Leto I
V Ljubljani, dne IS. decembra 1925
Stev. 4
Ministrski predsednik Nikola Pašič 80 letnik

V soboto 19. t. m. slavi svojo osemdesetletnico ministrski predsednik Nikola P. Pašič. Zgodovina- našega naroda bo ime tega moža imeia za vedno napisano v svoji knjigi in ga bo visoko dvignila nad vsako strankarsko merilo. Z na-rounega in državnega stališča smemo reči, da je Nikola Pašič eden izmed največjih mož, kar jih je rodila jugoslovenska mati, ne ie po dobi in obsegu njegovega političnega in državniškega dela, temveč tudi po veličini njegovih uspehov. Pašič stoji v prvi vrsti tvorcev nekdanje Srbije, a Usoda mu je naklonila še .večjo ulogo: 011 je bil vodi-ftelj Srbije v svetovni vojni in tako tvorec Jugoslavije, l>od njim je naša država dobila tudi svoj temeljni zakon, Vidovdansko ustavo, ki je za vedno osigurala naše narodno in državno jedinstvo.
Brez razlike strank in brez ozira na kritično stališče, ki ga zavzemamo napram Pašiču kot politiku in voditelju radikalne stranke, smemo vsi narodni ljudje v Jugoslaviji brez pridržka se veseliti, da je ta mož, ki še vedno predstavlja eno naj-jačjih sil našega na državniških talentih žal ne pre-bogatega naroda, dočakal tako visokih let. Tudi naša cDomovina» se pridružuje :vsem onim, ki ob 80-letnici Nikola Pašiča iskreno želijo, da naj ga Bog še ohrani ln očuva do skrajnosti človeških
mej naši državi in našemu narodu! * «
*
Nikola Pašič je rojen 6./19. decembra 1845. v Zaječaru kot sin tamošnjega uglednega trgovca. Študiral je gimnazijo in dovršil tehniko v Curihu v Švici, kjer je takrat študiralo mnogo srbskih dijakov. Po povrat-ku v domovino se je kmalu posvetil političnemu delu in je stopil v prve vrste takrat se snujoče radikalne stranke. 1. novembra 1878. ie bil prvič izvoljen v Narodno skupščino in *>d leta 1880. je predsednik Narodno radikal-
ne stranke. Ko je leta 1883. prišlo do prvega velikega konflikta med radikalno stranko in kraljem Milanom in je bilo po takozvani «ti-rnoški buni» mnogo radikalnih voditeljev obsojenih na smrt ter nekaj tudi postreljano, je tudi Pašiča zadela smrtna obsodba, kateri se je odtegnil z begom v inozemstvo. Šele po Milanovi abdikaciji je bil Pašič pomiloščen, leta 1889., in je s svojo stranko pri prihodnjih volitvah dobil ogromno večino v Narodni supščini, kj ga je nato izvolila za predsednika. Predsednik parlamenta je bil Pašič potem še dvakrat, leta 1893. in 1897. Prvič je bil Pašič ministrski predsednik 1891. leta in
od takrat se njegovo ime z daljšimi in manjšimi presledki stalno bere na čelu srbskih in r>ozneje jugoslo-venskih vlad. Dvakrat je Pašič prišel s svojo stranko še v konflikt z Obrenoviče-vo dinastijo in je bil obsojen na večletno ječo, pa pomiloščen pod pogojem, da je odšel v izgnanstvo. Pašič je bil predsednik srbske vlade v najznamenitejših dobah novejše srbske. zgodovine, on je tvorec balkanske zveze, pod njim je Srbija vodila vojne leta 1912. in 191«3., on je bil predsednik vlade ves čas svetovne vojne. Tudi v diplomatični karijeri se je uveljavil: leta 1893./1894. jc bil srbski poslanik v Petrogradu, pri mirovnih pogajanjih v Buka-reštu 1913. je bil šef srbske mirovne delegacije, 1. 1919 šef jugoslovenske delegacije v Parizu. Pod njegovim vodstvom je naša država dobila tudi Vidovdansko ustavo. Pašič je danes najstarejši aktivni državnik na svetu in menda tudi eden izmed najbolj odlikovanih. On poseduje najvišje rede skoraj vseh evropejskib držav.
Tudi kot minister strokovnjak se je Pašič obne-sel. Upravljal je opetovano resort javnih del, bil je tudi finančni minister, mnogokrat minister zunanjih zadev. Zunanja politika* je glavno torišče njegovega državniškega dela. V notranji politiki je Pašič v mlajših letih zastopal zelo radikalne ideje, ki so nekdanjo Srbijo pretvorile iz absolutistične države v demokratično monarhijo, v poznejših letih pa je prevladal konzer-vatizem, ki je pri starem človeku razumljiv. Kot šef radikalske stranke je Pašič še vedno edina avtoriteta, tako da je morda upravičen izrek, ki pravi, da je Pašič radikalna stranka in da je radikalna stranka — Pašič.
Pašič je vodil svojo politiko pod štirimi kralji, Obrenovičema Milanom in Aleksandrom ter pod jugoslovenskima vladarjema ^etrom in Aleksandrom Karagjorgjem.
Žužemberk. Med najbolj slikovite naše kraje spada brez dvoma Žužemberk na Dolenjskem s svojim starim gradom, ki je že od leta 1575. last rodbine Auerspergov. Grad, star nad 830 let, je danes skoraj po-olnoma zapuščen in polagoma razpada. Včasih je bil močna trdnjava proti Turkom. Temelji gradu so debeli 5 m. Kjer je danes ŽuJcmberk, je bil nekdaj gozd, rob zveri, zlasti medvedov.
Ume.no staranje vina. Profesor Charles Henry je izumil aparat, s katerim se vino izpostavi 2 3 ure močnemu električnemu toku 60.000—120.000 voltov. Tok se uvaja na obeh nasprotnih si straneh soda skozi 2 navzgor obrnjeni pipi direktno v vino Po taki električni napetosti se elektrizirano vino hitro očisti s pomočjo elektrod, ki potegnejo nase .vse najmanjše, kalnost pouzro-čujoče snovi. Vino pridobi oziroma razvije predčasno tudi cvetlico (buket), ki je značilna za stara vina in ki se v njem drugače šele v teku desetletij z umnim kletarjcnjcm razvije. Tako elektrizirano vino se v 2—3 urah tako spremeni, da ga niti dobri poznavalci ne ločijo od naravnim potom razvitega enakega starega vina. Tako poroča strokovni list »Technik*.
Razgledni stolp na Bledu. Letos v avgustu so odprli v proslavo 30-letnice Prometnega društva na Bledu lep, 15 m visok razgledni stolp. Ta stoip stoji na griču Bledeč na vzhodu Bleda, ki postaja vedno lepši. S tega stolpa imajo izletniki krasen razgled po radovljiški dolini in po gorenjskih gorah. Odkar je vsako ppletje na Bledu kraljevska obitelj, je Bled za vso državo važno letovišče. Tu je vedno več državnikov in politikov. Kralj in kraljica se rada vozita ali jahata po blejski okolici, hodita na lov, lovita ribe ali vesiata po jezeru.
Spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju v Kranju. Kranj je prvo mesto Slovenije, ki postavi v bližnji bodočnosti spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju. Spomenik bo stal pred novim Sokolskim dcmem in obstoja iz visokega vitkega obeliska na ovalnem arhitektonskem podstavku. V njem bo vzidan relief kralja Petra, pod katerim kleči idealna figura junaka z razprostrtih rokami, poveličujoč velikega Osvoboditelja. Vrh obeliska pa sedi samozavestno državni orel. Spomenik bo iz umetnega kamenja, le relief in figura junaka bosta vlita iz brona. Monu-mentpl*11 .nn^nik je delo kiparja Tineta Kosa.
Sok„Lki dam v Trbovljah. Letos so zgradili v Trbovljah lep Sokolski dom. Slovesna cfroritev se je vršila 4. in 5. julija t. I. Naša slika nam ga kaže še
ncfovrš-^ega
, .. 4 ....... ' .,1 »...j — , i V... t--- \	^.„..,1 1
Ivzniški progi Ljubljana—Trst. Vijadukt je v dve nads-lroč-j; ii ■ ''•<•'•- <-<> nfj-te k znanim slapovom t b-** "
Trojna nto*a v jr»ettmurju. Dve točki ima Slovesi, kjer se stikajo po tri meje, kjer se dotikajo meje tre. držav. Ena taka trojna -meja je Peč nad Ratečami \ Karavankah, druga pa je ob severni strani Prekmurja. Ta prekmurska trojna meja je v prekmurskih goricah, v višini 400 m, ki je hkrati povprečna višina gričevja. Trojna meja je hkrati v razvodju, od tod. teče voda na jug v Lendavo ter na sever v Rabo. Tamkaj, na oni strani proti Rabi ležijo one vasi in občine, ki imajo še slovensko prebivalstvo, a jih je pariška mirovna konferenca prisodila Madžarski (Dolnji in Gornji Sinik ter Štetanovci), v njih je ostalo nad 5000 naših rojakov. Severo-zapadno od trojne meje pa je avstrijsko Prek-murje, kjer pa je že nemško prebivalstvo. Trojna meja v Prekmurju je zanimiva tudi s te strani, ker leži na skrajnem koncu ne le Slovenije, marveč hkrati cele Jugoslavije Priobčujemo danes mejnik na meji treh 'držav (Jugoslavije, Avstrije in Madžarske) pri Tvrd-kovi v severnem Prekmurju,
Pii «/,».( »ivu- .<-> v	j. Zi.r.iki spoit se .goji v Maribora; ua "Tre»i rib-
nikih, kjer je drsališče vedno polno, zlasti mladine
Cepljenje proti kugi. Kuga je silno nalezljiva bolezen. Na njej umiw 95'!o obolelih. Najboljše sredstvo proti kugi je uničevanje podgan. Angleška vlada ima v Indiji in drugih azijskih kolonijah potujoče zdravnike, ki s cepljenjem
omejujejo širjenje kuge.
Z radijem v morski globini. Slika kaže morskega potapljača, v čigar čeladi je oddajna postaja za radio. Potapljača so slišale govoriti vse radio-postaje v Hamburgu in okolici.
Lev pri zajtrku. V Kaliforniji goje na posebni farmi divje zveri ter jih dresirajo za cirkus. Naša slika kaže, kako se je lev približal mizi svoje krotiteljice,
da si vzame zajtrk.
Slona boli trebuh. Ako boli siona trebuh, mu dajo čaja, ga zavijejo v težke koče, mu vlivajo žganja aH pa mu trebuh drgnejo tako, kakor kaže naša slika.
Z drajsami ped- podplati zdrčiš kakor z o umi po tlaku. «I)rajse> z malim acetileuskim motorjem vzdrže 6 ur vožnje. 1. slika kaže konstrukcijo drsala, ki tehta 9 kg; 2. slika pa uporabo na gladki, celo »trmi cesti.
Človeška moč. Kako ogromno moč dobi človek z vajo, kaže naša slika: dva telovadca vzdržujeta z nogami most. čez kateri se pelje avtomobil s šoferjem