept 295—296, Hrv. esk. 100-100.5, Kred 102—104, Hipobanka 54.5—56, Jugobanka 91—92, ..raštediona 867.5—872, Ljublj. kreditna 175 den., Narodna 4250 bi., Slavenska 50—51, Srpska 130 den., Eksploatacija 10—12, Šecerana 250—265, Ni-hag 12—15, Gutmann 195—200, Slavex 110—115, Slavonija 32.5—33, Trbovlje 340—345, Vevče 105 denar.
Dnnaj. Podon.-savska-jadr. 838.000, Živno 700.000, Alpino 296.000, Greinitz 107.000, Trbovlje 434.000, Hrv. esk. 140.000, Leykam 119.000, Jugobanka 112.000, Mundus 1,058.000, Slavonija 36.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastova drva, suha, fco n8klad. post. 16.50 bi., bukova drva, suha, fco naklad. post. 17.50 bi., smrekovi, jelovi hlodi, od 25 cm naprej, 4 m dolgi, fco naklad, post 190 den., Bukovi pragovi: 2.51—2.60 m, 13.50-14X 23-24, fco vag. mejo, za komad 38—38.50, bukovj pragovi, 2.45 m, 22X12 >ž, fco vag. meja, za komad 32— 32.50, hrastovi hlodi, od 28 cm napr., od 2.65— 2.90 m, ruavno blago, fco naklad, post. 380 den., bukovi hlodi, od 25 cm naprej, od 2 m naprej, popolnoma gladki, fco naklad, post. 200 den., borovi hlodi, od 25 cm naprej, 4 m, I., II., monte, fco v. namembna post. 5 vag. 240—240, zaklj. 240, smrekovi hlodi, od 25 cm naprej, 4 m 1., II., franko vagon nakl. post. 1 v. 200—200, zaklj. 200 Glina Suha kot prah, v sod.: »A«, bela glina trikrat zml. 110 bi., »B«, zelena glina trikrat zmleta 100 bi., »C«, svetlozelena glina, trikrat zmleta 100 bi., vse za 100 kg, nettotežina, fco post. Laze, v sodih 250 kg, brez ambalaže, sodi po 65 Din za komad. — Glina surova: »A«, bela glina za 100 kg 70 bi., »B«, temnozelena glina za 100 kg 60 bi., »C« svetlozelena glina za 100 kg fco vag. Postojna 60 bi. Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, za avgust, fco nakl. post. 275 bi., koruza, par. si. post. 230 bi., koruza fco vag. nakladalna postaja 180 bi., otrobi srednji, fco slov. post. 155 blago, oves novi, fco naldad. post. 155 bi., fižol beli novi, fco vag. naklad, post. 200 bi., laneno seme, fco slav. naklad, post. 380 den., laneno seme, fco Bje-lovar Podravina 370 den.
Šport Jubilej S. K. Slavije.
SK »Slavija«, Ljubljana-Vodmat, proslavi v dneh 7. in 8. t. m. svojo potletnico. Ob tej priliki se vrši na igrišču SK Ilirije nogometni turnir za pokal dr. Perka. V turnirju sodelujejo moštva Slovana, Hermesa, Jadrana in Slavije. Tekme, ki se vrše ob vsakem vremenu, se odigrajo sledeče: Dne 7. t m. ob 16. uri Slavija: Slovan in ob 17.45 Hermes: Jadran. Dne 8. t. m. ob 16. uri L par premaganca in ob 17.45 popoldne II. par zmagovalca iz tekem dne 7. t. m. Nadalje se vrši dne 8. t. m. ob 10. uri slavnostni občni zbor v šolski telovadnici v Novem Vodmatu. Kot zaključek proslave se vrši istega dne od 16. uro dalje velika vrtna veselica v gostilni A. Štor v Vodmatu. Poleg raznovrstnega sporeda se bo na veselici izročil pokal zmagovalcu v nogometnem turnirju, ostalim sodelujočim moštvom pa spominske plakete. Pokal in plakete so v izložbi tr-
govine Štor v Vodmatu. K vsem prireditva« vljudno vabi odbor.
Juniorsk« tekme za prehodni pokal SK Ilirije. (Službena objava M. O.) Podaljšek nedoigrane tekme II. kola Jadran : Olimp st preloži na 14, ali 15. t. m.; točno se določi čas na seji prihodnjega tedna. — Verificira se tekma II. kola Ilirija : Olimp 7:0.— Tekma II. kola Hermes : Jadran sc verificira z rezultatom 3 :0 za Herme« na temelju t. 3. prozicij, ker je Mars nastopil z igračem preko dopustne starostne meje. — Kea odstopa SK Mars od tekmovanja za utešno darilo, se določa kot protivnika SK Mladiki dosedaj prosta Svoboda (Moste). — Igralni čas tekem za utešno darilo se določi z dvakrat 30 minutami. —, V nedeljo, 8. t. m., dopoldne se vršita dve tekmi, in sicer ob 9. uri Reka : Panonija ter ob 10. uri Mladika : Svoboda. Službujoča odbornika sta tar dan gg. Zaje Ivan in Dragar.
II. kolo nogometnih tekem za kraljev pokal se igra jutri, kakor smo že poročali, med repre-zentačnimi moštvi Ljubljane in Belgrada v Belgradu ter med 'agrebom in Subotico v Zagrebu. Obe tekmi spremlja športna javnost v državi z največjim zanimanjem. Naj list je odposlal na tekmo posebnega poročevalca. Ljubljanski tcam je odpotoval včeraj ob 5. uri popoldne; igral bo v, isti sestavi kot proti Osijcku, t. j. Miklavčič-PIei, Beltram-Zemljak, Zupančič II, Lado-Herman, Oman, Martinak, Doberlct, Kreč; kot rezerva potuje a moštvom Dekleva. Razen Zemljaka, ki pripada Primorju, je vzela podzveza vse igralce iz Ilirije. Moštvo spremlja kapetan podzveze g. Pelan ter odbornika Ciraperman in Kurct. Prorokovati izid obeh jutrišnjih tekem je sicer nehvaležna stvac — nogomet v veliki meri tudi igra sreče in naključja — vendar mislimo, da se ne motimo, ako predvidevamo sigurno zmago 'agreba nad Subotico in istotako gotovo zmago Belgrada nad Ljub« ljano, vendar s tesnejšim rezultatom.
AVSTRIJSKE VRSTE.
Vrsta je sestavljena iz posameznikov, in če tt slabo tečejo, vsa predaja zastavice itd. nič ne pomaga. Zato Avstrijci v sprinterskih vrstah proti inozemcem ne morejo uspeti. Boljše jo v srednjih vrstah. Imajo pač slabe sprinterje in dobro tekače na srednje razdalje. Napišemo nekatere vrsto: 4krat 100 m 43.9; 4krat 200 ni 1:31.8; 100 in 200 in 300 in 400 m 2:0-1.6; 100 in 200 in 400 in 800 m 8:26.4; lOkrat 100 m 1:5-1.9; 3krat 1000 m 7:59.8; 4krat 800 m 8:38.4 (prim. Nurmi in Wide 3000 m v 8:20.4 in 8:20.8); lOkrat 300 m 0:27.5. Dame letijo navadno le 4krat 100 m in je rekord 53.8.
i. sorska ocenjevalna vožnja
za automobile in za motocikle na Ljubelj
8. avgusta 1926.
Start ob 1030.
Odhod vlakov: ob 5'25 in 6 37.
Polovična vožnja dovoljena I
TuristiUa
Turistovski klub »Sk.sla« poživlja ponovno svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže »Planinskega dne« 8. t. m. v Kranjski gori. Vozovnica, žigosana pri odhodni postaji z vlažnimi žigom, velja s potrdilom o udeležbi tudi za povratek. — Odbor.
Sven Elvestad:
ll
Roman.
Moral mi je brati z obraza, da sem se v tem trenutku nekoliko začudil zaradi njegove svesti, ker je takoj nadaljeval:
»To uganiti ni ravno težko. Od dvorca do kraja umora se pride v pol ure.«
»Saj se vendar ne ve, ali ni bil morda še kje drugje,« sem ugovarjal.
»Pozabljate, da je deževalo,« je odvrnil detektiv. »Sled jasno kaže, da se je nesrečnež zgrudil prej, predno je začelo deževati.«
Nato nisem vedel, kaj bi odgovoril.
Gospod Asbjorn Krag se je dvignil.
»Sedaj bom tu zunaj postopal, dokler se ne oblečete,« je dejal. »Redkokdaj se mi nudi priložnost, da morem bivati na deželi; in tako je gotovo prav, da dobro uporabim te kratke ure, ki so mi na razpolago. Kako krasen zrak!«
»Ali hočete tako hitro spet odpotovati?«
»Mogoče; toda sam ne bom šel odtod.«
»In kdo vas bo spremljal?«
Detektiv je priprl oči in dejal smehljaje:
»Morilec; tega vendar ni težko uganiti.«
V sosedni sobi sva začula glasove. Krag je prisluškoval.
»Govorijo o mrliču,« je dejal, »vsi ljudje govorijo o njem.«
Pokimal mi je in odšel. Fotografski aparat je vzel s seboj.
Poležal sem še nekaj časa in se pretegoval v postelji, ker se mi kratko in malo ni ljubilo vstati. Končno sem vendar skočil iz postelje in se oblekel v lahko poletno obleko. Ko sem odprl okno, mi je neprijetno puhnila v obraz toplota. Bilo jo mirno in soparno. Zdelo se je, da visi nebo globoko nad zemljo, kakor bi hotelo stisniti zrak, da bi postal še bolj vroč in zadušljiv. Noben list se ni ganil, sinoenji vihar se je bil že davno polegel. Tako sem stal za trenutek in vlekel na uho, kar so govorili v sosedni sobi. — Od vraga so glasni, sem mislil pri
sebi, prižgal si smodko in odšel ven. Ko sem stopil v obednioo, sem takoj povprašal za gospodinjo; prosil sem jo za drugo sobo, češ, da mi je tu zgoraj postalo preglasno in da me motijo pogovori v moji soseščini. Gospodinja mi je obljubila, da bo stvar uredila; sedaj sem se ogledal za detektivom. Kmalu sem ga zapazil v senci nekaterih visokih dreves.
»Stojte mirno,« mi je zaklicak »Pravkar vas izvrstno fotografiram od strani.«
Poknilo je v njegovem aparatu. Smehljaje se, je stopil proti meni in se opravičil.
»Fotografiranje za zabavo,« je dejal, »je moja najnovejša strast. Ker pa v svojih strasteh ne poznam nikoli mere, sem kot fotograf prava nadlega za svojo okolico. Vi ste se tako izvrstno odražali od temne stene; upam, da mi bodete oprostili. V ostalem pa, ali ste že zajtrkovali?«
Tega vprašanja nisem popolnoma nič pričakoval.
»Ne,« sem odvrnil, »ker ste tako zelo želeli govoriti z mano, nisem hotel, da bi še dalje čakali.«
»Mislil sem si, mislil sem si,« je godel,« dočim mi je dobrodušno potisnil roko pod pazduho. »Pojdite z menoj, čudili se bodete, kako izborno sem vse pripravil.«
S tem me je potisnil v hotelsko sobico, kjer je bil pripravljen zajiitrek za dvoje oseb. Na mizi je bila redkev in jajca, rahel, bel kruh, morski raki, mrzlo meso in mnogo drugih izbornih stvari, ki uga-jajo posebno v poletni vročini; poleg jedil snežno-beli, sveže dehteči prtiči. Postal sem najboljše volje; zahvalil sem se detektivu za njegovo skrbno ljubeznivost.
»Bolje se kramlja za takole mizo«, je dejal. »Pa tudi lačen sem že grozno, kaiti prav zadosti sem se danes že nahodil.«
»Potem ste gotovo že zelo zgodaj dospeli sem?«
»Ob pol šestih s parnim čolnom. Tudi župnika sem že obiskal.«
»Kaj za božjo voljo ste iskali pri njem?«
»Samo nekaj sem ga hotel vprašati. Ker nima telefona, sem ga moral osebno poiskati. Hotel sem samo vedeti ali je bil njegov konj preteklo noč na cesti ali ne.«
Od strani sem poeledal detektiva.
»Potem ste govorili tudi z ribičem Jranom Jansenom?«	^
»Zares. Ali verujete na železni voz?«
Po kratkem prevdarku sem odvrnil:
»Na čuden način me sprašujete. Napadale me takorekoč s svojimi vprašanji. Kako si morete misliti, da bi le napol razsoden človek mogel verjeti to staro bajno zgodbo.«
»Toda, saj ste tudi vi slišali ropotali voz?«
»Gotovo!«
»V daljavi?«
»Da! Daleč, daleč proč. In vendar bi prisegel, da sem slišal drdrati voz na vresi.«
»Kako bi opisali ropot nekoliko pobližje? Ali je bil podoben rožljanju verig?«
»Izredno. Na vsak način se je razločno culo, kakor bi rožljalo železo.«
»To je zelo zanimivo,« je zagodel detektiv. ;Bo^ dite tako prijazni in mi pripovedujte svoje doživljaje, od časa, ko ste zadnjikrat videli nesrečnega gozdarja pri dvorcu na vrtu, pa do trenutka, ko ste se podali sinoči k počitku, in sicer tako natančno ko mogoče.*
Pripovedoval sem mu vse, kar sem vedel. Ko sem razlagal, kako smo našli mrliča, nisem pozabil omeniti, ne kako so se ženske prestrašile in ne kako se je delal medicinec važnega in se obnašal kakor bi bil detektiv. »Mislite si samo,« sem dejal, »vohal je okoli za sledjo, da, izmeril je celo razdaljo do najbližjega drevesa.«
Toda zdelo se je, da te posameznosti detektiva ne zanimajo.
»Tako, tako,« je dejal napol nezavedno, »tako-o, kar dalje.«
Ko sem začel govoriti o klobuku, je vprašal:
»Klobuk je ležal torej od mrliča precej proč?«
»Da.«
»Kako daleč približno?«
»Tako natanko tega ne morem povedati, sodim pa, kaka dva metra.::
Ko sem bil končal je obsedel Asbjorn Krag dolgo globoko zamišljen.
»Čudna zgodba,« je.zamrmral.
Da, tako, sedaj sem prišel do sinočnjega večera,« sem dostavil. »Toda šc nekai moram omeniti.«
=111=111
HIEIISE
22
a
M
w g
e_ »tj
H
n °
o ^
o —
K »
!o< £ 3
^ & s 3
P- 2
61 5
— o
S
0
M
1 o
c/> O
a ZJ
S " S. O
—• (O
a
-i
o o h o*
n Z
tO
s s*
p ^
I f? <
o X
gs» 0»
«• "S-g--3-
? o
5
S B
?i
U
fTia S « i i 58 e p 3 3
=111=111
111=111=
UNDERWOOD
pri Lud. Baraga, Ljubljana
Selenburgova uL 6/1. Telefon Stev. OSO.
UNDEHWO0D
Naznanila
Skavti! V soboto dne 7. t. m. je ob 18. uri Btrogo obvezen stegov sestanek za vse odseke, Važno!
Jožic«. Pevsko društvo »Zora« na Jezici priredi dne 8. avgusta t 1. veliko vrtno veselico na vrtu gospe Pečnilc, po domače pri Urbančku v Stozicah. Vstopnina prosta. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Vabljeni ste vsi. posebno ljubitelji petja.
>Sejem«. V nedeljo dne 8. avgusta vsi na Brdo pri Viču! Vrtna veselica z bogatim sporedom, ki jo priredi pevsko društvo »Slovane.
SK Slavija vljudno vabi svoje članstvo ter Vse prijatelje športa na svoj slavnostni občni zbor, ki se vrši 'Ine 8. avgusta t 1. ob 10. uri dopoldne y šolski telovadnici v Novem Vod matu.
Sestanek poštnih uradnikov v Ljntomeru. — Poštni uradniki, ki se nameravajo udeležiti v nedeljo dne 8. avgusta t 1. Miklošičeve slavnosti v Ljutomeru, imajo istega dne ob 15 uri na pošti v Ljutomeru sestanek. Poročal bo predsednik sekcije pošt., telegraf, in čekov, činovnikov iz Ljubljane o poštnem kongresu in o drugih važnih zadevah, ki se tičejo poštnih uradnikov.
Zadruga rokodelskih in sorodnih ohrtov v Kranju naznanja, da se vrši vajeniška preizkušnja k njej spadajoeili vajencev dne 31. t. m., kamor naj se vsi prizadeti pravočasno prijavijo.
Dekl. Marijina družba pri Sv. Petru v Ljubljani naznanja, da se izlet na Žalostno goro vsled nepričakovanih ovir ' preloži na prvo nedeljo v Beptembru.
Župna vaja Vrhniške gasilske župe v Notr. Goricah. V nedeljo dne 8. avgt ila ob treh popol. dne priredi Vrhniška gasilska župa skupno vajo včlanjenih in sosednjih društev. Pri vaji sodelujejo štiri motorne brizgalne. Zamišljen požar na Plešivci. Voda se bo dovajala iz Notr. Goric (Ku-Sljanov graben) na daljavo približno 1 km. Vaja bo jako zanimiva ker se bo izvajala na težavnem terenu. Po župni vaji priredi domače gasilno društvo vrtno veselico v prostorih gostilne pri Janezu y Notr. Goricah. Železniške zveze so jako ugodne (odhod iz Ljubljane ob 14.25, povratek iz Notr. Goric v Ljubljano ob 18.30 ali pa ob 22.20). — Prost, gasilno društvo Notr. Gorice.
Ižarovi
Državni dečji dom odd. I. v Ljubljani je prejel po društvu Dobrodelnost znesek 100 Din, ki ga je daroval g. Julij Klemene, posestnik in mesar, mesto venca na krsto pokojnega Franceta Žana.
22. avgust Ti bo prinese! srečo, če kupiš srečko Društvenega doma v Trbovljah!
V	periodičnem mesečniku lista »Stojevodja«, Strokovnem glasilu »Društva strojevodij«, je izšei v številki 8. od dne 1. avgusta t. 1. članek pod naslovom »Nezaslišano«-, v katerem se obdolžuje težkih očitkov železniški zdravnik dr. Ivan Zaje v Ljubljani, ter se mu očitajo tudi razne nekorektnosti in nedostatki glede njegovega poslovanja kot železniški zdravnik.
Ker se je uredništvo, ki je članek prejelo Hk pred izdajo, naknadno prepričalo, da je bil Slanek pisan na podlagi neresničnih in nejasnih podatkov od strani svojcev pokojnega Potisek Ivana in drugih udeležencev pri pogrebu pokojnega Potiska
preklicujemo
Ba tem mestu v listu »Strojevodja«, štev. 8. izne-šene očitke proti dr. Zajcu, kot neosnovane in neresnične, ter nočemo vedoma delati krivice gospodu dr. Ivanu Zajcu.
To mesto uporabljamo za preklic, ker nočemo, da bi do preklica v prihodnji številki »Strojevodja«, ki izide šejp dne 1. septembra tega leta, trpel gospod dr. Zaje Ivan na svojem ugledu kot železniški zdravnik.
S tem dajemo gospodu dr. Zajcu popolno zadoščenje in ga obenem prosimo oproščenja.
V	Ljubljani, dne 5. avgusta 1926.
!	Za društvo strojevodij:
. ..	Dežman Pavel, predsednik.
Za uredništvo: Rupnik Franjo, glavni in odgovorni urednik.
Najpopolnejši
šivalni stroji
*a Šivilje, krojač« in Čevljarje ter z«
vsak dom. Preden «i nabavite •troj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
L. Baraga,
Ljubljana Seienburg. ul. 6/1. Brezplačen poak. 15 letno JunitTo,
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je umrla naša dobra gospa
FRANČIŠKA MAVER
danes, 6. avgusta 1926 ob 16 po dolgi ter mučni bolezni, previdena s tolažili sv vere. — Pogreb blage pokojnice se vrši dne 7. avgusta ob 4 popoldne iz mrtvašnice drž. bolnice k Sv. Križu.
Nepozabno pokojnico priporočamo vsem v blag spomin in molitev.
Ljubljana, dne 6. avgusta 1926.
ŽALUJOČI OSTALI.
MAM OOE.ASI
Vsaka drobna vrstica Din 1'50 ali vsaka beseda SO par« Naj. menjSi Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1
INSTRUKCIJE!
Poučujem matematiko, grSčino (I. let.) in drugo, ter jamčim za gotov uspoh tudi nenadarjenim. Dopise prosim na upravo lista pod Šifro: «VESTEN« St. 5381.
3 sirarje
išče mlekarna KRIŠTOF, Sv. Petra cesta Stev. 60, Ljubljana.	52S7
Primerne službe
i š 6 e zdrav kmečki fant, vežč gospodar, dela. • Naslov v upravi pod S t. 5307.
Pogreša se
27 letna slaboumna Frančiška REPOLUSK s plavimi lasmi, okroglega obraza. Kdor bi kaj vedel o njej, naj sporoči Ludv. Repolusk, 3g. Doli«, p. Mislinje.
Učenca
v trgovino z mešanim blagom sprejmem. Pogoj najmanj 6 razr. osn. 6ola in veselje do trgovine. — Ponudbe pod: »Poštno ležeče Šoštanj 124«.
Kot družabnik
s 25—35.000 Din pristopi mlad trgov, pomočnik h kaki trgovini ali drugemu sigurnemu podjetju s sodelovanjem. - Cenjene ponudbe s popisom prometa upravi »Sloven-a« pod: »Sodelovanje 5304«.
DVA DIJAKA sprej-
mem na dobro hrano in stanovanje. JK. ROŠER, Jožc-Vošnjakova 22 — I.
UČENKO z dežele, se sprejme s primer, šolsko izobrazbo, v trgovino z mešanim blagom na deželi. — Naslov v upravi »Slovenca« pod: 5324.
ADOLF GROBMING
MINKA GROBMING MODIC - ČEPIN
poročena Omišalj	Ljubljana
4. avgusta 1926.
Fotograiič. aparate
sprejema v strok, popravilo Ant. Kozina, Cegnarjeva 12.
Inserirajte v
,Slovencu'!
v ŠT. VIDU n. Ljubljano:
HIŠO s 3 sobami, 1 kuhinjo, 600 m: vrta, HIŠO s 6 sobami, 3 kuhinjami, 500 m2 vrta. Pojasnilo v Št. Vidu nad Ljubljano St. 20.
SOBA z ? posteljam?, poseben vhod, se odda v Rožni ulici Stev. 27.
BUKOVO OGLJE
se dobi v veliki množini in na drobro po ugodni coni. Več po dogovoru. Nasl ov: Poštno ležečo —• SAVINA 7, Ljubno, Šiaj.
ASPARAGUS nad 1 m dolg, košat, ceno naprodaj. Naslov pod Sitro: »Asparagus« 5318 v upravi.	SAMO 3 DIN v znamkah naj pošlje oni, kdor želi najenostavnejše skubirati sod, kad ali les, in mu takoj poSlJem tabelo (brzi računar) za kubiranje Franc Maknc, Vtniea pri Črnomlja. 5315
f T. RABIČ *) Vb, Ljubljana	
	Mesarijo ^ iščem na prometni točki v najem, event. tudi kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod; »LEPA BODOČNOST« št 5323.
Dobrega GNOJA več voz, naprodaj na Sv. Petra cesti 85, Ljubljana.	
ProdanieESo HIŠO: 4 sobe, pritikline, z večjim vrtom, na prijaznem kraju v Novem mestu. Ceiij. ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Priložnost« it. 5325.	Zidana BREZALKOHOLNA točilnica celo leto odprta, pripravna tudi za stauovanje, se takoj proda. — Pojasnila v točilnici, Ljubljana, Velc-sejm — Lattermannov drevored. 5229
Bukova DRVA
SUHA, kupuje DrnZba »ILIRIJA« — Ljubljana, Kralja Petra trt »ter. 8.
Steklena strešna opeka
je zopet na zalogi pri »ZDRUŽENIH OPEKAR-NAH« d. d. T Ljubljani.
NAPRODAJ JE V TRBOVLJAH
v trgu, veliko POSESTVO, obstoječe iz hiše, v kateri se nahaja dobro idoča zaloga pive Zagrebško pivovarne, z vsem inventarjem (vozovi, konji, steklenicami in aparati), sploh vse, kar se rabi pri trgovini piva. — Dalje gospodarsko poslopje, ribnik, njive in travniki — na najlepšem kraju ob el. cesti Trbovlje. Travniki ln njive so primerne za stavbene prostore. Trgovina dveh pivarn se lahko vodi takoj naprej. Oziralo se bo le ua resno kupce; oena nizka, plačilo zelo ugodno. Več se poizve pri lastniku g. IVANU UREŠNIK. posestnik in za lagatelj piva, Trbovlje «3.
Cen j. občinstvo se obvešča, da se je tvrdka
»agrln in Škrbec-Bartol
preselila iz Kralja Petra tr. 3. na Miklošičevo c. 6
Kmetovalci, obrtniki in trgovci!
Ne pozabite na
Okrajno obrfno-gospodarsko
razstavo v Ormožu
ki se vrši od 8. do 15. avsusta 1926.
Spored:
V	NEDELJO dne 8. avgusta 1926 ob 9 dopoldne otvoritev obrtne razstave,
ki traja do 15. avgusta. — Istega dne ob 11 dopoldne razstava težkih konj noriške in belgijske pasme.
V	PONEDELJEK dne 9. avgusta ob pol 11 dopoldne razstava govedi pinc-
gavskega plemena ter razstava svinj jorkširske pasme.
V	TOREK dne 10. avgusta ob pol U dopoldne otvoritev razstave slovitih
ormoško-ljutom«rikih vin.
Pri vseh panogah razstave sc obenem vrši tudi sejem. Ker je na železnicah SHS dovoljen 50 odstotni popust, naj nihče ne zamudi posetiti in ogledati obrtno-gospodarske produkte ormoškega okraja.	ODBOR.
otroške majce, mrežaste, modne '9 srajce, kravate, nogavice v raznih barvah, dokoleniee, palice, nahrbtnike, tipke, dišeče milo, potrebščine za krojaic, Šivilje in Čevljarje. ?3ajnl£je cene t
JOSIP P£?EM*1C, LJUBLJANA
OB VOD! BLIZij PREŠERNOVEGA SPOMENIKA
žago na Hrvatskem iščemo:
1 BRZI POLNI JARMENIK, 75 cm propusta;
1	BRZI POLNI JARMENIK, 35 cm propusta, s pripadajo-čim kleščevjem in zagozdami);
2	ROBILNI ŽAGI za 600 mm (železni deli); 1 NIHALNA ŽAGA za pogon na jermen;
4 ŠKATE (valarje), za transport lesa, transmisijska vretena iz jekla s pripadajočimi ležaji s krožno mazo (stoječi ležaji s podložnimi ploščami);
i PARNA LOKOMOEILA 50—60 HP s predkurjavo. Vsi stroji morajo biti v dobrem in uporabnem stanju. Detajlirane ponudbe z navedbo cen, plačilnih pogojev kakor tudi možnosti za razmontiranje in pošiljatev, so nasloviti na;
»Grafen Draskovich Zentralfcrstamt«
sn BARANYA - SELLYE, UNGARN.
Št. 20039/1926.
ref. IX.
azpis
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
9
za zgradbo nove stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki se dobe od srede dne 4. avgusta t. 1. dalje v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica št. 1.
Ponudbe je vložiti najkasneje do 11. avgusta t I. do U. ure dopoldne pri imenovanem uradu.
Mestni masistrat ljubljanski,
dne 3, avgusta 1926.
Vabilo
na izredni občni zbor
Usnjaske in čevljarske zadruge ..RUNO" v Tržiču.
r. z. z o. z., ki se vrši dne 13. avgusta 1936 ob
8. uri zvečer v zadružnih prostorih. SPORED: 1. Revizijsko poročilo, — 2. Spre-memba pravil. — 3. Slučajnosti.
Edino najboljši šivalni stroji in kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
JOS. PETELBNCA
Najniije cene! Grltzne?, Adler Tudi na obroke! LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
=UI~l!i=lll~iil~||IEIIiEII!~lil
Palača Okrožnega urada za zavarovanje delavcev
Miklošičeva cesta št. 20.
MODERNE HIGIJENSKO UREJENE
V	R	»t
odprte za moške in ženske, izvzemši ponedeljek vsak delavnik od 8. do pol 19. ure, ob nedelja!; in praznikih od 8. do 12. ure.
KADNA KOPEL s perilom in milom 12 Din, blok za 10 kopeli 100 Din. — PRŠNA KOPEL s perilom in milom 6 Din, blok za 10 kopeli 50 Din. — PRŠNE KOPELI za zavarovane člane urada s perilom in milom 3 Din.

Inteligenten pisarniški

mlajših let, z dobro trgovsko naobrazbo, ki je popolnoma vešč slovenske in nemške korespondence, SE IŠČE za večje industrijsko podjetje. _
Lastnoročne ponudbe s prepisi spričeval naj se naslove na »INTERREKLAM,« d. d. Zagreb, Stross-mayerova ulica štev. 6 — pod šifro: »DAUER-STELLUNG 202 28—7«.
ter ose o mehanično stroka spadajoče predmete se popraoijia o mehanični delaonlcl o auto-garali
L]ofislSanaf Slomškova nI. 6
IVI. IHarušič
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Cel
Izdajatelj; dr. Fr. Kulovec.
Urednik: Franc Tersetflav,