Studijska knjižnica V Q£Uli Izdala »Zasavska tednik« • Prbovljan. — CJreJuje urednlSkl odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov tirednififva in oprave: »Zasavski tednik« Trbovlje i Trs revolucije 28 * Telefon 80-191 — RačuD on Komunalni banki Trbovlje «00-714-1-146 — List Izhaja vsako »redo - Letna naročnina 400 d ’ oolletna 240 din četrtletna 120 din. mest£na 40 din Cena izvoda v «toiporta? 10 din — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani — Rokopisi ki morajo biti v urednvStvo najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo. ww ^5® P™! m Štev. 51 TRBOVLJE, 23. decembra 1959 Cena 1« din — Let« XII DOGON TEDNA Dne 24. in 25. detem., jdo v litijski občini obhajali svoj občinski praznik v spomin na noč pred 18 leti, ko so se na Tisju nad Litijo zbrali partizanski borci drugega štajerskega bataljona, ki so se pod vodstvom Staneta Rozmana in Dušana Kvedra hoteli prebiti na Štajersko. Takrat so Litljani dejansko pomagali našim borcem NOV, stopali v njihove vrste in jim pomagali z zbiranjem hrane in obleke. Prav ta napad naših borcev je pomagal, da je vnesel med okupatorske čete zmedo in končno pripomogel k uspelemu proboju štajerskega bata* ljona. Ko bo skončana Zasavska cesta, ki jo bodo pričeli kmalu graditi, se obetajo s to važno komunikacijo v Zasavju tudi litijski občini izredno lepe perspektive, posebno za njeno kmetijsko gospodarstvo, saj bo tedaj s svojimi pridelki laže po krajši poti zalagala močne potrošniške centre v zasavskih revirjih, prav tako pa laže zalagala naše rudnike z jamskim In ostalim lesom, ki ga je v litijski občani veliko. Oboje bo pocenilo za občino močno gospodarsko okrepitev. Vsem delovnim ljudem občine Litija želimo ob njihovem prazniku, da bi se njihova industrija in kmetijstvo krepko razvijala tudi vnaprej, kar bo pripomoglo k dvigu življenjskega standarda prebivalstva občine Litija. NEKATERI VTISI Z DOSEDANJIH OBČNIH ZBOROV SZDL Kaj pa programi dela Večja skrb novim kadrom Ko so bile letos volitve v v Trbovljah se je takoj spoznal Anketa, ki so jo izpolnili ude. vodstva aktivov LMS končana, in je pred dnevi priredil eno- leženci seminarja, je pokazala, je bilo opaziti, da je y vodstva dnevni seminar za najožja vod- da je bil seminar zelo potreben prišlo zelo veliko novih mla- stva mladinskih aktivov. Šemi- in da je treba drugo leto tak Za letošnje občne zbore osnovnih organizacij Socialistične zveze, kjer so jih že imeli, je značilna razmeroma dobra udeležba, manj vzpodbudno Pa je to, da tu pa tam poročila o delu organizacij niso bila posebno »krbno pripravljena. Zato so se Ponekod občni zbori spremenili v zbore volivcev, kjer so ljudje govorili več o drobnih, lokalnih in drugih' vprašanjih, mnogo manj pa o delu organizacij Socialistične zveze, njeni Potitičnogospodarsk; in družbeni vlogi, in podobno. Sicer je prav, da so ljudje prinašali tisto, kar po njihovem mnenju m« is m NEHRUJEV INTERVJU Za. ameriško televizijo Indijski premier Nehru je v Intervjuju za ameriško televizijo izjavil, da Je njegova vlada Pripravljena začeti neposredna Pogajanja s kitajsko vlado za ureditev obmejnih sporov, vendar če bi začeli razgovore prej, kot bi bili za to dani potrebni Pogoji, bi lahko dosegli le negativne rezultate. VOLITVE V BELGIJSKEM KONGU V nedeljo so bile v Belgijskem Kongu volitve v mestne svete, katerih se je udelžil0 le malo Število volivcev. Glavna stranka AKABO je volitve bojkotirala, zaradi česar Je Prlšl0 do ponovnih spopadov. Volitve so potekale v senci mečnih vojaških straž. HAMMARSKJOELD POTUJE Glavni sekretar OZN Dag Ha mmarskjoeld je bil sedaj na krajšem oddihu na Švedskem. Te dni je odpotoval v Dakar na Prvo etapo svoje dva tisoč kilometrov dolge in pet tednov trajajoče poti po Afriki, kjer bo obiskal 21 afriških dežel, in sicer: Senegal, Liberijo, Gvinejo, G.uio, Francoski in Britanski Kamerun, Belgijski Kongo, Ruando - Urundi, Tanganjiko, Zanzibar, Kenijo, Ugando, Etiopijo, Sudan, ZAR, Tunizijo in tri dežele, ki bodo prihodnje leto postale neodvisne; Somalijo, Nigerijo in Togo. RAZGOVORI O GOSPODARSKEM SODELOVANJU Z ITALIJO V Beogradu so se pričeli 18. decembra razgovori o aktualnih vprašanjih s področja gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. UPOR V PARAGVAJU Paragvajski notranji minister Je na tiskovni konferenci povedal. da so zatrli osemdnevni organizirani upor. VELIKA CETVORICA ZASEDA V soboto, 19. decembra so se tešli v Elizejski palači v Parizu in pričeli razgovore najvišji predstavniki tako imenovanega »malega vrha«, namreč reprezentanti Francije. ZDA, Velike Britanije in Zahodne Nemčije — de Gaulle, Eisenhjnver, Macmillan in Adenauer. V H £ M E za čas cul 24. decembra do 3. jaguarja 1960. Sprva izboljšanje vremena, ki bo predvidoma trajalo nekaj • dni, a v zadnjih dneh decembra zopet padavine. Okrog novega leta kaže na izboljšanje, ki pa ne bo traja-*o voč kot dva dni, nato pa buisorno padavine. Pomembnejša ohladitev, ki Pa J* bo dolgo trajala, se pričanje v zadnjih dneh decembra, *«®»d pa kade tudi na sneg-Dr. V. M. ni napak, da se razpravlja na občnih zborih, vendar bi morala vodstva OO SZDL poskrbeti za vsebinsko smer s tem, da bi nakazala, o čem je treba največ govoriti. Se slabše je to, da je malo-katera osnovna organizacija razgrnila Pred članstvo svoj bodoči delovni program. Navadno je predsednik na koncu poročila o dejavnosti organizacije končal s temi besedami: »Novoizvoljenemu odboru naše organizacije Socialistične zveze Pa želimo mnogo uspehov pri njegovem nadaljnjem delu!« Kajpak je to najlaže; zaželeti novemu vodstvu dosti uspehov, novi odbor Pa naj kar sani sestavi delovni program, o kate- =i re*n pa članstvo verjetno ne g bo dosti vedelo. Mislim, da je j§= bila doslej najosnovnejša na- HH paka občnih zborov ta, da so §|j§ vodstva pozabljala, da je le g vsestransko dober, skrbno pre- gg tehtan program dela, ki ga gg osvojijo ljudje, najboljši kaži- gg pot, kakšno bo prihodnje delo- gg vanje te ali one organizacije. |jj Ne moremo reči, da so osnovne Hf organizacije v zadregi s tem, =1 kaj naj bi počele. Nalog je to- jgj liko, da jih organizacije navad, gg no kljub dobri volji in navzlic gg vsestranski aktivnosti ne mo- gg rejo opraviti. Zdaj pa si za- gg mislimo to ali ono osnovna or-gsnizacijo Socialistične zveze, {§§ ki nima lastnega programa de- g la. Saj bo naravnost nujno pri. |g siljena, da na kampanjski na- gg čin opravlja svoje naloge, Ta problem ni nov; vleče se §|g že nekaj let. Kljub temu, da m so občinski odbori SZDL veno- =§ mer pred vsakoletnim občnim gg zborom opozarjali na to, da je p! treba sprejeti programe dela, gg je to naletelo na več ali manj gg gluha ušesa. Doseženo je tg| bilo morda edino to, da so vsaj gg večje organizacije na hitrico gg uvrstile v svoje programe dela §H nekaj vzgojnih predavanj, član- §Ji skih sestankov, in program Je gl bil narejen. Kasneje so se ču- gg dili, če na to ali ono slabo pri- g Plavljeno, predavanje ni bilo 1= ljudi. So pač pozabili, da so §SI ljudje siti slabih predavanj, gg prav tako siti vsebinsko med- m iih članskih sestankov in po- H| dobno. Priznati pa je treba, da UH so te in podobne izkušnje na- fg| potile osnovne organizacije, da gg so se letos bolj resno lotile pri- 3g previjanja programov dela, za- gg to smejo računati, da bodo ime- j= li večje uspehe v svojem delu. jgg Na letošnjih občnih zborih IH smo ponekod slišal; tudi tole: Igj kaj nam pomagajo program: J dela, če pa ni ljudi, ki bi Jih g izvedli, p0 izvolitvi se namreč dogaja to, da ostanejo delavni v vodstvih samo predsednik, tajnik, in morda še nekaj članov. Ostali pa niti na seje ne prihajajo. Ce vodstvo organizacije ne vztraja in ne opozarja neaktivnih članov na njihove dolžnosti, potem je seveda tako. V kolikor pa na podlagi sprejetih programov dela vsake, mu odborniku določijo njegove naloge, se zadeva bistveno spre. meni; človek ve, da je odgovoren za to ali ono stvar in se zavzel, da .jo opravi. Torej spet primer, ki resno kaže, da so lahko vsi člani odbora te ali one osnovne organizacije delavni le tedaj, če je program dela tak, da vsakogar zaposluje. Zal je pričujoči sestavek že nekoliko pozen. V mnogih osnovnih organizacijah so že opravili občne zbore in celo volitve. Ni pa rečeno, da je prepozno. Ni dvoma, da se bo članstvo Socialistične zveze po volitvah novih vodstev vnovič sešlo. Zavoljo tega bi bilo prav. če bi novoizvoljena vodstva skupno s starimi napravili pro- grame dela in jih istočasno z izidi volitev dali članstvu v obravnavo. Občinski odbori Socialistične zveze bi morali vztrajati na tem, da ima vsaka, tudi najmanjša organizacija svoj program dela, ki naj ga tudi izvede. Kajti imeti program dela, a ne izvajati posamezna njegova napotila, je ravno tako, kot biti brez programa. Želimo, da bi postale osnovne -organizacije Socialistične zveze aktivne usmerjevalke vsega družbenega življenja v svojih krajih, kjer delajo. To je zanesljiva pot, ki drži k napredku. (v) dincev, da pa tem v glavnem manjka potrebna politična izobrazba, ki jo mora imeti mladinski voditelj. Občinski komite nar je imel namen seznaniti udeležence s povsem praktičnimi stvarmi, k; jim bodo pri delu v aktivu nujno potrebna. S PLENUMA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS HRASTNIK Pred dnevi je zasedal plenum občinskega komiteja ZKS v Hrastniku, na katerem so obravnavali zaključke II. plenuma ZKJ ter naloge OPO v luči tega plenuma. Plenarnega zasedanja v Hrastniku so se udeležili vsi sekretarji osnovnih partijskih organizacij. — Gradivo II. plenuma CK ZKJ bodo podrobno obdelali na sestankih OPO hrastniške občine. Prvi del bod0 obravnavali meseca januarja, drugi del pa v februarju. Takoj nato bodo volitve v OPO na področju hrastniške občine. 22. DECEMBER — DAN JLA Nerazdružljive vezi Tradicija je, da pravimo, da so naši narodi in naša Armada povezani z nerazdružljivimi vezmi enotnosti. Posebno še letos, ko praznujemo štiridesetletnico Zveze komunistov, kjer smo imeli številne manifestacije te enotnosti. Bilo je obilo skupnih naporov, a tudi vidnih uspehov. Da bi zapisali vse primere vzajemnega sodelovanja, je skoraj nemogoče. Pa vendar — evo vam nekaj kronike, ki govori o tem zgovorno: Na reki Bistrici so vojaki v bližini vasi Kuti v fočan-ski občini zgradili viseči most za pešce. Ni bil to izjemen napor zanje, ki so izurjeni v teh poslih. Most so napravili hitro in z lahkoto. Vendar je bila njihova pobuda za to prav tako hutnana kot lepa. Kajti na kraju, kjer so vojaki zgradili most, so morali otroci gaziti vodo, ali pa so hodili na nasprotni breg reke po vrvi, kar je bilo naporno in nevarno. In vendar — morali so preko reke: na drugi strani reke je namreč bila njihova šola. — Zgradili bomo most za šolarje, da se otroci ne bodo več trudili z bredenjem preko reke, so dejali vojaki. In tako so izpolnili svojo obljubo prej, kot bi kdo pričakoval. Najsrečnejši so bili šolarji. Vojakom so se najiskreneje zahvalili. Na zadružnih njivah in kmetijskih posestvih v Dobrem polju v Bački je štiri sto vojakov pospravljalo koruzo z njiv. Pomagali so, da dobro žetev pravočasno spravijo na varno. Vojaki so delali požrtvovalno. Devetdeset petoric je obralo 9—10 hektarov koruze dnevno. Kmetje so opazovali vojake. •*- Dobro delajo, so rekli z zaupanjem. — Obrati toliko koruze dnevno, je še za profesionalne obiralce dosti. V občini Bela crkva so obiralci v uniformi napravili 42.000 ur pri istem poslu. Tisti, katerim so pomagali, so bili navdušeni nad požrtvovalnostjo vojakov. Poklonili so jim štiri televizijske aparate in več radijskih sprejemnikov. Na ta način so jim pokazali svojo zahvalo in priznanje. Ko se je pri Banjaluki dogodila huda prometna nesreča, so na kraj nesreče takoj prihiteli vojaki. Tekli so, kolikor so jih noge nesle, da kar najhitreje pomagajo ponesrečencem. Triletno dekletce, ki je imelo nogo vklešče-no med tračnicami, je preplašeno klicalo majorja Niko-lovskega. — Prosim vas, stric! In oficir ji je pazljivo in nežno rešil nogo izmed tračnic. Poročnik Mihajiovič, vodniki Cupič, Martinovič In Milojevič, vojaki Grujovič, Kratic, Vavčar, čular, Sojkov, fantič In drugi so storili vse. kar je človeško mogoče, da pomagajo ranjencem. Sedeminsedemdeset jih je dalo kri, ki je bila potrebna pri operaciji. Še dvakrat večje število vojakov in starešin je čakalo pripravljenih, da store Isto. Ko je v podjetju »Agrosnabditelj« v Skoplju izbruhni) požar, sta desetnik in razvodnik Sarapka s štiridesetimi-vojaki s plinskimi maskami planila v goreče prostore, kjer je bilo polno dima. Skupno z gasilci so ob skrajni požrtvovalnosti udušili požar. V isti garniziji so vojaki uredili dvorišče za učence šole »Enajsti oktober«. Ko so kmetje iz Kotorskega v svojo vas napeljali električno razsvetljavo, so poklicali vojake iz Doboja na to praznovanje. Vojaška kulturnoumetniška skupina jim je takrat pripravila ustrezen program. V Kijevu je enota, ki je v kraju imela vojaške vaje, našla priliko, da priredi več filmskih predstav za tamkajšnje prebivalce. Navedimo še neko pismo Stojana Blagojeviča, delavca iz Niša,\ ki ga je pisal komandantu Druge proletarske brigade: »Tovariš komandant,« piše v pismu, »včeraj je moj sin, ki je star dve leti in pol, padel v vodnjak. Nikogar izmed starejših ni bilo tedaj doma, Ce ne bi bilo vašega vojaka Stanislava Povuliča, bi bil najnesrečnejši oče. Vojak je takoj skočil v vodnjak in rešil mojega sina. Hotel sem se mu oddolžiti, vendar je odbil kakršen koli sprejem nagrade rekoč, da je storil samo svojo dolžnost. Skromen je ta mladenič... Enota, ki v njej služi, sme računati nanj v najhujših trenutkih___« Inženirske enote so tudi letos zgradile blizu 100 kilometrov cest in železniških prog, kakor tudi več mostov in tunelov. Starešine in vojaki pa so vsa ta dela opravili, da se uče in izpopolne v svoji stroki. Toda navedeni podatki še zdaleč ne pokažejo vse graditeljske aktivnosti pripadnikov Armade pri lokalnih delih v komunah, niti ne pomoči, ki so jo nudili oblastnim organom in prebivalstvu. Vojaki so na ta način sodelovali pri socialistični izgradnji države, zraven pa vsakodnevno opravljali svoje vojaške dolžnosti in se izpopolnjevali v vojaškem znanju ter obvladanju sodobne vojne tehnike, s katero so jugoslovanski narodi opremili svojo Armado. Dvaindvajseti december je praznik pripadnikov Armade. S srcem in svojimi mislimi so praznovali tudi tisti, ki so že bili vojaki, in tisti, ki še bodo. V določenem smislu je bil to in bo to tudi v bodoče praznik vsega našega ljudstva, vseh tistih, ki grade svojo državo in so pripravljeni braniti njene socialistične pridobitve. PODPOLKOVNIK VASILIJE CEROVlC res =■ bo m PEČ0VNIŠKI RUDARJI NA DELU V HRASTNI-SKEM RUDNIKU Rudnik Pečovnik pri Celju je zadela huda nesreča, ker je voda zalila njegove jame. Delo v rudniku so morali do nadaljnjega ustaviti. Da pa rudarji ne bi bili prizadeti, jih bodo zaposlili drugje. Tako je uprava rudnika Trbovlje - Hrastnik predlagala pečovniškim rudarjem, da Je pripravljena jih zaposliti na avojem novem obratu Novi Dol, nadalje v hrastni-ških jamah. Pečovnlškl rudarji, ki jih je 101, s« že vozijo iz Pečovnika z avtobusom na Novi Dol In Hrastnik. Tako je zaposlitev pečovniških rudarjev do nadaljnjega zagotovljena. V primeru, da bodo v Pečovnikih dela spet obnovili, se bodo rudarji vrnili na domači rudnik. seminar organizirati že pred letnimi sestanki aktivov, saj je seminar dal konkretne napotke za organizacijo in vodenje sestankov, konference, konkretne akcije ter naloge, ki jih ima mladina v komuni. Seminar je zel0 lepo uspel ter je bil storjen sklep, da se v naslednjih dveh mesecih priredita še dva podobna seminarja. Anketa je dala odgovor tudi na vprašanje, če je potrebna večerna politična šola. Poka-' zalo se je, da je to najboljša priložnost za sistematično vzgojo novih kadrov, saj program Šole zajema teme lz marksizma, politike in gospodarstva. Razen predavanj ln debate so izkušnje iz lanskega leta pokazale, da bi se med samo šolo zelo obnesle konkretne akcije, ki naj jih mladina v občin; izvrši, tako na primer ustanovitev domskih skupnosti, postavitev sveta abonentov, sodelovanje pri organizaciji kakšne proslave, poživitev dela posebno šibkega aktiva in podobno. Take akcije bi bile najboljša šola za nove kadre, ki si morajo razen ustrezne politične izobrazbe pridobiti še potrebne izkušnje za delo med mladino. Ker pa šola sama ne more dobro delati, če Jo .bodo mladinci . obiskovali samo kot posamezniki, je potrebno, da se že sedaj v začetku organizira zanimiva ekskurzija ali izlet, tako da bi šola postala kolektiv, saj bodo tedaj razprave Po predavanjih stekle veliko bolj sproščeno, kot je bilo to v navadi do sedaj. Kaže, da je večerna politična šola najboljši način'za sistematično politično vzgojo kadrov, saj bo v Trbovljah zajetih z lanskoletno in letošnjo šolo nad 120 mladincev, ki so s; pridobiti precejšnje izkušnje za delo v organizaciji LMS. V HRASTNIKU SE PRIPRAVLJAJO NA VOLITVE V S2DL V nedeljo, 20. t. m.. So bili občni zbori osnovnih organizacij Socialistične zveze na vasi na področju hrastniške občine. Tako so bili občni zbori v Turju, Čečah, Svibnem, Zebniku, Hotemežu, Podkraju in še drugod. V kraju Vrbovo je bil občni zbor že v petek. Na vseh občnih zborih so člani' SZDL obravnavali gospodarska vprašanja, dosežene uspehe v posameznih osnovnih organizacijah, prav tako pa so na njih sprejeli kandidatne liste z« volitve SZDL, ki bod0 v občini Hrastnik v nedeljo, 10. januarja 1900. — Do konca leta bodo opravile občne zbo-e 'udi os«" • organizacije SZDL v centrih. VOLITVE NOVIH VODSTEV S2DL V ZAGORJU NASA ABMANA — ZVESTI ČUVAR NASE NEODVISNOSTI Na nedeljskih tajnih volitvah novih vodstev SZDL v sa-gorski občini je volilo skoro 100 odstotkov članstva. — Dokončni izid Je nad 98,5 odstotka. Na volitve so se izredno skrbno pripravile vse osnovno organizacije. Pet osnovnih organizacij je opravilo volitve že do 10. ure, ostalo članstvo pa je volilo do 14. oz. 15. ure. Ta lepa udeležba na volitvah v nove odbore kaže, da se članstvo vedno bolj zaveda pomena Socialistične zveze v politič-nodružbenem življenju. Vsi novo izvoljeni odbori so bodo še ta teden konstituirali in obravnavali programe dela za prihodnje leto. DE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TRBOVLJE Urejevanje predpisov o stanovanjskih razmerjih Na svoji sobotni seji Je občin1 »ki ljudski odbor v Trbovljah na ■kupni seji obeli zborov imel na dtaevnem redu vrsto predpisov, ki ■aj bi uredili stanovanjska razmerja v občini. Oba zbora nista dokončno sklepala o sprejetju predloženih odlokov glede na sporočeno priporočilo, da naj se glede občinskih predpisov na področju stanovanjske politike sklepa pogojno upoštevajoč razprave, ki so le v teku v zveznem merilu in bo LO dokončno o tem sklepal na prihodnji seji, ki bo predvidoma 2S. t. m. Iz razpravo o posameznih predloženih odlokih povzemamo bistvene predloge sveta za stanovanjske komisije in odbornlšklh komisij ter volivcev na pravkar izvedenih zborih volivcev, kakor tudi odbornikov obeh zborov na seji sami. K odloku o določitvi elementov za izračunavanje stanarine in o delitvi dela stanarine na hišne »klade na območju občine Je bil prvi predlog glede valorizacije vrednosti točke, ki je predvidena na 450 din. Predložen je bil predlog, Po katerem naj bi se valorizirala vrednost točke v spodnjem delu Trbovelj za Zasavsko in Kolodvorsko cesto ter Cesto ob železnici In za Bevško na 430 din. Več pripomb Je bilo tudi glede točkovanja stanovanj, kjer Je bilo poudarjeno, da pravilnik predvideva ocenjevanje elementov, ne upošteva pa v zadostni meri kakovosti in starosti elementov. Oba zbora sta bila mnenja, da je treba zbrati vso gradivo, zbrano na zborih volivcev in ga proučiti, vzporedno pa naj bi se sklical ponovni sestanek vseh popisovalcev stanovanj ter bi na tej osnovi dokončno sklepali o določilih tega odloka, ki je eden od važnejših, katere mora sprejeti občinski LO. K odloku o posebni odškodnini za uživanje vrta In sadovnjaka po nosilcih stanovanjske pravice v družbeni lastnini Je bilo predloženo priporočilo, naj bi se za sadovnjake računalo za uživanje 3 din od kvadr. metra, za zelenjadne vrtove pa 4 din od kvadr. metra letno. Glede sadovnjakov oz. vrtov bo treba do naslednje seje razčistiti vprašanje tistih zemljišč SLP ali v lasti gospodarskih organizacij, ki že plačujejo ustrezno do ivi uiucšuu u«- sirunu vila. nuunsija pregieua se- hodnino. Za uživanje sadnega vita znam elementov v stanovanju ter OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE aCISANI. PIONIRJI. MLADINA! DEDEK MRAZ s svojim spremstvom vam bo v dneh od 27. decembra 1959 do 3. januarja 1960 pripravil veliko veselja in sabave. 27. DECEMBRA ob 10.00 uri: Kino Delaivski dom: matineja filma »Veliko potovanje«; ob 17.00 uri: Prihod dedka Mraza na prostor med Pošto in Veleblagovnico; ob 18.00 uri: I. prireditev »Pokaži, kaj znaš« z nastopom oictbanov in pionirjev v gledališki dvorani Delavskega doma (vstopnina: sedišča 60 din, stojišča 50 din). 28. DECEMBRA ob 10.00 uri: KSatner: »Pikica in Tonček«, mladinska igra v režiji Geni Rak v gledališki dvorani Delavskega doma. Za cicibane otroških vrtcev in šol Čeče, Dobovec, Partizanski vrh; ob 11.00 url: Kino Svoboda II, predstava filma »Veliko potovanje« za pionirje osnovne šole Trbovlje II; ob 18.00 nri: Kšstner; »Pikica in Tonček« za pionirje osnovne šole Trbovlje-Vode; ob 15.30 url: Kino Svoboda II, predstava filma »Veliko potovanje« za pionirje osn. šole Trbovlje II. 29. DECEMBRA ob 10.00 url: Kšsitner: »Pikica in Tonček« za pionirje osnovne šole Trbovlje-Vode; ob 16.00 uri: Kšetner: »Pikica in Tonček« za pionirje osnovne šole Trbovlje II; ob 17.00 uri: Kino Svoboda Zasavje: predstava filma »Pravljica o gozdnem velikanu«. 30. DECEMBRA ob 9.00 uri: Ka&tmer: »Pikica ln Tonček« za pionirje osnovne šole Trbovlje; ob 14.00 uri: Kšstner: »Pikica in Tonček« za pionirje oanovne šole Trbovlje II; ob 15.00 url: Kino Svoboda Zasavje: predstava filma »Pravljica o gozdnem velikanu«; ob 17.00 uri: Odhod dedka Mraza na prostoru med Pošto In Veleblagovnico; eb 18.00 url: II. prireditev »Pokaži kaj znaš« v gledališki dvorani Delavskega doma; 1. JANUARJA 1960 ob 16.00 url: III. prireditev »Pokaži kaj znaš« v gledališki dvorani Delavskega doma. 2. JANUARJA eb 16.00 uri: KSstner: »Pikica in Tonček« za cicibane i) spremstvu staršev in ostale (vstopnina: sedišča 60 din, stojišča 50 din); 3. JANUARJA eb 16.00 uri: Kdstner: »Pikica ln Tonček« za oetale (vstopnina: sedišča 60 ddn, stojišča 50 din). KAJ PRIPRAVLJAJO ZA DEDKA MRAZA V HRASTNIKU Za novoletno Jelko so pripravili v Hrastniku bogat prc-gram. Tako bodo tamkaj v dneh 28., 29. in 30. decembra v Delavskem domu lutkovne Igrice »Zlata ribica«. Vseh predstav bo devet. V obeh kinematografih v Hrastniku bodo nadalje v dneh praznovanja novoletne Jelke predvajali mladinske filme. Prav tako bosta obe Svobodi I in II pripravili mladinsko igrico. Po vseh šolah in vrtcih v Hrastniku in na Dolu bodo pripravili kolektivne obdaritve učencev, združene s čajankami. V h rast n iški cbčlnl pa pripravljajo še kolektivni obisk v Ljubljano ln Celje, kjer sl bodo najmlajši državljani ogledali dedka Mraza. V Hrastniku Je dedek Mraz napravil načrt, da bo obiskal tudi šolo v Svibnem. Tudi v Radečah pripravljajo lepa presenečenja za tvoje malčke — otroško Igro, kolektivne obdaritve učen-cev po šolah ln še drugo. je bilo določeno plačilo za uživanje v sorazmerju s katastrskim donosom v kmetijstvu, ki prav tako znaša 3 din za kvadr. meter čistega sadovnjaka. Nadalje so bili na dnevnem redu še naslednji predpisi: odlok o plačevanju stanarine za uporabo posameznih prostorov v stanovanju za posebno dejavnost, odlok o določitvi odstotka stanarine in najemnine, ki pripada stanovanjskim skupnostim, odlok o plačevanju stroškov hišne uprave, odlok o določitvi najnižje najemnine za poslovne prostore ln dela najemnine za poslovne prostore v poslovnih zgradbah, ki se plačuje-Je v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš, odlok o posebnih obveznostih, nosilcev stanovanjske pravice, ki uporabljajo več prostorov, kot je potrebno, da bi se štelo, da Je stanovanje smotrno Izkoriščeno, odlok o zavarovanju plačila stroškov za popravljanje in vzdrževanje družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini, ki obremenjujejo lastnika ln odplačevanje posojila, najetega za upravljanje in vzdrževanje hiše ter odlok 0 plačevanju povečane stanarine kot akontacije na stanarino, ki se bo plačevala od 1. januarja 1360. Pri odloku o višini plačila, ki ga podstanovalec plačuje nosilcu stanovanjske pravice za stanovanjski prostor, katerega uporablja kot podstanovalec, in najvišjih zneskov plačil za storitve ln za uporabo pohištva Je bila le manjša pripomba za znižanje plačila RAZŠIRJENA SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZK V ZAGORJU Razprava o II. plenumu CK ZKJ Poglavitna dolžnost: zastaviti vse sile za uresničitev sklepov in napotkov II. plenuma CK ZKJ in utrditi osnovne organizacije ZK, da bodo lahko nosilke in pobudnice celotnega političnodružbenega življenja Na razširjenem plenumu občinskega komiteja ZK v Zagorju, ki so mu prisostvovali tudi sekretarji osnovnih, organizacij ZK zagorske občine, kot gost pa organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZK Ljubljana tovariš Janez Hočevar, je imel referat o napotkih in pomenu II. plenuma CK ZKJ tovariš Rudi Bregar. Ta je v dve. urnem, zelo izčrpnem obravnavanju napotkov II- plenuma, predvsem govoril o organlzacij-sko-polltlčnlh nalogah, ker je plenum osvojil priporočilo, da bo o drugem delu II. plenuma Ck ZKJ govora na prihodnjem razširjenem plenarnem zasedanju občinskega komiteja ZK. Dejansko je prišel občinski komite ZK do zaključka, da ni moč na enem samem plenarnem sestanku razmotrlti vse bogastvo II. plenuma CK ZKJ, ravno zaradi obsežnosti nalog. Sekretar ©bč. komiteja, tovariš Rudi Bregar je pri obravnavanju II. plenuma izhajal tudi iz konkretnih zagorskih razmer, kar je dalo plenumu posebno obeležje. Skratka: dal je celovit pregled najvažnejših napotkov II- plenuma CK ZKJ o organizacijsko - političnih nalogah v prihodnje in jih primer- N0VE NAJEMNINE V HRASTNIKU IN RA.9EČAH TOČKOVANJE bo kmalu končano storitev za enkratno kopanje oz. uporabo prhe. Pri odloku o določitvi stroškov za tekoče vzdrževanje stanovanj pa je bilo predloženo, da se do prihodnje seje sporoči ObLO, kateri organ LO bo skrbel za uveljavljanje vseh občinskih predpisov s področja stanovanjskih razmerij ln kako se bo to izvajalo, po drugi strani pa naj posebna strokovna komisija pregleda ge- preveri realnost časa trajanja vpisanih elementov v seznamu. Oba zbora sta nadalje razpravljala o nekaterih finančnih vprašanjih ter sklenila glede najetega posojila za gradnjo Industrijske kovinarske šole v znesku 5 milijonov dinarjev, naj se plačilo obresti ln drugih bančnih stroškov vnese v proračun šole, prav tako za Industrijsko rudarsko šolo. Odborniki so biU mnenja, naj bi bilo na seji OLO Ljubljana na dnevnem redu poročilo o uporabi sredstev okrajnega sklada za kadre, pri čemer je bilo tudi poudarjeno, da bi glede na velika sredstva, ki se prispevajo v sklad za kadre v trboveljski občini, bilo potrebno dodeliti več sredstev, kot pa je bil to primer do sedaj. GRADNJA ZASAVSKE CESTE Glede na bližnjo gradnjo Zasavske ceste, ki bo Izredno velikega gospodarskega pomena za vse zasavske občine Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litija, je bil sprejet sklep o najetju srednjeročnega investicijskega posojila v znesku 480 milijonov dinarjev, ki bi ga odplačala vsak po polovico LR Slovenija ln OLO Ljubljana, a navedene zasavske občine bi plačale 8-odstotne obresti posojila ter ostale stroške vsaka po 1 četrtino, uprava za ceste LRS Ima za zadevna pripravljalna dela že rezerviranih 20 milijonov dinarjev. Ljudski odbor Je še sklepal o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem občinskih organov kakor tudi predsedniku in podpredsedniku. jal z zagorskimi razmerami. NI moč v tem sestavku podrobno obravnavati ves potek plenuma, ki je, kot rečeno, posegel y vsa področja družbenega življenja, razen gospodarjenja, pač pa bi se omejili na najvažnejše: plenum je namreč znova ugotovil, da je treba na vsak način usposobiti osnovne organizacije ZK, da bodo organizacijsko čvrste In predstavljale resnično politično silo na terenu, kjer delajo. Dolžnosti osnovnih organizacij postajajo tolikšne in tako raznolike, da ni več dovolj, da se posamezni komunisti zgolj shajajo in obravnavajo tekoče politične zadeva, pač pa da so venomer v središču vsega dogajanja, da so iniclatorji celotnega političnega dela in dajejo pobude ne le na enem, marveč na vseh področjih. Plenum je skušal izluščiti slabosti dosedanjega dela članov ZK in jih skušali usposobiti za nadaljnje naloge. Vsekakor se bomo na plenum še povrn il in skušali izbrati iz bogatega gradiva vs© tisto, kar je postavil II. plenumi CK ZKJ kot izhodišče za nadaljnl razvoj oziroma krepitev socialistične graditve. V petek se bo plenum znova sešel ln obravnaval drugi del II. plenuma CK ZKJ. 0 NAROČNIKI ZASAVSKEGA • TEDNIKA IMAJO PRI • MALIH OGLASIH 0 OSMRTNICAH IN ZAHVA- • LAB SO-ODSTOTNI POPUST Na hrastniškem in radeikem terenu so po osnovnih organizacijah Socialistične zveze že imeli sestanke, na katerih so občanom prikazali in tolmačili zakonske predpise o novem obračunavanju stanovanjskih najemnin, tako da so se vsi lahko v glavnem spoznali z novimi določbami na tem področju. Ena izmed važnih nalog občinskega ljudskega odbora v Hrastniku v najbližjih dneh bo, da opravi dokončno oceno posameznih stanovanj. Sele na osnovi analize zbranih podatkov in ocene vrednosti stanovanj bo mogoče dobiti pobližjo podobo o višini stanovanjskega sklada občine. Pri dosedanjem delu zadevnih komisij na terenu je bilo opaziti, da stanovalci i razumevanjem spremljajo potek njihovih opravkov. Niti v Hrastniku, ne v Radečah te komisije niso naletele na posebna sporna vprašanja. V kolikor so se pojavljali nesporazumi, . jih rešujejo na samem kraju posebni kontrolorji, ki jih je v ta namen pooblastil občinski ljudski odbor. V naslednjem prinašamo bežen pregled o ocenitvi obstoječih stanovanj na območju hrastniškega in radeškega kraja. V obeh krajih je skupno 2010 stanovanj. Tudi v hrastniški občini ne pride v smislu zakonskih določb nobeno stanovanje v I. kategorijo. Glede ostalih stanovanjskih kategorij pa je stanje v občini tškole: V II. kategorijo se v Hrastniku uvrsti 277 stanovanj, v Radečah pa 40. V III. kategorijo pride v Hrastniku 150, v Radečah pa 110 stanovanj. Stanovanj IV. kategorije je v Hrastniku 10, v Radečah pa 145. Stanovanj V. kategorije so v Hrastniku našteli 134, a v Radečah 95. V VI. kategorijo bodo "V Hrastniku uvrstili 808, v Radečah pa 60 stanovanj. Stanovanj izven kategorij so v Hrastniku našteli 121, v Radečah pa 60. Iz teh podatkov lahko povzamemo, da so komisije večino stanovanj uvrstile v kategorije z nižjo najemnino. To je za Hrastnik in Radeče razumljivo, ker je v obeh krajih večina stanovanjskih hiš že zelo stara. Po pregleda in oceni vseh stanovanj bo zadevna komisija po podrobni analizi za izračun povprečnih najemnin vzela 100-letno amortizacijo stanovanjskih hiš ln bo stoletno amortizacijsko dobo za določitev najemnin predlagala ljudskemu odboru v potrditev. Na osnovi danega položaja in izračuna se bo stanovanjski sklad znižal za približno 40 milijonov dinarjev. Ta velika razlika pač nastaja zaradi tega, ker je večina stanovanj, kakor smo že poudarili, starih in izrabljenih, ter se zaradi tega pretežni del stanovanjskih hiš uvrsti v nižje kategorije. Tako pride, kakor smo že zgoraj navedli, v VI. kategorijo v Hrastniku ln Radečah 868 stanovanj. Kakšna bo po predvideni ocenitvi stanovanj nova najemnina za kvadratni meter stanovanjske prostornine? — V II. kategoriji Je bila dosedanja najemnina 19—23 din na kvadratni meter, jjova povprečna najemnina p.a bo znašalš 80 din, a celotna povprečna najemnina za stanovanje 4760 din. V to skupino pridejo stanovanja, kt so ocenjena od 106—125 točk. — V III. kategoriji je dosedanja najemnina na kvadratni meter znašala 16,50 din, nova pa 67 din ali za stanovanje povprečno 3712 din. V to skupino se uvrste stanovanja, ki so ocenjena s 86—105 točk. V Četrto kategorijo sodijo stanovanja, kjer se je kvadratni meter do sedaj računal a 13,20 din, po novem pa bo znašala najemnina za kvadratni meter 52.50 din ali povprečna najemnina za stanovanje 2100 din. V to skupino pridejo stanovanja z oceno GS—85 točk. V V. kategoriji je dosedanja cena na kvadratni meter znašala 10,70 din, nova pa bo 39 din, za celotno stanovanje povprečno 1170 din. V to skupino se štejejo stanovanja, ki so ocenjena s 46—65 točkami. V šesti kategoriji se je do sedaj računal kvadratni meter s 7,50 din, po novem pa s 30 din, povprečna najemnina stanovanja torej 846 din. V to skupino se računajo stanovanja, ki so pri ocenjevanju dobila do 25 točk. Vse cene, ki smo jih navedli, so povprečne in se bodo po dokončni oceni stanovanj nekoliko spremenile, navzgor ali navzdol. Predlog instrumentov za določitev stanovanjskih najemnin pravi, da je treba pri delitvi teh sredstev v zadevne sklade zagotoviti investicijske zneske, potrebne za večja in srednja popravila stanovanjskih hiš. prav tako seveda sredstva za hišne svete, ki jih potrebujejo za tekoča, manjša popravila. Predlog se glasi, da pride od vseh pobranih najemnin 50 % v amortizacijski sklad, 50 •/• pa je določenih za vzdrževanje in manjša popravila. Od skupne vsote najemnin se od-računajo 3 odstotki za stanovanjske skupnosti, ki bodo.potrebovale denarna sredstva za ureditev raznih servisnih služb, gradnjo Igrišč itd. Dosedanji odnos stanovalcev do dela komisij, je bil, kakor smo že uvodoma omenili, povsem korekten. Kažejo pa se tudi že pozitivne strani novih ukrepov na stanovanjskem področju. Tako ljudje že sami prihajajo na ObLO, da bi vlagali sredstva kot predplačilo za nova stanovanja. Veliko zanimanje kažejo ljudje, kakšna stanovanja se bodo gradila v prihodnje. Občinski LO je mnenja, da se grade cenejša stanovanja. Oglašajo pa sc tndi že stanovalci z večjimi stanovanji, ki so pripravljeni oddati pogrešljive sobe. Do novega leta bodo vsi stanovalci zvedeli, kolikšno najemnino bodo v bodoče plačevali. V teh dneh dela celotni občinski aparat na izračunu novih stanovanjskih najemnin. Mladinska oddaja v Trbovljah V aoboto. 12. decembra, je bila v domu Svobode II v Trbovljah prva stopnja mladinske oddaje z naslovom »Spoznavajmo svet In domovino« po vzgledu mladinskih oddaj Rad a Ljubljana. Prireditev Je pripravil mladinski aktiv gimnazije Trbovlje, .režiser pa je bil tov. Rado Ctšnovar. Tu so priglašeni di-jiki odgovarjali na vprašanja o zgodovini SKOJ do H- sve. tevne vojne, o puljskem festivalu, o veliki francoski revoluciji, o elektroniki, o ribah, o saniteti in fotografiji. To Je bila prva tovrstna prireditev v kraju. Prireditev bo organizirana da kratkotrajna taktična poteza, kaže, tla Kitajska kil**" svoji ogromnosti vendorie ni za dognj-onja na 00*0*1*1 s.-etovnt področjih. J IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV RAZGIBANA DEJAVNOST V HRASTNIKU — * Pred Zvezo komunistov obrata Hrastnik oziroma pred celotno Zvezo gornjega dela Hrastnika stojijo v zadnjem fiatu precej težke naloge, kd se jilh komunisti dobro zavedajo, •aj o njih na vseikem sestanku osnovnih organizacij tudi razpravljajo. Ob proizvodnih težavah obrata Hrastnik in organizacije produkcije na obratu, ki je, moramo reči, pri objektivnih težavah še kar uspešna, bo proizvodni plan, v kolikor se ne pojavijo izredne težkofie, dosežen ter presežen, vendar čakajo politične organizacije še druge diružbeno-poliitifine naloge. Največ političnega dela bo brez dvoma treba okrog priprav za občne zbore organizacij in društev v zgornjem delu Hrastnika. Tako stojimo pred volitvami v odbor Socialistične zveze terena I. Rudniški komite ZKS je sklical skupen sestanek aktiva komunistov rudnika in odbora SZDT erena I, kjer so podrobno p, avili načrt za izvedbo občnega zbora, kakor tudi samih volitev. Za izvedbo teh volitev bo treba razen političnega tudi precej tehničnega dela kot n. pr. popis vsega članstva SZDL, ureditev volilnih imenikov itd. Dogovorili so se, da bo občni zbor SZDL 22. decembra 1959 v kino dvorani pri Logarju. Na tem občnem zboru bo podano poročilo o delu organizacije ter bodo na njem sprejeli kandidatno listo novega odbora. Same volitve bodo 10. januarja 1960 za celotno občino. Volišča bedo na Logu 2, in sicer v osnovni šoli. Za kolonijo 2 vo-l^t. in to na rudn. komiteju ZKS. Pri Logarju bo volišče za Studence, za Center pa v Puharjevem domu. V kolikor bodo vse priprave pravočasno urejene, so prepričani, da bodo volitve uspešno zaključene ter bodo v odbor SZDL izvolili najboljše državljane, ki so voljni delati. Saj čekajo organizacijo še velike naloge na vseh področjih. Ena izmed takih nalog v bodočem letu bo organizacija stanovanjske skupnosti rudnika. Stanovanjska skupnost rudnika Je sicer že postavljena, vendar pa se še bori z začetnimi težavami. Treba bo še mnogo dela, da bo stanovanjska skupnost odigrala tisto vlogo, ki ji pripada. Gre predvsem za to, da se čim-prej organizirajo servisne delavnice, za katere je rudnik že odobril 3,5 milijona dinarjev ter je sedaj treba samo pričeti z delom. V novembru mesecu je bila na rudniku konferenca LMS. Na njej so razpravljali o delu mled nske organizacije, ki do sedaj ni bila najboljša, tega so se odločili za reorganizacijo. Tako bodo ustanovili osnovne organizacije po posameznih obratih. Novoizvoljeni komite LMS se je lotil tega dela precej samozavestno ter je upati, da bo tudi mladinska organizacija v naslednjem letu uspešno delala. Vse te in še mnogo drugih družbeno-poliitičnih nalog stoji pred Zvezo komunistov rudnika. Ce upoštevamo, da je samo na obratu Hrastnik 240 članov ZKJ ali 19"/o vseh zaposlenih, potem ne bo težko izvrši ti vse tekoče naloge, saj so komunisti v prvi vrsti dolžni pomagati pri izgradnji ljudske oblasti, ta pa se odraža ravno v družbenem samoupravljanju. Zveza komunistov rudnika skrbi tudi drugače za ideološki dvig svojega članstva. V ta namen so vsak ponedeljek v sklopu Delavske univerze razna politična in gospodarska predavanja,, ki jih komunisti obiskujejo ter se tako vsestransko izobražujejo. Pri občinskem komiteju ZKS je nadalje nižja partijska šola, ki jo obiskuje 8 članov ZK obrata Hrastnik. Rudniški komite je na zadnji seji razpravljal tudi o sprejemu novih članov v ZKJ. So-dii, da je na obratu že veliko mladih delavcev, ki imajo vse pogoje za sprejem v članstvo, vendar pa so osnovne organizacije o tem vprašnju premalo naredile. Sprejeli so sklep, da osnovne organizacije teinu vprašanju posvetijo več paž-nje. V januarju 1960 bodo volitve po osnovnih organizacijah. Do tega časa morajo osnovne organizacije sprejeti čimveč mladih delavcev v članstvo ZKJ Albin Zib ret Z zasedanja delavskih svetov PROIZVODNI NAČRT ZA LETO 1960 Delavski svet Strojne tovarne Trbovlje je na svoji zadnji seji ponovno razpravljal o proizvodnem načrtu za leto 1960 ter potrdil njegovo spremembo v toliko, da se le-ta od prvotno določene vrednosti 2 milijardi 400 trilijonov dinarjev brut0 proizvodnje poveča na 2 In pol milijarde. Ob tem sklepu je DS ugotovil, da ustrezna naročila za ta obseg nis0 problem, ker jih je dovolj. S tem bo 'STT prispevala svoj delež k ostva-ritvi petletnega plan« v štirih letih in k dvigu življenjskega standarda, sporedno s tem pa bo povečanje proizvodnje pripomoglo k povečanju dohodkov podjetja, hkrati pa k okrepitvi tovarniških skladov. Delavski, svet je ob tej priliki obravnaval poiočilo o izvršitvi obveze tovarniškega kolektiva v počastitev 40-letnice KPJ, in sicer za obdobje letošnjih 9 me. secev. Iz tega poročila je razvidno, da je kolektiv dosegel želen rezultat, saj je proizvodni bruto plan presegel M 4.8°/*. Nadalje je DS sprejel sklep o ustanovitvi centra za strokovno izobraževanje članov kolektiv« v skladu 2 določili Uredbe o centrih za strokovno izobraževanje delavcev. — Prav tako Je DS sprejel pravilnik o uporabljanju osebnih avtomobilov. Delavskemu svetu Je bilo predloženo tudi obširno poročilo o nadaljnji izgradnji cam-pinga v Crikvenici za letovanje delavcev. Ker je občina Crikve-nice uporabo dosedanjega prostora za letovanje podjetju iz urbanističnih razlogv odpovedala, je STT najela v ta namen v bližini drug prostror. Na tem kraju bo STT uredila trajni počitniški dom, in sicer ga bo zgradila v paviljonskem sistemu. Začrtana je gradnja treh paviljonskih zgradb s kapaciteto 100 ležišč in jedilnico. Te zgradbe bi se uredile etapno v roku 3—4 let. V ta namen je delavski svet določil poseben gradbeni odbor, g čimer bo raz- bremenjena komisija za oddih članov kolektiva. Delavski svet je sprejel Se sklep o dopolnitvi pravilnika o delovnih razmerjih, določil način nagrajevanja delavcev za desetletno delo v STT ter Imenoval komisijo za nagrajevanje predlogov glede tehničnih Iznajdb in izpopolnitev obratovalnih naprav. KAJ JE NOVEGA V ZLATARSTVU v DELAVNICI ELEKTRO-STANDARDA V TRBOVLJAH KAKO PRIDOBITI NADOMESTILO ZA višjo stanovanjsko najemnino? Delavski svet Zlatarstva Trbovlje je na svoji zadnji seji razpravljal 0 pripravljalnih delih za izdelavo osnutka pravilnika o nagrajevanju po učinku. 'Podjetje je namreč dolžno, da na priporočilo zbora proizvajalcev ObLO Trbovlje izdela do konca leta pravilnik o nagrajevanju po učinku, oziroma mora uvesti takšno nagrajevanje dela, kajti doslej je bil0 podjetje med redkimi, ki nagrajujejo še po tarifnih postavkah. V podjetju obstajajo vsi pogoji za nagrajevanje p0 učinku dela in ne bo težko najti zg to ustreznih meril. Zadevna komisija bo moral« pohiteti s tem delom, da pravočasno predloži pravilnik o nagrajevanju po učinku ustreznim komisijam ObLO in ObSS. Delavski svet je nadalje imenoval komisijo za izdelavo pravilnika o HTZ ter pravilnika o nakupu in koriSčanjaj sredstev za hdgiensko-tetonično varnost pri delu. DS je ob tej priliki sprejel še pravilnik 0 delitvi oz. oddaji razpoložljivih stanovanj podjetja. IZ STROJNEGA MIZARSTVA TRBOVLJE Delavski svet Strojnega mizarstva v Trbovljah je na svojem zasedanju obravnaval vprašanje izboljšanja oblik nagra-jevnja Po delovnem učinku. Na dnevnem redu je bila razprava o pripravah za spreminjanje de. lovih faz v tovarni v denarno vrednost. Namen tega spreminjanja je dobiti osnovne ekonomske pokazatelje, iz katerih bo razviden delovni uspeh posameznih tovarniških oddelkov. Bistvena naloga, ki jo b0 morala reš td zadevna komisija, bo ugotavljanje uspehov v delu m uvedba boljših oblik nagrajevanja. Prav tako bo moraia ta komisija obravnavati oz. rešiti vprašanje prenehanja s stavbenim mizarstvom, vsklajanje delovnih norm .in s tem v zvezi spremembo določil dosedanjega tarfinega pravilnika, ki naj se prilagodi boljšim oblikam na. grajevanja po učinku. Član1: DS so se ob tej priliki seznanili tudi z delom komisije za popis delovnih mest v podjetju za Invalide. Komisija je ugotovila, da je za zdaj v tovarni 6 takih delovnih mest. Člani te komisije bodo še nadalje proučevan to vprašanje ter skušali najti kvalifio.rana delovna mesta za invalide. SLU2RA PRAVNE POMOČI PRI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBORIH NOVO STANOVANJSKO POSLOPJE V ZGORNJIH TRBOVLJAH. Ki GA JE ZGRADILA KOMUNALA TRBOVLJE V SPODNJIH Prostorih bodo tudi poslovni prostori za trgovino Vedno več državljanov se zateka po pršvno pomoč pri urejanju svojih pravic in dolžnosti. Naraščajoče potrebe državljanov so vzpodbudile razne družbene organizacije, da nudijo tako pravno pomoč v raznih oblikah. Tako je na primer v trboveljski, občini urejena pravna posvetovalnica pri ObSS ter pri občinskem odbora ZB NOV. Okrajni sindikalni svet v Ljubljani Je pred nedavnim ustanovil svoj0 odvet-n’ ško pisarno. S temi inštitucijami Je bilo do nekod omogoče. no državljanom oz, delavcem, da »o prišli v danih primerih do potrebnih pravnih nasvetov ipd. Ljudska skupščina LRS j* že v letošnjem Jul.ju sprejela zikon o organizaciji uprave ljudskih odborov, v katerem Je v čl. 47 predvidena ustanovitev službe pravne pomoči po* členu 4 zakona o odvetništvu za pravno pomoč državljanom. Po teh določbah bi bila osnovna naloga te službe dajanje pravnih nasvetov, sestavljanje listin, vlog m podobno. Vsekakor bi bil0 umestno, da tudi občinski ljudski odbori v Zasavju čimprej ustanove službo za pravno pomoč, kar bi vsekakor ustrezalo potrebam in željam vseh državljanov, s čimer bi se tudi osredotočila pravna pomoč pri naših ljudskih odborih in o čemer je pred dnevi spregovoril X. plenum zveznega odbora SZDL Jugoslavije. Prav b. torej bilo, d« bi o vprašanju razpravljali naši ljudski odbori, ozir. *' antiko, ker se je doma največ Ir ni. kakor vsi drugi otroci. — Ker vidim, da Je zadovoljen, sem zadovoljna tudi jez, pravi na kraju obiska. Njena bojazen Je biiia neutemeljena Gojenci v modrih uniformah in s temnomodrimi petljami se šolajo v zeo ugodnih pogojih, na povsem moderen način, V elektrotehničnem kabinetu je tokrat poučeval najmlajši razred gojencev vodnik I. klase Andrlja Bo-gunovič. On sam Je bil svoJečasno učenec te šole, a ker je bil odličen dijak, so ga obdržali za učitelja. Vodnik Je pojasnjeval »v-ojom poslušalcem Ohmov zakon Ta lekcija, ki je bila za mnoge gimnazijce precej težavna, je sedaj, ko vodnik Bogu-nav č ti zpkon razlaga na univerzalni make1', lahka in popolnoma razumljiva. Gojenci delajo praktično isti poskus, kot jim ga je učitelj pokazal. Odlika te šoi« je, da Je v njej •eoretičen In praktičen pouk tesno povezan, z'as.ti le, ker <« izvaja v bo-t»® t o opremljenem kabinetu m najbolj razumljiv način. Po tej poa tudi tam so nanje puhal! stnrt. Nekateri so ne brcajoč Poslovili od tega grdega sveta, drugi pa so že prebili ln odnesli zdruvo kožo-Po prvem pogonu Je ležalo ŠAH V TBB0VUAH Šahovskega brzotumiria v Počastitev dneva republike se je udeležilo ao šahistuv Sd Ru.arja k! so se razdelili v 2 skupini po desej igralcev Štirje prvomestn. •ahlstt Iz obeh ekip s0 se uvrstil! v finale. V prvi skupini le zasluženo dosegel prvo mesto Robert Frece Drugo Je zasedel Inž. Drobež tretje mesto sta si razdel i« Jazbec »t. ln Matko Kapi, ki je po dol-Kem času spet uipetno nastopu Tokrat Je razočaral Mirko Srlbar ki se ni mogel uvrstiti v finale. V drugi četrtini te zmagal H nk. Jazbec ml. Drugi >Je bi Škrbec tretll pa Rugl. Četrto mesto sta s razdelila Vili Ovnič In Ado Tau-šlč. Lepo sta zaigrala Bola n pionir Vengust. Iz druge sttuplne je namesto Rugla nastopil v finalu Taušlč Hnalne igre so tekmovale, Igtal ha čas, m to 7 minut na partijo 8 pol točke prednosti Je zmegnl inž. Drobež ,ki Je Izgubil pati.Jo z Jazbecem ml. in rem z ral » Škrbcem Drugomeslnl Jazbec mi le Izgubil igro s Kaplotn ln Ja7.bc c<,m st., tretje mesto pa »o si razdelili kar 3 »ahistt: Jazbec at. Taulič In Ovnič -Končni vrstni red; 1. inž. Jote Drobež 3.6 točke; 2 Hinko Jazbec fcl. S točk; 3.-3. Hinko Jazbec »t. vlil Ovnič In Ado Taušlč po 4 »očke; ti. Janez Škrbec 2,3 točke Matko Kapi 2 točki ln Ludovik Dpresnk 1 točko. (n) RADIO Poročila poslušajte 7.00, 8.00. te vsak dan ob 5.05 . 6.00 , 7.00 , 8.00. 10.00, 13.00. 15.00, L.oo ln 19.30 v radijskem dnevniku ter 22.00. »Naš Jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12 13 Oddajo »Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo« ob torkih četrtkih ln sobotah ob 14.35. ob nede jjah pa ob 12,oo in 14.15. Oddajo »Dobro 1utro, dragi poslušalci« (pe ster glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. SREDA 23. decembra 8.30 Glasbene razglednice; 9.00 Jezikovni pogovori (ponov); 9 40 Iz filmov ln revij. 11.00 7. evropskimi plesnimi orkestri; 11.25 Ra-dljsku šola za višjo stopnjo (ponovitev); Tolminski punt: 12.25 Pisani zvoki z Dvavskega polja; 12.45 Orkester Ma:ty Gold: 13.30 Pozdrav iz Sara leva (bosenske narodne pesmi); 13,45 Kvintet Jožeta Mladost v poletu -ul d- Toliko doživimo sleherni .dati; toliko'na^pntegne, da se nehote ustavimo in prisluhnemo življenju. Marsikdo gre mimo dogodkov in ve le to, da je nekaj —-čeprav zanj nekaj', kar bo Slo v pozabo; nekdo drugi se ustavi in prisluhne. Tudi rnladi znajo prisluhniti — in odraz temu so glasila mladih, ki ljubijo slovensko besedo in vedo, da je zrasla iz težko obdelane zemlje. * MI MLADI — je naslov glasila dijakov trboveljske gimnazije. Stopa že v peto leto izhajanja, in kar je glavno, letos je s prvo številko posebno razveselilo svoje bralce. S skritim priznanjem se je vsakdo zagledal na tiskano na-slovno stran in z veseljem prelistal glasilo. Naklada se je od 120 izvodov povečala na 300, in to, kot meni uredništvo na prvi strani: »... z željo, di bi glasilo brali tudi dijaki drugih šol. Težave, zanimanje in problemi mladih ekonomistov, kovinarjev, rudarjev, vajencev in gimnazijske mladine so skupni. Zanimajo nas iste stvari, težijo nas iste tegobe, ali nas ne bi razveseljeval še isti časopis?« In vsebina? Ob začetku beremo poročilo mladinske konference, nato še pesmi in prozo, sledi potopis s Krvavcu čez Grintovec na Jezersko, vmes pa izpolnjujejo prostor dpmlsliče iz zapiskov A. P. Čehova. Potem zvemo, kako si četrtošolci služijo za maturitetni izlet, nato šc rubrika: humor, bodice, osat, ob koncu pa Šport na Šoli. ' Urednik glasila je Leopold Hočevar, naslcnmo stran pa je tiskalo podjetje »Tika« v Trbovljah. Idejo za naslovno stran je dal Franc Anžel. V tem šolskem letu bodo izšle še tri številke. * MLADI ZAGORJANI v Literarnem klubu Zagorje pa so nedavno izdali že drugo številko svojega glasila LEVA LEVA. Prva stran je posvečena obletnice rojstva nove Jugoslavije, sledi literarna beseda mladih in drugi zapiski, ob koncu pa — humor. Mi smo mi in nagradni rebrni. , . , Zeleli je, da bi po teh mladinskih listih pogosto ali redno posegali tildi starejši ljubitelji naše besede. RADO PALČIC smo videli; 17.10 Melodije za vas; 18.00 Jezikovni pogovori; 18 45 Okno v svet; 20.00 Pokaži, kai znaš (prenos javne oddaje). NEDELJA, 27. decembra 7.35 Pihalne godbe z zabavnimi zvoki; 8.00 Mladinska radijska igra — Josip Ribičič; Razbojnika Frice in Frače; 8.35 Deset minut z mladinskimi zbori; 9.45 Blaž Arnič; Koncert za flavto, godala, harfo In celesto; 10.00 Se pomnite, tovariši . . Včasih smo se tudi smejali; 10.30 vedre melodije z velikimi zabavnimi orkestri: 11.30 Stefan Kuhar; Beograd za Beograd: 13,30 Za našo vas; 13.50 Lahek spored za podeželje; 15.30 Z domačimi pevci in godci- lG.Oo Humoreska tega tedna — Ježek; Šale o peči in druge: 16.20 MelodHe za vas; 18.05 »Ob sredozemski obali«- 20.05 Izberite melodijo tedna PONEDELJEK, 28. decembra 8.05 Iz albuma domače orkestrske muzike: 8.4o Poje ženski zbor France Prešeren lz Kranja p v. Petra Liparja; 9 45 Ansambel Mojmira Sepeta; 10.45 Pozdravi za mlade risarje; 11.05 Radijska šola za srednjo stODnjo- Sne« je prekril ravni in bregove; 12,00 Trio Goršič iz Celja; 12.25 Pet pevcev — pet popevk: 14 25 Radijska Sola za vlšio stopnjo- Čarobna noč v prodajalni instrumentov; 15.40 Listi iz domače književnost! — Mimi Malenšek; Črtomir in Bogomila: 18.00 Radijska univerza — Prof. Oleg Mandič: Zakaj religije še niso izginile: 18.15 Poje Ljubljanski oktet; 20.00 Iz arhiva zabavne glasbe. TOREK, 29. decembra 8.35 Z evropskimi plesnimi orke- stri; 9,00 Romantične melodije: — 10.lo Izberite melodijo tpdna (Ponovitev); 1! 30 Oddaia Za Otroke; 12 00 Kvintet Jožeta Kampiča: 12 25 Jugoslovanske pesmi ln kola: 12 45 Koroške narodne v priredbi za moški zbor; 13.30 Slovenske skladbe igra Mariborski Instrumentalni ansambel: 14.25 Zanimivosti lz znanosti in tehnike: 15.40 Naši popotniki na tujem: 17.10 Razgovor z volivci; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih: 20.30 Radijska Igra — Jean Solovtč: -Cez pet minut bo polnoč Novoletna Številka »ZASAVSKEGA TEDNIKA« izide že v torek, 29. decembra. SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLESAR — NAŠ NAJLEPŠI KOLEDAR P0ŠSUIM0 SI NAŠIM- ROJAKOM V TUJINI Slovenska ' izseljenska matica, ta osrednja organizacija naših številnih Izseljencev, raztresenih po vsem svetu* je pravkar izdala spet nov letnik SLOVENSKEGA IZSELJEN-*-SKEGA KOLEDARJA ZA LETO 19S9 Ze bežno prelistavanje te zajetne knjige z 25? stranmi, ki je tiskana na najboljšem papirju in je begala tako po vsebini ter prekrasna po opremi in bogatem sl kovnem materialu, ti pove, da je to ena naših najbolj pregledn.h izda.; o napredku naše domovine v preteklem letu. Prav to je največja vrednost koledarja, ki vodi domače in tuje bralce po najrazličnejših predelih naše republike in » slikovnim gradivom dokazuje napredek in sedanje siar-je v najrazličnejših krajih LRS, pa tudi celotne Jugoslavije Med raznimi poročil, so v Lem koledarju prispevki naših pesnikov. Maričke /niidaršič. Ane Krasne >z ZDA. Vere Albreht l. dr pa tudi pisateljev, na primer našega staroste Praočeta Finžgarja. Cirila Kosmača delci- ‘skega humorista MarjHna Koz.ne. ki nam te natrese.1 neka. novomeških šal in hujnoreslO« dr. Seveda ;ma knjiga tudi pojiiično-i«.e;ae in organizacijske članke, med- drugim uvotino besedo urednice Zime vrščaj-Holy eve« ki je s sourednlco Milo Šenk uredila to prekrasno koledarsko izdajo Zatem sled! poročilo o dejnvnoitj Slovenske izseljenske matice, ki ga ie napisal tajnik le ustanove Albert Bvagelj. Vredno je omenti, da jč pr.kazal tudi delo nekaterih podružnic SIM in je dve zasavski podružnici — zagorsko in trboveljsko — tudi javno pohvalil. Vseh prispevkov v koledarju za leto I9f»3 je nad 60 ln zato seveda vseh ni mogoče »imenovati. Prav pa je, če poudarim da je napisal tov Ivan Regent članek »15 let nove Jugoslavije« (15 let po zmagi). Podpredsednik vlade LRS tov. dr. Jože Vilfan pa piše dopis: S potovanja predsednika Tita v afriške In azijske dežele. Pisatelj Anton Ingolič nas povede med naše rojake v Nizozemsko, celjski pisatelj Fran Roš nam govori o Savinjski dolini. Marička Žnidaršič pa o Loški dolini. V koledarju je nadalje več prispevkov in Poročil iz za savske doline. Ernest Petrin nam pripoveduje o nekdanjih stavkah med* rudarji bivše Trboveljske premogokepne družbe, Zvone Kržišnik pa nas vodi po klasični poti skozi zasavske in dolenjske vinograde: »Staro in novo popotovanje od Litije do Čateža«. V lem članku so slike Litije. Moravč pri Gabrovki ln več motivov iz vasi okrog Litije. Gabrovke in Čateža — Bralci iz trboveljske doline bodo ponosni na dve lepi sliki 0 novem trboveljskem pelavskem domu. ki je med najlepšimi prosvetnimi domovi v vsej Jugoslaviji. Zasavski in dolenjski rojaki ki poznajo Bogenšperk pri Litiji. bodo z veseliem prebirali mesečne zapiske našega davnega zgodovinarja Janez? Vajkarja Valvasorja Iz leta 1889. Slovenska izseljenska matica zasluži za novi koledar vso zahvalo in priznanje, prav tako obe urednici Z raa VršČaj-Holyjeva in Mila Šenkov? ter vsi številni sodelavci, mnog' tudi iz vrst naših izseljencev iz najrazličnejših dežel sveta. Ta koledar naj bi dobila v roke prav vsaka družina naših izseljencev Vsak izseljenec bo vesel če mu ga bodo poklal' prijatelji Iz Jugoslavije za novoletno darilo Za tak dar vam bo gotovo hvaležen KnMgo lahko vsakdo naroči pri Slovensfc’ izseHenski matici < t iuhMani renkarievn t/II. PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV KMBEDHE OREHKE IZ 49. ŠTEVILKE Pravilna rešitev uganke, ki smo jo prinesli pionirjem v 49. številki našega tednika, se glasi; MAČEK. Žreb je tokrat prisodil knjižno nagrado za rešitev uganke Pečar, Ar.drini, učenki 5,a razreda osnov, šole, pošta Zagorje ob Savi, Ulica talcev št. 21. Darilo ji bomo poslali po pošti. -Vsem ostalim pionirjem, ki jim žreb ni bil naklonjen, za poslano rešitev-in pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO NCVA NAGRADNA RAČUNSKA UGANKA ZA PIONIRJE Med pionirji v Zasavju je prav gotovo tudi več dobrih računarjev. V šoli se učite tudi. kolikšna je milijarda. Redko-kdo pa tudi od odraslih pomisli, kako velikanska številka je to. Zato vam danes zadajamo naslednjo nagradno uganko: Letos pišemo 1959, iz zgodovine pa veste, da jc‘ vulkan Vezuv v Daliji leta 19 po našem štetju uničil in zalil mesti Herkulanum in Pompeje. Ali je danes že preteklo milijardo minut, odkar se je zgodila ta strašna nesreča? ' ....... Tudi za rešitev te računske-uganke imamo pripravljeno 1 lepo mladinsko knjigo za nagrado. Odgovor na naše vprašanje nam pošljite čimprej na uredništvo. - Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka tudi razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto'in kraj. kjer ste doma. Obilo sreče pri računanju, dragi pionirji! N UREDNIŠTVO MOPEDISTI, POZORI V nedeljo, 27. decembra ob 8. uri bo za občino Zagorje in okolico v občinski sejni dvorani izpraševanje mopedistov, 28. in 29. decembra od 15 do 20. ure pa v pisarni AMD Trbovlje, dom Svobode II, za občino Trbovlje in Zagorje. AMD TRBOVLJE AKTIVA SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO, TRBOVLJE BILANCA NA DAN 31 XII. 1958 PAiSTVA Zap št Postavka A Osnovna sredstva L. Osnovna sredstva 2 Denarna sredstva osnovnih sredstev B Sredstva skupne porabe 8. Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 1 Skupna obratna sredstva D. IzloCena sredstva 8. Denarna sredstva rezervnega fonda In drugih fondov 7 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev B. Sredstva v obračunu In druga aktiva 4 Kupci ln druge tertatve 4 Druga ahttva Skupaj' Računovodja; Naroglav Mira Znesek iv Ono dim | £ap . Pt ist.fi v k *• ■ st iii.i-sek v ooo din) 526.322 A Vin obDovnlti *redstev . Sklad osnovnih sredstev 680.082 133.75V B Viri sredstev skupne oorah*- 2 Drugi vin osnovnih sredstev - C. Viri obratnih »redstev « Sklaa «kuone oorab« 261.912 > Rezervni sklad in drugi sklan 139.54 » Drug- viri sredstev '‘Mione oorabe 48.470 ' Sklad obratnih sredstev tt Vin sredstev r obrat-unu ln druga pasiva 1 Drugi vir obratnih sredstev 48 47« Rezervni sklar r. letev sklao i Viri nerazporejenil sredstev 587.67. •> Kratkoročni kredit za obiatns sredstva ,o DobavnelU in drug« ibveznosi 500.000 168.335 3.388.30‘i i Druea naslv* 3,557.247 5.196 MU rik upat 5.195.048 Predsednik upravnega rJbora-Lavrinšek Ivan '■■Upravnik: Srihar Slane 61. — Polonlca pa le ni bila pupol-noma mirna. Ko sta prišla komisar in oskrbnik na Mozolovino, nista dosti zvedela. Pač, trdna Poloničina vera, da Nande tega umora ni zagrešil, je prepričala tudi njiju. Poljak bi kaj rad zvedel o Nandetu,, a Polonlca mu ga je opisala tako, kot vsako zaljubljeno dekle opiše svojega fanta: lep, močan, postaven. Tako oskrbnikova slutnja ni mogla dobiti kako trdnejše opore. 62. — Najhuje je za Blažem žaloval Pavlek; saj mu je bil edini prijatelj. V svojem mladostnem izbruhu je napadel Polonico: »To Imaš zdaj! To je storil tisti zlodejevi Stajerc, za katerim laziš! Stric je vedel, da je rokovnjač. O, da bi ga jaz dobil v pesti« V srcu je prisegel kruto maščevanje. 63. — Ko se je spustil mrak, je prišel na parobek nad Mozolovino Tonček. Poslal ga je bil Nande s sporočilom Potoniti. Usedel se je v travo tn začel kresati s kresilnim kamnom. Ko Tonček vidi, kako Polonlca hiti proti njemu, mu v smehu uide: »Tri gip griv, to kresilo je pa kakor detelja za žrebeta'.*- Po-lonici pove, da jo bo Nande čakal ponoči vrh slemena pri borovcih. 64. - Nande jo je že čakal. Sedla sta pod borovec. Dekle se ga je oklenila z obema rokama in zajokala. Stisnil jo je k sebi in jo nežno pobožal pp iaseh. Zdaj jc bila popolnoma prepričana, da Nande pri stričevi smrti nima kaj opraviti. Obljubi) ji je. da pride čez dva dni ponjo in šla bosta proč od tod, daleč.., Molče jo je pospremil po stezi domov. m ŠEJK IZ KUVAJTA JE DVIGNIL V NEMČIJI OKROG 87 MILIJONOV KO SE JE PA OGLASIL PRI NEKI RIMSKI BANKI, SO GA TAM 2E ČAKALI POLICIJSKI AGENTI, KI SO GA ARETIRALI. V MUENCHENU SO GA OBSODILI NA DVE LETI IN POL ZAPORA Iraškega poslovnega človeka, ki se je Izdajal za šejka iz Ku. wattg In ki ae mu je s tem posrečilo dobiti od neke nemške banke 50 tisoč angleških funtov (okrog 87 milijonov lir), «o danes na nekem sodišču v Miinchenu obsodili na 2 leti in pol zapora. Gre za 30-letnega Abdullaha Salam-Saeeda, katerega podjetna kariera se je zaključila v Rimu, ko se je zglasil pri neki banki, da bi dvignil 60 tisoč funtov. Tedaj so ga aretirali. Na procesu je Salam Saeed priznal, da se je isdajal za šejka Addullaha sl Mubarak a! Sabah, šefa var. nastne službe v Kuwaitu, potvoril ime na potnem listu, hkrati pa je pojasnil, da je to napravil zato, ker mu je šejk dolgoval 160 tisoč angleških funtov za dve veliki palači, ki ju je on zgradil v Kuwaitu. Salam Saeed je povedal, da jo v aprilu leča 1958 predložit ponarejen potni list miinchen-ski podružnici »Deutsche Bank <, ki je poslala brzojavko »Bri-tish Bank of the Midle EasU v London. Le-ta Je odgovorila, SOVJETSKA IZNAJDBA 8«vjetska novinarska agencija TASS poroča, da so sovjetski znanstveniki iznašli nov steklen mikrokrl»*alni material, ki je močnejši od jekla in lažji od aluminija. da more »šejk« dvigniti do 50 tisoč angleških funtov, kar je Salam Saeed takoj storil pri podružnici »Deutsche Bank« v Niirnbergu. Nato se je z letalom odpeljal v Rim, hkrati pa je londonski banki poslal brzojavko, s katero se ji zahvaljuje za »dobro sodelovanje«-V brzojavki je tudi prosil- naj mu akreditirajo 60 tisoč funtov pri »Banco d: Roma«. Angleška banka pa je začela nekaj sumiti in je zato ukazala poizvedovat; v Kuwaitu. Tako je mogla ugotoviti, da resnični šejk ni nikoli odpotoval iz svoje dežele. Ko se je Salam Saeed zglasil pri rimski bank;, je namesto 60 tisoč funtov našel tam policijske agente, ki so ga že pričakovali. ŠOFER, KI JE PREPRIČAN, DA JE VOZIL PRIKAZEN Joao Gomes, po poklicu šofer taksija, je policiji odločno izjavil, da je s svojim avtomobilom vozil prikazen. Ta vest je zelo začudila tiste, ki so še pred dnevi bili na centralni policijski postaji. Ko pa so videli, v kakšnem stanju je bil Gomes in so pri tem mislili, da gre za blazneža, so mu svetovali, naj vzame kako pomirjevalno sredstvo. Doma pa je Gomes pripovedoval, kako so se razvijali dogodki. Pozno zvečer je sprejel v svoj tak6i neko plavolasko, na videz staro 30 let. k ga je prosila, naj jo pelje na drug konec mesta. Med potjo jo je dn mogel nadzorovati v ogledalu. Toda ko je pripeljal na določeno mesto, ni bilo v avtomobilu nikcga- več. * * * * v prvem trenutku je mislil, da je ženski postalo slabo in da je NESRAMNO IZKORIŠČANJE BRATOVE BOLEZNI Vojnega povratnika Alfonsa Masso, ki prejema zaradi duševne bolezni, ki jo je dobil med vojno, nad 60.000 Ur po- kojnine, sta imela njegova se- stra in brat več kot ®ho leto zaprtega v svoji hiši v Castel- lammare di Štabi a. Bala sta se nannreč, da bi brata odpeljali v bolnišnico za duševne bolezni in bi onadva j^otem ne imela nič od bratove pokojnine. Pred dnevi pa »o v hišo vdrli agenti javne varnosti s katerimi so prišli bolničarji iz bolnišnice za duševne bolezni. Našli so Alfonsa Masso v kuhinji, ki je bila spremenjena v zapor; namesto vrat v kuh njo je bila železna mreža. Massa je bil v zelo žalostnem stanju ter je brez obleke ležal na neki slamnjači. Dajaj je znake neuravnovešenosti in so ga z-ato bolničarji oblekli v pris Ini jopič ter ga pripeljali v bolnišnico za duševne bolezni. Sestro in brata pa so aretirali in naznanili scdni oblasti. zdrknila pod sedež; takoj je izstopil, da bi ji pomagal. Toda z velikim začudenjem in z nekim strahom je ugotovil, da jr bi’ avtomobil dejansko prazen. Ko so ga zaslišali, je izjavil, da med vožnjo ženska nikakor ni mogla izstopiti, ker bi sicer n.oral slišati ropot vrat. Joao Gomes je še pojasnil, da je katoličan in zato ne ve, kakšne zaključke naj bi napravil iz tega; toda dodal je z gotovostjo: »Prepričan sem, da sem v ta. ksiju vozil prikazen«. SAM SEBE JE ISKAL Predrzno pustolovščino si je pred desetimi leti dovolil neki indoneznjski kaznjenec Sam Paka, ki je ušel iz kaznilnice. Poa drugim imenom je vstopil v službo policije in napravil lepo kariero. Postal je predstojnik policijskega oddelka za pobegle kaznjence na področju di-strikta Kampang. V tej službi je mož med drugim začel tudi sam sobe iskati s tiralico, toda neki jetniški čuvaj ga je spoznal in tako je moral spet nazaj v ječo, da odsluži odmerjeno kazen. TELEVIZIJA NAMESTO MAŠE V dveh angleških mestih, Boltonu in Rochdala, 6o v preteklosti živeli bogaboječi ljudje, ki so pridno zahajali k maši 'in kili aktivni v cerkvenih in civilnih skupinah. Zadnja leta so cerkve vedno bolj prazne. Preiskava je ugotovila, da verniki sedijo doma in gledajo televizijo. Mnenje dušnih pastirjev je, da je televizija peklenska iznajdba, ki vodi vernike v pohujšanje in pogubljenje. OBLEKA, KI SE NE MAŽE Iz silikonskih snovi z dotat-kom tankih kovinskih vlaken so Francozi izdelali novo tekstilno blago, ki se ga ne prime niti maščoba niti barva. — Nova obleka se ne mečka. Vse mastne madeže je s te tkanine mogoče odstraniti z navadno vodo, posušeno barvo pa s ščet. ko. Zg sedaj se nov0 blago še ni uveljavilo, ker je štirikrat dražje kot običajne tkanine. BURJO BODO PREMAGALI Novorosijsk je mesto na jugu Sovjetske zveze,- Leži ob črnomorski obali, njegova povprečna letna temperatura pa je le šest desetink stopinje n'ižja kot v Madridu. Ce bi ne bilo ledene burje, hladnega severovzhodne, ga vetra, bi mesto lahko postalo lepo letovišče. Posebna odprava sovjetske znanstvene akademije je vrst0 let proučevala to burjo in ugotovila, da se v gorski kotlini prve zimske mesece naberejo gmote hladnega zraka, ki prihaja od severa. Ta arak potem sili v dolino, kjer je mesto. Ve. ter včasih ruva drevje, razkriva hiše in meče na obalo manjše ribiške ladje. Znanstveniki pravijo, da bi v planinah zvrtali poseben predor, po katerem bi odtekal hladni zrak. Razen tega bi uredili zgoščene gozdne pasove in na severovzhodnem robu Novo-rosijska posadili drevje v širokem pasu. , SPOR OKROG ZDRAVILA Profesor psihologije na medicinski fakulteti illinoiske državne univerze dr. Andrew Ivy je pojasnjeval učinkovitost krebiozena v boju proti raku. Dr. Ivy je govoril na sestanku 550 o*eb v koledžu Hunter. Iz filmskega albuma PRIZOR IZ ANGLEŠKEGA FILMA »MALA BALERINA« 2e od lota 1951 dr. Ivy trdi. da je krebiozen učinkovito zdravilo, da je pomagalo mnogim bolnikom, ki so imeli ra. ka, drugim pa je podaljialo življenje. Ameriška medicinska zveza trdi, da krebiozen nima nobe ne dokazane vrednosti pri zdravljenju raka. Spor okrog tega zdravila traja že osem let. Krebiozen je iznašel jugoslovanski zdravnik dr. Stevan Durovi- ki je najprej živel v Argentini, zadnja leta pa živi v Združenih državah, Dr. Zhiro-vič ne želi razkriti, kako pridobiva krebiozen. Dr. Ivy je rekel, da je tajnost pridobivanja krebiozena v soglasju z ameriškim sistemom svobodnega podjetništva. VSAK IMA SVOJEGA »KONJIČKA« Ljudski pregovor pravi, da Ima vsak« tel, svoje veselje. Tako J* moral tudi George B. Lake iz Sy-dneya v Avstraliji plačati občutno denarno kazen, ker Je nekega policista pretepel In ga ogrizel, potem pa se Je branil, ko so ga prijeli. Ko so ga pripeljali pred sodnike, Je Izjavil: »Moje veselje Je, da jezim policaje!« NERODNA ZAMENJAVA V Taipehu na Formozl, so morali z zakonskimi predpisi zloglasne lokale prisiliti, da so rdeče svetilke nad vrati zamenjali z zelenimi. Oblast Je bila prisiljena, napraviti ta korak, ker so tudi nad policijskimi stražnicami visele rdeče svetilke In Je tako prišlo do »nerodnih« zamenjav ,.. POMOČ PRIPADNIKOV JLA OB LETOŠNJI ŽETVI OD TU IN TAM S. 0. S.! Neka knjigarna v Miinchenu je prejela od neke mlade žene ekspresno pismo, v katerem piše naslednje: »Prosim, pošljite mi takoj kuharsko knjigo za pripravo divjačine. Moj mož je ustrelil zajca.« TRDNO SPANJE Strojevodja na neki lokalni železnici na Bavarskem se ie silno ustrašil, ko je moral ustaviti vlak. Zdelo se mu je, da je nekega človeka povozil. Ko je zlezel z lo- komotive. Je opazil, da med tračnicami mirno spl neki mladi moški, ki se ga Je hudo »nalezel«. Niti ropot drvečih koles niti cviljenje zavor nista fanta zbudila. Za to je moral poskrbeti šele strojevodja. NEVARNA ZABAVA V MarselUesu v Franciji živeči Olivier Mouismaire Je imel to veselje. da je rad oponašal razne ptičje glasove. To svojo strast Je prinesel tudi v bolnišnico, in tamkaj je neke noči oponašal sovo. Skovikanje sove pa je nekega bolnika, ki zaradi tega ni mogel zaspati, tako ujezilo, da je vzel revolver In ustrelil, da bi nadležno ptico pregnal. Pri streljanju je krogla zadela Olivierja Mouisma-Ira v desno ramo. Ta Je sklenil, da bo v bodoče oponašal ptiče samo podnevi. ANGLEŽINJE SO DRUGAČNE Mladi nemški študenti, ki so preživljali svoje počitnice v Angliji, so sc bridko pritoževali, da so dobivali na plesu od angleških deklet »košarice«, ko so jih prosili za ples. Neki Anglež pa je pojasnil, zakaj se je to zgodilo. »Nemški študenti imajo navado«, je dejal, »da strumno in resno korakajo proti dekletu, udarijo s petami skupaj in se globoko priklonijo, preden prosijo za ples. Ta običaj Pa angleška dekleta splaši.« DOLGO SO GA LOVILI V Noblestovvnu v Pensilvaniji (ZDA) je mnoliča ljudi tekla po ulicah In tulila. Iskala je nekega PhiUpa Magerja. ki je bil osumljen tatvine. Ljudje ga dolgo niso našli. Potem pa ga je nekdo vendarle odkril: mož Je tekel v množici zasledovalcev... SAM SEBE JE NAZNANIL Sef policije v Ringkoepengu na Danskem je sam sebe zalotil, da ni upošteval prometnih predpisov in je « tem povzročil težave v prometu. Zaradi tega je naročil svojemu namestniku, ki se je vozil z njim, naj ga takoj naznani. Mož je potem sam sebe obsodil na kazen 60 kron. LETNI ODDIH V ZAPORU Ameriška kaznilnica Beaver Hill Je prejela od svojega nekdanjega kaznjenca Howarda Brinksa, ki se je po odpustu Iz kaznilnice poboljšaš ter postal s časom ugleden meščan, v katerem proel, če kaznilnica dovoli, da svoj tritedenski letni dopust preživi v Ječi. »Nikjer se nisem počutil tako prijetno kot pri vas,« pravi v svojem pismu. »Zgodnje vstajanje zjutraj, urejeno življenje, nadalje to, da pri vas ni nobenega hrupa In divjanja, md je bilo všeč kot nikjer drugje. Za stanovanje ln hrano vam rad plačam dnevno 2» dolarjev,« 4500 metrov naftovoda Koneo prihodnje pomladi bodo začeli na terenu Poljske, po katerem bodo položili naftovod, ki bo po njem prihajala nafta I* Sovjetske zveze, z deli. Nafta Je namenjena za potrebe Poljske In Dr Nemčije. Naftovod v dolžini 4.500 km bodo gradili! Sovjetska zveza. Poljska, DR Nemčija, Češkoslovaška in Madžarska. Naročajte se na »Zasavski tednik« POROČIL SE 30 Z ENAJSTO 2EN0 Milijonar Manville, ki ima 65 let, se je prvi5 poročil pri 17 leiih - Ločitve so ga stale nad 750 milijonov dinarjev Ameriški milijonar Tommy Manville je izjavil, da se bo v kratkem poročil. To bo že enajstič. Ima 65 let. Nevesta je 20-letna Nemka Christina Erdlen, ločenka in mati hčerke, ki ima 20 mesecev. V Združenih državah živi že tri leta. Tommy Manville se je prvič poročil pri 17 letih. Njegova prva žena je bila baletka iz ansambla »Ziegfield Follies«. Ta zakon je trajal 11 let. Od tedaj se je ločil devetkrat. Osma žena je izgubila življenje pri neki avtomobilski nesreči v letu 1952. Domnevajo, da so ločitve stale Manvilla nad 1,250.000 dolarjev (nad 750 milijonov din!), toda ne ve se, koliko mora plačevati vsem svojim bivšim ženam. Njegova deseta žena Pat Gaston se je ločila 25. novembra 1957, po komaj sedmih mesecih zakona. . ‘M i N V HAI.J41 KV ■/.. j Skrivnost 0 dveh bratov »Leslie se še vedno udaja iluziji, da je bogata dedinja,- je dejal njen biat hladnokrvno. »Mislite, da bi moja sestra dovolila takšne poskuse? Sest tisoč funtov! To je zame trenutno precej velika vsota! Ko so Blacka Satina v Draytcnovem handicapu skrajšali za celo glavo, sem jaz izgubil trikrat toliko! Edino, kur mi še preostane je, da pospešim poroko.« /»Ni mogoče s posestvom v Yorkshireju ničesar doseči?« Arthur je spačil obraz. »Kupčija bi mi vrgla dvajset tisoč funtov, kajti prepričal sem se, da je v zemlji močan sloj premoga, toda drugi sin — vrag naj ga vzame! — mi je kupčijo preprečil.« Dolg molk. »In sedaj?« je vprašal Gilder. »S svojo iznajdljivostjo sem prt kraju,« je zamrmral Gine. »Veste morda vi kaj pametnega?« »Dovolite mi pet minut časa, da premislim,« je odgovoril predstojnik pisarne in se umaknil iz razkošnega prostora. Ko se je vrnil v svojo pisarno, mu je stenotipistinja izročila neko pismo, ki je bilo nanj naslovljeno, napisala pa ga je pisanja nevajana poka. Pričel je brati: »Njegova Visokost študira noč in dan neko knjigo, ki jo je dobila prefbiji teden iz Nemčije in ki mora bili zelo stara. Črke so namreč tako zamotane, da nisem n'rgel prebrali niti njenega naslova. Tudi londonski antikvariat mu je poslal načrt prejšnjega fo»sawayskega gradu. Mr. Al-ford je prodal faimo ■ Red Mr. Leonerdu (tu se je Gilder nasmehnil) za 8.500 funtov. Mlss Gine je prišla včeraj na čaj, na‘o, nato pa odšla s svojim zaročencem v park na sprehod. Mnogo govorijo o .Črnem opatu'. Prvi ga je videl Thomas Elvin, malo prismuknjen sin kravjega pastirja, nato pa kramar Cartwrlght, obakrat pri razvalinah. Kupec posestva York-shlre je bil dvakrat na nasvet Mr. Alforda odklonjen. Ko sem serviral čaj. Je Vord Chelford izrazil željo-, da bi bila poroka oktobra, miss Gine pa je dejala, da bi ji bila poroka ljubša po božičnih praznikih. Potem je M. Alford predlagal, da bi se ureditev premoženjskega vprašanja prepustila notarjema Sampor & Howard, ki sta take posle opravljala že za umrlega lorda CheJforda, toda njegova Visokost je za to določila Mr. Arthura Gine ja. Več nisem mogel slišati, ker me je Mr. Alford odslovil. Miss Wenner, prejšnja tajnica, je včeraj prispela iz Londona, vendar je Mr. Alford ukazal, da ne sme prestopiti praga našega gradu...« Se o drugih stvareh manjšega pomena je poročal vohun Fabrianu Gilderju, ki je imel še nekaj minut opraviti pri svoji pisalni mizi, potem pa se je spet vrnil v pisarno svojega šefa. »Kaj imate?« je vprašal Gine, ko mu je uslužbenec predložil neko listino. »Šestmesečna menica za sedem tisoč funtov. Pripisal sem tisoč funtov več, kot jih trenutno potrebujete. Z vašim in s podpisom lorda Chelforda postane menica suh denar.« »Tega... tega ne tvegam,« se je upiral odvetnik. »»Saj mu ni treba nositi na nos, da gre za podpis menice. Recite mu kar koli — saj ste iznajdljivi! Ali pa mu recite, da potrebujete njegov podpis, da rešite kakšen kos zemlje vaše sestre hipoteke.« Gine se ni mogel odločiti in podpisati. »In kaj bo tedaj, ko menica zapade?« »V šestih tednih bo mož oženjen. Ce se vaš položaj medtem ne bo izboljšal, bo moral stvar prikriti in plačati. Nobenih pomislekov, mladi prijatelj! Saj vidite, da ste na robu prepada. In če zlomi vas, potem tvegam svojo eksistenco tudi jaz« »Toda vaš položaj je boljši kot moj,« je godrnjal njegov delodajalec, ko je segel po peresu, da podpiše. »Ker imam manjše izdatke!«« »Mogoče ml lahko vi posodite ta znesek?« »Lahko, toda jaz znam z denarjem drugače ravnati kot vi. Ce bi vam ga posodil, bi bil moj denar slabo naložen.« mu je dejal Gilder brezobzirno. Ko je za nekaj minut odšel iz pisnrne, se je spet vrnil tn vrata previdno zaprl. »Poznate miss Wenner?« je vprašal potihoma. »Da. Kaj pa želi j« »»Rada bi z vami govorila o neki stvari. Ali je morda... hm, kakšna izmed vaših prijateljic?« Arthur je odkimal. »Ne, Spoznala sva se v Fossawayu — bila Je Chelfordova tajnica. Ali ne morete poizvedeti, kaj hoče,« »Poskusil sem že, a brez uspeha. Ali naj Jo odslovim?« Arthur Gine je nekaj trenutkov pomišljal. »Boljše je, če ne. Pripeljite ml Jo!« Takoj nato ga Je Mary Wenner pozdravila ln mu zaupno pokimala. »Prijetno svidenje! Vsakokrat, kadar vas srečam, ste lepši!« Ta poklon se je zdel mladi dami sam po sebi razumljiv. Sedla je kraj pisalne mize. »Bila sem v Foesawayu,« Je začela. »Vi, neumnica! Mislil sem, da ste stvar že pokopali. Sedaj morate biti pametni in pridni, kajti Chelford bo poročil mojo sestro.« »To me ni presenetilo — saj sem vendar videla, kako spletate mrežo!« Položila je roke na njegove rame. »Arthur, sita sem tipkanja! Razen tega bi rada prisolila zaušnico temu nesramnemu Dicku Alfordu. 2e enkrat me je postavil pred prag, ko sem napravila nekemu možu ponudbo — sedaj pa tvegam to drugikrat. Povejte mi, ali se midva nisva vedno dobro razumela?« Gine jo je osuplo pogledal. »Arthur, ne odklanjajte moje ponudbe! Poročite me in prinesla vam bom doto, ki preseRa premoženje vaše sestre.« Mož jo je gledal s strmečimi očmi. Mary je prikimala. »Poročite me in jaz vam bom pokazala mesto, Kj«’ ieži --atnajst ton zlata.« 8. Petnajst ton zlata! Dva In pol milijona funtov šterlingovl Arthur Gine ni upal verovati svojim ušesom. Toda razgret obraz in bleščeče oči mlade plavolaske so Izdajale, da dekle misli resno. »Petnajst ton zlata! Mary, alt ste znoreli?« »Znorela...? Kmnlu boste svoje mnenje spremenili. Našla sem namreč chelfordski zaklad!« Mož je z vso težo padel na stol. fJJegove oči so visele na njenih in strmele. Ni in ni mogel verjeti. »Neumnost!« je končno izbruhnil. »Chelfordskega zaklada ni! Ker ste tako dolgo delali s Harryjem Chelfordom. ste sedaj znoreli z njim še vi!« »Mislite? Vsekakor drž), do me Je ta človek pital tri leta od jutra do večera s to zadevo .da ne morem več videti nobenega pergamenta, ne da bi se mi vzdignilo. Toda nekega dne je prispela iz londonskega antikvariata pošiljka starih nnfrtov Chelfordburyja in Fos,sawuja, in ker nisem imela drugega delo — Harry je bil na potovanju — sem pričela načrte urejevati: na tretjem sem opazila nekaj, da so se mi Izbuljile oči.« »In kaj Je bilo to?« je poizvedoval Arthur kolikor mogoče z ravnodušnim glasom. Gledala ga Je mirno in se smehljala. »Preden bom to izdala, se mora še marsikaj zgoditi. Arthur, če vam darn zaklad ali del njega, ali me boste potem poročili?« »Ze za pol milijona bi sc oženil z vami. pa če bi bili najgrša ženska na svetu. Nnmeslo toga pa sle zalo dekle...« »Prihraniva te poklone za pozneje,« Je rekla tn Izvlekla Iz ročn« torbice neki papir. Toda, če Je on pričakoval, da mu bo Izdala skrivnost cheldfordskeg* zaklada, se je zmotil. ________________ (Dalje prihodnji« Stumjska KNjiZNIOA V CELJU