vsak petek izide OKNO DOGOVOR, KI DRZI! Gorenjska y Banka Banka j pottluijom NOMINALNE OBRESTNE MERE OGLAS Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 53 - CENA 180 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 8. julija 2003 Velika žeja Foto: Tina Doki Zadnje deževje je pri marsikom zbudilo prijeten občutek, da je vode končno spet dovolj. Žal ta občutek vara. Zemljo je namočilo le nekaj centimetrov globoko, tako da je sicer prineslo nekaj olajšanja za rastline, na večjo vodnatost rek ali na zaloge podtalnice pa ni moglo vplivati. Na kar ekologi opozarjajo že vrsto let, v zadnjem času vse bolj postaja realnost tudi za druge - čaka nas velika žeja. Kot je videti, to zelo počasi prodira v zavest ljudi. Mnogi še vedno mirno spregledajo poziv o zmanjšanju porabe pitne vode. Dokler vsak dan priteče iz pipe, je vse v redu, stanje v vodonosnikih jih ne skrbi. Po podatkih agencije za okolje pa se gladine podzemnih voda kljub padavinam ne zvišujejo, pravzaprav se primanjkljaj še stopnjuje. Tudi ob obilnih padavinah bi bilo namreč potrebno vsaj mesec dni, da bi se to poznalo v podtalnici. Zmanjševanje količine vode v površinskih vodotokih in podtalnici s seboj prinese še drug problem, in sicer nevarnost onesnaženosti. Vsak izpust v vodo je ob znižani vodnatosti še toliko bolj nevaren, saj je onesnaževalec v tem primeru veliko bolj koncentriran. Posledica tega so pomori rib in drugega življenja v vodah, če bomo tako nadaljevali, se bomo verjetno kmalu morali zamisliti tudi o tem, kaj pijemo. Zato velja prisluhniti opozorilom, da so razmere na tem področju že kritične, saj se trend izpada padavin pojavlja iz leta v leto. Ekologi, združeni v zvezo ekoloških gibanj, menijo, da bi morali v državi imeti stroga pravila glede ravnanja z vodo, obvezno bi bilo varčevanje z vodo na vseh ravneh. Za začetek pa bi verjetno zaleglo že to, da bi ljudje vsaj resno jemali pozive o omejitvi porabe pitne vode in se odpovedali zalivanju vrtov in pranju avtomobilov. Mateja Rant izseljenci na Bledu Kovaški praznik Kroparjev Domovina ni vedno naklonjena našemu vračanju, | JL |p so dejali na Srečanju v moji deželi v nedeljo na Bledu. Bled - Več tisoč izseljencev, njihovih svojcev in prijateljev se je zbralo v nedeljo na Bledu na Srečanju v moji deželi, kjer so jih nagovorili podžupan občine Bled Miha Potočnik, vršilec dolžnosti predsednika Slovenske izseljenske matice Sergij Peljhan in Lojze Košorok, ki se je po 52 letih bivanja na tujem maja vrnil domov. Ta nedelja je bila izseljenska nedelja in v blejski farni cerkvi je bila dopoldne maša. Trideset izseljencev se je povzpelo na Triglav, ki ostaja med rojaki na tujem simbol domovine. V sproščenem vzdušju so izseljenci slovensko državo opozorili, da nima enotne politike do njih in da zapleteni postopki birokracije ovirajo njihovo vrnitev. Njihova pot na tuje ni bila izlet, ampak življenjsko tveganje, Slovenija je bila vedno njihova domovina, zato pričakujejo drugačen odnos. Na sliki: tako prisrčno je bilo srečanje Mary Lou in Frenka Vidergarja, katerega oče je bil iz okolice Zagorja, z bratrancem Martinom Vojetom. Več na 12. strani. J.K., foto: Tina Doki V Bodlajevem vigenjcu sta kovano ograjo Zmaj izdelovala kovača Štefan Pintar iz Rovt in domačin Primož Čavs. Proti razpršeni gradnji Sprejeli osnutek sprememb in dopolnitev prostorskega plana. Gorenja vas - V okviru priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega plana so pri občini prejeli 141 pobud občanov, organizacij in drugih zainteresiranih. S podanimi pobudami so posegali na vsa zemljišča, med drugim tudi na kmetijska zemljišča in gozdove. Nekaj pobud so zato morali zavrniti, saj niso bila v skladu z usmeritvami pristojnih ministrstev. Med drugim so prejeli 45 pobud za posege na najkakovostnejših kmetijskih zemljiščih, pri čemer je šlo večinoma za razpršeno gradnjo, in deset pobud za posege v gozdne površine, je razložila Marjeta Mohorič Peternel iz škofjeloške enote Domplana Kranj. Pojasnila je, da so lastni- ki posameznih parcel zemljišče ob šoli Poljane želeli nameniti za stanovanjsko gradnjo, vendar so to zavrnili, saj je tu predvidena gradnja telovadnice. Pred pripravo osnutka sprememb in dopolnitev prostorskega plana so pridobili tudi mnenja pristojnih ministrstev, in sicer okoljskega, kmetijskega, prometnega in gospodarskega. "Njihovi pogoji so zelo ostri. Razpršena gradnja je prepovedana, širitev stavbnih zemljišč pa je možna samo na območjih, ki so že priključena na kanalizacijo. Na kmetijskih zemljiščih pa širitev dovoljujejo le v primeru, če gre za širitev kmetije." Posege bodo morali usklajevati tudi z usmeritvami na področju varovanja naravne in kulturne dediščine. Mateja Rant Kropa - Prva julijska sobota je že od daljnega leta 1705 praznik kroparskih kovačev. Tudi letos se Kroparji niso izneverili tradiciji in so obiskovalce v goste vabili s Kovaškim šmarnom, prireditvijo, s katero ohranjajo starodavno tradicijo kovanja in življenja povezanega z njim. Petek je bil v znamenju začetka kovaške kolonije v starem trškem jedru in koncerta v cerkvi pri "Kapelci", glavnina dogajanja pa je bila v soboto na Placu. Po ulici so oživeli vigenj-ci, kovačem so delali družbo udeleženci slikarske kolonije, otroci so prodajali kovane žeblje, na stojnicah pa so ponujali izdelke domače obrti. Podjetje Uko Kropa in Kovaški muzej sta imela dan odprtih vrat, v muzeju je bila razstava in predstavitev 3. številke muzejskega glasila Vigenjc, tretja kovaška kolonija pa je letos potekala pod naslovom Kovanje umetnosti in umetnost kovanja. S tem naslovom so pred leti poimenovali mednarodno druženje umetniških kovačev in oblikovalcev različnih vej znanosti in umetnosti v Kropi. Kovaški šmaren je v Kropo privabil veliko obiskovalcev, dvodnevna prireditev pa se je z glasbo in plesom končala v zgodnjem nedeljskem jutru. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki 9770352666018 Privatizacija predolgo traja Janez Sušnik, predsednik Državnega sveta, je na posvet sklical župane ter odgovorne za gospodarski razvoj v škofjeloški regiji. Škofja Loka - Predsednik Janez Sušnik: "Naš temeljni cilj je vzpostaviti najprej dobre odnose z vlado, lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in negospodarstvom." Predstavil je neprestane pomisleke o dvodomnosti našega parlamenta: "Pooblastila sveta niso primerljiva z drugimi dvodomnimi parlamenti, a ne bomo skušali spremeniti vpliva. Prej bomo izkoristili dane možnosti." Za boljši stik za probleme škofjeloške regije bo Janez Sušnik vsako zadnjo sredo v Škofji Loki odprl pisarno. Prvi je besedo prevzel Bojan Starman, ži-rovski župan in direktor Jelovice, in kot enega najbolj perečih vprašanj izpostavil izobraževanje: "Mučimo otroke. Imeli bomo ogromno diplomantov z Mnenju županskega kolega se je pridružil tudi Igor Draksler iz Škofje Loke: "Reforma lokalne samouprave je v teku, novega zakona o financiranju občin pa ni. Prišli smo v položaj finančne nezmožnosti investiranja. Zaradi zahtev EU moramo, na primer, izgraditi kanalizacijo do leta 2010, a je to s sedanjimi Igor Draksler in Janez Sušnik znanjem, ki pa v EU ne bodo znali ničesar." Kritičen je tudi do evropskih skladov. "Vlak bo šel mimo, izgubili bomo milijarde," je povedal Starman in še dodal o preveliki obremenjenosti živega dela v gospodarstvu ter o realnem zmanjševanju prihodkov občin. "Dokončajmo privatizacijo. Država ima še 70 odstotkov premoženja v slovenskih podjetjih. To ne prinaša razvoja! t" viri nemogoče. Lahko obremenimo gospodinjstva, a bodo 25 let plačevali po 25.000 tolarjev na mesec!" Mihael Prevc, župan Železnikov, je spregovoril o povezanosti lokalne skupnosti z gospodarstvom. "Občina brez zadostnih prihodkov dobi izravnavo od države. Ob povišanju prihodkov od dohodnine zaradi dobrega dela gospodarstva pa ne dobimo nič. Finančna izravnava se zmanjša!" Spominski pohod na Triglav Pokljuka - Zveza veteranov vojne za Slovenijo, policijsko veteransko združenje Sever, Zveza združenj borcev NOB in Zveza častnikov Slovenije bodo konec tedna organizirali 18. spominski pohod na Triglav. Pohod bo organiziran v počastitev partizanskih patrulj, ki so se med drugo svetovno vojno povzpele na Triglav in izobesile slovensko zastavo, v počastitev 60-letnice ustanovitve brigade Franceta Prešerna in vojne za Slovenijo leta 1991. Zaključna prireditev po vrnitvi pohodnikov s Triglava bo v soboto, 12. julija, od 12.30 dalje pri Šport hotelu na Pokljuki. V galeriji v hotelu bodo na ogled likovna in kiparska dela 11. triglavske likovne galerije. J.K. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Naročnina za tretje trimesečje Spoštovane naročnice in naročniki! V treh dneh boste prejeli položnice za plačilo naročnine za tretje letošnje trimesečje: julij, avgust, september. Spet položnica, boste rekli, kako hitro teče čas. Res je, toda teče tudi za nas. Zato smo izračunali, koliko vas bo Gorenjski glas veljal v poletnih mesecih. Letošnji koledar se je nekoliko nenavadno ujel z izhajanjem Gorenjskega glasa v poletnih mesecih, saj bo tako julija kot avgusta in septembra izšlo po devet številk. Po devet številk kar tri mesece zapored. Običajno namreč mesecu z devetimi številkami sledi mesec z osmimi, malokrat se zgodi, da bi se tako zgostile. Obeta se vam torej več poletnega branja, nam pa več dela kot običajno. Sicer pa bo prestavljen le izid avgustovske številke pred Velikim šmarnom, ki pade na petek, Gorenjski glas bo zato izjemoma izšel v četrtek, 14. avgusta. V letošnjem tretjem trimesečju bo tako izšlo 27 številk Gorenjskega glasa, od tega štirinajst torkovih in trinajst petkovih. Skupaj to znaša 6.290 tolarjev in tolikšna je trimesečna naročnina za podjetja, obrtnike. Seveda tudi za vse tiste, ki naročnine ne plačujete redno in imate pri nas dolg. Vsem posameznim naročnicam in naročnikom, ki naročnino plačujejo redno, namreč priznavamo 20 odstotni popust, kar pomeni, da zanje naročnina znaša 5.032 tolarjev. Položnice oziroma računi bodo za podjetja zapadli 19. julija, posameznim naročnikom pa šele 4. avgusta. Vse več se vas odloča za mesečno naročnino, ki za redne plačnike znaša 1.677,60 tolarjev, za tiste, ki imajo dolg, pa 2.097 tolarjev. Položnica oziroma račun vam bo zapadel 21. julija. Za avgust vam bomo poslali novo položnico s prav takšnim zneskom in za september prav tako. Napake se vselej dogajajo. Prosimo, da nas pokličete, če se bo pripetila vam. Pokličete lahko naš naročniški oddelek na številko 04/201-42-41, lahko tudi tajništvo po telefonu 04/201-42-00. 3-$K»FJA InkA BAB&-TeMo Se PA. Anton Papež, direktor Uni-techa, je bil kritičen do naraščanja državne in lokalne uprave. "Ves državni aparat po posa- meznih institucijah bi moral omejiti svoja sredstva in jih potem le toliko tudi porabiti. Nekateri živijo le zase." Požugal je tudi županom, ki ne morejo zlo-birati boljših cest pri državi. "Na tem področju je ena najmočnejših gospodarskih con v državi, imamo pa najslabše ceste." Meni še, da evropskega denarja sploh ne potrebujemo in ga čimprej pozabimo. Župan Gorenje vasi - Poljane Jože Bogataj se je strinjal s predhodnikom, a bi za ceste morali več narediti gorenjski poslanci. "Cesto zelo potrebujemo, saj interes gospodarstva je, vendar vsakogar vedno odvrne slaba cesta. Tudi v 12 letih zapiranja rudnika nam noben minister ni mogel povedati, kako nam bodo dali zemljišče za obrtno cono." Najbolj kritičen je bil Branko Selak iz Marmorja Hotavlje: "Vsak dan čutimo vedno večje obremenitve in hkrati vsak dan slišimo kako nizke plače imajo v javnem sektorju. Razlika med plačami je katastrofalna. Naši delavci se morajo zlepiti s podjetjem, tudi med vikendi niso prosti. Tako naprej ne bo šlo." Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Sinik Praznovanja borcev Dolenja vas - Spominska slovesnost v Dolenji vasi je potekala ob Plečnikovem spomeniku padlim talcem in drugim žrtvam vojne v Selški dolini, spomnili pa so se tudi prvega spopada Prešernove brigade z Nemci. V kulturnem programu so nastopili še Mešani pevski zbor Domel, Pihalni orkester Alples in KUD France Koblar. Slavnostni govornik je bil Mihael Prevc, župan Železnikov, ki je menil, da bi bil bolj primeren za govornika nekdo, ki je doživel grozote vojne: "Nemška okupacija je kričala po odporu, sodelovala je vsaka vas, mnogo jih je bilo zaradi tega tudi uničenih." 14. julija 1943 so Nemci v Dolenji vasi zverinsko postre-lili domoljube, v obliki spomenika kapele pa se jih je spomnil tudi arhitekt Jože Plečnik. Ob 13. uri so organizatorji pripravili še srečanje na domačiji Dri Marenkovcu v Potoku, pri Spehu v Zali pa so tudi položili venca k obeležju ustanovitve brigade. Na srečanju je sprego- voril Ivan Franko - Iztok, v programu so nastopili harmonikarji in recitator)i. Družabni program so pripravili tudi žirovski borci, tradicionalno v Kladjah na Turistični kmetiji Pr' Pivk. Letos je minilo 60 let od ustanovitve Žirovske čete, od 18 živih borcev pa jih je na srečanje prišlo šest. Skupno se je srečanja udeležilo 150 obiskovalcev, Zveza borcev Žiri pa je tu podelila tudi zahvali Janezu Janu in Olgi Čermelj ter sprejela devet častnih članov: Marico Lahajnar, Ivanko Jan, Franca Jereb, Francko Jereb, Tinko Markelj, Vinka Bogataja, Jožeta Peternelja, Alojza Erz- Na Spominski slovesnosti v Dok nožnika in Berto Gruden. Janez Jan je nel«aj besed namenil tudi ustanovitvi Žirovske čete. Njeni zametki segajo v januar 1942 z vrnitvijo Vinka Oblaka in skupine borcev iz Dražgoš. Kmalu pan Mihael Prevc. je četo sestavljalo 31 bork in borcev, čez nekaj mesecev že več kot 100. Med vojno so izpeljali več odmevnih akcij. Boštjan Bogataj Festival Carniola junij-seprember-2003 GOOD'/VEAH Programska knjižica Darilo za nove naročnike Gorenjskega glasa Gorenjski glas vsem novim naročnikom poklanja programsko knjižico Festivala Carniola. Vrednost vseh kuponov iz programske knjižice je 21.200 SIT. Naročite se na Gorenjski glas in dobili boste kupone za 18 festivalskih prireditev (Parni Valjak, Šukar, New Svving Quartet, Elda Viler & Ana Dežman, Prešernovo gledališce-Skopuh, Tamara Obrovac, Matjaž javšnik, Improliga, ...). Gorenjskemu glasu je vsak petek priloženo TV okno, vsak mesec revija Moja Gorenjska in ob koncu leta letopis Gorenjska. Za vas beležimo čas! Ime in priimek: Naslov: Gorenjski glas naročite s tem kuponom. Pošljite ga na: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Akcija velja do konca festivala. Pohitite, da boste porabili vse festivalske kupone. GLAS Josipino je iztrgala pozabi V slovenski literarni zgodovini po krivici prezrta prva slovenska pisateljica Josipina Urbančič Turnograjska je v diplomski nalogi Mire Delavec dobila svojo potrditev. Potoče - Mira Delavec, doma iz Mač pri Preddvoru, ki je z nalogo o Josipini spomladi diplomirala iz slovenistike in nato še iz zgodovine, in Dom starejših občanov Preddvor sta s predstavitvijo naloge v pisateljičini spominski sobi na Turnu lepo proslavila 170. obletnico rojstva Josipine Turnograjske (rojene 9. julija 1833). Prihodnje leto je 150-letnica pisateljičine smrti in želja Mire Delevac je, da bi njeno delo izšlo v brošuri. Gradiva ima še veliko in že letos namerava raziskovanje pisateljičine zapuščine nadaljevati. Kdo'je bila Josipina Urbančič Turno- grajska? Otroštvo je preživljala v času Prešerna in pesnika nadvse občudovala, čas romantike pa je zaznamoval tudi njeno literarno ustvarjanje. Politično je to čas preloma fevdalizma, ki ga je čutil tudi grad Turn, kjer je pisateljica živela, Slovenci pa so tedaj začeli bogato kulturno ustvarjati. Josipinino ustvarjanje je trajalo le tri leta, od 1850 do 1853, že naslednje leto pa je umrla stara samo 21 let. Njeno delo zajema kratke povestice, zgodovinske, z opisi narave, z moralnim naukom. Prva je upodobila motiv Veronike Deseni-ške, s svojim ustvarjanjem pa je dala moč in veljavo poznejšim ženskim ustvarjalkam. V treh letih je nastalo 43 literarnih del, predvsem kratkih povestic, tudi nekaj pesmi, od katerih niso bila vsa objavljena, za časa njenega življenja pa jih je izšlo le 14. Največ je objavljala v BČeli in čeprav je tedaj veljalo splošno prepričanje, da ženska sodi k otrokom in štedilniku, ji je bil tedanji urednik Anton Janežič zelo naklonjen. K literarnemu snovanju pa sta jo spodbujala tudi njen učitelj Lovro Pintar in zaročenec Lovro Toman. Ravno mnogoštevilna pisma med njim in Josipino so navdihnila Miro Delavec in ji služila za izhodišče njenega raziskovanja. VV NUK-u sem prebrala goro pisem, ki sta si jih v treh letih, odkar ju je seznanil Lovro Pintar, pa do njune poroke pisala Josipina in Lovro. Vseh je 510, brala sem jih tri mesece in sprva je bilo zelo naporno, preden sem se navadila rokopisa, razen tega pa so bila pisma zelo dolga, tudi po 25 strani. Pisala sta si vsak dan, pisma so zato kot nekakšen dnevnik, ki ni zgolj dokaz njune ljubezni, pač pa tudi literarnega ustvarjanja in duha tedanjega časa. Raziskova- nje me je zelo prevzelo, kot domačinka imam poseben odnos do Josipine, globlje spoznavanje z njo in njeno literaturo pa meje tako prevzelo, da sem več mesecev razmišljala le o njej in se z njo močno istovetila," je na literarnem srečanju na Turnu povedala Mira Delavec. V pogovoru, ki ga je vodila njena prijateljica Lidija Goljat, na citre spremljala Nena Močnik, eno od Josipininih pesmi (bila je tudi skladateljica) pa je zapel Nace Gorjanc, sta občinstvo popeljali skozi kratko, a ustvarjalno življenje prve slovenske pisateljice. Zakaj slednje ni v nobenem učbeniku, zakaj je slovenska literarna zgodovina ne upošteva, je bilo eno od vprašanj iz občinstva. Je krivo dejstvo, daje bila ustvarjalka ženska, da je živela zelo kratko in se ni imela priložnost- razviti do literarne zrelosti ali kaj drugega, je ostalo neodgovorjeno. Mirina diplomska naloga, ki jo skuša iztrgati pozabi, bo v prihodnjih dneh kot podlistek začela izhajati v Gorenjskem glasu, kar bo primaknilo še en kamenček k ohranitvi spomina na Josipino. Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič Dražje lastništvo nepremičnin Po besedah Igorja Dimnika, direktorja podjetja Kaliopa iz Ljubljane, kjer so pripravili gradivo za spremembe pri zaračunavanju nadomestila za stavbno zemljišče ter jih predstavili na majski in junijski seji jeseniškega občinskega sveta, bodo spremembe najbolj občutili tisti, ki imajo okoli objektov veliko zemljišča. Jesenice - Zakon o graditvi objektov je prinesel nekaj sprememb v odmeri nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ki jih morajo občine do 1. julija letos vnesti v svoje odloke, veljale pa bodo do novega zakona o davku na nepremičnine. Doslej seje nadomestilo plačevalo le za zazidano stavbno zemljišče, torej samo od stanovanjske oziroma poslovne površine. Za letošnje leto pa že velja, da se k zazidani površini prišteje še zemljišče okoli objekta v okviru gradbene parcele. V primerih, ko stavba še nima določene gradbene parcele, se bo površina, na kateri stoji stavba, pomnožila s faktorjem 1,5, preostali del zemljiške parcele pa se bo štel za nezazidano stavbno zemljišče, od katerega se bo tudi plačevalo nadomestilo. Prav tako bodo po novem plačevali nadomestilo lastniki zazidljivih parcel, čeprav na njih še ni nobene stavbe. Za lastnike zazidljivih parcel in stavb bo ta strošek v vsakem primeru večji, kolikšen, pa bo odvisno od vrednosti točke in deleža za zazidano oziroma nezazidano stavbno zemljišče okoli objektov, kar bo predvidoma novembra ali decembra določila občina. V osnutku sprememb odloka je predvideno, da se bodo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča v okviru mesta Jesenice (krajevne skupnosti Staneta Bokala, Cirila Tavčarja, Mirka Roglja - Petka, Sava, območja Karavanškega predora s spremljajočimi objekti na avtocesti in zazidalnega načrta Plavški travnik II) vrednotila s 100 točkami, v naselju Hrušica, Krajevni skupnosti Podmežak-la, naseljih Slovenski Javornik, Koroška Bela, Podkočna, Koč-na, Lipce in Blejska Dobrava s 50 točkami, v ostalih območjih pa z 10 točkami. Nadomestila ne bodo obračunavali za objekte gospodarske javne infrastrukture ter za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Pri kmetijah z gospodarskimi poslopji se bo nadomestilo za objekt obračunavalo od stanovanjskih prostorov, od ostalega (tudi zemljišča, kjer stojijo gospodarski objekti) pa samo delež za gradbeno parcelo. Občina ima možnost določiti različno vrednost točke za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. Sprejeti odlok pomeni izhodišča, za določanje vrednosti točke in deleža za gradbeno parcelo oziroma nezazidano stavbno zemljišče. V simulaciji izračuna ob sedanji vrednosti točke za stanovanjsko površino in upoštevanju dodatnih 10 odstotkov za parcelo, na kateri stoji objekt, se znesek nadomestila, ki je bil izračunan za leto 2002, lahko poveča za 40 odstotkov, lahko pa tudi za 70 do 80 odstotkov, pri čemer je skupni strošek odvisen predvsem od velikosti gradbenega zemljišča, kjer stoji stavba. V primeru blokovske gradnje za lastnike in najemnike stanovanj naj bistvenega povečanja ne bi bilo. Kolikšen bo po novem dejanski strošek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, dokler ni znana vrednost točke (za stanovanjske in poslovne površine) in delež za gradbeno parcelo oziroma nezazidano stavbno zemljišče, ni mogoče reči. Oblikovala jih bo sicer občina, vendar bo na to precej vplivala tudi država, ki bo predvidela, koliko denarja naj bi se v občinsko blagajno nateklo od nadomestila in za toliko zmanjšala svoj prispevek občini. Mendi Kokot Piše: Mag. Cene Matičič Akcija 25 poslancev ali Vpet v leta pomladi sedemdesetih let (XXV. del) 7. Zavedamo se tudi, da je nadaljnja usoda našega predloga odvisna od razgovora Petriča s predsednikom Kraigherjem. Ta, za jutrišnji dan (14. julija 1971) napovedani sestanek bo odločilen za to, da: - zahtevamo (predlagamo) sestanek republiškega aktiva, ki naj predlog minimalno podpre ali pa zavrne; ali pa - da predlog umaknemo. 8. Ker je dopoldan naslednjega dne tudi zadnji rok za vlaganje kandidature, moramo predlog do takrat tudi formalno vložiti. 9. Poudarjamo, da naš predlog nima namena kakorkoli nasprotovati politični liniji SZDL oziroma načelom ZKS. Naš predlog želi le uveljaviti princip "odprte liste" in nadaljnjo demokratizacijo volitev članov predsedstva SFRJ iz Slovenije. 10. Naj bo usoda naše akcije kakršnakoli že, smo mnenja, da s tem le prispevamo majhen delček v mozaik naše samoupravne in demokratične družbe. Po odhodu Remca in Petriča sem še istega večera sestavil formalni predlog o kandidaturi dr. Petriča, pa tudi pismo, ki naj bi ga naslednji dan posredoval tov. Kardelju. Oba dokumenta sta bila v proti-akciji pogosto omenjana, vendar nikoli natančno predstavljena. Tu navajam integralno verzijo obeh kot tudi moji spremni pismi, s ka- terima sem želel potrditi verodostojnost "l.r." skupine predlagateljev, mgr. Cene Matičič poslanec republiškega zbora Skupščine SR Slovenije Spoštovani tovariš predsednik! Dovoljujem si poslati vam Predlog skupine 25 poslancev vseh zborov Skupščine SR Slovenije, s katerim predlagamo dr. Erne-sta Petriča kot kandidata za člana predsedstva SFRJ iz Socialistične republike Slovenije. Z izrazi nedeljenega spoštovanja mgr. Cene Matičič V Domžalah, dne 13. julija 1971 Predlog kandidature dr. Petriča Skupina 25 poslancev vseh zborov Skupščine SR Slovenije Spoštovani tov. predsednik! V skladu z zakonodajnimi pol-nomočji si dovoljujemo vložiti naslednji Predlog K že predloženi listi kandidatov za predsedstvo SFRJ iz SR Slovenije predlagamo podpisani poslanci vseh zborov Skupščine SR Slovenije v skladu s 1. odstavkom 1. člena zakona o volitvah članov predsedstva SFRJ iz SR Slovenije dr. Erne-sta PETRIČA, poslanca pro-svetno-kultumega zbora Skupščine SR Slovenije, za kandidata člana predsedstva SFRJ iz Socialistične republike Slovenije. Referendum prvo septembrsko nedeljo Ljubljana - Včeraj je Sindikat delavcev trgovine Slovenije predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju izročil zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o delovnem času trgovin skupaj s podpisi. Včeraj, 7. julija, se je namreč iztekel rok za zbiranje podpisov, s katerimi so predlagatelji podkrepili zahtevo za razpis referenduma. Kot sta na četrtkovi novinarski konferenci povedala predsednik in sekretar Sindikata delavcev trgovine Franci Lavrač In Ladislav Kaluža, je bilo zbranih podpisov 2. julija 49 tisoč, do včeraj pa naj bi jih bilo kar 50 tisoč. V začetku je ta panožni sindikat začel z zbiranjem podpisov med člani, vendar se mnogi zaradi pritiska delodajalcev niso upali izpostaviti. V večjih trgovskih sistemih so namreč napovedovali, da bodo morali odpuščati zaposlene, če bodo prodajalne ob nedeljah zaprle vrata, govorili pa so o približno 7 odstotkih potencialno odvečnih delavcih. Predlagatelj referenduma je potem poiskal pomoč pri sindikatih v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, nato pa tudi neposredno med volivkami in volivci, ko je 11. junija začel z zbiranjem podpisov na stojnicah v 46 slovenskih središčih, kjer imajo sedež upravne enote. Kot pravita Kaluža in Lavrač ... delo ob nedeljah ni zgolj problem delavcev v trgovinah, pač pa tudi stvar potrošnikov, zato so želeli podporo poiskati tudi pri njih. "Gre za prvi poskus, ki naj omili brezobzirnost kapitala, ki želi obvladovati vse družbeno življenje v državi," pravi Ludvik Kaluža. "Če kapital prevlada, v Sloveniji kmalu ne bo le sedem, pač pa osem delovnih dni." V svoji zahtevi po omejitvi nedeljskega dela je trgovski sindikat našel zaveznike ne le v sindikatih, pač pa sta ga podprli stranki Nova Slovenija in ZLSD, pa tudi Območno združenje Rdečega križa Kranj KRVODAJALSKA AKCIJA 21. IN 22. JULIJ 2003 Prijave: tel. 20-26-580 e-pošta: ozrk.kranj@siol.net OBRAZLOŽITEV Dr. Ernest Petrič je bil rojen v letu 1936 in izhaja iz delavske družine. Dokončal je pravno fakulteto v Ljubljani, kjer je v letu 1966 tudi dosegel doktorat pravnih ved. V vrste članov ZKS je bil sprejet leta 1955. Kot zaveden in napreden mladinec je delal v Centralnem komiteju Zveze mladine Slovenije in v Glavnem odboru zveze študentov Jugoslavije. Kot pravnik in doktor znanosti je bil zaposlen v inšitutu za narodnostna vprašanja ter izvoljen za docenta sedanje fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. se nadaljuje Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00 Komisija za pravičnost in mir pri slovenski škofovski konferenci. V 28 delovnih (in 17 upravnih) dneh jim je uspelo zbrati več kot dovolj podpisov volivk in volivcev, naleteli so pretežno na korekten odnos upravnih enot, imajo pa tudi kakšno slabo izkušnjo, o katerih bodo zakonodajalca opozorili pri spremembi zakona, ki ureja zbiranje podpisov za referendum. Predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič in generalni sekretar te zveze Milan Utroša sta ob uspelem zbiranju podpisov dejala, da je to dokaz moči sindikalne organizacije, ki kadarkoli lahko zbere dovolj podpisov za katerikoli referendum, če gre le za dovolj pomembno referendumsko vprašanje. Je pa tudi dokaz sindikalne solidarnosti. Cilj sindikatov sicer niso referendumi, stavke, protesti, pač pa socialni dialog, s katerim naj se rešujejo pomembna družbena vprašanja. S 50 tisoč podpisi je sindikat dobil tudi samozavest nasproti močnemu pogajalskim partnerju. Z njim bodo sedaj potekala pogajanja o aneksu h kolektivni pogodbi o višjih dodatkih. In kaj sedaj, koje podpisov dovolj? V sindikatih računajo, da bo zakono-dajelec razpisal referendum na prvo nedeljo v septembru (7. septembra), ko so Slovenci večinoma doma, računajo pa na višjo udeležbo, kot je je bil deležen referendum o železnicah in telekomunikacijskem omrežju. Po referendumu pa bo državni zbor obravnaval zakon, na katerega se nanaša omenjeni zakonodajni referendum. Danica Zavrl Žlebir dOIMim^miGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič________ GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za drugo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino; letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem). svetnikom hitri odgovori Gorenjci meseca v Vinharjah Na zadnji seji mestnega sveta so nekateri svetniki tr *F okrcali župana, ker na njihova vprašanja odgovarja šele na naslednji seji ali celo kasneje. Kranj - Odkar so točko "predlogi, pobude in vprašanja članov sveta mestne občine Kranj" prestavili z zadka na začetek seje, se zdi, kot da so se mestni svetniki še bolj razgovorili. Tako je tudi prav; ni pa prav, so pokritizirali, da župan oziroma njegovi načelniki, ki so na sejah prisotni, zlasti na aktualna vprašanja ne odgovarjajo takoj. Seveda je treba ločiti pobude in predloge od "navadnih" vprašanj. O pobudah in predlogih kranjski mestni svetniki glasujejo, občinska uprava jih mora proučiti, zato je logično, da hitrega odgovora nanje ne more dati. Drugače pa je z vprašanji, kjer svetniki pričakujejo samo pojasnila na tisto, kar jih zanima. Najbolj oster v kritiki župana je bil Jelko Kacin. Da naj župan oziroma njegovi načelniki odgovarjajo takoj, torej še na isti seji, če je le mogoče, pa so se zavzeli tudi Darko Jarc, Aleksander Ravnikar, Stane Štraus in nekateri drugi. In kaj je kranjske mestne svetnike zmotilo na zadnji seji pred počitnicami? Darko Jarc je prenesel zahtevo staršev otrok od drugega do četrtega razreda iz osnovne šole Predoslje, ki se v novem šolskem letu ne strinjajo s poukom z zamikom v popoldanski čas ter apelirajo na mestni svet, naj to prepreči, občina pa poskrbi za enoiz-menski pouk. Jarca je še zanimalo, kdo je umaknil košarkarske koše z igrišča pri šoli na Primskovem, predlagal je, naj jih tudi vrne. Branko Grims je opozoril na ekološko sramoto, ki se dogaja v kanjonu Save v Zarici ter vprašal, kaj bo mestna občina v zvezi s tem naredila. Doroteja Osterman je predlagala, naj se del parkirišč na Cesti Staneta Žagarja pusti tudi društvu slepih in slabovidnih in ne vsa avto šoli. Matevža Kleca je zanimalo, zakaj občina ni zaščitila svoje lastnine na letnem kopališču ob finalni tekmi vaterpolskega evropskega prvenstva. Marta Kolar Nagy je menila, da so stroški varovanja Prešernovega gaja, ki ga kljub občasnim nadzorom varnostnikov pustošijo vandali, ob takšnem načinu varovanja previsoki, vprašala pa je tudi, zakaj je skavtom občina letos namenila skoraj polovico manj denarja kot tabornikom. Danica Kokošar je opozorila na problem parkiranja na Cesti 1. maja, še posebej po odprtju Poslovnega centra, Bojana Homana pa je zanimalo dvoje; kaj je z opuščenim objektom CATV v Drulovki, zgrajenim s samoprispevkom krajanov, in kdo bo obnovil cesto do Bauimexa v Stražišču, ki so jo prav tako uredili krajani s samoprispevkom, zdaj pa po njej vozijo in jo uničujejo težka gradbena vozila. Pa še pobuda "za dušo"; Aleksander Ravnikarje predlagal, naj akte mestne občine Kranj pred javno objavo, če ne prej, pregleda lektor in popravi slovnične napake, da se občina ne bo sramotila po vsej državi. Helena Jelovčan V soboto smo se pri Brdarju v Vinharjah že sedmič zapored srečali z Gorenjci meseca. Ana Potočnik iz Dolenje vasi in Tomaž Šubic iz Stare Oselice. Za tiste, ki so jih srbele pete, pa so poskrbeli domači koledniki Roman, Branko in Groga iz Pol- janske doline. Veselo srečanje z Gorenjci smo obogatili še s podelitvijo čeka za 1,9 milijona tolarjev za nakup dvigala za Zorana Komljena iz Škofje Loke. Od leve: dr. Marija Bernik, Igor Draksler, Mateja de Leonni Stanonik, dr. Jože Bernik in Miloš ter Ljubica Stanonik. Vinharje - Pri Brdarju na turistični kmetiji Ljubica Stanonik v Vinharjah smo se v soboto zbrali izbrani in drugi Gorenjci na tradicionalnem, vsakoletnem srečanju. Letošnje je bilo že sedmo po vrsti. Poleg Ljubice in Miloša Stanonik, ki sta z domačimi poskrbela za prijetno srečanje in nas založila z dobrotami, kapljico pa je prispeval Davorin Radikon iz Kozane, so nas zabavali Kamniški koledniki - Rok Lap in Janez Majcen-ovič s 77-letnim Božom Mati-čičem, ki ju je spremljal na harmoniki. Da je res pravi mojster na frajtonarici, je potrdil Nejc Štalec iz Dolenje vasi v Selški dolini, ki je v začetku junija v Besnici premagal celo stotnijo harmonikarjev in postal letošnji gorenjski prvak, za povrh pa je dobil takrat še nagrado občin- stva. Z njim v Vinharjah pa je bil tudi njegov učitelj Janez Fabijan iz Besnice. Predstavili pa so se tudi citrar-ka Teja Štalec in harmonikarja Miha Zavrl Marija Volčjak in Dejan Košir. Železo in ogenj za praznovanje V Kropi so minuli konec tedna pripravili Kovaški šmaren, na katerem so obudili utrip minulih časov. Kropa - Lončena posoda, medeni izdelki, tkana oblačila, čipke, zelišča, kože in dobrote slovenske kuhinje so vnesli pridih preteklosti. Kovači so v vigenjcih kovali tako kot v dobrih časih, ko je v Kropi cvetelo kovaštvo. Kovaški šmaren je dva dni vabil v goste s kovaško delavnico, kovaško kolonijo, razstavo in koncertom. Spomin na Kovaški šmaren bo ostal tudi na slikarskih platnih. V slikarski koloniji, ki jo je vodil Robert Prime je sodelovalo deset slovenskih slikarjev. Ob zaključku so pripravili prodajno razstavo, Prime pa je povedal, da vsako leto prodajo večino slik. Prireditev, ki organizatorja stane 1,5 milijona tolarjev, si je v dveh dneh ogledalo okoli dva tisoč obiskovalcev, k sodelovanju pa so letos prvič povabili tudi sponzorje. "Največ obiskovalcev si ogleda večerni kulturni program in upam, da so tudi letos iz Krope odnesli čim več lepih vtisov. Vztrajamo le pri predstavitvi domače obrti, saj Kovaškega šmarna ne želimo komercializirati. S prireditvijo želimo ohranjati bogastvo dediščine, ki so nam ga v varstvo zaupali naši predniki, in prikazati kovaški vsakdan Krope. Je najpomembnejša kropar- ska prireditev in hkrati priložnost, da se ob športnih, kulturnih in zabavnih prireditvah zberejo tudi Kroparji, ki živijo v tujini. Vsako leto pa imamo težavo s pridobivanjem dovoljenj za zaporo republiške ceste, kar nam vzame veliko časa in tudi denarja," je povedal predsednik Turističnega društva Kropa Bojan Gašperšič. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Mateji je za rojstni dan voščila tudi stara mama. Med Gorenjci meseca, ki ste jih izbirali bralci in poslušalci gorenjskih lokalnih radijskih postaj, smo se pogovarjali z Gorenjko meseca novembra 2002 dr. Matejo de Leonni Stanonik, z Gorenjcem meseca julija 2002 Miho Zavrlom, z Gorenjcem meseca oktobra 2002 Matjažem Begušem, pa z Gorenjcem meseca januarja 2003 Dejanom Koširjem, marca 2003 Davidom Primožičem in s Karmen Orel, Marjeto Zebovec in drugimi. Z nami sta bila tudi župan občin Škofja Loka Igor Draksler in podžupan Jure Svoljšak. Bilo je prijetno in veselo srečanje, ki se ga bomo radi spominjali; tudi zaradi domačih na Turistični kmetiji Ljubica Stanonik pri Brdarju v Vinharjah in tudi zaradi spominkov, ki jih je izbranim Gorenjcem izročila direktorica Gorenjskega glasa Marija Volčjak. Andrej Zalar, foto: Gorazd Šinik Praznično v Zbiljah in Zavrhu Tako kot nekoč, so otroci prodajali kovane žeblje. V lični zgibanki, ki so jo prejeli obiskovalci, so prireditelji med drugim zapisali, da so predniki z železom in ognjem kovali svojevrstno in samosvojo fužinarsko komuno. Kovaški šmaren - praznik Kroparjev, praznujejo že od leta 1705, koje sedem kroparskih kovačev v gozdu nad Kropo našlo sliko kroparske Matere Božje. Na tem mestu so postavili cerkev, datum njene posvetitve, 2. julij, pa je postal praznik. Vnovič in v novi preobleki so ga začeli praznovati leta 1997. Glavni organizator letošnje prireditve je Turistično društvo Kropa, pri organizaciji pa so sodelovali tudi radovljiška občina in tamkajšnja Lokalna turistična organizacija. Krajevna skupnost Kropa, športno, gasilsko in kulturno društvo, muzeji radovljiške občine in številni posamezniki. V kulturnem delu so nastopili folkloristi, leska godba in učenci radovljiške glasbene šole, na Placu so se predstavili rokodelci, v prodajalni podjetja Uko Kropa je bila razstava kovanih izdelkov z lanskega Kovaškega šmarna in izdelkov otrok iz kroparskega vrtca, znamenite kroparske igre pa letos ni bilo. Uko Kropa in Društvo za ohranjanje kulturne dediščine KROPP - Kropa sta pripravila tretje Kovaške dneve kovaškega mojstra Joža Berton-clja z naslovom Umetnost kovanja in kovanje umetnosti, na katerih je sodelovalo 10 ustvarjalcev - kiparjev, arhitektov in oblikovalcev ter 14 kovačev. Med kovanimi izdelki je bil zanimiv zmaj, Ciril Mihelič pa je po načrtu arhitekta Ignaca Primožiča v Prekuhovčovem vi-genjcu izdeloval skoraj dva metra in pol velik kovani križ za brezjansko Sončno pot. Medvode - Po četrtkovi slavnostni seji, ko so ob občinskem prazniku v občini Medvode podelili občinska priznanja, so konec tedna obeležile številne svečanosti in prireditve. Med njimi je bila nedvomno v petek razstava fotografij Zbilj iz obdobja med obema vojnama, ki jih je fotografiral prvi zbiljski fotograf Anton Šetina. Pred tem pa je v okviru letošnjega zlatega jubileja TD Zbilje tudi kolektiv Savskih elektrarn proslavil 50-letnico. Po nagovoru direktorja Draga Polaka in župana Žagarja ter kulturnem programu so podelili priznanja. Svečanost je bila na novem prireditvenem prostoru na Zbiljski dobravi. Ob prazniku, rojstnem dnevu Jakoba Aljaža, je bila v soboto svečanost tudi v Zavrhu pri Aljaževi rojstni hiši, ki jo je občina že odkupila. Na svečanosti sta govorila medvoški župan Stanislav Žagar in dovš-ki župnik France Urbanija, v programu so nastopili oktet Deseti brat, igralec Tone Kuntner in Mešani pevski zbor Jakoba Aljaža pod vodstvom Franca Slabeta. Gorniški klub Jakob Aljaž, ki mu predseduje Tomaž Mis, pa je podelil častne znake 41 pohodnikom od Zavrha do doma v Vratih. V Zbiljah so osrednje svečanosti ob letošnjem občinskem prazniku obeleževale tudi 50- letnico turističnega društva. Tako je bilo v soboto v Zbiljah srečanje slovenskih objezerskih turističnih društev, na katerem so največ govorili o koncesijah in zamuljenju jezer pri nas. Turistično društvo pa je popoldne slovesno proslavilo zlati jubilej. Slavnostna govornika sta bila predsednik društva Iztok Pipan in minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač, ki je poudaril pomen sodelovanja kraja in elektrarne ter omenil, da je tudi država Proslava ob prazniku je bila v Zavrhu pri rojstni hiši Jakoba Aljaža. podprla urejanje obale, sedanje Zbiljske dobrave pred leti. Razvili so zastavo Zbilj, župan pa je splavil zbiljski čoln. Podelili so tudi priznanja trem ustanovnim članom, vsem še živim predsednik TD, Turističnemu društvu pa je podelil priznanje Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. Praznovanje pa je potem sklenila tradicionalna Zbiljska noč z ognjemetom, ki se je je udeležilo prek deset tisoč obiskovalcev. Slovesno ob občinskem prazniku pa je bilo v Zbiljah na prireditvenem prostoru tudi v nedeljo, ko so člani Čebelarskega društva pod pokroviteljstvom občine razvili nov prapor, zbiljski gasilci so pripravili veselico, številni pa so si ogledali tudi zanimivo tekmovanje za izbor najmočnejšega Slovenca pod naslovom Martin Krpan. V štafetnem izbornem tekmovanju je tokrat v Zbiljah zmagal Gregor Steg-nar iz Tržiča. Andrej Žalar Energično življenje barv V Galeriji Franceta Miheliča v Kašči na Spodnjem trgu razstavlja akademski slikar Marijan Tršar, ki po izboru samostojnih razstav v Škofji Loki gostuje prvič. Njegova dela, polna močnih barv, izražajo vitalnost, življenje in ustvarjalni nemir. Polno v umetnosti in poln umetnosti/Marijan Tršar med svojimi platni. Škofja Loka - Radoživi in energičen akademski slikar Marijan Tršar je na Gorenjskem bolj malo znan, saj se je s samostojnimi razstavami predstavil le dvakrat: davnega leta 1958 z razstavo grafik v Galeriji Prešernove hiše v Kranju ko je ravno začel s svojo umetniško potjo, leta 1993 pa z novejšimi deli v Galeriji Avsenik v Begunjah. V Škofji Loki tokrat samostojno gostuje prvič, predstavlja pa dela na velikih in majhnih platnih v akrilu, napravljenih lani. Kdo je forej Marijan Tršar? Marijan Tršar se je leta 1922 rodil v Dolenjskih Toplicah. Med vojno je obiskoval Gorše-tovo risarsko šolo v Ljubljani, po koncu vojne pa je študij slikarstva nadaljeval na novoustanovljeni Akademiji z upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Leta 1951 je diplomiral pri prof. Gojmirju Antonu Kosu, dve leti kasneje pa končal grafično specialko pri prof. Božidarju Jakcu. Od leta 1969 je bil do upokojitve zaposlen na ljubljanski Akademiji za umetnost, sprva kot docent, nato kot izredni in redni profesor. Leta 1979 je s študijo o Vasiliju Kandinskemu dobil tudi naziv magistra umetnostne zgodovine. Umetnostna zgodjovinarka Anamarija Stibilj - Sajn je o njegovi umetniški poti zapisala, daje sodeloval v Skupini 53, ki je pomembno vplivala na razvoj modernizma na slovenskem. Ukvarjal se je z grafiko, risbo, oljnim slikarstvom, akri-lom, tudi s freskami in mozaiki. Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah doma in na tujem, nekaj časa delal kot likovni pedagog na Gimnaziji v Trbovljah in v Pionirskem domu v Ljubljani. Vse od leta 1962 se je intenzivno ukvarjal tudi z likovno teorijo, kritiko, esejistiko in leposlovno književnostjo, z recenzijami v revijah Naši Razgledi, Sinteza, Dialogi, Sodobnost in drugod pa spremljal razvoj slovenske likovne ustvarjalnosti. Marijan Tršar je tudi avtor številanih monografskih študij modernih slovenskih slikarjev in grafikov, ob leposlovnih delih pa je še posebej pomemben njegov prevod spisov Od točke do slike in znanstveno delo o Vasiliju Ka~ ndinskem. Vplivi znamenitega slikarja pa so vidni tudi v njegovih delih, čeprav na povsem svoj način. Druži ju ljubezen in strast do izražanja z barvami. Barve so tudi Tršarjev glavni likovni jezik, ki polno in pogumno živi na platnih, polnih ustvarjalnega nemira in slikarjevih notranjih občutij. V njegovem nedoločljivem, osebnem in prenesenem predstavitvenem svetu, ki ga sestavljajo mehke, zaobljene in dinamične oblike, imajo močne barve svojo vlogo. Anamarija Stibilj - Šajn je o njegovih slikah zapisala, da so kot neokrnjena resnica, ki prihaja iz umetnika samega, iz njegove notranjosti: "So resnične umetnine z avtonomno vsebino, ki izžareva ustvarjalčevega duha", stvaritve, ki črpajo svojo eksistenco "iz umetnika", bi rekel Vasilij Kandinskv, avtor, ki ga je Marijan Tršar do potankosti preštudiral." Katja Dolenc, foto: Tina Doki V spomin Berti Ambrož Minuli teden je v šestdesetem letu umrla Berta Ambrož iz Stražišča pri Kranju, ki se je v zgodovino slovenske glasbe zapisala s prvo najboljšo slovensko uvrstitvijo na popevki za Evrovizijo in po velikih uspehih na Slovenski popevki. Berta Ambrož se je rodila v znani glasbeni družini. S petjem se je ukvarjal tudi brat Peter, ki je dolgo časa pel pri Slovenskem oktetu in pri Kvartetu Do. Bertin prvi veliki uspeh je bila zmaga na Slovenski popevki leta 1965, ko se je legendarna prireditev z Bleda preselila v novo dvorano Hala Tivoli v Ljubljani. Po velikem uspehu Marjane Deržaj s skladbo "Poletna noč" je Berta Ambrož zmagala s skladbo "Luči Ljubljane". Njeno ime pa se je v zgodovino slovenske glasbe zapisalo z prvo najboljšo slovensko uvrstitvijo na Evrovi-ziji leta 1966 v Villi Louvigny v Luksemburgu. S pesmijo "Brez besed", ki jo je napisala Elza Budau, uglasbil pa Jože Privšek, je med osemnajstimi državami skupaj s Španijo zasedla sedmo mesto. Katja Dolenc Japonci igrajo Uroša Kreka Letošnji Mednarodni Festival glasbe Bled 2003 se počasi preveša v drugo polovico. V polni dvorani radovljiške graščine je v nedeljo, sicer v malo spremenjeni zasedbi izvajalcev, minil navdušujoč Večer Fritza Kreislerja. Bled - Danes, v torek, 8. julija, bo ob 20.30 v Festivalni dvorani nastopil klavirski Trio Amael v sestavi pianistke Tatjane Ognjanovič, violinista Vo-lodje Balžalorskega in čelista Damira Hamidulina. Priznani umetniki, ki delujejo v slovenskem in mednarodnem prostoru kot solisti in člani različnih komornih zasedb, bodo zaigrali krstno izvedbo Petih kratkih skladb za klavirski trio skladatelja Milka Lazarja ter dela Schnittkeja, Piazolla in Brahm- sa. V sredo, 9. julija, bo ob 20.30 v Festivalni dvorani nastopil Kvartet Armonico, uspešen mlad ansambel, ki ga sestavljajo odlični japonski solisti. Sodelovali so s številnimi mednarodno priznanimi kvarteti, kot so Alban Berg, Tokyo String, Ver-meer, Amadeus in Praški godalni kvartet, za svoja izvajanja pa prejeli vrsto pomembnih nagrad, med njimi prve nagrade na tekmovanjih "Prix Mercure", "Alle-gro vivo" in "Franz Schubert". Odlični glasbeniki, ki koncerti- rajo po vsem svetu in so gostje številnih Festivalov v Evropi in Aziji, bodo na koncertu zaigrali dela Mozarta, Beethovna in sodobnega slovenskega" skladatelja Uroša Kreka. V četrtek, 10. julija, bo ob 20.30 v Hotelu Golf javni finalni nastop izbranih mednarodnih violinistov, rojenih po 1. januarju 1975, drugi del pa bo v nedeljo, 13. julija, ob isti uri na istem prizorišču. Obeta se res odlična prireditev, saj bodo na enem mestu zbrani številni mladi in prodorni violinisti iz vsega sveta. Po oceni žirije bodo razdelili tri nagrade. V petek, 11. julija, bo ob 17.00 uri v Zdraviliškem parku Promenada koncert Celjskega godalnega orkestra - Orkester bo nastopil še v soboto, 12. julija, ob 20.30 v cerkvi sv. Martina, - v petek, 11. julija, pa bo ob 20.30 v Kapeli na Gradu nastopil Duo Jubilet. Sestavljata ga tenorist Marjan Trček in Boris Šinigoj na lutnji in arhi-lutnji. Glasbenika sodelujeta že od leta 1984, od leta 1989 pa sta se posvetila predvsem izvajanju starejše glasbe. Nastopata doma in v tujini, skupaj sta izdala tudi zgoščenko z deli italijanske in Piše Eva Senčar S knjigo o S knjigo po svetu, Slavko Pregl, literarno obarvani potopisni spomini knjigotržca, Cankarjeva založba, Ljubljana 2003, 200. str.{ Po treh desetletjih, kar je Slavko Pregl prisoten v slovenskem knjižnem prostoru, bi zlahka pripovedoval zanimive zgodbe o življenju pisatelja (je avtor več mladinskih del, med drugim kratke proze Geniji v dolgih hlačah in Geniji v kratkih hlačah, kratke proze za odrasle Basni, humoristične pripovedi Odprava Zelenega zmaja, Priročnik za klatenje in najnovejšega družbenega romana Srebro iz modre špilje, pravljic Papiga v šoli, Smejalnik in cvililna zavora, ter mnogih drugih monografskih publikacij), urednika (bil je odgovorni urednik Mladine), o navadnih in nenavadnih prigodah knjigotržca (dolga leta je služboval v Mladinski knjigi v Koprodukciji, bil direktor njenega sestavljenega podjetja, kasneje pa eden med prvimi ustanovil svojo založbo) ter o krmarjenju med državo in vsaj dvema interesnima institucijama - slovenskih založnikov in vladnega Sveta za kulturo, ka- terih predstavnik je bil. Je dobitnik Levstikove nagrade (1978). Njegova založba Arkadija je nedavno izdala dve monografiji o umetnikih Francetu Rotarju in Štefanu Planincu. Z izdajanjem monografij s področja umetnosti se je redno srečaval v Mladinski knjigi, kar je bila zanj, piše, zelo srečna okoliščina, saj je bilo podjetje na približno dvesto petdesetem mestu med vsemi podjetji v Jugoslaviji in "po zaslugi prve glavne direktorice Zorke Per-šič samozavestno usmerjeno v mednarodno menjavo". "Bil sem prepričan, da slovensko založništvo v povezavi z izvrstnimi avtorji ter dobrim tiskarstvom lahko seže po zvezdah. Vse se mi je zdelo mogoče in le stežka sem priznaval meje in poraze; ..." piše v uvodnem besedilu k svoji najnovejši zbirki zgodb, ki so nastale po zapisih z njegovih potovanj v obdobju med 1970 in 1990, ko je ustanovil svojo lastno založbo. Vsa razen Ruskega biz-nesa, zgodbi o nemogočem poslovanju z Rusi. Zgodbe so v večini 'nezgode', humorno obdelane, z delov sveta, kjer je Jugoslavija, in Slovenija, imela možnost poslovnih stikov in za katere je njegova založba tiskala knjige, v glavnem umetniške monografije. Zvezde, nekatere so se mu izkazale bolj migetajoče, je utiral v afriških državah, Armeniji, Indiji, Nepalu, Združenih državah, Angliji, Sovjetski zvezi - in se večkrat znašel v nezavidljivi situaciji, ki jo je znal opisati z zdravo mero ironije. angleške zgodnje baročne glasbe. Njun repertoar bo obsegal dela iz 16., 17. in 18. stoletja, med številnimi angleškimi in italijanskimi skladatelji pa bo tudi ena od Antona Tomaža Linharta. Na Bledu se torej obetajo res sočni glasbeni dnevi! Katja Dolenc, foto: Tina Doki Razstava Branka Čušina Kranj - V sredo, 9. julija, bo ob 19 uri na Razstavišču ZVKDS, OE Kranj: Sava -Kokra na Tomšičevi 7 otvoritev razstave Kulturna dediščina v podobah slikarja Branka Čušina. Razstavo priljubljenega slikarja z Jesenic, ki je že od mladih nog tesno povezan z naravo in slovensko narodnostno tradicijo, bo odprl Boris Bregant, župan občine Jesenice. Katja Dolenc Freske Irene Romih Škofja Loka - V četrtek, 10. julija, bo ob 19 uri v Galeriji Ivana Groharja odprtje slikarske razstave Ne tipaj!! akademske slikarke Irene Romih iz Celja. Njene podobe kljub starodavni tehniki na lehnjaku dobro prenašajo sporočila sodobnosti, ki so tudi čutna izkušnja. Razstava se vključuje v loško območje, kjer se že nekaj stoletij ohranja tradicija upodabljanja fresk. Katja Dolenc Mednarodna mavrica na noči - Kranfest 2003 Mesto Kranj bo v času Kranjske noči ponovno obudilo svojo tradicionalno sejemsko dejavnost, tokrat združena z mednarodno širino, saj bo na mednarodnem sejmu sodelovalo več kot 17 držav. Velik poudarek na letošnji Kranjski noči je namenjen mednarodnemu sodelovanju, v okviru katerega bo mesto Kranj že tretjo leto zapored gostilo predstavnike veleposlaništev Republike Slovenije ter njihova kulturna društva. Svoj prispevek k bogatemu mednarodnemu programu bodo letos dodala še prijateljska in pobratena mesta Mestne občine Kranj. Mednarodni oder, na katerem bodo gostje s svojimi odrskimi, glasbenimi ter plesnimi nastopi predstavili svojo kulturo ter znamenitosti, je to leto prerasel meje ter tako dosegel mednarodno primerljivost. Program veleposlaništev bodo dopolnjevale predstavitve preko stojnic, s katerimi bodo posamezne države vse prebivalce Kranja, goste ter turiste s svojo predstavitvijo popeljale skozi lepote ter znamenitosti svoje države. Skratka, vabljeni v petek, 2. avgusta, v svet, ki bo zbran na enem mestu. Mateja Žvižaj GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI, ZANIMIVOSTI / joze kosnjek@g-glas si Torek, 8. julija 2003 Spomenik misijonarju Pircu Odkrili so ga na vrtu župnišča v Podbrezjah, izdelal pa ga je akademski kipar Stane Kolman iz Zgoše. Prazniki in godovi , Benedikt in Sholastika Podbrezje - V nedeljo dopoldne so na vrtu župnišča v fari sv. Jakoba v Podbrezjah odkrili spomenik Francu Pircu (1785 -1880), duhovniku, misijonarju, pesniku in začetniku modernega sadjarstva na Slovenskem in se tako oddolžili človeku, ki je v Podbrezjah pustil svoj pečat, čeprav je bil v tem kraju duhovnik le pet let. Kip je izdelal akademski kipar Stane Kolman iz Zgoše, ki je zbranim pojasnil razloge za izdelavo takega spomenika. Razen Staneta Miheli-ča, ki je na kratko opisal življenje Franca Pirca, ki je 38 let deloval med Indijanci v Ameriki, so o njem in razlogih za postavitev spomenika govorili župan občine Naklo Ivan Stular, pod-breški župnik in ravnatelj Rafaelove družbe Janez Rihar, ki je skupaj z duhovnikom Janezom Pucljem blagoslovil spomenik. Pošta Slovenije je za Franca Pirca izdala razglednično dopisnico, za kar imata največ zaslug Igor Pire in Miha Fock. Pod-brežani so skupaj z občino Naklo, faro in KUD Tabor Podbrez- ■■BH...... Kipar Stane Kolman pojasnjuje svojo zamisel za spomenik Francu Pircu. je pripravili zanimiv kulturni program in imenitno pogostitev, s katere ni nihče odhajal lačen in žejen. Župan Ivan Stular je zagotovil, da bo občina še na- prej skrbela za ohranitev spomina na zaslužne občane, in obžaloval, da na tokratno slovesnost ni utegnil priti slovenski rojak Alojz Ambrožič, nadškof in kardinal iz Toronta, ki deluje na območju, kjer je nekdaj deloval Franc Pire. Njegova obljuba, da bo prišel v Podbrezje, pa še drži. Jože Košnjek Rožna pot ponuja veliko in več Cerklje - Kulturno društvo Davorin Jenko organizira praznik v Cerkljah na Gorenjskem. Društvo je združilo ustvarjalne sile prebivalcev vasi pod Krvavcem in vam jih ponuja v okviru skromnih možnosti, Ko za 500 tolarjev kupite "Družinski potni list", zloženko z vsemi napotki in sporedi, lahko obiščete cerkve, razstave, poslušate koncerte orglarjev in še mnogo stvari, ki vam jih letos ponujajo na prireditvi "Rožna pot". Za parkiranje je poskrbljeno, parkirnina pa simbolična. V potnem listu boste našli tudi kupon za glasovanje o najimenitnejšem vozu, s katerim bo izžrebanec lahko odšel s štirimi člani družine ali prijatelji na izlet v Benetke. Več informacij o prire- ditvi si lahko preberete tudi na spletnih straneh www. rozna-pot.net. Določene stvari na prireditvi so razdeljene po dnevih, urah, nekatere trajajo kar več dni. 10. julija se ob 20. uri lahko udeležite otvoritve razstave 17. slikarjev "Rože v slikah", ki bo na ogled do 13. julija v župnijski cerkvi v Cerkljah. 11. julija ob 20. uri pa otvoritve razstave ročnih del "Delo spretnih rok" v Masn'kovi hiši na Zgornjem Brniku, ki bo ravno tako na ogled do 13. julija. 12. julija ob 10. uri se lahko udeležite sprevoda "fi-jakarjev" iz Grada v Cerkljah in koncerta mengeške godbe. Ob 20. uri pa pridete na družabni večer. 12 in 13. julij ponujata na izbiro še: prosti ogledi ureje- nih domov v vaseh pod Krvavcem (Rožna pot), Slikarska razstava družine Petrič na Pšenični Polici (od 10. do 18. ure), Cvetje v cerkvah (v Cerkljah in Adergasu bodo ogledi v soboto od 10. do 18. ure in v nedeljo od 11. do 18. ure. V drugih cerkvah pa v obeh dneh od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure ter v času koncertov), ki ga spremljajo koncerti pevskih zborov in orglarjev, mali živalski vrt pri Stanetu Hočevarju na Spodnjem Brniku bo mogoče zanimal mlajše obiskovalce prireditve, lahko si ogledate grad Strmol, se vozite s "fijakarji". 13. julija pa bo ob 15. uri prikaz prevozniške dediščine na Gorenjskem "Skrebljajo konjički gorenjski" in uro in pol kasneje bo igrala godba na pihala iz Gorij pri Bledu. Nedeljske maše bodo v štirih od sednSih v program vključenih cerkva, koncerti pa bodo tako v soboto kot v nedeljo. Natančnejši razpored koncertov in maš najdete na omenjeni spletni strani, kdor pa bo Cerklje obiskal v nedeljo, naj to naredi do 14. ure, ker se potem glavna cesta od odcepa za Vašco in Zalog do žage v Dvorjah zapre zaradi sprevoda konjskih vpreg. Parkirišča, kot je bilo že rečeno, bodo urejena in označena. Vsi, ki pa bi se želeli prijaviti za nastop na družabnem večeru, naj to storijo pisno na naslov "Rožna pot, Dvorje 88, 4207 Cerklje na Gorenjskem. V prijavi naj svoj nastop malce opišejo. Alenka Brun Zborovanje Jehovovih prič Zborovanje z naslovom Slavimo boga se bo začelo v petek, 11. julija, v hali Tivoli v Ljubljani. Posebnost bo krst s potopitvijo pod vodo. Ljubljana - Jehovove priče, ki delujejo v Sloveniji v 29 verskih občinah z okrog 1800 oznanjevalci, se bodo zbrale konec tedna v hali Tivoli v Ljubljani na območnem zborovanju z naslovom Slavimo Boga. Podobna zborovanja bodo v 234 deželah in območjih, kjer delujejo Jehovove priče. Program srečanja v Ljubljani se bo začenjal v petek, soboto in v nedeljo, 11., 12. in 13. julija, ob pol desetih dopoldne, popoldne pa v petek in soboto ob 14. uri, v nedeljo pa ob 13.40. Pričakujejo, da se bo zbralo okrog 2000 ljudi, med katerimi bodo tudi obiskovalci, ki niso Jehovo- ve priče, pa želijo slišati besede iz Biblije. Lani jih je bila takih skoraj tretjina. Vstop bo prost, prav tako pa na srečanju ne bo nabirk. Posebnost vsakoletnega zborovanja je krst s potopitvijo pod vodo. Ta bo v soboto, 12. julija, ob 12.10. Tridnevni program bo razen krsta zajemal govore in razprave. Med njimi bo tudi programski govor z naslovom Preroška videnja slave nas poživljajo. Govornik bo pripovedoval o današnjih dogodkih, ki jih je Biblija napovedala. Nekaj posebnega bo tudi govor Naši otroci - dragocena dediščina in biblijska drama. Jože Košnjek Proti preimenovanju v Slomškovo ulico Predlog, star že nekaj let, je občinska uprava preverila med stanovalci Tavčarjeve ulice. Srečanje muslimanov na Jesenicah Jesenice - Na Jesenicah se bo začelo v petek, 11. julija, tretje tradicionalno srečanje muslimanov v Sloveniji. Začelo se bo v petek ob 19. uri. V programu sta tudi dva zanimiva pogovora: Osem let po tragediji v Srebrenici in Odnos do drugih muslimanov v svetu. Sobotni program bo na Poljanah, kjer bo opoldne zbrane nagovoril mufti v Sloveniji mag. Osman Džogič. V popoldanskem programu se bodo pogovarjali tudi o vlogi posameznika v današnjem času, o načinih, da bo življenje v zakonu bolj zanimivo in o univerzi v Medini. Nedeljski program bo namenjen predvsem športu, molitvi in družabnosti. J.K. Kranj - Vprašanje, kaj je z njegovim predlogom, je mestni svetnik Matevž Kleč že nekajkrat naslovil na kranjskega župana, prejšnji mesec pa je končno dobil odgovor. In sicer, da župan preimenovanja dela Tavčarjeve od Poštne ulice navzdol ne bo predlagal mestnemu svetu. Občinska uprava je za mnenje o preimenovanju ulice najprej vprašala svet krajevne skupnosti Center, ki pa se ni opredelil niti za, niti proti. Zato je anketo poslala vsem polnoletnim stanovalcem s stalnim prebivališčem v delu Tavčarjeve ulice od hišne številke 24 do 53, ki naj bi se preimenovala v Slomškovo. Od skupaj 50 vprašanih jih je bilo 30 proti preimenovanju, devet zanj, sedem se jih ni opredelilo, medtem ko štirje sploh niso odgovorili. Mestna svetnica Vlasta Saga-din je menila, da bi se večina prebivalcev Tavčarjeve ulice s preimenovanjem ulice gotovo strinjala, če jim ne bi bilo treba plačati stroškov menjave osebnih dokumentov. Zato je predlagala, naj občina pokrije tudi ta del in ne le nove hišne tablice, kot je v takih primerih praksa. Predlogu je oporekal Igor Ve-lov, ki živi v omenjenem, delu Tavčarjeve ulice. Zatrdil je, da večina stanovalcev podpira ohranitev imena Tavčarjeva ulica. Kljub temu so mestni svetniki o predlogu Sagadinove glasovali ter ga zavrnili. H.J. Sporazum s pravoslavno cerkvijo Ljubljana - Vlada je pretekli teden pooblastila komisijo za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti za začetek pogovor o pripravi sporazuma med srbsko pravoslavno cerkvijo v Sloveniji in slovensko vlado. Vsebina sporazuma bo v okviru sporazumov, ki so bili doslej že sklenjeni z rimskokatoliško in evangeličansko cerkvijo. J.K. Danes, 8. julija, je slovenski dan sprave, ko je bila v Kočevskem Rogu leta 1990 prva spravna maša. Praznujejo pa škof in mučenec Kilijan, škof Prokopij Palestinski, papež Hadrijan III. in škof Gregorij Grassi s tovariši mučenci. Jutri, 9. julija, se bo katoliška cerkev spominjala duhovnika Avguština Zhao Ronga in njegovih kitajskih mučencev, duhovnika Janeza iz Kolna s tovariši in redovnice ter mučenke Elizabete Terezije. V četrtek, 10. julija, bo praznični dan redovnice Amalije (Ljube) Belgijske, mučenk Ru-fine in Sekunde, device Veronike Giuliani, Gorkumskih mučencev in meniha Antonija Pečerskega. Iz Vatikana so sporočili, da bo ta dan papež Janez Pavel II. odšel iz Vatikana v svojo poletno rezidenco v Ca-stel Gandolfo. V petek, 11. julija se bomo spominjali pomembnih osebnosti iz zgodovine krščanstva: opata in zavetnika Evrope Benedikta, kneginje Olge Kijev-ske in škofa Oliverja Plumke-ta. Benedikta štejejo za začetnika zahodnega meništva. Papež Pavel VI. je oktobra leta 1964 dejal, da je s križem, knjigo in plugom prinesel krščanski napredek narodom, razkropljenim od Sredozemskega morja do Skandinavije, od Irske do prostranih nižin Poljske. Benedik-tovo geslo je bilo Moli in delaj. Zgodovina pravi, da se je rodil okrog leta 480 v Umbriji v Itali- ji in da ga je stalno spremljala sestra dvojčica z imenom Sholastika. Benedikt je ustanovil znameniti samostan Montecassino, ki je matična hiša benediktinskega reda in v nekem smislu vseh samostanov na krščanskem zahodu. V soboto, 12. julija, bo praznik mučencev Mohorja in Fortu-nata, ki sta druga zavetnika ljubljanske nadškofije. Sobota bo tudi praznik redovnega ustanovitelja Janeza Gnal berta in duhovnikov in mučencev Janeza Jonesa in Janeza Walla. Mohor in Fortunat sta povezana s slovenskim ozemljem. Mohor je bil škof v Ogleju, Fortunat pa njegov pomočnik, ki'sta umrla zaradi nasilja rimskega cesarja Nerona. Po nekaterih virih pa naj bi delovala v škofiji Sirmi-um, današnji Sremski Mitrovici, kjer naj bi tudi umrla nasilne smrti, njune kosti pa so prenesli v Oglej. Imeni Mohor in Fortunat v Sloveniji nista pogosti. Iz njunih imen pa je izpeljanih več priimkov kot Fortin, Fortuna, Forte, Mohorč, Mohorič, Mo-horčič, Mohorko itd. Po Mohorju se imenuje najstarejša slovenska knjižna založba Mohorjeva družba, ki jo je leta 1852 ustanovil škof Anton Martin Slomšek. V nedeljo, 13. julija, bo spominski dan kralja Henriota L, škofa in mučenca Evgena Afriškega in device ter redovnice Terezije iz Los Andesa. Jože Košnjek Večer na vasi Turistično društvo Dovje - Mojstrana je pripravilo že 18. večer na vasi. Dovje - Turistično društvo Dovje - Mojstrana, LTO Kranjska Gora in Razvojna zadruga Dovje so bili letos organizatorji že 18. Večera na vasi, kulturno etnološke prireditve na Dovjem. Turistično društvo Dovje - Mojstrana jo organizira vsako leto in nanjo privabi obiskovalce od blizu in daleč. Letos pa so poleg zabavnega in veselega večernega programa, v katerem je nastopil Teater za vse z igro Al' me boš kaj rada imela z Metko nimi društvi po krajih - pripravljajo prireditve, ki se jih udeležujejo najmlajši dopustniki: otroci. Tako prihajajo na Kekče-ve dneve v Kranjsko Goro, v Gozd Martuljku imajo vabljivo Škratovo deželo, na Dovjem in v Mojstrani pa so začeli oživljati pot Triglavskih pravljic. Na posameznih točkah zanimive poti okoli Dovjega in Mojstrane so že postavljene tudi table, pot pa oživljajo otroci iz Mojstrane in Dovjega. Na letošnji prireditvi Večer na vasi so se predstavili tudi junaki Triglavskih pravljic z Dovjega in iz Mojstrane. Dulminovo in Marselom Gom-bocem, pripravili popoldanski program za otroke: združili so zaključek drugih Kekčevih dne-vov s predstavitvijo pravljičnih junakov iz triglavskih pravljic, nastopom otroške skupine Rož-le in igrico učencev Osnovne šole 16. december Mojstrana. Poleti vsa Zgornjesavska dolina oživi, vsako leto je več izvirnih in zanimivih prireditev. Zelo spontano so začeli uresničevati idejo o družini prijazni dolini, saj organizatorji - večinoma je Lokalna turistična organizacija skupaj s posameznimi turistič- Turistično društvo Dovje -Mojstrana bo v teh poletnih mesecih vsak petek pr' Katr pripravilo spoznavni večer z vsemi turisti, ki bivajo v kraju. Prikazali jim bodo diapozitive in jim vsestransko predstavili kraj, v katerem bivajo. Vse, ki bodo želeli, bodo enkrat na teden peljali v sotesko Kloma, enkrat na Dov-ško babo in enkrat k Psnaku v Zgornjo Radovno, kjer si bodo ogledali zanimivosti tega kraja. Enkrat tedensko pa bo tudi voden izlet po naravoslovni poti iz Mojstrane v Vrata. Darinka Sedej Dobri tekmovalci in gospodarji Trist0 tekmovalcev v poiju ^ J*- %F Polip nri Vodicah - Prostovoljno gasilsko društvo Polie Dri Vodi- Letos bo kar sedem ekip Prostovoljnega gasilskega društva Zgornji Brnik odšlo na regijsko tekmovanje. Za jubilej tudi obnovljena orodjarna in nov avto. Zgornji Brnik - Ob koncu junija so člani Prostovoljnega gasilskega društva praznovali 95-letnico delovanja. Botra Tončka in Franc Čretnik sta predala ključe novega avta vozniku Alešu Jenku. Odlikovanje GZS je prejel tudi predsednik Franc Kropivnik, mlajši, ki to dolžnost opravlja 12. leto. PGD Zgornji Brnik je druga osrednja enota med osmimi društvi v občini Cerklje. Kot je naštel tajnik Jože Sire, imajo v jubilejnem letu 357 članov. Med njimi je 50 operativnih članov, 16 članic in 66 mladih. Bolj kot na množičnost je predsednik Franc Kropivnik, mlajši, ponosen na nenehno rast kvalitete dela. Nad tem ima dober pregled, saj vodi društvo od leta 1991, njegov brat Miro je član upravnega odbora, oče Franc pa hišnik. Obiskovalcu rad pokaže številne pokale s tekmovanj, ki jih hranijo v gasilskem domu. Za 95-letnico društva so v vitrine postavili sedem novih. Toliko ekip bo nastopilo tudi na regijskem tekmovanju. Pred praznovanjem so krepko zavihali rokave. Lani in letos so žrtvovali veliko ur za obnovo orodjarne, kjer so zamenjali tlake in električno napeljavo, naredili nove omete in postavili nove police. Samo material jih je stal 550 tisočakov. Še dražje je bilo novo gasilsko vozilo s prikolico za prevoz orodja. Za oboje so odšteli blizu 6,5 milijona tolarjev; dva milijona so zbrali vaščani, štiri pa je prispevala občina. Na slovesnosti 29. junija sta botra Tončka in Franc Čretnik dala ključ avta vozniku Alešu Jenku, ki bo tudi skrbel za vozilo. Nove pridobitve je blagoslovil župnik Stane Gradišek. Vsem se je zahvalil za pomoč predsednik Kropivnik, kroniko društva pa je predstavila blagajničarka Anica Sire. Slavje so izkoristili za pohvale dobro opravljenega dela. Franc Kropivnik, mlajši, je dobil odlikovanje GZS 2. stopnje, Metod Kropar odliko- vanje GZS 3. stopnje, Roman Šter in Igor Sire pa sta prejela plamenici GZS 3. stopnje. Podelili so tudi priznanja GZ Kranj 16 članom. Podpredsednik Igor Jenko si je zaslužil za strokovno pomoč kipec sv. Florjana. Plaketo za podporo društvu so dobili župan Franc Cebulj in oba botra. Društvo je izrazilo hvaležnost za pomoč pri razvoju z organizacijo piknika za vse vaščane. Stojan Saje, foto: Gorazd Kavčič Polje pri Vodicah - Prostovoljno gasilsko društvo Polje pri Vodicah in Gasilska zveza Vodice sta organizirala v soboto popoldne v Polju pri Vodicah gasilsko tekmovanje za starejše članice in člane za pokal PGD Polje. Hkrati pa je potekalo tudi tekmovanje gasilcev iz Gasilskih zvez Medvode in Vodice za izbor ekip na regijskem tekmovanju v regiji Ljubljana 1. Tekmovanja se je udeležilo okrog tristo gasilcev iz sedemnajstih gasilskih društev. Za prehodni pokal PGD Vodice so bile pri starejših članicah najboljše iz PGD Mengeš, pri starejših članih pa ekipa PGD Sinkov Turn. Na tekmovanju Gasilske zveze Medvode so bili pri starejših članih najboljša ekipa PGD Smlednik, na drugem mestu pa je bila ekipa PGD Spodnje Pirniče, Vikrče, Zavrh. Na tekmovanju Gasilske zveze Vodice pa so bile najboljše pri starejših članicah ekipa PGD Polje, druga je bila ekipa PGD Sinkov Turn, tretja pa ekipa Bukovica Utik. Pri starejših članih GZ Vodice pa je bila najboljša ekipa PGD Sinkov Turn, druga je bila ekipa Bukovica Utik, tretja pa ekipa Polje. Ob razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov je tekmovalcem čestital tudi župan občine Vodice Brane Podboršek. A.Z. Radi bi zgradili garažo V Bitnjah so konec tedna gasilci proslavili 75-letnico delovanja. Zlati jubilej ribičev Radovljiški ribiči ugotavljajo, da je Sava na njihovem območju vse bolj onesnažena. Zato je čistilna naprava za Radovljico več kot nujna. Bitnje - Prostovoljno gasilsko društvo Bitnje v Mestni občini Kranj je v soboto in nedeljo na vrtu Marjana Jurjevca v Srednjih Bitnjah proslavilo 75-letnico delovanja. Jubilej so proslavili z zborom gasilcev, krajšim kulturnim programom in veselico s srečelovom. Gasilska zveza Mestne občine Kranj je podelila priznanja za požrtvovalno delo v gasilstvu in na področju zaščite in reševanja. V soboto pa je bilo v Bitnjah tudi tekmovanje članic iz Mestne občine Kranj. Pred 75. letu seje na ustanovnem občnem zboru današnjega Prostovoljnega gasilskega društva Bitnje zbralo kar 45 članov in že čez leto je društvo nabavilo prvo črpalko. Po petih letih so zgradili gasilski dom, po vojni pa stolp za sušenje cevi. Pomembna za požarno varnost je bila potem v letih od 1965 do Radovljica - S tekmovanjem v ulovu najdaljše ribe, podelitvijo priznanj in s kratkim pregledom delovanja so v Ribiški družini Radovljica prejšnji teden proslavili 50-letnico delovanja. Začetki družine segajo v leto 1953, ko se je deset ribičev iz radovljiškega območja povezalo v ribarsko zadrugo. Tako je današnja Ribška družina začela z upravljanjem 75 hektarov vodnih površin. Danes jih ima 56 hektarov za športni ribolov, 17 hektarov pa je porazdeljenih v gojitvenih potokih. Družina gospodari s Savo Bohinjko od Cajhnovega jezu in Savo od Sotočja do izliva Tržiške Bistrice in z vsemi potok, ki se v tem delu zlivajo v Savo. S prizadevnostjo članov in s številnimi prostovoljnimi delovnimi urami se je družina ob povečevanju članstva vsa leta razvijala. Zgradili so svojo ribogojnico z valilnico avtohtone potočne postrvi. Ponašajo se tudi z lepim ribiškim domom in vso potrebno tehnično opremo za gospodarjenje z vodami. "Naša skrb je gojitev avtohtonih rib, ki jih vlagamo v ribolovne vode in vzreja v gojitvenih potokih po veljavnem gojitvenem načrtu. Predvsem pa si prizadevamo, da bi Radovljica čimprej dobila čistilno napravo. Naše vode so vse bolj onesnažene, saj je v njih iz leta v leto manj avtohtonih rib, kot sta na primer li-pan in potočna postrv, vse več pa je klena in drugih vrst ciprinidov," ugotavlja predsed-r— —-gg nik RD Radov-.■■ "\M ljica Roman IH Hrovat. Vsako leto v Lm i n t družini organizirajo čistilno akcijo ob bregovih Save. "Pa tudi med letom skrbimo za varstvo voda. Imamo okrog 160 članov; med njimi pa je 12 mladih ribičev in deset častnih članov. Skrbimo pa tudi za strokovno izobraževanje," je ob jubileju povedal tajnik družine Lovro Kozjek. Družina je povezana z Zvezo ribiških družin za Gorenjsko in z Ribiško zvezo Slovenije, pobratena pa je z-RD Buje na Hrvaškem. Ob zlatem jubileju je družino Ribiška zveza Slovenije odlikovala s plaketo Ivana Franke -ta, kije najvišje ribiško priznanje v Sloveniji. Zupan občine Radovljica Janko S. Stušek je družini podelil medaljo občine Radovljica. Priznanja pa je na proslavi dobilo tudi 35 članov RD Radovljica. Andrej Žalar Lovro Kozjek Priznanja tretje stopnje so dobili: Ivan Pečnik, Mitja Berčič, Janko Golob in Janez Ziherl; priznanja druge stopnje: Niko Šušteršič, Franc Vilfan in Stane Režonja; priznanja prve stopnje pa sta dobila Anton Ziherl in Stane Senčar (na sliki). 1968 izgradnja petih požarnih bazenov. Nabavili so 1972. leta tudi orodni avto, ki je zamenjal avtobus, ki jim ga je podarila tovarna Iskra. Že pred tem so 1968. leta nabavili novo črpalko in gasilsko cisterno. Opremo so dopolnili potem še z enim avtomobilom in motorno črpalko, težko pričakovano avtocisterno s 6000 litri vode in visokotlačno črpalko pa so dobili pred šestimi leti. Razvoj in uspehi v društvu so bili vedno odraz dobre organiziranosti in sodelovanja s krajani. Danes pa v društvu še posebej skrbijo za strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje. Radi bi zgradili tudi prizidek za avtocisterno, vendar imajo težave zaradi pridobitve dovoljenj za odkup zemljišča in gradbenega dovoljenja, je bil na svečanosti kritičen do oblasti predsednik društva Alojz Hafner. Ob jubileju sta društvu, ki ima danes okrog tristo članov čestitala tudi predsednik GZ Mestne občine Kranj Jože Derlink, v imenu GZ Slovenije pa Vili To-mat. Na svečanost pa so povabili tudi najstarejšega gasilca Franca Vilfana. Andrej Žalar Roman Hrovat Parada ob prevzemu avta Gorenjskim gasilcem se je v Dupljah pridružila tudi gasilska godba iz Vuzenice, da je bil prevzem novega avta še bolj svečan. Zgornje Duplje - Prostovoljno gasilsko društvo Duplje je leta 1999 temeljito obnovilo notranjost gasilskega doma. Tri leta prej je kupilo malo gasilsko vozilo za prevoz moštva in vi sokotlačne črpalke. Ker je kombi iz leta 1974 zastarel, so se predlani odločili še za nakup malega gasilskega vozila z vodo večino denarja za avto IVECO in nadgradnjo, kar jih je stalo okrog 19 milijonov SIT. Avto so pripeljali v Duplje ob koncu junija, 4. julija pa so ga že preizkusili na vaji v Podbrezjah, Kmalu spet v Turčijo Pred dvema mesecema so ustanovili Popotniško društvo Nomad. Škofja Loka - Predsednik društva Nomad Igor Furlan je s popotovanji začel pred 10 leti. S sinom Juretom sta iz Škofje Loke odšla vse do Malezije in,Tajske, in sicer na motorju. "Na potovanjih sem srečeval popotnike iz vse tujine in videl, da so združeni v društva. Skupaj si lahko privoščijo več," nam je povedal Furlan. V Sloveniji takšnih društev ni bilo, Furlan pa predvideva, da bomo prevzeli navade Evropejcev po takšnem preživljanju prostega časa. "Naša popotovanja bi lahko opisal kot mešanico organiziranega avanturizma," pove Furlan, ki ima za sabo več kot 4 milijone prevoženih kilometrov, s tem pa neprecenljive izkušnje. Sopotniki imajo tako veliko svobode, sproti se odločajo in prilagajajo različnim interesom. "Naše društvo je namenjeno vsem, ki ne marajo potovati s turistični- mi agencijami. Člani si izmenjujemo informacije o potovanjih, o razmerah v državah in podobno," je povedal Igor Furlan in navedel tudi www.if-nomad.com. Ustanovnih članov društva je 12, do danes so uspeli pridobiti še šest novih. Pred kratkim so se vrnili s 16-dnevnega potovanja v Turčijo in za seboj pustili 5.500 kilometrov zanimivih izkušenj. Že maja so obiskali Maroko, takoj ko bo dovolj novih prijav pa zopet na pot v Turčijo. Pogoj za članstvo? "Včlanimo le tiste, ki so tolerantni do drugih. Do nas, do neslovencev, seveda pa morajo tudi radi potovati," je še povedal ' Igor Furlan, predsednik društva Nomad. Boštjan Bogataj Igor Furlan za prevoz opreme in ljudi. Društvo je imelo prihranke, krajani so darovali 3,5 milijona tolarjev, občina Naklo pa je zagotovila okrog 8 milijonov SIT. Ob pomoči sponzorjev so zbrali kjer so člani štirih društev prikazali ukrepanje ob požaru na gospodarskem poslopju. Še bolj množična je bila sobotna svečanost v Dupljah. Gasilske parade so se udeležili poleg domačinov in društev iz okolice gostje z Gorenjske in celo gasilska godba iz Vuzenice. Ključ novega avta je prevzel poveljnik Andrej Jelar, od njega pa ga je dobil voznik Tomaž Kuhar. Predali so ga botri Zdenka Švab, Franc Rakovec, Ivan Ferjan in Marija Jurgele Jelar, za kar so dobili pohvalo društva. Poveljnik si je prislužil za skrb pri nabavi vozila in drugo delo kipec gasilca in plamenico GZS 3. stopnje. Odlikovanji GZS enake veljave sta prejela občinski poveljnik Brane Teran in mentor mladih Milko Rakovec. Priznanji GZ Kranj 1. stopnje sta dobila Ivan Meglic in Ivan Zor, priznanje 2. stopnje Igor Tkavec in priznanje 3. stopnje Tomaž De-benec. Za udeležence parade so pripravili družabno srečanje, kjer so pozabili na delo. V prihodnje ga bodo imeli veliko, saj želijo do 100-letnice v letu 2006 obnoviti vzhodno fasado in stolp gasilskega doma v Dupljah. Stojan Saje, foto: Tina Doki Alenka in Blaž navdušila v Radovljici Dvodnevni mednarodni plavalni miting Mobitel 2003 v Radovljici je prav gotovo vrh domače tekmovalne sezone, še posebej, ker je pred vrati Svetovno prvenstvo v Barceloni in Mladinsko evropsko prvenstvo v Glasgovvu. Anja Klinar se nadeja dobrega rezultata tudi v Glasgovvu. Radovljica - Tradicionalni radovljiški plavalni miting je minil v znamenju udeležencev iz 13 držav, predvsem pa seveda domačih uspehov. Ti so ogreli dlani polnih tribun kopališča pod Oblo Gorico, ki so si privoščili prijetno športno sončno popoldne. Izmed slovenskih re-prezentantov so se radovljiškega mitinga udeležili vsi.potniki SP, z izjemo Anje Čarman, ki se pripravlja v tujini, Marko Mi-lenkovič pa je bil bolan. V soboto je bil slovenski selektor Ciril Globočnik zelo zadovoljen predvsem nad nastopom Blaža Medveška in osebnim rekordom Alenke Kejžar na 50 metrov prsno. Blaž Medve-šek si je neposredno iz Moskve prišel v Radovljico in si na 100 metrov hrbtno priplaval prvo HITROSTNO ROLANJE mesto. Največ aplavza so seveda prejeli tekmovalci radovljiškega kluba, še posebej "Američanka" Alenka Kejžar. Sobotne finalne obračune je posebej začinila vodilna slovaška športnica Martina Moravco-va, ki je v disciplini na 100 metrov delfin kar za pet sekund premagala Avstrijko Petro Za-hrl. Slovaška plavalka se je na miting pripravljala v Radovljici, tu pa bo ostala vse do odločilnih nastopov v Barceloni. Tokratno svetovno prvenstvo bo izjemno dobro zasedeno, saj bo to zadnja preizkušnja za nastop na olimpijskih igrah v Atenah 2004. V nedeljo sta zopet največ pokazala domača plavalka Alenka Kejžar in Mariborčan Blaž Medvešek. Kejžarjeva je na 200 metrov mešano osvojila prvo mesto, tik za njo je bila njena kolegica iz radovljiškega kluba Anja Klinar. V disciplini 200 metrov hrbtno pa je Kejžarjeva zaostala le za Ukrajinko Irino Amshenikovo. Blaž Medvešek je v nedeljo še dvakrat stopil na zmagovalni oder, za 50 metrov hrbtno in 100 metrov prosto. Za zaključek sezone kakovosten turnir Jesenice - Za zaključek letošnje sezone v hokeju na rolerjih v dvorani Podmežakla so člani Športnega društva Plavž organizirali zelo kvalitetni turnir za rnemorial Žige Jana, nekdanjega domačega hokejista, ki je predlani umrl v prometni nesreči. Nastopilo je sedem ekip iz Postojne, Kranjske Gore, Jesenic in Žirovnice ter ekipa iz Novega Sada. Med nastopajočimi so bili številni znani gorenjski hokejisti, ki so tudi ta turnir izkoristili za vzdrževanje kondicije za prihajajočo novo sezono. Zmagala je ekipa Športnega društva Kranjska Gora, ki je v finalu s 5 : 3 premagala ekipo 3 BM Jesenice. V tekmi za tretje mesto je zanesljivo slavila ekipa Pizzerije Venezia, ki je ekipo Street War-riors premagala z 8 : 0. Najboljši strelec turnirja je bil Ivo Jan pred Primožem Balder-manom in Anžetom Kopitarjem. J.R- Alenka Kejžar RALLY PLANINSTVO Ob 100-letnem jubileju priznanja zaslužnim planincem ' Mojstrana - Letošnje praznovanje 100-letnice podružnice Slovenskega planinskega društva za takratni sodni okraj Kranjska Gora so člani sedanjih šestih planinskih društev od Slovenskega Javornika do Rateč počastili s skupno slavnostno sejo vseh sedanjih upravnih odborov. Na srečanju v Šlajmarjevem domu v Vratih so se s priznanji spomnili več gornikov in neutrudnih planinskih delavcev, ki zavzeto nadaljujejo delo prvih organizatorjev planinstva v tem delu Gorenjske. Prejeli so jih: Franc Svetina, Mirko Podlipnik, Vlado Treven in Zvone Tavčar, (Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela), Maks Dimnik, (Planinsko društvo Jesenice), Jože Robič in Stanko Košir (Planinsko društvo Gozd Martuljek), Marjan Lavtižar in Franc Žerjav (Planinsko društvo Kranjska Gora), Marko Butinar (Planinsko društvo Rateče) ter Avgust Delavec in Stanko Kofler (Planinsko društvo Dovje - Mojstrana.) Uspešno in zavzeto delo v društvih je ob podelitvi priznanj pohvalil predsednik Medobčinskega odbora Planinskih društev Gorenjske Janez Stanonik, ki je omenjenim članom tudi izročil priznanja. Predsednik Planinskega društva Dovje - Mojstrana Miro Eržen je ob tej priložnosti predstavil priprave na izgradnjo Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, v katerem bo na ogled bogata zgodovina gorništva pod Triglavom in drugod v Sloveniji. Janko Rabič Zmaga posadke Kaučič -Vlaisavljevič Kranj - Posadka Kaučič -Vlaisavljevič (renault clio) je že v svojem tretjem nastopu pokazala svoje mojstrstvo in osvojila prvo mesto. V zanimivem in napetem boju sta za le 10 sekund prehitela dvojico Bubnič - Krizmanič (lancia delta integrale). Za njima se je uvrstil Klemenčič s sovozni-kom Korparjem (mitsibushi lancer). Tekmovalci so navduševali številne gledalce z bočnimi drsenji. Za napeto ozračje je poskrbelo tudi reševalno vozilo, ki je na nujno pot zavilo v nasprotni smeri hitrostne preizkušnje in to takrat, ko tekma še ni bila prekinjena. Dirko so zaznamovali tudi odstopi, saj je manj kot polovica posadk prišla do cilja. Večino rallvstov sedaj čakajo zaslužene počitnice, nadaljevanje preizkušenj pa sledi v začetku septembra. Takrat lahko pričakujemo hitrostno dirko v Velenju. B.B. IV Gama mm najbolj športna frekvenca Anja Klinar nam je povedala, da je rezultata vesela: "Forma je vse boljša, temu pa sledijo tudi rezultati. Na Mladinskem evropskem prvenstvu v Glasgovvu, kjer bom nastopila, bo najbrž še bolje, saj so vsi treningi in letošnji cilji podrejeni temu tekmovanju." Rezultati: moški: 1500 m prosto 1. Zdešar (IL), 2. Pogačnik (RR); 50 m prsno 1. Markič (KK), 3. Tahirovič (MTK); 200 m prosto 3. Godec (IL); 100 m hrbtno 1. Medvešek; 50 m hrbtno 1. Medvešek (IL), 2. Man-koč (IL); 400 m prosto 1. Zdešar, 2. Fortuna (oba IL); 100 m prosto 1. Medvešek (IL); 200 m hrbtno 2. Danev (OL), 3. Herman (IL); 100 m prsno 1. Tahirovič; 50 m delfin 1. Mankoč; Ženske: 800 m prosto Babic (RR); 400 m mešano 1. Klinar (RR), 3. Golob (IL); 50m prsno 2. Sambrailo, 3. Kejžar (obe RR); 100 m hrbtno 2. Kejžar, 3. Isakovič (obe RR); 200 m prsno 2. Klinar, 3. Sambrailo (obe RR); 50m prosto 3. Isakovič (RR); 200 m mešano 1. Kejžar, 2. Klinar (obe RR); 50 m hrbtno Isakovič (RR); 200 m delfin 1. Klinar (RR); 200 m hrbtno 2. Kejžar, 3. Isakovič (obe RR); 100 m prsno 2. Sambrailo (RR); Boštjan Bogataj, foto Tina Doki ATLETIKA_ Tina za las ob normo za SP Kranj - Na tradicionalnem mednarodnem skakalnem mitingu v Dolenjskih Toplicah, ki je bil v soboto, 5. julija, je Tina Čarman z novim osebnim rekordom zmagala pred Ljubljančanko Kristino Žumar. S 656 centimetri je drugouvrščeno Žumerjevo premagala za štiri centimetre, za prav toliko pa je zgrešila normo za člansko Svetovno prvenstvo v Parizu. Poleg Tine je enajst atletinj in atletov kranjskega Triglava osvojilo še tri prva mesta in pet drugih mest. Na najvišjo stopničko zmagovalnega odra so še stopili: Špela Kern v skoku v daljino pri mlajših pionirkah (474 cm), Rožle Mihelčič v skoku v daljino pri mlajših pionirjih (525 cm) ter Alex Rvvankuba v skoku v daljino pri starejših pionirjih (612 cm). Na drugo stopničko so se povzpeli: Petra Perčič v skoku v daljino (524 cm) pri mlajših pionirkah, Špela Kovač v troskoku pri mladinkah (11,59 m), Eva Prezelj v skoku v daljino (569 cm) pri mladinkah in David Celar dvakrat - v troskoku (14,80 m) in v skoku v daljino (712 cm) pri mladincih. Med osmerico so se še uvrstili: Špela Verovšek je bila četrta v troskoku pri mladinkah, Špela Kovač in Nejc Vaši sta bila šesta v skoku v daljino pri mladinkah oziroma mladincih, Tina Bonča pa je bila sedma in Nuša Perčič osma v skoku v daljino pri mladinkah. Tina Čarman je poleg zmage dosegla najboljši rezultat pri ženskah v vseh disciplinah ter postavila novi rekord mitinga. B.B. Marko in David tretja v Čakovcu Kranj - Četveroboja mladinskih reprezentanc prejšnjo soboto v Čakovcu na Hrvaškem se je udeležilo tudi šest atletinj in atletov iz kranjskega Atletskega kluba Triglav. Na četveroboju so nastopile atletinje in atleti iz Češke, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Marko Prezelj in David Celar sta osvojila tretje mesto, prvi v teku na 400 metrov z ovirami (54.27), David pa v skoku v daljino (693 cm). Jure Kovač je v teku na 200 metrov osvojil 4. mesto, Eva Prezelj pa v skoku v daljino peto. Tomaž Satler je v metu diska zasedel 6. mesto, David Celar pa je v troskoku osvojil 7. mesto ter Anja Likozar 8. mesto v teku na 400 m. Jure Kovač je bil deležen še zmage štafete 4x100 metrov, Marko Prezelj pa 4. mesto štafete 4x400 metrov. BJB. NOGOMET_ Sava prvak Gorenjske Kranj - Nogometni klub Sava Kranj je v kategoriji starejših dečkov (U-14) v letošnji sezoni postal Gorenjski prvak. Ekipo sestavljajo nadarjeni mladi igralci, ki so po osvojenih prvenstvih v kategoriji U-10 in U-12 nadaljevali tradicijo in postali prvak Gorenjski tudi v višjih kategorijah. Uspeh dopolnjuje podatek, da so prvenstvo osvojili brez poraza z razmerjem med danimi in prejetimi zadetki 196:7. B.B. Slovenski plezalci odlični v Ravenni Na mednarodnem tekmovanju v športnem plezanju Ravenna 2003 so slovenski plezalci osvojili 27 odličij. Najuspešnejša sta bila Leja Kos in Urban Gros. Tržič - Konec junija je bilo v italijanskem obmorskem mestu Marina di Ravenna šesto mednarodno tekmovanje v športnem plezanju za mlajše kategorije, ki se ga je udeležilo več kot 120 tekmovalk in tekmovalcev iz devetih evropskih držav, med njimi tudi 24 predstavnikov slovenske mladinske reprezentance. Omenjeno tekmovanje spada med zahtevnejša tekmovanja, saj mladi tekmovalci nastopijo v vseh disciplinah športnega plezanja: balvanskem plezanju, težavnostnem plezanju in hitrostnem plezanju, kar zahteva dobro psihično in fizično pripravljenost. Posebnost tekmovanja v Ravenni je tudi, da podelijo pokale za skupno uvrstitev v vseh treh disciplinah. Slovenska ekipa je v balvanskem plezanju osvojila 10 odličij, selektor slovenske mladinske reprezentance v športnem pleza- nju Jure Klofutar pa je povedal, da so na zelo težkih in tehnično zahtevnih balvanskih problemih naši tekmovalci pokazali dobro pripravljenost in borbenost. Odlični so bili tudi v težavnostnem plezanju, slovenski tekmovalci pa so se veselili izvrstnih dosežkov tudi tretji dan, ko so se plezalke in plezalci pomerili v hitrostnem plezanju. "Mladi slovenski plezalci so na omenjenem tekmovanju dokazali, da v svojih klubih dobro trenirajo in da se nam za naslednice in nasledni- ke Martine Čufar, Natalije Gros, Mateja Sove in ostalih ni treba bati. Slovenska mladinska reprezentanca v športnem plezanju z optimizmom pričakuje naslednje tekme evropskega mladinskega pokala in svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo septembra v Bolgariji," je dejal Klofutar. V Ravenni sta bila najboljša plezalca pri mlajših deklicah Leja Kos in pri starejših dečkih Urban Gros, ki sta v končni razvrstitvi zasedla prvo mesto. Velik uspeh pa je bilo tudi drugo mesto Jerce Meglic, Tima Gostinčarja in Luke Tamšeta ter tretje mesto Izidorja Zupana in Jerneja Kruderja. Renata Škrjanc, foto: Marjan Kozmos Najuspešnejša slovenska tekmovalca sta bila Urban Gros in Leja Kos (na sliki stoji na najvišji stopnički), ki sta bila v končni razvrstitvi prva. Nov rekord spusta z Jošta Avstrijec Markus Petschenig je v dobrih razmerah izboljšal rekord proge, najboljši Gorenjec Rok Podbevšek (KD Calcit Kamnik) na 6. mestu - Hujših poškodb letos ni bilo, številni gledalci pa so, predvsem na koreninah kmalu po startu, videli nekaj spektakularnih padcev. Boštjan Felc je z drugim mestom prevzel vodst slovenskega pokal v spustu. ;m seštevku Jošt - Mountainbike klub Kranj je v nedeljo organiziral 3. dirko za slovenski pokal v letošnji sezoni. Zmagovalec letošnje prve dirke in članski državni prvak v spustu, Luka Novak (Novak Scott), je bil tokrat šele 8., medtem ko zmagovalec druge dirke, Jure Logar (KD Calcit Kamnik) sploh ni tekmoval, saj si je izpahnil ramo. Poleg Logarja sta manjkala še dva favorita, Jeseničan Črt - Bili Slivnik (MTB Kranj) je bil po besedah organizatorjev službeno odsoten, lanski zmagovalec Janez Jamnik pa naslova najhitrejšega ni mogel braniti, ker je na sobotnem prostem treningu polomil kolo. Tekmovanje letos ni štelo le za slovenski pokal. Mednarodna kolesarska zveza (UCI) je tekmovanje uvrstila v kategorijo E2, tako da je prvih deset tekmovalcev dobilo tudi točke mednarodne kolesarske zveze. V močni mednarodni konkurenci - tekmovalci so prišli tudi iz Avstrije, Češke in Hrvaške - a nekoliko okrnjeni, saj vodilni v skupnem seštevku slovenskega pokala v spustu (Slivnik, Logar in Jamnik) niso tekmovali, je bil na 3200 metrov dolgi progi s 390 metri višinske razlike, najhitrejši Avstrijec Markus Petschenig (Tecilla Planai). Najvišje uvrščeni na lestvici UCI je z rezultatom 4.12:12 izboljšal rekord proge. V finalni vožnji je bil za dve stotniki sekunde hitrejši od najboljšega Slovenca, Idrijčana Boštjana Felca (Svva- tch Novice Extreme). Ta je po tekmi povedal, da že nekaj časa ni treniral in je bil zato po prvi vožnji prijetno presenečen, saj je bil najhitrejši. Zal mu je v finalni vožnji zmanjkalo sreče, a je z rezultatom zadovoljen. Z drugim mestom na Joštu je prevzel vodstvo tudi v skupnem seštevku slovenskega pokala Zadovoljen je bil tudi Kamni-čan Rok Podbevšek, lanski dru-gouvrščeni. Proga se mu je zdela izredno kondicijsko zahtevna, saj je bilo treba precej vrteti pedala, pa tudi konkurenca je bila močna. Ker vodilni trije v skupnem seštevku spusta niso tekmovali, je tudi on s 6. mestom ■ Zmagovalec prve tekme v spustu v letošnji sezoni, Luka Novak, je bil na Joštu šele osmi. izboljšal svoj položaj in je sedaj drugi, za Felcem pa zaostaja za 73 točk. Na tokratnem spustu so se najbolje odrezali češki tekmovalci. Pri mladincih sta bila tako najhitrejša Čeha Charvat in Kotrla (Remerx-Manitou DH Team), pri mastersih pa Suchomel (Max Cursor). Proga se z leti sicer ne spreminja pretirano, a se je ob njej tudi letos nabralo veliko število gledalcev. Še največ padcev so videli kmalu po startu, v nadaljevanju pa so bolj nevarne odseke tekmovalci dobro odpeljali. V skladu s tradicijo in s sodelovanjem s kranjsko porodnišnico pa bodo letos organizatorji polovico zbranih spon-zorskih sredstev namenili za nakup porodne posteljice v kranjski porodnišnici. Rezultati - moški: elite: 1. Petschenig (Avt) 4.12:12, 2. Felc (Svvatch Novice Extreme) 4.12:14, 3. Hvnčica (Češ) 4.14:52, 6. Podbevšek (KD Calcit Kamnik), 14. Štupar (KD Calcit Kamnik); mladinci: 1. Charvat (Češ) 4.13:25, 2. Kotila (Češ) 4.15:38, 3. Volf (Snurfc-lub Giant) 4.20:57, 8. Žalohar (MTB klub Kranj); masters: 1. Suchomel (Češ), 5. Tomšič (MTB klub Kranj); amaterji: 1. Vit (Avt), 5. Zupan (MTB klub Kranj); ženske: 1. Jerman (MTB Trbovlje). Barbara Todorovič, foto: Tina Doki HOKEJ V mednarodni ligi tudi Poljaki Kranj - Med slovenskimi klubi bodo v Mednarodni hokejski ligi nastopili Acroni Jesenice, ZM Olimpija in Slavija. Predstavniki hokejskih zvez Madžarske, Hrvaške, Poljske, Slovenije in nastopajočih klubov so se na sestanku v Mariboru, kije potekal prejšnji teden, dogovorili, da bo Mednarodna hokejska liga v sezoni 2003/04 potekala v času od oktobra 2003 do konca januarja 2004 z udeležbo desetih klubov. Organizator tekmovanja bo Hokejska zveza Slovenije. Nastopali bodo Alba Volan in Duna-ferr iz Madžarske, Medveščka in Zagreb iz Hrvaške, Dwory S.A. Unia Osvviecim, Vvbjas Pogdhale in Tychy iz Poljske ter Acroni Jesenice, ZM Olimpija in Slavija M Optima iz Slovenije. Mednarodna hokejska liga bo potekala v dveh delih. V rednem delu bodo moštva igrala po dvokrožnem ligaškem sistemu (vsako moštvo proti vsakemu bo igralo tekmo doma in na tujem), za zmago v rednem delu bodo moštva prejela tri točke, za zmago v podaljšku z zlatim golom oziroma po izvajanju kazenskih strelov po dve točki in tudi za poraz v podaljšku oziroma po kazenskih strelih 1 točko. V končnici bo osem moštev igralo tekme v treh krogih na izpadanje, in sicer bo prvouvrščeno moštvo rednega dela igralo proti osmemu, drugo proti sedmemu ... v vsakem krogu končnice se bo igralo na dve zmagi, prvi dve tekmi bosta na igrišču višje uvrščenega moštva v rednem delu. Razpored tekmovanja, ki bo zaradi velike razdalje med klubi prilagojen tako, da bodo hrvaška in slovenska moštva na enem gostovanju na Poljskem igrala proti vsem tamkajšnjim klubom in obratno, bo predstavljen pred koncem julija. Pravico nastopa v Mednarodni hokejski ligi bodo imeli registrirani igralci pri nacionalnih zvezah, število tujih igralcev ne bo omejeno, prestopi igralcev med klubi MHL pa ne bodo dovoljeni. Boštjan Bogataj Jeseniški hokejisti tudi poleti brez počitka Jesenice - V vodstvu hokejskega kluba Acroni Jesenice pred prihajajočo novo sezono ne skrivajo velikih ambicij in pričakovanj. Največji in hkrati najtežji izziv bo državno prvenstvo. Po desetih "sušnih" letih in na večno nehvaležnem mestu podprvakov so trdno odločeni, da prekinejo prevlado ljubljanskih "zmajev" v vrhu slovenskega hokeja. Temu cilju so povsem podrejene vse priprave. Čeprav smo sredi vročega poletja, hokejisti ne poznajo počitka. Junija so opravili zahtevne kondicijske treninge. Obiskovali sojin skorajda vsi igralci, manjkali so le nekateri zaradi drugih obveznosti. "Nadaljujemo lani zastavljene cilje," pravi direktor HK Acroni Drago Mlinarec. "Predvsem je pomembno, da ekipa drži skupaj. To se je pokazalo na junijskih pripravah, ki so bile veliko boljše in kvalitetnejše kot prejšnja leta. Po več letih imamo tudi to prednost, da trener iz prejšnje sezone nadaljuje delo. Roman Pristov bo zagotovo znal še bolj motivirati ekipo in ji vnesti potrebno samozavest. Upam, da bo ekipa ostala v sedanji sestavi in da v prestopnem roku ne bomo izgubili kvalitetnih igralcev. Zaenkrat je znano le, da bo Miha Rebolj v prihodnji sezoni igral za češko moštvo Litvinov, čeprav zaenkrat nimam še v roki potrebnih papirjev za prestop. J.R. HITROSTNO ROLANJE Uspešni v evropskem pokalu Kranj - Minuli konec tedna so naši reprezentanti v hitrostnem rola-nju nastopili na tradicionalnem tekmovanju za evropski pokal, katerega seje v zadnjih letih udeležujejo tudi tekmovalci iz neevropskih držav. Tokrat so nastopili tudi Argentinci in Kolumbijci. Slednji so bili lani na svetovnem prvenstvu najuspešnejša država, tako daje bila kvaliteta na evropskem pokalu zagotovljena. Glavna lastnost tekmovanja je bila slaba organizacija, saj se je tekmovanje začelo s skoraj enourno zamudo. Poleg tega so bili trenerji slabo obveščeni o sprotnem dogajanju na tekmovanju. Glede na to, da bodo naslednje leto tu svetovno prvenstvo, je bil ta evropski pokal slaba popotnica. Rezultati naših tekmovalcev v konkurenci 18 držav so bili izredni. Če upoštevamo dejstvo, da so tekmovalci sredi priprav na bližajoče se evropsko prvenstvo, pa so bili celo zelo dobri. Najboljši nastop so naši pokazali na štafeti, kjer so zasedli 4. mesto. Reprezentančni nastopi se sedaj vrstijo zelo pogosto, saj bo od srede, 9. julija, začelo kadetsko in mladinsko evropsko prvenstvo na Nizozemskem. V reprezentanco so izbrani Gašper Koprivec, Nino Batagelj, Nastja Gradišar in Jasna Vidic (vsi Rolerski klub Kranj), David Solarič (ŠD Dokonča Lendava) in Tina Kuplen (RK Murska Sobota). Vodja poti bo Ladislav Solarič (predsednik ZKŠS), trenerka Tina Šmid in mednarodni sodnik Aleš Gros (oba iz Kranja). B.B. ALPINIZEM___________ Načrte odprave podira vreme Kranj - Aklimatizacijo Humarjeve odprave v Messnerjevi smeri gore Nanga Parbat je tudi prejšnji teden oviralo vreme. V četrtek, 3. julija, so se Tomaž Humar, Tomo Drolec, Boštjan Repinc in Matej Mošnik vzpeli do tabora 1 na višini 5000 metrov. Tam so ugotovili, da je šotor zalila voda in zmočila spalne vreče, hrano ter plezalno opremo. Dan zatem so kljub slabim razmeram vzpon nadaljevali proti predvidenemu taboru 2. Zaradi pretoplega vremena so se ves čas sprožali ledni in kamniti plazovi, a na srečo niso nikogar poškodovali. Ker alpinisti niso dosegli želene višine 6300 metrov do večera, so postavili zasilni šotor na izkopani polici nižje v smeri. K taki odločitvi je pripomogel tudi Tomažev pogovor s prijateljem Stipetom Božičem, ki je prispel v bazo z Joškom Bojičem minuli petek. S.S. REŠET, D.O.O., KRANJ Huje 9, 4000 Kranj Gradbeno podjetje, ki se pretežno ukvarja z nizkimi gradnjami, želi zaposliti MEHANIKA GRADBENE MEHANIZACIJE Pogoji: - IV. stopnja - mehanik - vozniški izpit B kategorije - dve leti delovnih izkušenj - odslužen vojaški rok Delovno razmerje bomo sklenili za poizkusno dobo z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite na zgoraj naveden naslov v roku 8 dni po objavi. Dodatne informacije dobite na GSM 041 651 085. POLTCOM Predelava plastičnih mas in orodjarstvo, Škofja Loka, d,o.o. Orodjarji! Podjetje POLYCOM ŠKOFJA LOKA zaradi širitve proizvodne dejavnosti nudi enkratno priložnost za zaposlitev v novem strojnem parku orodjarskega centra. Prosta delovna mesta (pogoji za zasedbo) 1. VODJA ORODJARNE za izdelavo orodij za predelavo plastičnih mas (en delavec) □ zahtevana VII. stopnja izobrazbe strojne smeri □ poznavanje programskega orodja Pro/Engenieer, Autocad, Mastercam j aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika Od kandidata se zahteva samostojno delo na področju vodenja in korigiranja del v delovnih procesih z odličnim poznavanjem konstrukcije orodja, kakor tudi operativnega dela v orodjarni z obvladovanjem timskega dela. 2. KONSTRUKTER ORODIJ za brizganje plastike (en delavec) J zahtevana VII. stopnja izobrazbe strojne smeri □ obvladovanje programskega orodja Pro/Engenieer j aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika Od kandidata se zahteva samostojno delo na področju konstrukcije orodja s poznavanjem timskega dela. 3. NC - PROGRAMER za žično erozijo (en delavec) j zahtevana VII. ali VI. stopnja izobrazbe strojne smeri □ obvladovanje programskega orodja Pro/Engenieer, Mastercam, Autocad j aktivno znanje angleškega jezika Od kandidata se zahteva samostojno delo na področju modeliranja in priprave programov za CNC tehnologijo. 4. NC - PROGRAMER za obdelovalni center (en delavec) □ zahtevana VII. ali VI. stopnja izobrazbe strojne smeri j obvladovanje programskega orodja Pro/Engenieer, Mastercam, Autopcard j aktivno znanje angleškega jezika Od kandidata se zahteva samostojno delo na področju modeliranja in priprave programov za CNC tehnologijo. 5. OPERATER na CNC stroju za žično erozijo (en delavec) □ zahtevana VI. ali V. stopnja izobrazbe strojne smeri □ poznavanje programskega orodja Mastercam, Autocad, Bobcad in podobnih programov j pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika Od kandidata se zahteva samostojno delo na področju izdelave enostavnih programov za CNC tehnologijo. 6. OPERATER na CNC obdelovalnem stroju (en delavec) J zahtevana VI. ali V. stopnja izobrazbe strojne smeri □ poznavanje programskih orodij Mastercam, Autoad, Bobcad, ter priprava enostavnih programov za CNC tehnologijo □ pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika Od kandidata se zahteva samostojno delo na obdelovalnem stroju s poznavanjem tehnologije odrezovanja. 7. OPERATER na CNC potopni eroziji in stroju za potopno prebijanje (en delavec) j zahtevana VI. ali V. stopnja izobrazbe strojne semri j poznavanje tehnologije klasičnega erodiranja, ter priprave programov za CNC erodiranje Li pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika Od kandidata se zahteva samostojno delo na potopni CNC eroziji in potopnem prebijanju. 8. ORODJAR SPECIALIST za ročno sestavljanje novih orodij (en delavec) j zahtevana V. ali IV. stopnja izobrazbe strojne smeri □ CNC tehnologij, kakor tudi obvladovanje pregleda orodne dokumentacije J pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika Od kanidata se zahteva samostojno delo na klasičnih orodjarskih strojih in dobro poznavanje orodjarskih naprav in pripomočkov ter merilne opreme. Pričakujemo tudi, da kandidati dobro obvladujejo programska orodja Word, Excel in Outlook Express v Windows okolju in imajo minimalno 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. V podpis bomo ponudili pogodbo o zapositvi za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim rokom. Kandidate prosimo, da vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtev za zasedbo določenega delovnega mesta pošljete do 31. 7. 2003 na naslov: I.S.S., d.o.o., Kadrovsko in poslovno svetovanje, Koroška cesta 53 c, 4000 Kranj (s pripisom: Za POLYCOM). PlAVA IAGUNA PLAVA LAGUNA POREČ Vas vabi v vaše sončne lagune! HOTEL PLAVI*** - cena polpenziona od 26. 6. do 18. 7. že od 37 po osebi na dan HOTEL DELFIN** - cena polpenziona že od 30 po osebi na dan Novoobnovljeno apartmajsko naselje LAGUNA BELLEVUE*** - dnevni najem apartmaja v času do 18. 7. za 4 osebe že od 105.-APP. ASTRA** - dnevni najem za 4 osebe že od 76.- Obnovljeni AUTOKAMPI: ZELENA LAGUNA***, BIJELA UVALA*** in NATURIST CENTAR ULIKA*** prostor za 2 osebi do 18. 7. že od 19,30 na dan UGODNI POPUSTI ZA OTROKE! INFORMACIJE IN REZERVACIJE V VAŠI TURISTIČNI AGENCIJI ALI PA PRI PLAVA LAGUNA POREČ tel. 00385-52-410-136, 410-101 fax. 00385-52-451-044 internet: www.plavalaguna.hr e-pošta: mail@plavalaguna.hr Poiščite nas tudi na TELETEXTU P0P-TV in Kanal A str. 185 Na tleh sed' pa štrika ne spust'! Na eni strani so Jezerjani vlekli štrik in iz grl jelendolskih tekmovalcev je prihajal "horuk". Smeh se je prepletal z navijanjem, gledalci so uživali, zadnji tekmovalec jelendolske ekipe se je pri vleki vrvi odločil, da bo sodeloval sede. Podljubelj - Velikokrat se vprašamo, kje je meja med športom in rekreacijo, kaj je zabava, kaj resno tekmovanje. Ko dobiš vabilo za kmečke igre misliš, da prireditev ne spada pod oznako rekreacije, saj so igre vendar kmečke. Potem pa prideš na prireditev, vidiš zadevo od blizu in rečeš, hudiča, saj tu pa vendar najdeš vse: zabavne ljudi, rekreativne navdušence in ekipe polne športnega duha, ki ne tekmujejo ravno v olimpijskih disciplinah, pa vendar se je najboljša ekipa na igre pripravljala skoraj teden dni. Glede na to, da sem dan poprej govorila z nekim krovcem iz Savinjske doline, ki mi je lepo razložil, daje stvar pač taka, da zakaj pa ne bi jaz enkrat napisala nek "rekreativen" članek o krovcih. Neumno sem ga pogledala in vprašala, kaj vendar bi bilo rekreativnega pri pokrivanju streh. Glede na opis dela, sem ugotovila, da bi lahko pisala o padanju s streh, kar je sicer bolj poredko, pa vendar se kakemu nesrečnežu pripeti tudi to. Najbolj so rekreativno razpoloženi predvsem takrat, ko zabijajo, nosijo, sestavljajo in predvsem nabirajo kilometre po strehi sem ter tja. Prenašanje orodja in dvigovanje kladiva, obvladovanje vrtoglavice, non stop počepi - rekreativna telovadba zlita s poklicem, boljša od vsakega fitnesa in aerobike. Ugotovila sem, da se vsako resno področje lahko pokriva z rekreativnim, s tistim, kar ni ravno nuja, je pa lahko veselje, če pa nekateri združijo še prijetno s koristnim, pa je še toliko boljše. Tretje vaške igre Tako so vaške kmečke igre pokazale, da je zdrav duh doma v zdravem telesu tudi takrat, ko nekdo žaga drva ali vleče vrv. Tokrat so jih pripravili že tretjič. V zabavnih igrah s kmečko tematiko so se pomerile osemčlanske ekipe. Polovico ekipe je sestavljal ženski del. Ekipe so tekmovale v košnji, grabljenju, skakanju z vrečo, vožnji sena z vozom, žaganju hloda z "amerikanko" in skladanju metrskih drva. Predsednik turističnega društva Podljubelj Anton Kavčič je razložil, da so igre vsako leto v drugi dolini in kljub temu, da so igre naravnane bolj v smeri druženja, tekmovalci nanje gledajo precej resno: "Pravila iger se od ene do druge razlikujejo. Tekmovalci so omejeni časovno, šteje pa tudi kakovost - tam, kjer lahko. Vsaka ekipa pa na koncu prejme praktične nagrade." Po končanem tekmovalnem delu so v avtokampu, v Podljubelju, kjer so bile igre, poskrbeli tudi za prijetno druženje z ansamblom Fantje z vasi, predstavili pa so še zgodbo o zasutju prvotnega Tržiča. Ženska moč voditeljstva Povprašali smo vodje ekip, kako je s pripravami na tovrstne igre. Obstaja kak poseben trening, je dovolj le talent ali največjo vlogo odigra dobra volja ali le "surova" kmečka moč na dan tekmovanja. Odgovorov je bilo nekaj zelo zanimivih, strategije ekip so bile različne, ena si je omislila celo mentorja, kar pa se je na koncu izkazalo za precej dobro odločitev. Festival Carniola junij-seprember-Z003 GOOĐ'/VEAR Grad Khislstein, četrtek, 10.7. ob 21:00 Matjaž Javšnik, Valter Dragan: Pitje po Evropi rad Khislstein, sobota, 12.7. ob 21:00 Michael Langer & Woody Mann 10.7. 12.7.2003 Poletna Šola CapOCire Prijave Študentski servis Cmok www.FesrivalCarniola.com triglav Jezerjan Silvo Plaznik je z veseljem povedal, da trenutno za njegovo ekipo kaže zelo dobro: "Po prvih dveh igrah smo drugi. Pripravljali smo se kar Silvo Plaznik dva Sicer hrani (op.p.: ja je večera, bolj ob in pijači strateg i- včasih Goran Dragičevič pomembnejša od moči), vendar so te igre tako namenjene bolj draženju kot tekmovalnosti. Računamo, da bo letos z našo uvrstitvijo bolje kot lani. Lani so bile igre v Lomu. Bili smo zadnji. Je pa res, da smo bili prvi, ki smo pripravili vaške igre štirih dolin. S pripravami s tovrstno prireditev je veliko dela, vendar če je vreme lepo, pride veliko ljudi in je trud poplačan." Podljubeljčani se niso kaj veliko pripravljali. Goran Dragičevič je povedal, da dajejo prednost druženju pred zmago. Ker pa so bile igre tokrat "na njihovem terenu", so imeli s Turističnim društvom Podljubelj precej dela pri organizaciji in jim je manj časa ostalo za priprave. Jelendol - Dolina je imela žensko vodjo ekipe in po končani tretji igri so bili v vodstvu. Vesna Stefe je delo vodje ekipe vzela resno. V Jelendolu so bili prvi, ki so sploh razmišljali o vaških kmečkih igrah. Pripravili so jih le za svojo vas, potem se je stvar počasi izoblikovala v, tekmovanje, kot že večkrat omenjeno, štirih dolin. "Veste, pri nas, če se pošalim, imamo zemlje toliko, kot jo je v tegelcih in zato smo se za današnje vaške igre precej pripravljali. Imeli smo mentorja Zdravka, ki je zelo vesten in tudi celotna ekipa je priprave na tekmovanje vzela zelo resno. Tako da smo imeli kar pet dni vaj. Moram priznati, da me ekipa uboga. Sicer igre res bolj temeljijo na družabnem srečanju, vendar če je še rezultat, potem je trud še toliko bolj poplačan. " Silvo Godnov pa je svojo ekipo tekmovalcev pripeljal iz Loma pod Storži-čem: "Imeli smo nekaj treninga. Vse skupaj jemljemo bolj za šalo kot zares, vendar zaenkrat s svojim znanjem in uvrstitvijo kar dobro Silvo Godnov stojimo. Smo pa optimistični. Lani smo bili prvi. Sicer so vsako leto igre standardne, razen zadnje, ki pa jo največkrat pozna le organizator iger, ker je vedno* druga in pomeni neke vrste igro presenečenja." Kljub temu, da so vaške kmečke igre sestavljene iz iger na kmečko tematiko, ne primanjkuje tekmovalnosti. Na koncu se je izkazalo, da žensko vodstvo ne pomeni nujno slabega rezultata, saj je ekipa Jelendol -Dolina zmagala, Jezerjani so bili drugi, Lom pod Storžičem je pristal na tretjem mestu, zadnji pa so bili domačini, kar pa ni vplivalo na njihovo razpoloženje in so se z veseljem zabavali tudi po končanem tekmovalnem delu. Alenka Brun, foto: Tina Doki Dvaindvajseti maraton Franja uspel Dobje - V objektiv smo ujeli par izmed pisane druščine udeležencev maratona Franja, ki ga slovenski ljubitelji kolesarjenja že dodobra poznajo. Deževne kaplje so nekatere udeležence na 150-kilometrski preizkušnji za trenutek ustavile, vendar ne zaustavile. Vesna Stefe Letos je maraton prvič doživel start v BTC Cityu, udeležencev pa je bilo veliko. Končna številka seje gibala okoli 1400. Nekateri so maraton vzeli zelo resno, poleg številnih rekreativnih kolesarjev pa se je pojavilo tudi precej znanih slovenskih obrazov. Ker pa je maraton mišljen kot rekreativna prireditev, je na koncu naneslo tako,da je zmagal Gorenjec Jure Robič, znan ultramaratonec z Jesenic, ki je na Franji sodeloval že petič. A.B., foto: Boštjan Bogataj ŠPORTNI * REKREATIVNI * EKSTREMNI * ZANIMIVI Letošnja sezona zelo uspešna Bled - Plesno društvo Blejski plesni studio je končalo letošnjo plesno sezono, ki je bila ena najuspešnejših doslej. Člani omenjenega društva so bili med najboljšimi v državi v kategorijah disco dance, show dance in hip hop, veliko pa se jih je udeležilo tudi Svetovnega prvenstva v show plesih, ki je bilo v Ljubljani. *'\ 1'ROBANKA V Blejskem plesnem studiu pleše že več kot 180 plesalcev z Bleda, Jesenic, iz Lesc, Radovljice in Žirovnice, večina deklet, dečkov je le dober ducat. Društvo deluje že od leta 1986, vodi ga Ljubo Sarčevič, večje plesne uspehe pa so plesalci dosegli po letu 1990. In prav dobre uvrstitve so spodbudile mlade k plesni dejavnosti in povečanju članstva. V blejskem plesnem studiu plešejo plesalke in plesalci stari od 4. do 18. leta, strokovni vodja je plesni učitelj Jadran Zivkovič, mlade člane pa v plesnih korakih urijo tudi trenerji Vesna Aleksič, Vesna Požar, Metka Terseglav in Miha Krušič. Mladi nabirajo znanje v plesnih kategorijah hip-hop, show dance, jazz balet, step in disco dance. Največje uspehe dosegajo Tačke (Nina in Tina Šarčevič, Anja Radonjič, Tjaša Kobal, Teja Burja in Miša Ferjan), ki so lani postale svetovne prvakinje v disco dancu, letos so postale državne prvak- inje v kategoriji disco dance, odlični pa so bili tudi plesalci v kategorijah hip-hop, disco denarja pa dobimo iz občinskega proračuna in od nastopov. Želimo si, da bi se za ples odločili tudi več dečkov in da bi v novi sezoni imeli več nastopov tudi na Bledu," je povedala tajnica društva Marjana Burja. Jeseni bodo začeli s pripravami na svetovno prvenstvo v show Plesalke in plesalci Plesnega studia Bled zadnja leta posegajo po najvišjih mestih. dance solo in v show dancu. "Letošnja sezona spada med najuspešnejše doslej. K uspešnemu delovanju društva veliko prispevajo starši, saj ga financirajo skupaj s sponzorji, nekaj plesih za kategoriji disco dance in jazz balet, vpisi novih plesalcev bodo v začetku septembra, vpisnih omejitev pa ne bo. Renata Škrjanc, foto: arhiv Blejskega plesnega studia V teniških copatah čez Plemenice Že tretja preventivna akcija policistov gorske enote na različnih poteh na Triglav. Vse več planincev hodi s čeladami in so primemo oblečeni, vedno pa se najde kdo, ki po zavarovanih skalnatih poteh hodi z roko v žepu. Mojstrana - Lani se je v slovenskih gorah poškodovalo 190 obiskovalcev, od tega 85 huje, 30 pohodnikov pa je umrlo. Največ nesreč se je zgodilo na gorskih poteh - 64 odstotkov. Po podatkih Planinske zveze Slovenije število pohodnikov stalno raste, največ jih je junija in avgusta, ko se ob vikendih zgodi kar 60 odstotkov nesreč. Najpogostejši vzrok je padec, zdrs, neprimerna oprema in slaba telesna in duševna pripravljenost. Ti statistični podatki so že pred leti spodbudili tudi slovensko policijo, da je s policisti, pripadniki gorskih enot in v sodelovanju z nadzorniki Triglavskega narodnega parka poleti pripravila več preventivnih akcij na najbolj obiskanih planinskih poteh. Policisti posebnih policijskih enot in gorske enote generalne policijske uprave so pohodnike na najbolj obiskanih poteh, ki vodijo na Triglav, vljudno ustavili in jih neposredno seznanjali o nevarnostih v gorah, jim svetovali, kako naj ravnajo v primerih, ko se znajdejo v težavah, jim dali nasvete o opremi, obutvi in nasvete za varno gibanje. Obenem so varovali prireditve v gorah in pregledali tudi stanje s področja javnega reda ter novega zakona o prijavi prebivališča oziroma evidence gostov po kočah. Zanimalo jih tudi je, koliko oskrbniki vedo o obveščanju v primeru nesreč, KRIMINAL nadzornike Triglavskega parka pa so zanimale kršitve s področja varstva okolja in zakona o TNP. Letos je bila že tretja gorska preventivna akcija, v kateri je sodelovalo dvanajst policistov gorske policijske enote iz Kranja, Celja, Ljubljane, Slovenj Gradca, Maribora in Nove Gorice in osem nadzornikov TNP, ki so se iz petih različnih smereh napotili na Triglav. V Vratih smo se pogovarjali z vodjem akcije Dragom Zad-nikarjem iz generalne policijske uprave, Robertom Kraljem, vodjem za terenske akcij, ki je leta 1997 skupaj z Izidorjem Koflerjem začel s temi akcijami in Radom Legatom, nadzornikom Triglavskega narodnega parka. Skupaj z Matjažem Jesenkom in Bojanom Triglavom so se popoldne vrnili iz svojega "obhoda": čez najtežjo triglavsko pot čez Plemenice na Triglav in povratek po poti čez Prag. "Na Triglav smo policisti krenili iz Bohinja, Trente, Sedmerih jezer, Pokljuke in dve ekipi iz Vrat. Mi smo na poti srečali družino iz Nove Gorice, zgledno planinsko opremljeno: dva otroka privezana na vrvi, s čeladami, planinskimi čevlji. Tudi angleška državljana sta bila zgledno opremljena. Drug primer pa je bil obupen: člani planinskega društva Velebit iz Zagreba, organizirana skupina, Skupina policistov, ki je krenila po najtežji poti čez Plemenice: od leve Rado Legat, TNP, Matjaž Jesenek, Bojan Triglav, Drago Zadnikar in Robert Kralj. so bili oblečeni za mestni sprehod v teniških copatah, šli pa so po najtežji Bambergovi poti. Bili so vsi izčrpani, vodja pa nas je spraševal, kako najhitreje priti v Vrata. Vse, ki so bili neprimerno opremljeni, smo opozorili, oskrbnika planinske koče, ki ni vodil knjige gostov, pa bomo prijavili sodniku za prekrške. Izdana so bila štiri opozorila zaradi kršenja zakona o TNP, spanja v spalnih vrečah in trganja planinskega cvetja. Sicer pa opažamo, da vse več planincev hodi s čeladami in da so primerno oblečeni, da pa se vedno najde kdo, ki po zavarovanih skalnatih poteh hodi brezbrižno in z roko v žepu. Naš interes je, da bi te preven- Taksista zvabili in oropali Ponarejeni bankovci Kranj - Neznanec naj bi v petek, 4. julija, ob devetih zvečer po telefonu pokiical taksista in ga zaprosil za prevoz z Bobovka na brniško letališče. Ko je taksist pripeljal na dogovorjeno mesto, naj bi ga tam dejansko čakal moški s kovčkom. Kovček je taksist spravljal v avto, takrat pa naj bi iz gozda prišli štirje neznanci, ga obstopili in vrgli po tleh. Medtem naj bi eden od njih sedel v taxi mercedes-benz turbo diesel, kovinsko srebrne barve, z registrsko oznako KR L6-042 in se odpeljal v neznano. Policisti so na podlagi zbranih obvestil ugotovili, da ni šlo za rop, zato bodo prijavitelja, 49-letnega D.S. iz Kranja ovadili kaznivega dejanja krive ovadbe. Avto naj bi namreč D.S. že leta 2001 prodal 32-letnemu M.F., vendar mu ga do 4. julija letos kljub notarsko overjeni kupoprodajni pogodbi ni hotel izročiti. M.F. seje očitno odločil, da bo do kupljenega avta prišel na svoj način, s tem pa naj bi zagrešil kaznivo dejanje samovoljnosti. Kroj brez umetniških slik Škofja Loka - Med 18. in 20. junijem, ko so ravno prenavljali prostore, so iz pisarne podjetja Kroj izginile štiri umetniške slike, vredne skupaj okrog 2,5 milijona tolarjev. Gre za dve približno trideset let stari olji akademskega slikarja Petra Adamiča z motivom pokrajine oziroma hiše z mlinom in potokom - obe sta veliki meter krat poldrugi meter -, za dvajset let staro sliko naivca Jožeta Peternelja Mauserja z motivom zimske pokrajine, veliko 60 krat 60 centimetrov, in za približno enako star akvarel Dore Plestenjak z motivom škofjeloške pokrajine, velik meter krat 80 centimetrov. Za tatvino so policisti zvedeli šele 4. julija. Turek prosil za azil Dovje - Policisti z mejne postaje Kranjska Gora so v nedeljo v bližini avtobusnega postajališča na Dovjem preverili turškega državljana, za katerega so sumili, da je ilegalno prestopil državno mejo. Turek je med postopkom zaprosil za azil, zato so ga predali v azilni dom v Ljubljani. Kranj - V eni' od kranjskih avtošol je nekdo v četrtek popoldne vnovčil dva bankovca za 5000 tolarjev, za katerega sumijo, da sta ponarejena. Poslali ju bodo v analizo. Starejši mladoletnik iz Kranja pa je naslednjega dne zvečer v okrepčevalnici v Poštni ulici vnovčil ponarejen bankovec za 10.000 tolarjev. Mladoletnika bodo kazensko ovadili. Denarnica v odprti torbi Jesenice - V soboto dopoldne je nekdo segel v odprto nakupovalno torbo starejše ženske, ki je vstopala na pošto na Jesenicah ter ji zmak-nil denarnico z denarjem in osebnimi dokumenti. Lastnico je oškodoval za okrog 25.000 tolarjev. Vlomi in tatvine Jesenice - V noči na 3. julij je nekdo vlomil v gostinski lokal kava bar Tržnica na C. maršala Tita ter odnesel za okrog 100.000 tolarjev denarja, alkoholnih in drugih pijač ter cigaret. Dve noči kasneje pa so imeli neželenega obiskovalca v skladišču gradbenega podjetja v betonarni Hruši-ca. Ukradel je dve kotni brusilki, vredni skupaj približno 30.000 tolarjev. Hrastje - Med 30. junijem in 4. julijem je neznance vlomil v brunarico nogometnega kluba Hrastje. Odnesel je trideset nogometnih žog, vrednih 200.000 tolarjev. Kranj - Neznani vlomilec je v noči s petka na soboto iz trgovine s spodnjim perilom ukradel 25.000 tolarjev, iz drogerije pa 15.000 tolarjev. Blejska Dobrava - V soboto zvečer je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo na Blejski Dobravi, preiskal vse prostore in v dnevni sobi našel tri bankovce po 500 evrov, ki jih je seveda veselo odnesel s seboj. Bled - V noči s sobote na nedeljo pa je nekdo poskušal vlomiti v market na Bledu pri kletnih vratih. Ni mu uspelo, zato je vlomil kar glavna vrata. Odnesel je večjo količino cigaret in drugih izdelkov. H.J. tivne akcije, ki jih je javnost dobro sprejela, razširili tudi na obiskane Kamniško - savinjske Alpe in drugam, kjer je veliko obiskovalcev." Darinka Sedej NESREČE Padel z lestve Podnart - 48-letni Kranjčan je v soboto, 5. julija, dopoldne v gostinskem lokalu Mojca v Podnartu popravljal osvetljavo. Leseno lestev brez varoval je naslonil ha steno in splezal nanjo. Ko je bil približno dva metra in pol visoko, je lestev spodneslo, padel je na tla in se hudo ranil. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Gorski nesreči Ledine - V nedeljo popoldne sta planinca, doma iz Grosupljega, sestopala z Ledin. Na kakšnih dveh tretjinah prehojene poti proti Zg. Jezerskemu je 55-letni A.R. na spolzkem in strmem pobočju izgubil ravnotežje in padel osem metrov globoko. K sreči se je z rokami ujel za podrast, prijatelj pa ga je potegnil na varno. Kljub sreči je imel Grosupeljčan riude poškodbe noge, tako da so ga reševalci s policijskim helikopterjem prepeljali v Klinični center. Kumlehova glava - Istega dne so reševalci s helikopterjem pomagali do zdravnikov tudi 71-letni FK. iz Medvod, ki je zjutraj v organizirani skupini planinskega društva Medvode krenila po ne-markirani planinski poti na Mavrinec ter nato po brezpotju na Kum-lehovo glavo. Med vračanjem po vzhodni strani Kumleha, približno 200 metrov nad sedlom, kjer se pot odcepi na Mavrinec, je FK. zdrsnilo. Po kakšnih petdesetih metrih seje hudo ranjena ustavila za večjo skalo. Izsledili pobeglega voznika Blejska Dobrava - Jeseniški policisti so odkrili voznika, ki je sredi junija na Blejski Dobravi z osebnim avtom zbil pešca in peljal naprej. 54-letnega Jeseničana M.G., voznika suzukija samurai, bodo kazensko ovadili. Brez dovoljenja, pa še pijan Škofja Loka - Srečanje s sodnikom za prekrške pa so škofjeloški policisti obljubili 33-letnemu P.P., ki so ga v četrtek v osebnem avtu ustavili na Partizanski cesti. Elektronski alkotest je pokazal kar 2,69 grama alkohola, voznik pa je bil tudi brez veljavnega vozniškega dovoljenja. H.J. Vojaški piloti tudi rešujejo Plovila in oprema 15. brigade vojaškega letalstva so predraga, da bi bila slabo izkoriščena. Letos do junija že enajst reševanj in osemnajst gašenj požarov. Brnik - Poveljnik 15. brigade vojaškega letalstva podpolkovnik Igor Zalokar s sodelavci je v petek predstavil plovila, opremo in usposobljenost moštev, ki sodelujejo tudi v civilnem sistemu zaščite in reševanja Hudi ter premoženja. V njem uporabljajo helikopterje beli -skupaj jih imajo osem - prihodnje leto nameravajo vklju-Igor Zalokar čiti tudi nova, zmogljivejša helikopterja cougar, na katerih se usposablja šest pilotov. Reševalni helikopterji so opremljeni z vitlo za pomoč ljudem v gorah, prilagojeni tudi za nočno letenje, medtem ko so letala tur-bolet in pilatus primerna predvsem za opazovanje, gašenje požarov in prevoze tovora ter večjega števila ljudi. praksi, niso problem slabih odnosov, ampak naključij. V 15. brigadi vojaškega letalstva se trudijo, da bi bili čim bolj izkoriščeni, tako podnevi kot ponoči, za nočno reševanje se tudi že usposabljajo z očali za nočno letenje. Vse akcije so doslej opravili varno, brez nes- Lani so posadke' vojaških plovil opravila 41 reševanj in sodelovala pri gašenju dveh požarov, letos do junija pa so sodelovala v enajstih reševalnih akcijah in kar osemnajstih gašenjih. Potreba, da so pripadniki 15. brigade vojaškega letalstva usposobljeni tudi za gorsko reševanje, se je pokazala leta 1994. Igor Zalokar je povedal, da z letalsko policijsko enoto na Brniku dobro sodelujejo in da napake, ki se včasih pokažejo v reč, kakovost pa se bo še bolj dvignila naslednje leto, ko bodo v sistem zaščite in reševanja vključili tudi helikopterja cougar. Ta helikopter je dejansko dražji, porabi približno 40 odstotkov več goriva kot beli. hkrati pa je tudi nekajkrat zmogljivejši. Da je brigada res usposobljena za reševanje, so po petkovi tiskovni konferenci dokazali tudi s prikazom reševanja z vitlom in prikazom gašenja požara. Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič Bencinsko ročko "peljal" s seboj Voklo - Dokaj neobičajen in na srečo redek primer se je zgodil v nedeljo okrog desetih dopoldne na Petrolovem bencinskem servisu ob avtocesti v Voklem. Nemški turist A.M. je v svoj avto točil 95-oktanski bencin, medtem preveril hladilno tekočino, ženo pa poslal v prodajalno. Ko se je vrnila, je v prepričanju, da je plačala gorivo, zaprl "havbo", sedel v avto in speljal. Pri tem je potegnil za seboj ročko črpalke, ki je bila še vedno zataknjena v ustju cevi rezervoarja, ter jo odtrgal. Iz nje je izteklo 54 litrov bencina, ki so ga z lovilci nato zadržali kranjski poklicni gasilci, ga nevtralizirali in posrkali, delavci servisa pa so poskrbeli za gorivo, ki je steklo v lovilne jaške. H.J. GORENJSKI GLAS »12. STRAN ZGODBA / info@q-qlas.si Torek, 8. julija 2003 Pot na tuje ni bil prijeten sprehod Nedelja je bila namenjena izseljencem. Številni med njimi so prišli v teh dneh domov: starejši na svoje domove in na obisk domačih, prijateljev in znancev,-mlajši pa na domove svojih staršev ali starih staršev. Na Bledu je bilo tradicionalno Srečanje v moji deželi. Letos so se izseljenci prvič organizirano povzpeli na Triglav. Srečanje v moji deželi je bilo že drugič zapored organizirano na Bledu na prvo julijsko nedeljo, kije postala že tradicionalna nedelja slovenskih izseljencev. Prišlo jih je več tisoč in ko je povezovalec programa Sašo Hribar klical, od kod je kdo, jih je bilo največ iz Avstralije. Tudi slavnostni govornik je bil iz Avstralije. Ta čast je pripadla Lojzetu Košoroku iz Ljutomera, ki je zaradi razmer doma leta 1952 odšel na tuje, leta 1959 pa je prišel v Avstralijo. Prvega maja letos se je z ženo Marijo vrnil za stalno domov. Lojze Košorok "Pot izseljenca ni bila za nikogar lahka in naj nihče ne misli, daje bila to le avantura ali prijeten sprehod skozi življenje. Vsi, predvsem pa tisti, ki smo odšli na tuje kot begunci, smo plačali svoj davek. Res je, da se je večina Slovencev relativno dobro znašla, vendar se jih je veliko izgubilo. Nekateri so to odločitev plačali z življenjem, drugi so duševno zboleli. A o tem se ne govori, to pozabljamo ... Govori se o teh, ki so nadpovprečno uspeli. Večini je uspelo, da so si postavili svoj dom, si ustvarili družine. Računamo, da se je v Avstraliji naselilo okrog 30.000 Slovencev. Uspeli smo predvsem zato, ker smo Slovenci delavni in ker je avstralska država takrat potrebovala mlado delovno silo, ki je ni nič stala. Slovenci smo predvsem v večjih mestih, kjer smo živeli strnjeno, ustanavljali društva in se tam tudi družabno in kulturno udej-stvovali. Tako so zrasli slovenski domovi, kjer smo našli košček domovine. Nje nismo nikoli Janez Mlinar pozabili in zatajili. Nasprotno, hrepeneli smo po njej, hoteli in želeli smo ostati del nje. Slovenci po svetu, tudi v Avstraliji, kamor smo se razbežali, smo začeli graditi svoje domove in cerkve. Prišla so leta in otroci. Potrebno je bilo misliti na njihovo vzgojo in šolo. V Avstraliji nismo imeli intelektualcev, da bi učili in vzgajali mladino, kar je uspevalo Slovencem v Argentini. Vendar nismo hoteli odžagati zadnje zelene veje iz narodovega telesa. Zato smo se proti koncu šestdesetih let preteklega stoletja povezali s Slovensko izseljensko matico," je dejal Lojze Košorok, kije bil junija, koje jugoslovanska vojska napadla Slovenijo, delegat na ustanovnem zboru Svetovnega slovenskega kongresa. "Ne morem pozabiti, kako je bil slovenski narod takrat enoten. Bili smo ena sama velika družina. Takrat sem se počutil ponosnega, da sem Slovenec. Doživel sem dan, za katerega se je splačalo živeti. Danes me boli, da se narod deli na dva sloja, na revnega in bogatega. Mi Slovenci tega ne bi smeli dovoliti. Boli me, da se ne zmoremo spraviti in se zaradi zgodovine prerekamo že 12 let. Čas je, da se vprašamo, kje in kdaj so že odšli v večnost vsi akterji, ki so povzročili drugo svetovno vojno. Živi le še peščica udeležencev vojne na obeh straneh, med zmagovalci in poraženci. Ti so bili takrat mladi in niso povzročili vojne. Bili so žrtve manipulantov na obeh straneh. Tudi Slovenci, ki so sodelovali v bratomorni vojni. Zakaj se pri spravi ne zgledujemo po Španiji, Franciji, Italiji, Nemčiji in Norveški. Oni so se znali spraviti, mi pa ne." Lojze Košorok je opozoril slovensko oblast na strahovit birokratizem in zapletenost postopkov za pridobitev osebne izkaznice in dovoljenja za bivanje pri vračanju Slovencev v Slovenijo. "Res nismo vsi dolarski milijonarji, vendar nihče ne prosi miloščine. Domov prinašamo svoje pokojnine in prihranke. Ker Slovenija nima ustreznih sporazumov z Avstralijo in s še nekaterimi državami, moramo sami plačevati zdravstveno in socialno zavarovanje," je povedal v nedeljo na Bledu in opomnil slovensko oblast, da nameni izseljencem več skrbi in naj ne drobi sil in denarja za sodelovanje s Slovenci po svetu. Izseljenci prvič na Triglav Izseljenci so se letos prvič organizirano povpeli na Triglav. Pohodniki prihajajo s Triglava. Ideja že dolgo ni dala miru Petru Česniku iz Ljubljane, ki se je po 35 letih življenja v Avstraliji, kjer je bil pilot, navigator in kontrolor letenja, po upokojitvi Dr. Dušan Petrač (tretji z leve) s prijatelji člani ansambla Fontana Slo-vene Button Accordion iz Kalifornije. Peter Česnik vrnil domov. Lani se je resno lotil priprav na pohod na Triglav. V Rodni grudi je objavljal vabila in uspel. V petek se je 30 pogumnih žena in mož zbralo v Mojstrani, kjer sta jim za srečno pot in vrnitev maševala dovški župnik Franc Urbanija in pater frančiškan Ciril Božič, ki deluje v Avstraliji in je sedaj na dopustu v Sloveniji. Pod vodstvom izkušenih planincev in alpinistov Janeza Mlinarja iz Rateč, Stojana Iliča iz Planinskega društva Rašica in Mojmirja Kuneja iz Planinskega društva Koper so zmogli zahtevno pot. Krenili so iz Krme in v Planiki prespali, v soboto okrog poldneva pa so bili na vrhu. Bil je prekrasen dan. Preko Doliča so šli so Sedmerih jezer, kjer so prespali, in v nedeljo naprej preko Komarče do Bohinja in Bleda. V treh dneh so hodili 27 ur! "Morda ne veste, kako Slovenci na tujem spoštujemo Triglav. O vzponu nanj so sanjali in sanjajo mnogi. Nekateri med nami so na vrhu od sreče poljubili kamen," je povedal Peter Cesnik in obljubil, da bo storil vse za organizacijo pohoda prihodnje leto. Kultura je ohranjala narod Nedeljsko druženje izseljencev in njihovih svojcev na Bledu se je začelo z dopoldansko mašo v blejski farni cerkvi in nadaljevalo popoldne s kulturnim in družabnim srečanjem pod šotorom na blejski promenadi. Udeležence je v imenu blejske občine nagovoril podžupan Miha Potočnik, v imenu Slovenske izseljenske matice pa vršilec dolžnosti predsednika Sergij Peljhan. "Slovenci smo skozi zgodovino doživljali najrazličnejše čase in tegobe. Mnogo naših rojakov se je v prejšnjem stoletju izselilo iz Slovenije. Da smo Slovenci ostali in postali zrel narod s svojo državo, je velika zasluga velikanov slovenske kulture, ki so s svojo ustvarjalnostjo omogočali nenehno kulturno in civilizacijsko rast slovenskega naroda. Redek narod se lahko pohvali, da v njem deluje nad 4000 kulturnih skupin, ki združujejo nad 100.000 ljubiteljev kulture. Nekatere skupine segajo v svetovni vrh kulture. Spomnimo se samo pevskih zborov. Imamo nad 700 likovnih galerij, 40 muzejev, deset poklicnih gledališč, dve operi, dva simfonična orke- stra, dve poklicni luktkovni gledališči, reprezentativni Cankarjev dom in vrsto kulturnih domov. Taka kulturna politika daje rezultate. Nad 20 odstotkov ljudi se aktivno ali pasivno ukvarja s kulturo, kar je štirikrat več kot v gospodarsko in kulturno razviti Franciji. To potrjuje, da je bila naložba Primoža Trubarja, ki je prodal svoj mlin, da je natisnil prvo knjigo v slovenščini, rentabilna. Smo edina država na svetu, v kateri je državni praznik posvečen kulturi. Žal je s prazniki in kulturo ponavadi križ, ko se javnost bolj zanima za kriminal, afere in prepire kot pa zanje. Osnovni problem ni v pomanjkanju denarja za šolstvo, zdravstvo in tudi kulturo, ampak v krizi moralnih vrednot in pehanju za materialnimi dobrinami. V sodobni družbi ni mogoče skrbeti le za sanacijo bank in gospodarstva, ampak tudi za sanacijo duha. Pomembnosti kulture se Slovenci, živeči na tujem, zavedate mnogo bolj kot mi, ki živimo doma," je povedal Sergij Peljhan. Sergij Peljhan Del te žive slovenske kulture je bil predstavljen tudi na Bledu. Nekateri pevci in godci ne znajo več slovensko, vendar igrajo in pojejo slovenske skladbe in pesmi. Prav tako niso vsi slovenskega rodu. V folklorni skupini Slovenija iz Berlina plešeta dve Rusinji in dva Berlinčana, mešani pevski zbor Les Rola-dins iz Monda v Belgiji pa vodi Belgijec, ki ne zna slovensko. Pomembno je, da se po svetu ohranjajo slovenska pesem, beseda in kultura. Jože Košnjek, foto: Tina Doki Piše Ahmed Pašič Islam in muslimani v Sloveniji xviii. V Bosni in Hercegovini je bil tri leta po okupaciji (1881) objavljen začasni zakon o splošni vojaški obveznosti tistih, ki so dopolnili 20 let. Leta 1884 so bili oblikovani štirje BH polki s tremi bataljoni, četrtega pa so dobili v letih 1896 in 1897. Kasnejši BH lovski bataljoni so nastali iz enot, ki so zasedale utrdbe. Častnike in podčastnike so zaradi jezika izbirali med južnoslovanski-mi kadri. BH enote zadnjega mirnodobnega sestava so bile: 1. BH polk (naborno poveljstvo v Sarajevu), 2. BH polk (naborno poveljstvo v Banja Luki), 3. BH polk (naborno poveljstvo v Tuzli) in 4. BH polk (naborno poveljstvo v Mostaju). Med vojno seje število polkov, bataljonov in lovskih bataljonov bistveno povečalo. V septembru 1916 je bil ustanovljen 5. BH polk, februarja 1918 pa še 6., 7. in 8. Do avgusta 1915 je obstajal samo eden BH lovski bataljon, nato so dodali še dva, v februarju 1916 pa še pet. Med naštetimi bosanskimi enotami so se na soški fronti po navedbah Blaškoviča v knjigi S A BOŠNJACIMA U SVJETSKOM RATU (str. 383/384) borile naslednje formacije: - 1. BH polk (dva bataljona), - 2. BH polk (vseh pet bataljonov), - 3. BH polk (dva bataljona), - 4. BH polk (dva bataljona). Od vseh omenjenih enot bi rad posebej omenil legendarni 2. BH polk, kije v času vojne prejel 42 zlatih medalj. To je bilo najvišje moštveno priznanje za pogum v avstro-ogrski vojski. Gre za najbolj odlikovano enoto, njen največji uspeh pa je bil preboj italijanske fronte v juliju 1916 na Monte Meletti, ki je kasneje omogočil avstrijsko zmago.V enoti so služili vojaki iz zahodne Bosne (Bosanska krajina) in njeno število je bilo na začetku in koncu vojne popolnoma enako, le da so jo vmes kar 25-krat dopolnili z okrepitvami iz Bosne. Svoj pogum in požrtvovalnost so drago plačali. Od drugih vojakov so se razlikovali po uniformi in orožju. Na glavah so nosili zeleno sive fese, v boju pa so velikokrat uporabljali nože in buzdovane, lesene kije z žeblji. V boju mož na moža so bili nepremagljivi. Zaradi tega so imeli poseben status v avstro-ogrski vojski in ponavadi so dobili najtežje naloge. Plezanja jih je učil slavni dr. Juliusu Kugy, ki je rekel, da je "imel opravka s samimi pogumnimi fanti". Veliko odlikovanj, ki so jih dobili, ni imelo oblike križa iz spoštovanja do njih kot muslimanov. Vojno ministrstvo je izdalo ukaz, s katerim so muslimanom v petek zagotovili prost dan, za bajram pa so dobili tri oz. štiri proste dneve. Bošnjaški regimenti so imeli svoje imame in celo zaprisega je bila prilagojena verskim obredom. Bošnjaki su zaprisegli na Kur'anu, mrtve pa so pokopali kot šehide. Med zadnjo 12. bitko so številnim drugim enotam podelili fese, ker so se Italijani zelo bali Bošnjakov. Ponavadi so ujetega Bošnjaka (zlasti, če so ga ujeli z buzdovanom) takoj ustrelili, ne glede na določene konvencije o ujetnikih. Celo po odhodu teh enot so ostali mujezini (oseba, ki v islamu poziva k molitvi), ki so Italijane petkrat na dan opozarjali, da so Še vedno tu. Kot spomin so se ohranili Kofranekov spomenik branilcem Rombona na vojaškem po- kopališču v Logu pod Mangartom, ki simbolizira gorskega strelca in Bošnjaka iz 4. BH polka, že omenjeno vojaško pokopališče v Logu pod Mangartom, plošče z imeni padlih v cerkvici na Ja-vorci in bosanski grb na enem od mostov čez Sočo pri vasi Kal Koritnica. O pokopališču na Mengorah nimam podatkov, je pa vsekakor škoda, ker so po vojni porušili mošejo v Logu pod Mangartom, ki bi bila sedaj prvovrstna turistična znamenitost. Med vojno v Bosni se je pojavil interes pri določenih bosanskih strokovnjakih (Isnam Taljič) za proučevanje in raziskovanje soške fronte in nekateri med njimi so omenjali tudi mošejo v Sv. Luciji (danes Most na Soči), vendar o tem nimam nikakršnih dokazov. V času I. svetovne vojne so v tem kraju bivali vojaki iz 6. BH lovskega bataljona in verjetno so molili v mesdžidu (mošeja brez minareta) in ne v mošeji. Kot zanimivost naj še omenim, da so Bošnjaki v Ljubljani v letih 1917-1918 opravljali svoje verske obrede in molili v Križankah, imam (duhovnik) pa je bil Muharem Hasanbego-vič iz okolice Gacka v vzhodni Hercegovini. Svojevrsten fenomen je bil vsekakor 11-letni ELEZ DERVISEV1Ć iz okolice Bijeljine, ki seje boril v 1. bataljonu 91. polka. To je najmlajši vojak, ki seje boril na soški fronti. Zabeležili so številna njegova pogumna dejanja, od katerih izstopa zajetje treh sovražnikov v eni izmed akcij. Malemu Elezu je bil vzor slavni Hadži Osman-aga Grabča-novič, nosilec zlate medalje, ki je bil ravno tako po poreklu iz Bijeljine. Skupaj sta se borila v enoti in Hadži Osman-aga je bil znan po tem, daje v bli-žinskem boju najraje uporabljal buzdovan in nož. Ko je bil mali Elez s 14 leti hudo ranjen na Mrzlem vrhu, so ga odpeljali na Dunaj. Njegovi soborci so se dostojno poslovili od njega, komandant Martinek pa mu je ob tej priložnosti podaril žepno uro z besedami: "V spomin mojemu hrabremu sinu..." Najmlajši vojak v avstro-ogrski vojski je pritegnil veliko pozornost na Dunaju in na prošnjo nadvojvodinje Isabelle je Vrhovna komanda Elezu dodelila osebnega imama, ki ga je učil o osnovnih islamskih predpisih. 3.5.3. Čudež pri Kobaridu Čudež pri Kobaridu je ime za dvanajsto bitko na Soči, ki sojo začeli Avstrijci s pomočjo Nemcev. Začel se je 24. oktobra 1917 po temeljitem obstreljevanju s topovi in plinskimi granatami. (Se nadaljuje) Nasvidenje v Evropski uniji Deset let članstva v Cefti je pomenilo pomembno izkušnjo prilagajanja prostemu evropskemu trgu. Pet članic odhaja v EU. Bled - S podpisom treh dokumentov se je v petek na Bledu zaključilo dvodnevno zasedanje skupnega odbora Srednjeevropskega sporazuma o svobodni trgovini, znanega po kratici Cefta, saj mu v desetem letu predseduje naša država. Vsi predstavniki članic so to obdobje ocenili kot pomembno in zelo pozitivno izkušnjo. Ministri za gospodarstvo oziroma njihovi namestniki osmih članic Cefta - Bolgarije, Češke, Hrvaške, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške in Slovenije - so se v četrtek in petek na Bledu sestali na rednem letnem zasedanju skupnega odbora in ob zaključku podpisali zapisnik srečanja, sporazum o spremembah in dopolnitvah Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini in dva dodatna protokola, potem ko so izmenjali informacije o razvoju trgovine med pogodbenicami, obravnavali poročilo pododbora za trgovino s kmetijskimi izdelki, razpravljali o zaščitnih ukrepih članic, skladnosti medsebojnega priznavanja na področju industrijskih izdelkov in izpolnjevanju obveznosti pri javnih naročilih. Enako kot gostiteljica, slovenska ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin, so vsi prisotni ministri ocenili članstvo v Cefti kot izredno pomembno, saj je prispevalo k občutnemu razvoju medsebojne menjave in prilagajanju prostemu trgu. Na področju industrijskih izdelkov je bil ta cilj povsem dosežen, medtem ko so zaradi izredne občutljivosti trga S kmetijskimi izdelki, podobno kot v Evropski uniji, ostale nekatere ovire. Samo letos se je, kot je povedala ministrica Petrinova, slovenski izvoz v te države povečal za 22 odstotkov, uvoz za 7 odstotkov, tako da znaša delež menjave že 9 odstotkov, skupaj s Hrvaško (ki je postala članica marca letos) pa že skoraj dve milijardi ameriških dolarjev ali več kot 15 odstotkov. Čeprav bo Slovenija kot predsedujoča v novembru organizirala tudi zasedanje vrha Cefte, pa je že tokratno srečanje bilo obeleženo kot zadnje v taki se- stavi. Pet držav članic namreč prihodnje leto vstopa v Evropsko unijo in Cefta bo po tem imela le še tri članice. Sporazumeli so se, da bo aprila prihodnje leto Poljska predala svoje predsedstvo Bolgariji, saj je ta, skupaj z Romunijo in Hrvaško, odločena nadaljevati to "šolo prostega trga". Že v petek smo slišali, da bodo v svoje vrste povabili tudi Makedonijo, ki je edina država Vzhodne Evrope, ki izpolnjuje pogoje za vstop (pridružitveni ali stabilizacijski sporazum z EU, članstvo v svetovni trgovinski organizaciji -WTO), ne nameravajo pa od teh pogojev odstopati, zato še ni jasno, kdaj se jim bodo lahko pridružile tudi ostale države na Balkanu in nekatere države iz nekdanje Sovjetske zveze. Ob zahvali za odlično organizacijo srečanja smo slišali tudi več dobrih želja za to, da se vse države kmalu srečajo za skupno mizo v Evropski uniji. Štefan Žargi Bo z inflacijo upadla tudi rast? Upadanje izvoza je vplivalo tudi na manjšo gospodarsko rast, rast cen pa se postopno umirja. Ljubljana - Na redni četrtletni tiskovni konferenci so na Statističnem, uradu Republike Slovenije predstavili podatke o rasti bruto domačega proizvoda v prvem četrtletju, rasti cen v juniju in spremembah, ki bodo potrebne pri spremljanju blagovne menjave s tujino po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Najprej naj omenimo, da se je pretekli teden na položaju generalne direktorice statističnega urada, po odhodu dosedanjega direktorja v pokoj, prvič javno predstavila mag. Irena Kriz- man, ki je zagotovila, da si bo še naprej prizadevala za razvoj statistične stroke pri nas. Kako veliko je bilo doseženega, kakšen ugled ima slovenska statistika v svetu, pove že dejstvo, daje Banka Slovenije daje 7. julija 2003 v obtok kovanca za 20 in 50 tolarjev, ki sta bila izdana na podlagi odloka Vlade Republike Slovenije o izdaji kovancev za 20 in 50 tolarjev (Uradni list RS, št. 86/02) in odloka o glavnih znamenjih kovancev za 20 in 50 tolarjev (Uradni list RS, št. 21/03). Bankovca za 20 in 50 tolarjev sta še naprej zakonito plačilno sredstvo. bila Slovenija imenovana v šestčlanski odbor mednarodne statistične organizacije, skupaj s tako velikimi državami kot sta ZDA in Francija. Vsekakor je mogoče ugotoviti, da se zbrani podatki slovenske statistike še premalo uporabljajo, premalo se bere izredno široka ponudba statističnih publikacij, ki jih izdaja statistični urad. Pravkar je izšel "statistični letopis v malem" - Slovenija 2003 v številkah, zelo bogata pa je tudi ponudba podatkov na spletnih straneh urada. Z vstopom Slove- Gorenjci med največjimi Ljubljana - Revija Gospodarski vestnik že več kot tri desetletja pripravlja lestvice največjih in najboljših podjetij v Sloveniji in tudi v zadnji številki pretekli teden je bilo tako. Po pričakovanjih je na čelu podjetij v Sloveniji po velikosti prihodkov Petrol, drugi je Revoz in tretji Mercator. Največji na Gorenjskem so Merkur (5. v Sloveniji), Iskratel (16.) in Sava Tires (17.). Najuspešnejši po čistem dobičku so HSE, Lek in Krka, na Gorenjskem pa Sava Tires (11.), Iskratel (16.) in Merkur (28.). Posebno presenečenje je pripravila Gorenjska banka, ki je sicer po 5-odstotnem tržnem deležu 7. v Sloveniji, po čistem dobičku pa prva, saj je prehitela sedemkrat večjo Novo Ljubljansko banko. ,Š.Ž. nije v Evropsko unijo čakajo ta urad novi izzivi in tokrat je bilo predstavljeno pilotno spremljanje blagovne menjave s tujino. Pripravljajo se na zbiranje podatkov po sistemih Extrastat in In-trastat o menjavi na podlagi podatkov neposredno iz podjetij. Največ zanimanja pa je bilo seveda za najaktualnejše podatke o gospodarski rasti in inflaciji. Na statističnem uradu so izračunali, da je rast bruto domačega proizvoda v prvem letošnjem četrtletju padla na 2,3 odstotka, pri čemer zmanjšanje rasti pripisujejo upadanju slovenskega izvoza, ki ga je povzročila gospodarska recesija na Zahodu. Vse pomembnejša za gospodarsko rast postaja domača potrošnja, ki se je povečala za 4,1 odstotka. Po najnovejših predstavljenih kazalcih stagnira obseg industrijske proizvodnje, odkup živine, za 2,4 odstotka se je povečal odkup pridelkov, za 2 odstotka povečale nočitve v turizmu, kar za 16 odstotkov pa se je povečala vrednost del v gradbeništvu. Izvoz je večji za 2,8, uvoz pa za 4,3 odstotka, realno so se v trgovini povečali prihodki za 5,1 odstotka, realne plače pa so glede na enako obdobje lani višje za 1,9 odstotka. Rast cen v juniju je bila 0,3 odstotna, pri čemer so se storitve povečale za 1,2 odstotka, cena blaga pa za 0,1 odstotka. Tako smo v prvem polletju dosegli 3,5-odstot-no inflacijo, na letni ravni pa 6-odstotno. v Štefan Zargi GOSPODARSKI KOMENTAR Se vedno se vrti Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Polni učinek sarsa je še malce prezgodaj ocenjevati, a očitno ho pomenil pritisk na zavoro kitajski gospodarski rasti. Kitajsko gospodarstvo pa bo letos kljub temu po napovedih raslo po zavidljivo visokih stopnjah, saj je v prvem četrtletju letošnjega leta raslo po slabih desetih odstotkih na letni ravni, kar je največ v zadnjih šestih letih. Zahvaljujoč članstvu v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) od konca leta 2001 naprej ter naraščajočemu deležu rasti, ki odpade na vedno bolj "požrešne" domače potrošnike, je kitajsko gospodarstvo vse manj odvisno od države in začenja predstavljati precejšen vpliv na svetovno mednarodno trgovino. Umi na primer je vrednost kitajske menjave s tujino dosegla 620 milijard dolarjev ali slabih pet odstotkov svetovne trgovine, kar pomeni podvojitev glede na delež še pred nekaj leti. Poglejmo si na primer jeklarsko industrijo. Kitajski proizvajalci jekla se razvijajo tako hitro, da bodo Kitajci verjetno zelo kmalu prehiteli Japonce kot svetovno največje uvoznike železove rude. In čez ne tako dolgo časa se lahko Kitajska iz velikega uvoznika spreobrne v neto izvoznika jekla. V preteklih letih so bile opravljene velike naložbe v nove in posodobitev že obstoječih jekldrn, to pa se zdaj vrača. Pred desetletjem je celotna Azija prispevala okrog tretjino svetovne proizvodnje in porabe jekla. Danes je ta delež blizu polovice, s tem da kitajski delež, znaša četrtino svetovne jeklarske ponudbe in povpraševanja. Eden od razlogov za naraščajočo porabo jekla je nezaustavljiva želja Kitajcev po avtomobilih. V zadnjih dveh letih, ko je članstvo v WTO prineslo znižanje uvoznih cen, se na kitajske ceste vali ogromna množica jeklenih konjičkov. Samo lani je prodaja novih avtomobilov narasla za več kot polovico, prodali so jih zelo dober milijon. Kljub letošnjemu padcu prodaje zaradi sarsa, pa ostajajo srednjeročne napovedi za proizvajalce avtomobilov precej rožnate. A jeklo ni edina stvar, na kateri se trenutno gradi kitajski vpliv na mednarodno menjavo. Druga je energija. Naraščajoča potreba po cenenem gorivu za proizvodnjo elektrike, ki poganja gospodarski razcvet, je naredila Kitajsko za tretjo največjo porabnico nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, takoj za ZDA in Japonsko. Vse večji kitajski delež v svetovni trgovini pa ima še eno zanimivo posledico. Ladijski kontejnerski promet je v strmem vzponu, kitajska pristanišča pa se širijo. Hong Kong in Shanghai, prvo in četrto največje pristanišče na svetu, cvetita. Zaradi povišanega povpraševanja po prostoru na tovornih ladjah in tankerjih pa se je po vsem svetu močno podražil ladijski tovorni promet. Lastniki ladij si manejo roke, a vprašanje, ki si ga verjetno zastavljajo po vsem svetu, je, koliko časa bo vse to trajalo. Bolj ko se kitajsko gospodarstvo opira na zasebni sektor, manj pa na neučinkovit državni, večja je možnost njegove rasti. Po oceni agencije S&P je pred tremi leti zasebni sektor predstavljal dve petini vse industrije. Kakšen učinek na gospodarstvo bo povzročil skorajšnji porast tega deleža na več kot polovico, pa lahko samo ugibamo. Iskratel uspešno v Ukrajino Kranj - Kranjsko podjetje Iskratel je pretekli teden z Utelmom, drugim največjim ukrajinskim operaterjem telekomunikacij, ob sodelovanju lskratelovega hčerinskega podjetja Monis podpisalo pogodbo za dobavo sistemov SI2000 v vrednosti več kot 15,5 milijona ameriških dolarjev in tako postal največji dobavitelj tovrstne opreme v Ukrajini. Že aprila je bil namreč sklenjen posel z največjim operaterjem Ukrtelekomom v vrednosti 18,5 milijona dolarjev. Iskratel kar 70 odstotkov svoje proizvodnje izvozi, najpomembnejša trga pa sta Rusija in Ukrajina, državi, kjer telekomunikacijski trg še ni zasičen, visoke stopnje gospodarske rasti pa obetajo še precejšnje možnosti. Š.Ž. V Gorenjki zamenjali vodstvo Lesce - Nadzorni svet Žita Gorenjke, leščanskega slaščičarskega in pekarskega podjetja v četrtek ni podaljšal mandata dosedanji direktorici Mojci Budkovič in za začasnega direktorja imenoval Roberta Kocmana, predsednika nadzornega sveta in člana uprave Žita, d.d., ki je 49-odstotni lastnik Gorenjke. Osnovni vzrok za odstavitev osem let uspešne direktorice so bila razhajanja v konceptu bodočega razvoja, saj je Budkovičeva zagovarjala samostojnost, v Žitu pa nameravajo pekarski del prenesti pod svojo streho, za kon-ditorski del Gorenjke pa iščejo strateškega partnerja. Š.Ž. EKOLOŠKO KURILNO OUE EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. 'ECO OIL= UGODNI PLAČILNI POGOJI Zavarovanje „Na ključ" Premierni popust za Ekskluzivno zavarovanje vašega doma (ob promociji Paketa avtomobilska odgovornost) 3 080 70 77 Ponudba velja do 31. Julija 2003 Za Ekskluzivno zavarovanje vašega doma vam nudimo 15 % premierni popust, ob sočasni sklenitvi pa vam za Paket avtomobilska odgovornost nudimo izjemne plačilne pogoje (na obroke). Brezskrbni pod okriljem leva. Ioi-nkiiaij GORENJSKI GLAS -14. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik@g-g!as.si Torek, 8. julija 2003 Dobiček preoblikovanja ne bo obdavčen Kapitalski dobički delničarjev ob preoblikovanju investicijskih družb v vzajemne sklade, ne bodo obdavčeni. Dobre možnosti za sodelovanje Poštne banke Slovenije in Nove kreditne banke Maribor. Različna mnenja o kapitalskih trgih Ljubljana - Z ministrstva za finance je prišla dobra novica za delničarje pooblaščenih investicijskih družb in investicijskih družb, ki naj bi se spremenile v vzajemne sklade. Po novem namreč preoblikovanje zaradi kapitalskih dobičkov ne bo obdavčeno. Omenjeno spremembo je predlagalo že združenje družb za upravljanje investicijskih skladov, ki je bilo proti obdavčitvi delnic pooblaščenih investicijskih družb in investicijskih družb, ki se preoblikujejo v vzajemne sklade. Če so delnice pi-dov in idov kupljene za denar na sekundarnem trgu in so vlagatelji delničarji sklada manj kot tri leta, ob preoblikovanju tako ne bo treba prijaviti kapitalskega dobička. V primeru prodaje kupona pred iztekom treh let od nakupa pidovskih delnic, pa bodo dobiček morali prijaviti. Na ministrstvu so svojo odloči- Novi informacijski sistem V Novi KBM so transakcijski računi fizičnih oseb vodeni na novem informacijskem sistemu. Kranj - V Novi KBM so zamenjavo tekočih računov občanov s transakcijskimi računi povezali z uvedbo novega informacijskega sistema banke NOBIS (Novi bančni informacijski sistem). Od konca junija bodo omenjeni program že uporabljali za obdelavo vseh poslov transakcijskih računov fizičnih oseb v vseh poslovalnicah Nove KBM. Projekt novega informacijskega sistema so začeli uvajati pred štirimi leti. Pri slednjem ne gre le za zamenjavo dosedanje tehnologije in programov za spremljanje bančnega poslovanja, ampak je po besedah člana uprave Nove KBM Matjaža Ko-vačiča prenova informacijskega sistema hkrati tudi posodobitev poslovanja s komitenti. Novi sistem deluje v sistemu on line in v realnem času. V sistem NOBIS je "vgrajenih" veliko novih poslovnih, organizacijskih in tehničnih rešitev, njihov namen pa je posodobitev bančnega poslovanja. "Sestavljajo ga osrednji bančni informacijski sistem Urbis, v katerem so centralna baza podatkov, glavna knjiga in parametri, potrebni za enotno izvajanje poslov, opremljen pa je tudi z vmesniki, ki komitentom omogočajo prejemanje nakazil plač, poslovanje s plačilnimi karticami, bančnimi avtomati, trajnimi nalogi ter neposrednimi bremenitvami in odobritvami. Novi sistem zelo poenostavi način poslovanja, nanj pa je mogoče vključiti tudi sistem upravljanja odnosov s komitenti," je pojasnil Kovačič. Letos bo Nova KBM večino svojega poslovanja s fizičnimi osebami prenesla na novi sistem, projekt pa naj bi bil končan do sredine leta 2005. R.Š. tev pospremili s pojasnilom, da gre pri preoblikovanju pida v vzajemni sklad za zakonsko obveznost, zato zamenjava delnic pooblaščenih investicijskih družb za investicijske kupone vzajemnega sklada v postopku preoblikovanja pida v vzajemni sklad ni prodaja vrednostnega papirja, ki bi bila obdavčljiva po zakonu o dohodnini. V času zamenjave delnic pida s kuponi vzajemnega sklada, se torej ne ugotavljata dobiček ali izguba, ki se pri tem pojavita. Zamenjava delnic tudi ne vpliva na štetje roka lastništva kapitala, saj se za kupone vzajemnega sklada upošteva, da so bili pridobljeni v času nakupa delnic pooblaščene investicijske družbe. Rok lastništva teče od datuma pridobitve delnic pida. Če pa fizična oseba proda investicijski kupon, ki je bil pridobljen z zamenjavo delnic pida pridobljenih na sekundarnem trgu, pred potekom treh let, pa je prodaja obdavčljiva z zakonom o dohodnini. Ugodne možnosti sodelovanja pa se obetajo Novi kreditni banki Maribor (NKBM) in Poštni banki Slovenije (PBS), saj slednje podpira tudi finančno ministrstvo in naj bi pomenilo začetek delovanja bančno zavarovalniškega stebra. Vendar gre zaenkrat le za mnenje ministrstva, na dokončno odločitev pa bo treba še počakati. Zamisel zori že od lani, vlada pa je omenjeni predlog prejela v začetku letošnjega leta. Povezovanju omenjenih bank je naklonjena tudi Pošta Slovenije, ki je solastnica PBS. Oblika povezave še ni dorečena, kot tudi ne odločitev o združitvi. Vlada naj bi o predlogu povezave med obema bankama razpravljala jeseni, kar pomeni, da je malo možnosti za združitev v začetku prihodnjega leta, saj bi v tem primeru morala biti odločitev znana že poleti. V primeru povezave naj bi sistema delovala kot finančni holding, ki bi poleg omenjenih bank (NKBM in PBS) vključeval tudi nekatere zavarovalnice. Renata Skrjanc Za dividende 109 milijonov tolarjev Ljubljana - Delničarji Slovenijalesa iz Ljubljane so na skupščini, ki je bila minuli teden in na kateri je bilo prisotnih 75 odstotkov kapitala, soglasno sprejeli vse predloge uprave in nadzornega sveta ter predlog sklepa o razdelitvi bilančnega dobička, ki je bil lani dobrih 510 milijonov tolarjev. Na skupščini so se odločili, da bodo o bilančnem dobičku 392,7 milijona tolarjev odločali v prihodnjih letih, za dividende pa bo družba Slovenijales namenila 109,4 milijona tolarjev. Bruto dividenda za delnico bo 400 tolarjev. Upravi družbe in nadzornemu svetu so podelili razrešnico za minulo delo, njihovi nagradi pa so namenili bruto dobrih 8 milijonov tolarjev. Uprava bo za lanskoletno delo prejela 5,47 milijona tolarjev bruto, nadzorni svet pa 3 milijona tolarjev. Izbrali so tudi revizorja družbe, to delo bo v prihodnje opravljala družba KPMG Ljubljana. R.Š. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM POM. GOSTINSKI DELAVEC POMOČ V STREŽBI; d. t 3 mes.; do 19.07.03; ZUKIĆ DARKO SP., C. MARŠALA TITA 28, JESENICE DEL BREZ POKLICA GRADBENA DELA; d. ć. 12 mes.; do 11.07.03; BYTYQI OENDRIMI IN OSTALI O.N.O., GLAVNI TRG 14. KRANJ POMOŽNI DELAVEC POMOŽNA DELA; ned. č.; do 11.07.03; SMOLEJ D.O.O., K0V0R 63, TRŽIČ DELAVEC ZA PRIUČITEV V LAKIRNICI; ned. č.; do 11.07.03; SMOLEJ D.0.0., KOVOR 63, TRŽIČ OBDELOVALEC KOVIN OBLIKOVALEC KOVIN; d. č. 12 mes.; do 15.07.03; SEA WAVE BERCE & C0. D.N.O., KROPA 22, KROPA KUHARSKI POMOČNIK KUHINJSKA POMOČNICA; d. č. 3 mes.; do 17.07.03; KOTNIK JOŽE S.P, B0R0VŠKA C. 75. KR. GORA MONTER VODOVODNIH NAPRAV VZDRŽEVALEC (OPRAVLJ. INŠTALACIJSKIH DEL); d. t. 3 mes.; do 09.07.03: BPT TRŽIČ, PREDILNIŠKA C. 16, TRŽIČ STROJNI MEHANIK VZDRŽEVALEC STROJEV IN NAPRAV; d. Ć. 12 mes.; do 09.07.03; NOVAK FRANC S.P, KIDRIČEVA 26, ŠK. LOKA POMOČ. UPRAVLJALCA ENERGET. NAPRAV; d. t. 3 mes.; do 09.07.03; BPT TRŽIČ, PREDILNIŠKA C. 16, TRŽIČ AVTOLIČAR AVTOLIČAR; d. č. 12 mes.; do 11.07.03; SEA WAVE BERCE & C0. D.N.O., KROPA 22, KROPA AVTOLIČAR; d. ć. 12 mes.; do 15.07.03; SEA WAVE BERCE & C0. DNO.. KROPA 22, KROPA FRIZER FRIZER;ned. t; do 02.08.03:'VITA CENTER D.0.0., PIVKA 23/A, NAKLO PEČAR PEČAR - POLAGALEC KERAMIKE; ned. C; do 15.07.03; K0KALJ & ŠPAR0VEC, D.N.O., LEŠE 1C, TRŽIČ VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA S PRIKLOPNIKOM V MEDN. TRANSPORTU; ned č; do 11.07.03; KOPAČ EDVARD S.P, C NA BRDO 53A, KRANJ VOZNIK TOVORNJAKA, VLAČILCA; ned. č.; do 02.08.03; KPR D.0.0., BREZNICA 43, ŽIROVNICA VOZNIK V MEDNAR0D TRANSPORTU, ned. c.; do 15.07.03; GRZETIČ EDVARD S.P. SREDNJA BELA 34A. PREDDVOR SKLADIŠČNIK SKLADIŠČNIK SERVISER; d. t. 6 mes.; do 17.0703; ABENA TRADE D.O 0., VIRMAŠE 139, ŠK. LOKA PRODAJALEC PRODAJALKA V TRGOVINI S TEKSTIL. IZD.: ned. Ć.; do 14.07.03; KEMPERLE DARJA S.P.. C. MARŠALA TITA 53, JESENICE KOMERCIALIST NA TERENU; d. č. 6 mes.; do 10.07.03; IMT G0STLINE D.0.0., SAVSKA LOKA 7, KRANJ KUHAR KUHAR; ned. č.; do 11.07.03; OŠ BISTRICA TRŽIČ, BEGUNJSKA C. 2, TRŽIČ NATAKAR NATAKAR - BARMAN; ned. ć.; do 08.07.03; HTP G0RENJ-KA, B0ROVŠKA C. 86, KR. GORA NATAKARICA V DNEVNEM BARU; d. i. 6 mes.; do 24.07.03; BLAŽIČ ZDRAVKA S.P, MOSTE 49, ŽIROVNICA NATAKAR: d. č. 3 mes.; do 17.07.03; KOTNIK JOŽE S.P., B0ROVŠKA C. 75, KR. GORA STROJNI TEHNIK VODJA PE; d. č. 6 mes.; 5 do 09.07.03; ELAS SERVIS D.0.0, V0P0VLJE 33, CERKLJE UPRAVLJALEC BRIZGALNIH STROJEV; ned. č.; do 11.07.03; ŠIBO D.0.0., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA REZILEC ZA AVT0GENI RAZREZ; d. č. 12 mes.; do 22.07.03; DIN0S KRANJ D.0.0., SAVSKA LOKA 24. KRANJ ELEKTROTEHNIK ČISTILEC ELEKTRIKAR; d. C. 12 mes.; do 20.07.03; HRIBAR BLESK D.0.0., SAVSKA C. 34, KRANJ GRADBENI TEHNIK TEHNIČNI RISAR (DELO V OPERATIVI, RISANJE NAČRTOV); d. č. 6 mes.; do 08.07.03; ARHES 0.00., SP. DUPLJE 4, DUPLJE EKONOMSKI TEHNIK PRODAJA AVTOMOBILOV; ned. č.; do 11.0703; AVTO D.0.0., SAVSKA C. 34. KRANJ BLAGAJNIK; d. č. 12 mes.; do 11.07.03; OŠ IVANA GROHARJA, PODLUBNIK 1, ŠK. LOKA SANITARNI TEHNIK REFERENT III. ZA HIGIENO PREHRANE; d. č.12 mes.; do 15.07.03; ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ, G0SP0SVETSKA UL. 12, KRANJ INŽ. FARMACIJE FARMACEVT - PRODAJALEC; ned. t; do 06.08.03; VITA CENTER D.0.0., PIVKA 23/A, NAKLO EKONOMIST PRIPRAVNIK KOMERCIALIST; d. Ć. 12 mes.; do 08.07.03; ALPET0UR ŠPEDICIJA IN TRANSPORT O.D.. DE MEDNARODNI TRANSPORT ŠK. LOKA, KIDRIČEVA C. 75, ŠK. LOKA UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE VODENJE TRŽNIH PROJEKTOV NA P0DR. ENERGETSKIH STORITEV; d. t. 6 mes.; do 11.07.03; ELECTRAS 0.0.0, BRIT0F 271, KRANJ VODJA PROJEKTA II.; d. č. 6 mes.; do 11.0703; L0KAIN-VEST ŠK. LOKA, KAPUCINSKI TRG 3, ŠK. LOKA UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA VODJA PROJEKTA; d. č. 6 mes, do 11.07.03; LOKAIN-VEST ŠK. LOKA, KAPUCINSKI TRG 3, ŠK. LOKA DIPL. EKONOMIST IVSI RAČUNOVODJA V RAČ. SERVISU; ned. č.; do 08.07.03; K0STANJŠEK ERIKA S.P, STANETA ŽAGARJA 37, KRANJ UNIV. DIPL. EKONOMIST VOĐENJE TRŽNIH PROJEKTOV NA P0DR. ENERGETSKIH STORITEV; d. č. 6 mes, do 11.07.03; ELECTRAS D.0.0.. BRITOF 271, KRANJ VODENJE FINANČNO - RAČ. SLUŽBE; ned. č.; do 11.07.03; PLUS ORBITA D.0.0, VRTNA UL. 24, KRIŽE DIPL. VZGOJITELJ PREDŠ0L. OTROK IVS) VZGOJITELJ; d. t. 12 mes.; do 08.07.03; OŠ ANTONA TOMAŽA LINHARTA, KRANJSKA C. 27, RADOVLJICA VZGOJITELJ PREDŠOL. OTROK; ned. t:, do 11.07.03; OŠ POLJANE, POLJANE 100, POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO VZGOJITELJ PREDŠOL OTROK; d. ć. 12 mes.; do 11.07.03; OŠ POLJANE, POLJANE 100. POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO; št. del. mesl: 2 PROF. RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZRED. POUKA; d. č. 12 mes.; do 08.07.03; OŠ ANTONA TOMAŽA LINHARTA, KRANJSKA C. 27, RADOVLJICA; št. del. mest: 3 UČITELJ RAZRED. POUKA; d. č. 10 mes.; do 11.07.03; OŠ POLJANE, POLJANE 100, POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO DRUGI STROK. S0D.V 1. RAZREDU 9-LETKE; d. č. 12 mes.; do 11.07.03; OŠ IVANA GROHARJA, PODLUBNIK 1, ŠK. LOKA DRUGI STROK. S0D.V 1.RAZREDU 9-LETKE; d. č. 12 mes.; do 11.07.03: OŠ IVANA GROHARJA, PODLUBNIK 1, ŠK. LOKA UČITELJ V JUTRANJEM VARSTVU; d. č. 12 mes.; do 11.07.03; OŠ IVANA GROHARJA, PODLUBNIK 1, ŠK. LOKA UČITELJ V JUTRANJEM VARSTVU; d. č. 12 mes.; do 11.07.03; OŠ IVANA GROHARJA, PODLUBNIK 1, ŠK. LOKA UČITELJ NA RAZR. STOPNJI; ned. č.; do 11.07.03; OŠ IVANA GROHARJA, PODLUBNIK 1, ŠK. LOKA; št. del. mest: 2 PROF. JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO UČITELJ ANGL. IN GOSPODINJSTVA; d. č. 4 mes.; do 11.07.03; OŠ IVANA GROHARJA, PODLUBNIK 1, ŠK. LOKA PROF. ANGLEŠČINE PU ANGLEŠČINE; ned. č.; do 08.07.03; OŠ ANTONA TOMAŽA LINHARTA, KRANJSKA C. 27, RADOVLJICA PROF. MATEMATIKE PU MATEMATIKE; d. č. 10 mes.; do 08.07.03; OŠ ANTONA TOMAŽA LINHARTA, KRANJSKA C. 27, RAD0VUICA DR. MEDICINE ZDRAVNIK PO KONČANEM SEKUNDARUU; ned. Ć.; do 16.0703; 0ZG KRANJ, 0E ZDRAVSTVENI DOM TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ ZDRAVNIK V NMP; d. t. 12 mes.; do 11.07.03; 0ZG KRANJ, 0E ZDRAVSTVENI DOM JESENICE, C. MARŠALA TITA 78, JESENICE; št. del. mest, 2 DIPL. FIZIOTERAPEVTIVSI FIZBTERAPEVT; ned. t; do 02.08.03; VITA CENTER D.0.0, PIVKA 23/A, NAKLO OR. MEDICINE SPECIALIST PE0IATRIJE DR. MEDIC. -SPEC. PEDIATRUE, ned. č.; do 11.0703; 0ZG KRANJ, 0E ZDRAVSTVENI DOM JESENICE. C. MARŠALA TITA 78, JESENICE Ostali dodatni pogoji, ki jih zahtevajo delodajalci, so objavljeni na oglasnih deskah Zavoda RS za zaposlovanje, Območna služba Kranj 0 UČILA >Sl_ INTERNATIONAL K sodelovanju vabimo KOMERCIALISTA za oskrbovanje šolskih knjižnic na področju Gorenjske Pogoji: najmanj V. st. izobrazbe, zanesljivost, samostojnost pri delu, vozniški izpit F3-kategorije. Zaželene izkušnje pri prodaji knjig. Vloge v 8 dneh pošljite na naslov: Učila International, d.o.o. Cesta Kokrškega odreda 18, 4294 Križe, tel. 04/5980 000 AVTO SERVIS Dušan Jerala, s.p. Virmaše 190 4220 Škofja Loka K sodelovanju vabimo AVTOMEHANIKA Pogoji: - ustrezna izobrazba - vozniški izpit B kategorije - pridnost in vestnost pri delu Prošnje pošljite na naslov: Jerala Dušan, s.p., Profil, Virmaše 190, 4220 Škofja Loka, tel.: 04 51 31 240 Agencija za zaposlovanje www.iss.si, e-mail: iss@iss.si («• MODRA ŠTEVILKA • 0801058 Pozor, delodajalci, delavci Podjetje MIKRO.S, d.o.o., Koroška 92, Tržič razpisuje prosto delovno mesto SAMOSTOJNI ORODJAR Pogoji: poklicna ali srednja šola kovinarske smeri, vsaj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih, starost do 35 let. Potem ko se je zaključila vojna v Iraku in so se politične razmere v svetu "vsaj nekoliko " umirile in se je cena nafte stabilizirala pri okoli 30 USD za sodček, so se tudi na razvitih kapitalskih trgih prebudili biki. Nemški indeks DAX, v katerega je vključenih 30 največjih nemških podjetij, je tako od svojega dna v tem letu, ki je dosegel 12. marca, ko je vrednost indeksa znašala 2.203 točk, porasel za zavidljivih 47 odstotkov na 3.227 točk. Optimistični so bili tudi vlagatelji na ameriških kapitalskih trgih, saj so glavni indeksi od najnižjih letošnjih vrednosti v začetku marca porasli za 21 odstotkov - Dow Jones, 30 odstotkov -Nasdaq in 22 odstotkov - S&P. Tudi padanje dolarja napram evru se je vsaj začasno ustavilo. Vprašanje pa je, kaj lahko pričakujemo v prihodnje? Večina finančnih strokovnjakov je mnenja, da je dno za nami, precej več negotovosti pa je zaznati glede priporočil, kam investirati. Rast tečajev v ZDA je podprta z boljšim poslovanjem podjetij, dobički so višji, gospodarstvo je v boljšem položaju in premija tveganja se je zmanjšala. Boljše poslovanje podjetij je predvsem posledica učinkovitega zniževanja stroškov, na roko jim gre tudi šibak dolar. V ZDA pričakujejo nadaljevanje gospodarske rasti tudi v drugi polovici letošnjega leta in v prihodnjem letu, za kar se s kombinacijo ukrepov monetarne, fiskalne in tečajne politike trudi tudi ameriška vlada. Vse pa le ni tako lepo kot izgleda na prvi pogled. Stopnja brezposelnosti v ZDA je na najvišji ravni v več kot devetih letih, v državnem proračunu je vse večja luknja, socialna varstvo je na dnu. Za razliko od ZDA v Evropi še ni zaznati konjukture. Večina zahodnoevropskih držav se srečuje s precejšnjimi težavami, od ri-gidnega trga delovne sile, do dragega socialnega sistema, močnega evra, idr. Napovedi za gospodarsko rast v teh državah se iz meseca v mesec znižujejo in se nevarno bližajo ničli, brezposelnost narašča, čutiti je strah pred deflacijo. Nič kaj svetle niso niti ocene za prihodnje leto. Nekako najslabše razmere so v Nemčiji in Franciji, medtem ko je stanje precej boljše npr. na Irskem in Finski. Goran Dolenc, GBD, d.d., info@gbd.si V obtoku nova kovanca Ljuhljami - Banka Slovenije je včeraj dala v obtok kovanca za 20 in 50 tolarjev z znamenji, ki so določena z odlokom o glavnih znamenjih kovancev. Na kovancu za 20 tolarjev je upodobljena štorklja, na kovancu za 50 tolarjev pa bik. Kovanca sta nadaljevanje obstoječe serije kovancev s podobami živali in sta izdelana iz zlitine bakra in niklja. Idejni osnutek je delo oblikovalca Miljenka Licula in kiparja Janeza Boljke, kovance pa so izdelali v kovnici na Slovaškem. Poleg novih bankovcev ostajata bankovca za 20 in 50 tolarjev še naprej zakonito plačilno sredstvo. Svet Banke Slovenije je na svoji seji konec junija med drugim sprejel spremembo sklepa o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati in bo omogočila učinkovitejšo uporabo domačih deviznih virov za kreditiranje gospodarstva. Sprejel je tudi sklepa o obveznih rezervah, uvedba obveznih rezerv za izdajatelje elektronskega denarja bo mogoča s sprejetjem novele zakona o plačilnem prometu, in o znižanju obrestne mere za vezavo depozita pri Banki Slovenije s 4 odstotkov na 3,5 odstotka. Nova obrestna mera je začela veljati 1. julija. ' R.Š. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA Oddelek za občo upravo in skupne zadeve Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka tel.: (04) 51 12 440, fax: (04) 512 44 23 www.gov. si/ ueskl/ ue. skofjaloka@gov. si razpisuje JAVNO DRAŽBO najdenih predmetov - koles - koles z motorjem - mobilnega telefona - motorne žage Javna dražba bo v sredo, 9. 7. 2003, ob 15. uri na parkirišču bivše vojašnice v Škofji Loki. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Dražba bo potekala o sistemu videno - prodano. Načelnik Branko Murnik, univ. dipl. ing. arh. DINOS KRANJ, d.o.o. Savska Loka 24, Kranj objavlja prosto delovno mesto REZILCA ZA AVTOGENI RAZREZ Pogoji: * srednja šola (V. stopnje) kovinarske ali strojne smeri * 1 leto delovnih izkušenj * izpit za avtogeno rezanje * zaželene delovne izkušnje pri delu z dvigali in viličarji Delovno razmerje se bo sklenilo za določen čas enega leta z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DINOS KRANJ, d.o.o., Savska Loka 24, 4000 Kranj Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Še sonce je pomagalo pri žetvi Konjeniško društvo Naklo je tudi letos pripravilo žetev po starih običajih. Zadnji junijski konec tedna jo je koscem in žanjicam zagodel za rastline dobodošel dež, minulo nedeljo pa jim je bilo precej vroče. Poleg žetve tudi prikaz drugih starih kmečkih običajev. Naklo - Konjeniško društvo Naklo je na tradicionalno nak-lansko žetev vabilo že zadnjo junijsko nedeljo, a ravno takrat seje vsemogočni odločil poslati na zemljo dež, da se ne bi žito povsem posušilo. V ponovnem poskusu je bilo vreme koscem in žanjicam naklonjeno in že kmalu po začetku žetve jim je bilo že precej vroče. Za okrepči-lo in gašenje žeje so tudi tokrat poskrbele domač gospodinje, obiskovalci pa so lahko poskusili tudi ljutomerčana. Žetve in prikaza starih domačih obrti seje tudi letos udeležilo veliko Naklancev in okoličanov, ki so imeli priložnost videti tudi precej starih kmetijskih strojev. Žetev se je sicer začela z zamudo, saj so priprave pred gostilno Marinšek trajale dlje časa kot so predvidevali. Kosci in žanjice so se namreč spravljal na okrašene vozove, s katerimi so se pripeljali do njive z ječmenom. Najprej so se nadenj spravili kosci, snopje je hitro padalo po tleh, za njimi pa so se dela lotile žanjice, ki so pokošeno žito spretno spravljale skupaj in Naklanska žetev je bila letos zaradi dežja za en teden prestavljena, minulo nedeljo pa je bilo koscem in žanjicam kar precej vroče. povezovale v snope. Sonce je žgalo, ječmenova stebla so bodla v roke, a žanjice se za to niso menile. Za dobro voljo so poskrbeli vaški fantje s starimi inštrumenti in ves ječmen je bil v dobri poldrugi uri požet in spravljen na vozove. Koscem in žanjicam sta pomagali tudi dve kosilnici. Najstarejša je bila menda iz davnega leta 1848, v Naklem so jo konji začeli vleči sto let kasneje, a še vedno deluje. Poleg žetve so obiskovalci lahko videli še nekaj domačih obrti, ki izumirajo in jih le zavzeti posamezniki jih še ohranjajo pri življenju. Člani družine Peric, kjer se s kovačijo ukvarja že tretji rod, so prikazali, kako so včasih izdelovali konjske podkve, videti pa je bilo še marsikaj drugega. Gospodinje so tudi letos pripravile številne dobrote, napek-le so flancate in krofe, ponudile Gospodinje so tudi tokrat pripravile domače dobrote, ki so jih ponudile številnim obiskovalcem. so tudi kruh z zaseko, za žejo pa so si obiskovalci lahko privoščili tudi kozarec ljutomerčana, ki so ga na prizorišče pripeljali z vozom, na katerem sta bila dva velika stara sodova. Matjaž Gregorič Koze in ovce na razstavi Verje pri Medvodah - Društvo kozjerejcev Gorenjske je priredilo v soboto in nedeljo na Verju pri Medvodah deveto razstavo in sejem koz, ki sta bila prvič meddruštvena. Sodelovalo je 11 rejcev z 42 živalmi, med katerimi so bile prvič tudi ovce. Zastopane so bile tri pasme koz: srnasta, ki je predvsem pašna koza, sanska, ki je bele barve in je mlečna koza, povprečno za 10 kilogramov težja od srnaste, in hurska, ki ima več mesa in težja s krajšimi nogami. Za bur-ske koze, ki izvirajo iz južne Afrike, je največ zanimanja. Marija Podvez, predsednica Društva kozjerejcev Gorenjske, Marija Podvez je povedala, da je koza zelo koristna in za rejo manj zahtevna žival, prav tako pa sta kozje meso in mleko zelo zdrava! Del razstave je bilo tudi strokovno in lepotno ocenjevanje koz in kozlov. Točke, napisane ob imenih in rejcih, zadevajo strokovno ocenjevanje. Na lepotnem tekmovanju so bili med kozli srnaste pasme najboljši Gringo (Miklič) 65 točk, Dino (Mehle) 67 točk in Čopko (Pirnat) 67 točk, med kozami srnaste pasme pa Miča Mlečne kvote na sedanji proizvodnji Kranj - Pred današnjo izredno razširjeno sejo sveta območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Kranj, na kateri bodo obravnavali predvsem obseg in posledice suše na Gorenjskem, o ukrepih na lokalni ravni in predlogu zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, je bila v začetku julija seja odbora kranjske izpostave. Pri obravnavi problematike odkupa mleka so bili posebej pozorni na mleko, ki ga Ljubljanske mlekarne niso prevzele. Večina gorenjskih kmetijskih zadrug je podpisala zahtevo, da morajo Ljubljanske mlekarne prevzeto mleko plačati. Odločili so se za tožbo. Kvote za mleko še ni dogovorjene. O njihovem določanju so različna mnenja. Za Gorenjsko, kjer je prireja mleka glavna.kmetijska dejavnost, je pomembno, da se bo pri določanju kvot upoštevala sedanja proizvodnja oziroma prodaja mleka. Delitev kvot po površini ni primerno. Tam, kjer mle- ka ne pridelujejo, tudi kvot ne potrebujejo. Zato naj vsakemu proizvajalcu mleka določi kvoto ministrstvo za kmetijstvo. Financiranje delovanja strokovnih služb (kmetijsko svetovalna služba in selekcijska služba) je še vedno problem. Prvi denar iz državnega proračuna je bil nakazan šele maja. Vsota je bila še dodatno znižana. Zato je bilo treba ukiniti nekatere pospeševalne naloge in začeti zaračunavati nekatere storitve. Strokovne službe bodo imele pomembno vlogo pri pripravi in izvedbi nekaterih projektov v okviru programov Phare in Sa-pard, drugače pa je treba obravnavati tudi gozdarsko službo. Ko so obravnavali škodo, ki jo je povzročila suša, so menili, da je na območju Kranja dosegla obseg elementarne nesreče in mora biti sprejet intervencijski zakon, pri prijavi škode naj se upoštevajo podatki iz vlog za subvencije, postopek pa mora biti enostavnejši. J.K. Tržnica v Žireh Ziri - Razvojna agencija Sora bo organizirala v soboto, 12. julija, med 8. in 12. uro pred zadružnim domom v Žireh tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov, na kateri bodo kmetije s škofjeloškega območja predstavile s svojimi izdelki in pridelki. Na prireditvi se bodo predstavili tudi člani Društva za razvoj podeželja Resje. J.K. Rejci z zmagovalnimi kozli. (Pirnat) 63 točk, Roža (Miklič) 61 točk in Koza (Pirnat) 62 točk. Med kozli sanske pasme so bili najboljšega videza Sani 66 in Čiko 63 (Potočnik) ter Satan 55 (Deželak), med kozami pa Beta, Lizna in Lila z 59,58 in 59 točkami rejca Marka Potočnika s Podreče. Med burskimi kozli so bili najlepši Don (Žu-lič), Nero (Dremelj) in Tauris Podeželske žene na Blegošu Gorenja vas - Društvo podeželskih žena Blegoš bo v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Skorja Loka organiziralo v nedeljo, 13. julija, opoldne na Blegošu tradicionalno srečanje kmečkih žena. To bo že 26. prireditev. V kulturnem programu bodo sodelovali Marija Kavčič in Milena Špiček s skečem Srečanje dveh prijateljic, folklorna skupina Javorje, Minka Likar, pevki Anica Frelih in Nina Bogataj ter citrar Stane Bončina. Za zabavo bo skrbel ansambel Organi, članice društva iz Poljan in Javorij pa bodo poskrbele za jedačo in pijačo. Na Blegoš se je mogoče povz-peti iz več smeri: s Hotavelj in Leskovice, od koder je še poldrugo uro hoje, s Hotavelj preko Suše in Črnega kala, od koder je uro hoda, iz Železnikov, Zalega Loga, Potoka in Črnega kala ter iz Poljan preko Javorij, Gorenje Žetine in Črnega kala. V primeru slabega vremena bo prireditev 20. julija. J.K. (Šubic) s 65 točkami, med kozami, te pasme pa Mausi (Mala-vašič) 67, Mira (Dremelj) 61 in Marcela (MalavašiČ) 65 točk. Jože Košnjek, foto: Tina Doki 111 OBČINA SENCUR Kranjska 11 4208 Šenčur tel.: 04/2519-100 fax: 2519 e-mail: obcina@sencur.si url:www.sencur.si Davč. št. 85537322 Številka: 32011-01/03-43/02 Datum: 1.7.2003 OBVESTILO O PRIJAVI OCENE POŠKODOVANOSTI KULTUR ZARADI SUŠE V LETU 2003 Na podlagi sklepa Vlade RS nam je Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, posredovala obrazec 2 - Zapisnik o ogledu in oceni škode v tekoči kmetijski proizvodnji na pridelkih, povzročeni po naravni nesreči. Občinska komisija mora pripraviti ocene poškodovanosti zaradi suše v letu 2003 za površine, za katere lastniki to zahtevajo in so večje od 1 ha njiv ali vrtov ali 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali 4 ha pašnikov ali 0,25 ha plantažnih sadovnjakov, vinogradov ali hmeljišč ali 0,2 ha drevesnic, trsnic in matičnih hmeljišč ali 8 ha gozdov ali 5 ha gozdnih plantaž ali 6 ha barjanskih travnikov ali drugih površin. Ocene poškodovanosti mora občinska komisija najkasneje do 31.7.2003 posredovati Upravi RS za zaščito in reševanje. Vse oškodovance obveščamo, da so obrazci 2 na voljo v Tajništvu občine Šenčur, Kranjska cesta 11, Šenčur. Izpolnjeni obrazci morajo biti oddani v Tajništvo občine Šenčur, Kranjska cesta 11, Šenčur najkasneje do 18.7.2003. ŽUPAN Miro Koželj Najboljši v akciji! Od 30. junija do 12. julija 2003. Možnost nakupa na 12 obrokov! Celovita ponudba strojev, orodja, okovja, vijakov in ostalih pripomočkov v Merkurju na oddelkih z ročnim orodjem. MERKURMOJSTER - vse za prave mojstrske podvige. Pri nakupu ročnega elekričnega vrtalnega stroja, krožne ali povratne žage blagovnih znamk Iskra Ero in Black & Decker vam od 30. junija do 12. julija 2003 priznamo 20 % popust! Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve v akcije. MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Darilo kranjskim reševalcem Novo reševalno vozilo je zamenjalo najstarejše, deset let staro, vozilo. Načrtujejo še nakup dveh vozil za nenujne primere. Letno 1000 posredovanj. Prihodnje leto začetek gradnje novih prostorov dežurne službe in reševalne postaje. Kranj - Predirljivi zvok sirene, ki vedno opozarja, da je nekdo v težavah in gre lahko celo za življenje, je minuli petek opoldne naznanil dobro novico. Prevzem novega reševalnega vozila Mercedes Benz Sprinter, ki je trenutno eno najsodobnejših reševalnih vozil, in je stalo 34 milijonov tolarjev. Kranjska mestna občina je prispevala 15,5 milijona tolarjev, med večjimi sponzorji pa so tudi Zavarovalnica Triglav, Merca-tor in S i. mobi 1. Novo vozilo je zamenjalo najstarejše reševalno vozilo, staro dobro desetletje. Novo vozilo so predali uporabi direktor Zdravstvenega doma Kranj Peter Štular, dr. med., direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik in kranjski podžupan Štefan Kadoič, blagoslovila pa sta ga kranjski dekan Stanislav Zidar in župnik Mitja Štirn. Vozilo je sodobno opremljeno; v njem so EKG, ventilator za dihanje, napravo za doziranje zdravil, ležišče za bolnika pa je hidravlično vzmeteno. Pogon na štiri kolesa omogoča posredovanje na vsakršnem terenu, v reševalnem vozilu pa lahko prepeljejo eno hudo poškodovano osebo ali dve lažje poškodovani. V kratkem bodo vozni park pomladili še z novim vozilom za nenujne primere, tretje vozilo pa se jim obeta prihodnje leto. Opremilo ga je murskosoboško podjetje Medicop. Sodobno reševalno vozilo bo olajšalo delo reševalcem in nudilo kakovostnejšo oskrbo bolnikom, oziroma poškodovancem. Kranjski reševalci letno posredujejo približno tisočkrat, Novo reševalno vozilo so predali namenu direktor OZG Jože Veternik, direktor ZD Kranj Peter Štular, dr. med., in kranjski podžupan Štefan Kadoič. Najsodobnejša oprema omogoča učinkovito nuđenje medicinske pomoči. dnevno 2,5-krat, za nujne primere je 24 ur dnevno pripravljena dežurna ekipa z zdravnikom in zdravstvenima tehnikoma. Najpogosteje posredujejo zaradi možganske in srčne kapi, sledijo poškodbe. Na reševalni postaji ZD Kranj dela 20 reševalcev, v voznem parku pa je 6 reševalnih vozil. "Dnevno so v pripravljenosti tri do štiri vozila, ponoči dve, podnevi pet reševalcev in ponoči štirje. Število posredovanj se ne povečuje. Naša vozila so že precej stara in izrabljena, saj letno prepeljemo vsaj 5000 ljudi, opravimo okoli 300.000 kilometrov in vsako leto izrabimo eno vozilo," je povedal vodja kranjskih reševalcev Jože Prestor. Nujna medicinska pomoč poleg vozil potrebuje tudi nove prostore, saj reševalci sedaj delajo in bivajo v nemogočih pogojih, zato upajo, da se bo uresničila napoved o začetku gradnje nove dežurne ambulante in reševalne postaje. Graditi naj bi ju začeli prihodnjo pomlad. Direktor Štular je pojasnil, da trenutno pridobivajo dokumentacijo, gradnja pa naj bi bila končana spomladi leta 2005. Sedanja reševalna postaja je bila zgrajena že pred letom 1960, prostori dežurne ambulante pa pred skoraj tremi desetletji. "Vrednost investicije ocenjujemo na pol milijarde tolarjev, občina bo financirala gradnjo, zdravstveni dom opremo, del denarja pa bodo prispevali tudi zasebniki, ki bodo v novih prostorih imeli svoje ambulante," je povedal Štular. Renata Skrjanc, foto: Tina Doki Selitev otroške dermatološke klinike Ljubljana - Otroški oddelek Dermatovenerološke klinike ljubljanskega Kliničnega centra so preselili v stavbo Pediatrične klinike, na ulici Stare pravde 4. Poleti dela ambulanta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 9.30 do 13. ure, nujne primere pa ob koncih tedna še vedno sprejema dežurni zdravnik na Dermatove-nerološki kliniki, Zaloška 2. Informacije dobite na telefonski številki (01) 522 96 00, za pregled pa se lahko naročite po telefonu vsak dan od 8.30 do 9.30 na številki (01) 522 96 11. R.Š. DRUŽINSKI NASVETI . Samozavesten otrok (2) Damjana Šmid Ves čas svojega življenja dobivamo sporočila od drugih ljudi. V otroštvu so to starši, stari starši, sorodniki, vzgojiteljice v vrtcu, vrstniki za igro. Če ima otrok občutek, daje v družini sprejet in ljubljen, potem je to dobra podlaga za graditev njegovega samospoštovanja. Otrok dobiva te informacije na različne načine in ni nujno, da mu kaj rečemo. Kaj si mislimo o njem, kako ga imamo radi, pokažemo tudi s kretnjami, z dotikom, z mrščenjem obrvi, z nasmehom ali z globokim vzdihom. Otrok si misli to, kar vidi in sliši. Podatki se nalagajo v njegovih možganih in na njihovi podlagi sklepa o svoji vrednosti. Zato je pomembno, da otroci dobivajo jasna sporočila. Če je npr. mama utrujena in ji otrok pokaže risbico, ona pa samo naveličano zavzdihne, si lahko otrok upravičeno misli, da ji njegova risba ni všeč. V takšnem primeru povejmo otroku, da smo utrujeni in da vzdihovanje ni bilo namenjeno njemu. Prav tako velja za očete, ki so zatopljeni v svoje delo, pa jih zmotijo otroci. Nobene potrebe ni, da otroka odženejo stran, kajti otrok si misli, da v njegovi bližini ni zaželen. Samo kratek stavek je potreben, da povedo, da je delo nevarno in da potrebuje zbranega človeka. Če pa delo ni nevarno, pa ni nobene škode, če so otroci vključeni po svojih močeh v delo odraslih. To je njihova velika želja, ki jo velikokrat spregledamo, kasneje pa se sprašujemo, zakaj vendar nihče od otrok ne pomaga staršem. Starši smo tisti, ki v največji meri vplivamo na to, kako bo otrok cenil samega sebe. Psihologi ugotavljajo, da največ težav v življenju izhaja iz slabe samopodobe. Ljudje imajo talente, znanje, sposobnosti - pa jih ne razvijejo, ker so prepričani, da niso dovolj dobri. Tako se večina ljudi ujame v svojo lastno past in v prepričanje, da je njihova usoda pač takšna. Ljudje iščejo ljubezen na vseh koncih in krajih, ne najdejo pa je v sebi. Ovira jih strah, da si ljubezni ne zaslužijo. Tako kot je rekla Virginia Areastle: "Ko se bodo ljudje počutili varne, pomembne in zaželene, ne bodo imeli potrebe po zatiranju drugih, saj to počno le v želji, da bi se sami sebi zdeli večji v primerjavi z ostalimi." Solidarnost je kot imunski sistem Ko se zbere veliko ljudi dobre volje okoli problema, ga ni več težko premagati. Organizatorji dobrodelne akcije Pomagamo Kristini in njeni družini pričakujejo, da bo tako tudi v tem primeru. Računalnik Koraku Kranj - Pred kratkim so v Kranju odprli zavod za rehabilitacijo po poškodbi glave Korak, kjer je trenutno enajst varovancev. Prejšnji teden so se v zavodu Korak razveselili darila, ki jim ga je izročil njihov stalni donator. Gorenjska borzno posredniška družba jim je namreč podarila računalnik. Kot pravi vodja rehabilitacijskega zavoda Korak Mateja Korošec, so veseli, da ji donatorji stojijo ob strani tudi sedaj, ko so si osnovne pogoje že uredili, kajti donacije jim zagotavljajo večjo kakovost njihovih storitev. Računalnik jim je naredil veliko veselja, v prihodnje pa bi bili veseli tudi tiskalnika. D.Z. Škofja Loka - Misel o solidarnosti kot imunskem sistemu seje porodila Damjanu Slabetu, predsedniku Območnega združenja Rdečega križa v Škofji Loki, ko je analiziral dobrodelne akcije v zadnjih petih letih. Ena zadnjih zelo uspešnih, kjer je veliko ljudi dobre volje zbralo dovolj denarja za slabovidnega Matica iz Dolenje vasi, se je končala decembra lani in fant sedaj lahko z elektronskim povečevalom sledi šolskemu delu. Maja letos pa je škofjeloško združenje Rdečega križa začelo z novo akcijo, ki ima spet cilj olajšati življenje družini z drugačnim otrokom. Tudi ta akcija, kot že mnoge doslej, poteka v sodelovanju z Gorenjskim glasom. Gre za pomoč družini Kožuh s Florijana nad Zmincem, ki za prevoz 11 -letne Kristine s težko cerebralno paralizo potrebuje kombi na štirikolesni pogon. Kdor Kožuhove obišče poleti, se mu zdi, daje pri njih kot v pravljici, zimski meseci pa so pravi pekel. Poltretji kilometer ceste poteka po gozdu, strmina, makadam, osojna lega in hudourniki, ki odnašajo cestišče, pa zelo otežujejo vožnjo. Od oktobra do maja imajo Kožuhovi in še dve družini, ki prebivajo v soseščini, opraviti s cesto, pozimi so na avtomobilih ves čas verige. Marko Kožuh se v dolino vsak dan vozi ha delo, Vesna pa tja vsak dan vozi hčerki, 11-letni dvojčici Katjo in Kristino. Kristina je tista od dvojčic, ki ima zaradi cerebralne paralize hude zdravstvene težave. Kljub težki invalidnosti pa neizmerno uživa, ko je med ljudmi, v veliko veselje ji je vsak dan priti v šolo. Trenutno je na počitnicah, kar za družino sicer pomeni, da ni vsakodnevnih voženj, ki so precejšnje breme, zato pa je celodnevna nega. Marko in Vesna Kožuh, ki sta na novinarski konferenci ponovila zgodbo o stiski svoje družine, pravita, da sta dolgo odlagala prošnjo za pomoč. Sedaj pa ju je v to prisililo lastno zdravje. Marko ima velike težave s hrbtenico, Kristine, ki je vse večja in težja, ne bi smel vzdigovati. Tako je večje breme na Vesni. Kristino vsak dan pripravi za šolo, sestavi voziček, jo z njim odpelje do avtomobila, jo z vozička prenese v osebni avto, zloži voziček in ga shrani v prtljažnik. Ko se pripeljeta v šolo, se postopek ponovi, ob odhodu domov spet, enako je, kadar gredo k zdravniku ali Kristina Kožuh z mamico. na terapije. Če bi imeli kombi s posebno klančino, da bi Kristino z vozičkom le zapeljali vanj, bi jim bile vsakodnevne vožnje močno olajšane, s pogonom na štiri kolesa pa bi premagali tudi večkilometrski "graben", ki vodi do njihovega doma. Ustrezno vozilo bi bilo v prid tudi Kristininemu zdravju, ki ji ga z vsakodnevnim tlačenjem v osebni avto nehote slabšajo. Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka je prisluhnilo težavam družine Kožuh. Od 12. maja zbira denar za pomoč pri nakupu prilagojenega vozila, vrednega približno 4 milijone tolarjev, na računu 07000-0000187397 (sklic na številko 700). 40 darovalcev je doslej prispevalo 476 tisoč tolarjev, zadnji darovalci pa so bili: Breval, d.o.o., Škofja Loka (20.000), Stanislav Markelj, Škofja Loka (20.000), Jože Bogataj (4000), Rozalija Kržišnik (10.000), Marija Krek, Škofja Loka (11.200) in Abas Kaltak, Škofja Loka (30.000). Vsem se za pomoč lepo zahvaljujemo. Geslo, pod katerim poteka humanitarna akcija za pomoč družini Kožuh, je Sreča je pravica vseh otrok. To je tudi naslov spisa, ki ga je napisala Kristinina dvojčica Katja in bila zanj tudi nagrajena na mednarodnem natečaju. V njem četr-tošolka Katja zelo zrelo piše o svojem odnosu do invalidne sestrice. Zapišimo le nekaj misli iz tega ganljivega zapisa. "Sprejela sem jo takšno, kot je in prav tako jo imam najbolj rada. Ne bi je zamenjala za nobeno drugo," piše Katja o Kristini. "Mami vedno pravi, da takšna izkušnja ni zaupana vsakomur, da jo moramo vzeti kot velik dar. Ne smemo se zapreti med štiri stene in tarnati nad usodo, ampak je treba iti med ljudi. Ker živim v družini, kjer se med sabo dobro razumemo, to ni niti tako težko, najbolj pa me jezi, ko vidim, da je med nami še vedno veliko ljudi, ki drugačnosti ne sprejemajo kot nekaj vsakdanjega, ampak se iz invalidov in oseb z motnjo v duševnem razvoju celo norčujejo. Vsak izmed nas bi se moral zavedati, da lahko prav njega že jutri čaka ista usoda. Včasih je že en napačen korak dovolj, da se ti življenje obrne na glavo. Zato živimo in pustimo živeti." Danica Zavrl Žlebir Med počitnicami že sam na igrišče? Na prireditvi Gorenjci meseca v Vinharjah smo s simbolično predajo čeka končali dobrodelno akcijo Za Zorana Komljena. Vinharje - Zadnji dan leta 2002 začeta dobrodelna akcija Gorenjskega glasa ob njegovi 55-letnici pod naslovom Gorenc Gorencu se je letos spomladi končala, v njej pa smo pomagali Žanu Komacu z Bodešč pri Bledu, Zoranu Komljenu iz Škofje Loke in otrokom s posebnimi potrebami Osnovne šole Toneta Čufarja z Jesenic. Na prireditvi Gorenjci meseca v Vinharjah smo v soboto sklenili "tretjino" te akcije. Direktorica Gorenjskega glasa Marya Voljčak je izročila simbolični Ček z zneskom 1,9 milijona tolarjev Zoranu Komljenu, 20-letnemu fantu na invalidskem vozičku, ki bo za ta denar dobil dvižno ploščad v bloku, da ga bo z dvorišča vozila nekaj stopnic do pritličja in obratno. Dogodka so se ob Zoranu udeležili tudi Slavko Bračič, predsednik Društva paraplegikov Gorenjske, ki je bilo organizator akcije, Igor Draksler, župan občine Škofja Loka, največjega donatorja akcije, in Jure Svojjšak, svetovalec župana za družbene zadeve, ki že od začetka sodeluje v akciji. Ko bo dvižna ploščad, ki gre po stopnicah, narejena, bo Zoran 111II ti,, ,.. ki lahko sam brez pomoči drugih, odhajal od doma na igrišče. Upamo, da se bo to zgodilo že med počitnicami. S tem dvigalom pa bo lažji dostop tudi tetrapleginji, ki živi v istem bloku inje sedaj zaradi arhitektonske ovire tudi odvisna od pomo-či drugih. Na sliki: udeleženci akcije v soboto v Vinharjah. Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Šinik Vsak trenutek izžarevamo zavedanje Če nečesa nimaš, tudi ne moreš dati. In preden nekaj imaš, je to potrebno zgraditi. Tako je tudi z našim zavedanjem, ki ga je potrebno utrjevati in poglabljati iz dneva v dan. V duhovnem svetu vladajo preprosti zakoni, ki pa jih je včasih težko razumeti. Lahko da jih umsko razumemo, kaj pa to pomeni na področju naših misli, dejanj in čustvovanj, pa je to težje doumeti. Spoznanja na različnih področjih življenja prihajajo z izkušnjami in zato so izkušnje dragocene. Naberemo si jih skozi leta, če le nismo preveč trdoglavi. Pa tudi če smo, je v duhovnem svetu za vse poskrbljeno tako, da smo vsi v is- Vsi elementi narave in bitja, ki živimo na Zemlji, v svoji fizični obliki neprestano oddajamo svojo zavest. Na nekem področju je močna, na nekaterem manj. tem procesu ozaveščanja, le da ljudje "hodimo" do njih preko različnih razdalj, če si to plastično predstavljamo: nekateri samo čez cesto, nekateri čez Vršič, nekateri morajo pa prehoditi pot do Avstralije in nazaj. Odvisno je od tega, koliko imamo določena področja v življenju že osvojena. Na nekaterih področjih je nivo našega zavedanja že visoko, na nekaterih še nizko. Kaj pa pravzaprav je zavedanje? Zavedati se? Vedeti - zavedati se. Med tema dvema pojmoma je razlika. Da nekaj vemo, je stvar uma. Na primer, vemo, da nam kajenje škoduje, pa kljub temu ne nehamo. Torej imamo na tem področju nizko zavest. Vemo, kaj vse kajenje povzroča pljučem in telesu, zavedamo pa se ne in nam je tudi vseeno. Če bi se zavedali, potem bi nehali kaditi. Lahko nas mine že ob močnem spoznanju, kaj delamo svojemu telesu in Serpentin Nekoč uporabljen za pečatne pristane, uspešno dojenje in kot zaščitni kamen, danes pri lajšanju ledvičnih, želodčnih in srčnih težav. Pomaga doživeti orgazem in reševati medsebojne odnose. Serpentin je zaradi luskinaste in pisane površine dobil ime po kači. Čistemu, rumeno zeleno obarvanemu rečejo danes tudi "dragi serpentin". Podobna sta mehkejši lojevec ter trši in prosojen žadeit. Tadej Pretner je v knjigi Minerali zapisal kar nekaj zanimivih informacij o vlogi serpentina: "V starodavni Mezopotamiji, ustanovljeni okoli 19. stoletja pred našim štetjem, so iz serpentina izdelovali pečatne prstane, doječe ženske pa so ga kot nakit, v veri, da koristi mlečnim žlezam, nosile okoli vratu. Do srednjega veka je serpentin veljal za zaščitni kamen proti urokom, pajkom, škor- pijonom in čebelam, iz njega so izdelovali tudi amulete v podobi grozljivih obrazov, saj so verjeli, da ti odganjajo demone in slabe dogodke." Danes se serpentin pri zdravljenju uporablja kot eliksir pri ledvičnih in želodčnih boleznih, pri uravnavanju količine želodčne kisline, sproščanju krčev, pri menstrualnih bolečinah, položen na predel srca pa blaži aritmijo. Njegov nakit danes uporabljajo za programiranje, če želijo ublažiti negativna energijska sevanja ali za raztapljanje konfliktov. Ženskam pomaga doživeti orgazem. Serpentin je tudi dober meditacij-ski kamen: zelo pomaga najti notranji mir, v medsebojnih odnosih pa jasno videti, pri čem smo. Katja Dolenc kako to vpliva na naše življenje, lahko pa to močno spoznanje zgradimo po korakih. Lahko bi rekli, da je zavedanje globlje spoznanje o sebi in o vplivu določenih stvari, naših lastnosti, mišljenja, čustvovanja in dejanj na naše telo in življenje. Z zavedanjem je verjetno povezano tudi spoštovanje do sebe, to, koliko imamo sebe radi, koliko se spoštujemo, koliko spoštujemo svoje telo in življenje, ki nam je dano in koliko do vsega tega čutimo hvaležnosti in spoštovanja. Če imamo nekoga radi, mu ne bomo delali slabega, vsaj toliko časa, dokler ne bomo izvedeli, da nekaj na nekoga vpliva slabo. Potem bomo s tem nehali, vendar se bomo morali dobro prijeti v vajeti, saj se določene lastnosti lahko hitro razrastejo. Lahko da je naše zavedanje odvisno tudi od naše povezanosti s sabo in z virom življenja, ki ga nekateri imenujejo Bog, enost, stvarnik, stvarstvo, prvobitna energija in podobno. Nas z življenjem vselej povezuje tanka nit, tudi če z njim delamo malomarno, destruktivno, nespoštljivo. Tudi če si ga vzamemo, nas v duhovnem svetu z življenjem >1 S trudom in vztrajnostjo prej ali slej pridemo do ra2 področij življenja. še vedno povezuje nit. Te niti se ne da iztrgati in samemu sebi ne moremo uiti, tudi če mislimo, da bi lahko. Smo živi del stvarstva, tudi po smrti fizičnega telesa. Tako pravijo izkušnje strokovnjakov, ki so preko različnih tehnik posegli v dimenzijo, kamor se duše vračajo po smrti zemeljskega telesa. Zato se tudi človek prej ali slej vrne k sebi ali pa ga k temu umerijo življenjske situacije, da pogleda v svojo notranjost in dušo ter se zave, kaj si je naredil s svojim načinom raz- mišljanja, dejanji in čustvovanjem. Največkrat pridejo močna spoznanja in zavedanja v kriznih življenjskih situacijah, ko se človek vendarle začne spraševati, zakaj se mu nekaj dogaja in ko začne razumen, da je on sam tisti, ki si oblikuje situacije. Dejstvo, da lahko spremeni vsaj sebe, če drugih ne, osvobaja, odvisno pa je le od človeka, če je za to pripravljen kaj narediti. Sicer bo šel pa do Avstralije in nazaj... Katja Dolenc, foto: Tina Doki Proti menstrualnim krčem Točka se nahaja na sredincu desne roke med nohtom in drugim prstnim členkom, skoraj na prvem Členku, vendar nekoliko bližje nohtu in proti palcu. Pod točko boste začutili kost. Sprostite roko in masirajte globoko in močno (pritisk naj ne bo večji kot 10 kg) v nasprotni smeri urnega kazalca, od 15 do 20 sekund. Točko začutite, ko vas malo zaboli. Točko dodatno stimulirate, če jo pritiskate tudi na nasprotni strani. Starodobni štirikolesniki še enkrat na Ljubelju Nekaterim je ponagajala sapa Blagodejno vpliva pri menstrualnih krčih, slabostih, bruhanju, ob vznemirjenostih in pri zobobolu, preden bo potrebno izpuliti zob. Masaža točke vpliva tudi na center za kontrolo telesne temperature, vendar le v primeru, če ni znojenja, na center za kontrolo strahu, uravnava krvni pritisk, visokega ali nizkega in pri psihičnih motnjah. Ko začutimo olajšanje omenjenih težav, prekinemo z masiranjem. Serija masažnih točk, ki jih predstavljamo, spadajo med zbrane in preizkušene točke akupresurne tehnike Ji-Jo, ki so jo proučevali na Medicinskem inštitutu na Floridi. Katja Dolenc foto: Tina Doki Drugi del znamenitega Alpine rallvja je peščico starodobnikov še enkrat vodil preko starega ljubeljskega prelaza Ljubelj - Udeleženci spominskega Alpine rallvja, s katerim so obeležili 90-letnico znamenite avtomobilske preizkušnje, ki je potekala po ozemlju Avstrije, Švice, Italije, Slovenije in hrvaške Istre, so se, minulo nedeljo še enkrat zapeljali preko starega ljubeljskega prelaza. Tokrat seje po ponovno urejeni stari cesti, v katero so prizadevni člani AMD Tržič vložili več kot 200 ur dela, vzpela le peščica najstarejših avtomobilov, ki so na naporni preizkušnji že več kot tri tedne. Nekatere so številni vzponi tudi nekoliko zdelali, čeprav so se za svoja leta držali kar dobro. Kratek postanek pred ljubeljskim predorom, kjer je udeležence v oblačnem in nič kaj preveč toplem nedeljskem dopoldnevu pričakala tudi glasba v živo, so nekateri izkoristili Tik pred vzponom na stari ljubeljski prelaz so se starodobniki za krajši čas ustavili pred mejnim prehodom, kjer je bilo tudi nekaj priložnosti za počitek in manjša popravila. za manjša hitra popravila in nastavitve, nekaj po poldnevu pa se je naporna preizkušnja pričela in vsi so jo z nekaj sopihanja tudi prestali. Prvič so se starodobni avtomobili, udeleženci letošnje spominske preizkušnje pripeljali v Slovenijo 15. junija, med njimi pa so bili pretežno legendami Rolls -Roycevi modeli silver ghost. Na poti od Beljaka do Gradca so se povzpeli tudi preko starega ljubeljskega prelaza. matska klimatska naprava, arvi vozila, srebrno obarvan spodnji mo obarvani strešni nosilci, pokrov barvi vozila, meglenke, zad. spojler, - že od 4.697.650,00 sit naprej - omejena količina SUZUKI SUZUKI ODAR d.o.o. AVT0HIŠA 0DAR, podružnica LJUBLJANA, Stegne 33, Ljubljana, tel. 01/58 10 131 S tTo 1/58 "om I *VT°H1SA "DAR, podružnica CEDE, Dečkova 43, Celje, tel. 03/42 54 370 www.suziikiodar.sl AVT0HIŠA 0DAR-KRAJNC, podružnica MARIBOR, Jadranska 27, Maribor, tel. 02/320 80 16 Udeleženci so bili večinoma oblečeni v oblačila primerna starosti avtomobilov, pri manjših posegih v motorni prostor pa so svojo spretnost prikazale tudi ženske. Matjaž Gregorič Rabljena vozila Na našem pokritem centru na l.aborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot HO vozil). Znamka in tip Letnik-barva Cena V Sit Kia Sephia 1,5 Is cz,el.paket,2xair 1998 rdeča 1.080.000,00 Vw polo 1,6 sv,2xair 1996 bela 950.000,00 Ford Mondeo 1,8 ctx kar. cz,es,abs 1994 bela 799.000,00 Opel Vectra 1,6 i air,cz,es 1995 siva 720.000,00 Kangoo 1,2 komb.voz. 2xair,cz,sv 1998 modra 1.190.000,00 Lancia Kappa 3,0 v6 1997 met.modra 1.250.000,00 BMW318i k,abs,air,cz 1993 zelena 1.280.000,00 Renault Tvvingo 1.2 2xair,cz,es 2001višnja 1.380.000,00 Megane Scenic 1,6 cz,sv,air 1997 rdeča 1.440.000,00 Ford Fiesta 1,3 sv,air,cz 2002 modra 1.690.000,00 Ren-Megane 1,4 kar. k,sv,cz,es,4xair 2000 modra 1.990.000,00 Renault kangoo 1,5 dci cz,es,sv,2xair 2003 bela 2.590.000,00 RENAULT www.alpetour-romont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 82 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO ♦ 12 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO LEGENDA ♦ G. VOZILO I. GARANCIJO K: KLIMA SV SERV0 VOLAN 17. ( IAIKVI VI /.Vkl.CI'AMi: K KAMU i:s ni kiK in u, mi mi AIR: AIRHAII _ D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240 Vse za vaš avto na enem mestu: ♦ Prodaja vozil RanauH ♦ Zavarovanje in registracija vozil ♦ Vzdrževanji: vitx.il ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil ♦ Najem vozil »"fthniCnl pregledi osebnih, ♦ Vlekt vozil tovornih in priklopnih vozil GORENJSKI GLAS • 18. STRAN AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz gregoric@g-glas si Torek, 8. julija 2003 Test: Mercedes-Benz A 210 Evolution Ko iz majhnega zraste veliko (in močno) Ko se je mali mercedes pred skoraj šestimi leti nesrečno prevrnil na losovem testu, je bilo več tistih, ki so najmanjši trikraki zvezdi napovedovali polom, kot onih, ki so potihem računali, da se bo Mercedes-Benzov sestop iz višjih proti nižjim avtomobilskim razredom posrečil. Nad razredom A že dolgo ni več črnih oblakov ampak pretežna jasnina, ki jo dokazuje tudi najmočnejša in najbolj športna izvedba. ★ ★★★A Zunanjost: Čeprav po letih ni več rosno mlad, je baby-benz očitno še dovolj mladosten, da je kos takšnim in drugačnim izzivalcem in da je še vedno dovolj prijeten za oko. Dodatki, ki ga naredijo bolj športnega in agresivnega mu pristojijo in lahko bi jih bilo še več kot nekaj dodatnih plastič- nih stabilizatorjev, večja kolesa z nizkopresečnimi gumami in bahav dvojni zaključek izpušne cevi. Tudi nalepljena tanka Rde- ča črta in napis na prednjem blatniku A 210 evolution loči od drugih bolj ljudskih in manj na-stopaških različic. MERCEDES-BENZ A 210 EVOLUTION in bližnji tekmeci model maloprodajna cena AUDI A3 2.0 FSI 5.123.000 SIT HONDA CMC 2.0 TYPE R 5.350.000 SIT irirkisis Notranjost: Tako kot vse ali večina ostalih različic je tudi A 210 evolition na voljo s podaljšano karoserijo. Dodatni dolžinski centimetri so na zunaj dobro prikriti, čutijo pa se v potniški kabini, zlasti v njenem zadnjem delu. Pravzaprav je paradoksalno, da potniki zadaj sedijo skoraj bolje kot voznik in njegov desni sopotnik, saj lahko precej stegnejo noge in zaradi višine kabine jim tudi ni potrebno ukrivljati vratno hrbtnega predela. Voznikova glava je še vedno nevarno blizu zgornjega roba vetrobranskega stekla in tudi sicer je za volanom čutiti precejšnjo utesnjenost. Plastika armaturne plošče predvsem pa sedežne prevleke in obloge notranjih delov vrat so precej imeli i tnej še kot pri skromnejših različicah in potniška kabina si prizadeva dajati vtis prestižnega avtomobila, kar ta malček pravzaprav tudi je. Zadnjo klop je mogoče vzdolžno pomikati, delno ali v celoti zlagati ali kar odstraniti iz avtomobila, s tem pa se prilagaja prostornina niti ne tako zelo skopo odmerjenega prtljažnika. Motor: Zdi se, da je 2,1 -litrski bencinski motor s 140-glavo konjenico pod motor- TEHNIČNI PODATKI vozilo:.........................................kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev mere:............................................d. 3,575, š. 1,719, v. 1,575 m medosnarazdalja:.........................v...............................2,425 m prostornina prtljažnika:...............................................390/1180 I teža praznega vozila:.......................................................1195 kg dovoljena skupna teža:....................................................1640 kg motor:....................................................štirivaljni, bencinski, 16V gibna prostornina:.......................................................2048 ccm moč:...........................................103 kW/140 KM pri 5500 v/min navor:.....................................................205 Nm pri 4000 v/min najvišja hitrost:............................................................203 km/h pospešek od 0 do 100 km/h:..............................................8,4 s poraba EU norm.:......................................6,2/11,0/7,9 1/100 km maloprodajna cena:...............................................6.249.261 SIT zastopnik:....................................................AC Intercar, Ljubljana Volksvvagen Multivan naj bi mešal štrene med enoprostorci Kombi, ki hoče biti prestižna limuzina Čeprav ima multivan korenine in zasnovo v novem Volkswagno-vem gospodarskem vozilu, se novinec uvršča med večje luksuzne enoprostorce. Registriran je namreč kot osebno vozilo, ki lahko "na krov" sprejme šest ali sedem potnikov, notranjost pa je vsestransko prilagodljiva za različne namene. Po velikosti in obliki zunanjosti je multivan bolj luksuzen potniški kombi kc>t veliki eno-prostorec, čeprav so mu pri Volkswagnu za glavne tekmece postavili predvsem slednje. Z opremo in udobjem, ki jo ponuja potniška kabina, se lahko meri s prestižnimi limuzinami, med ciljnimi skupinami kupcev pa so družine z večjim številom otrok, podjetniki, ki jim avto predstavlja statusni simbol ali mobilno pisarno, ter tisti, ki z vozilom izražajo svoj življenjski stil. Novi multivan sicer predstavlja nadaljevanje uspešnega predhodnika transporterja četrte generacije, ki je na trgu vztrajal kar celih trinajst let. Nekaj njegovih sledov je še opaznih, hkrati pa so oblikovalci poskrbeli, da multivanov videz poudarja karakterno moč celotnega vozila in njegovih posameznih delov. Poleg šestih ali sedmih sedežev, ki jih je zlasti pri najbogatejši različici mogoče poljubno razporejati, je posebnost potniške kabine pogrezljiva sredinska mizica, ki prostor spremeni v dnevno sobo, jedilnico, spalnico ali pisarno. Voznikov delovni prostor je bolj limuzinski kot kombijev-ski, čeprav sta sprednja sedeža nameščena precej visoko in vozniku omogočata dober pregled nad dogajanjem pred vozilom. Oblikovne linije armatur- ne plošče so značilne za novejše Volksvvagnove avtomobile tako kot modra osvetlitev merilnikov, ročice in stikala pa so razporejeni v germanskem redu. Multivana poganjanjo trije turbodizelski in dva bencinska motorja, začenši s štirivaljnim TDI motorjem, ki razvije 77 kW (105 KM). Sledita dva 2,5-litrska petvaljnika TDI s 96 kVV (130 KM) in 128 kW (174 KM) ter 2,0-litrski bencinski štiri-valjnik s 85 kW (115 KM) in 3,2-litrski šestvaljnik s 173 kW (226 KM). Razen obeh najšibkejših imajo vsi ročne šeststo- penjske ali za doplačilo samodejne menjalnike, v začetku prihodnje leto bo nared tudi štirikolesni pogon. Tovarna je razdelila založenost z opremo v tri nivoje, že osnovni ima klimatsko napravo, osrednjo ključavnico, zadnjo klop spremenljivo v posteljo, protiblokirni zavorni sistem, zaščito z varnostnimi vrečami in tako naprej. Pri obeh ostalih stopnjah comfortline in highline je dodatkov še več, med drugim si je mogoče omisliti tudi elektrificirana drsna vrata na obeh bokih in usnjeno oblazinjenje sedežev. Multivanove cene se začenjajo pri 7,34 milijona tolarjev, pri Volksvvagnovem zastopniku Porsche Slovenija pa so si za cilj postavili prodati 35 vozil v prihodnjem prvem polnem prodajnem letu. Matjaž Gregorič od 1.7 do 18.7.2003 OUPI DVI1 RENAULT V VROČE POLETJE PO VROČIH CENAH Alpetour Remont d.d., Ljubljanska cesta 22, 4000 Kranj ASP d.o.o. Jesenice, Cesta Janeza Finžgarja 2, 4270 Jesenice ASP d.o.o. Lesce, Hraška cesta, 4248 Lesce PREŠA d.o.o Cerklje, Slovenska cesta 51, 4207 Cerklje www.alpetour-remont.si (04) 20 15 215 www.asp.si (04) 58 33 330 www.asp.si (04) 53 53 450 www.presa.si (04) 28 15 700 nim pokrovom kar prevelik in premočan za manj kot 1,2 tone težak avtomobil. Njegovega rezkega zvoka in odzivnosti bi bil najbrž vesel tudi nekdanji prvak v Formuli 1 Mika Hakkinen, saj ta pogonski stroj že ob rahlem voznikovem pritisku na stopalko za plin veselo "zahrza", iskriva "konjenica" pa avtomobilček požene v dir. Takšnemu početju pa ni naklonjen menjalnik, ki je prepočasen in premalo natančen za športno vožnjo, zato zahteva od voznika več pozornosti pri pretikanju. Poleg tega je potrebno računati z nekaj višjo bencinsko žejo, ki se berada spusti pod 9,5 litra na 100 kilometrov. * * */* £( Vozne lastnosti: Nizkopresečne gume na 17-palčnih aluminijastih platiščih še povečujejo občutek trdega odzivanja na cestne grbine. Zato ima ta mercedes najraje gladke asfaltne površine, ki so lahko speljane v ovinke. Kljub visokemu težišču avtomobil nima nobenih težav z lego na cesti, zahteva pa malce bolj čvrsto držanje volanskega obroča. Zanesljivo obnašanje na cesti je torej pred potniškim udobje, ampak tako je tudi pri vseh ali vsaj večini športnih štirikolesnikov. ***/*■& Končna ocena: S prihodom modela A 210 evolution je postalo še bolj jasno, da je pri malem mercesedu vsak centimeter, njegove dolžine izredno drag. Za denar, ki ga je potrebno odšteti za tega športno obarvanega malčka, je namreč mogoče kupiti veliko večji in bolj udoben avtomobil. Seveda brez trikrake zvezde na nosu. Matjaž Gregorič NA KRATKO * HP in moštvo BMW Willi-ams Fl sta razkrila tehnološke podrobnosti sodelovanja pri razvoju dirkalnika. HP je s svojimi aplikacijami za doseganje optimalne aerodinamike omogočil kar 15-kratno skrajšanje časa, potrebnega za oblikovanje dirkalnika. * Južnokorejska Kia je pred kratkim podpisala pogodbo o prodaji 2.500 avtobusov, ki so namenjeni Saudski Arabiji. Posel je vreden 150 milijonov tolarjev. M.G. Večina vas je trenutno ob morju, pri babici, v hribih ... - upam. Vsi, ki pa (še) niste, pa vas medse vabijo mnoge delavnice, oratoriji, tabori, športne prireditve ... v vaši okolici. Torej, stran od televizije, dolgčasa in zapravljanja dragocenega počitniškega časa - naučite se novih iger, izboljšajte svoje igranje košarke ali nogometa, družite se z vrstniki in užijte poletje. Ana Cergolj AHA Zgodba i f' 1 Čarobni tempelj Divja vožnja po reki Od tam so odšli gledat močvirja. Ob desetih so šli v Rajkot in od tam nazaj v Srinagar. Po kosilu so si nadeli rešilne jopiče, nepre-močljive obleke, zlezli v gumijaste čolne in prijeli za vesla. Primož jim je rekel naj počakajo, ker je nekaj pozabil. Ko Primoža niso več videli se je utrgala skala, ta skala pa je sprožila plaz. Skale so popadale v reko in tok se je povečal. Pustolovce je odneslo in pred njimi in za njimi so venomer padale skale; na srečo so se v šoli naučili, kako se rešijo iz take situacije, vendar je šlo zdaj zares. Jakob, Aljaž, Ana in Nina so vsa prijeli za eno veslo in se na vso moč trudili, da bi se izognili skalam. "V levo," je zaklical Jakob. "Skala nad nami!" je zakričala Ana in se vrgla na sredino čolna. Skala je padla na čoln,da so se pustolovci skupaj s čolnom potopili, nato so v vodi Jakob, Aljaž in Nina uspeli skalo premakniti s čolna, Ana pa je ta čas priplavala na površje. Čoln je bil rešen. Toda zadeli so ob ostro skalo in čoln je spustil. Pustolovce je odnesla deroča voda in jih prinesla neznano kam. Nina Bečan, 5.a, OS Jakoba Aljaža Maja Urh: Plesalka, ki ima rada matematiko Maja, tvoja učiteljica je rekla, da zelo lepo igraš klavir. "Ja, sedaj sem zaključila že drugi razred - čaka me le še podelitev spričeval. V šoli sem ob koncu leta zaigrala Za Elizo." Koliko časa pa vadiš na dan? "Vsak dan 10 minut." Te mora k temu priganjati mami, ali greš kar sama za klavir? "Sama. Sicer pa moja mami tudi igra klavir in če kdaj česa ne znam, mi pomaga. Ampak to se ne dogaja prav pogosto - da česa ne bi znala." Tudi v šoli si zelo pridna. Imaš same petice? "Ja, zaključeno imam vse pet. Ampak med letom pa kdaj dobim tudi kakšno štiri. Dobila sem tudi nagrado za Kenguruja (matematično tekmovanje). Tudi sicer je matematika moj najljubši predmet." Torej popoldne, ko prideš iz šole, najraje rešuješ matematične naloge? "Ne, najraje plešem. V plesni šoli Čokolada nas uči Povverka Špela. Res je super. Plešemo na glasbo Bepop in podobne." Zares dobro znam ... matematiko. Nimam pojma o ... nareku. V šoli prav zares sovražim ... da fantje med odmorom nagajajo. Največja otroška neumnost .... mamici sem se zlagala, da sem vadila klavir, pa ga sploh nisem. Mi lahko kaj pokažeš - tudi brez glasbe? "No, lahko poskusim." (Maja je nato brezhibno zaplesala koreografijo na pesem Bodi zvezda.) Na začetku si omenila, da si prinesla nek svoj izdelek. "Ja, moji dve knjigici, ki sem ju napisala: Čarovnica Pika in Noč čarovnic. Obe sem tudi sama ilustrirala." Pišeš torej o čarovnicah - najbrž si prebrala Harryja Potterja. "Seveda, sedaj sem že pri četrti knjigi. Sicer pa sem idejo za knjigi dobila, ko je bila noč čarovnic in smo izdelovali buče." Torej boš nekoč pisateljica? "Mogoče. Ali pa ilustratorica, frizerka, maserka ..." Offol&G pVVVSG Usoda vojaka Že skril se je ta dan, in zasijala je noč. • Vojak, ki bil je vdan, šel je stran. Ni ga več. Zdaj pride spet nazaj dan vroč, da vzame še kakšnega vojaka več. Črne, strašne so poti, peljejo naprej, ne nazaj. Če kdo je bil nasproti: celica, zadnji dih, smrt. Bel obraz, črn plašč, ubil je vsakega, ki bil mu je na poti. Vsak dan bil je eden manj. Vojak. Človek. Oče, sin, mož ali brat. Vojak vsak. Veliko nas veže spominov nanj ... Zakaj joče, kdor se vrne? Kaj hoče, kdor ostal je živ? Vrniti se v življenje tisto, naj čas nazaj se obrne, ko vojak je vsak še srečen bil. Groza, krvave poti. Smrt vojakov, žensk, otrok. Koliko vdov je zdaj na svetu, koliko sirot? Vojak življenja lepega si želi. Če kdo se vrne spet nazaj, živ, zdrav, ga ubijajo spomini, ko gledal je smrt človeka. Kri, umor. Svojega brata, sočloveka je ubil tudi sam. Zeli si svobode, a je ne najde. Spominja se na usodo grdo, zato si v glavo zabije kroglo trdo. Nina Grof, 8.c, OŠ Žiri Največ dela za natakarice Urna postavka za študentsko delo se ni spreminjala že deset let. Kranj - "Uf, samo strežba," je zavzdihnila študentka, ki si je pretekli teden na oglasni deski enega od študentskih servisov ogledovala ponudbo dela. Počitnice mnogim dijakom in študentom pomenijo tudi priložnost za dodaten zaslužek, zato je povpraševanje po delu preko študentskih servisov v tem času največje. Delo, kot so nam zatrdili tako študentje kot predstavniki študentskih servisov, se da dobiti, le preveč izbirčen ne smeš biti. novim kriterijem in željam glede zaposlitve, ga o njej obvestimo. Druga možnost je, da sami sledijo celotni ponudbi, ki jo objavljamo na naših spletnih straneh." Zagotovili so, da podatke v oglasih sproti posodabljajo, tako da med njimi ni del, "Najlažje dobiš začasno počitniško zaposlitev, če ti jo priskrbijo starši ali sorodniki v podjetju, v katerem so zaposleni. Drugače je praktično nemogoče priti do kakšne zanimive in dobro plačane službe," je potožila študentka Katja in dodala, da si dekleta lahko obetajo kvečjemu delo natakarice. "Ravno pri strežbi pa se najpogosteje zgodi, da ti ne plačajo. Samo izkoristijo te, potem pa te odslovijo, češ da nisi dobro delal." Tudi študentka, ki ni želela biti imenovana, nam je razložila, da si počitniško delo najpogosteje zagotovi v podjetju, kjer dela njen oče. "Za sproti sem si našla delo tudi preko oglasov, ki jih objavlja študentski servis. Bistvo je, da si tam pravi čas, in v tem primeru lahko dobiš delo." Zgodilo se je tudi, je opozorila, da je šla že na razgovor, na katerem so ji obljubili, da jo bodo obvestili o izbiri, potem pa ni bilo nič. "To me najbolj jezi, saj potem čakaš in čakaš, vmes pa ti lahko uide drugo delo." Študent Gregor se pri iskanju počitniškega dela znajde drugače. "Vedno napišem prošnje • h s- * • • • * • ,___» i 9 ^ 1 "jfi in jih pošljem v podjetja, ki so povezana s področjem mojega študija in za katera vem, da rabijo občasne delavce." V študentskem servisu Cmok, centru mladih so postregli s podatkom, da se pri njih na dan oglasi približno 140 iskalcev počitniškega dela. Študentje in dijaki se lahko odločijo za aktivno ali pasivno posredovanje del. "V prvem primeru stopijo v čakalno vrsto in takoj, ko dobimo ponudbo, ki ustreza nji- ki so jih že oddali-. Največje zanimanje vlada za delo v administraciji, predvsem dijaki pa z veseljem poprimejo tudi za enostavnejša dela v proizvodnji. Plačilo za opravljeno delo mora biti v skladu z urno postavko, ki jo delodajalec določi v ponudbi, sicer dijaki in študentje lahko izpolnijo reklamacijski zahtevek in če ne gre drugače, ukrepajo tudi preko inšpektorja za delo. V študentskem servisu Cmok so se strinjali, da so največkrat težave prav s strežbo. "Ponavadi namreč na hitro potrebujejo kader in zaposlijo vsakogar. Kasneje ugotovijo, da izbrani ne izpolnjuje njihovih pričakovanj, in poskušajo znižati urno postavko." Tudi komercialist v študentskem servisu Shark Grega Klančar je potrdil, da so težave z izplačili največkrat povezane z delom v strežbi. "Vendar če ima študent napotnico, skušamo preko tega izterjati vsaj del denarja." Za podjetja, od katerih ne dobijo napotnic nazaj v treh mesecih, naslednjič napotnic ne izdajo več. Pojasnil je še, da se urna postavka za študentsko delo giblje od 600 do tisoč tolarjev na uro, delo pa načelom dobijo vsi, če le niso preveč izbirčni. "Vpliva na ceno danes praktično ne moremo več imeti," je opozoril direktor Mladinskega servisa Peter Beton. "Urna postavka še ni spremenila že skoraj deset let, saj jo podjetja ob velikem povpraševanju zbijajo, razen tega je servisov, ki posredujejo delo, vedno več, in podjetja dajejo ponudbe na vse konce. Tako že dobijo nekoga, ki je pripravljen, delati tudi za majhno plačilo." Sicer je najtežje dobiti delo prav julija. "Vsi bi radi delali te tri tedne po koncu šole. Avgusta, ko se začnejo kolektivni dopusti, pa bomo spet iskali ljudi." Mateja Rant, foto: Gora/d Kavčič Po izkušnje v tujino Program Leonardo da Vinci omogoča finančno podporo pri strokovnem usposabljanju v državah članicah. Kranj - Poklicno izobraževanje in usposabljanje v tujini je za marsikaterega dijaka nedosegljivo, saj je povezano s stroški, ki jih sami ne zmorejo. Pomoč pri tem ponuja program Evropske unije Leonardo da Vinci, ki omogoča finančno podporo pri strokovnem izobraževanju in usposabljanju v državah članicah programa. V okviru projekta mobilnosti poklicne izkušnje v tujini nabirajo tudi dijaki Srednje biotehniške šole Kranj. V omenjeni program so vključeni že šest let. "Bili smo ena prvih šol v Sloveniji, ki je začutila potrebo po odprtosti in vpeljevanju evropske dimenzije v šolo," je pojasnila profesorica Darja Mavrin. Tako je šola že četrto leto organizirala tritedensko izobraževanje v Italiji, in sicer v Umbria training centru in na kmetijski Šoli v bližini Bologne. "To se dijakom potem šteje kot delovna praksa. Med svojim bivanjem v tujini morajo namreč voditi dnevnik, v katerem opisujejo svoje aktivnosti ter nova znanja, tehnike in spretnosti, ki so jih osvojili." Darja Mavrin meni, da jim bo to olajšalo iskanje zaposlitve tako doma kot v tujini. "Karkoli se naučijo, bodo lahko uporabili." Pri dijakih, ki so se udeležili tovrstnega izobraževanja, opažajo boljšo samopodobo, bolj so samozavestni, odprti in komunikativni. "Tudi če jim v začetku jezik predstavlja oviro, kmalu spoznajo, da je pogovor nujen, če želijo uspeti." Razen tega, da dobijo vehko praktičnih izkušenj za svoj poklic, se tudi socialno oblikujejo in dograjujejo, opaziti je še napredek pri pouku. "Nekateri med njimi dobijo celo možnost, da v Italiji opravijo pripravništvo," je dodala Darja Mavrin. Koordinatorica projekta mobilnosti v okviru programa Leonardo da Vinci Marja Medvedje pojasnila, daje cilj projekta omogočiti mladim, da pridobijo nepogrešljive izkušnje v tujini. "S tem obogatijo svoja znanja ter izboljšajo konkurenčnost in zaposljivost na trgu delovne sile, obenem pa širijo svoje jezikovno znanje in spoznavajo drugačne navade, kar vodi k večji samostojnosti in samozavesti." Projekte mobilnosti je mogoče prijaviti preko razpisov, naslednji rok je februarja prihodnje leto. Treba je imeti le dobro idejo in jo prenesti na prijavnico, pri čemer morajo jasno zastaviti cilje in rezultate, ki jih želijo pri tem doseči. "Prijavitelj projekta mora biti pravna oseba. Ponavadi so to šole, ki morajo obenem priložiti še pismo partnerja, prav tako pravne osebe, iz tujine." Večinoma sodelujejo s šolami v tujini, partnerja pa je mogoče poiskati tudi preko baze podatkov na spletnih straneh Centra RS za poklicno izobraževanje. Program omogoča sofinanciranje tako stroškov poti kot bivanja in izobraževanja. "Čas bivanja dijakov v tujini je omejen na najmanj tri tedne in največ devet mesecev," je še pojasnila Marja Medved. Program Leonardo da Vinci sicer obsega pet vrst projektov, poleg mobilnosti še pilotske projekte, jezikovna znanja in spretnosti, mednarodne mreže ter podatkovne materiale. Mateja Rant HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249 Trst 22.7., Madžarske toplice od 19.7. do 22.7.; od 9.8. do 12. 8. in od 26.8 do 1.9.; Peljašac od 29.9. do 6.10. (ekskluzive); Gardaland nočni 21.7.; Šenčur: 251-18-87 Kopališče Radovljica je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure. Večerno rekreacijsko plavanje je organizirano od ponedeljka do petka do 21. RADOVLJICA do 22. ure, vodno aerobiko pa lahko obiščete ob ponedeljkih in sredah od 21. do 22. ure. PK Radovljica organizira v mesecu juliju začetne in nadaljevalne plavalne tečaje za otroke od 4. leta starosti dalje. Prijave in informacije na tel.: 04/53 15 770. Kopališka ul. 9, Radovljica GLASOV KAŽIPOT Prireditve r> 41. Čipkarski dnevi Železniki - Tradicionalni Čipkarski dnevi v Železnikih predstavljajo izjemno raznoliko, zabavno, kulturno in etnološko obarvano dogajanje, razporejeno na devet dni, in sicer od 12. do 20. julija. Rdeča nit dogajanja, tako kot vsako leto, še vedno ostaja čipka, postavljena na ogled in počastitev. Letošnji Čipkarski dnevi, v organizaciji TD Železniki, se bodo začeli s koncertom Adija Smolarja, organizirana bodo številna športna tekmovanja za "Zlato čipko", razstave čipk klekljane, predstavitve starih domačih obrti in kulinarike, tekmovanje klekljarjev in klekljane, in sicer z gledališko predstavo ter otroškim živ-žavom pred plavžem. Kiselfest Kranj - V okviru otroškega poletnega festivala Kiselfest, bo v četrtek, 10. julija, ob 18. uri, na sporedu predstava Palček, v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane. Predstava bo na vrtu gradu Khislstein v organizaciji Lutkovnega gledališča Kranj. Praznik KS Lesce Lesce - Krajevna skupnost Lesce vabi ob krajevnem prazniku danes, v torek, 8. - v Studenčicah, jutri v sredo, 9. - v Hrašah in v četrtek, 10. julija - v Hlebcah, z začetkom ob 20. uri, da se udeležite podoknic, na kateri bodo nastopili: moško pevski društvo Triglav Lesce, upokojenski pevski zbor Lesce, Metka Pristov in Ivan Žižek Počitniške delavnice Tržič - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja vas vabi, da si vroče dni krajšate s delavnicami, ki bodo potekale v večnamenskem prostoru knjižnice, vsak dan med 10. in 12. uro. Mentorica Tinka Tomazin vabi na prvo delavnico -Če bi živeli v pradavnini, ki bo potekala do 11. julija. Druga delavnica bo med 14. in 18. julijem, in sicer Copatki in še kaj, z mentorico Mari Bečan. Prireditve v Tržiču Tržič - Občina Tržič bo letos že sedmo leto zapored organizirala Poletne prireditve. Do 30. avgusta se bo zvrstilo kar 18 različnih prireditev. Petkove večere si boste lahko popestrili z gledališkimi predstavami, koncerti klasične in zabavne glasbe,... Z lutkovnimi predstavami, predstavitvami raznih športov, pesmimi in čarovniškimi showi pa so sobotni dopoldnevi rezervirani za najmlajše. V petek, 11. julija, ob 20. uri bo v atriju Občine Tržič celovečerni koncert Čez to globoko morje, v izvedbi Klarise M. Jovanović in ansambla Vlado Batista Areas. V soboto, 12. julija, ob 10. uri pa bo v atriju Občine na sporedu otroška predstava Fidl fadl, v izvedbi potujočega gledališča Kranjski komedijanti. Prireditve na Bledu Bled - Danes, v torek, 8. julija, ob 20.30 uri bo v Festivalni dvorani nastop tria Amael (Slovenija). Jutri, v sredo, 9. julija ob isti uri pa nastop kvarteta Armonico (Japonska). V četrtek, 10. julija, ob 20.30 uri bo v hotelu Golf -dvorana Concordia finale mednarodnega tekmovanja za violo. Otroške delavnice Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi na otroške likovne delavnice, ki bodo potekale skozi celotno poletje na dvorišču gradu Khislstein, in sicer vsako sredo od 17. ure dalje. Delavnice so namenjene otrokom starejšim od treh let. Jutri, v sredo, 9. julija, se bodo pogovarjali o gradovih in graščakih ter skupaj narisali grad Khislstein. V primeru slabega vremena bo delavnica potekala v Mestni hiši na Glavnem trgu 4. 12. tradicionalni piknik Cerklje - DU Cerklje vabi vse svoje člane na 12. tradicionalni piknik, ki bo v soboto, 12. julija, ob 10. uri v Dvorjah "Pod Jenkovo lipo". Ustvarjalna delavnica Tržič - Tržiški muzej vabi na ustvarjalno delavnico, ki bo potekala v Kumikovi hiši, in sicer: od 4. do 8. avgusta bo na sporedu delavnica Življenje kamna v mestnem jedru, vabilo je namenjeno učencem predmetne stopnje (od 11 do 15 let). Mentor bo Janez Šter. Pod Homanovo lipo Škofja Loka - Petkovi večeri pod Homanovo lipo, na Mestnem trgu v Škofji Loki, so že vrsto let vzrok za pestro družabno življenje, tako domačinov, naključnih obiskovalcev, kot tudi turistov. V petek, 11. julija, z začetkom ob 20. uri vas bo zabaval Zoran Predin. Kolesarski izlet Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas v soboto, 12. julija, vabi na kolesarski izlet na Smledniški grad. Odhod kolesarjev bo ob 8.30 uri izpred društva. Prijave pa zbirajo v pisarni društva, po tel.: 51-20-664 ali pri Tončki Langerholc po tel.: 51-25-231. Na Škednjevec Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj obvešča, da je izlet na Škednjevec zaradi nepredvidljivih vremenskih razmer prestavljen za teden dni, in sicer na soboto, 12. julija. Dodatne informacije in prijave so še možne do četrtka, 10. julija. Po grebenih nad Kranjem Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na popoldanski izlet po razglednih grebenih nad Kranjem (Mače - Zaplata - Sr. Vrh - M. Grin-tovec - Kališče - Mače), ki pa zahteva veliko kondicije. Izlet bo v četrtek, 17. julija. Odhod z osebnimi vozili bo ob 13.45 uri izpred hotela Creina ali ob 14. uri iz parkirišča nad Mačami. Dodatne informacije so na voljo po tel.: 040/255-163. Prijave zbirata Stanko Dolenšek (stanko.dolensek@celzija.si) in Uroš Prelovšek (prelovsek@iskra-tel.si) ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, do vključno srede 16. julija. KRČNE ŽILE? 05 628 53 39 Na Mrzlo goro Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane na planinski izlet na Mrzlo goro, ki bo v soboto, 12. julija. Izlet je tehnično in kondicijsko zelo zahteven in je primeren samo za izkušene planince (hoje bo do 11 ur). Obvezne so čelade. Za prevoz do Jezerskega poskrbijo udeleženci sami. Odhod iz Preddvora bo ob 3.30 uri oziroma ob 6. uri od koče na Ledinah. Dodatne informacije in prijave: Janez Planine, tel.: 255-15-65, do četrtka, 10. julija. Na Uršljo goro Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 12. julija, na planinski izlet na Uršljo goro na Koroškem. Tura ni zahtevna, hoje bo za 6 ur. Prijave v sredo in četrtek od 18. do 19. ure po tel.: 531-55-44. Na Špiček in Jalovec Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v soboto, 19. julija, na dvodnevni planinski izlet na Jalovec. Odhod bo ob 6. uri izpred TVD Partizan Jesenice. Prvi dan se boste povzpeli do zavetišča pod Špičkom in na Jalovec, kjer boste prenočili in se nato drugi dan povzpeli na Plešivec in nato v dolino Bavščice. Izlet je primeren za kondicijsko dobro pripravljene planince. Poleg običajne planinske opreme je potreben pas, čelada, pomožna vrvica in dve vponki. Prijave sprejemajo na upravi PD Jesenice, tel.: 58-66-070, do četrtka, 17. julija, do 12. ure. Planinski izlet Škofja Loka - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Škofja Loka vabi v četrtek, 10. julija, na planinski izlet, in sicer: Škofja Loka - Pokljuka (avtobusni prevoz) - Viševnik - Lipanca. Zbirno mesto ob 5.45 na sejmišču v bivši vojašnici, odhod avtobusa pa ob 6.uri. Hoje je približno 6 ur. V primeru slabega vremena se izlet preloži za en teden. Prijave zbirajo najkasneje do 9. julija, oziroma do zasedbe avtobusa v DU, tel.: 5120-664 ali 5185-204 - Nežka. V Italijo Kranj - Društvo upokojencev Kranj - pohodniki organizirajo pohod na Montaževo planoto - Pikol v Italiji. Izlet bo v četrtek, 17. julija, odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest. Kopalni izlet Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na kopalni izlet v Izolo, ki bo v sredo, 23. julija. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v društveni pisarni. V Strunjan Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za enodnevni kopalni izlet, ki bo v petek, 18. julija. Uradne ure so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure v Kranju, Begunjska 10, tel.: 2023-433. Podjuna - Junska gora -Globasnica Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira v četrtek, 10. julija, pohod Podjuna - Junska gora - Globasnica. Odhod izrednega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4, do zasedenosti mest v avtobusu. Na Ankogel Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 19. julija, planinski izlet na Ankogel v Avstriji. Odhod posebnega avtobusa bo ob 5.30 uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, do vključno srede, 16. julija. Po vrhovih nad Ledinami in Češko kočo Kranj - PD Kranj vabi svoje člane v soboto, 12. julija, na zahtevno planinsko turo, po vrhovih nad Ledinami in Češko kočo. Tura poteka ves čas po zahtevanih zavarovanih plezalnih poteh ter lažjem brezpotju in je tehnično in kondicijsko zelo zahtevna, skupne hoje bo 10 do 11 ur. Za udeležence je obvezna oprema za plezalne poti in čelada. Odhod bo ob 3. uri z osebnimi vozili. Prijavite se lahko v društveni pisarni ali po tel.: 23-67-850, do srede, 10. julija. DU Preddvor vabi na izlet Preddvor - Društvo upokojencev vabi svoje člane na avtobusni izlet, ki bo v sredo, 16. julija. Odhod avtobusa iz Hotemaž bo ob 6.20 uri, iz Preddvora ob 6.30 uri in z Bele ob 6.35 uri. Peljali se boste na relaciji Kranjska Gora, Vršič, Trenta, Bovec, Log pod Mangartom, Rabeljsko jezero, Trbiž in Belopeško jezero. Prijave z vplačilom sprejemajo v torek, 8. julija, ob 9. uri v društveni pisarni. Na Črno prst Žabnica, Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri DU Žabnica - Bitnje vabi na planinski izlet na spodnje bohinjske gore, in sicer na Črno prst. Izlet bo organiziran v sredo, 16. julija, z odhodom avtobusa ob 6. uri od Sv. Duha s postanki na vseh avtobusnih postajališčih do Kranja. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo po tel.: 231-22-88 do zasedbe mest v avtobusu. V Prekmurje Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi 15. julija na izlet po Prekmurju, vse do Bukovniškega jezera, z zanimivo okolico. Pohitite s prijavami, ker je le še nekaj prostih mest. Poverjenice čakajo. Na Grossglockner Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi, da se udeležite izleta na Veliki Klek oziroma Grossglockner, ki bo v sredo, 16. julija, z odhodom ob 5. uri izpred avtobusne postaje. Vpisovanje od 4. julija dalje do zasedbe avtobusa. Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na turistični izlet na Grossglockner, ki bo v torek, 15. julija. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred Globusa. Dodatne informacije in prijave v pisarni društva, Tomšičeva 4. Letovanje na Lošinju Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju v hotelu Aurora, in sicer od sobote, 6. septembra, do torka, 16. septembra. Odhod avtobusa bo 6. septembra ob 6. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest. Obvestila + Krvodajalska akcija Preddvor - Krajevna organizacija RK Preddvor prireja 11. julija krvodajalsko akcijo. Odhod bo ob 6. uri izpred trgovine Dvor, po akciji pa bo sledil izlet na Primorsko. Ocenjevanje urejenosti mesta Škofja Loka - Škofja Loka je že zaživela v pisanih cvetličnih barvah, zato Skupina za lepšo Loko obvešča, da je ocenjevalna komisija pričela s prvim ocenjevanjem urejenosti mesta, ki bo potekalo vse do konca julija. Vabijo vas, da opozorite na lepo urejene in ocvetličene stanovanjske hiše, bloke oziroma stolpnice, stavbe v starem mestnem jedru, kmetije, stanovanjske hiše z obrtno dejavnostjo ali podjetja in da to sporočite Skupini za lepšo Loko po tel.: 04/511-23-90. Kranj - Tudi Kranj je že. zaživel v različnih barvah, zato vas Turistično društvo Kranj obvešča, da je ocenjevalna komisija z junijem začela s prvim ocenjevanjem urejenosti mesta, ki bo potekalo do konca julija. Sporočite jim, kje so lepo urejene in ocvetličene stanovanjske hiše, stolpnice, stavbe v starem mestnem jedru, kmetije, stanovanjske hiše z obrtno dejavnostjo ali podjetja. Vaš PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms-krani.si klic pričakujejo po tel.: 236-30-30. Preddvor - Turistično društvo Preddvor je se letos zopet odločilo ocenjevati najlepše hiše in vrtove. Ocenjevalna komisija bo obiskala Preddvor in okoliške vasi v juliju in avgustu, zato opozorite na lepo ocvetličene stanovanjske hiše, kmetije in ostale objekte po vaseh. Če kdo želi, da se fotografira kakšna posebna zanimivost, lahko pokličete v turistično poslovalnico, ki je zopet odprta, tel.: 25-51-023. Planinske postojanke Jesenice - Planinsko društvo Jesenice obvešča, da so njihove planinske postojanke: Erjavčeva koča na Vršiču, Tičarjev dom na Vršiču, Koča pri izviru Soče v Trenti in Koča na Golici stalno oskrbovane. Vse dodatne informacije lahko dobite v pisarni PD Jesenice, Cesta železarjev 1 ali po telefonu 04/5866-60-70. Javornik - Koroška Bela -Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela obvešča, da je Kovinarska koča v Krmi odprta in stalno oskrbovana (tel.: 050 631-989), prav tako Prešernova koča na Stolu (tel.: 050 611-366) in Staničev dom pod Triglavom (tel.: 050 614-772). Šola za vrtičkarje, vrtnarje... Škofja Loka - Vsak torek od 9. ure na Spodnjem trgu 29 in vsak četrtek ob 17. uri na Trati (sejna soba nad trgovinama), in sicer do konca oktobra bo potekala šola za vrtičkarje, vrtnarje, sadjarje, kmete,... Na delavnice lahko prinesete vzorce okuženih ali poškodovanih rastlin, plevele, škodljivce,... Križev pot Tržič - Tržiški muzej vas vabi, da si ogledate razstavo Križevega pota, akademskega slikarja Josipa Rochusa Pongraca. Razstavo so pripravili na pobudo Slovenskega verskega muzeja iz Stične in jo bodo odprli jutri, v sredo, 9. julija, ob 18. uri v cerkvi sv. Ane na Ljubelju. Na ogled bo do 31. avgusta. Kulturna dediščina Kranj - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - območna enota Kranj vabi jutri, v sredo, 9. julija, ob 19. uri na razstavo Kulturna dediščina v podobah slikarja Branka Čušina, ki bo v razstavišču ZVKDS, OE Kranj, Sava -Kokra, Tomšičeva 7, Kranj. Razstavo, ki bo na ogled do 31. julija, bo odprl Boris Bregant, župan občine Jesenice. Razstava Irene Romih Škofja Loka - V Galeriji Ivana Tavčarja bo v četrtek, 10. julija, ob 19. uri otvoritev slikarske razstave Irene Romih. Razstava bo na ogled do 27. avgusta. OSMRTNICA V neizmerni žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš oče, stari oče, brat IVAN VREČEK roj. 30. 6. 1921, iz Tupalič 39 pri Preddvoru Pogreb dragega pokojnika bo danes, v torek, 8. julija 2003, ob 16. uri izpred mrliške vežice v Preddvoru. Žara pokojnika bo na dan pogreba od 8. ure dalje na tamkajšnjem pokopališču. VSI NJEGOVI Z/ 'GOSTILNA RKSlAVMClJA GALERIJA "Pri ložovcu" Begunje Glasbeni program: SREDA, 9. 7. 2003 - glasbeni večer z "Igorjem in zlati zvoki" PETEK, 11. 7. 2003 - glasbeni večer s hišnim ansamblom "Jožovc" Vse glasbene prireditve so ob 19. uri. Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: avsenik@avsenik-sp.si MALI OGLASI «201-42-47 »201-42-48 «201-42-49 fax: 201-42-13 OBVESTILO Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi NOV DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15.00 ure. APARTMA -PRIKOLICE OTOK PAG - METAJNA: oddamo APARTMAJE za 2, 3 in 4 osebe ter manjši studio, primeren za mlad par. ŠE PROSTO - 2+1 apartma in 5 posteljni od 10.7. - 25.7.! Inf »00-385-53-66-71-57 5512 Do septembra ugodno oddam apartma za štiri in apartma za šest oseb v Peroju pri Puli. « 031/512-421 7693 Otok Pag - Zuboviči ODDAM APARTMA za večje skupine do 15 oseb, 50 m od plaže. •B 00385-53-66-4049 8446 Otok Pag - Zuboviči ODDAM SOBE, tuš, WC, s polpenzionom. "S 00385-53-66- 4049 8447 PAG Metajna, polpenzion, 5 m od morja, 20 EUR od 25.8. dalje. H 031/462-085 Oddam APARTMA v bližini Zadra. Dodatne informacije. H 25-51-856, po 20. uri 8695 APARATI STROJI KOMBAJN za krompir, dobro ohranjen, zelo ugodno prodam. U 25 11 670 86i6 Prodam rabljeno PEČ za CK, komplet z grelcem, črpalko, avtomatiko in ležeči BOJLER 250 I. tr 2523-251 8627 Prodam SAMONAKLADALKO in TRAČNE G RABLJE SIP ter izkopalnik za krompir, tr 040/661-859 8652 Prodam STROJ za brizganje plastike Metalmeccanica 10 SRE, 120 g. tr 041/607-412 8684 Prodam PUHALNIK za seno z elektromotorjem z nekaj cevi. tr 031/605-224 8690 Prodam VVALKMAN Sony WM WX 500+CPC torbica za 18000. IS 204 68 24 Zbiratelju poceni prodam 30 STARIH RA-DIOAPARATOV zaradi pomankanja prostora, tr 59-63-353, 031/223-130 8^20 PRALNI STROJ Gorenje, starejši, brezhiben, prodam. S 041/878-494 8728 Prodam skoraj nov TROSILEC hlevskega gnoja, 4 t. 3040/201-364 8730 Prodam OBRAČALNIK tračni za kosilnico buher, pajek dva vretena in kosilnico, .tr 031/309-753 8740 HLADILNE in ZAMRZOVALNE KOMORE, klimatizacija in vlaženje ter ostale hladilne naprave. Friigo d.0.0., VOLČJA DRAGA, tr 040/751-432 874t GARAŽE KRANJ - Šorlijeva, oddamo garažo v triplex objektu, leto izdelave 1965, najemnina je 10.000,00 SIT/mesečno. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ - Šorlijeva, prodamo garažo v triplex objektu, leto izdelave 1965, cena je 1.870.000,00 SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 GLASBILA Prodam DIATONIČNO HARMONIKO, tr 041/607-404 86to GR. MATERIAL Prodam GRUŠT za hišo 12 x 11 za 300.000 SIT. tr 5188-738 aeis Prodam suhe smrekove DESKE, debeline 20 mm in 25 mm ter GUME za tovornjak 11 x 20 in drva. tr 513-32-15 8626 Poceni prodam kvalitetno GAŠENO APNO. TT 2503-242 8642 Ugodno prodam ostanek različnega GRADBENEGA MATERIALA, tr 041/616- 284 8667 LESENA OKENSKA KRILA, več dimenzij, kot nova, prodamo, tr 25 75-560 8669 Prodam NOVSVETLOBNI JAŠEK za kletno okno, dim. 1 m x 1 m, širina mreže 40 cm. tr 5949-161 ali 041/281-590 8674 Prodam 1500 kosov novih in 1500 kosov rabljenih STREŠNIKOV Novoteks in 100 let stara rezljana HRASTOVA VRATA, tr 2560- 223_8688 SKODLE prodam, tr 531-83-40 8724 HIŠE KUPIMO Kupim starejšo HIŠO v Kranju z bližnjo okolico, lahko tudi vrstna, tr 041/681-510 Kupim HIŠO na območju Vodic, Zbilj, Smlednika ali Medvod, tr 041 /647-257 8717 GORENJSKA; več hiš, enostanovanjskih, novejših ali potrebnih adaptacije, z nekaj zemljišča po možnosti na mirni lokaciji, iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo cenovni razred do 36 MIO sit s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 NUJNO KUPIMO VEČ HIŠ V OKOLICI KRANJA ZA ŽE ZNANE STRANKE. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net HIŠE PRODAMO Prodam takoj vseljivo STAN.HIŠO v izmeri 200 m2 na Brezjah Gorenjska in zaz. parcelo v izmeri 600 m2. tr 5336-448 8636 PODBREZJE - 2 stan.hiša (2x3 sobno stan.), 232,30 m2, pare. 1.373 m2, I.i. 1982, cca 35 mio. Mike & Co. d.0.0., Blei-weisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si Kranj - center: prodamo starejšo hišo za nadomestno gradnjo, z dokumenti za 5 novth stanovanj. Interda d.0.0., tel.: 041/647-257 MEDVODE - stan. hiša v sklopu dvojčka, možno dvostanovanjska, ,116 m2 in 127 m2 kleti, pare. 214 m2, I.i. 1975, cca 35 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ŠKOFJA LOKA - stara meščanska hiša, delno obnovljena, 98 m2, pare. 416 m2,1.i. cca 1800, cca 19 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ŽIRI,cca 200 m2 , III gradbena faza, starost 1 leto, prodamo polovico ali celo hišo.Informativna cena: 14.000.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. NAKLO: prodamo večstanovanjsko hišo, 3X 90 m, parcela 484 m2, cena 45 mio. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198 BLED- prodamo hišo, 30 let, 150 m2, parcela 600 m2, cena 33 mio. FRAST-nepremičnine 041 626 581 04/ 23 44 080 NAKLO: prodamo novo NEDOGRAJENO hišo, 10 x 8 m, parcela 400 m2, cena 37 mio. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198 CERKLJE: prodamo večjo stanovanjsko hišo, 20 let, parcela 1200 m2, cena 58 mio FRAST d.0.0. 041 626 581 ŠKOFJA LOKA: prodamo hišo, 30 let, 140 m2, parcela 500 m2, 34 mio. FRAST, d.o.o. 041/ 626 581 VODICE: prodamo hišo 12x10 m, 15 let, parcela 600m2, 58 mio. FRAST-, d.o.o. 041/ 626 581 PREDDVOR: prodamo hišo z objekti, adaptirana 1990, zemljišče 1800 m2, cena 46 mio; možen dokup travnikov in gozdov. FRAST d.0.0. 041 / 626 581 04/ 23 44 080 NAKLO: prodamo stanovanjsko hišo z več garažami in skladiščem, 27 let, botanično bogato zasajena parcela 1800 m2, 69 mio FRAST-nepremičnine 041 / 626 581 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE manami dniSb« za gradfoetultvo. inženiring, trgovino Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka STANOVANJSKI OBJEKT ATELJE V ŠKOFJI LOKI STANOVANJSKI BLOK ŠENČUR Nudimo Vam nakup stanovanja v novozgrajenem objektu v Šenčurju. Stanovanja so velikosti od 57 do 108m2 prodajne površine in so vseljiva takoj. V stanovanjskem objektu Atelje Vam nudimo nakup sodobnega stanovanja velikosti od 73 do 147m2 v neposredni bližini starega mestnega jedra Škofje Loke. Možen je takojšen prevzem stanovanja. POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT V GORENJI VASI V novozgrajenem poslovnem centru Gorenje vasi Vam nudimo nakup poslovnega lokala velikosti od 28 m2 do 74 m2, namenjen je storitveni ali pisarniški dejavnosti. V centru že obratuje trgovina, v kratkem pa bo svoja vrata odprla tudi pošta in banka. Ogled stanovanj po predhodnem telefonskem dogovoru. INFORMACIJE TELEFON 04 51 12 600 ali e-mall: stanovanla@sgp-tehnlk.sl ŽELEZNIKI; cca 100 m2 stanovanjske površine, prodamo letos obnovljeno, lastno, visokopritlično stanovanjsko hišico, pri plavžu. CK na olje, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in dve spalnici. CENA: 14,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Drulovka; 250 m2, I. 90, vrstna atrijska hiša. tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2. CENA: 40,6 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 ZBILJE; 360 m2, letnik 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružin-ska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega, brez provizije . CENA: 68,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. CENA: 52,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 JESENICE - Cesta 1. maja; vrstna z atrijem, 107 m2, parcela 200 m2, stara 85 let, pritlična, obnovljena leta 2001. CENA: 16,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 BLED - Mladinska; 160 m2, 100 let stara vila, potrebna obnove. CENA: 30,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - center; 150 m2, 100 let stara meščanska hiša, primerna tako za poslovno dejavnost kot tudi za stanovanja. Možna je menjava za stanovanje v severnem delu Kranja. CENA: 32,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ.04/28 11 000 Škofja Loka - Papirnica; 250 m2, prodamo nedograjeno atrijsko hišo, 5. gr. Faza, parcela 754 m2, mirna lokacija ob gozdu. CENA: 53,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, leto izdelave 1985, obnovljena I. 2000, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska, cena je 55 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 NAKLO, prodamo v III. gradbeni fazi dvostanovanjsko hišo, leto izdelave 2001, klet meri 98 m2, pritličje 99 m2, mansarda pa 93 m2, z zemljiščem 592 m2, cena je 40 mio. SIT. IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo polovico hiše (dvojček), leto izdelave 1973, bivalne površine 80 m2, z neizdelano mansardo, garaža, vrt in dvorišče, cena je 28 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 VODICE, prodamo starejšo hišo, leto izdelave 1900 - nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2, cena je 12 mio. SIT IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886 SELŠKA DOLINA pod Blegošem, prodamo stanovanjsko hišo oz. vikend, bivalne površine cca 110 m2, s pomožnim objektom, na zemljišču 1019 m2, leto izdelave 1930, popolnoma obnovljeno 1997, cena je 17,7 mio. SIT. IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886 Naklo, dvostanovanjska hiša, 180 m2 +k+m, stara 20 let na parceli 700m2, 39MIO sit možna menjava za vikend! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890. OTOČE, 12 km iz Kranja, enodružinska odlično urejena stan, hiša, 30 let, obnovljena pred 5 leti, na parceli 700 m2, 150 m2 bivalnih povr., klet, garaža, CK, alarm ipd.Cena: 32.9 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890._ BLED, bližina jezera, hiša v izgradnji, 200 m2 površin, s starim gosp.poslopjem, na parceli 800 m2.Cena 37 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. PREDDVOR, stan.hiša, 18 let, 180m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena 37 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje loke! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Komenda- stan.hiša z delavnico 30x9 m2, stan.površine 260 m2, delavnica 150 m2, parcela 1300 m2, obn. 70", cena ■ 46,8 m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Kranj, center - stan.hiša stara 100 let, stan.površine 320 m2, parcela 522 m2, cena = 18,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, Škofja loka - poslovno stan.hiša stara 90 let, vendar popolnoma obnovljena 1.90, 110 m2 v etaži, (pritličje pisarne, nadstropje stanovanje), parcela 275 m2, cena = 44,9 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Bitnje - novogradnja dvojčka vel. 9 x 11 m v IV.gr.fazi, pritličje in mansarda, 2 hiši, parcela 500 m2 na enoto, cena ■ 33,5 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel, 202 13 53 Kranj, bližina centra - stan. hiša vel. 10 x 12 m, stara 100 let, obn. pred 8 leti, tudi večstanovanjska, cena = 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Kranj, Primskovo - na odlični lokaciji 1/2 hiše (pritličje), primerna tudi za poslovno dejavnost, parcela 378 m2, stara 70 let, cena ■ 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Upnica pri Radovljici - na parceli 1.692 m2 stan.hiša letnik 65, obn. leta 1995, stan.hiša cca. 150 m2, možnost nakupa kmetijske površine 4000 m2, cena = 21,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNJA OKOLICA prodamo pritlično hišo, staro 11. leti, v celoti podkletena, na 572 m2 zemljišča, bivalno pritličje z izhodom na teraso cca 130 m2, brez CK, prevzem po dogovoru, CENA: 39.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net DRULOVKA, prodamo zelo lepo dvodružinsko hišo ( dvojček), stara 10. let, cca 380 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža + neizdelana galerija, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 50.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj. nepremičnine, net KRANJ - DRULOVKA, prodamo končno vrstno hišo, cca 200 m2 stanovanjske površine, zemljišča cca 250 m2, stara 10. let, prevzem po dogovoru, CENA: 43. 300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net ZBILJE, prodamo enodružinsko hišo -marles, staro 2 leti, velikost stanovanjske površine 240,69 m2,velikost parcele 1,054 m2, CK-plin, objekt je delno pod-kleten, dve zaprti garaži z vrati na elek. pomik, dodatno izdelana mansarda nad garažo in dnevno sobo, zemljišče ograjeno, elek. vrata pred vhodom, vseljiva po dogovoru. CENA:96mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo tri družinsko hišo na 122 m2 zemljišča, cca. 89 m2 v etaži, 1/2 hiše podkletena,1. etaža:3*soba+ WC + kopalnica, 2. etaža: dnevna soba + spalnica + mini kuhinja + WC, mansarda: v celoti prenovljena, dnevna soba z jedilnico + kuhinja + 2*spalnica + kopalnica, hiša je delno prenovljena, ISDN, ADSL, CK-olje, vseljivost po dogov-oru.CENA: 50mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net PODBREZJE, prodamo hišo 10x10 z gospodarskim poslopjem 6x12 ter pripadajočim kmetijskim zemljiščem cca 3.000 m2 od tega cca 666 m2 stavbnega zemljišča, starost cca 20 let, lepo ravno zemljišče, v hiša kompletu podkletena, bivalno pritličje, prva etaža in mansarda, brez CK, vseljivo po dogovoru, CENA: 60.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net VOGLJE - novogradnja, na 320 m2 zemljišča prodamo enodružinsko montažno hišo Kager, cca. 164 m2 stanovanjske površine, CK-plin, vsi priključki, CENA: 28.500.000,00 SIT, vseljiva Januar 2004. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ČIRČE, prodamo manjšo dvodružinsko hišo, strao 30 let, velikost stanovanjske površine 160 m2, velikost parcele 303 m2, ločena vhoda, garaža, kritina stara 2 leti, CK-olje, vsi priključki, vseljiva po dogovoru. CENA: 28.000 .000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net Kranj-mesto: starejša delno obnovljena hiša, lahko dvodružinska, cca 2O0m2 stan.površine, mirna sončna lokacija, cena 24,5 mio Golnik: vrstan končna, lahko dvodružinska, stara 11 let, parcela 300m2, cena 54 mio. Podbrezje-dvodružinska, 202m2 stan. površine, parcela 1300m2, vsi priključki, primerna tudi za obrtno dejavnost,18 let, vsi priključki, sončna lokacija, cena 35 mio. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 04/23 81 120, 04/236 66 70, 040/204-661 STRAŽIŠČE atrijska hiša 25 let, PARCELA 490 m2, priključki, cena dogovor, prodam, tr 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 8657 POLJANSKA DELA LOG prodamo zelo lepo stanovanjsko hišo, tlorisa 9x8 m, zgrajeno leta 1984, cca 180 m2 bivalne površine, na parceli 1300 m2, z vsemi priključki, cena 35.000.000 SIT. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 »700 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA instrukcije, sveto-vanja za izpite za vse šole. ENAČBA - izobraževanje, Rešnik s.p., Milje 67, Visoko, tr 041/564-991 in 04/253-11-45 saeo KOLESA Poceni prodam starejše moško in žensko KOLO lepo ohranjeno. V 2511-97 8 8650 KUPIM Kupim otroško POSTELJO dimenzije 120x60 cm. tr 031/300-099 8639 Kupim SENO v balah ali razsuto. Mavčiče 70, 2501-373, od 12.-13. ure ali od 20-21. ure 8686 LOKAL ODDAM V centru KRANJA - Sejmišče ODDAM LOKAL 75 m2, možnost parkiranja, tr 5315-303,041/241-280 8562 V najem ODDAM PROSTOR 100 in 30 m2 za trgovino ali mirno dejavnost, tr 040/531-667 8633 KRANJ, komunalna cona - nov posl. prostor, vsa dovoljenja, skladišče 108 m2, pisarne 193 m2, dve mansardi ( 150 m2 nedokončana, 80 m2 izdelana), 20 park. mest, I.i. 2002, 1.980 sit/m2 za skladišče in 2.100 sit/m2 za pisarne. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si Kranj- oddamo poslovne prostore od 100 m2 -5.000 m2 za obrtno dejavnost, cena zavisi od kvadrature najema. FRAST, D.O.O. 041 / 626 581 KRANJ- mestno jedro, v letu 1997 obnovljeni meščanski hiši oddamo opremljen dnevni bar, z z obveznim odkupom inventarja v višini 3,5 mio. SIT. Mesečna najemnina znaša 50.000,00 SIT + stroški. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 Kranj, Primskovo - poslovne prostore več pisarn s skupnim vhodom, staro 13 let in spodaj skladišče 300 m2, cena = 1,165,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Kranj, Primskovo - industrijska cona pisarne 71 m2, 1.90, lasten vhod, cena = 1.180,00 SIT/m2, in skladišče 350 m2, letnik 00, cena = 470,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 LOKAL PRODAMO PLANINA 3: PRODAMO trgovski lokal, 17 let, 35 m2 -12,8 mio in 26 m2- 10,7 mio FRAST, d.o.o. 041/ 626 581 Kamnik: hiša vel. 11x11 m in delavnica cca 300 m2 na parceli 1600 m2 staro 45 let, možnost nakupa oboje posamezno, cena = 35,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Žabnica: poslovni objekt 230 m2, staro 4 leta, primerno za delavnico, proizvodnjo, parcela 800 m2, cena ■ 54,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Kranj: poslovno-stan. objekt, starost 30 let, spodaj trgovina + pisarne velikost 130 m2, zgoraj isto stanovanje, parcela 2.481 m2, cena - 51,3 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 NUJNO PRODAMO, poslovno stanovanjski prostor v pritličju popolnoma prenovljene hiše v centru mesta Kranj, Tomšičeva ulica, v izmeri 64,25 m2, renovirano leta 2000, cena 12.000.000,00 SIT. (52.000 EUR) AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net OTR. OPREMA Prodam otroški VOZIČEK Inglesina, stajico, kenguru in gugalnik. tr 23-11-487, popoldan 8640 Prodam kombiniran VOZIČEK Peg Perego, Traveller in previjalno mizo. tr 238-28-38 aesi Prodam lepo ohranjen KOMBINIRAN VOZIČEK, tr 031/568-232 86/2 Dva VOZIČKA CHICHO in HAUCK VIPER, prodam, tr 59-58-781 8727 OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078 seis Prodam novo masivno HRASTOVO VRTNO GARNITURO z naslonjali, tr 031/411- 145_86£b_ Prodam 30 I KOTEL za žganjekuho. tr 255-18-68 . 8662 RISALNA MIZA - profesionalna, 1m x 1.5 m, različen nagib mize, odlično ohranjena, tr 041/754-713 8663 Anonimna izmenjava za ženske, ki želijo več. Mladenič punci obnovi auro. tr 031/209-241 8677 PRIDELKI Prodam ČRNI RIBEZ. Zg. Gorje 67, 5725-060 8671 Prodam domače očiščene PIŠČANCE z dostavo na dom in meso mlade govedi, tr 041/515-867_87i5_ Prodam AJDO za seme. tr 252-26-48 8736 PODARIM Podarim 2 meseca stare MUCKE iz okolice Kranja, tr 041/784-159 844i ODDAMO MLADE PSIČKE mešančke. Zaželjen vrt in domača hrana, tr 2541-146 * 8536 Podarim 3 ljubke MUCKE, stare 2,5 meseca, dva bela, eden sivo-bele barve, tr 2332-007 8556 Dobro ohranjeno OTROŠKO POSTELJICO z ležiščem, podarim, tr 01/36-12-354 8617 Podarim PSIĆKO mešanko, manjše rasti, staro 6 tednov, tr 070/760-135 ali 070/221-044_8632_ Podarim 3 LEPE MALE MUCKE, tr 25-23-252 ODDAM PREMOG. Nakladanje in prevoz v lastni režiji, tr 041/715-148_seso Podarim TRI MUCKE stare 2 meseca, tr 25-29-104 8729 POSESTI KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ALI KMETIJO, kupim, tr 031/54-88-41 8570 Kupim zazidljivo PARCELO v Škofji Loki oz. okolici, tr 041/695-394 863? BRITOF; 486 m2, zazidljiva, ravna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 10,8 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2 , lokacijsko dovoljenje, priključki na parceli, cena je 22.250,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2, cena je 24,5 mio. SIT IDA nepremičnine, 04/ 2351 000, 041 331 886 BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 488 m2, cena je 23.400,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 GOLNIK - LETENCE, prodamo ravno, sončno zazidljivo parcelo v velikosti 869 m2, cena je 13,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli, cena 14.500 sit/m2. primerno za gradnjo dvojčka! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 ŠENČUR, osrednji del, parcela 980 m2, stanovanjski objekt v III gr.fazi., možnost odprodaje dela parcele 400 m2! Cena 33 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 34Z 323, 04/ 2362890_ Preddvor, Tupaliče - 1236 m2 zazidljiva parcela, cena = 14.100,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 lahovče pri Brniku prodamo parcele z gradbenim dovoljenjem in nove stanovanjske hiše zgrajene do IV. gradbene faze v pripravi Interda, d.o.o, tel.; 041/647-257, 041/333-222 V okolici Škofje loka : kmetijsko zemljišče (gozd 15.338 m2), ni v enem kosu, cena * 117,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53_ V okolici Bohinjska Bistrica : kmetijsko zemljišče 22.000 m2, gozd v enem kosu, po 234,00 SIT/m2 in 33.000 m2 travnik v enem kosu, po 351,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53________ ŠENTURŠKA GORA, prodamo zazidljivo vikend parcelo 527 m2, prevzem možen takoj, cena 8.155.000,00 SIT.AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 11.500.000,00 SIT.AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net BAŠELJ, prodamo vikend parcelo, cca 400 m2, prevzem možen takoj, cena 11.700,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net Breg ob Savi - v pripravi za prodajo so PARCELE z grad. dovoljenjem in HIŠE v IV. gr. fazi. Interda, d.0.0., 041/647-257 BAŠELJ, prodamo cca 1.000 m2 zazidljive parcele, prevzem možen takoj, cena 16.380,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net KRANJ - PREDOSUE, prodamo 750 m2 zazidljive parcele, zelo lepa lokacija, ravna, odprta na SZ. CENA: 140 EUR/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj .nepremičnine. net KRANJ - ZG BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo, 666 m2, prevzem možen takoj, cena 11.320.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net V neposredni bližini KRANJA, KUPIMO cca. 2000 m2 veliko zazidljivo PARCELO, za že znanega kupca. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine, net KUPIMO več zazidljivih parcel na relaciji KRANJ - PREDVOR, KRANJ - ŠK.LOKA. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net Besnica: zazidljivo parcelo 666 m2, cena - 16.345,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 POSLOVNI STIKI KRATKOROČNI KREDITI do 100 000 SIT v 1 uri! GORFIN d.0.0., Kranjska c.4, Radovljica tr 531-48-39, 040/633-903 7765 TEHNIČNIM TRGOVINAM po Gorenjskem nudimo posredovanje pri servisiranju GSM aparatov, tr 040/834-691 78io POZNANSTVA 48 - letni ločen ljubljančan, 173/65, nealkoholi, nekadilec, želi spoznati vitko damo za pogosta srečanja, tr 070/718- 307 8681 Vdovec želi spoznati mlajšo vdovo za družbo v toplicah - morju, tr 312-24-72 RAZNO PRODAM DRVA meterska ali razžagana, možnost dostave, prodam, tr 041/718-019 asoa SEKULAR domače izdelave, kovinski predpražnik, vhodna vrata, poceni prodam. tT 2331-199__B6U Prodam ŽAGO Husquarno 650, jeklena platišča 13" za Toyoto ali drugi avto razmak 4x100. tr 041/607-436_863i^ Prodam kvalitetna OMELA za pometanje krušnih peči. tr 01/83-23-107 Žnidar 8733 RAČUNALNIŠTVO Ugodno prodam RAČUNALNIŠKO MIZO in starejši OSEBNI RAČUNALNIK z monitorjem, miško in tipkovnico, tr 041/555- 649 8734 STANOVANJA ODDAMO V centru Kranja ODDAM luksuzno opremljeno STANOVANJE, 150 m2, v meščanski vili z velikim vrtom. tr 5315-303, 041/241- 280 8561 Na Jesenicah oddam 3 sobno, delno opremljeno STANOVANJE. Inf. na "B 07/33-23-024, 040/70-23-70 8646 ŠKOFJA LOKA Frankovo naselje, dvosobno stanovanje, opremljeno, polletno predplačilo, ODDAM. tr 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE sesa STRAŽIŠČE - 3 sobno, pritličje dvostanovanjske hiše, 93 m2, obnovljeno v celoti in opremljeno, samostojen vhod, terasa, del, vrta, I.i. cca 1945, 93.000 sit/mes., 1 mes. varščina, 3 mes. predplačila. Mike & Co. d.o.o., Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 4,5 sobno, 150 m2, etaža hiše, opremljeno, vrt z vrtno uto, I.i. cca 1945, 117.000 sit/mes, 1 mes. varščina, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ODDAMO: STRAŽIŠČE- etažo hiše s teraso- 92 M2, PLANINA 3: TRISOBNO-75 m2; PLANINA - DVOSOBNO -62 M2; PRIMSKOVO- ETAŽO HIŠE, RADOVLJICA- DVOSOBNO STANOVANJE- 52 M2. FRAST, d.o.o. 041/ 734 198 KRANJSKA GORA - Čičare; 78 m2, 1.nadstropje, oddamo, trisobno, I. 95, neopremljeno. CENA: 70.500,00 SIT/mes. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - STRAŽIŠČE v dvostanovanjski hiši, stari cca 15 let oddamo 2 ss, 60 m2, delno opremljeno; najemnina znaša 60.000 SIT + stroški. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886. STANOVANJA KUPIMO Kupim STANOVANJE ali starejšo HIŠO potrebno obnove v Kranju z bližnjo okolico, tr 041/681-510 688i KUPIMO: ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP: urejeno dvosobno ali trisobno stanovanje ; PLANINA 3- dvosobno stanovanje + kabinet, l.nad; PLANINA 2 : ENOSOBNO STANOVANJE za stranke z gotovino. FRAST.d.o.o 04/ 23 44 080 041/ 734 198 KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽIČ; iščemo več stanovanj različnih velikosti, v hiši ali bloku, novejša ali starejša, potrebna adaptacije, lahko kasneje vseljiva. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 Kranj - Šorlijevo naselje; garsonjero za našo stranko takoj kupimo. Pokličite SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA,..., kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, pomagamo pri nakupu druge nepremičnine. IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ -OKOLICA, kupimo več garsonjer in enosobnih stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - OKOLICA, kupimo več dvosobnih stanovanj, za že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 , agentkranj.nepremicnine.net Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 STANOVANJA NAJAMEMO Najamem opremljeno GARSONJERO v Kranju. IT 051/308-938 eaoo STAN. OPREMA KUHINJSKI JEDILNI KOT + MIZA + STOLI, prodam, tr 2324-186, zvečer sea? ■Prodam dobro ohranjeno USNJENO SEDEŽNO GARNITURO in KOMPLETNO SPALNICO, zaradi selitve. IT 040/228-404 SPORT Prodam ORBITREK, star 2 leti, malo rabljen, tr 031/364-894 8693 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, tr 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE. PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25 ELEKTROINSTALACIJE Janez Valter s.p., Nova vas 15 a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. tr 041/760-616 7285 Izdelava podstrešnih stanovanj, predelnih sten, spuščenih stropov v Knauf izvedbi ali z oblogami, polog ladijskega poda, lamina-tov in parketa, obnova starih parketov in celotnih stanovanj. Planinšek Vilma s.p., Prebačevo 34, Kranj tr 031/50-46-42 Prevzamem vsa zidarska dela - od temeljev do strehe, tudi adaptacije, notranje omete, škarpe, fasade, tlakovanje dvorišč, kanalizacija - delamo hitro in poceni, tr 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o., Cegelnica 48 b Naklo 7712 Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka ali pokojnine. Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretjine, star kredit nI ovira. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991. Prodaja vozil NUMERO UNO, Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor ZIDARSTVO IN FASADERSTVO izvajamo vsa gradbena dela , notranje omete, vse vrste fasad, adaptacije, novogradnje, z materialom ali brez. tr 20-27-031, 041/760-614, Bytyqi Halim s.p., Glavni trg 14, Kranj 8208 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi in nasipi, tr 01 /839-46-14,041/680-751 8310 STROJNI OMETI, STROJNI TLAKI, ESTRIHI. FASADE tel.: 041/584-533,031/442-779 EL-ED-A, d.o.o. Kotnikova 18, Ljubljana STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO in PO UGODNI CENI. IT 041/642-097, Urmar, d.0.0., Zakal 15, Stahovica 8484 ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE, IZKOPI, STROJNI IN ROČNO. Izdelava vse vrst ograj in škarp, adaptacija in novogradnja. Hitro in ugodno! tr 031/758-470, 070/650-214, Zuka-Tabakovič&Co., k.d., Litijska c. 32, Ljubljana : 8594 K A MNOSESTVO ItM^ It M. $8. jjjl Obvešča vse svoje stranke, da se je s 1. 7. 2003 preselil z lokacije v Struževem, Kranj, na novo lokacijo v Lesce, v prostore bivše Verige, Alpska cesta 43, tel.: 04/5353 760, fax: 04/5353 763. VABI VAS KAMNOSEŠKI CENTER LESCE ALU VRATA, vetrolove, balkone, zimske vrtove, nadstreške izdelujemo, montiramo. Novak, s.p., Zg. Pirniče 34, Medvode, 01/3621-794,040/253-029 aeei STANOVANJA PRODAMO BISTRICA PRI TRŽIČU - Kovorska c., 1 ss s kabinetom, 39 m2, prodam, tr 031 /782- 386 6304 KRANJ - PLANINA prodam 2,5 sobno stanovanje 65,6 m2, obnovljeno, opremljeno, prvo nadstropje, zelo ugodno , 16.000.000 SIT. "B 041/570-605 8339 KRANJ - okolica, 3 sobno stanovanje , obnovljeno, vseljivo takoj, pritličje, menjava, odlična mirna lokacija, vrt, parkirišče, bližina šole, pošte, avtoceste, vredno ogleda, ugodno, "B 041/570-605_8340 SLOVENSKI JAVORNIK: dvosobno, novo, 55 m2, 1. nadstr., v več stanovanjski hiši, prodam. Cena 11 mio SIT. tr 031/615- 673 8494 VALJAVČEVA - rnans.gars., 19,90 m2, V/5, prazna, I.i. cca 1963, cca 7,7 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA II - 1 sobno, 49,50 m2, VII/7, pregrajeno, l.i. cca 1980, cca 12,6 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA II - 2 sobno, 69,20 m2, I/7, zast. terasa + balkon, l.i. cca 1983, cca 17 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ŠKOFJA LOKA, Podlubnik - 2 sobno, 60,75 m2, VI/12, prazno, l.i. cca 1978, 14,7 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 2 sobno, 63 m2,111/12, delno obnovljeno, l.i. cca 1978, cca 14,7mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA - 2,5 sobno, 75,80 m2, I/2, l.i. cca 1988, cca 18,6 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si BLEIVVEISOVA - 3 sobno, 68,68 m2, Xll/17, delno obnovljeno, prazno, l.i. cca 1964, cca 17 mio. Mike &Co. d.0.0., Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si VALJAVČEVA - 3 sobno, 74,90 m2, P/4, obnovljeno v celoti, l.i. cca 1963, cca 17,5 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 2 + 2 sobno, 88,70 m2, l/7,v celoti obnovljeno, 2 balkona, l.i. cca 1978, cca 21 mio. Mike &Co. d.0.0., Bleiweiso-va 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ŠKOFJA LOKA-Mesto, dvosobno stanovanje, 60 m2, v starejši v celoti obnovljeni meščanski hiši. Informativna cena 11.500.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA-Partizanska, 35 let, dvosobno s kabinetom, 57 m2, 7 nadstropje, lepo ohranjeno. Informativna cena 66.000,00 EUR.BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. POLJANSKA DOLINA- 3ss, 40 km iz Ljubljane oz. 16 km iz Šk. Loke, prvo nad. hiše z podstrešjem, dvoriščem in 250 m2 vrta ob Sori, takoj vseljivo, primerno za vikend. Cena 7.000.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. PLANINA 3: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 60 m2, 2.nad, 15,5 mio, 17 let. FRAST, d.o.o. 041/ 734 198 PLANINA 1: prodamo ŠTIRISOBNO stanovanje, 91 m2, adaptirano 1998, 17,8 mio FRAST, d.o.o. 04/234 40 80 041/ 734 198 VODOVODNI STOLP; prodamo TRISOBNO STANOVANJE , 88 m2, 2.nad, adaptirano 1997, cena 18,8 mio FRAST , d.o.o. 04/ 234 40 80 041/ 734 198 VODOVODNI STOLP; prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 74 M2, adaptirano 1995, cena 17,5 mio FRAST, d.o.o. 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE , 95 m2, 19,5 mio., 22 let, l.nad. FRAST, d.o.o. 04/234 40 80, 041/ 734 198 PREDDVOR prodamo novo stanovanje, nivojsko, 92 m2, 23 mio. FRAST, d..o.o. 041/ 626 581 PLANINA 1: prodamo 2,5 ss, 69 m2, adaptirano 1996, cena 15,2 mio FRAST, d.o.o. 041/ 734 198 BLED - Cesta v Megre; 74,37 m2, lastno 2 ss stanovanje s kabinetom, v pritličju letos obnovljene tristanovanjske hiše, na mirni lokaciji, takoj vseljivo. Možnost dokupa garaže. CENA: 27,3 mio SIT, SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 Lesce; 72 m2, 3 ss, v 1. nad. bloka, letnik 1979, vzdrževano, obnovljeno. CENA: 18 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Planina I; 55 m2, 2,5 ss, blok star 29 let, 3. nadstropje, adaptirana kopalnica, južna lega, balkon, dobra razporeditev prostorov. CENA: 14 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 TRŽIČ - Deteljica; 41 m2, 1 ss pregrajeno v 1,5 ss, urejeno, pred 5 leti v celoti adaptirano, 5. nad. CENA: 10,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Planina II; 68 m2, 2 ss, 7. nad., odlična lokacija, dober razpored, lega J, velik balkon, staro 23 let. CENA: 15 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, 30 let star objekt, 4. nadstropje, nova kuhinja, dobra razporeditev prostorov, vseljivo po dogovoru. CENA: 13,9 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 ZREČE - Bio masivne, energijsko varčne hiše, prodamo. Možnost kredita Baleta -Satler in drugi d.n.o. Ob dolenjski železnici 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01/428 93 99, gsm: 041 310 635 ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, 2. nadstropje na novo kvalitetno leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 24,2 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 BOHINJSKA BISTRICA, prodamo manjše 2 ss, 37,81 m2, visoko pritličje, leto izdelave 1980, delno opremljeno, cena 10.6 mio. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1981, v 6. nad., v račun vzamemo manjše stanovanje, cena 14,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 UGODNO! KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1968, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, cena je 18,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886. TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1959, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 53 m2, II. nad., leto izdelave 1964, cena je 14,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ - PLANINA I., prodamo 4ss, 100 m2, leto izdelave 1973, v 2. nad., vsi priključki, vselitev po dogovoru, cena je 18.7 mio. Sn" IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 .TRŽIČ - Deteljica, prodamo 1ss, 40,60 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1975, urejeno, lepo, vzdrževano, 5. nad., cena je 9,8 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2351 000, 041 331 886 TRŽIČ - Balos, prodamo 3ss, 77 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1959, etažna CK, 2. nad, možen nakup garaže, cena je 12,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2351 000, 041 331 886 ŠKOFJA LOKA - Frankovo naselje, prodamo 1 ss, 34 m2 , z atrijem 18 m2, letnik 1981, cena 12,5 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2351/000, 041 331 886 KRANJ - OREHEK ob ljubljanski cesti prodamo več novozgrajenih stanovanj, različnih velikosti, cena je 301.000,00 SIT/m2 + DDV. IDA nepremičnine, o4 2351 000, 041 331 886 V PREDDVORU na voljo še 4 stanovanjske enote (izgrajene "na ključ"), primerne tudi za vikend apartma. Možna takojšnja vselitev! Cena: že od 230.000 sit /m2! Možnost odloga dela plačila! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 37 m2 do 150 m2, možnost nakupa tudi dupleks enote. Prevzem možen že v septembru 2003! Cena: od 235.000 sit/m2, uredimo ugoden kredit s 40% lastne udeležbe! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Kebetova ulica, 3 sobno, 4. nadstropje, nizek blok, 35 let, preurejeno in kvalitetno obnovljeno, CK plin.Cena 17,7 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0.Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Valjavčeva ul., dvosobno, 34 let, adaptirano, CK plin, SZ lega, 13,5 MIO sit, takoj vseljivo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.i041/ 347 323, 04/ 2362890 PREDDVOR, manjše dvosobno, novo, 54 m2, novo, 1.nadstropje/3, vseljivo takoj. Zelo ugodni plačilni pogoji, cena 13,9 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Vrečkova ulica, garsonjera 30 m2, ločena kuhinja, lani popolnoma obnovljena, delno opremljena, visoko pritličje, nizek blok 25 let, vseljiva takoj, cena 9,7 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Ul. Rudija Papeža, Planina II, lepo urejeno dvosobno stanovanje 68 m2, 1 .nadstropje, nizek blok 27 let, V lega, 15,8 MIO sit, vseljivo maj 2004! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890 DOMŽALE, center - 2 SS 64 m2, l.nad., 2 balkona, letnik 77, cena = 18,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 5 KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 51 m2, 3. nadstropje, nova kopalnica in okna, I. 64, cena » 13,9 mio SIT, možnost nakupa garaže v bližini, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ, Planina III - 2 SS 62,0 m2 v 2. nad., I. 85, cena = 15,5 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ, Dražgoška - 3 SS 95 m2 v 3.nad. z veliko teraso, 1.76, dvigalo, cena = 19,9 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 202 13 53 KRANJ, Planina I - popolnoma obnovljeno 2 SS + 2 K 88,7 m2 v l.nad., I. 75, vseljivo po dogovoru, cena = 20,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ, Planina I - 3 SS 79,8 m2 v priti., takoj vseljivo, I. 75, cena = 16,5 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ, Planina I - 2 SS 63,00 SS v 3.nad., I. 74, cena - 14,7 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ, Planina II - 2 SS 68,20 SS v 7.nad., I. 85, cena =15,1 mio SIT, plačilo po obrokih, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 JESENICE - 2 SS 56 m2 v l.nad., zastekljen balkon, I. 83, cena = 9,3 mio SIT, K3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53 LESCE - 1 G 24 m2 v 4.nad., mansarda, I. 86, nadstrešek za avto, cena = 7,5 mio SIT, K3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53 PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ - ĆIRČE, šest stanovanjski objekt z lastnimi parkirišči, števci za hladno in toplo vodo -kalorimetri. Od 265.000,00 SIT do 277.000,00 SIT. Stanovanjske površine od 38 m2 in naprej, vseljiva Januar 2004. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net ndomplan j družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem ggggm I in energetiko, d.d. 1 kranj,bieiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700,1ax: 04/20-68-701 KRANJ - CENTER, v zelo lepi, starome-ščanski hiši prodamo mansardno garsonjero, staro 11.let, 28,20 m2, 2. nadstropje, francoski balkon, CK, vseljiva takoj, CENA: 8.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net TRŽIČ - DETELJICA, prodamo enosobno stanovanje v 5. Nadstropju, 40,67 m2, staro 30 let, pridobljena otroška soba na račun balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 10.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo zelo lepo komplet opremljeno enosobno stanovanje . predelano v enosobno stanovanje s kabinetom, staro 25 let, velikost stanovanjske površine 50,20 m2, 4. nadstropje, balkon, oprema stara eno leto, vsi priključki, vseljivo Januar 2004. CENA: 13.350.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-6 5-360,agentkranj.nepremičnine.-net KRANJ - CENTER, prodamo enosobno stanovanje v 2. nadstropju, adaptirano pred 12.leti, 48,20 m2, CK, TEL., obnovljena kopalnica, brez balkona, vseljivo po dogovoru, CENA: 13.150.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, staro 42 let, 46,60 m2, 2.nadstropje/ nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KARANJ - PLANINA I, prodamo komplet opremleno enosobno stanovanje, 39,90 m2, staro 16 let, 2. nadstropje/nizek blok, balkon, večja klet, vsi priključki, mirna okolica, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje staro 25 let, 68,30 m2, balkon, vsi priključki, kuhinja, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, v komplet obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, staro 12 let, 70,90 m2, 1. nadstropje, balkon + sorazmerni delež vrta, vsi priključki, prevzem možen takoj, CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, 63 m2, 3. nadstropje, balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo prazno dvosobno stanovanje, 46,30 m2, staro 27 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 12.600.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POUE, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje s klimo, 56,75 m2, staro 4 leta in pol, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, 65,70 m2, staro 28 let, 3.nadstropje/ nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje, staro 42 let, velikost stanovanjske površine 52 m2, pritličje/ nizek blok, CK-plin, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj .nepremičnine, net KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, 93 m2 stanovanjske površine, staro 45 let, komplet opremljeno, 2. Nadstropje / nizek blok, nova kuhinja po naročilu z vsemi elementi, CK-plin ter vsi ostali priključki, balkon, vseljivo po dogovoru. CENA: 25.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 81,5 m2, staro 20 let, 2. nadstropje/ nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj. CENA: 20.900.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet adaptirano in opremljeno trisobno stanovanje, staro cca 25.let, 77,70 m2, 4. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo julij 2003, CENA: 19.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,80 m2, staro 30 let, prenovljena kopalnica , balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo trisobno stanovanje v hiši stari 25 let, 100 m2 + 70m2 vrta, 1.nadstropje/2, balkon, vsi priključki, CK-plin smostojna, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT, AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 67,60 m2, staro 41 let, 3.nadstropje/nizek blok, zastekljen balkon, vsi priključki, vseljivo Nove-ber 2003. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - NAZARJEVA, prodamo klimatizirano dvosobno stanovanje s kabinetom, 81 m2, staro 40 let, zaprta loža, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine, net KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,60 m2, 1.nadstropje/8, staro 18 let, balkon, kuhinja z belo tehniko, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net PODBREZJE, prodamo trisobno stanovanje v hiši stari 43 let, 100 m2, garaža, CK , tel.priključek, vseljivo takoj. CENA: 13. 000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430,04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine,net KRANJ- PLANINA I, prodamo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 88,70 m2, 1.nadstropje, staro 20 let,v celoti renovirano, kuhinja, 2*balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 20.950.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net Kranj-Zlato polje: 1SS, 37m2, IV.nas, vsi priključki, renovirano leta 03, takoj vseljivo, cena 11,6mio Kranj- Zlato polje: 2SS, 46m2,ll.nad, izredno lepo, popolnoma renovirano leta 02, cena 14,5mio Kranj-Zlato polje: 2SS,51m2, VP, obnovljeno leta 01, cena 14,5 mio Kranj-Zlato polje: 3SS.73 m2,1.nad,starost objekta 35 let,obnovljena kopalniva in WC, zelo velik balkon,tako vseljivo,cena 17,5 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70,040/204-661 Šk.Loka-Podlubnik: 2SS, 62m2,25 let, IX.nad, zelo lepo vzdrževana,lep razgled, cena: 15 mio Šk.Loka-Frankovo nas.: 2SS, 61 m2,II.nad obnovljeno leta 01,nizek blok, cena 16,8mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,040/204-661 Kranj-Planina II: 2SS, 54m2,V.nad, zelo lepo,starost 20let, cena 14,9 mio Kranj Planina I: 3SS.1 leto, 77m2,IV.nad,renovi-rano-res lepo, v račun tudi 1SS, cena: 18.7 mio.SIT. Kranj- Planina I: 2SS+2,renovirano leta 02, l.nad, 88m2, dva balkona, vedno ogleda. Cena: 21.9 mio. SIT Kranj-Planina lll:3SS atrijsko,1 leto, čudovito popolnoma renovirano stanovanje, 90,77 m2,izredna lokacija,vsi priključki, vseljivo takoj.Cena 25.6 mio SIT. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,040/204-661 Hrastje: 2SS, 60m2,30 let, l.nad, vsi priključki,kopalnica renovirana, balkon, parkirno mesto, mirna sončna lokacija, Cena: 13. mio: SIT. Tržič-Bistrica: 3SS, 10 let, pritlična etaža starejše vile, cc 100m2, stan površine, cca 500m2 vrta, garaža, mirna sončna lokacija, cena : 18.000.000,00 SIT Jesenice-Potoki: 1/2 hiše, spodnja etaža, 3SS, vsi priključki ločeni, takoj vseljivo. Cena 14,5 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70, 040 /204-661 Kr.Gora- Bezje: Zelo lepo 3SS, 73m2, II.nad, vsi priključki,takoj vseljivo, cena 20,5 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,040/204-661 IZREDNA PONUDBA: Tržič- novogradnja: Na začetku Tržiča v stavbi - kulturni spomenik - se gradijo nova stanovanja, zelo lepa različnih velikosti, vsi priključki, ugodni plačilni pogoji - možnost koriščenja varčevalne sheme, kompleks bo zaključena celota z urejeno okolico in notranjim dvoriščem, vseljivo marec 2004. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70,040/204-661 SLOVENSKI JAVORNIK trosobno, novo, 82 m2, 2. nadstr., v več stanovanjski hiši, prodam. Cena 16 mio SIT. IT 041/335- 701 ' 8495 DRULOVKA, enosobno stanovanje, 2 nad. v bloku, balkon, ugodno prodam, tr 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 8654 ZLATO POLJE dvosobno stanovanje, 3. nadstr., priključki, CK plin, cena 13 mio SIT, prodam, tr 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE aess KRANJ dvosobno stanovanje, 52 m2 v hiši, 1. nadstr., CK, cena 9,5 mio SIT, prodam. "B 23 15 600, 041/774 101 PIANO-VA NEPREMIČNINE_ sese ŠKOFJA LOKA Novi svet prodamo manjše dvosobno STANOVANJE 39,90 m2, visoko pritličje nizkega bloka vsi priključki cena 9.200.000 SIT. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 8699 Prodam 2 sobno STANOVANJE + 2 kabineta, 89 m2, na Planini I., 1.nadstropje, v celoti adaptirano, tr 031/265-242 8/19 KRANJ - Vrečkova prodam garsonjero, 30 m2, obnovljeno. 10 mio SIT. 031/813- 068 8721 VOZILA DELI CITROEN, AVTOODPAD, RABLJENI IN NOVI REZERVNI DELI, ODKUP AVTOMOBILOV, tr 50-50-500 8029 Prodam PRTLJAŽNIK za clio in zimske gume 185/65/14. «• 041/322-400 8735 VIKENDI Prodamo OPREMLJEN VIKEND v škofjeloškem hribovju, tr 040/534-215 aci3 VIKEND 10 km od Podčetrka, vsi priključki, opremljen, 1300 m2 zemlje, samo 6,2 mio SIT. tr 041 /419-888 8622 VOZILO KUPIM Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz, tr 031/770-833 7246 Kupim približno 10 let star TOVORNJAK s SPALNO KABINO': MB 13/17 ali podobnega, tr 5133-149 ali 041/775-626 8620 VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO.d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). TS 5134-148,041/632-577 ae ODKUP, PRODAJA, PREPISI RABLJENIH VOZIL. IT 23-23-298, 041/773-772 MEPAX d.0.0., Kranj 7643 MARK MOBIL d.0.0., Trg Rivoli 8, ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA, tr 2353-500 IN 041/668-283 7951 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE, TAL N d.o.o. DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel,: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si • MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA VLJUDNO VABLJENI! CLIO 1.2, I. 98, 5 v, lepo ohranjen, prodam. Tt 041/777-430 8463 Prodam R 5 CAMPUS, I. 93, reg. do 11/03, lepo ohranjen. Tt 031/871-746 8607 Prodam PANDO 750 v voznem stanju, rdeče barve, I. 90. Tt 233-21-03 aeos Prodam SUZUKI VITARA CABRIO, I. 90, cena po dogovoru. Tt 041/718-980 86og ■ Cj Bratov Praprotnik 10, .1202 Naklo ^^—J Tel./Fax; 04/257-6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER ^aP^ AVTOMOBILSKIH BLAŽ.LCEV¥MDMR0E? MERCEDES C 220 CDI, elegance, letnik 1999, ugodno prodam. Tt 041/550-457 8814 Prodam MAZDO 323 HB 1.6 16 V, I. 90. Tt 041/711-026 8628 Prodam R 5 FIVE 1.4, letnik 94, 97000 km, rdeče barve.Tt 041/599-167 8629 Prodam JUGO 60, I. 90. Sp. Gorje 38, 041/933-341 8635 Prodam R 5, five, 1.94, 5 vrat, 149.000 km, 350.000 SIT, lepo ohranjen, Tt 041/390-471 8645 Prodam PEUGEOT 106, I. 97, kovinsko zlato rumena barva, cena po dogovoru, Tt 255-18-04 8647 Osebno VOZILO XSARA CITROEN prodam, I. 99, 83000 km, metal barve, klima, 1. lastnik. Tt 041/468-203 8666 Prodam R 5 I. 87, 1. lastnik, brezhiben, bele barve, original francoski, ugodno. "S 041 /202-929, 257-20-42 8670 Prodam LADO SAMARO, neregistrirano, I. 89. It 533-84-48 8694 Prodam CITROEN AX 1.4, disel, 1.90, 5 vrat, 5 prestav, reg. do 11/03. "S 031/265-242 870i DAEVVOO NEXIA 1.5, I.95, 195.000 km, met.siva, servo, air bag, 260.000 SIT. Tt 031/429-939 8725 Prodam R SCENIC, 1.97, rdeče barve, lepo ohranjen, el.paket, ABS. Tt 041/600- 350 8738 ZAPOSLIM Takoj zaposlimo NATAKARICO - nudimo dobro plačilo. Tt 041/75 11 66, Avtobit.d.o.o., Zg. Bitnje 191 8316 Delo v dopoldanskem času, najboljši pogoji, redna zaposlitev, prevoz na teren in možnost napredovanja. Vse to in še več nVidimo sposobnim in komunikativnim zastopnikom. Tt 041/793-367, 031/634-584, Sinkopa d.0.0., Žirovnica 87, Žirovnica , 8345 VOZNIKA C kategorije ali C in E kategorije v mednarodnem transportu, redno zaposlimo. VRBA, d.0.0., Kranj, Struževo 4, Tt 041/6 1 4-7 2 2 8376 Iščemo DELAVCE za delo v proizvodnih delavnicah: ORODJARJE, OBDELOVALCE KOVIN, MONTAŽERJE. Zainteresirani naj pokličejo v Agenciji za zaposlovanje 04/238-10-28,1.S.S.,d.o.o. Savska c. 34, Kranj 8382 Zaposlimo samostojnega AVTOLIČARJA. Tt 53 53 800 ali na naslov Avto Mony, d.o.o..Alpska c. 43, Lesce 8438 Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja). Pokličite na Tt 041/604-413 in 04/595-79-95, MK Založba d.d., Slovenska c.29, Ljubljana 8451 Zaposlimo dekle za strežbo- Bistro Enka, redno ali preko študentskega servisa. "B .041/618-417, Lipar Danilo, s.p., Lahovče 77, Cerklje 8464 Zaradi širitve proizvodnega programa in proizvodnih kapacitet objavljamo štiri prosta delovna mesta LIVAR NA TLAČNEM LIVNEM STROJU Od kandidatov pričakujemo: - peto stopnjo izobrazbe kovinarske smeri - voljo do dela in marljivost Delovno mesto je na Jesenicah, delo poteka izmensko. Prošnje pošljite na naslov: KALIT, D.0.0., Cesta železarjev 8, 4270 Jesenice. Zaposlimo MIZARJA in MLAJŠEGA DELAVCA za priučitev. Smolej d.o.o., Kovor, Pod gozdom 30, Tržič. Informacije med 8-18 uro na "B 595-88-02 ali 041/619-302 8482 V redno delovno razmerje zaposlimo KV MESARJA ali KUHARJA in POMOŽNEGA DELAVCA. Tt 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Delavska ul. 18, Žiri 8499 www.e-nakup.net TRGOVINA Z NAMENOM išče POSLOVNE PARTNERJE s področja marketinga. Vse informacije 041 /795-777 ali e-mail: info@-nakup.org. E-trgovina k.d., Prešernova c. 9, Ljubljana Iščem ČISTILKO za čiščenje v popoldanskih urah. Bled, Tt 031/395-545 8514 Zaposlim VOZNIKA v mednarodnem transportu. Pogoji: IV. stopnja izobrazbe, delovne izkušnje, poznavanje cestno-prometnih predpisov, izpit C in E kategorije. "B 041/747-259, Hrovat Franc,s.p., Begunjska c. 25, Lesce 8621 STAVBNEGA KLEPARJA - krovca, zaposlim. Tt 041/628-292, Spartak.d.o.o., Sveteljeva 4, Šenčur 8691 Rodio Triglov Prvi a\e%t Cnion i/kr»"- Prvi e\\ettok f,nrr>nirkr> ' ® Prvi 9I0/ Gorenjske^ Prvi glo/ek Gorcnj/kc' Radio Triglav Jesenice, d.0.0., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Zaposlimo VOZNIKA C kategorije za vožnjo po Sloveniji. Inf. na "B 041/650-894, Mohorič Darko s.p., Racovnik 4, Železniki 8716 Iščem KUHARICO, delo 4 ure. "B 040/565-572, Gregorc Franc s.p., Golniš-ka 102, Kranj 87is ZAPOSLITEV IŠČE Elektrotehnik telekomunikacij išče zaposlitev, primerno izobrazi, prevajanje, instrukcije angleščine. Tt 20-45-275, Igor 8611 Iščem zaposlitev varovanje otrok. Tt 040/563-236 aeso ELEKTROMEHANIK išče kakršnokoli redno ali honorarno zaposlitev, lahko tudi doma. "B 5132-977 8634 Iščem zaposlitev VOZNIK DOSTAVL-JALEC z B kategorijo, po Sloveniji. "B 040/647-657 8722 ŽIVALI Prodam PRAŠIČE različno težke in pripeljem na dom. "B 041 /724-144 8576 PAŠNA SKUPNOST OVČJEREJCEV Soriška planina ima zaradi obilice paše razmeroma majhne zastedenosti, PROSTE KAPACITETE za pašo OVAC na Soriški planini. Plačilo po dogovoru. "B 031/666- 426 8606 Prodam ZAJCE. "B 5962-346 8638 Prodam TELICO brejo 8 mesecev si-mentalka. "B 256-0226 864i Prodam TELIČKO simentalko cca 130 kg. Tt 25-31-357 8644 Prodam 10 mesecev stare KOKOŠI težke 2 kg. Cegelnica 1, Tt 25-72-648 8648 Prodam KRAVO v 8 mesecu brejosti ali jalovo. Tt 031/828-955 8653 Prodam TELIČKO simentalko, staro en teden. Tt 031/512-215 8659 Prodam 7 dni staro TELIČKO simentalko. Tt 031/745-612 eeeo Prodam BIKCA simentalca, težkega 180 in 250 kg. Tt 041 /697-465 8665 Prodam 3 KOZE srnaste barve, kupim rabljenega električnega pastirja. Tt 588- 00-86 8668 Prodam BIKCA in TELIČKO simentalca 14 dni ter BIKCA frizijca. Tt 041/955-536 Prodam MLADO KOBILO pred žrebitvijo. Cena po dogovoru. Tt 031/690-958 8676 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. Tt 2522-004 8678 MMNffi Hrani 9B.3MH* Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972 Radio Belvi. d.0.0.. Šmarjetna 6,4000 Kranj Ugodno prodam TROP MOLZNIH KOZ z mladicami. Tt 031/353-920 8682 Prodam .TELIČKO simentalko, STARO 14 DNI. Tt 2561-002 8689 Prodam čb BIKCA, star en teden. Tt 041/418-616 8696 Prodam. TELICO simentalko brejo 6 mesecev, 51-47-195 8698 Prodam TELICO simentalko v 9. mesecu brejosti in TELIČKO težko 130 kg. Tt 51- 88-165 8723 Prodam SRNASTEGA KOZLA brez rogov, 2 kozici, kozo in morske prašičke. Tt 041/265-877 8726 Prodam KRAVO pred telitvijo in mlade telice za zakol ali rejo ter uležan hlevski gnoj. Tt 595-74-64 8739 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO MLADO PITANO GOVEDO, TELETA, KRAVE. Mesarstvo Oblak, Žiri Tt 041/650-975 7862 Kupim BIKCA simentalca od 150-300 kg. Tt 533-66-88, 031 /888-608 8664 Kupim TELIČKA simentalca bikca, starega do 14 dni. Tt 51-82-724 3732 V SPOMIN Pet let v grobu spiš, v mojem srcu še živiš, na grobu večna lučka ti gori, a tebe več med nami ni. Le srce ve in duša ve, kako boli, ko več te ni. Kjer koli si, povsod sem jaz s teboj. Povsod je s tabo moj pozdrav. In kjer sem jaz, si tudi ti z menoj, zato ne misli, da sem sam ostal. Včeraj, 7. julija, je minilo pet let, odkar si nas zapustila draga žena in mati SIMEUNA TRIVUNČEVIĆ iz Bodovejj 27 Vsem, ki se kdaj z mislijo pomudite pri njej, postojite ob njenem preranem grobu in ji prižigate sveče, iskrena hvala. Mož Đorđe s hčerko Dragano in vnukom Janom V SPOMIN Vsak trenutek misel nate vedno svetla svečka zate. Z večerno zarjo pred petimi leti nas je zapustil naš dragi DAMIR KERN 13.1. 1977 - 10.7. 1998 Na videz gre življenje dalje, a nas korak le k grobu pelje, kjer so pokopane mlade sanje, dež rosi in solza pada nanje. Hvala vsem, ki se ga spominjate z mislijo, svečko in cvetjem. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 96. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica POLONCA UŠENIČNIK Felipcova mama iz Kladij Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste se poslovili od nje v Gorenji vasi in jo spremili k zadnjemu počitku na pokopališču v Stari Oselici. Posebej se zahvaljujemo Slavki Hladnik in Poldi Kavčič, ki sta nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala tudi zdravnici dr. Andi Perdan in patronažni sestri Valeriji za zdravljenje naše mamice. Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku Jaku Kralju za lepo opravljeno poslovilno mašo. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: hčerka Marica, sinovi Francelj, Vinko in Jaka z družinami Kladje, Vinharje, Sv. vrh nad Mokronogom, Šutna, 26. junija 2003 Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.' (Svetlana Makarovič) ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljube žene in mami MAJDE ČELIK upokojene učiteljice iz Sp. Besnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, njenim nekdanjim sodelavcem na OŠ Helena Puhar, sošolcem in sošolkam z učiteljišča, sodelavcem ISKRA EMECO in IPIS, ki ste nam stali ob strani ob slovesu in sočustvovali z nami. Hvala vsem sosedom za nesebično pomoč, g. župniku Poljaku za lepo opravljen pogreb, pevcem iz Naklega za občuteno petje, praporščaku DU Kranj, zdravstvenemu osebju ZD Kranj, Bolnice Golnik in OI Ljubljana ter podjetju Navček. Njeni: Milan, Matjaž in Manica Sp. Besnica, 1. julija 2003 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, pradedka, brata in strica ALOJZA PALOVŠNIKA Vrbančevega iz Slatne 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in prispevke v dober namen. Posebej se zahvaljujemo dežurni ekipi ZD Radovljica in osebju bolnišnice Jesenice za trud, da bi ga ohranili pri življenju. Iskrena hvala GD Podgora, sovaščanom za vso pomoč v težkih trenutkih in kolektivom GG Bled, EMMA Lesce in VENUS Tenetiše. Lepo se zahvaljujemo pevcem Lip Bled, pogrebni službi Novak, nosačem, praporščakom, zastavonoši, govorniku za besede slovesa ob odprtem grobu, gospodu župniku iz Begunj za opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Milka, sin Niko, hčerki Dragica in Mili z družinami. ZAHVALA V 78. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama IVANA BREMEC Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. VSI NJENI Kranj, 3. junija 2003 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo TOREK od 12 °C do 28 "C SREDA od 12 °C do 26 "C ČETRTEK od 14 °C do 26 °C Danes, v torek, bo pretežno jasno, v sredo in četrtek pa bo delno oblačno s krajevnimi plohanmi in nevihtami, ki bodo v četrtek pogostejše. Župan v bolečinah, zdravnika nikjer S štirikratnim zlomom rame je Jože Antonič sredi Bleda v neznosnih bolečinah dolgo čakal in čakal na reševalno vozilo. Bled - Ko se je ob koncu junija blejski župan Jože Antonič vračal s protokolarnega sprejema na Blejskem otoku, se je na pomolu na Mlinem tako hudo poškodoval, da je takoj nujno potreboval zdravnika in prvo pomoč; kasneje so ga operirali, saj je imel izpahnjeno ramo in štirikratni zlom. Zgodilo pa se je po enajsti uri zvečer, ko se je urgentna služba z Bleda že preselila v Radovljico, reševalno vozilo pa je imelo druge nujne opravke in je bilo na Jesenicah. V neizmernih bolečinah je čakal in čakal; noro ga je bolelo, pomoči pa od nikoder. Zanj so bile minute dolge kot ure - te more in teh grozljivih bolečin ne bo nikdar pozabil. Jože Antonič pripoveduje: "Sploh ne vem, koliko časa sem čakal, vem pa, da zelo dolgo. Vsekakor predolgo. Od takih bolečin, ki jih trpiš najmanj pol ure, lahko znoriš! Mislil sem, da bosta zdravnik in reševalno vozilo prišla z Bleda, pa ju ni bilo. Pletnar Brodnik je prej prišel s pletno kot pa zdravnik! Saj to ne more biti res, da onemogel ležiš sredi Bleda, pomaga ti pa nihče. Ob vsem turizmu, ob 3000 po- Jože Antonič steljah, ki jih imamo, ob visokem turističnem standardu ni denarja za urgentno službo na Bledu. Vsak bi dal vse, kar ima, da se mu v takih trenutkih takoj pomaga. Saj ne smem niti pomisliti, kaj se lahko zgodi ob toliko pohodnikih, kot jih imamo. Kaj pa če bi bilo treba na Jere-ko, na Goreljek? Koliko časa bi trajalo? Kaj pa če ob toliko do-pustnikih dvema naenkrat odpove srce? Ne, tako se turizma res ne moremo iti. Obiskala me je zdravnica Lilijana Krivec in mi povedala, kako je organizirano dežurstvo, zato si bom prizade- Obisk francoske delegacije Bohinjska Bistrica - Pred dnevi je bila na delovnem obisku v bohinjski občini delegacija iz Francije, v kateri so bili predstavniki de-partmajskega sveta in župani štirih občin Visokih Pirenejev. Na občini so jih sprejeli bohinjski podžupan Marjan Ravnik, direktor občinske uprave Robert Plavčak, predstavnika ministrstva za notranje zadeve iz Urada za lokalno samoupravo Dušan Verbič in Lokalne turistične organizacije Bohinj Klemen Langus. Obisk je rezultat večletnega sodelovanja pristojnega ministrstva in Generalne direkcije za lokalno samoupravo Republike Francije. Gostitelji so tuje goste seznanili z delovanjem lokalne samouprave v Sloveniji, bohinjske občine in z gospodarskimi razvojnimi pobudami. V prihodnje naj bi okrepili sodelovanje med občinami, gostom pa so pokazali tudi bohinjske turistične znamenitosti, med njimi Vogel, in jih z ladjo popeljali po Bohinjskem jezeru. R.Š. Novorojenčki V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 34 rojstev, in sicer v Kranju 23 in na Jesenicah 11. V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 23 novorojenčkov, od tega 9 deklic in 14 dečkov. Na prvem tehtanju je bila najlažja deklica, ki je tehtala 1.860 gramov, najtežji pa je bil deček s 4.580 grami. V jeseniški porodnišnici je prvič na ves glas zajokalo 11 dojenčkov, in sicer 7 deklic in 4 dečki. Kazalec na tehtnici je 4.320 gramov pokazal najtežji deklici, 2.510 gramov pa najlažjemu dečku. RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM val, da se to čimprej uredi. Varčevanje gor ali dol - zakaj pa sploh smo, če moramo ob ur-genci varčevati, lepo vas prosim!" Z Jožetom Antoničem se popolnoma strinja zdravnica Lilijana Krivec - Skrt, dr. med., iz Zdravstvenega doma Bled, ki je odgovorna za urgentno službo. "Tudi mi ne smemo pomisliti, kaj bi se zgodilo, če bi bila naenkrat dva nujna primera," pravi Lilijana Krivec - Skrt. "Že leta in leta si vodstvo Zdravstvenega doma z direktorjem Leopoldom Zonikom prizadeva, da bi se služba okrepila, da bi Bled dobil stalno urgentno službo, da bi bila mreža drugače organizirana. Zdaj je tako, da se urgentna služba določa po normativu, po številu stalnih prebivalcev, kar je za poletni čas in za Bled in Bohinj, ko se prebivalstvo Župan Jože Antonič je na pomolu na Bledu dolgo čakal zdravnika. Vsekakor, pravi, je bil pletnar hitrejši kot reševalno vozilo. močno poveča, nesprejemljivo. Relacije Bled, Bohinj, Radovljica niso kratke, od Bleda do Bohinja potrebujemo dvajset minut. Če morajo tehnik, medicinska sestra in voznik na Poklju- ko, traja eno uro. Vsekakor bi moral biti v ambulanti en zdravnik, eden pa na terenu, saj je zelo čudno, da bolnik v urgenci čaka na zdravnika. Zdaj je tako, da je dežurstvo izmenično: en- krat v Radovljici tudi za Bled in Bohinj in drugič na Bledu, šele po 1. juliju je dežurstvo na Bledu. Ob tej menjavi so seveda ljudje zbegani. Ko je gospod Antonič čakal na urgentno pomoč - kar iskreno obžalujemo, vendar nismo nič krivi - seje po enajsti uri zvečer urgenca že preselila v Radovljico, reševalno vozilo je bilo na vožnji na Jesenicah. Zdravnik, ki je bil dežuren v Radovljici je prispel v desetih minutah. Vsekakor bi bilo zelo drugače, če bi bilo dežurstvo na Bledu. O organizaciji dežurne službe bi bilo treba temeljito razmisliti, saj je nesprejemljivo, da imamo ob takem obisku in na takih relacijah, kot so Radovljica - Bled -Bohinj samo eno dežurno ekipo in eno urgentno vozilo." Darinka Sedej, foto: Tina Doki Na Tatincu štorklji, nad Radovljico čaplje Že od konca maja prebivalci vasi Tatinec spremljajo življenje dveh štorkelj, enega para, ki sta se odločila postaviti gnezdo ob prostranem travniku, ki v primerjavi z zelo sušnim območjem v Prekmurju pticama nudi zadosti hrane. Tatinec, Obla Gorica - Na veliko presenečenje prebivalcev Tatinca seje par štorkelj odločil, da letos postavi gnezdo na Gorenjskem, in sicer na lesenem drogu za elektriko. Miha Jerič in žena Slavka, ki stanujeta gnezdu najbližje in štorklji dnevno spremljata, sta povedala, da se je par štorkelj že lani zadrževal na tem področju, o čemer smo poročali tudi v Gor-nenjskem glasu. Razmišljata, da gre mogoče za isti par, ki se je, potem ko si je lani ogledal teren in izkusil njegovo gostoljubje z zadostno količino sočne in raznovrstne hrane, odločil, da letos postavi gnezdo. Tako sta štorklji od konca maja v gnezdo nosili tudi velike veje, da sta imeli kar težave pri "navigiran-ju", sta povedala Miha in Slavka. Počasi in vztrajno sta naredili veliko gnezdo, ki se vidi že od daleč. LOTO Rezultati žrebanja 27. kroga igre na srečo: Izžrebane številke: 9, 11, 26, 27, 31, 34, 35 in dodatna 4 Izžrebana Lotko številka pa je: 480471 V 28. krogu za sedmico 60.000.000 SIT Dobitek Lotko predvidoma 41.000.000 SIT Si p- ^' s.' V V soboto, 5. julija, smo se na ogled odpravili tudi mi, a štorkelj ni bilo v gnezdu že od prejšnje noči. Skupaj smo razmišljali, da jih je mogoče pregnal močan naliv, velika ohladitev ali pa električarji, ki so prejšnji dan prišli pod gnezdo zaščitit žice, pa smo se motili. Štorklji sta pridno pobirali hrano na travniku, ki jo je dež "izzval" na površje. Zal pa se od posega električarjev, ki sta jih opazovali pri delu, do danes v gnezdo še nista vrnili. Z veji- cami v kljunu krožita nad njim, vanj pa se ne spustita. Mogoče sta začutili nevarnost električnih žic ali pa jima ni všeč vonj po človeku. V gnezdu še ni bilo videti jajca. Kako se bosta odločili, bo pokazal čas. Boris Kozinc iz Hraš, ljubitelj in poznavalec ptic je povedal, da za štorklje ni običajno, da gnezdijo tako nizko. Najnižje so do sedaj gnezdile v okolici Ljubljane, med njimi največkrat mlade ptice. Meni, da jih je bolj kot visoka vročina in suša y Prekmurju na Gorenjsko privabila zadostna ponudba hrane. Boris pa je na Obli Gorici nad radovljiškim letnim kopališčem opazil celo kolonijo čapelj, najmanj šest gnezd, ki na Gorenjskem menda tudi še niso gnezdile. Najnižje jih je bilo opaziti pod Šmarno goro. Čaplje sicer gnezdijo marca in aprila, navadno po štiri jajca, tako da so mladiči zdaj že veliki in padajo iz gnezda na tla. Boris opozarja vse, ki bi našli na tleh mladiča, naj ga dajo na vejo drevesa, kjer ga bodo prevzeli starši. Nikakor se ga ne sme krmiti in vzeti domov, saj potem v naravi ne bi več preživel. Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič fpolo Izžrebane številke 07.07.2003 12.00 05.07.2003 12:00 04.07.2003 12:00 ......;......*......»....... 2503 0£0J 't.....f.......I"11111 P, J^if?..,?. dobite?^ 1.000.000 KRANJČANKA Danes izšla Kranjčanka Brezplačno za občanke in občane občine Kranj