THE I M R R O LETO—TEAB XX. PROTI UKROTITVIIIS SISSIPPIJA •. :,f V*1 ■ • I Trust vidi svoje interne v ne-urnosti, «ko se zgrade o-^romni nabiralniki /za uravnavanje rek. VVashington, D. C. — Inženirji, ki so v vladni službi in zunaj nje, se izražajo, da top kongres v letošnjem zimskem zasedanju razpravljal o metodah za uravnavanje rek, da ne prihrumi zopet taka poplava, kot jo je doživelo ljudstvo v dolini Missia-sippija. V trenotku, ko prične razprava o uravnavanju rek, začne boj proti trustu za proizvajanje in oddajanje električne sile. Poplave Nila so bile ie zdavw nej odpravljene in umstno namakanje zemljišč se je povečalo. Državna komisija je v Kaliforniji ogradila velike nabiralnike za vodo, da tak<^ uravna odtok vode skozi celo leto. Ob reki Ohio se grade taki projekti. Ti nabiralniki,, ki jih podpirajo ogromni jezovi, bi dajali vodno silo, ki bi se izpreminjala v električno. Vlada bi lahko oddajala to električno silo z dobičkom in po nizki ceni odjemaK cem. Ti nabiralniki so pa vzbudili jezo parlamentarnih zaku-lisnikov trusta za proizvajanje in oddajanje električne sile. Kadar «e samo povišajo u-metni bregov h takrat se poviša tudi dno reke, ker se na njem useda, kar reka prinaša s sabo. Obenem se pa pomnoži nevarnost, da se bregovi porušijo in poplava po vareči ie večjo škodo. Ampak povišanje bregov nI trustu na potu. Proti povišanju bregov nima trust ugovora, da-siravno je povišanje bregov toliko vredno sa odpravo poplave, kakor Blašev žegen. Trust nasprotuje le resnični uravnavi rek, ker se boji, da se bodo zgradile vladne električne centrale, ki bodo oddajale ameriškemu ljudstvu električne sile po nizki ceni Trust ae ne briga revščino, ki jo prinašajo poplave prebivalcem ob reki Mississiftri, ampak k njemu gre le za svoje in terese —• velik profit, izžet iz srag in trpljenja ameriškega ljudstva. tasilo slovenske jlhuf m. ml«. A* * árr^Umtt trn ■tiling st »p^cial rata mi Lindbergha obsipavajo t častmi in denarjem * ..... ——» 'Letajoči bedak/' ki je Ml *e pred nekaj dnevi neznana, osebnost, je danes "največji junak na svetu." Francija ga je obsipala s kolajnami, ameriški filmski mag-nati pa s kontrakti, ki mu obetajo milijone dolarjev. Njegov .prihodnji polet bo v Avstralijo, Drugi tekmeci opustili polet v Pariz. New York, N. Y. — Charlie ga je ravno tako velika kakor Delavki prajomajo nizke mezde v Toniiossooju Plačujejo jim po enajet dolar jev deaet centov na teden. — to je paradiž za tekstilne ba rone. Washington, D. C. — Delav ke, ki delajo v 28. tennesseešklh mestih v prodajalnah, pralnicah in tovarnah, eo sramotno nizko plačane. To dejstvo poroča ženski biroj delavakega departments Združenih držav. Poročilo ae nanaša na 216 to varen fn delavnic, v katerih dela 1«,*W delavk. Poizvedovale! " biroja bo dognali, da tedsnska meeds znaša le $11.60. Polovica teh delavk /asluži manj kot *629 na leto. Tennessee je domovina J. F. IMgertona, tekstilnega magna ta in predaednika Narodnega društva tovarnarjev in Narodnega induatrijakaga sveta. Skoraj vse ddavfrfcns katere ae nanaša štkžlsttfaii materijal. so rojene v Ameriki in devet deae-tink jih je^belopoltnega plamena. Večina teh delavk dela skozi 367 dni v letu po noči po 1014 ali tOVfc ur. Vse delajo v tekstilnih delavnicah in tover nah. Dve tretjini od vseh 1«.-906 delavk dela po deset ur dnevno. Zamorske delavke pa zasluti jo po f** de 1400 na leto. A. Lindbergh, sin minnesotske-ga farmarja švedske narodnosti, 251etni "Letajoči bedak" — kakor so ga doslej imenovali njegovi letalski tovariši — bivši poštni letalec, ki ima tudi naslov vojaškega kapitana, je danes največji juriak na svetu. Njegov drzen polet iz New Yor-ca v Pariz, ki ga je izvršil prvi n sam samcat z malim mono-planom v triintridesetih urah >rez najmanjše nezgode, mu je čez noč prinesel veliko slavo in priložnosti bogastva. Vsa Amerika in Evropa govori in piše samo o njem te dni. Ameriški isti sami so mu v dveh dneh psvetili 30,000 kolon gradiva in slik. Lindberghova zmaga je imela še en rezultat: naredila je konec pripravam o»talih 'ameriških tekmecev za polet v Pariz. Mladi dolgin (Lindbergh je visok šest čevljev) je vsem zmešsl račune. Dočim sta se Chamber-in in Bertaud skorajda sramotno prepirata z lastnikom njunega letala glede delitve nar grade in drugih stvari in dočim e Byrd, zračni premagovale^ severnega tečaja, delal poizkuse na newyorškem letališču, je mladi "Letajoči bedak" pognal svoj "bus" med oblake nad širokim morjem in pustil vse skupaj na cedilu. Izkušeni avijatiki se praskajo za ušesi in se vprašujejo, kako e bilo to mogoče. Lindbergh ni toliko iznenadil ljudstva v splošnem kolikor je letalske kroge s svojim drznim činom. Njegovi ožji tovariši, ki ga poznajo, niso dvomili o njegovem uspehu, ker verjamejo, da ima Charlie posebno srečo. Strinjajo se pa tudi eksperti, ds ims dečko po-eg sreče in korsjže tudi precej znanja o avijatiki, svojegs zna-nja, ki si ga je pridobil z lastnimi izkušnjami in s ksterim je podrl precej svijatičnih tradicij. Oni, ki so se še pred tremi dnevi posmehoval! njegovemu letalu, so dsnes drugega mnenja. Rayanova tvrdka, ki mu je naredila aeroplan, je danes na-enkrst na'¿asu in njena zaalu- Lindberghova. Pariz, 23. maja. — Francija že dva dni obsipava drznega ameriškega letalca Lindbergha s častmi, kakršnih menda Še ni bil deležen noiben tujec. Francija je hipno pozabila na lastno isgubo dveh letalcev, ki sta hotela prva zmagati v kontestu in vsi javni krogi ter listi pojejo mlademu Američanu tako .slavo, da je fant kar pijan. Predsednik vlade Poincare je dal njemu na čast razobesiti zastavo na poslopju parlamenta Vlada mu je poklonila razna vojaška odlikovanja; francoske avijatične in razne druge organizacije so ga obsule s kolajnami in priznanji, tako da je Char-lie kar obmetan s svetlimi znamenji in Častnimi naslovi. A to je še malo. Lindbergh ni samo danes za 26,000 bogatejši, temveč je že potenčni milijonar. Takoj v nedeljo zjutraj je prejel kablogram od filmske družbe v Philadelphiji, ki mu je ponudila pol milijona dolarjev, če sprejme sluftbo samo za eno leto. Druga vaudevillsks družba rtu je kablirala ponudbo za $400,000. Ameriški časopisi so mu že dali zaslužiti s poročili in j&lanki okrog $60,000; drugi kontrakt za $50.000 ga čaka, če, spiš« knjigo o svojem poletu. Potem so ponudbe za radio-predavanja in rs«ne oglaševalne koncesije, ki mu nudijo najmanj $100,000. Lindbergh jeidanes dejal, da najnevarnejši del njegovega poleta je bil — na letališču, ko je dospel v Pariz v soboto zvečer. Najmočnejši in najledenejšl veter ga ni take obdelal kakor f» je obdelavalo 60,000 oseb med ovacljaml ob njegovem sprejemu v Parizu. Vsi so gs hoteli videti in vsak mu je hotel seči v roko In zdrobiti njegovo hetalo na kosce. V strašni gneči je bilo deset oseb pohojenih in ranjenih; med temi dve težko. Ljudje so planiki kakor blazni na aeroplan in začeli trgati kosce za spominke. Ce bi ne bilo policije, ki ga je branila, bi mu bili raztrgali letalo in strgali obleko z njega. kongres proti imperija uzmü t hankovu. Sklicuje 8S P**1 lml>triJa' liimu. — Na zborovanju bodo navjoči tudi kita Jaki delegat-je kot goetje. iglesias brani turne-rja, portorift keg a governerja. Hladit or ni Interesi bi gs radi od Stranili zaradi davkov. se Berlin. Nšmčlje. — Da združijo gibanja za narodno ne odvisnost, je sklican mednarodni kontfrea, ki se vrši v Hanko-vu na Kitajekem v mesecu Juniju. Kongres skjicuje Lige proti imperijallzmu. Tako naznanja George Lenrf>ury, njen predsednik. Liga Je bila ustanovljena v mesecu februarju Bruslju, ko seje vršil prvi kongres kolonljalmh ljudstev in zastopnikov evfopejskih in ameriških strokovno organizirsnih delavcev. Razprave se bodo vršile o neodvisnosti Indije, Indokine. Fl-lipincev in ljudatev v Holand-ski Indiji in Koreji. Ligs proti Imperijallzmu je določila kot delegate, da zastopajo Evropo in Ameriko George Laneburyja in A. A. Purcella, člana britake delavske stranke. Henri Barbus aa Is Francije. Alfons Goki-schmidta iz Berlina In Roger Bsldwtns iz Združenih držav Zastopniki kitajske narodne stranke bodo na kongresu navro-Iči kot gostje. opne podporne jednote Chicago, ill., torek, 24. maja (May 24), 1927. net, a« «f 00.1. iti y, s«twu«a — j— 14. ms. Uredniški k «priliki ' im a. U«»data Ava Offtes «f Pvbltaattaai MIT Booth Uwadata Am Telephon«, Rockwell 4804. EST o Konvencija 2. distrikta rudarske organizacije Prosperiteta Irtduatrijalcev In poljedelcev nima nič skupnega v sedanji Iružbl. — Indu atrija piosMtfira, ako aa po-ljedatatvo pt*«aa v uboštvo. Washlngtoa, D. C. — Dozdaj se je pripovedovalo, učilo in verjelo, če preevita industrija, procvita tudi poljedelstvo, če industrija postna siromašna, postaja poljeddatvo tudi revno. Ta napačni nauk, te aanje, to gospodarsko opojnoet je zdaj kruto razdrl človek, od katerega se je najmanj pričakovalo, da to stori kaj takega saradi njegove službe. 1i H. Bean, ekonomičsr v i poljedelskemu depsrtmentu Združenih držay, je izjavil, da procvitanje industrije sloni na neprilikah v poljedelst vu Bean pravi, da štatistlka pb kazuje, da je niska cena za poljedelske 'produkte v preteklosti spremljala industrijska ekspan zija, ali |»a trajajoča industrij aka prosperiteta» na drugi etra ni so pa bile Visoko cene za po^ ljedelske produkte slaba zname-nja za procvlta^očo prosperlteto Bean kale na zadnjih pet ali šest let, k- katerih industrijske prosperitete ne opremlja ]Mje delska ptoeperlteta. On pravi da je bilo tako jota 1878-9, 1884 -6, 1896-7 in 1|14*16. Kadar farmarji pridelajo veli ko, tedaj postajajo farmar j bankrotni, POšftJaJo velike množine produktov bo nizki ceni na trge, aa traneportne družbe kot na pr. železnice pa cvete - pšenica. Tako vidimo pred svojimi oč ml razvoj človeške družbe v A-meriki, kjer raste prebivalstvo v mestih, ker roparski privatni in* tereni čepe na« tilniku .farma* rjem. Tako je bilo v starem Rimu, v katerem je bila tudi pri znana privatna laat produkcij skih in distributivnih sredstev Rimski državljani, ki so se ubi* j sli s poljedelstvom, so postsjsl proletarci In se selili v Rim, da so Um množili vrste rimskega proletarijata. Oni, ki so jim pro dali farme, Jih niso obdeloval sami, ampak za obdelovanje farm so llndi sužnje. In to se bo ponavljalo v vseh fazah Človeške družbe, dokler ne postanejo zemlja, produktivna In dlstrlbu-tivna dredstva splošna ljudska lastnina:' 20 tisoč rudarjev mogoče pomnoži kasneje armado atav-karjev. — Zdaj je med njimi In ppdjetniki premirje, ki ae lahko ukine vsak trenotek. Dubois, Pa. — Rudarji iz centralne Pensilvanije, organizirali v drugem distriktu rudarske organizacije, so obdrževall svojo šestnajsto konvencijo. Bodočnost je temna, kajti veliko jih je brez dela, nad njimi pa na niti visi boj proti znižanju mezde kot Damoklejev meč. Teh dvajset tisoč rudarjšv so mogoče kssneje pridruži veliki stavkovni armadi rudarjev \f zapadni Pensilvaniji, Ohlju, In dlani In IUlnolsu. Med njimi in podjetniki postoji začasno premirje, ki lahko neha vsakčsa. V veliko premogovnikih v srednji Pensilvaniji počiva delo, na trg pa dovažajo premog z velikih kupov premoge, ki so v rezervi. Mezdni odsek je bil pooblaščen, ds sklene zs dve leti najboljšo pogodbo, ki jo dobi in ki sloni na mezdi, priznani od odbora za smernice: Vsaka pogodba, ki so sklene, bo morala odobriti referendum. Konvencija je sprejela zahtevo, da se nacionalizirajo pre mogovnikl, resolucijo v prid Saccu in Vanzettiju in za organiziranje delavcev v samoatoj-ni politični stranki. V centralni Pensilvaniji ni organizirauje delavcev v samostojni politični atrankl prazna govorica. V okraju Cambria v katerem Je več ko dvajset lo-kalnih društev rudarsko organi zacije, sta bila Izvoljena dva poslanca v državno leglslaturo izvoljenih Je bilo več županov in policijskih načelnikov. Brophy je kritiziral smernice rudarske organizacije, ker dovolijo podjetnikom, da v eni državi priznajo unijo, v drugI pa delajo a neUniJsklmi delavci. Njegov govor je povzročil, d« mu Je ostro odgovarjal Philip Murray, ki je bil navzroč na konvenciji. NsRkmol praprtčill psi kaJfekovMv ^mmmmmrnmmm Ameriški rušilec v boju e sever-njašklmj četami. dangaj, 23. maja. — Evgon Cen, zunanji minister kltajake radikalne vlade v Hankovu, Je danes sporočil, da so vse vesti o padcu njegove vlade In oku paciji VuČanga po Kajšekovlh četah neresnične. , - jg . Cen poroea, ds jo r»n«»rsl>«;set ooeta vsara»ai Hsiataojin poskušal s pučem, pa stfc da Jih zalije voda, drveča v Pit obiiR v Mvarnoiti • poplavo Samo «e (tanešeno blato sadržu je vodo, da ne udare tes naši pa v mialslplškem poplavljenem ozemlju. Dva tleoč delav cev je stalno na dola pri utr Jevanju naalpov. Velika p» možna fbU poslana ogniža niat prebivalosm v rešitev, New Orkana. U., 23. maja. M V "sladkornem pasu," kjer Washlngton, D. C. — Ssntls-go Inglesiss, portoriški Bocisli-stični sonstor, se J<^ vrnil v družbi drugih voditeljev porto-riških političnih strsnk v glsv-no mesto, ds zahteva, ds Tur-ner ostane governer na Portori-ku. Veliki slsdkorni interesi ns-padajo Turnerja, ker namerava odobriti visoke davke na lastnino privatnih sladkornih intero-MOv. TI davki se Imajo porabiti za šole na Portorlku. napeljevanje v kanadi narafifa. Te je logična posledica omejitve Izaeljevanjs v Združite dr žave. letu Washington. D. C -- V 192S J , 68,765 izaeljenlkov, medtem ko je v prejšnjem leto dospelo v ta prktan k 47^W>6 izaeljenikov. To Je štlrdeaH odatotkov več izeeljenlkov. Tako poroča delav-aki department Združenih dr-UV, . ♦ 2ELEZNI&KA DRUŽBA ZA PRELOM JACKHONVIIJ^KK POGODBE. Harri|dmrg. Pa. — Thomas Kennedy, finančni tfjnik rudar-ake organizacije, Je na konvenciji Pennsylvsnske državne delavske federacijo izjavil, da si je največ prizadevala pertnsyl-vanaka železniška družba, da Je bila prelomljena Jackaonvillaka pogodba z. rudarji. Chicago, III. — Umrla je Helena VičkS. rojena Ahčan, aUra 53 let, doma v Dolskem pri Savi, v kamniškem okraju po dolgi in mečni bolezni. Pokojnles zapuščs aoproga AnU>na Vlčl-ca in več otrok, veliko sorodnikov v Ameriki In atarem kraju. Pokopali jo bodo na pokop* lišče v Summitu v čikaški okolici. dne 25. maja ob devetih dopoldne, Zrief butlegamk» lumkiirenc». Chicago, 28. maja. — Včeraj nI šlo. Hsla, ki Je bil prej Vupe-fujev general In je po padcu Hankova prestopil v kantonsko armado, Je hotal pregovoriti svoje lete, da bi napadle Vu-čang in Hankov ter zasedle obe mesti v imenu Ksjšekovega re-žlms v Nankingu, toda dete ao ostale zveste staremu centralnemu odboru kuomintangs. General Hala Je bil takoj odalov-ljen ronkih. T delavci ao tudi atalno v nevarnosti, da sdrsnejo v velikansko povodonjsko Jesero, sli |w da voda nenadoma udere čez na ai|>e In Jih odneae a seboj. Medeni pa njih žene prevažsjo Imovino In živino čez roko Mls-slssfppi v Jlsnton Rouge, ker Ik» i>et od povodnjl ogrošsnlh občin v kratkem prav gotovo zalitih. Npl*ve Jo sidsj 120 milj sevsrozaped no «hI tu ris vzhodnem bregu ro ko Alchsfalaj« In v naaprotn strani reke Mlsslaaippl. Udar m i<.< i U)k vodo stalno odjeda Fašlatovakl vodje ae bshajo, da kfm u kow,m 7<|}m|jt. na nasipih. ne mezde delavcev trgajo hrez prqiaata in atavk. Itlm. 28. maja. — Delavci IU-ll|e preživljajo te dni veliko kri-zo. V teku je ftplošno zniževanje mezde |m> vsoj deželi. Uradno naznanilo v fašistov-skih liatfh se glaai, da "de- pišklm lavcl z velikim patrijotičnlm navdušenjem sami znilsvajo avo-Je meade kakor mwi biti v sin-dikalistični državi." Dalje piše-Jo, da se splošno utrgavanjo mezdo vrši brez protesta in kakih stavk. Malokdo verjame, da ao do-lijvci "pstrljotično navdušeni" im mezdno r«lukcljo, toda na- Terrebonne, U., 28. maja.-V ogroženih krajih živi nad sto tiaoč prebivalcev, katsrlh torl torij I hi vea ihmI vlavljencom manjka At. do mllijondolarake kvote |27.0011. OBSODBA ZNIŽANJA MEZDI MESTNIH DEI.AVCEV J fk lar ali I irta^ »h» poanemal pMttiw občino. Ihbbing, Mina. Tukajšnja vdušeni ali ne — mozda mora JMavska centralna unija Je biti znižana, ker Je tako ukazal obaodila ot/inaki zastop, ker Je J. izkrcalo v Quebec^*, nw^ ^^ DaspW ^ nj(Jm||nJ4j | , mMl|||||| ^Hivrem m*do nos reki v ^^^^^ " w wl „.t^ kaznovan. Kakor od pet dolarjev ns štiri dolar jo trupk. v kauern luSk, J^ dalavcev v ,„ dvajset centov. I/Javll Je. da ÄVTStfÄ Italiji v Um moinentu p^jl» Jeklarski trust znižal še MJ trtev botkgarske konk uronc*. Bil Je uatrelien v fiavo In vrten v reko, meni policije. ms odpovedal. AfiUraJU u ¡delavsko mar/do, ako mosto rno daje r.glod z znižanjem mez de. ŠTEV,—NUMBER 122 0FMUELDI TE ROR M DELA» | d V BOLGARIJI Uradni teror Je aopet divjal proti delavstvu na prvega mejnika. Amaterdam, llolandako. — Mednarodna delavska strokovna federacija je protestirala pri »olgarskl vladi proti aretaciji Danova, tajnika Bolgarske de-avske strokovne centrale, in še . tri in dvsjset drugih delsvcev dne prvegs mejnika, ko se je obhajala prvomajniška ala\uost v Sofiji. Poročila iz Sofije pripoved i-Jejo, da je plicija naskočila dala vce s samokresi In sabljami» Ta policija je sekala s sabljami in streljala, dokler se udeleženci niso raašli. Nato je policija v triumfu odvedla voditelje de- . Isvskega gibanja v zapor. Mednarodna delavska centrala v Amsterdamu zahteva v svojem , protestu, da ae aretirane! takoj itpuate na svobodo, kajti trpelo se ne bo v nobeni civillslranl deželi, da se na ta način preganjajo strokovno organizirani delavci. Dalje je Ameterdameka delavska centrala opoeorila delav« sko časopisje, da v boju proti fašlsmu poaebno omenja Bolgarijo. Bolgarija, Kumunska In Italija si lahko sežejo v roke glede terorja proti delavaklnt organizacijam In delavskemu ¡Hb*-nju. Vss te tri dežele pokazuJejo po svojih offcijelnlh činih, da so Še na zelo niaki stopinji civ(-llzsclje, da Je v teh državah apo-inan sa človeka samo oni» ki i-ma dobro rejeno mošnjo dena- \ rja.__ Poiotok oIvHIimIJo Jo Ml f Egipta? Tako pravi dr. Breaaled, ki ee k pravkar vrnil e svojega anan-sttenegs raskkovanjs v severni Afriki. Chlcsgo. — Dr. Jsmes H. lireaated, znsnl eglplolog, se je zadnje dni vrnil !z Nilske doline v severu! Afrrtcl, kjer se Je mudil dolge we*ece na znanstvenem razlskavanju. Rreasted Je to|Hit prišel domov z novo idejo, o kateri je prepričan, da sloni na dejstvu. Njegova teorija Je, da Je bil začetek civilizacije človeštva v aevernl Afriki. On pravi, da člo-vek, ki Je prvi rabil šelezo, udomačil živino, obdeloval polje In prideloval kruh in ki je prvi čl* tal In pisal, Je živel v Nilski do-lini najmanj 4800 let pred Krt-stom. Prod tem človekom — nadaljuje dr. liroasted — ao |»a živeli v Egiptu dolga tisočleta ljudje kamenarjl, ki ao izdelovali orodje In orožje iz kremen-ca. Živeli ao ne le v Egiptu, t »«m vin* po goatlh džungllh obširno severne Afrike, kjer je danes i*A^ona puščava. On Je našel dokazo v kamenem orodju v krajih, ki so danee gole pustinje. Dr. liroasted je mnenja, da Je bila stara rgiptarteka Civilizacija veliko boljša kot mezo(N>tam-ska (sumorlška pred babilonsko in asirsko mod rakema Tigrla in Kufral v Mali A*IJi>. V o-nem lotu bo mogoče sestaviti Mo-kostje" zgodovine prvega primi-tivneg» človeštva, ki Ja razvilo prvo civilizacijo na svetu v aevernl Afriki; nato pa ae uUn* oblačenje "okostja" s podrobnostmi te zgodovine. Dr. liroasted Je odkril v napi-sih na krstah in ns ksmnih be-s«dilo prvo knjige ns svetu, ki Js vsrl>ov*la prve etične nauke, ki ao MU v veljavi 4000 let pred Krlatom. V ruševinah starega temida Je tudi naše! zapiske, ki opisujejo duskj najstarejšo zna-no bitko ns »redozem. morju. & «Kostim TOREK. 24. MAJA. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPOEN^ JBPNOTE LASTNINA HIXIVKNSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Omw of lasov po ûumwru. Rokopisi s» ae vraža jo . kajti delavstvo bo spoznalo, da njegova moč narašča in a postane nekega dne tako silna, da reče avtomobilskim ovarnarjem, ko bo konjuktura za avte na trgu najbolj ugodna, do tukaj in ne naprej. Nwroénina: Ztdinjen. drts*. (1st« ~ ^ leta in $125 m tri dimcci; Chlcafo in Cieoro ft^O M 98JS M pol pol l*U in fl.25--------. UU. 91M u tri mcMct, in m inoMButvo I« 00. Nulo t m vm, kar la» stik s -pbosvetaw MS7-S* 8«. Uwndik Avenu«. Cfclcsfs. -the ENLIGHTENMENT". Or can of tko SIovom Nstloasl Bwrflt Uétkf. OfMSiy Ike Bio»«» NatUMl Bearflt Bsdst* Advertising rst— on m " SoboeripUoo: UniUd SUtM M t il mri chfai» two, ^J^'^ fÄiSJfÄKJÄ MEMBER of THE FEDERATED PRESS Dndini ▼ oklep« Í u «. pr. (April W-1M7) pok« M T^1 rni. d« v«« i« ■ t«m dnotom poUkk aarafalas P««otIU Jo prnfOCMT- 4m m t» m muti ikt. i, . i NIZKE MEZDE V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI. To pokazuje potrebo delavske strokovne organizacije za to industrijo. Ameriška delavska federacija je objavila študije o mezdah, ki jih plačujejo v avtomobilski industriji. Mezde niso tako visoke, kot so kričali dnevniki, ki zagovarjajo interese podjetnikov. Prav nič se ne ločijo od mezd, k jih plačujejo čikaAki tovarnarji v tovarnah, v katerih ni priznana delavska strokovna organizacija. ; Težaki, ki delajo zunaj detroitskih tovaren preje majo od 46 do 60 centov mezde na uro. To pokazuje Statistika iz leta 1926. V tovarnah pa prejemajo teiakLpo 50 centov na uro. Delavci, ki nakladajo in razkladajo si rovo želelo; prejemajo po BO centov. Delavci, ki polagajo rirovo železo in kovine v topilne peči pa od 52c do enega dolarja. Delavci, ki meftajo pesek, od 60c do &4 centov livarji od 60c do enega dolarja. Delavci, ki sestavljajo avte v tovarni od 70 do 90 centov; zunaj tovarne pa od 53 do 80 centov. Električarji od 70rdo 75 centov. Stroj niki od 70 do 80 centov. Tesarski delavci v tovarnah oc 60 do 80 centov. Maksimalno mezdo več ko en dolar, in eicer $1.15 prejemajo strojniki pri samotežnikih, in $1.25 pa modelni mizarji. Statistika o produkciji v Detroitu pove, da je 100,(KK itelavcev pri Fordu produciralo $2,095,163 avtov, Genera Motors kompanija je s 83,278 delavci'producirala 936,786 avtov, Dodgeva tovarna z 2Hfl00 delavci 279,206 avtov Cryslerjeva kompanija s 13,000 pa 133,357 avtov. Tako se vrste tudi druge kompanije s produkcijo, ki pokazuje, da je majhno število delavcev produciralo veliko Število avtov. Nekateri delavci v detroitskih tovarnah pridno s petdeset centov mezde na uro. To so pisarji, ki pišejo čaa in delo. pomočniki «v, parov^ monUjev elek, ^Ice. ^gfiftm tričarjev, kovačev, kurjači pri parnih kotlih, vozniki, opJM" ratorji samotežnikov, razni strojniški podočniki. V katerih tovarnah plačajo začetnikom samo od 40 do 45 centov. Da se začetnik izuri v odkazanem delu, zadostuje teden do pet tednov časa. Take so v kapitalističnem časopisju tiste toliko opevane razmere v avtomobilskih tovarnah. Te razmere govore, da je skrajni čas, da delavci, ki delajo v tej indu striji, prično misliti nase in se organizirajo. Tudi za te delavce velja, da morajo priti do spoznanja, da jim v se danjem gospodarskem sistemu služi delavska strokovna organizacija kot fcčit za obrambo in napad. Špijonaža v tovarnah je razvita do skrajnosti. De lavec, ki očitno govori, da se je treba strokovno organi i zirati, da se izboljšajo razmere v tovarnah, je v nevarnosti, da je takoj ob delo. Tudi črna lista igra še veliko vlogo. To je tisti strah, ki je držal delavce v preteklo* nazaj, da se niso organizirali, in ki učinkuje št; danes, da kljub agitaciji, ki se vrši zadnji dve leti za organiziranja teh delavcev v delavskem časopisju, ni tistega uspeha, ko m» ga pričakovali optimisti. Kakor je povsod treba vztra. Dosti pri organizatoričnem delu, toliko bolj je vztrajno*' na mestu pri organiziranju delavcev v detroitskih tovar nah. Prišel bo čas, ko delavci ne bo več bojazljivi. Am pak čakati m* ne sme, du jih l>eda privede do tega, ampa naloga Ameriške delavske federacije je, da to bojazljivost med delavci odpravi. Prav gotovo IkhIo žrtve, ko orga nizitarično delo i »ostane resno. Bile so žrtve v preteklo sti, kadar se je pričelo delavstvo organizirati, in žrtve bodo tudi v -bodočnosti, dokler človeAka družba prizna kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije. Ameriška delavska federacija pa lahko skrbi, kakor se je to zgodilo v preteklosti, da žrtve podjetniške samovolje ne bodo preveč trpek». Kadar delavstvo pride do prepri- ¿»j.. da kc irtv. podjrfnUko diktator, ne prepuMajo J&, IZ^JrSL^Ž f me sebi, da se pogrezajo še v večjo a«iei»ltm IhmIo, tedaj bo princeza ne reši * tem, da vzs-delavstvo v avtomobilski industriji izgubilo strah pred mv organiziralo ne glede na grožnje avto.,hilrn mwww »>retmaga neka plemen i taši-nja. ya. plemenita Prežel taji Ko Stanko v svojem <»bupu, da ne dobi princese, vrte prstan sk«*i okno, pobere ga prisluškujoči Deveti kralj, kateri ga pa takoj v»rabi. da odpelje Stan- ganko, v daljni vzhod, v deželo krutega oarja. Posredi se ji pomočjo kažka in muc« dobiti »rstao v roke. S tem reši/Stan kota, Devetega kralja pa apre-»brn^o k veri, da Ijabesen je močnejša nego vaa sila. , Ta prozaičen izvleček igre 0a ne predstavlja niti ene desetine ¿nega, kar ae bo dejansko izvršilo. Otroci nas bodo popeljali podzemeljsko kraljestvo vil, kjer'vladata čudo in čarobnost Videli bomo vile in škrate, k ena jo» delati zaukazane jim Ču leže. Videli bomo tudi pristne amorce iz Devete dežele. Tud krutejra jutra*Jega kralja ne bo manjkalo. Njegova vloga je ne-'ljša, kar amo jih videli na lašem odru. Zabavna je do zad njega-dejanja. Ta so ¿tiri. Ako te bo publika odzvala kakor «e je v preteklosti, tedaj ni nobe-lega vzroka za bojazen, da bi (e ne obnesla finančno in moralno. Pridite torej vsi, vsi, ki ste >rvi vrati za dramatiko, vsi, k ločete videti «na lastne oči, kaj V'.e lahko nauči tu-rojena deca /si, katerim vami je tu rojena Umanska mladina pri srcu. Dali ¡i boste moralno in gmotno pod-x)rp s tem, da posetite to igro er na ta način jih vzpodbudite c še večjemu veselju do učenja ilovenskega jezika, u Igra je v štirih dejanjih. Hali tega ae b» začela točno ob pol >smih v Slovenskem narodnem lomu. Vstopnina je splošna. Sa-no 76c za osebo, otroci pod štirinajstim letom ▼ spremstvu itaršev pa prosti. Pridite v naj-/ečjem številu ^ napolnite dvo-ano in pokažite, da ste za last-io mladino s tem, da pridete k gri v nedeljo 29. maja ob 7:30 .večer. — Poročevalec. . ^^ , .A .... i če. I*rinrexa se napoti a mobilskih tovama^ev in število žrtev, ki bodo padale, k«»m in muc». Pr«H»blečena ku#- V ci« % Keble Chalterton : Nor jt bi njigovi junaki Čudni doživljaji pomorščakov. Dram« na oceanskih valovih. Kaalbalisem na morju. Nikdar ni bilo in tudi nikoli le bo človeku mogoče, da bi ato-•il vožnjo po morju popolnoma ilgurno in izključil vsakršno, ieprav le malo verjetno nevar-lost. V našem dvajsetem eto-etju amo ae do dobra privadili lomnevi, da je voftnja po morju ibaoiutno varna. Zato so nas lesreče, kakor je bila katastrofa "Titanica" ali "Warataha" *ed vojno in "Lueitanije* med vojno, vrgle nekako iz ravnovesja. Sposnail smo neizmerno n strahotno moč oceana v vsej ijeni resni6noati. . Hvala, da so nesreče na morju bolj izjema kot pravilo, gre «bornim načrtom in akrbnemu Izdelovanju ladij, temeljitim napravam, izpopolnitvi pomor-ikega inienjerttva, zanealjlvim zemljevidom, rasnim aparatom ter kobradbi kape t snov in pomorščakov. Taki vltncri. kakor ie potopitev 'Treveaae', prič ujelo, da lahko mornar*j 11 gol j t nepopisnim iMtgumom in a pomočjo previdnosti Istrgaio oceanu trtve v trenutkih, ko ae ta element razburi in vodcipi. Ali če hočemo doumeli, koflko hrabrosti zahteva morje od pomorščakov, ae moramo vrniti v čaae, ko še niso pluli po oeeanu parni-ki, ko je usoda popotnikov ta-visela neprimerno bolj kot dandanašnji od osebne mott in poguma mornarjev. Izkušnje ata-rih pomorščakov ao dokaz velike človeške vstrajnosti in potr-pešljivneti in ne bi bilo prav. če bi jih pocahill. V «evihti na edprtem čolnu. Danes bi vsakogar na moč presenetilo, če bi ae potopila vojna ladja »bog slabega vremena. Ali v oktobru leta 1782. je zadekla nevihta ladjo "Cen- taur" obenem s štirimi ladjami iste vrste, ki so plule iz Jamajke domov oa"Angleško. Odtrgajo je od drugih in« obrnila v laaprotno smer. Ves teden je edja divje plesala po valovih« slednjič pa ae je jela potapljati. Spustili ao rešilne čolne. V enega izmed njih je vsébpil kape-an Inglefield z . enajstorico mornarjev. BiH so sredi Atlantskega oceana brez kompasa, zemljevidov, jadrnic in plašče v Toda ^meli so si pomoči: na dnu Čolna so položili .bruno, iz suk njičev ao izdefali jsdro in ao z ogromnim naporom hrabro prebili nevihto. Edina zaloga hrane, ki so jo mogli vzeti s sabo, je bila vreča truha, majhna gnjat, koS avinj-akega mesa in dve posodi z vodo. Že petega dne je mprska voda izpridila kruh. Nato jim je pošla pitna voda, aligna srečo se je vlil dež in so nalovili nekoliko deževnice . Mraz in lakota sta bila skorsj nevadržna. Štirinajstega dne je nekega mornarja zapustila razsodnost; nspil se je morske vode in zbolel. Prihodnje jutro je umri, čeprav je bil največji ober med njimi. Zdaj se je vseh lotevala obupanost in zmedenost, ali skušali so si vMvati pogum s petjem ki pri povedovanjem doživljajev. Šestnajst trudapolnih dni je bil čofn izročen na milost in nemilost oceanskim valovom in edin kompas mu je bilo splnce. Ves ta čas hrabri pomorščaki niso izgubili poguma. Niti v najbolj črnih trenutkih jih ni zapustila nadeja, da si bodo rešili življenje. Šestnajstega dne zjutraj, ko je bilo edino vprašanje, koliko ur bo minilo preden bo smrt pobrala drugega za drugim, je čuječi mornar veselo oznanil, da vidi na jugovzhodu kopno. Ni se zmotil. O polnoči je dospel Čoln v Fayalo na Azorih. Može je naporna vožnja tako izčrpala, da so jih morali drugi ljudje spraviti na kopno. Ko aO po kratkem odmoru'pripluli v Portsmouth, je bil kapetan Ingefield postavljen pred vojaško aodišče češ, da je kriv izgube "Centaury", vendar pa ao ga sodnik i častno oprostili. Pripovedovanje o tegobah in nevarnostih vožnje je sodni dvor globoko gsnilo. 3600 milj z navadno barko. V zgodovini pomorstva je naj lep&a pot, ki jo je napravil na odprtem čolnu « svojimi pomorščaki Ijeutenant William Bligh Njegova zgodba je na kratko sledeča: Dva dni pred Božičem leta 1787. se je podala iz Spit-heada na Južno morje ladja "Bounty", ki ji je poveljeval omenjeni Bligh. V oktobru sle dečega leta je priplula k otoku Tahiti In ga zapustila 4. aprila leta 1789. Pomorščaki io bili pridni možje, ali Bligh se jé pokazal kot «amosilnik in nepravičen poveljnik. Spominjam se da je pred leti zapisal eden izmed naših alovitih mornariških strokovnjakov, 4* 80 vedno krivi Častniki, če se mornarji na kaki ladji uprejo'. Približno mesec dni po odhodu z otoka Tahiti se je posadka "Bounty" pod vodstvom KK stiana Fletcherra uprl in tâ rekla zvestobo svojemu kapeu tanu. Tako se je moral Bligh z 18 možmi, ki so vztrajali na njegovi strani, sredi morja izkrcati v odprto barko in se vdat volji oceanskih * valov. Uporniki so jim dali na pot zalogo kruha, ftiesa, ruma, šest steklenic vina in osemnajst galonov vode. Bligh je pristal naj pre na nekem otoku, ki spada k tako zvanemu Prijateljskemu otočju in se ondi založil s vodo in hrano. Zbog sovražnega vedenja domačinov so morali otok zapu stili, pustlvši enega moža kot žrtev spopada . Zdaj ae Je kapetan obrnil v Vzhodno Indijo. Začela ae je 3600 morskih milj dolga pot. Pomorščaki so se obvezali, da iti bodo použili več kot eno unčo kruha in četr» tinko vode na dan. Računali ao, da bo trajala voftnja dobrih osem tednov. Takoj naslednjega dne Je nastalo tako slabo vreme, da so morali vsa, kar se je dalo. vreči v morje, da Je bila barka lažja. Kaj čuda, če se Je mol. ki se po enajstih dneh neprestanega • dežja «ploh niso mogli i »osušiti, lotevala slaba volja. Ali det Je bil zanje dobrota; če bipripekalo aolnce. bi umirali od žeje. Devetnajstega dne so bili nspol mrtvi od gladu in napora Slabo vreme, skrt> za bodočnost, večna nevarnost in druge neprilike so jih ^edno bolj davile za grlo. Triindvajsetega dne so se morali Še bolj omejiti pri hrani. Vlovill so par ptičev in razdelili meso na pičlih 18 kosov. Ko pa ae je vrnilo lepo vreme, je pri pekalo solnce s tolikšno m0čjo, da so postali še bolj kot poprej medli in slabi. Osemnsstega dne so pristali na nekem otoku. Tu so nalovili veliko ostrig in našli zadosti pitne vode. 1 Iz kruhs, svinjskega mesa in ostrig ao si skuhali krepko jed, zakaj barko so jim bili uporniki vrgli tudi meden kptel in kresalo, da so si lahko napravili ogenj. Zdaj so se malce okrepčali, a živi j enaka nuja je velevala, da ae apet izroče nqpigurnim morskim valovom. Tridesetega dne so pristali na nekem drugem oteku; vsak si je lahko vze jitno vodo ter nekoliko ostrig in x>ba. Med pomorščaki se je pojavil upor, ali kapetan ga je v cali zatrl. Kjeroli je nanesla prilike, so pristali, da se založe s presno vodo, ostrigami in pti či; Pluli so mimo otokov holand-ske Vzhodne Indije 4n skušali peti v Timoro. Devetintride se tega dne je jela posadka zopet godrnjati in zahtevati počitka, ali tudi zdaj so kapetan u zvest poedinci upornike prepričali, da je pospešena vožnja edina reši tev. Naslednjega dne «e je obču tila splošna izčrpanost; obrazi so bili upali, noge otečene. Bodrila jih je samo -nadeja, da se bližajo kopnu, zakaj nad morjem je poletavalo vedno več ptičev in po skalah, ki so štrtele nad vodo, so rastle kopnene ray Mine. Dvainštiridesetega dne so ugledali otok Timoro. Med tem se je morje umirilo, pa so morali z veslanjem pomakniti svojo barko v pristan. Morska pot, ki ao jo prepluli z barko, je za tiate čaae neališan rekord, junaštvo, ki ga je občudoval vaakdo, kdor je o njem ališal. Plovba čez Pacifik v Vzhodno Indijo na odprti barki ni zahtevala niti ene žrtve, če izvzamemo moža, ki je padel v boju z divjaki. Ta pot je pomenila triumf vodstva, discipline in hrabrosti. Pokazalo se je, kaj se lahko stori z odprto barko, če so ljudje pogumni in vztrajni. Strašna zaloigra šestorice vojakov na oeeanu. Drugo občudovanja vredno plovbo z majhnim čolnom beležijo mornariški zapiski v 1. 1799. Čeprav so te dogodivščine strahotne, dejal bi nečloveške, bom vendar pripovedoval o njih, ker so vrlo zanimive in značilne. Zopet ao pred nami britanski vojaki. V juniju leta 1799. je John Brown a petem i drugimi vojaki pqbegnil od trdnjavskega topništva na otoku Sv. Helene. Ostalih pet se je imenovalo: M'Kinnon, M'Quinn, Brighouae, Parr in Conway. M'Kinnonov za-mislek je bil, da vstopijo na ameriško ladjo "Columbia", ki je bila takrat ondi zasidrana. Nekega dne ob' osmih jih je imel ameriški čoln prepeljati na "Columbio". Ali med vožnjo na ladjo so se spomnili, da bi Utegnili ladjo kompromitirati in da je boljše, če vstopijo nanjo na nekem drugem, oddaljenem me stu. Poslali so tedaj ameriške mornarje, ki'so prišli po nje, s čolnom nazaj na «ladjo, sami pa so'zasedli neko ribiško barko in odpluli ž njo na odprto morje, da bi ondi počakali ameriško ladjo. Sabo so vzeli nekoliko kruha, sodček vode in nekatere pomorske priprave. Izmed te šestorice je bil Parr edini pomorščak. Do poldneva naslednjega dne so čakali, toda o "Co-lumbiji" ni bilo ne duha, ne slu ha, zatq ao na Parrov nasvet aklenili, da se podajo na severovzhodno stran, od tod p« k otoku Ascension. Ta vožnja po oceanu je tem bolj pomenljiva, če vemo, da je bila barka do polovice napolnjena z vodo in da sploh ni imela jadra. Ali pogumna posadka al je akrojila jadro iz telovnikov Odrinili so 10. junija. Osem dni niso videli kopna, le ptiči so zdaj pa zdaj preleteli nebo. Parr je po tem znamenju sklepal, da so imeli po vaej verjetnosti otok Ascension že za sabo. Zamislite si njihov položaj: Pol ducata vojakov, ki se izmed njih le eden (Dalj« as t. stnaU 2ARK0MET Ne smejo slišati. Slepcem je hudo, ker jih izkoriščevalci ne morejo porabiti. Tudi vlada in noben hudič se ne briga za bedne slepce; prepuščeni ao ljudski pari. Drugače je, z gluhei. Javni organi in privatni mogotci jih izvrstno porabljajo in menda do-t>ro plačujejo. Kdor je že imel o-praviti s kakim "complaint de-jartmentom" (oddelek za pritožbe). se je lahko prepričal, da je za gluhce dobro preskrbljeno. Pritožbe ne izdajo nič — ker jih nihče ne sliši — očividno radi tega — ker imajo pritožitelji o- praviti z gluhei. • • * Dvom Je prva stopnica k napredka. Resnica ima največjega' prijatelja v skeptiku. Kdor dvomi, ae ne bo zadovoljil z vsako puhlo pretvezo, ki jo prodajajo za rejnico.— M. H. J. • • * Iz Bele doline. Kdo si bi bil mislil, da je v Exportu tako zanimanje za rože v Beli dolini? In da bi nam diktirali kaj smemo in česa ne smemo? Rože se pa ne ozirajo, zato se bo veselica vseeno vršila v Beli dolini. — Prijatelj rož. Glej ga spaka! Tako zgovorno pripovedujejo naši "progresovci", "radikali" in kompanija, da je socializem mrtev, dnevno časopisje pa poroča, da so si socialisti pri občinskih volitvah na Dunaju priborili dvetretjinsiko večino in da je ha Dunaju 320 tisoč delavcev politično organiziranih v socialistični stranki. Sure, Mike! Socializem je mrtev v o-nih glavah, kjer ga še nikoli ni bilo! — Rogač iz Kansasa. > • • • Prvo ali drugo? Dragi Žarkometf Posveti še enkrat v Belo dolino in videl boš nekaj, kar se-ne dogodi vsak dan. Bolnik je zdravega člana poslal v bolnišnico! Seveda, če ni to resnično, tedaj je nekaj narobe v gornji iebi. — Nekdo ne od vas. ^ , ^ 0 0 0 Merilo napredka. Ameriško piesto, ki nima vsaj ene avtomobilske nesreče v tednu, je slab, zakoten in od Boga ter vseh ljudi pozabljen kraj. 0 0 0 Emancipacija v Sharonu. Naše ženske zdaj kegljajo, na kegljišču ropotajo, naj bo stara ali mlada, kroglo meče vsaka rada. ^ Prec ko s jutra j vstane — in ostavi cape razmetane, nepogrnjeno ležišče — pa odraca na kegljišče. Ekstra kuglo v^oke v^ame in metati jame — kakor sova pleše v parku — kugla se vali po jarku. Ce ostane kaj od plače — ti prebrska hlače. Ti na delo marš v fabriko, ona v roke kuglo pa veliko! Vročina.' • • 0 Imporiirano zdravje. Cuj, Zarkomet, novico! Rojak* ki je bU že prej tukaj, se je vrnil is stare domovine in pravi, da je bil tam zelo bolan pa je še) k fajmoštru, ki ga je poma-zilil in takoj je bil zdrav. Zdaj je ves navdušen za fajmoštre Skoda, ker ni mazila, ki bi ga oedravilo od silne praznote pod njegovo kapo. — A. M. K. T. B. PRODUKCIJA LEBA SE JE ZNIŽALA NA ZAPADÜ. Padla J« ta dvajset odstotkov. Portland, Ore. — Produkcija lesa je ob aeverozapadnem obrežju Pacifika padla za 20 odstot kov. Nekatere kompanije tfclsjo z omejenim delavnim časom na avojih žagah in v A umski h taboriščih. kros?bt* Politični pregled po Jugoslaviji UftKA REPUBUKA PRED NOVO "REVOLUCIJO". (IsvirM Fraar*!.) Razumljivo je. da vsf ti do-,odki vplivajo tudi na sosedno ^o in turško republiko. Gr-b republika se sedaj ni pomito in opomogla* od zadnjega lojnega poraza v turško-grški Tojni, v katero so jo pahnili ro-ilisti in monarhisti. Buržoazi-, je pohlepna, trgovska, slabo ionizirana; kmetje še nepi-„neni in neorganizirani. Delav-¡¿v je malo, ker ni dosti indu-itrije. Vse politične stranke so Hikarske, pod vplivom samo trgovskega kapitala. Zato je razumljivo» da nimajo trdnega »upanja med ljudstvom. Vojake klike torej vodijo politiko »Grčiji že par let skoraj izključno. Med generali pa so vedno osebna naaprotstva, ki jih izivajo tudi inozemci kapitalisti «lično kot na Kitajskem, ijer dobiva vsak general podporo neke druge države. Odtod v Grčiji vsako leto par pučev — revolucij, ki pa prinesejo samo sebne spremembe, politika o-itane ista . . . Te dni je dal ostavko pred-lednik republike, kar je zopet mak, da se pripravlja nov re-im. Mussolini je uspel pridobiti u svoje načrte reakcijonarne ilikaše - fašiste, katerim obljublja povrnitev dodekaneških »tokov, ako podprejo njegovo balkansko politiko. Angleški imperialisti vse odobravajo: za to že dans ni sporazuma v so-rniskem vprašanj^ med Grčijo in Jugoslavijo, dasiravno obe šržavi trdita, da sta prijatelj-iltiže 15 let. Tako bi Grčija v slučaju vojnega konflikta najbrže stala na itrani Italije, še posebno zato, ter bi se nadejala s pomočjo I-talije ponovno zavzeti od Turčijo maloazijsko obalo ... Nevarnost nove vojne na Bal-ianu je torej na, pragu, kot je kila leta 1908, ko je Avstro-o-pska anektirala Bosno in Hercegovino. Morda bodo impčrla-Ksti za letos odložili pohod, da «e bolj temeljito pripravijo in o-borožijo. V par letih pa je vojna neizgibna, ako je ne bo preprečil složen nastop proletariata celega sveta. Gladovna stavka političnih jetnikov v Jugoslaviji/ Pod vlado S. L. S. se je politična reakcija še poostrila. Policija po nalogu državnega pravdništva konstruira procese napravlja izmišljene ovadbe in na vse načine skuša udušiti vsako svobodrifejše delavsko gibanje, Posebno slabo postopajo s političnimi jetniki v Mitrovi- ci, ki so večinoma obsojeni radi tiska, govora in političnega delovanja. V Mitrovici so jetniki, ki so zaprti v malih dva metra širokih celicah, imajo nezdravo in nezadostno h ran p, pa se jih celo protizakonito sili delati, stopili dne 1. aprila v gladovno stavko. Med njimi se nahaja tudi novinar Pijade iz Beograda. Uprava kaznilnice je dala stav-kujoče jetnike okovati s 13 kg. težkimi okovi. Proti takemu postopanju je protestirala "Liga za zaščito človeških in državljanskih pravic v Parizu".' V Bečkereku so stopili v gladovno stavko delavci, ker jih držijo zaprte ne da bi jih sodili. Vsled protesta pariške lige, so časopisi razširili vesti, da nova vlada pripravlja amnestijo za vse tiskovne prestopke. Vpliv voUtev v Avstriji na delavce v Jugoslaviji. Delavstvo v Jugoslaviji je z izrednim zanimanejm zasledovalo volilni boj socialne demo-racije v Avstriji proti združenim krščanskim socialcem, vele neme em in hakenkreuzlerjem* pri katerih je delavstvo pod vodstvom socialno demokratične stranke odbilo napad združenih kapitalistov na socialistični Dunaj, in svoje.postojanke povsod utrdilo. 240,000 glasov je socialno-demokratična stranka dobila pri teh volitvah več, kot pri zadnjih. Prelat Seipel, voditelj enotne kapitalistične liste, je hotel izvršiti ruk na desno, delavci pa so temeljito ruk-nili na levo. Še ena taka zmaga in socialna demokracija dobi vo-čino oddanih glasov. Oddanih glasov je bilo 3,586,847, od teh je dobila socialno demokratična stranka 1,530,000, torej približno 43%. Od leta 1923 je napre-dovela skoraj za 8%. Samo na Dunaju je dobila 690,460 glasov, je torej napredovala za za 120,000 glasov. Od 120 mandatov na Dunaju je dobila 78, torej dve tretjini. Komunisti, ki v Avstriji vodijo slično krlča-ško politiko kot pri nas v Jugoslaviji zadnja leta levičarji, so izgulbili skoraj polovico svojih volilcev. Dobili so v celi državi komaj 13,000 glasov, torej lOOkrat manj kot socialisti. Belgrajski komunistični desi-denti, ki izdajajo list "Radni-čko Jedinstvo" se izjavljajo za novi program avstrijske socialne demokracije, ki ga je izdelala na svojem zadnjem kongresu pred volitvami. Zmaga avstrijskega delavstva je razživila posebno delavsko gibanje v Sloveniji. Delavstvo vedno močnejše zahteva združitev in razredno politiko nasproti dosedanjemu razkolništvu in sektaštvu.* Andrej Bogataj: IZPOD PUSTI MORJE IN NJEGOVI JUNAKI. (Nadaljevanj« s 2. itrani.) • nekoliko spoznal v morsko plovbi, je "krenilo na neznano pot v tarki, ki je prepuščala vodo in brez vsakršnih pripomočkov, ki k za daljšo vožnjo po oceanu ¡neizogibni. Ali možje so upali, d" bodo imeli srečo, najbolj pa *> zaupali svojemu pogumu. Pluli so naprej proti severozahodu, meneč, da dospejo na južnoameriško obalo Za tako pot je bilo potrebno še eno jadro; «'ožirka vode v teku štirU ^dvajsetih ur. Dne 26. junija J*> imeli niti drobtine več. Pri-^dn.-ga dne je jel M'Quinn žve-1,1 ko* bambusa. Ponoči je J<»hr. Hrown, ki je bil tisti čas P" Krmilu, snedel s tovariši M kos podplata s svojih čev-fcv. Dne 1. julija se jim je pobilo ubiti pltokavico (delfini. ki «o jo raztrgali in obesili j »mbore, da se je poslušila. p» brana jih je držala pokoncu 1. julija. Ko pa ni bilo več lr>*nja, da bi dobili še kako hra-' * «klonili štirje možje, da rta jo barko in se s ssmo-r"m rešijo bode. Zdaj postajajo njih dogodiv-tako strahota«, da bi čita-N. ki je preveč občutljiv, svetli. naj preskoči dva odstav Oftnls dvs vojaka, ki *t« bi- M'Kinnon je predlagal, da žrebajo, kdo naj umrje, da se ostali rešijo. Razvili so se dogodki, ki se berejo kakor strahoten roman, — izrodekJbujne domišljije. Toda to, kar bom povedal, je čista resnica: John Brown je pod prisego opisal pred sodiščem vse, kar se je godilo tiste dni na barki. Pripravili so se k žrebanju. Parr je bil Izvzet, ker ga je že nekaj dni morila mrzlica. Njemu je šla naloga, da napiše številke in jih položi v klobuk. Ostalih pet si je zavezalo oči. (Konce prihodnji«.) NOBENIH NOVIC! Lindbergh je monopollral *ko-raj vse kolone velikih dnevnikov. Chicago. — V pondejjek zjutraj ni bilo domačih novic i Chicago, najmanj pa kriminal nih! Jutranji listi so prinesli prvih pat strani poročil samo o letaku Lindberghu in njegovem triumfir v Pariz. Cikaški policijski poročevalski biro, ki je navadno zelo zaposlen, je sporočil, ds v nedeljo ni bilo nobenega zločina v Chi-cav — kar je vsekakor rekord za Chicago. Nesreče? fttiri osebe so bile ubite od svtomobilov _to je vse — In še to je mslen- kost! (Dni je.) "Po livarnah, ko toče raztopljeno v žareče belih tokih, pripeka in Žge živo meso na telesih trpinov. Po valjarnah, se valja žica, plašče tračnice, velikanski Kosi belo razbeljenega železa skačejo sem in tja med hrušče-člmi valarji, vse poka in kipi, da zapira sapo ko šviga razbeljena žica, drogovi in tračnice po strugah, opnji jtulijo v pečeh, da si Človeška domišljija ne mora naslikati silnejšega pekla." Nadaljevela je Elica: "Poslana sem bila k bolniku v zatohli sobi, kjer so stene kazale gola rebra, hišna oprema je sestajala iz par polomljenih stolov, na pol podrte omare, tem podobna miza, razgorela peč, doma napravljena klop in par zveriženih postelj. Na eni je ležal oče osmih otrok, upadlega lica in udrtitf oči. Potožil mi je, da se pre-hladil. 'Saj mi ni hudega,' se je tolažil, 'v par dneh grem zopet na delo. Pri toliki družini vedno primanjkuje, ko je človek zdrav in dela vsaki dan, bolezen pa, pritiska še bolj navzdol. Vsi smo raztrgani in zima se bliža, rad ibi vsaj za otroke kupil kaj obleke. Ako mi bo le moč, grem dalat prihodnji teden. Malo kašljam, po kosteh me trga; pač bo to vse prešlo, ko se zopet raz-majem pri delu/ PQtrdila sem mu, dasiravno sem dobro vedela, da je imel že dovršeno svoje delo. Jetika se mu je Že pregloboko ukorenila. Se žalostnejši pogled je bil na otroke, ko so spali na dolgo in prek na postelji pri peči v kotu in na klopi* odeti s starimi cunjami. Cez dan so stikali po smetišču, kjer se odlaga nesnaga in okuženi zameti. Iz gnji-lobe so izbirali stvari za stari-narja in drva za dom, na večer pospali, kamor je kdo padel. V spanju so pokašljevala slabotna telesca, plavo rumenkasti obročki jim senčili oči. Najstarejših je bilo opaziti še malo ljub-skih potezic in Čim mlajši tem toplejši mu izraz obraza. Določno se je poznalo, da so starejši v prvih letih čuli sladke popevke, da jih je ljubeča očetova roka gladila. Ko ugledaš mater te družine vzkipe ti živci, da ti zakolne duša. Oh, bogovi, zakaj se ne skesate nad svojim početjem. Srd ti vzbudi hipno blaznost, da bi raztrgala one, kateri si vzamejo naloge, a jih ne izvršujejo. Mati se j>lazi pq kuhinji, oprijemajoč se stolov; noge so ji zatekle, da ji oteklina visi čez šte-balice črevljev. Pripovedovala mi je, da komaj hodi, ko je zadnjič nosila, jo je noga pekla tako silno, da ji ni bilo moč več prenašati. S kuhinjskim nožem si je prerezala vrzel napetih žil; po odtoku precej krvi obvezala in pekočina jI je nekoliko prestala, ali rana se ji noče več zaceliti. Včasih ji preraste tanka kožica, ki ji pouzroča tako neznosno srbenje, da se ne more premagovati, popraskil in rana se ji ponovno odpre. lestno mi je pripovedovala, da se ni odpočila že skozi dolga leta. Vedno je kdo boian, noč in dan nima miru, komaj za-dremije, že jo kateri kliče, ali stoče, prenašati jih in tolažiti Razliko med dnevom in nočjo vidi le v tem, da mora ponoči goreti luč, tesnoba in tuga še silnejše natiska. Tako je življenje pod plastjo Muke, tuka, bolest, skrb in žalost berejo drug drugemu z o-braza, ki se spaja v neizraŽajo-čo topost trpinčenih nesrečneže v. Satan bi si ne morel krni •liti ' silnejšega pekla, kamor modrost skoraj upogleda nima in niti pogledati noče; rajši gre In občuduje nazaj v preteklost v temo pradobe, sedanjo pa pre gleduje, jo zasenča in zaničuje.' "Kajne mlada goni», ako b mogel opisati cela brezmejna močvirja stičnih In nepopisnih tragedij, ko nesrečnHU krlče pc rešitvi! Nekaj Jih reši začasna smrt,, drugi pa polnijo prepo-trebne InštltucIJe, ker Je telesna neži, temveč jih je med njimi zelo mnogo jnočne duševnosti. Vidva ata si ravno ustanovila skupni dom, delata načrte, kako da bosta korakala uspešno po poti življenja. Ni vama težko gledati v bodočnost, kajti sreča vama je bila mila. da sta življenje prej izpoznala kot stopata vanj samostojno. Tudi izurjenosti za prislužek kruha vama ne manka. Drugače je mlademu paru, dasiravno sta zdrava in krepka duševno in telesno, pač Jiista imela prilike spoznati življenja. Niti jima ni bilo dano se izuriti za poklic, da bi nudil mehkejšega kruha. Volja za srečno žvljenje jima je bila silna kakor vama. Pripovedovala sta si medsebojno, kako bosta srečno živela, z delom in varčevanjem se pospevala kvišku, vzgajala družino, jo poši-jala v šolo, dala ji prilike se po-vzpeti in se vidita v duhu, kako sedita kot ded in babica v mehkih naslonjačih veseleč se mladih vnukov. Ob delu in upanju sta pričakovala prvorojenč-ka, v blaženi sreči ga ljubkovala ko jima je smehljajoč nudil drobne ročice, da sta se jinva srci topili veselja in sreče. Ako jima je malo obolel, sta ga skrbno negovala in opazovala vsak gibljaj, da mu nista zamudila i »o trebne pomoči. Ob dobri oskrbi jima je ljubljenček kma-u okreval; koliko sreče in veselja zopet 1 Ona mu je pletla oblekce, posteljico mu priprav-jala snažno kot oltarček. On je hodil nu d6lo, ni ga brigala pikrost, ni je niti opažal; dozdevalo se mu* je, da se celi svet raduje z njim» Kjer je hodil, je nosil prijazen nasmeh seboj, misli so mu plesale v radostnem poskoku. Ako je doživljal kake neprilike, so mu pohitele misli domov k srečni družinici, kjer ga je vedno čakala nežna nagrada. Kakor trenutki so mu minevali dnevi pri delu, že mu , e zasvirala sirena k delopustu, litel domov z lahkoto, da ni ču til niti tlaka pod'saboj, prehi teval znance, malo se pogovoril n odhltel domov, kjer je bilo vse njegovo, kjer ga je čakal nagrado poljub mehkih svežih ustnic, objem > drhtečih rok in nežen pritisk na kipeča prša, ga nagradil za dnevni trud. Dete mu je smeljaje nudilo drobni ročici, mu sililo v naročje, poznalo ga je že, da je atek. Počakaj, ti paglavček drobni, mu govpri, umiti se moram, da te ne umažem, ker si tako nežen. Potem se popestujeva. Dan jima je potekel vsakemu pri svojem poslu, na večer sta obsedela doma, popestovala, po-kramlja in se polagoma odpra vila k počitku. Dnevi in meseci so jima minevali v priprosti ne skaljeni sreči. Dete je pričenja lo izgovarjati prve besede, se postavljalo na noge in pričenja o hoditi, kar jima je prinašalo vedno nova vzradoščenja. Nekoč, ko je bil paglavček nagajiv, ga je mati pokarala in mu zabi čila, da bo bratca rajša imela, ako ne bo priden. (Dalje prihodnji«.) 1 m 11 KJE HO Naročite najboljši Mladinski za t Hat. žilavost v njih presilna. da b podlegli telesno. Omaga jim duh. Z viška se prezirljivo ozi rajo nanje, Jih cinično nazMje jo zasikmont. Ne pogrezajo se samo duševni in tM slabo« Vaso M. Popovlč iz Črne Gore. Prej štiri leta živel v Akronu, Ohio. Alojz Pavlenlč. doselil v Amerl ko 1905, živel v Crabtree, Pa Jono Vukovtč, živel prod vojno v Youngstownu, O., rodom iz Saborskega. Uroš In Veljko Dimi t rov lč iz Benkovca, Dalmacija. K meri h Fried I. živel v Wins! o nu, N. C. Hotel Zinzendorf. Milan Dumlnkaš iz Jalševca Dugoselo. Živel v E. Ix>ungs-townu, O. Ivan Mikulrc iz Celja. \a>ta 1920 živel v Albany In Renssdaer Jovo llrnjak Iz Luribrega. Iz selil si- je pred 16 letma Ameriko. Janko Debelak h ftmarja pri Jelšah v Sloveniji. ' Kje Je umrl? Pred Hsusner. rodom iz Duns- Ja, živel v New YorVu. G jura j Kajkovlč iz Mišara, živel v Frumu, W. Va. Dan kri Pskaš, Živel v New Yorku. Kdor bi o teh ljudeh kaj vedel, je naprošen, dn naznani na naslov: ('ommlssion^r of Emigration 1KW Broadway, New York City. / Janko Drnovšek: V TEŽKIH IRAH .. Dobro se še spominjam onega dogodka, akoravno se je že davno zgodil. §icer teko leta hitro drug za drugim v večnost, iz katere ni izhoda, vendar ob hudih, težkih urah vrnejo oni lepi, že davno povabljeni trenotki v obliki lepih sanj v mehko, nežno čutečo dušo in duša mora v takih tre-notkih zadrhteti in vztrepetati. Človek pravzaprav ne ve, Čemu to, toda v tajinstvenih. nepo-kojnih nočeh se mu vrinejo kar same od sebe lepe misli, tako da se nehote zatopi v nje. Tudi meni se je tako zgodilo. V hudih težkih urah se zatopim kar nevede v lepe, žalostne spomine in v takih trenotkih mi je tako mehko pri srcu, da bi se razjokal . . , Takrat se je torej to zgodilo, ko je padel prvi sneg. Snežilo je v debelih, cunjastih kosmi-iMh, ko sem šel tisto jutro v šolo. Ceste so bile visoko zasnežene in delavci so odkidavali sneg, da jim kljub ostremu mrazu curljal pot s čela. Topel, gorak vzduh mi je dihnil nasproti, ko sem stopil v šolsko sobo. Sošolci so se med seboj živahno pogovarjali, vsem pa je bilo čitati neko resnost raz o-brazov. Zdelo se mi je, kot bi bil predmet pogovora pri vseh eden in isti. Pristopil je prijatelj. "Ali že veš novico?" Nekako teiko, resno so zvenele njegove besede in slutil sem takoj nesrečo. "Kakšno?" sem ga nestrpno vprašal in motril njegov resni obraz. "Sinoči je umrla sošolcu Milanu mati," je spregovoril obotavljajo, kot bi se bal povedati resnico, "se je že odpeljal domov, da m» udeleži pogreba, Sinoči sem ga videl in se skoro no da potolažiti." Ne vem, če bi me kako dru ga novica kmi^ju tako pretresla, kakor ta. Milana da bi zadela toliko nesreča? V tem trenot ku se ml je zdelo to nemogoče Še sedaj jo vidim pred seboj njegovo mater, prijazno Ženico kako se mi je ljubko nasmejala kadar sem prišel obiskat Mila na. Z Milanom sva si bila na mreč največja prijatelja in nit en dan nama ni bilo prestal drug brez druzega. Skupaj sva se igrala, skupaj hodila na iz prehod, skupaj trpela v žalosti Ne vem, kdaj se je pričelo to prijateljstvo In medsebojna u danost. Morebiti takrat, ko sva se še kot prvošolca nekdaj sku paj kopala in sem ga jaz z last no nevarnostjo rešil gotovo smrti v vodi. Toda to vem, da me je ta novica hudo potrla. "Toda, ali si res sam govori i nJim?" sem ga vprašal čez nekoliko časa. "Da, včeraj zvečer sva bila skupaj In mi je on sam to pove da). Saj ga tudi v šolo ne bo danes," Je odgovoril prijatelj. Tisti čas Je pozvonilo In v so bo Je stopil profesor. Vsi smo bili na mestu, le Milana Je manjkalo. In tisti hip nisem več dvomil nad resnico novice ki ml jo povedal prijatelj. Po-rrtiloval sem Milana in sočuv stvoval ž nJim. Niti za treno tek se nisem mogel znebiti teh temnih mislih. Takrat sem ob čutil, kakšen zaklad J« mati Bilo ml Je tako tesno pri srcu da sem se komaj premagoval da nisem na glas zalhtel . , DrugI dan popoldne sva si šetala z Milanom po gozdu Njegov obraz Je bil hlod In uj»a del, oči pa rdeče vsled neprestanega Joka, Nisva veliko govorila, toda če Je spregovori kako besedo, m- Je gotovo kaj tikala njegove matere, samo da je bila najina bol še hujša. Na zadnje se ni mogol več prema govati. "Oh, Jaz pa nimam ve< matere," je ralhtrl in omahnil na me. Jaz pa «fn stal |wed nJim kot kak zločinec in nisem mogH spregovoriti ni lie»««dlce. T«»da v prsih ml Je vrelo In kipelo, da bi se bil najrajši razjokal in si tako slajšal svojo bol t • # On takrat Je minilo fte mn<»go let. MIlan Je že davno »1*411 j svoji matrrl In tudi Jaz «'m že I dolgo 軫a brez nje. Bil Je ta- Pozdravljena, kraljevska Venus Sedemstoletnica pojava slovenskega jezika V^visoklh dvornih krogih — to paČ^tfl karsi-bodl; to je spomin važnega dogodka, s katerim se more primerjati edinole ustoličen je koroških vojvod v slovenskem jeziku. Pomaknimo se nazaj v prvo polovico 13, stoletja! Korotanu n t njim združeni Kranjski je Vladal tedaj Spanheimec vojvoda Bernard (1202—1256). 2e-na mu je bila Češka Juta, hči kralja Otokarja I. Pfemisla. Bernard je biii prvi, o katerem se je ohranilo poročilo, da je bil po starem običaju za vladarja vmeštfen na Goaposvetskem jk>-ju v slovenskem jeziku. Kot koroškemu vojvodu mu je pristajala važna pravica, da se je zagovarjal prrd cesarjem samo po slovensko, Če je bil zatožen. istem jeziku je men<)a kot vrhovni lovski rtojster razsojal na cesarskem dvoru. Bernard je pospeševal v ovojih pokrajinih :rgovino. Južnovzhodno mejo je zavaroval s trdnjavo Kostanje-v i co, blizu katere je ustanovil cistwcijanaki samostan. Za nje-govh vlade se je razširila Ljubljana. Kakor KonstanJevici jo dal tudi nlji kovnico, katere ni Imela ni prej ni slej. Ljubljansku kovnica je kovala, kolikor je jmano, osem vrst novcev, večinoma z Bernardovo podobo In napiaom. Na nekem novcu Je vpodobljen sv. Poter, sedeč med dvema stol|H>ma —najbrž v spomin, da je .postal vojvoda Bernard pa tron ljubljanske Šentpeterske cerkve, a nezakonit. Zato ga je oglejski patrljarh Bertold izobčil in kaznoval Ljubljano z In-terdlktom. L. 1227 — torej pred 700 leti — »e je stvar |h>-ravnala. Vojvoda Bernard je bil ljubi telj ved, umtftnostl in poezije. Na njegovem dvoru, ki »i ga Je razkošno uredil v ftent Vtd» ob Glini, »o se shajali pesniki: Walter von der Vogelweide, Cahpj » Sokolovega, Konrad Hovnešk i,-'Leopold Oatrovrhar, Uulrik Lichtenstein. Na zabavah so se kosali vitezi z uma svetlim mečem* pa tudi s kopji, ki so jih lomili v turnirjih na slavo plemenitih dev In žena. Hla do novih 'lavorik je vlekla nekatere izmed njih ml gradu do gradu. Tak potujoči vitez Je bil Ulrlk Lichtenstein, rojen bržkone na Muravl na 'Gorenjem fttajer-skem, kjer «e Še sedaj opažajo razvaline njegovega gradu Frauenburga blizu Unzmarka. O njegovi vnemi za žensko Čast in ljubezen ifričatl njegovi pesmi: Frauendienst In Frauenbuch. V prvi Je Ulrlk Liechtenstein zabeležil slovenski p-zdrav. Prožet vl»oke vrednosti žena se Je oblekel Ulrlk v žensko o-bluko In kot "kraljeva Venera" |M)toval Iz Italije na Češko. Spotoma se je neštetokrat l>orll In jKivsod poveličal čast lena. V Benetkah, odkoder je krenil na pot, si je dal napraviti 13 žen-skih kril, 30 rokaveev, 2 kiti, U kuterih so se lesketali biseri, 3 lu'le liaržunast« plašče Itd. gensko obleko so nosili tudi njegovi spremljevalci; 12 oprod Je bilo oblečenih .v »nežnoMa oblačila; vse je M uštelo v bellnji kopja, šleml, konjske odeje, sedla In vsa konjska oprava. Po dovrše. nih dolgotrajnih pripravah Je dm« 25. marca 1227 po ra/|s»ala-nih slih pismeno naznanil vite-zom, blvajočlm v l,omWdlji, Furlanijl, Koroški, Ataj«*mkl, *|»>dfiji AvatriJI, tja do češke meje, ds namerava kot kraljica Verifra (aitovati po njihovih pokrajinah, in |ih je povabil, da naj m» pripravijo na viteški turnir, ker a<« hoče bojevati z njimi na alavo ženatva. Kateri se ji po robu postkvl In Ji stare kopje, tistemu I jo dala Venera r<*žo in zlat prstan**, ki ima čudovito moč, da |x»viŠMj«! lepoto ft*nl, kateri je |»odarjt»n.#Kogar premaga Venera, mi mora nji na čast pokloniti na štiri strani sveta. krat, ko Je umrla, zunaj maj, ko je vse cvetelo in se veselilo življenja in zaraditega Je bila moja bol še večja. Od takrat I« sem sam Ha svetu. Hlcer celi čas v se rane, tod» meni te ne. •Na Markovo 1227 je Ulrik Llchtenstein s številnimi spremljevalci, odrinil iz Benetk. Njegova p6t je šla preko Mestra, Trevisa, Plata, Sečina. Sent Urha. Gemone in Chiusa do Vrat. na Koroškem, kamor je dos|H»l dne 30. apr. Soptoma se je bojeval i goriškim grofom Meinhardom, Leutfridom Ep-pensteinom in dr.; vse je užu-gal. Ko se je dne 1. maja 1227 dvignil izza Vrat, je zdajci za* * gledal koroškega vojvodo Bernarda, ki je ležal na trati s svojimi vitezi — bilo jih je nad sto — in pravkar zajutrkoval. Ves vesel je zaklical prišlec: Vidim tam viteze ležeče proti meni z viteško močjo, kar me srčno veseli, Ulrlkov oproda je zatrobil. Ko so začuli vojvoda in njegovi tovariši glas trobente, so vprašali: Kdo prihaja tu sem k nam? Kdo? Dobili »o odgovor: Kraljica prihaja semkaj, kar ste zvedeli iz njenega plama. — Dobro došla, so odzvali — tu jo hočemo lepo sprejeti. Sprejem je bil prisrčen. Vojvoda in njegovi spremnlkl so pozdravili kraljico: buge waz primi gralva' Venus — po današnje: Bog vas sprejmi, kraljeva Venus! Potem »e je začt«l turnir; 18 kopij je ras-delil med viteze junake. Prenočil je v Beljaku, kamor mu j» poslala neznana gospa dragocene darove: krilo In a nJim pas, Šapelj ln zapono. Na nadaljnl zmagoslavni poti so se meriM z njim mnogi vitvil, med njimi v Kimlbergu na Gorenjem štajerskem Oton i Bukova, ki je bil gredoč na bojišče napravljen takb, kakor »o se tedaj nosile Slovanke; doli čez sedlo sta mu višali dve dolgi kti; na »ebl J« imel godeže in Jako drag in bogat šapelj. Oton I« Buhove Jo poslal miljo daleč Ulriku nasproti poslanca, ki ga Je pozdravil: Prežlahtna kraljica! Zena Slovenlka vam v tej deželi kliče: Dobro došla! Ker v tej dolini nI viteza, ki bi »e i vami bojeval, »e hoče »lovanak« žena s|>oprlJotl z vami a kopjem na bojišču. Tako stoji zapisano v Fraiien-dienstu Ulrika Llctenatein». Nemški |»esnlk je oliranll slovenski iKvzdrav In popis tedanje »lovenske ženske noše. Slovsn-ske besede, vdete v njegov »pav, «o delale proglavlco nemškim učenjakom, ki ni»o mogli izluščiti njihov^» pomena. Nam »o dokaz, da Je bil »lovenakl Jezik pred 700 leti v Korotanu In na Gorenjem fttajerakem, v domovini Ulrika l.ichtenstelna In Otona z Buhove, v Člsllh pri odlični gospodi, ki »e nI »ramoval» jezika »vojlh podložnih — do-% kaz, da Je rabil» slovenščina vladarju, ki Je bil tujega rodu Hpanhelml so prišli s Pore-nja — o slovdanl priliki, ko je »prejema! dragega g<>»t». Srednji vek nam je ostavll dokaj pergamenov napolnjenih s latinskim in nemškim pl»anjem, a slovenščine bore m»lo: nekaj slovenskih imen, par molitvic In bratovskih zapisov in pravkar omenjeni, pred 700 leti Izgovorjeni pozdrav: bug waz primi gr»lv» Venus. HUro»lav. MB»« mmmmmmmmmmmm • —«———m-rnmrnm i i i ■ mmmmmmmtmmrn 1 E^N A M mi Rana »uovansair ORGANIZACIJ V CMCAOU. I'rvahu drufttvo Ulata»**, dn« 2U. maja v IfrvaUkeai No. Chicago. Orkottor n. N. I'. J,- Kon*ort s mla- (liimko igro dno tftf. maja v dvorani M. N. I*. J. "Iluakrt |*lralrM dn« II. junija, "fto-n««r" v Willow Hprtnsa Kor««t Pro—rvo. I'lknlk društva K, I I I, F, I, dao I», junija pri Vidmarja v Willow Hprlrtffsu. I'lknlk drafcva "Zarja", dno V. Jani ja pri Vidmarju v Willow gprlngsu. Mladia«kl «dd»l»k dru*«v g. N. P. J. v ('hirata, piknik v Is Oran«« parku, Korwt Pr«Mnr«, dno II. julija. I'lknlk draAtva "ftvos" Al. 70 J. d. K. J. dno 4. julija pri Vidmarju v Willow Mprtnga*.' l't»a«or. Piknik dn» 14. avyuata v Widmarjevvm vrtu, Willow Nprinffa, III. ZvrM slovenskih »rffaui««ri|. piknik dn« II. avfuata pri Joknu Widmar-ju, Will»* Kprins«. v t'temoor. I'iknik da« II. M>pUmt>ra v Clarendon IlilUu, lil. \rw>»u« Ur uit »a f'h>n#«f dn» I. oktobra v avditoriju M. N. P. J. OPOMBA i Ako prirodha Vaiags d*u-Atva al oaaafosa f «orajom mu, opsroMto dotam in dot ho aa narisi JOBM ISJ4 a. Rorlao Aea. FRCHMTETÄ TOREK 24. MAJA. Mordmi; MATERINSKI DAN Viktor Medved, profesor 1 tednik in Radivoj Slavec so žulili zofo v oknjaku naše kavarne ter uživali Kolnce prelepega majni-kovega dopoldneva. Majnikove-ga in še nedeljskega povrhu! Toda politična kont je bila danes kmalu oglodana. "Kaj bi čenčali," je razsodil profesor Lednik, naA učenjak, ki razpravlja o vsaki stvari samo .z vidika trezne pameti. "Vojne to pot ne bo. Ce pa pridejo Uhi, Jim napišemo nekaj stvarnih pripomb na ... te veste kam ... In jih pošljemo s takim rezultatom domov. Jaz bi dejal, da bo ta živi rokopis jako obsežen in zelo poučen zanje. "Nu da," je popustil Medved, materijalist in trgovska glava, čeprav živi že od rojstva v bogu-dopadljlvem stanju večne insolventnosti. "Zastran Lahov, no da. NaA dinar ne kaže, da bi se mu hlače tresle pred njimi. Toda notranje prilike! Gospodarska kriza je vendarle fakt, aH ne? In pa ta protiustavna vlada. Težke stvari, težke stvari!!' "Molčita že o Lahih, o vladi, o dinarju, o liri!" se Je uprl naA blagi Radivoj Slavec. "Da le morete zapravljati to divno jutro ■ takimi pustotami. Poglejte: kak božji solnček! In pa to krasno, čisto nebo. Kostanji — pesnik bi postal. O nežnem «polu niti ne govorim; krila so zda že tri prste nad koleni in bodo če Bog da, kmalu Ae krajša. Človek bi se vendar malce zami- slil . . . zasanjal o čem prav posebno lepem in dobrem .. .Z eno >eaedo — oh! . . ." Vzneseno je segel z rokami nekam v zrak. In da bi dal prijateljema zgled, je neutegoma zasanjal, vrag si ga vedi o čem prav posebno lepem in dobrem. Vsi .trije so tehtno pomoičali. In se jim je zdelo, da Je vob-6e nekam tesnobno danes. Skozi okno si videl ljudi, kako so v širokem loku zavijaJi mimo vogala. Morda je stal tam rjoveči lev, ki išče, koga bi požrl. In so se ga bali, kakopak. Vsak bi se ga bal. "Saj sem vedel," se je oglasil I^ednik, zlovoljnb gledaje v "Jutro." "Materinski dan bo. Neverjetno, kako so |j udje plodoviti s temi prireditvami za obračanje žepov." "Zdaj, ko ni Savnika, bodo pa "dnevi!" je zagodrnjal Medved z basom pravične nevolje. "Dan za dnem, dan za dnem; vsak dan bo 'dan'." "Sram vaju bodi!" Tenorček Radivoja Slavca je trepetal od ogorčenja. "Materinski dan, pa take opazke! Ali res ne čutita svetosti te besede? Oh, živi ljudje, pa so jim srca kakor scvrk-njeni laneki krompirji . . T" "Puatimo srca," je oporekei profesor. "A poezije jaz,,y tej stvari ne vidim. Vobče ne vem, (emu je treba, da zalivajo . . , nu, priznam, koriatna • javna prizadevanja s to sentimentalno omako . . . Kaj pa je materinstvo? Prirodna posledica prirod-nih dejstev, nič drugega ne. In vse, kar sledi poznej«, je nuj nost. Toliko smeš vendar priča- kovati od ženske, da ne zavrife bitja, ki ga je spravila na svet.'| 'Tu ni govora o kaki sveto^ sti," je pritegnil ogorčeni Medved. "Kaj je mati, prosim. Samica, ki . . ." "Ne glede na to, da preti zemlji preobljudenje," je nadaljeval Lednik. "V bolj prosvetljeni bodočnosti bo materinstvo naj brie državni monopol in bo priznano samo z banderoto. Brez banderole bo prestopek po paragrafu tem in tem." "Bogokletstvo!" Radivoj Slavec se je s studom prevrgel na sedežu. "Vsaj na svoji lastni materi bi pomislila, cinika!" "Vsako vprašanje je treba presojati s hladnim razumom,4' se je branil profesor. "Saj ne pravim, da matere ne bi zaslužile pomoči. A čuvstev in mili jonkrat prežvečenih fraz ne priznam/' "In tudi," je vzkliknil Medved, "koliko pa je ljudi, ki jim je storila mati dobroto ko jih je rodila na ta preklicani svet? Nadejam se točnega in poštenega odgovora!" "Evo ga: naj bo življenje sladko ali grenko, ne ti, ne on ne jaz se ne bi hoteli ločiti od njega. 8 strastjo se oklepaš živ ljenja, z obupom ga braniš, kadar je v nevarnosti, pa naj ne bi častil nje, ki ti ga je dala? Ničesar, kar doživi človek lepe ga, velikega in strašnega, ne zanosa misli, ne zadoščenja dejanj, ne blaženstva upov, prav ničesar ne bi imeli, da ni bilo mater, ki so nas rodile! ... Zato pravim: najsvetejše in naj bolj vzvišeno, kar poznam, je MARX TWAINs MAU KLATEŽ TOM SAWYER Poslovenil I Mnlaiok. f" XXX. POGLAVJE. Prvo, kar j« slišal Tom v petek zjutraj, je bila vesela novica zanj — prejšnjo noč se je vrnila družina sodnika Thateherja v mesto. Indijanec Joe In zaklad sta «e pomaknila na drugo mesto In Becky je zavzela prvi prostor v vsem njegovem zanimanju. Videl jo Je zopet in zabavala sta se nad vse dobro pri igranju s šolskimi tovariši. Tleti dan so zaključili ltvven-čali na posebno zadovoljiv način: Becky je pre-prosila svojo mater, da je določila naslednji dan za davno obljubljeni in dolgo odlašani piknik. Otrokovo veselje je bilo neizmerno in Tomovo nič manj zmerno. Se pred solnčnim zahodom so razposlali povabila In mestne mladine se je polastilo naenkrat mrzlično priprvlja-nje in prijetno pričakovanje. Vznemirjenje je omogočilo Tomu, da je ostal pokonci do precej pozne ure; navdajalo ga je veliko upanje, da ¿uje Huckovo mijavkanje in dobi zaklad, da bi nasladnjega dne Iznenadil ž njim Becky in o-stale izletnike: pa se je varal. Tisto noč ni bi. lo dogovorjenega znamenja. Napočilo je jutro in okoli desete, enajste ure so je zbrala pri sodniku Tatcherju vrtoglava in-šegava družim; vae je bito pripravljeno za odhod. Starejše ljudje niso imeli navade, da bi motili s svojo navzročnoatjo piknikov. Otroci so bili ix» splošnem mnenju dovolj varni |M)d okriljem gbspodičeh osemnajstih let in nekoliko gos^dov kakih triindvajsetih let. Za to priložnost no najeli staro prevozno ladjo na paro, in kmalu je napolnila glavno ulico vesela druftba, <*>ložena z jerbasi živeža. Sid je bil bolan in «e je moral odpovedati zabavi; Mary pa je oNtala doma. da ga zabava. Zadnje beae-de, ki jih je rekla Tatcharjeva gospa Becky, »o bile: "Gotovo n* (»ovrnete šele pozno. Morda bi bilo bolje, če bi ostala čez noč pri kakem dekletu. ki stanuje blizu izkrcevaliAča!" "Potem (nttanom pri Harperjevi Susi, mama." "Ifcibro. Pasi nase, pa se dobro obnašaj, in glej, da ne boA nikomur delala sitnosti.'' Ko so šli dalje, je rekel Tom Becky "Ti —-.¿jaz ti povem, kaj naredimo. Mesto da bi šli k llarperjevim. zlozemo naravnost na bril» in se ustavimo pri vdovi Dougtaaovi, imela bo sladoled! Skoro vsak dan ga ima cele kuj*. In »trašnobo vesela, da nas vidi." "Oh. to )*> krasno!" Nato Je Becky pomirila za trenutek in dejala: "Kaj |*>reče mama?" "Kako l»o pa to Izvedela?" Dekle se j« bavllo s to mislijo in reklo ne-voljno: "Menim, da ni prav — —" "Pa. pa; gremo! Mati ne bo izvedela tega. in kaj je na tem? Saj hoče sama. da bi bila ti na varnem, in stavim, da bi ti dovolila, da gre* tja, če bi ae zmisliki na to. IM»ro vem. da bi!" Sijajna gost olj ulmoxt Ikiuxlimmr vdove je bila vabljiva nad a Ta in Tomo\o pregovarjanj* je nadvladalo. In tako je bilo sklenjeno, da ne omenijo nikomur nirVsr o nm nem spo- redu.. Zdajci je priilo Tomu na misel, da utegne priti prav to noč Huck in dati znamenje. Ta miael je precej zmanjšala njegovo pričakovanje. Vendar se ni mogel odločiti, da bi ae odpovedal zabavi pri Douglasovi vdovi. Cemu pa bi ae tudi odpovedal, je prem Lil j al; znamenja sinoči nI bilo; zakaj naj bi bilo verjetnejše, da pride drevi? Gotova večerna zabava je premagala negotov zaklad In je sklenil, da se uda močnejšemu nagnenju in prežene tisti dan vsako miael na zaboj z denarjem, j Trf milje pod mestom se je ustavil prevozni parni k ob ustju obraščenega vznožja. Družba je vrela aa suho In je kmalu odmevalo po ¿ozdu In skalnatih višavah glasno vpitje in smejanje. Predelali so vse različne načine, kako se človek rasvname in utrudi; nato so se začeli polagoma vračati v taborišče, utrjeni Čvrstim gladom in pričelo ae je uničevanje vseh dobrih reči. Cm nekoliko čaaa je nekdo zaklical: "Kdo gre * jamo?" Vsak j« bil pripravljen. Privlekli se na dan cele sveftnj« »več In naenkrat se Je pričelo splošno plesanje na hrib. Vhod v jamo je bil visoko gori na hribu in je imel. podobo črke A. Masivna hrastova vrata so bila nezapahnjena. Znotraj je bila majhna sobana, hladna kot ledenica, zgrajena od narave iz živega apnenca ki Je bil roanat od mrzle vlage. Romantično in bajno je bilo atatl tukaj v globokem mraku in zreti na zeleno dolino, ki se je svetila v solncu. Pa vtis, ki ga Je naredil nanje ves položaj, je kmalu Izginil, In razposajenost se je pričela iznova. Brft ko Je prižgal ledo med njimi svečo, so planili vsi nadenj; sledil je boj in hrabra obramba, pa kmalu so mu izbili svečo iz rok ali ugaanili, In potem je nastal glasen smeh in nov lov. AU vaaka stvar ima svoj konec. Polagoma se Je uredil sprevod in se je začel pomikati po strmem glavnem potu dalje; vrsta brlečih luči Je slabotno razsvetljeyala visoke skalnate in vlažna stene skoraj do vrha, kjer so se združevale v, vilinl šestdesetih čevljev. Ta glavna pot je bila Uroka osem do deset Čevljev. Vsak Čas so se cepile druge visoke in ožje razpoke na vse strani; Mcpougalova jama je bila namreč samo orjaški labirint zavitih hodnikov, ki so se cepili in zopet združevali in niso nikamor držali. Pravili so, da Človek lahko tava noč in dan po tem zamotanem labirintu razpok' in prepadov, ne da bi prišel kdaj do konca; šel si lahko navzdol in vedno globje v zemljo, pa je bilo vedno vse eno In isto — labirint pod labirintom. brez konca In kraja. Nikdo nI poznal te jame. To je bilo nekaj nemogočega. Večina mladih moč Jo je poznala le v enem delu; posebno daleč čez ta znani del pa se navadno nI upal nikdo. Tom Sawyer Je poznal celo jamo prav tako kot vsi dAigi. Sprevod se je |H>mikal po glavnem potu kake tričetrt milje daleč; skupine in dvojice so začele smukatl v strsnske rove in iinenad)ati drug drugega na točkah, kjer so se hodniki «o* pet združevali. Družb«* so se lovile tako cele po ure. ne da bi se kdo oddaljil preko znanega dela jame.. Polagoma so pričele prihajati skupine druga za drugo nazaj k jamskemu Izhodu, sopiha-joč in radujoč se. okapane od nog do glave od sveč, zamazane od ilovice in popolnoma zadovoljne z uspehom celega dneva. Z začudenjem so opazili, da ae niso zmenili za čas In da se je začelo že nočiti. Ladjin zvomx: je zvonil že pol ure. Pa tak zaključek dnevnih doživljajev je bil romantičen in torej povoljen. Ko je odrinila ladja s svojim divjim tovorom proti sredi reke, ni bilo nikomur razun ladjinemu kapitanu nit na i man i žal za potroAeni čas. t Dal)« prihodnjih) __;_. mati . . , je materinstvo! , . . Vidva pa — kakor hočeta! $pet so pomoičali. Medvedu in Ledniku je bilo na tihem nerodno, ker seveda nista mislila tako natanko zares. Cez nekaj ¿asa je vprašal jfrofeeor v za-C fft^l 0 "Ali bi šli kam na kaj, moža Galilejca?" In so vsUli, da bi šli kam na kaj. , v I Stopili so na ulico. In glej, tisto, kar je stalo na vogalu in strašilo dobre Jjudi, da so v širokem loku uhajali mimo — tisto, glej, ni bilo rjoveči lev, ampak dvojica prijaznih deklic a nabiralnikom. Preden so ae možje Galileje! osvestili, kako in kaj, sta jih že zajeli medse in sta zaprosili: "Za ubpge matere . . . prosiva, gospodje!..." Nu kakopak, kdo bi se mogel ustavljati! A mimo tega: mrzli >ednik ae mahoma spomnil obraza, že davno mrtvega, ki se , e sklanjal nad njegovo posteljico v neki blagi, skoro že pozab-jenl minulosti — in ga je obilo tako, da ni segel v tisti žep, cjer je imel spravljen drobiž, ampak v drugega, kjer s? bil kovači ... In Medved godrnjač je v duhu zagledal svojo dobro staro medvedko, ki ga je bila iz-pestovala in dohranila s krvjo svojih žil in s kruhom od s volih ust — ne po knežje, Bog ve la ne, a vendar bolje, nego je mogla, bi človek dejal! In je pomislil, da tovori v listnici dva papirčka, posebej, čisto posebej ki jih je hotel drevi raztopiti vino . . . Evo, otroka, vzemita jih ... v dober namen in v pozdrav medvedki čez hribe in doline! ... \1 Kako pa sta ae zavzela bogokletna cinika, ko sta se z olaj šanim srcem ožila po tovarišu Blagi, idealni! Radivoj Slavec je bil mfccl oplenitvljo njunih žepov prenesel svoje češčenje do materinstva na KNJIŽEVNA KATICA S.N.P.J. ima v zalogi sledefte knjige: AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 082 strani, trdo vezana, vredna svoja cene, stane.46.00 Slovensko-AngleAka Slovnica—celo poučna in lahko raz-i amljiva knjiga sa učenje angleščine, t dodatkom raznih koristnih informaeij, stane samo.....................~.$2.00 Zakon Blogenedje—tolmači naravna lakono in splošni razvoj, knjiga is katere zamorete črpati mnogo naukov sa telesno ip duševno dobro.M.H.M,M..M.H,MHMNM...,H.H.$i,5o Pater Malaventnra—V Kabaret»—«animiva povest iz «v-ljenja ameriških frančiftkanov, in doiivljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami.....................................$1.50 Zajedale!—resnična povest in prava Ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ariwrfki..$l.75 Jimmie Higgins—krasna povest, ki jo ja spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan liolck .........>.w........................W....m.....................«..M.....$1.00 Zapisnik 8. redne konvencije & N. P. 252 strani mehko "Hrbtenica"—drama v treh dejanjih s prologom Ia epilogom—mehko vezana, stane samo..M..MMMM.........25c "Informator"—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o 8. N. P. J.—celo priporočljiva za Člane—stane samo..20c PttRe pen je na: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. 2857 So. Lanmdale Av*, Chlcafo, OL Ali ste že začeli sgitacijo za DNEVNIK PROSVETO? Kampanja ja sedaj v po nem teka in prvi uspehi so se ie poki—H, Ne bodite vi zadnji priglaftenjem v to kampanjo. Pričnite takoj 1 Pridobite svojeg znanca in prijatelja, da se takoj naroči pa Prosveto. Čaka va lepa nagrada, če poftljete dve ali več obnovljenih naročnin; ali p vsaj eno novo. Brez odbite provizije ate za enega novega naročnika za p< leta opravičeni do knjige "JIMMY HIGGINS," vredne $1; za cel« letno naročnino dobite "SLOVENSKO-ANGLEdKO SLOVNICO* vredno $2, aH pa drage knjige Is zaloftbe "Književne matice" vrednosti 22. Za dvi celoletni naročnini dobite lepo in debelo knjigo "AMI HIŠKI SLOVENCI", vredno $&, ali pa droge knjige v vrednosti |l Vsi bratje In eeetre S. N. P. takoj na delo sa nove naroi nikel Zlasti pa dopisniki, ki plftete, kako priljubljena vam Proavfta. Se Agitacijo dokailte, da vam je res priljubljena i da delate za njeno razftirjenje. Naročnina je za celo leto $5, za pol leta $2J0; za Chicago 1 Cicero celoletno za Evropo $8. tsroLMiTB m našem va kotom. - ---- PKpSVBTA, «467 Bo. Uwaftale Ave, Chicago. liMail». PriMteo dobite naročnino $........... za katera poilJKo Praofotoi ^ g •••v»................................................. .................................................. $.—. Naolov .......................f.•.••>•.•».••••«.•..••..••...........< Ime ........................................................ $...... Naslov .....................s....................................... ' ' ' ■ 1 y NAROČNIKI POZOR Znamenje (April 30-1927) pomeni, da vam je naročnina potekla U dan. Ponovite Jo pravočasno, da Tam lista na ustavimo. Ako lista na prejmete, Ja mogoče vstavljen, ker ni bO plačan. Ako je val Ust plačan in g a ne prejmete, Je mofoče vstavljen vsled napačnega naslova, pilite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Nafti lastopnlkl so vsi društveni tajniki in dragi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina sa celo leto Je I&00 ia sa pol leta pa $2M Člani a N. P. J. doplačajo sa pol leta $1.90 tn sa eela leto $¿80. Za mesto Chicago in Cicero sa leto $6.50, pol leta $3.25. sa člane $5 JO. Za Evropo stane sa pol I» U $4.00, sa vse leto pa $SM. Tednik stane sa Evrope $1.70. Člani doplačajo sama r>0r za poAtnino. Naročnino lahko tod! sami poftljete na naslov t UPRAVN18TVO u PROSVET A" 2657 a Lawndale A ve. CHICAGO, IL1* Tiskarna S. N. P. J p* iii SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, unijsko delo prve vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Pttfc* po informacij, at S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lawnäale Avenue CHICAGO, ILL. t TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA