GLASILO DELOVNIH LJUDI OZD GIP GRADIS Leto XXIV Ljubljana, junij 1982 štev. 290 Franjo Bratovščak in Silvo Puhman — najboljša zidarja v Sloveniji Nisva gledala na čas, ampak na kvaliteto... Ala letošnjem republiškem tekmo-VQnju proizvodnih delavcev vgradbe-niŠtvu sta bila v Gradisu vsekakor ju-naka dneva Franjo Bratovščak in Silvo Puhman, ki sta osvojila prvo ^esto med zidarji. Priznati je treba, da to še zdaleč ni postavno, saj se je za ta naslov borilo lepo število tekmovalcev. Čeprav 'tQ po času druga opravila svojo na-°So (zidanje vmesne stene), sta bila P°kvaliteti daleč najboljša, kar jima je Pdneslo zasluženo prvo mesto. Na Uglasitvi rezultatov nista skrivala 7Qdovoljstva. Franjo Bratovščak je še l?red razglasitvijo rezultatov dejal, da l>na občutek, da sta dobro opravila Vl>oje delo. Menil je, ko je videl ostale Umovalce pri delu, da bi se lahko Uvrstila vsaj na drugo ali tretje mesto. ■ To ni neskromnost, ampak poznavanje svojega poklica. Ni kaj, Franjo ve, kakšen mora biti kvaliteten zid. Komisija, ki je strokovno pregledala opravljeno delo, je ocenila delo naših zidarjev Bratovščaka in Puh-mana z najvišjo oceno. Seveda je bil uspeha vesel tudi njun mentor Zlatko Koren, ki ima nemalo zaslug pri tem. Vsi trije so se veselili, pa tudi nam je bilo prijetno. Stiskov rok in čestitk ni bilo konca ne kraja. Znani in neznani delavci so jima čestitali, kajti ni lahko biti najboljši med dobrimi. Pridružimo se čestitkam še mi z željo, da bi tudi drugim tekmovalcem na prihodnjem proizvodnem tekmovanju uspel tak podvig. FRANJO ŠTROMAJER h*- Miro Primorec in Bruno Benje z zmagovalcema med zidarji Franjem Bratovščakom in Silvom "•'•Banom Iz 1. seje predsedstva Konference OOZS Prva seja predsedstva konference OO ZS GIP Gradis je bila 6.5. letos. Na seji so bili konstituirani organi konference OOZS. Za predsednike komisij in svetov pri konferenci OOZS so bili izvoljeni: komisija za standard zaposlenih in varstvo pri delu — Jože Lorenčič, komisija za šport in rekreacijo — Jernej Jeršan, komisija za kulturo in izobraževanje — Ivanka Golob, komisija za izvajanje nagrajevanja po delu — Janez Raušl, svet za razvojno politiko in planiranje — Janez Kratner, svet za razvoj samoupravljanja — Jože Grobler in svet za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke — Janko Štok. V zvezi s sklepi konstitutivne seje je bil sprejet sklep, da bo predsedstvo na naslednji seji obravnavalo tudi vprašanja organiziranosti sindikata v delovnih enotah v tujini. V ta namen je treba pripraviti posnetek obstoječega stanja sindikalne organiziranosti v tujini ter predlog organizacijskih predpisov, ki bodo v prihodnje urejali to področje. V mesecu septembru, po končani sezoni, bo predsedstvo konference celovito obravnavalo problematiko letovanja delavcev (poslovanje počitniških domov, penzionske cene, razporeditve kapacitet, regresiranje ipd.). Tov. Stane Uhan, direktor APS, je predsedstvo konference informiral o gospodarskem položaju v Gradisu, ki ni rožnat. Predvsem je izpostavil tozd SPO, ki ima po periodičnem obračunu za prvo četrtletje izgubo in tozd OGP, ki je negativen po določilih 46. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. Vsi postopki za odstranitev motenj v poslovanju obeh temeljnih organizacij že potekajo. Dogovorjeno je bilo, da se organizira razširjen sestanek predsednikov družbenopolitičnih organizacij, na katerem naj bi obravnavali vprašanji gospodarskega položaja in nagrajevanja v Gradisu. Predsedstvo je potrdilo predlog dobitnikov zlatih, srebrnih in bronastih plaket konference OOZS GIP Gradis. Na koncu so se delegati predsedstva konference OO ZS seznanili s predlogi možnih kandidatov za člane občinskega sindikalnega sveta Ljubljana Moste-Polje, za delegate Meščansko društvo kad rovi kov v Gradisu Že skoraj pet let obstaja v občini Ljubljana Moste-Polje društvo kadrovskih delavcev, ki ga v tem mandatni dobi vodi tovarišica Helena Kranjc iz In-dosa. Gradis je bil med ustanovitelji tega društva, zato imamo v vsaki mandatni dobi v izvršilnem odboru po enega člana. Seje društva so večinoma organizirane na sedežih meščanskih delovnih organizacij. Tako je bila majska seja društva kadrovskih delavcev v Gradisu v delovni skupnosti skupnih služb. Na dnevnem redu je bilo informiranje v temeljnih in delovnih organizacijah, izobraževanje delegatov, družbenopolitičnih delavcev in strokovnjakov ter problematika delovanja sisov v naši občini. Društvo kadrovskih delavcev Ljubljana Moste-Polje organizira vsako leto tudi strokovni izlet. Tako so bili člani društva 17. junija v Železarni Štore, ker imajo pri njih dobro organizirano izvajanje vzgojno-izobraževal-nega programa, proizvodnega dela in delovne prakse. Ogledali so si tudi proizvodnjo v sami Železarni Store. 10. kongresa ZSS iz občine Moste- in športno-rekreacijsko dejavnost, Polje in za delegate 9. kongresa ZSJ. ter da bi morala vsaka izmed nasto- Informirani smo bili tudi o tem, da je pajočih delovnih organizacij poslati na gradbišču v Iraku odprt klub za v njihovo knjižnico večje število družbeno, informacijsko, zabavno knjig in časopisov. C. P- Zasluženo priznanje ------ Lojze Cepuš — dobitnik Kavčičeve nagrade Na svečani akademiji ob dnevu gradbincev v Mariboru je slavnostni govornik Marjan Orožen, predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, uvodoma dejal: »Na svoje delo ste lahko ponosni. Toda to je tudi obveza. Zato je prav, da ob takšnih prilikah ne le obujamo spomine na preteklost, ampak tudi stvarno in objektivno ocenimo naš položaj in naloge, ki nas čakajo. Slovensko gradbeništvo mora v bodoče kot del združenega dela ustvariti možnosti za to, da bodo imele mlade generacije delo in zaposlitev. Danes smo lahko ponosni, da imamo na področju gradbeništva kadre in zmogljivosti, s katerimi se lahko pojavljamo na zahtevnih tržiščih v Evropi, v arabskem svetu, na Bližnjem vzhodu pa tudi drugod.« V mislih je imel predvsem izobraževanje kadrov, ki v času uvajanja novih tehnologij dobiva vse večji pomen. Prav zaradi tega so na svečani akademiji podelili tudi Kavčičeve nagrade, ki jih gradbinci podeljujejo za uspehe na področju izobraževanja v gradbeništvu. Kavčičeve nagrade so prejeli Lojze Cepuš, Darinka Battelino m Janez Duhovnik. Vsi, ki poznamo našega Lojzeta, vemo, daje prišlo priznanje v prave roke. . Dolgo vrsto let že dela na področju izobraževanja ne samo znotraj delovne organizacije, ampak tudi na republiški m zvezni ravni. Ni ga delavca Gradisa, ki se je izobraževal ob delu, ne da bi šel skozi njegove roke. K posamezniku zna strokovno pristopiti, za vsakega pa ima tudi prijazno tovariško besedo. Odveč bi bilo, če bi prepisal še obrazložitev nagrade. To je za nas Gradi-sovce nepotrebno. Že samo ime Lojze pomeni v »Gradisovem prevodu« izobraževanje in nenehno skrb za delovnega človeka. Vse to ima vedno pred sabo. Čestitki, ki so mu jo pri podelitvi visokega priznanja izrekli delegati na akademiji, se pridružujemo prav vsi člani Gradisove družine-Hkrati smo ponosni, da je med nami človek, ki uživa ugled tudi izven delovne organizacije. Vse to pa si je pridobil s trdim delom, samoodrekanjem in nenehnim lastnim izobraževanjem. Vse te vrline sedaj prenaša na mlajše rodove in prav zaradi tega si je Kavčičevo nagrado tudi resnično zaslužil. Franjo Štromajer Lojze Cepat sprejem Kavčičevo nagrado J I Obseg del je vedno manjši______________________ V tem kratkem zapisu so prikazani rezultati, ki smo jih dosegli v Gradisu v štirih mesečih poslovanja. Dosežene rezultate primerjamo z lanskimi štirimesečnimi dosežki in načrtovanimi vrednostmi. V aprilskem obračunu je na razpolago precej manj podatkov kot jih vsebuje periodični obračun. Slika o delitvi dohodka ne more biti izdelana čisto natančno, saj se nekatere obveznosti iz dohodka računajo le vsake tri mesece, v vmesnih mesecih pa se plačuje le akontacija. Za natančnejši prikaz obveznosti se te akontacije v izračunih upoštevajo. Obseg poslovanja Ob koncu- meseca aprila je bila vrednost proizvodnje 2623 milijonov dinarjev in je presegla vrednost tz leta 1981 nominalno za 15%, z upoštevanjem porasta cen za 27 % pa se je vrednost proizvodnje realno zmanjšala za 9 %. Po odbitku obrtniških del (532 milijonov dinarjev) *n izdelavnih storitev drugih (210 milijonov dinarjev) je znašala vrednost lastne proizvodnje 1881 milijonov dinarjev. Nominalno je večja za 13%, realno pa nižja za 11%. Poprečno smo na mesec obračunali 470 milijonov dinarjev lastne proizvodnje. Če bi potekala gradnja enakomerno skozi vse leto, bi morali ysak mesec obračunati za 574 milijonov dinarjev lastne proizvodnje, da bi dosegli planirano vrednost 6882 milijonov dinarjev. Vemo pa, d a so v mesecih, ki so pred nami, obračuni precej višji kot prve zimske mesece. Opravljeno je bilo 4020 tisoč efektivnih ur pri poprečno 6682 zaposlenih delavcih. Delavec je poprečno opravil 150 efektivnih ur na mesec (lani 147). Število zaposlenih delavcev se je zmanjšalo za 6%, število opravljenih efektivnih ur za 4%. Produktivnost, izražena z vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro, je 468 dinarjev. Lani je bila 400 dinarjev. Nominalno se je produktivnost povečala za 17 %, realno pa je manjša za 20 %! Za leto 1982 načrtujemo produktivnost v višini 586 dinarjev. To vrednost dosegamo z 80%. Realiziranih ur smo obračunali 4553 tisoč, to je za 3 % manj kot lani. Celotni prihodek in dohodek Po štirih mesecih dela smo dosegli 2693 milijonov dinarjev celotnega prihodka, to je 28 % več kot lani in dosega načrtovanega s 27 %. Materialni stroški so se prav tako povečali za 28%, medtem ko je amortizacija zaradi novih predpisov in amortizacijskih skupin večja za 99 %. Doseženi dohodek je 857 milijonov dinarjev. Povečal se je za 21 % in dosega 30 % načrtovane vrednosti. Obveznosti, ki se pokrivajo iz dohodka, so večje za 14 % in znašajo 275 milijonov dinarjev, Pogljemo nekatere najpomembnejše sestavine celotnega prihodka (v milijonih dinarjev) ^Slavina I— -IV 81 % GN 1982 % 1—IV 82 I- % I- -IV 82 I—IV 82 -IV 81 GN 1982 ^-elotni prihodek 2.112 100 10.023 100 2.693 100 128 27 Materialni stroški 1.350 64 6.772 68 1.724 64 128 25 Amortizacija 56 3 354 3 111 4 199 31 dohodek 706 33 2.897 29 858 32 121 30 Obveznosti 240 11 835 8 275 10 114 33 ^sti dohodek 466 22 2.062 21 583 22 125 28 Osebni dohodek 312 15 1.349 14 383 14 123 28 ystanek tistega dohodka 154 7 713 7 200 8 130 28 Čisti dohodek v višini 583 milijonov dinarjev lahko v tem času razdejo le na osebne dohodke in osta-čistega dphodka. Za osebne dogodke smo do sedaj namenili 383 bilijonov dinarjev ali 14% celotna prihodka. Osebni dohodki so Gibanje vseh sestavjn celotnega Pohodka je dokaj enakomerno, še Posebej enakomerni so odstotki d frcanja planiranih vrednosti. Osebne dohodke razporejamo v radisu v skladu z merili, sprejetimi v gospodarskem načrtu. Merila in de- ® Povečali za 23,8 % in dosegajo 48% načrtovane vrednosti. litev osebnih dohodkov v TOZD so odvisna od uspeha TOZD, to je od D/ph (dohodka na pogojno uro). Po štirih mesecih dela štiri temeljne organizacije niso dosegle takega dohodka na pogojno uro, da bisi z njim zagotovile realizirane osebne dohodke. Ostanek čistega dohodka je 200 milijonov dinafjev. V aprilskem obračunu so tri TOZD prikazale negativni ostanek čistega dohodka: TOZD Gradnje Ptuj —1,9 milijona dinarjev (ima zelo veliko neplačanih del), TOZD OGP Ljubljana — 0,6 milijona dinarjev in TOZD SPO Ljubljana — 30,6 milijona dinarjev. TOZD OGP Ljubljana in SPO Ljubljana sta izkazovali izgubo oziroma motnje v poslovanju že ob periodičnem obračunu in sta izdelali program ukrepov: za odpravo motenj v poslovanju. Še nekaj podatkov Dohodek na delavca se je povečal od 102 tisoč dinarjev lani na 129 tisoč dinarjev letos, to je za 26%. Čisti dohodek na delavca: lani 67 tisoč dinarjev, letos 88 tisoč dinarjev — 30% povečanje. Najpomembnejši kazalnik uspeha je D/ph (dohodek na pogojno uro). Dosegli smo 86,56 dinarjev D/ph — lani 70,99 dinarjev, kar pomeni, da se je D/ph povečal za 22 %. Planirana vrednost tega kazalnika je 94,49. Trenutno jo dosegamo z 92%. Osebni dohodek na pogojno uro je 38,63 dinarjev. Povečal se je za 23% in dosega z 88% načrtovano vrednost 44,00 dinarjev. Za prve štiri mesece znašajo izplačani neto osebni dohodki na uro 65,75 dinarjev, na mesec pa 11.476 dinarjev. V primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu so se povečali za 28 %. V letu dni so se življenjski stroški povečali za 27 %, tako da so naši realni osebni dohodki ostali na nivoju lanskih. ZORA VEHOVEC Finišer K-6 praktično preizkušen Delavci Kovinskih obratov iz Maribora so slavili veliko zmago. Strokovnjaki Nigrada so preizkusili njihov finišer-stroj za polaganje asfalta. Čeprav je prvi poizkusni izdelek že dalj časa narejen, je služil do sedaj le kot razstavni eksponat. Pred kratkim pa so z njim položili prve metre asfaltne prevleke. Fini-šer-K-6 je delo domačih Gradisovih rok. Samo 8% sestavnih delov je. uvoženih, pa še te nameravajo v prihodnje nadomestiti z domačimi. V gramoznici Nigrada so v prisotnosti projektantov, predstavnikov banke, investitorja in drugih gostov položili prve metre asfaltne prevleke. Strokovnjaki, ki so si ogledali asfaltiranje,t rdijo, da finišer v ničemer ne zaostaja za podobnimi tujimi stroji. Rezultati polaganja (ravno-memost, zbitost in debelina asfalta) so nadpovprečno dobri, kar potrju- jejo rezultati, dobljeni pri atestiranju. Stroj ima že širšo delovno površino --8 m, kar so načrtovali šele za prihodnje leto. Tako praktično dosežejo večjo vgradijivost, kot je mogoče dovažati asfalta. V kratkem bodo dokončali še dva taka stroja, na katera kupci že težko čakajo. Do sedaj smo te stroje uvažali in uporabljali prepotrebne devize, za njihov nakup. Poleg asfaltnih baz, ki jih v Kovinskih obratih Maribor že izdelujejo, je finišer K-6 izpopolnil vrzel v tej zvrsti gradbene mehanizacije. Inovacijska dejavnost v Kovinskih obratih s tem še ni zaključena. Načrtujejo še nove stroje, ki bi nadomestili drage uvožene. Čestitke veljajo vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri načrtovanju in izdelavi stroja za asfaltiranje. FRANJO ŠTROMAJER Finišer preizkušajo strokovnjaki Nigrada Skupščina sindikata delavcev gradbeništva Slovenije Priznanja zaslužnim V Sloveniji je bilo med gradbinci predvsem v zadnjem obdobju vloženega precej napora za večjo industrializacijo gradnje in boljšo opremljenost, ki pa v tem trenutku Željko Humer, dosedanji predsednik skupščine sindikata delavcev gradbeništva Slovenije kaže, da je po obsegu prevelika. V tehnološkem pogledu naši delavci obvladujejo največje zahteve in najnovejše dosežke, k temu pa je treba dodati še vrsto lastnih dognanj. Veliko novega je tudi v proizvodnji in uporabi gradbenih materialov, kar vse bi moralo dati boljše rezultate v sami učinkovitosti in vrednosti dela, ko bi te dosežke optimalno izrabili. Da tega ne dosega- . mo, je vrsta vzrokov v nas samih, kajti nova tehnološka dognanja niso dovolj izražena v organizaciji dela in v zagotavljanju ustreznih materialnih in drugih pogojev, ki bi omogočali optimalne rezultate,« je dejal v uvodnem poročilitpredsednik republiškega odbora Željko Humer na skupščini sindikata delavcev gradbeništva Slovenije v Mariboru. Skupščini so prisostvovali tudi podpredsednik Miro Primorac, predsednik Mestnčga sveta ZSS Maribor, Slavko Uršič, predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen in predsednik zveznega odbora gradbenih delavcev pri ZSJ, Jovan Nikinovič. Na tridesetih sejah republiškega odbora v preteklem mandatnem obdobju so se zvrstile domala vse pomembne aktivnosti — od problema- '• tike zaposlovanja, razprav o pridobivanju in razporejanju dohodka, oblikovanja cen v gradbeništvu, pa vse do zelo konkretnih razprav v OZD, ki so poslov na leta zaključila z izgubo. To usmeritev aktivnosti so zapisali tudi v programske smernice. Poglavje zase je bila razprava po poročilih. Bilo je veliko razpravljalcev, vsi pa so nakazovali in iskali pot za izhod iz nastalih težav, možnost boljšega gospodarjenja in večjo Skupščine sindikata gradbenih delavcev Slovenije se je udeležil tudi Marjan Orožen, predsednik Slovenskih sindikatov. Za njim sedi novoizvoljeni pod* predsednik RO sindikata delavcev gradbeništva inž. Miro Primorac iz tozda GE Maribor produktivnost dela. Skupščina je razrešila dosedanje člane odbora in izvolila nove organe. Za novega predsednika republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev so izvolili Milana Šinkovca iz Pionirja Novo mesto, za podpredsednika pa Mira Primorca iz Gradisa, tozd Gradbena enota Maribor. Na skupščini so za aktivno delo v republiškem odboru sindikata delavcev gradbeništva Slovenije in v njihovih komisijah ter za dosežke pri uveljavljanju in razvoju sindikata podelili tudi priznanja. Prejela sta ju tudi dva člana našega kolektiva in sicer Jernej Jeršan ter Miro Primorac. Ne samo zanju, tudi za celotno delovno organizacijo je to lepo priznanje, saj je dokaz, da je sindikat pri nas na pravi poti. FRANJO ŠTROMAJER Slavko Uršič, predsednik mestnega sveta ZSS Maribor, pozdravlja skupščino Šolniki iz Bučkovcev v tozdu GE Maribor Gradisov tozd Gradbena enota Maribor je že nekaj časa pokrovitelj osnovne šole iz Bučkovcev. Dosedanje sodelovanje je bilo dokaj enostransko, saj je bilo večji del omejeno le na obiske Gradisovih predstavnikov ob Novem letu. Pred kratkim pa so na povabilo sindikata Gradisa prišli učitelji te osnovne šole na obisk v Maribor. Gradisovci so jim omogočili ogled starega dela slovenskega narodnega gledališča, ter gradnjo novega dela. Seznanili so se s potekom gradnje in o težavah, ki spremljajo obnovo sta-dela. rega dela. Obiskali so tudi počitniški dom na Pohorju, kjer je ravnatelj šole Alojz Makoter predal direktorju tozda, inženirju Gačniku, spominsko plaketo za dosedanje sodelovanje. Danes objavljamo sestavek, ki je izšel v internem glasilu šole »KLOPOTCI«, z naslovom: ČE BI NAS NAPADEL SOVRAŽNIK. FRANJO ŠTROMAJER Če bi nas napadel sovražnik Vsako leto organiziramo akcij0 NIČ NAS NE SME PRESENETI' TI. V tej akciji sodelujemo vsi ra' zredi. Sovražnik nas lahko iznenada n8' pade. Zato moramo tudi mi, otrocj- j( vedeti, kako pomagati partizano1’1 ^ in kako pomagati drugim, ki so v fl®' varnosti. Moramo biti enotni. S°' vražnik ima strahotno orožje. Labk° nam poruši domove in celo domovl' no. Vendar mi tega ne smemo dopu' stiti. Mi smo lahko kurirji in Iabk0 raznašamo pošto. Če bi bila voj”1!' mi učenci ne bi imeli pouka v š0*' ampak bi morali imeti pouk |Q; skrivnih mestih, kjer nas sovraži i zlepa ne bi našel.. Vsi želimo, da ne bi bilo nik°-sporov in vojne med narodi. n BRIGITA CVETKf( Iz glasila Jelovice Kako delamo v Iraku — LIO in Jelovica Stabilizacija gospodarstva je po-stala v Jugoslaviji naša dnevna spremljevalka, ki zahteva od sleher-nega delavca vlaganje vseh svojih sposobnosti. Ob spoznanju, da bo stabilizacija gospodarstva dobljena z Večjim izvozom predvsem na konvertibilna področja, je zahteva po dobesednem razdajanju vsakega delavca še bolj izrazita. Gospodarska ki ima svetovne razsežnosti, je Naostrila tržne odnose v zahodnih državah, zato se vsi ozirajo tja, kjer naj bi bil denar in žeja po gospodarskem razvoju. Tako sintezo srečujemo v državah v razvoju, ki so bo-Sate z nafto. Ena izmed takšnih držav, ki je sprejela jugoslovanske Partnerje, je tudi Irak. v hak, naša prijateljska in neuvrš-Cena država, meri za dve Jugoslaviji, 'tria pa le ]j milijonov prebivalcev. Jugoslavija v Irak izvaža trgovsko 'ago in izvaja investicijska dela, mi Pa iz Iraka uvažamo predvsem . afto. Obseg investicijskih del, ki so jateresantna za Jelovico in Lesno adustrijski obrat iz Škofje Loke, naša v letošnjem letu 4 do 5 mili-Jard dolarjev, v letu 1983 pa priča-Jnjemo že 7 milijard dolarjev. V teh dijardnih številkah sta udeležena |U da prav to delo omogoča števil-drugim delavcem ugodnejše deli ne pogoje, saj je to delo pripravil ^Jno^ delo za izvedbo celotnega ‘j b|2a^° .so bile na največjem grad-'0 i|0U’.ki ie skupno delo Jelovice in ’ Vdelane stanovanjske hiše za 2800 delavcev, izdelani so bili vsi poslovni prostori za potrebne službe, ki sodelujejo pri izvedbi projekta, prav tako prostori družbene prehrane, v katerih lahko naenkrat je 1600 delavcev, v naselju pa so zgradili tudi trgovino in klub, ki ima prostore za gledanje televizije, igranje šaha in namiznega tenisa ter prostore knjižnice. Zgrajena je bila tudi ambulanta, kjer je splošna in zobozdravstvena pomoč ter prostori za nadzor iraškega investitorja. Vsa omenjena dela so bila opravljena pravočasno in zelo kvalitetno, tako da sta Jelovica in LIO kljub izredno strogim kriterijem predala to mesto v malem iraškemu investitorju pravočasno in si s tem pridobila mesto med izvajalci tovrstnih del v Iraku. Jelovica in LIO pa želita v Iraku, ki je ogromno tržišče, razširiti svojo ponudbo tudi s stanovanjskimi hišami. Zato sta se z dvema montažnima hišama, ki sta v celoti prilagojeni iraškemu okusu in podnebju, sodelovali na sejmu montažnih hiš v Bagdadu, ki je bil od 17. aprila do 4. maja letos. Na sejmu so sodelovali skoraj vsi proizvajalci montažnih hiš, ki kaj pomenijo v svetu. Treba je poudariti, da so bile hiše Jelovice in LIO najinteresantnejše in zanimanje zanje je bilo ogromno. Takšen nastop. na Bagdadskem sejmu je sad Samoupravnega sporazuma o skupnem in enotnem nastopanju na trgu Iraka, ki so ga podpisali Jelovica, LIO, Slovenijales, Brest in LIP Bled. Na takšen način so bili stroški nastopanja na sejmu razdeljeni med vse podpisnike sporazuma, istočasno pa je bila ponu-dena montažna hiša s celotno opremo, tako da lahko kupec s prevzemom ključa takoj začne hišo tudi uporabljati. Popolna ponudba pa je garancija za pridobitev novih naročil. Glede na uspešen nastop na sejmu v Bagdadu in upoštevajoč ogromen interes je pričakovati, da bodo konkretna naročila prišla v kratkem. Na koncu naj dodamo še tole: Če vprašamo delavca Jelovice ali LIO, kakšno je delo v Iraku, dobimo odgovor, da je delo sicer težko, vendar je medsebojno sodelovanje dobro in tovariško; dober je tudi zaslužek, s tem pa delavec koristi sebi in širši skupnosti. V. Šket Delavci, Id so najbolj zaslužni, da je bil asfaltni finišer narejen pravočasno Inovacijska veriga podeljena Kovinskemu obratu Maribor V okviru razstave »Inovacije za stabilizacijo« je bila za inovacijo FINIŠER ZA POLAGANJE ASFALTA podeljena inovacijska veriga TOZD Kovinski obrat Maribor. To priznanje se podeljuje za domače inovacijske dosežke — za nove izdelke ali postopke, ki se že uporabljajo v redni ali poskusni proizvodnji. Na razstavi, ki jo je pripravila Ljubljanska banka s sodelovanjem Raziskovalne skupnosti Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije, je bilo razstavljenih 62 inovacijskih dosežkov, vendar je bil FINIŠER, izdelan s sodelovanjem Industrij- skega biroja Ljubljana, med najzahtevnejšimi. Obiskovalcu, ki se je sprehodil na razstavi, so se vsiljevale misli, ali vse premalo organizacij združenega dela, ki bi bile razvojno osveščene in preveč onih, ki se prestopajo na mestu; ali ni ekonomija razvijanja lastnih proizvodov za mnoge naše načrtovalce še vedno skrajno dvomljiva zadeva, saj naj bi bila licenca cenejša in zanesljivejša. Navezujoč se na te misli, lahko delavcem TOZD Kovinski obrat Maribor za nov izdelek, ki se je rojeval ob Kopici težav in problemov, iskreno čestitamo. MARKO ŽONTAR Novice iz gradbeništva Premična mala hidroelektrarna Na deveti razstavi izumov, ki je bila nedavno na Reki, sta za svoj izum »premična hidroelektrarna« dobila bronasto plaketo tehnolog Tomislav Pančič in mehanik Bogomir Pavlovič, oba iz Pirota. Njuna »premična turbina«, ki energijo toka reke pretvarja v električno energijo, je zelo enostavna. Na površju vode se drži s pomočjo plovca, z žično vrvjo pa se pričvrsti na obalo. Med plovcem je vgrajeno vodno kolo, ki se dviguje gor in dol zaradi želje ne spremembe obratov v minuti. Značilno je, da se ta stroj lahko uporablja ne glede na višino rečne gladine, postavi pa se lahko tudi na navaden potok. , Ta mehanizem ima kolesa in žično vrv ter se tako lahko premika z enega mesta na drugo. Ena takšna turbina da lahko moč 3 kilovatov električne energije na uro, funkcionira pa v vseh vremenskih razmerah tudi pozi mi.in sicer zahvaljujoč grelcem, ki se avtomatično vklapljajo, če temperatura pade pod ničlo. Vse kaže, da bo ta koristen in praktičen izum pirotski »Radnik« kmalu začel izdelovati serijsko. Prebit predor skozi Velebit V noči med 19. in 20. februarjem so delavci zagrebške »Hidroelek-tre« končali prebijanje predora skozi Velebit, ki bo služil potrebam reverzibilne hidroelektrarne »Obrovac« nedaleč od Gračca. Predor je dolg osem kilometrov oziroma je daljši za več kot en kilometer od prvega predora skozi Velebit, ki je bil prebit pred leti za potrebe hidroelektrarne »Senj«. Lili Mesarič Pogovor s Štefanom Praznikom Kulturna ustvarjalnost delavcev zasluži večji odmev v javnosti IMP-jeva delovna organizacija IZIP je organizator četrtega kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije, ki bo oktobra v Ljubljani. Kakšen je pomen in kakšna zgodovina teh kulturnih srečanj, nam je pripovedoval sekretar republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Štefan Praznik. Republiški sindikati so namreč že od vsega začetka pomagali pri izvedbi kulturnih srečanj gradbincev. »Kulturna srečanja gradbincev so zrasla iz dveh pobud,« je začel Štefan Praznik. »Posamezne delovne organizacije oziroma kulturne organizacije v njih so že prej vrsto let sodelovale, na primer dravograjski Kograd in Slovenija^este. Druga pobuda pa je izvirala iz vsakoletnih srečanj starejših gradbenih aktivistov, sindikalnih delavcev, ki so pripravljali kulturni program, izvajali pa so ga kulturni ■ amaterji iz vrst gradbenih delavcev. Delavci K ograda so predlagali, da / bi napravili večje srečanje, na katerega bi povabili tudi kulturne ustvarjalce iz drugih delovnih organizacij in tako razširili program. Naš republiški odbor je to pobudo sprejel z odprtimi rokami in po svojih močeh pomagal pobudnikom, da bi zagotovili udeležbo iz vseh gradbenih organizacij.« Že nekaj let poznamo sindikalno kulturno akcijo in akcijo »Kultiiro delavcem«, ki sta ju vodila glasili Komunist in Zveza komunistov. Obe akciji sta precej prispevali k razmahu kulture v združenem delu, toda kulturna srečanja gradbincev so pognala korenine že prej. Nismo še slišali, da bi sindikati v drugih dejavnostih organizirali podobne kulturne prireditve. Ali to pomeni, da smo gradbinci in monterji najbolj »kulturni« delavci oziroma, da najbolj skrbimo za to dejavnost? »Res je, da v drugih dejavnostih takšne oblike ne poznajo, kar pa ne pomeni, da so brez posluha za kulturo,« meni Štefan Praznik. »Najbrž nima smisla ugotavljati, kateri sindikati posvečajo največ pozornosti kulturi. Toda glede na širino, na to, koliko delavcev se kulturno udejstvuje, smo gradbinci gotovo med tistimi, ki imajo kulturno življenje najbolj razvito. Žal pa je tudi pri nas to kulturno ustvarjanje še vse preveč samorastniško. To pravim zato, ker v delovnih organizacijah premalo poznamo kulturne dosežke svojih sodelavcev, zunaj pa je njihovo delo še manj poznano. Premalo se ve, da so nekateri kulturni ustvarjalci iz naših vrst dosegli prav zavidljivo kakovostno raven, o čemer pričajo zbirke pesmi, ki so jih izdali in strokovne ocene njihovih likovnih razstav.« Pravite, da so kulturniki iz vrst gradbincev premalo znani. Ali niso kulturna srečanja nič prispevala, da bi se to spremenilo? »Seveda so prispevala, saj opažamo vse večji interes tako za ustvarjanje kot za predstavitev tega ustvarjanja v javnosti. Ko smo srečanja začeli, je bila močna predvsem kolektivna ustvarjalnost (pevski zborr in glasbeni ansambli). Ti seveda delujejo in se razvijajo tudi naprej. Od prvega kulturnega srečanja dalje pa se je močno razmahnilo tudi individualno ustvarjanje, se pravi vse vrste likovne umetnosti, vključno s fotografijo, pa tudi književnost (kratka proza in poezija). T$ zvrsti so se tako razmahnile, da smo morali na zadnjem srečanju v Novem mestu napraviti selekcijo poslanih del. Srečanja so pokazala, da bi bilo v nekaterih večjih organizacijah smotrno razmisliti o podobnih prireditvah internega značaja, na katerih bi kulturni ustvarjalci predstavili svoje delo sodelavcem in tako spodbudili še nove ustvarjalce, hkrati pa bi lahko napravili izbor za kulturno srečanje slovenskih gradbincev, da bi ta republiška prireditev ostala v racionalnih mejah.« Povejte še kaj več o dosedanjih organizatorjih kulturnih srečanj in značilnostih teh prireditev! »Prvi organizator je bil Kograd, kolektiv z 2.000 delavci. To srečanje 'je bilo leta 1979 v Dravogradu. Leta 1980 je srečanje organizirala delovna organizacija Primorje v Ajdovščini, lani pa Pionir v Novem mestu. Vsa tri srečanja so bila zelo dobro organizirana, saj so se organizatorji resnično potrudili. Nasploh pa moram reči, da me je kot udeleženca dosedanjih srečanj vedno prevzelo navdušenje sodelujočih in organizacijska raven, ki je bila zares visoka. Manj pa je razveseljiva bolj slaba odmevnost na kulturna srečanja tako v delovnih organizacijah, iz katerih so sodelujoči, kot v krajih, kjer je srečanje. Pri odmevnosti sem opazil soodvisnost med velikostjo kraja, kjer je srečanje bilo, in pozornostjo, ki jo je zbudilo v javnosti. V manjših krajih so imela dosedanja srečanja večji odmev, kar je odraz zasičenosti ali izbirčnosti, ki je značilna za večje kraje.« Kaj lahko na koncu poveste delavcem IMP-ja, oziroma IZIP-a, organizatorjem letošnjega, četrtega, kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije? »Da smo za organizatorje četrtega srečanja predlagali IMP, smo imeli v republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev več razlogov. Prvi je kulturno ustvarjanje oziroma pogoji, da bi takšno srečanje spodbudilo širši razmah kulturne dejavnosti. Vemo, da so delavci IMP-ja že nekaj dosegli v kulturni ustvarjalnosti, saj poznamo njihov pevski zbor in nekatere nadaljnje kiparje, ki so že imeli razstave. IMP letos praznuje jubilej, petintridesetletni«), ki ga lahko takšna prireditev še obogati. In ne nazadnje,' IMP je s svojimi tozdi in delovnimi organizacijami prisoten po vsem slovenskem prostoru. Tudi IMP-jeva dejavnost je igrala vlogo pri izbiri, saj so vsa dosedanja srečanja organizirale delovne organizacije s področja gradbene operative, zato smo v republiškem odboru menili, da je prav, če to nalogo enkrat prevzamejo rpenterj*-In ko smo se pogovarjali, komu naj jo zaupamo, smo bili prepričan*’ da ima IMP vse pogoje za uspeš**01 organizacijo takšne prireditve.« Vampilov — LOV NA DIVJE RACE — Stanislava Bonisegna in Wei Hočevar Gledališka hiša za vse delovne ljudi Mestno gledališče ljubljansko S premiero Molierove komedije NAMIŠLJENI BOLNIK v režiji Mileta Koruna, Mestno gledališče ljubljansko uspešno zaključuje letošnjo sezono, v kateri so nekatere uprizoritve naletele na ugoden sprejem pri širokih krogih rednega občinstva, med katero spadajo tudi delavci iz naše organizacije združenega dela. Naj ob tem omenimo glasbeno komedijo SLA BOEME, s katero je MGL »odprlo« za gledališče Srednjo dvorano v Cankarjevem domu, nadalje Partljičevo uspešnico NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI, ki je doslej doživela preko 60 ponovitev ter delo sodobnega sovjetskega avtorja Vampolova LOV NA DIVJE RACE (fotografija). Preko 200 predstav v tej sezoni si je ogledalo okoli 100 tisoč gledalcev v Ljubljani in mnogih slovenskih gospodarskih in kulturnih središč. Igralci MGL, ki jih poznamo tudi z njihovih uspešnih nastopov na tele- viziji in v slovenskih filmih, so jeli tudi nekaj vidnih družb^ priznanj: Danilo Bezlaj, let0 nagrada Prešernovega sklada Saša Miklavc priznanje ZdruZ6 i dramskih umetnikov Sloveni j6’ J Te dni MGL razpisuje tudi maje za prihodnjo sezono v k3^( bo uprizorilo vrsto zanimivih k3 tudi razvedrilnih odrskih del, njimi Brešanovo groteskno k° y dijo .HUDIČ NA FILOZOF FAKULTETI, ki bo doživela jugoslovanski krst, GoldonU klasično komedijo GROBIJAbj. satirični omnibus OB REKO'J, NICA Žarka Petana, drugače nega režiserja MGL. . p Delovni ljudje MGL dajejo * hudo, da bi kulturna akcija v ^ 1982/83 potekala pod geslom* , delovni človek vsaj enkrat le n gledališče!«, ki bi se ji lahko p*1 j/ čili tudi mi v naši organizacij*z ženega dela. Slikar Niko Ignjatič je pojasnjeval simboliko njegovih del Likovne razstave v Gradisu Mesec maj je bil v Gradisu mesec številnih kulturnih prireditev, ki so $e nadaljevale tudi v juniju. Poleg razstave knjig Državne založbe Slovenije in literarnega večera s pesnikom Jožetom Snojem, o čemer smo Pisali že v prejšnji številki, sta bili Prirejeni še razstava del slikarjev Srečka Škobemeta in Nika Ignjatiča j? Celja ter mednarodna razstava ex “brisov, ki jo je pripravil dr. Rajko Pavlovec, v prvi polovici junija pa je razstavljal svoja dela slikar Danilo ■Jakovčič, član likovne sekcije KUD »Vide Pregare« iz Most. Srečko Škoberne se je že večkrat Predstavil javnosti s samostojnimi in skupinskimi razstavami. Njegova začetna dela v obdobju do leta 1977 so bila izredno dekorativno obarvata, novejši ciklusi pa pričajo o resnem razmišljanju pa tudi o konkretnem iskanju lastnega avtentična izraza. Avtor namreč vse bolj celovito gleda na likovne odnose zno-lraj posameznega formata. Urejeni ne sme izražati urejenosti zaradi reda, ampak mora biti logična Posledica jasne programske opredene, ki vse bolj stopa v ospredje tjegovega likovnega hotenja. Niko Ignjatič živi in dela v Celju. Prve predstavitve njegovih del leta 1970 so bile dvodimenzionalne ploskve v grafiki oziroma perorisbi in platnu. Naknadno se je opredelil za platno z začetki reliefne forme, ki se je enakovredno zlila s koloritom grafičnih rešitev in reliefno formo. Razstavljal je v Italiji, Avstriji in Ameriki ter v številnih krajih naše domovine. Od vsega začetka je sodeloval na Ex-temporu v Piranu in Lipici. V Gradisu se je avtor predstavil s približno pol ducata svojih platen, kjer še vztraja pri kombinaciji slikarskih in grafičnih komponent ter njihovem povezovanju z reliefnimi poudarki, medtem ko želi v primerih žganih reliefnih prizorov na posebej grundirani klobučevini doseči učinkovanje površine s spremembami v kemičnih postopkih. Takšno iskateljstvo vodi k neizumetničnem, ne-prevzetim, enostavnim in v svoji zasnovi jasnim izdelkom, ki v Ignjati-čevem primeru pričajo v prvi vrsti o dobrem občutku za zapolnitev ploskve in prostora ter o ambicijah reliefnega izgrajevanja osrednjega likovnega polja. c. P. V r«*, Brase, Iresa Is Asdrej Iz Akadoadje za glasbo, radio, Abs bi te-*vi*ijo so pripravili kratek glasbeai prognus la recital pesari, pesaika Pavčka Kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije bo tokrat v Ljubljani Letošnje, četrto kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije bo oktobra v Ljubljani, organizirala pa ga bo IMP-jeva delovna organizacija 1ZIP. Organizatorji kulturnega srečanja ne načrtujejo bistvenih novosti. Tudi letošnje bo obsegalo tri sklope amaterskega kulturnega ustvarjanja: , — LIKOVNA DELA (risbe, grafike, slike, kipi in fotografije) — LITERATURA (proza, poezija in gledališke predstave) — GLASBA IN FOLKLORA (pevske skupine in zbori, instrumentalne skupine in orkestri ter godbe na pihala). Amaterski kulturni ustvarjalci bodo svoje delo predstavili na literarnem večeru, likovni razstavi z nastopom pevskih zborov in drugih glasbenih skupin. Razpis za sodelovanje na četrtem kulturnem srečanju bo objavljen v kratkem, vendar je prav, duše vsi amaterski kulturni delavci v Gradisu začnemo čimprej pripravljati, da bomo lahko nadaljevali uspešno tradicijo nastopanj na dosedanjih srečanjih. C. P. Arabella Noč se lepršala, na tirkiznim plavetnilima. tvojjh očiju, zapaljena vatrom. .mrla je, posljednja riječ, na usnama mojim. Sjenke izmiču pred zacakljenim očima hipnotisane ostaju prikovane strasti mladosti rane. Oprosti mi na poiudnim mislima dok sam pogledom gutao tvoje tijelo misleči u sebi »Oh boie... zar nešto takvo postoji«. I znao sam tog trena » Viktorija« je tvoja djevojka. A sad me korak djeli od daljine zlobne, uzalud pogled u prošlost biježi nasmejana jutra u višine lebde. Kišne kapi otkucivaju ponoč, nekim čudnim zvukom, u srcu pupaju nova svitanje, po mesečevim svetlim lukom. Tvoje oči još i sad me prale, svijetle mojoj zvijezdi, na putu bez povratka, gdje izgateno, u prašini ostude siječanje. M. Macanovič Mladi se vsako leto vključijo v kulturno srečanje Kako (ne) uresničujemo socialne politike na gradbiščih -\ Gradbišča so pomembna družbena središča za delo, vzgojo in izobraževanje delavcev raznih kadrovskih profilov. Organizirana in vključena v okolje morajo omogočati delavcem delo in vzgojo zunaj kraja stalnega prebivališča, ter zadovoljevati vse eksistenčne in socialno potrebe. Naša delovna organizacija ima mnogo gradbišč i na nekaterih poteka delo tudi po več let. Taka gradbišča imajo večje število delavcev, zato je temu primerno organizirano tudi življenje in delo. Najbolj pogosta poročila z gradbišč so tehnične narave, včasih zasledimo podatke o družabnem in športnem življenju, sem in tja tudi informacijo o družbenopolitičnem utripu mladinske ali kakšne druge organizacije, zelo malo ali skoraj nič pa zvemo o programu in uresničevanju socialne politike na gradbiščih. Osnovni pogoj za uspešno socialno in vzgojno delo je dobro programiranje. Koliko je storjenega na tem področju na naših gradbiščih, je vprašanje*, ki zasluži posebno obravnavo. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da se še vedno marsikje prav po mačehovsko obnašamo do reševanja socialne problematike. Sicer pa bi bilo zanimivo vedeti, koliko nam je socialna problematike po naših gradbiščih sploh poznana. Kdo programira socialno delo v naših tozdih in na naših gradbiščih? Kdo se sploh aktivno ukvarja s tem delom in v kolikšni meri? Se sploh, zavedamo, kako pomembno je uspešno socialno delo za boljši delovni uspeh? Program dela s področja socialne politike bi moral hkrati predstavljati tudi okvir za programiranje socialnega dela za posamezna gradbišča, ki so v sestavi temeljnih organizacij. Realizacija programa socialne politike je možan le tako, da vsako gradbišče za vsako leto izdela svoj program socialnega in vzgojno-izo-braževalnega dela. Ta program pa mora upoštevati vse specifičnosti gradbišča. Za uresničevanje programa socialnega dela bi morali izdelati navodila in priporočila, ki bi upoštevala velikost, vrsto, posebne naloge in pogoje posameznih gradbišč. Uspešne poti pri socialnem delu na gradbišču bi bilo treba iskati v sintezi med posameznikom in skupnostjo, v dialektični prepletenosti obeh, ter ob upoštevanju in zavesti, da so posamezniki — delavci in delovna ter vzgojna skupina enakovredni subjekti. Dosedanja praksa v posameznih; tozdih in na posameznih gradbiščih je bila taka, da smo reševali socialno problematiko šele tedaj, ko se je dalo storiti le še bore malo. To je bilo že gašenje požara, namesto da bi ga preprečili. Torej se premalo ali nič (vsaj ponekod) ne ukvarjamo s preventivnim socialnim delom. Da do tega prihaja, je krivo predvsem pomanjkanje objektivnih programov socialne politike v naših tozdih, še posebej pa pomanjkanje socialnega dela na naših gradbiščih. V veliki zmoti smo, če mislimo, da je dovolj, če delavca kolikor toliko primerno (včasih tudi neprimerno) nastanimo v naselju, mu omogočimo prehrano v naših obratih družbene prehrane (v kolikor obstojajo), mu pokažemo njegovo delovno mesto (pogosto tudi neprimerno za njegovo zdravje in starost), potem pa od njega zahtevamo, da pridno dela in izpolnjuje delovni plan. Prezado-voljni smo, če z njim nimamo drugih opravkov. Ce so gradbišča ustanovljena za krajši čas, potem je takšna oblika dela z delavci še nekako ustrezna, nikakor pa ni ustrezna na tistih gradbiščih, ki po več let zaposlujejo večje število delavcev in kjer je tudi fluktuacija delavcev občutno večja. Tu se prav gotovo slej ko prej srečamo s socialno problematiko, vzgojnimi problemi in še s celo vrsto drugih težav. Sčasoma ugotovimo, da ni nikogar, ki bi te stvari uspešno reševal, oziroma delavci sami spoznajo, da se nimajo kam zateči po pomoč, ali nasvet. Ponavadi se obračajo za pomoč na svojo temeljno organizacijo, ki pa je včasih oddaljena tudi po več sto kilometrov in običajno se zgodi, da iz malega nastane velik problem. Ker ni ustreznega programa socialnega dela za gradbišča, odgovorni za gradbišča ponavadi ne vedo kaj storiti. Največkrat se v takšnih primerih zatečejo h kratkoročnim rešitvam, ki pa problematike ne morejo rešiti. Prav zato bi morala biti jasno opredeljena družbena funkcija socialnega dela na naših gradbiščih. Zavedati se moramo, da bo program social nega dela za gradbišča ob dinamičnih procesih v naši družbi in ob socialno in vzgojno-izobraže-valni praksi, ki jih omogočajo spremembe na osnovi Zakona o združenem delu, Zakona o svobodni menjavi dela na področju socialnega dela in Zakona o usmerjenem izobraževanju, verjetno doživel tudi pripombe in sugestije za spremembe in dopolnitve. Na to bi morali vplivati procesi demokratizacije social- nega dela v naših tozdih in znotraj urejanje zadev pri delu z delavci, ki gradbišč samih. so doživeli nesrečo na delu, .zboleli Vemo, da je združeno delo pobudnik socialne politike v samoupravnem in socialističnem sistemu. Socialno delo v gospodarstvu, s tem pa tudi v gradbeništvu, prevzema vedno zahtevnejše naloge, saj se z vse večjim tehnično-ekonomskim razvojem porajajo tudi vedno novi socialni problemi v gospodarstvu. Razlogi, da socialno delo ni povsod razvito, so zelo različni. Kdo je torej odgovoren in poklican, da vzpodbuja in usmerja nadaljnji razvoj socialne politike? Kdo mora sodelovati pri strokovnem oblikovanju vsebine samoupravnih aktov na področju socialne politike v okviru tozdov in delovne organizacije? Kdo mora ugotavljati potrebe in predlagati prioriteto za nadaljnji razvoj socialnega dela in kdo mora znati kritično ovrednotiti probleme in delovanje sistema socialnega dela v naših tozdih in na naših gradbiščih? Na vsa ta vprašanja je potrebno najti ustrezne odgovore. Da pa ne bi nekateri mislili, da socialna politika ni področje, s katerim bi se morali bolj intenzivno ukvarjati, naj navedem samo nekaj primerov, ki spadajo v uresničevanje socialne problematike in ki so na naših gradbiščih še kako živo prisotni: — zaposlovanje delavcev na ustreznih delovnih mestih, — zaposlovanje delovnih invalidov in ostalih za delo manj zmožnih delavcev — dopolnilno izobraževanje in prekvalifikacije — informiranje delavcev in komuniciranje — urejanje življenjskih in kulturnih pogojev delavcev — urejanje zdravstvenega varstva delavcev, varnosti pri delu in za poklicno boleznijo ipd — urejanje pravic iz naslova invalidskega in pokojninskega zavarovanja — posredovanje pomoči iz naj slova socialnega skrbstva za delaveč in člane njegove družine — pomoč pri reševanju stanoJ vanjske problematike (urejevanje stanovanjskih posojil, pripravljanji dokumentacij za stanovanjska vpra šanja, subvencioniranje stanarin det lavcem z nižjimi dohodki % — organiziranje prostovoljnill dejavnosti, ki pripomorejo k izboljšanju socialnega stanja delavcev ipd . Uspešna realizacija takšnega deli je možna le, če se pristopi k načrtovanju in izvajanju posameznih področij socialne politike v tozdu take da postane socialno delo sestavni de vseh področij življenja in dela n-naših gradbiščih. Zavedati se moramo dejstva, d so gradbišča najpomembnejše vi talne celice naše delovne organiza cije in če gledamo stvar s takšneg1 staljšča, potem ne bomo mogli za nemarjati uresničevanja socialn politike. Marsikaj od navedenega se p011? kod bolj, ponekod manj uspešno2 izvaja. Vsekakor se občuti potreb po bolj kompleksnem delu na P° dročju socialne problematike, sS bomo na ta način dosegli pri dela' cih večji občutek socialne varnosti' s tem tudi večje veselje do dela, PT* gotovo pa tudi večje in boljše dč lovne rezultate. S tem pa bomo tu< uresničevali sklepe 3. Konferenc zveze sindikatov Slovenije, ki je b' v celoti posvečena prav vprašanj6 socialne politike in zagotavljanj6 cialne varnosti delavcev. u< Jani Klani* Rudnik urana Žirovdkl vrh je največje gradbišče tozda GE Jesenice 8. proizvodno-delovno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije Proizvodnega tekmovanja se je tudi tokrat udeležila ekipa Gradisa. Na foto- Koren prejema pokal za osvojeno prvo mesto. 3. Po tekmovanju na tempe- grafiji od leve proti desni: 1. Na slovesni otvoritvi. 2. Mentor zidarjev Zlatko raturi +30°C se je prilegel počitek in kozarec osvežilne pijače Dan gradbenikov ’82 Prvi petek v juniju so slovenski gradbinci sklenili praznovanje svojega praznika 4. junij. V Mariboru se je zbralo več kot 300 delavcev iz 14 delovnih organizacij Slovenije. Srečanje je bilo tekmovalnega značaja. Tekmovanje so pričeli na atletskem stadionu na Poljanah, kjer so izvedli športni del tekmovanja ter tekmovanje v spretnosti in znanju s področja splošne ljudske obrambe 'n družbene samozaščite. Proizvodni del tekmovanja se je letos prvič odvijal na gradbišču. Zidarji so zidali vmesne stene v stanovanjskih blokih Nova vas II, železokrivci pa krivili in vezali armaturo, ki so jo kasneje uporabili pri gradnji. Tako se letošnje tekmovanje razlikuje od prejšnjih, ker so delavci opravljali dela, ki so tehnološko predvidena. Republiški odbor gradbenih delavcev zveze sindikatov Slovenije je organizacijo letošnjega tekmovnja zaupal mariborskemu Stavbarju, ki letos praznuje svojo 35-letnico obstoja. Gradisovi delavci sp se tudi letos udeležili tega srečanja, tokrat nekoliko bolje pripravljeni kot prejšnja leta. Uspeh ni izostal, saj so bili po Prvi disciplini (splošni ljudski odpor, družbena samozaščita in požarna varnost) na tretjem mestu. Z malo več sreče bi ekipa v požarni varnosti lahko osvojila nekaj več točk, kar bi jim na koncu tekmovanja še kako Prišlo prav. Vsa pehala gre vodji ekipe za in DS, Brunu Benjetu, za vestne priprave in vsem trem tekmovalcem (Bogdan, Puškarič, Marič). Nekoliko drugače je bilo na proizvodnem tekmovanju. Velika vročina (preko 30 stopinj celzija) je močno ovirala delavce pri delu. V delovnih oblekah in čeladah so se potili in trudili, da bi bili njihovi izdelki kar se da kvalitetni. Na lepo urejenem gradbišču Nova vas II so se pomerili med seboj zidarji, tesarji, odrarji, železokrivci in žerjavi-sti. Naši so se najbolje odrezali v osnovnem gradbenem poklicu — zidanju, kjer so osvojili prvo mesto (Franc Bratovščak, Silvester Puh-man). Tesarji (Peter Dvoršak, Kazimir Najdenik) so zasedli šesto mesto, železokrivci (Milorad Sata-rič, Ivan Bratko) sedmo, odrarji (Cvijan Marovič, Miloje Arsič) pa osmo mesto. Naši žerjavisti so »pristali« na devetem mestu. Če primerjamo letošnji uspeh (ekipno smo osvojili četrto mesto) s proizvodnimi tekmovanji prejšnjih let, smo lahko zadovoljni. Zadnja leta smo kar prepogosto osvajali mesta na repu tekmovalne liste. Toda samo po sebi se poraja vprašanje, ali je to tekmovanje res pravi odraz kvalitete. Tekmovanje in trema napravita svoje. Tudi naloge, ki so znane v naprej, po mnenju nekaterih delavcev ne dajejo pravih rezultatov. To je samo odraz trenutnih priprav na določeno temo, ne pa širše znanje, pridobljeno v šoli in praksi. Nekateri se ponovno zavzemajo za to, da bi bila naloga znana šele tik pred začetkom tekmovanja. Tako bi odpadle vse ozko usmerjene priprave na znano nalogo in bi se tako bolj približali stvarnosti na gradbišču. Žerjavistom v opravičilo naj povemo, da so tekmovali z žerjavom, kakršnega v Gradisu ne uporabljamo že vrsto let. Kljub temu veljajo vse čestitke tako našim tekmovalcem kot vo- djam ekip, ki so zastopali Gradis. Vsi so se trudili in po svojih močeh prispevali k osvojenemu četrtemu mestu. V skupni uvrstitvi proizvodnega tekmovanja so bili najboljši tekmovalci — delavci STAVBARJA, katerim so sledile ekipe Konstruktorja, Gradbinca iz Kranja in GRADISA. Razlike v točkah med posameznimi ekipami niso bile velike, kar kaže na dokaj visoko stro-' ovno znanje gradbenih delavcev. Prav vsi so v tekmovalnem delu pokazali, kaj zmorejo gradbeni delavci na številnih domačih in tujih gradbiščih. Pridnih in strokovnih rok ne manjka, taka in podobna srečanja to samo potrjujejo, obenem pa zbližujejo delavce z vseh koncev naše domovine. Celotno našo ekipo je pripravljal in vodil Alojz Zorec, ki ima veliko zaslug za uspešen nastop naših. FRANJO ŠTROMAJER Odra rja Cvijan Marovič in Miloje Arsič sta bila osma Žeiezokrivca Milorad Šafarič In Ivan Bratko sta zasedla sedmo mesto Kako živimo in delamo v Iraku V tem članku želim predstaviti slovenskim delavcem (gradbenim in ostalim) kako živimo in delamo v Iraqu na P-202 D. Kje je to in kaj pomeni kratica niti ni tako pomembno. Povem naj le-to, da je to zelo obsežno gradbišče, kjer živi in dela sedaj 2000 delavcev, v kratkem jih bo pa 3000, morda še fiekoliko več. Stanujemo v novih montažnih zgradbah, ki jih je postavila in opremila Jelovica. V eni sobi stanujejo trije delavci. Vsak vhod ima tri sobe in skupne sanitarije (WC, tuš toplo m mrzlo vodo). Skupne prostor® (hodnik in sanitarije čistijo čistilci naselja, sobo si urejajo delavci sami. Vse postelje so opremljene z jogi žimnicami, posteljnino pa menjavajo 14 dnevno. Vse sobe so klimatizirane, tako da je tudi v največji vročini v sobi prijetno hladno. Za prehrano imamo veliko menzo, ki jo upravlja Mercator. Hrana je domača, saj jo pripravljajo domači kuharji. Na voljo imamo tudi dovolj čaja in hladnega napitka. Hrana je dovolj kalorična. Čistočo v menzi, kaloričnost hrane in čistočo vode redno kontrolira zdravstvena služba. Na projektu imamo dva zdravnika za splošno zdravljenje in zobozdravnika. Pri delu jim pomaga še več zdravstvenega osebja. Ob tem naj sporočim zanimiv podatek: Pri 2000 delavcih imamo dnevno samo 5 do 10 delavcev v bolniškem staležu, ki pa traja večinoma le par dni. To je izpod Vi procenta. Ambulanta ima tudi dva rešilna avtomobila, ki jih pa dosedaj na srečo še nismo uporabljali. Za družabno in športno-rekreativno ter kulturno življenje je strokovno zadolženo vodstvo kluba. Klubsko življenje se prične po večerji in traja do 22. ure, ko klub zapremo. Osrednji prostor v klubu je gostinski lokal, kjer točijo različne napitke pa tudi pivo (domače), v manjših količinah. V šahovski sobi je vsak večer poln. Vneti šahisti med seboj tekmujejo in modrujejo. V glasbeni sobi izmenično vadijo pevski zbor, folklora in instrumentalna skupina. Povedati je treba, da so zares zelo dobri, kar so že večkrat dokazali na raznih prireditvah. V televizijski sobi je kakor v kinu. Predvajajo se domači filmi in zabavni glasbeni sporedi (Video — kasete). S časopisi je nekoliko slabše, ker jih ne moremo redno dobivati. Vsak večer je tudi polna dvorana za namizni tenis. Delavci, ki radi .. igrajo nogomet in odbojko imajo urejena igrišča. Veliko igrajo in tudi tekmujejo med seboj, z drugimi projekti in z domačimi ekipami. V tekmovanjih z drugimi so naši navadno zmagovalci. V petkih in praznikih se organizirajo izleti v različne kraje. Potovanja so zastonj, ker jih vozijo naši avtobusi. Delavci se zelo radi udeležujejo turističnih potovanj. Na projektu je organizirano celo planinsko društvo, čeprav živimo v popolni ravnini. Zgradili so si simboličen vrh Triglava z Aljaževim stolpom (visoko skupno 3 metre). Za prvomajske praznike so se odpravili na dvodnevni izlet na sever Iraqa. Osvojiti želijo 3500 metrov visok vrh. Upam, da se ne bodo preveč trudili in se raje ustavili malo nižje, kje v kaki prijetni gorski gostilni. Samo naselje je urejeno tako kot mesto v malem. Ulice so asfaltirane in razsvetljene. Za vzdrževanje in čistočo skrbi posebna služba komunale. Ta mora zalivati in negovati tudi okrog 8000 dreves, ki smo jih nasadili. Pred mnogimi hišami se že bohotijo razkošne palme, ki smo jih morali presaditi iz gradbenega področja. Domačini pravi joj da se ne sme niti ena palma zavreči. Ta zakon tudi mi spoštujemo. Za varovanje skrbi služba za varovanje. Ker je v naselju tudi močan promet osebnih in tovornih vozil smo uredili prometne znake. Nekateri jih neradi spoštujejo (tako kot doma), zato pa so kaznovani z denarnimi kaznimi ali disciplinskim ukrepom. To dejavnost nam opravlja DO Varnost iz Ljubljane. Da nebi bralec tega članka dobil vtis, da se mi tu v lraqu samo zabavamo in organiziramo kako bi čim-bolje živeli, moram povedati, da delamo na gradbiščih in obratih celodnevno. Pričnemo ob 6.30 do 12. ure. Nato je odmor do 13.30 za kosilo. Delo se ponovno prične ob 13.30 in traja do 17.30. Delovni čas traja 10 ur, po potrebi pa tudi več (betoniranje). Dela nam dobro napredujejo in prepričani smo, da jih bomo izvršili v roku in primerne kvalitete. Rado Sivka Pri nas smo se dogovorili, da bomo poslovali s celim svetom, zato smo že kupili globus* Alkohol- družbeno zlo Uživanje alkohola na delovnem mestu in v samskih domovih kaže na našo neodgovornost, pa tudi na nemoč pri preprečevanju tega družbenega zla. Delavci, zaposleni v samskih domovih, to že dalj časa opažamo, zato smo prisiljeni ukrepati in seznaniti vse odgovorne posameznike ter samoupravne organe o stanju, ki ga lahko označimo že kot kritičnega. Ne bi se želel spuščati v organizacijo dela posameznih TOZD ali DS, vendar menim, da se alkohol uživa že na gradbiščih ali pisarnah, za kar bi lahko iskali odgovornost pri organizaciji dela (posameznikih) ter y kontrolno-preprečevalni funkciji odgovornih, lahko tudi pri strokovnih kadrih. Konkretno imamo v samskem domu Ob Kvedrovi S 12 v evidenci nekoliko delavcev, ki so že popolnoma ali delno zasvojeni z alkoholom. Ne želim kritizirati socialnih delavcev, ker menim, da so pri tej problematiki že dovolj angažirani, vendar bi vprašal vse kadrovike TOZD ali DS, kako je s konkretno problematiko že storjenega. (V mislih nimam samo evidenčnega kartona.) Zavzel bi se predvsem za to, da bi bilo v okviru Gradisa organizirano predavanje o posledicah stalnega uživanja alkohola. Ze dolgo časa je v samskem domu Ob Kvedrovi S 12 prisotno namerno uničevanje imovine ter onesnaževanje bivalnih prostorov, za kar lahko iščemo vzroke v zgoraj navedem problematiki. Opažam tudi, da šo delavci, ki so v bolniškem staležu, večinoma pod vplivom alkohola. Res je sicer tudi, da se nekateri ne želijo podrediti navodilom socialo6 ali zdravstvene službe; v takih prt' merih bi morale DO z različnimi akti preusmeriti delavce na prvo pot. Tudi z ekonomske plati ni jasno, od kod lahko omenjeni alkoholiki jemljejo denar. . Ne bi rad nadalje razpravljal o posledicah alkoholizma, vendar pa bi si želel diskusije o tem problemu; s strani TOZD ali DS bi bilo potrebno najti skupne rešitve za preprečevanje tega družbenega zla — alkohola. Slavko Šarii ( Družbena prehrana delavcev je v Celju dobro urejena Družbena prehrana delavcev je poleg nastanitve ena bistvenih komponent standarda delavcev. Tega se tudi v Gradisu zavedamo, saj imamo 19 zidanih samskih domov s kapaciteto 870 sob, v katerih je 2879 ležišč. Družbeno prehrano zagotavljamo delavcem na dva načina: iz lastnih menz ali iz obratov družbene Prehrane. Lastne menze in kuhinje, imajo naslednji tozdi: GE Maribor, Nizke gradnje Maribor, Ravne na Koroškem, Jesenice, Gradnje Ptuj m Kovinski obrati Maribor. Kovinski obrati Ljubljana in SPO Ljubljana imata skupno menzo, ''endar hrano vozijo iz obrata družbene prehrane, v ostalih tozdih pa so delavci v celoti odvisni od obratov družbene prehrane izven. Gradisa, Lar je najslabše. S pogodbami se sicer skuša vplivati na kvaliteto in ceno hrane, vendar rezultati niso vedno najboljši/ Posledica tega je, da zanimanje delavcev za tak način organizirane prehrane pada in je koristnikov vedno manj. Večina delavcev ima le enega ali dva obroka dnevno, kar škodljivo vpliva na zdravje zaposlenih. Glede prehrane delavcev je položaj še najslabši v Ljubljani, saj nimamo niti svoje kuhinje niti menze ali vsaj razdelilnice hrane v samskih domovih (čajno kuhinjo ima le en dom). Med tozde, ki imajo prehrano delavcev dobro urejeno, sodi tudi naš tozd v Celju. Za prehrano delavcev v samskih domovih v Celju in Titovem Velenju ter na ostalih gradbiščih v Ljubljani, Hrastniku, Celju, Šentjurju, Titovem Velenju in Šoštanju skrbi referent za prehrano, tovariš Milivoj Aleksič. Pogovarjali smo se ? njegovem delu in težavah, ki jih ima pri tem. Uvodoma je povedal, da je to delo zelo zahtevno, saj smo si ljudje v navadah glede prehrane zelo različni in ustreči vsem, ni možno nikoli, lahko pa se je potruditi, da je hrana večini delavcev všeč in da so zadovoljni z njo. »Za vse delavce v Celju smo preskrbeli tople obroke, le-te pa imajo tudi vsi delavci na gradbiščih izven Celja. Za prevoz hrane do gradbišč imamo posebej za to prirejen kombi, vendar delavci neradi jedo tako hrano, ker med prevozom izgubi na kakovosti in aromi. Zavoljo tega se na gradbiščih izven Celja raje odločamo organizirati prehrano delavcev v obratih družbene prehrane ali gostilnah, kjer je hrana neprimerno boljša, okusnejša, bolj kakovostna in lepše servirana. Moramo tudi priznati, da je večina naših porcij za hrano poškodovanih, kar delavcem prav tam o zmanjšuje apetit. Žato bomo morali tudi mi čimprej preskrbeti sodobnejše in boljše porcije za hrano.« Iz evidence bolnikov je razvidno, da imamo v našem tozdu nekaj diabetikov, ki so dosedaj namesto toplih obrokov prejemali bloke za prehrano, kar je njihovemu zdravju škodilo. Kako je sedaj to rešeno? »V našem tozdu, kot v večini delovnih organizacij v Celju, smo diabetikom in vsem tistim, ki so z zdravniškim potrdilom dokazali, da ne smejo jesti običajne hrane, dajali t. i. diabetične bone. Po posegu in mnenju Službe družbenega knjigovodstva v Celju smo tako prakso morali opustiti, ker ni bila v skladu z zakonom. Problem smo rešili tako, da so vsi ti delavci sedaj dobili bone za samopostrežno restavracijo Hmezad, v kateri pripravljajo tudi diabetično hrano. Sedaj je vse v skladu s predpisi, in kar je še pomembnejše, vsem *>rchrana je bila dobro urejena tudi v Ljubljani delavcem smo omogočili zdravo in kakovostno prehrano.« Kako je urejena prehrana delavcev, ki so iz kakršnih koli razlogov vezani na posteljo in ne morejo iz samskega doma? »Zadnji tak primer smo imeli leta 1980, ko smo delavcu, ki ni mogel hoditi, redno dovažali vse obroke hrane. Tudi sedaj bi ravnali tako, če bi se pojavil tak primer.« Na koncu pa nam še povejte, kako je urejena prehrana po posameznih sektorjih? »V Ljubljani smo na začetku imeli precej težav s hrano, vendar smo stvari kar hitro uredili. Preskrbimo jo iz Obrata družbene prehrane Moste. V Hrastniku je malica organizirana v tovarni »Steklarna«, kosilo in večerja pa v restavraciji »Jelka« — Mercator, bolj znani kot Kolodvorska restavracija. Za gradbišče v Žalcu imamo malico in kosilo organizirano pri Hmezadu v Kolodvorski restavraciji, večerja pa je v Celju saj se delavci iz Žalca vsak dan vračajo v Celje. Delavci največkrat večerjajo v mariborski sampostrežni restavraciji ali pa v restavraciji »Pri pošti«. V Šentjurju na gradbišču Alposa imajo naši delavci malico skupaj z delavci Alposa, kosilo in večerjo pa po vrnitvi v Celje v že prej omenjenih restavracijah. Prehrana v Celju je urejena po posameznih gradbiščih, tako da se delavci na gradbišču Pianova hranijo v restavraciji »Kladivar«, na gradbišču občihe pa v restavraciji »Ojstrica«. Na vsa ostala gradbišča (Cinkarna, baza j/i betonyna, bolnica, Nova vas in Spodnja Hudinja) hrano vozimo. V Šoštanju in Titovem Velenju vozimo hrano iz »Obrata družbene prehrane REK Velenje«. Kljub taki razdrobljenosti gradbišč se v našem tozdu trudimo, da bi večina delavcev bila s hrano zadovoljna, vendar je težava tudi v tem, da imamo večino delavcev iz drugih republik in pokrajin, ti pa se precej težko navajajo na slovensko hrano. Vse te težave skušamo premagati in upamo, da tudi v bodoče s prehrano naših delavcev ne bomo imeli večjih težav. Zlatko Otomanček J)/Wes SESTANEK OttNOS v V "To-LfoV Boli v namiznem tenisu so biH zanimivi in do konca napeti XXVIII. letne športne igre Gradisa Najboljši šahist v Gradisu Zlatko Hevir je prevzel priznanje za prvo mesto, ki ga je premočno osvojila ekipa GE Maribor Ponovno zmagali športniki Kovinskih obratov iz Maribora J Vlado Osolnik, direktor tozda OGP, je bil pokrovitelj letošnjih iger Ponovno zmagali športniki Kovinskih obratov Maribora. Letošnje gradisove športne igre so bile 12. junija na igriščih ŠD Slovan na Kodeljevem v Ljubljani. Organizatorja iger sta bila tozda Železo-krivnica in OGP. Na igrah je sodelovalo 801 športnik iz vseh tozdov in delovnih skupnosti Gradisa. Po razburljivih in fair srečanjih so bili doseženi naslednji rezultati: KEGLJANJE — moški: 1. KO Ljubljana 522 kegljev, 2. SPO 496 kegljev, 3. Maribor 474 kegljev, 4. DSSS 465 kegljev, 5. Železokriv-nica 440 kegljev, 6. LIO Šk. Loka 424 kegljev. 7. KO Maribor 417 kegljev, 8. Ljubljana 417 kegljev, 9. OGP 411 kegljev, 10. Celje 397 kegljev, 11. Nizke gradnje Maribor 397 kegljev, 12. Jesenice 391 kegljev, 13. Ravne 389 kegljev, 14. Koper 374 kegljev, 15. Ptuj 333 kegljev, 16. Ljubljana okolica 301 kegelj. Ne zaključke iportuih iger, ki je bil v hotelu Lev, je bOo zelo veselo KEGLJANJE — ženske: 1. Ptuj 1341 kegljev, 2. DSSS 1293 kegljev, 3. Interna banka 1218 kegljev, 4. Maribor 1218 kegljev, 5. Koper 1190 kegljev, 6. Jesenice 1166 kegljev, 7. Nizke gradnje Maribor 1140 kegljev, 8. SPO 1105 kegljev. STRELJANJE — moški: 1. LIO Šk. Loka 824 krogov, 2. KO Maribor 824 krogov, 3. DSSS 757 krogov, 4. Maribor 751 krogov, 5. SPO 748 krogov, 6. Ptuj 738 krogov, 7. OGP 704 krogov, 8. KO Ljubljana 614 krogov, 9. Celje 586 krogov, 10. Koper 573 krogov, 11. Projektivni biro Ljubljana 559 krogov, 12. Jesenice 535 krogov, 13. Ljubljana okolica 526 krogov, 14. Nizke gradnje Maribor 497 krogov, 15. Žele-zokrivnica 478 krogov. STRELJANJE — ženske: 1. LIO Šk. Loka 475 krogov, 2. Ptuj 424 krogov, 3. KO Maribor 405 krogov, 4. Maribor 400 krogov, 5. DSSS 367 krogov, 6. Koper 360 krogov, 7. In- terna banka 350 krogdv, 8. Projektivni biro Ljubljana 257 krogov, 9-Nizke gradnje Maribor 251 krogov, 10. Projektivni biro Maribor 228 krogov, 11. Jesenice 202 kroga. NAMIZNI TENIS — moški: 1 KO Maribor, 2. Projektivni biro Maribor, 3. DSSS, 4. OGP, 5. Jesenice, 6. Koper, 7. Projektivni biro Ljubljana, 8. Nizke gradnje Maribor, 9. Maribor, 10. KO Ljubljana, 11. Celje, 12. Ljubljana okolica, 13-Interna banka, 14. Železokrivnica- NAMIZNI TENIS — ženske: 1 Nizke gradnje Maribor,-2v'Projektivni biro Ljubljana,-3. Projektivni biro Maribor, 4. KO Maribor, 5. In-terna banka, 6. DSSS, 7. Maribor- ŠAH: 1. Maribor, 2. SPO, 3. KO Maribor, 4. Ljubljana, 5. Ljubljana okolica, 6. KO Ljubljana, 7. Jesenice, 8. DSSS, 9. Nizke gradnje Maribor, 10. Koper, 11. OGP. MALI NOGOMET: 1. KO Ljubljana, 2. Celje, 3. Ljubljana okolica, 4. Maribor, 5. Ljubljana, 6. Jesenice, 7. OGP, 8. Projektivni biro Maribor, 9. Nizke gradnje Maribor, 10. KO Maribor, 11. Ravne, 12. Koper, 13. LIO Šk. Loka, 14. Projektivni biro Ljubljana, 15. Ptuj, 16. Železokrivnica, 17. SPO, 18. DSSS. BALINANJE: 1. Železokrivnica, 2. Nizke gradnje Maribor, 3. KO Maribor, 4. Ljubljana okolica, 5. LIO Šk. Loka, 6. KO Ljubljana, 7. SPO, 8. Ljubljana, 9. Koper, 10. Ptuj, 11. DSSS, 12. Jesenice, 13. OGP, 14. Maribor. ODBOJKA — moški: 1. Jesenice, 2. Ravne, 3. Nizke gradnje Maribor, 4. KO Maribor, 5. Maribor, 6. DSSS; 7, Ljubljana okolica, 8. Ljubljana, 9. Celje. ODBOJKA — ženske: L Projektivni biro Maribor, 2. Nizke gradnje Maribor, 3. Jesenice, 4. DSSS, 5. Maribor, 6. Interna banka, 7. Celje. EKIPNI VRSTNI RED L KO Maribor 87 2. GE Maribor 81 3. DSSS 71 4. Nizke gradnje Maribor , 66 5. KO Ljubljana 62 6. Jesenice 58 7. LIO Šk. Loka 53 S. SPO Ljubljana ' 47 9. Ljubljana okolica 44 10. OGP Ljubljana 43 ,11. Koper 43 12. Ljubljana 40 13. Ptuj 39 14. Projektivni biro Maribor 38 15. Celje 37 16. Železokrivnica 31 17. Projektivni biro Ljubljana 28 18. Ravne 20 10. Interna banka 18 Ludvik Šnajder se je oprostil od aktivnega nastopanja na športnih igrah Gradisa, saj se bo v kratkem upokojil Prehodni pokal konference OOZS GIF Gradis je podelil predsednik Konfe renče tov. Brane Štrekelj, vodji ekipe KO Maribor Josipu Humeku Teko kot lansko leto so se tudi letos veselili zmage v skupni razvrstitvi športniki Kovinskih obratov iz Maribora Štefan Kuzma je prevzel priznanje za zmagovito ekipo v kegljanju — Kovinske obrate Ljubljana Rezultati ŠIG 82 — Gradis drugi Po enoletnem premoru so se letos ponovno pomerili najboljši športniki gradbenih delovnih organizacij iz cele Slovenije. Tekmovanja so potekala maja meseca tako, da je vsako panogo organiziralo drugo gradbeno podjetje. Gradis je bil organizator tekmovanj v namiznem tenisu. Končni rezultati so bili razglašeni in pokali podeljeni na osrednji proslavi dneva gradbenikov 5. junija v Mariboru. V skupni razvrstitvi so tako kot že vsa leta nazaj zmagali športniki Ingrada iz Celja, drugi je bil Gradis, tretji pa Pionir iz Novega mesta. Nnši predstavniki so se uvrstili takole: v kegljanju so bile ženske druge, moški pa četrti, v streljanju so moški, tako kot ženske zasedli peto mesto, v namiznem tenisu sta in moška in ženska ekipa zasedla drugo mesto, balinarji in šahisti so bili tretji, odbojkarji so zasedli šesto mesto, odbojkarke pa osmo mesto, najslabše so se odrezali nogometaši, ki so v malem nogometu zasedli 28. mesto. K 1 . 2__ Iz prlvrednog pregleda Gradis — škola za svoje i potrebe ___________drugih_____________ Ove godine za dodatno osposob-ljavanje kadrova, ne računajuči-sti-pendije, uložiče se 20 miliona dinara Gradjevinsko industrijsko predu-zeče Gradis — Ljubljana spada u red največih radnih organizacija gradjevinarstva u zemlji. Zapošljava 7.570 radnika na gradilištima u zemlji i inostranstvu. Kadrovskem ospo-sobljavanju je od samog nastanka radne organizacije posvečivana posebna pažnja. Več je 1960. godine v okviru Gradisa osnovan Centar za obrazo-vanje radnika u kome se uz rad stiču kvalifikacije za brojne gradjevinske struke. Može se reči da se kadrovsko pitanje obuhvatno posmatra i reša-va. U ovom trenutku, na primer Gradis štipendira 220 mladih ljudi na postdiplomskim študijama, fa-kultetima i srednjim školama. Obra-zovni centar pohadja 650 učenika, a štipendira se i 220 učenika usmere-nog obrazovanja koji su se opredelili za gradjevinska zanimanja. ODAVNO VIŠE NEMA SEZONACA Kada je reč o osposobljavanju uz rad, prema rečima Lojze Cepuša, di-rektora Kadrovske službe Gradisa, samo u poslednje tri godine od nek-valifikovanih ili polukvalifikovanih radnika stvoreno je 565 kvalifiko-vanih radnika tesarske, armiračke, ' zidarske i drugih struka. Trenutno se uz rad kvalifikuje 215 radnika. Posebno je značajna kvalifikacija za rad na gradjevinskim mašinama. U Gradisu je razradjan put uz rad od nekvalifikovanog radnika do viso-kokvalifikovanog. Prvi stadijum je, da tako kažemo, kategorija priuče-nog radnika. Kvalifikacija uz rad se ne stiče preko noči. Potrebno je naime da prode 3 — 5 godine prakse do punc kvalifikacije. ZA KVALIFIKACIJE! NAJZAINTERESOVANIJI — RADNIK Nije zato čudno što su uz rad osposobljeni gradjevinski pravi majstori svog zanata i siguran oslo-van na gradilištima. Prave se: oore-djenja sa školarcima koji na gradili? tima dodju sa dosta teoretskog znanja ali premalo praktičnog, pa je potrebno relativno dosta vremena, dok ne ovladaju strukom. U Gradisu inače više nema sezonaca. Čak oko 30 miliona dinara če Gradis ove godine utrošiti za dodatno osposobljavanje kadrova. g Tu se ne računaju štipendije. Ta i sredstva izdvajaju svi OOUR. Do 1 sada su se, kaze Cepuš, takve inve-šticije isplačivale. Jer, postojao je veliki raskorak i izmedju sistema | obrazovanja i potreba gradjevinskih radnih organizacija na področju Slovenije. Sada je situacija nešto povoljnija — uvodjenjem usmere-nog obrazovanja, ali se ipak ne oseča u punoj meri impuls privrede. S druge Strane, čini se da je premalo praktičnog rada učenika, pa če, po svemu sudeči, morati da se osposobe tek kada se zaposle. Za školovanje uz rad je uvek po-stojalo veliko interesovanje samih radnika u Gradisu. Bilo je uvek više molbi od mogučnosti doškolovanja, tako da je bilo moguče praviti i selekcijo i korist onih koji su se več istakli dobrim radom, sposobnosti-ma, veštinom i znanjem. Gradnevinarstvo Slovenije, po-smatrano u celini, bilo je preteklih godina u raskoraku izmedju mogučnosti zapošljavanja radnika sa teritorije Republike i potrebe operative koja se iz godine u godinu jačala. Mladi u Sloveniji su pokazali malo interesovanja za naporan gradjevinski posao, rad pa terenu, na skelama. Isto tako, školske institucije nisu pratile potrebe gradjevinskih organizacija. Slovenački gradjevinari su, nudeči povoljnija primanja, privukli radnike iz drugih republika, uglav-nom iz manje razvijenijih krajeva zemlje. Medju njima je bilo veliki broj nekvalifikovanih radnika. Sada se dogadja donekle suprotna pojava. Radnici iz drugih krajeva zemlje kojj su stekli kvalifikacije u Gradisu odlaze iz Slovenije. U Gradisu kažu da su tako postali svojevr-stan obrazovni centar za druge. Ta fluktuacija trenutno manje smeta zbog smanjenog obima posla u zemlji i uvodenja savremene tehnologije gradenja, koja podrazumeva manji broj zaposlenih na gradilištu uz ve- liki učinak mašina. Da je to tako po-tvrdjuju i namera Gradisa da više podstiče školovanje inženjerskog i tehničkog kadra, posebno za rad u inostranstvu. SAVREMENA TEHNOLOGIJA REŠAVA I KADROVSKA PITANJA Na rad van granice zemlje i do sada su upučivani samo radnici koji su se istakli radom i poseduju odgo-varajuča znanja. To je bio i stimulans radnicima da se dodatno kvali-fikuju uz rad, jer su se u inostranstvu uvek postizale veče zarade. Sticajem okolnosti u ovoj gradje-vinskoj radnoj organizaciji o kojoj je reč bilo je malo slučajeva da su se više kvalifikovani radnici snalazili na poslovima i radnim zadacima koji zahtevaju manju stručnu spremu. Možda su se, u jednom periodu, do-gadjali suprotm slučajevi. Uvodjenjem savremenije tehnologije gradjenja uslovi rada radnika u gradjevinarstvu polako se pribli-žavaju onima koje imaju radnici u industriji. I, mada ovaj proces ne ide brzo kako bi se želelo, može se reči da je sada rad u operativi znatno pri-vlačniji nego ranijih godina. U uslovima pune zaposlenosti gradjevinske oprative, ranijih godina, bio je jako izražen nedostatak kvalifikovanog kadra. Sada je oseka investiranja. Takve oscilacije bele-žene su i u rani jim godinama i sasvim sigurno nisu išle na ruku vodjenju kadrovske ni poslovne politike. U oskudici posla, posmatrano u celini, gradjevinske radne organizacije nisu u stanju da primanjima zadrže visokostručni kadar i to je opasnost koja se ne sme prevideti, S. JANKOVIČ Mostovi Mostovi su veoma važni objekti, j koji premoščujuči vodene prepreke | i omogučavaju njihovo lakše savla-djivanje. Oni veoma mnogo doprinose kako u privrednom, tako i u odbrambenom pogledu. Zato če, verujem, biti od interesa naših čitalaca, ako u ovom prilogu nešto kažemo o zanimljivostima u vezi sa ovim ob-jektima, o torne, koji su najviši, a | koji most najniži, koji je i kakav dži-novski most, itd. Evo nekoliko takih zanimljivosti... NAJVIŠI VISEČI MOST Možda niste znali, da se najviši viseči most na svetu nalazi u državi• Kolorado u Sjedinjenim Američkim I Državama. To je most, koji premoš-čuje reku Arkanzas u državi Kolorado. Dužina mosta iznosi 430, a širina 6 metara, a višina iznad vode mu je 351 metar. Most je izgradnjen još 1929. godine kada je stajao oko milion dolara. džinovski Celični most Jedan od džinovskih mostova je onaj čelični most, koji premoščuje luku Sidnaj u Australiji. Most je sa-gradjen još 1932. godine. Za to vreme je bio pravo čudo tehnike, Most je dug 1149 metara. Zovu ga mostom koji »diše«. Zašto? Zato jer se diže i spušta! Kako? Kažu, da se od najhladnijeg dana zime do najto-plijeg dana leta most polako dign6 za čitavih 35 santimetara. Podiže se samo u svom srednjem delu. Na' redne zime se most za isto tolik0 santimetara spusti. MOST ČOBANIJA I ŠEIHANIJA Most u Sarajevu ima? dva imena Čobanija i Šeihanija. Most je sagra' djen sredinom 16. veka. Prem°S' čava reku Miljacku. Prema nekif*1 podacima most je sagradio čoham11 Hasan vojvoda, pa je zato nazvafl Čobanija. Medjutim po jednom verovanj0’ sagradio ga je šeik Hasan Kailija, P3 se zato i zove Šeihanija. MOST »NA ZGLOBOVE« Kod Duisburga u Nemačkoj 1,3 terenu koji se stalno odronjava i r° _ u podzemne galerije i hodnike °a' puštenog rudnika, sagradjen je m°s — kako ga zovu na »zglobov°f' Most je dug 1823 metra. On je naj' duži most ove vrste u Evropi. M°s predstavlja pravo čudo, t.j. reme delo savremenog gradjevinarst^ Zašto? Zato jer je sagradjen tako d »prati« tako da kažemo pokret veoma nestabilnog lokaliteta. M°s je tako konstruisan da mu je om°g° čena amplituda kretanja od 85 sa*1 timetara u oba pravca. Za nerazvijene — 77 milijardi dinara može se više govoriti da u nas Postoji nerazvijenost u klasičnem smislu imajuči u vidu stepen razvoja l°j' je dostignut u svim republikama ' Pokrajinama. Ovakva konstatacija J]1 konstatacija da su rezultati mogli da budu još bolji. Stiče se utisak, 'ekli su delegati, da su učinjene ruPne greške u opštoj strategiji ra-Zv°ja zemlje, a posebno u strategiji r3zyoja privredno nedovoljno razvi-Jenih republika i pokrajina. Modeli k°je smo primenjivali očevidno ne • J" pune mogučnosti za brži izlazak lz Pnvredne nerazvijenosti. Ovakve ocene valjti sagledati predhodno u svetlu činjenice da je u Pfethodnom petogodišnjem plan-k°m razdoblju preko Fonda u pri-Zedn° nedovoljno razvijene repti-,ke i pokrajine plasirano oko 77 ■"'•'jardi dinara, što predstavlja go-°vo jednu trečinu investicionog pobijala nerazvijenih republika i °sova. U Bosnu i" Hercegovinu Pjasirano je 23,5 milijarde, u Crnu °ru — 8,3 milijardi, u Makedonijo milijardi i u Kosovo — 28,5 [J11 'jardi dinara ili 80 odsto s vi h pri-rednih investicija Pokrajine. Bilo Je Predvideno da se udruživanjem ada j sredstava realizuje oko 20 t sto stalnih sredstava Fonda. Od °8a, po svemu sudeči, gotovo ništa n,)e realizoVano. Nišu to, naravno, bila sva sredstva (Ja su izdvojena za nerazvijene." • bezbedeno je 40 milijardi dinara °P.unskih sredstava: Bosni i Herce- 8°Vini j Kosovu po 14 milijardi, i rd°j Gori — oko 5 milijardi i Ma-edonijj — 6,5 milijardi dinara. Ovome valja dodati i preko milijardo dolara kredita Medunarodne banke za obnovu i razvoj, što čini gotovo 65 odsto svih kredita koje je ova banka odobrila našoj zemlji. Planeri su izračunali da je u pro-teklom petogodišnjem periodu za podsticanje bržeg razvoja privredno nedovoljno razvi jenih republika i Kosova utrošeno oko 135 milijardi dinara ili 3,1 odsto društvenog proizvoda Jugoslavije. Obim izvajanja potvrduje da je ostvaren visok stepen solidarnosti, uzajemnosti i «ajedništva radničke Klase cele zemlje u ostvarivanju ekonomske, političke, nacionalne i kulturne ravnopravnosti naroda i narodnosti Jugoslavije. U stvari, naš sistem podsticanja razvoja nedovoljno razvi jenih područja nema presedana u bilo kojoj zemlji sveta. Nišu, naravno, izostali ni rezultati. Bosna i Hercegovina ostvarila je brži rast za 7 odsto od proseka zemlje, Črna Gora — za 4 odsto, Makedonija— za oko 12 odsto, a Kosovo — za oko 28 odsto spori ji rast. od proseka zemlje. Očevidno došlo je do osetnog zaostajanja ove Pokrajine, pre svega, u koncepciji razvoja. U tekučem petogodišnjem planu ide se na veči procenat udruživanja rada i sredstava izmedu razvijenih i nerazvijenih republika i pokrajina. Dosadašnja iskustva nisu zadovo-Ijavajuča, ali ima dosta nagoveštaja, pa i konkretnih primera, da se stanje u tom pogledu menja. Bilo je tu i subjektivnih slabosti, pre svega, za-tvaranja u uske lokalne okvire. Pokazalo se da samo izdvajanje sred- stava nije dovoljno za ostvarivanje ciljeva bržeg razvoja. Neophodno je razvijati razmenu tehnologije, ka-drova, iči na povezivanje i koriščenje prednosti i prirodnih bogatstava. GLAVOČOLJA U centru pažnje, naravno, ostaje Kosovo. Dogovor o posebnim merama za podsticanje najbržeg razvoja Kosova nalazi se pred potpisi-vanjem. Nikola K orač Bolje vrednotenje proizvodnog rada— parola ili praksa I « * »tvtiiaiacKog raaa, posvečena ukupno , ma ovim kategorijam; Va ' Se ogleda čak i u visi Ja ko j a im se dodeljuj Naravno da ovakva pozicija ne odgovara doprinosu ko ji proizvodni i stvaralački radnici daju našem društveno-ekonomske m razvoju. Izgleda, medjutim, da se ukupno društvena klima postepeno menja, o čemu je na susretu izneto više primera. Ta klima, kao i činjenica da je vredno vanju proizvodnog i stvara-lačkog rada več dosta govoreno na Trečem kongresu safnoupravljača, Poruci ovogodinjeg susreta daje više šansi da prevazidje okvire deklaracije. Dobro je takodje što ovo pitanje u središte aktualnih zbivanja i kon-ferencije SKJ i SSJ, ko ji si i glavne snage za sprovodjenje akcije takvog obima u značaja. Prvi put je u Puruku susreta uneta i obaveza da se o njenom sprovodje-nju izveste delegati narednog skupa što je verovatno rezultat analize koja je u toku i čiji prvi rezultati go- vore o dosta orgraničnem dometu dosadašnjih Poruka. Skup se poslednjih godina sve više pretvarao u manifestacijo, a rad u komisijama, ko ji bi zapravo trebalo da bude izvor iskustava udruženog rada, ostajao je gotovo nezapažen. Od toga do kak-vih če se rezultata doči u analizi, za-visi i od toga da li če susreta i dalje biti svakog februara, ili če se možda prorediti na dve godine. Čini se, medjutim, da to i nije naj-važnije, jer ni ovogodišnje održava-nje ne bi imalo nikakvog smisla uko-liko se fizionomija susreta ne premeni. Istina več ove godine je rad u komisijama bio produžen, a broj delegata smanjen sa oko 1.000 na nešto preko 600. Primečeno je, ipak da su šale u kojima su komisije zasedale u pojedinim trenucima bile man je popunjcne nego obtižnji bifei, a veliki broj delegata je dre- majoči čekao da se razprava okonča. S obzirom na to da je tema bila i te-kako interesantna, očigledno se ra-dilo o nečem drugom. Možda je odgovor u činjenici da su prisutni novinari u pauzama susreta tek iz velike napore, uspevali da medju delegatima pronadju neposredne proizvodjače, a samo je je-dan uspeo da pronadje i rudara. Pot-puno je absurdno da i u delegaciji rudnika u Kaknju, ko ji je ovogodiš-nji dobitnik Povelje i Plakete »Cr-veni barjak« nije bilo ni jednog rudara, več su je sačinjavali predsednik Opštinske konferencije SK, predsednik Skupštine opštine i član Poslovodnog odbora rudnika. Ili su baš oni najviše zaslužni za radne uspehe koje rudnik postiže, ili q bo-ljem društvenom i materijalnom vrednotenju proizvodnog i stvara-lačkog rada i dalje razmišljajo samo kao o lepoj paroli. v. Rešetar Nadaljevanje iz prejšnje številke Constructa 82 — Hannover Dodamo dinamičnost so razstavi dali tudi posebni saloni, ki jih je bilo letos kar osem, vanje pa do se številni obiskovalci z navdušenjem vključevali s svojimi prispevki, vprašanji in pripombami. Zanimivo je, da so se v pripravo teh posebnih salonov vključila mnoga nemška zvezna združenja, ustanove in celo ministrstva. — Osnovo za praktično predstavitev teme »Hiše, ki varčujejo z energijo« je predstavljalo 24 načrtov hiš za ceneno socialno gradnjo, ki jih je predstavil Inštitut za razvoj gradbeništva iz Hannovra. Petnajst načrtov blokov in 9 načrtov družinskih hišic, ki so za izgradnjo ceneni, a vseeno kar se da energetsko skromni, je bilo osnova in zgled za razčiščevanje mnogih dilem. Seveda načrti ne bodo ostali le na papirju, najuspelejšo tretjino načrtov bodo še letos realizirali v Berlinu in Kasslu. Za temo »Dobro oblikovanje — prihranek na energiji« je nemški Svet za oblikovanje, ki vsako leto podeljuje nagrado »Gute Form«, pripravil razstavo nagrajenih izdelkov s področja ogrevanja, oken in vrat. Te nagrade podeljujejo tudi z namenom usmerjanja upo-rabmkov, da bi se raje odločali za nagrajene nove izdel-ke, ki ustrezajo tako funkcionalno kot energetsko varčevalno, estetsko in ekonomsko. — Nemški Atomski forum je pripravil zanimivo informacijsko razstavo na temo »Dialog z jedrsko energijo in jedrsko tehnologijo«, ki naj bi vzpodbudila ob-jektivnejšo razpravo, ko gre za občutljivo temo jedrske enegije. Razstava je prikazovala ekonomičnost jedrske energije, delovanje in razčlenitev nuklearne elektrarne, varnostne ukrepe in vplive na okolje ter pot nuklearnega goriva od uranove rude do končnega odlagališča. Kot posebno zanimivost naj omenimo da so obiskovalci na prirejenem trimskem kolesu lahko sami proizvajali električni tok in merili moč trenutne lastne proizvodnje elektrike na digitalnem instrumentu, uporabljali pa so lahko tudi merilno naravo, s katero so merili jakost naravnega žarčenja v granitu, keramiki ali svoji ročni uri. — Oblikovalci salona »Z energijo živeti — za energijo skrbeti« so si zastavili za cilj dvigniti »energetsko zavest« obiskovalcev. Naš način življenja je vedno močneje odvisen od uporabe energije. Produktivnost, mobilnost in svetovne komunikacije — vse to je nemogoče brez energije. Ne moremo se več vrniti v dobo, ko smo se preživljali z lovom in nabiranjem hrane. Na zemlji je preveč ljudi,-pa se še premalo ljudi zaveda nevarnosti sedanjega načina življenja, ko razsipno trošimo energijo, ki je na razpolago le v omejenih količinah. Zato je treba neobnovljive vire energije ohraniti in celotno potrošnjo energije zmanjšati, nafto zamenjati z drugimi viri energije, ki so obnovljivi in ki jih lažje kontroliramo, ter kar najhitreje zmanjšati onesnaževanje okolja kot posledico uporabe energije. Vsi uporabniki morajo zmanjšati zahteve po energiji, v to smer morajo usmeriti denar, ideje in tehnološke inovacije. V gradbeništvu je veliko možnosti za izboljšanje trenutnega stanja: od kvalitetnejše toplotne izolacije stavb do uporabe toplote iz okolja. Tudi v gradbeni operativi se da marsikje varčevati z energijo in zamenjati nafto z elektriko. — Mednarodno združenje za naprave, namenjene športu in prostem času, je pripravilo temo »Športni objekti in oprema — nekoč in danes«, ki je obravnavala najpomembnejše današnje usmeritve in potrjevala obnovljeno antično potrebo vse večjega števila ljudi po športu, tekmovanju in rekreaciji. — Zvezni inštitut za športno znanost je s temo »Naprave za invalide, namenjene športu in prostem času « opozoril na problem, da danes okolje urejujemo predvsem za fizično in mentalno zdrave ljudi, pozabljamo pa na tiste, ki to niso. Načrtovalcem in arhitektom je popu-dil ideje in pripomočke za odločanje, kako pomagati tudi tem ljudem, da bi se lahko polneje vključili v naš svet. — Zveza nemških arhitektov in zvezno ministrstvo za gospodarstvo sta s temo »Planiranje z vključevanjem parametrov narave, umetnosti in tehnologijč« opozorila na občutljiv problem mestnih naselij. Mesta bo še naprej, kljub pogostim trditvam o njihovem umiranju, večina ljudi izbirala z? svoj življenjski prostor. Z rastočimi stroški energije je že skoraj predraga ideja o vsakodnevni vožnji od mesta bivanja na deželi v nepokvarjenem zelenilu narave do delovnega prostora v mestu in nazaj, poleg tega pa kaže tak način življenja tudi poguben vpliv na okolje. Po drugi strani, pa se da z energetsko in oblikovano dobro žaspovano strnjeno blokovno gradnjo oblikovati mesto tako, da predstavlja prijetno obliko bivanja za ljudi. Pri tem je treba zagotoviti zdravo okolje, pa tudi človekovo težnjo po lepem, umetniškem. Razkorak med zahtevami in pričakovanji prebivalcev obstoječih mestnih naselij in pogosto mnogo skromnejšo politično in ekonomsko realnostjo pa je treba premostiti z majhnimi koraki in ne s korenitimi preobrati, ker so predragi, predvsem pa z mnogo izrazitejšo aktivno pomočjo meščanov samih in z njihovo vključitvijo v načrtovanje razvoja svojega mesta, torej z nekakšno emancipacijo prebivalcev mest in vse manjšo odvisnostjo od mestnih oblasti. Zlasti v trenutku zniževanja razpoložljivih sredstev in zaostrovanja socialnih napetosti je potreba po sodelovanju še močnejša. Tako je še koristneje uporabiti in izrabiti znanje ter dobro voljo vsakega posameznika. — Zvezno združenje za obnovo starih stavb je po® pokroviteljstvom Ministrstva za regionalno planiranje, gradnjo in urbanistični razvoj v okviru teme »Vse o obnovi starih stavb« prikazalo celo paleto možnosti manjših in večjih ukrepov. Pomembne površine v starih stavbah (hodniki, podstrešja, prizidki) funkcionalno niso izkoriščene, pa se da poceni mnogo prodobiti. Vlaga po; gosto predstavlja velik problem. Z nasveti in brošurami so svetovalci predlagali možne rešitve. Hišne inštalacije (vodovod, elektrika in ogrevanje) največkrat tudi n* ustrezajo več današnji stopnji tehnike. Mnogo se da St storiti, da se olajša življenje v stari stavbi. Tudi toplotne izolacijo stavbe je možno izboljšati, začenši od tesnenj-1 oken in vrat preko dodatne izolacije celih zidov vse do uvedbe preskrbe z alternativnimi viri energije. Razstavo Constructa '82 so spremljali tudi razni kongresi in srečanja. Najmnožičnejši je bil nemški »Dan arhitektov« s 60.000 arhitekti in predsednikom prof. Caf-stensom kot gostom. . Ce omenimo še.strokovno srečanje o industrijski gra® nji, srečanje »Projektivni biro in računalnik« in srečanj o požarni varnosti, mislim, da sem kar dovolj obširn prikazal dnevni utrip na sejmišču. Kljub taki širini dogajanja pa je bila organizacij vsemu kos. Dve tramvajski liniji, direktni avtobusi z j* tališča, taksiji in 50.000 parkirnih mest je preprečil' prometne zagate. Za lažjo orientacijo obiskovalcev n sejmišču je deloval elektronski informacijski sistem Osemnajst terminalov računalnika je dajalo brezplaco informacije o izdelkih, firmah in razstavnih mestih angleščini, nemščini in francoščini. Za tiste, ki težko h di jo, je bilo namenjenih 10 avtobusov, ki so obiskoval® brezplačno prevažali na območju razstavišča. Organiz torji so usposobili sedemnajst- restavracij, pošto, skovni center, 4 banke, lekarno, zdravstveno in gasi Is* službo, policijsko postajo, prevajalsko službo, foto« pirnice, celo vrsto trgovin in še marsikaj. Naj bo dovolj naštevanja. Kot rečeno, sejem j6' nami, na nas pa je, da pridobljeno znanje in nove idej6 pridom uporabimo tudi v Gradisu. Ob kontu.ee moram iskreno zahvaliti Gradisove Centru za izobraževanje, ki nam je omogočil, da smo udeležili tega velikega srečanja gradbenikov vse* sveta. Naj zaključim s citatom iz uradnega biltena razsta' »Gradnja gradov v oblakih je zastonj, zelo drago Pfj njihovo rušenje« ter z upanjem, da se bomo čez tn zopet srečali na naslednji Constructi. i ANDREJ PETEl ZUmfe z gotovo malto, ki je uporabna 36 ur Dekorativni betonski votiaki, pri katerih je stranska površina iz praneg* tona NNNP82 Preprečiti veliko materialno škodo in zmanjšati število žrtev Letos bomo v Sloveniji izvedli akcijo »Nič nas ne sme presenetiti« — NNNP že tretjič zapored. Samozaščitne in obrambne akcije, ki naj s politično mobilizacijo ljudi krepijo za-yest, pripravljenost in sposobnost članov družbe za uresničevanje pravic in dolžnosti na tem pomembnem področju, so v preteklih letih veliko prispevale k podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tokrat bo večji del samozaščitnih priprav namenjen usposabljanju in osveščanju delavcev in drugih občanov na področju prometa, požarne varnosti ter organiziranja narodne in civilne zaščite. Preprečevanje iz leta v leto naraščajoče materialne škode, nastale zaradi požarov, avtomobilskih in drugih nesreč pri delu ter naravnih nesreč, uspešnejše odpravljanje posledic nesreč, zmanjšanje števila človeških žrtev so samo neposredni cilji letošnje akcije. Spodbujanje k varnostni fculturi, pripravljenost spoštovati predpise, pravila in varnostne ukrepe oziroma zaostrovanje odgovornosti zaradi neupoštevanja pravil pa so dolgoročnejši cilji akcije, ki bo trajala vse leto. Strokovni nosilci akcije za posamezna področja so sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, skupnosti protipožarnega varstva, inšpektorati, milica, štabi civilne zaščite in upravni organi za SLO. Politično pa akcijo vodi in povezuje socialistična zveza oziroma njeni koordinacijski odbori v občinah, ki so morali svoje načrte za akcijo izde-i: 'ati do konca februarja. Tudi organizacije zveze sindika-tov se bodo aktivno vključevale v vse priprave. Tako se bodo zavzemale za krepitev samozaščite v or- ganizacijah združenega dela, za boljšo organiziranost in kadrovsko krepitev narodne in civilne zaščite ter za boljše varovanje in zaščito premoženja in upoštevanje predpisov s področja požarne in prometne varnosti. Ocene požarne in prometne ogroženosti v OZD so še redke, kjer pa jih imajo, zaposleni o njih premalo vedo. Zato bodo organizacije zveze sindikatov dosledneje zahtevale, da take ocene sprejmejo povsod in o njih obvestijo delavce. V to pa naj se vključijo tudi glasila in bilteni oziroma službe za obveščanje v OZD s spodbujanjem, poročanjem o aktivnostih v svojem okolju in ne nazadnje s posredovanjem podatkov in informacij, ki bodo prispevale tudi k večji usposobljenosti delavcev za hitro in učinkovito ukrepanje v primeru nesreč, požarov itd. Neposredni nosilci nalog v OZD so delavski sveti in drugi organi upravljanja. Ti morajo s pomočjo strokovnih organov in služb izdelati ali izpopolniti ocene požarne ogroženosti in načrte požarnega varstva. Samoupravni organi bodo sodelovali tudi pri organizacijski krepitvi narodne zaščite in pri ustanavljanju splošnih in posebnih enot civilne zaščite, kjer teh še nimajo. Oceniti bodo morali tudi možnosti za nastanek nesreč ter možne posledice teh nesreč in o tem obvestiti zaposlene. Akcija bo potekala tudi na drugih področjih in ne samo v TOZD, oziroma OZD, ampak tudi v krajevnih skupnostih in stanovanjskih zgradbah. V drugi polovici leta bo dosegi^ svoj »višek«, ko bodo v vseh okoljih ocenili doseženo in zgoščeno prikazali celotno aktivnost. M. KEK Andreju Horvatu v slovo V torek, 1. 6. 1982, smo se člani kolektiva zbrali na ljubljanskih Žalah, da bi se poslovili od našega Andreja. Nemo smo stali in iz oči nam je bilo razbrati, da še ne moremo dojeti resnice preteklega tedna. Še v sredo smo bili skupaj na delu. Če bi človek verjel v usodo, potem bi dejal, da se je z Andrejem poigrala. Namreč 29. oktobra bi bil že 20 let član našega kolektiva, drugo leto pa bi slavil svoj 50. rojstni dan. Vse to se mu ni uresničilo. V Kovinskih obratih je delal v traktorski delavnici, kjer je popravljal stroje težke mehanizaci- je. Marsikateri upravljal ec težke mehanizacije iz TOZD SPO rti mogel verjeti, da razobešena črna zastava visi za Andreja. Kot član Zveze komunistov je aktivno sodeloval v organih samoupravljanja na nivoju temeljne organizacije in občine, kjer je zastopal naša mnenja in stališča. Tako smo ostali brez delavca, ki je soustvarjal in gradil naš boljši jutri — našo novo tovarno, čez prag katere ne bo stopil. Andrej — ohranili te bomo v lepem spominu. Sodelavci TOZD KO Ljubljana In memoriam Jože Pukšič Tudi sončen dan je lahko mračen. Mračen, kot pust jesenski dan, ko nenadoma izveš, da je umrl človek, sodelavec, ki je še pred kratkim dolga leta prihajal dan za dnem v Gradis. Poln življenjske moči je JOŽE PUKŠIČ šele pred kratkim odšel v pokoj. Toda tudi potem se je še vedno, če je le utegnil, vsaj za hip oglasil pri svojih sodelavcih. Tih in skromen, v svojih odločitvah pa preudaren — takšen je bil in takšen bo ostal v spominu vseh, ki so ga poznali. Kot mnogim drugim, tudi njemu življenje ni prizanašalo, toda tega ni nikdar pokazal. Še danes odmeva njegov vsakodnevni jutranji pozdrav: DOBRO JUTRO, ZLATO JUTRO. Jutro, ki se ga je vedno znova veselil. Toda usoda je hotela drugače... Viktor Pernat Vsi, ki smo ga poznali, smo na tihem upali, da bo premagal zahrbtno bolezen, zaradi katere je moral predčasno v pokoj. Toda zgodilo se je drugače. Tesno nam je bilo pri srcu, ko smo zvedeli, da Viktorja ni več med nami. Mnogo let je bil v Gradisu, mnogo let naš sodelavec, zato spomin nanj ne bo zbledel. Kot dolgoletni družbeno politični delavec je veliko svojega prostega časa posvetil delu v sindikatu in drugih organizacijah. Toda življenje ne prizanaša. Tudi Viktorju ne. Ostal, bo v naših srcih kot marljiv, pošten in plemenit tovariš-sodelavec. SODELAVCI Zahvala Zahvaljujem se osnovni organizaciji sindikata skupnih služb za izkazano pomoč in žalne besede ob smrti moje mame. Istočasno še posebna zahvala tov. Curku in vsem, ki ste mi pomagali v teh težkih trenutkih. Marija Leskovar Letošnje akcije NNNP bodo že tretje leto ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta Andreja Horvata se iskreno zahvaljujemo njegovim sodelavcem, celotnemu kolektivu Gradisa za vso pomoč, izrečena sožalja, finančno | pomoč, spremstvo na njegovi I zadnji poti in podarjeno cvetje. ! Posebna zahvala govorniku za poslovilne besede na njegovi zadnji poti in spremstvo. I Žena Marija v imenu vsega sorodstva. Anton Kačar — 50 letnik Nismo si mogli kaj, da tvojega 50. rojstnega dne ne proslavimo bolj na široko. Vzrok?! Preprost. Sam dobro veš, da te že nekaj časa pogrešamo v naši sredini, saj te tvoja bolezen nenehno odteguje od obratov. Prav zadovoljni smo, da si se toliko okrepil in nas prišel pogledat ob svojem prazniku. V obrate si prišel že leta 1947 kot mlad neizkušen fant. Izučil si se za strojnega ključavničarja. S svojim humanim odnosom do so-tovarišev si bil pri svojem delu vedno vzor dobrega delavca. Razmere so nanesle, da si pričel delati kot skladiščnik. Za tvoja prizadevanja in uspehe si leta 1980 prejel red dela s srebrnim vencem. Tvoja aktivnost se kaže tudi v gasilski brigadi, kjer šoti zaupane naloge poveljnika v DO in na terenu. S temi besedami smo se na kratko spomnili tvoje življenjske poti in če smo kaj izpustili, nam ne zameri, saj veš, da čas beži in pri tem človek kaj pozabi. Važno pa je, da se ne pozabi na človeka — tovariša. Dragi Tone, vsi ti iz srca želimo še mnogo let, predvsem pa zdravja. ANDREJA PUC Dragi Gradisovci in sodelavci! Ko se poslavljam od Gradisa in stopam v zasluženi pokoj, izrekam sledeče: Hvala vsem, ki so mi kakorkoli Z nasveti pripomogli k strokovnemu napredku. Hvala vsem za kakršnokoli službeno sodelovanje. Doživel sem dosti veselih in tudi žalostnih trenutkov —tudi to —kako, si Če sem kateremu kaj žalega storil, naj mi odpusti. sem sprejel in prenesel pa lahko sami mislite. Želim in predlagam vsem, da mea seboj delate zavestno, s srčno kulturo, ponosom in nasveti, ne pa v kakršnikoli zahrbtnosti drug do drugega. Dogovarjajte in pomagajte si med seboj, ter glejte na podjetje, ker vam daje delo in zaslužek. Ta odhod primerjam z odhodom pred 7 leti, ko sem šel v bolnišnico, pa nisem vedel, če se bom vrnil na delovno mesto, s to razliko, da bo sedaj delovno mesto ostalo, samo mene na to mesto ne bo več. IVAN PERGAR Letos so prvič aa Baše* kvizu zuiji sestopili tudi vojaki V.P. 4680 iz Celja Ib zasedli drago mesto n UJaH |E~ 5 21 Udeležba je bila letos večja, saj je nastopilo 11 ekip Mladinski kviz znanja v Celju LETOS SO ZMAGALI MLADINCI KO MARIBOR Letošnji kviz znanja je bil, tako kot lansko leto, v Celju, saj so lani mladinci iz GE Celje dosegli največje število točk in tako postali organizatorji letošnjega kviza. 15. 5.1982 se je v Samskem domu na Hudinji zbralo 11 ekip, med njimi tudi ekipa V. P. 4680, ki nadaljuje revolucionarne tradicije L Inženirske brigade VIL korpusa NOV Jugoslavije in nad katero ima Gradis pokroviteljstvo. Odgovarjali smo na vprašanja s treh področij in sicer: Tito-revblucija-mir, Gradis skozi 37 let razvoja in Samoupravni sporazum o združitvi v GIP Gradis. Kviz je povezoval tov. Jože Grobler iz GE Maribor, ki je s šaljivimi domislicami odganjal tremo marsikateremu tekmovalcu. Dosti neodgovorno in neresno je bilo obnašanje nekaterih mladincev, ki so svoje tovariše na samem tekmovanju pustili na cedilu, tako da je bilo nekaj ekip nepopolnih. To se j6 nekaterim tudi poznalo pri končnem vrstnem redu, ki je bil takšen; 1. KO Maribor 2. V. P. 4680 3. DSSS 4. GE Maribor, 5. Celje — usmerjeno izobraževanje 6. Železokrivnica 7. LIO Škofja Loka 8. Ljubljana-okolica 9. DOŽ 10. GE Celje 11. Koper Prve tri uvrščene ekipe so dobil6 lepe knjižne nagrade o Titu, ostal6 ekipe pa priznanja za sodelovanj6 Srečanje je bilo zaključeno s kul' turnim programom, ki so ga priprf vili učenci iz Ljubljane. Upamo, & bodo drugo leto, ko se zopet $re' čarno v Kovinskih obratih Maribor zastopane ekipe mladih iz vseh to*' dov. ., Ljiljana Mešan Čeprav sta za Koviaske obrate Maribor aastopala le dva ■riadlaca Marja* Kutajak ii F ra ari Os tr očkov sta vseeao ; 3. seja koordinacijskega sveta 00 ZSMS je bila v Ptuju 3. seja KS OO ZSMS GIP Gradis je bila 11. maja v tozdu GE Gradnje Ptuj. Razen mladincev, t. j. predsednikov OO ZSMS posameznih tozdov, je bi! prisoten od vabljenih tudi tov. Valter Masten, sekretar konference OOZS GIP Gradis in tov. Petek, tehnični pomočnik v tozdu Gradnje Ptuj. Spregovoril je o ustanovitvi tozda leta 1949,o njegovem razvoju in priključitvi h Gradisu leta 1975. Med drugim je povedal, da ptujski tozd zaposlpje 260 delavcev, kar je nekoliko manj kot vsa prejšnja leta, ko se je število zaposlenih gibalo okrog 290. Tozd ima veliko vlogo na svojem območju, saj s° njegovi delavci zgradili veliko industrijskih objektov v Ptuju in večino stanovanj. Tako predstavlja stanovanjska gradnja 45 % angažiranosti tozda, industrijska gradnja 30 %, ostalo pa stavbno pohištvo in vzdrževanje. Tovariš Petek je tudi .odgovarjal na prenekatera vpraša-nja mladincev. O aktivnostih mladih v ptujskem tozdu je govoril tov. Evgen Požgaj. Povedal je, da je bila njihova mladinska organizacija ustanovljena leta 1977 na pobudo občinske kon: ferenče ZSMS Ptuj in OO ZK tozd Gradnje Ptuj. Majhno število mladincev je pripravljeno sodelovati v mladinski organizaciji predvsem zaradi tega, ker je položaj večine delavcev ptujskega tozda, s tem pa tudi mladine, specifičen. Gre za pol-proletariat, saj velika večina delav-,cev takoj po delu nadaljuje z delom na kmetiji. Ostali pa se pod vplivom starejših sodelavcev, raje odločajo za popoldansko delo. Nekoliko ve č aktivnosti kažejo le mladinci, ki delajo v mizarskem obratu. Predsednik KS OO ZSMS GIP Gradis, tov. Cveto Pavlin, nas Je seznanil s pripravami na kviz znanja v Celju in s srečanjem BVGP v Arandjelovcu. Hkrati nas je tov. Valter Masten obvestil, da bo 9. in 10. junija v našem počitniškem domu v Ankaranu seminar za predsednike družbenopolitičnih organizacij, ki naj bi se ga polnoštevilčno udeležili. Na koncu smo se dogovorili, da bo naslednji sestanek KS OO ZSMS v tozdu OGP ali Železokrivnici sredi tega meseca. Ljiljana Mesarič Akcija mladih v Sladkem vrhu Mladinci mariborske Gradbene enote so letošnjo leto resno zastavili program dela, ter večji del tega programa tudi uresničili. Če smo na začetku leta izrazili bojazen, ali ni to le začetna zaletavost, lahko sedaj zapišemo, da je bila bojazen odveč. Res je, da to delovno sliko daje le nekaj posameznikov. Še vedno je namreč preveč mladincev, ki niso dovolj aktivni. To je bilo še posebno vidnp pri letošnji delovni akciji, ki so jo organizirali mariborski mladinci Sonja Gomboc: »Še se bom udeleževala akcij!« v Sladkem vrhu. Čeprav se je akcije udeležilo veliko naših mladincev, nikakor ne smemo mimo tistih, ki jih na akciji ni bilo. Predvsem mladinci iz strokovnih služb v prihodnje ne bi smeli izostajati. Delovne akcije so se poleg mladincev Gradbene enote udeležili še mladi iz tovarne Sladkogorska ter krajevne skupnosti Sladki vrh. Na gradisovem gradbišču stanovanjskega bloka so opravljali različna dela: polaganje travniških plošč, čiščenje keramičnih ploščic, obrizg fasadnih sten ter razna zemeljska dela. Vrednost opravljenega dela znaša preko 93 tisoč dinarjev Ob izdatni pomoči nekaterih mla-dincev-brigadirjev je celotno akcijo organiziral in vodil Pavel Kos. Sodelovalo je preko devetdeset mladih, kar za prvo tovrstno akcijo niti ni tako malo. Mladi v Mariboru so pokazali, da se da z dobro organizacijo narediti marsikaj. Vedo, da so na pravi poti. To je razbrati tudi iz zapisnikov predsedstva osnovne organizacije, katere predsednik je Ferid Muminovič. Bilo je leta... V Letos smo se že osemindvajseti sestali na Gradisovih letnih športnih igrah. Preko osemsto tekmovalcev, delavcev Gradisa, se je pomerilo v različnih panogah. Prav v tem času mi je prišla v roke orumenela fotografija izpred skoraj tridesetih let, na kateri so delavci Gradisa verjetno na prvem srečanju športnikov. Na hrbtni strani slike so s svinčnikom napisani podatki: Šoštanj, 53. leto, ŠPORTNI DAN GRADISA. Čeprav je od tega že skoraj trideset let, se verjetno še kdo spominja, kako je nastala ta fotografija, ali pa morebiti kakšnega drugega podatka, ki bi dopolnil sliko. Veseli bomo vsakega sporočila, ki bi pomagalo razjasniti nastanek fotografije oziroma prepoznati delavce. J Nova zgradba Vojno medicinske akademije v Beogradu Po projektu polkovnika Josipa Osolnika in arhitekta Slobodana Nikoliča, je v Beogradu, na Banjici zgrajena nova 12-nadstropna zgradba Vojno medicinske akademije (VMA). Nova VMA stoji na 20 hektarjih zemlje in ima 170.000 kvadratnih metrov koristne površine s nekaj več kot 5.000 prostorov. Bolnikom je namenjeno 1.150 postelj z vsemi potrebnimi službami za sodobno medicinsko zdravljenje. V sestavi VMA je tudi poliklinika s 50 ordinacijami specializiranih za več kot 30 ožjih medicinskih vej. Dnevna zmogljivost poliklinike je 1.500 bolnikov. O velikosti Vojno medicinske akademije v Beogradu govori tudi podatek, da ima ta reprezentativna zdravstvena ustanova hodnike v skupni dolžini 16 kilometrov. Projektiranje VMA je trajalo tri leta, gradnja pa šest let, kar je za tako velik objekt relativno kratek rok. VMA je zgradilo gradbeno podjetje »Ratko Mitrovič« iz Beograda ob pomoči 48 delovnih organizacij, od tega 20 iz tujine. .%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%' Iz srečanja mladih BVGP — od leve proti desni: 1. Našo ekipo so na kvizu beograjski Skadarliji so nastopali tudi pesniki, med katerimi vsekakor naj* znanja zastopali Lili Mesarič, Marinka Arko in Milenko Nikič. 2. Pred spo- bolj izstopa Aco Sekulič, eden največjih srbskih pesnikov današnje dobe menikom neznanemu junaku na Avali pri Beogradu. 3. Na zaključku v novi 14. srečanje mladih BVGP Jugoslavije Utrjujemo bratstvo in enotnost Mesec maj — mladost, življenje in srebanje mladih po vsej naši domovini. Eno takih je tudi srečanje mladih bivših vojno gradbenih podjetij Jugoslavije, mladine, ki je pobratena s podpisom listine na 13. srečanju na Bledu, ki smo ga organizirali mladinci Gradisa. Tokrat smo se zbrali v Beogradu oziroma v Arandjelovcu na 14. srečanju, ki je bilo od 21. do 23. maja. Srečanje so organizirala tri gradbena podjetja iz Beograda: Ratko Mitrovič, Napred in Centroprojekt. Srečali smo se mladi iz podjetij, ki so prva začela z obnovo in izgradnjo porušene domovine. Več kot 200 mladih si je seglo v roke. Tu se je našlo nekaj starih znancev, ki so se poznali že s prejšnjih srečanj, med njimi pa so bili tudi novi, mlajši aktivni mladinci in mladinke, ki so si s svojo aktivnostjo zaslužili udeležbo na takem srečanju. Iz Gradisa se je srečanja mladih BVGP udeležilo 17 mladincev iz tistih OO US MS, ki so aktivne in so mladince za srečanje tudi prijavile. Poleg teh so na srečanju sodelovali tudi predsednik konference OOZS, tov. Brane Štrekelj, predsednik koordinacije OOZK, tov. Alojz Hraščanec in pomočnik direktorja za splošne in kadrovske zadeve tozda GE Maribor, tov. Jože Grobler. Program letošnjih srečanj mladih BVGP Jugoslavije je bil tako kot vsa pretekla leta sestavljen iz treh delov — tematske konference, kviza znanja in športnih srečanj. Tematska konferenca je bila letos posvečena uresničevanju zakona o združenem delu družbeno ekonomskemu položaju mladih in problematiki organiziranosti v gradbeništvu. Konferenca letos ni imela takega pomena in take teže kot lansko leto, ko smo bili organizatorji mladinci Gradisa in smo vsem udeležencem poslali gradivo za tematsko konferenco mesec dni pred srečanjem. To smo organizirali tako, da je delo potekalo najprej v treh komisijah, potem pa še na plenarni seji, kjer so bili podani zaključki in stališča posameznih komisij. Prav to pa je bila letos največja pomanjkljivost tematske konference. Ker ni bilo gradiva, ki bi služilo kot izhodišče za razpravo, se je tematska konferenca zaključila dokaj klavrno. Razpravljala so bili maloštevilni, udeležba slaba in razprave preveč splošne. Zato smo mladinci Gradisa predlagali, da se v bodoče tematske konference, ki ne bodo strokovno in kakovostno pripravljene, črta iz programa srečanja. S tem bi se srečanja skrajšala za en dan, zmanjšali pa bi se tudi stroški za udeležbo na BVGP, ki niso majhni, saj predstav- ljajo večino finančnega plana KS OO ZSMS Gradis. V kvizu znanja so mladi odgovarjali na vprašanja iz treh področij: Beograd skozi stoletja, Samouprav- Mladost BVGP Ponovo smo u mjesecu mladosti, kad sve cvjeta i miriše kad smo srečni i puni radosti. Na stotine susreta mladosti a jedan od takvih je naš susret mladih bivših vojno gradjevin-skih preduzeča. 14. brojimo po redu, a svaki nam znači bratstvo i jedinstvo sreču, ljubav i novu pobjedu. S vi smo zbratimljeni i brača nas srečno dočekaše v Beogradu — gradu domačina sprovedoše u lijepo mjesto, u Arandjelovac u srcu Šumadije. Stisak bratskih ruku, sječanja na prošle susrete, a zalim konferencija, kviz znanja i sportska takmičenja bila su u duhu bratstva, sreče i poštenja. Ako je i propusta bilo ne trebaju da nas muče za budučnost oni če nas mnogo čemu da nauče. Kad je došlo bratsko veče mladost se je razigrala ta velika sreča naša i pjesmom se ispjevala. A na kraju obilazak Beograda i najmilije kuče cviječa ta želja nam bijaše u srcima kao mnogim-ponajveča. Rastanak svaki teško pada pa i ovaj kad rastat se mora kad se ruke stežu sa puno ljubavi i jedinstvo kao Čelik kali a takav smo zavjet sebi pa i Titu dali. M. NIKIČ Srečanje mladih BVGP Jugoslavije je odprl predsednik koordinacijskega odbora BVGP Pelko Jevtič iz GRO »Ratko Mitrovič« Beograd ljanje v temeljnih organizacijah in Gradbeništvo. Tekmovanje je pokazalo, da so se vsi nastopajoči dobro pripravili, saj je več ekip imelo enako število točk. Ves čas so potekala tudi športna tekmovanja in sicer: v malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju za mladinke, šahu in vlečenju vrvi. V malem nogometu so naši mladinci izgubili že prvo srečanje z Monterjem iz Zagreba s 6:5. Šahisti so se uvrstili v finale in izgubili s šahisti GRO Napred iz Beograda s 3:1. Naše strelke že vrsto let zmagujejo na srečanjih BVGP. Tako je bilo tudi letos, saj so drugouvrščeno ekipo premagale za 66 krogov. Igralci namiznega tenisa so se uvrstili v polfinale, kjer so izgubili s končnimi zmagovalci, mladinci Cen-troprojekta iz Beograda. V nedeljo zjutraj, 23. maja, smo odpotovali v Beograd, kjer smo obiskali Hišo cvetja na Dedinju in s' ogledali spomenik neznanemu j°' naku na Avali. Na zaključnem kosilu v SkadarhJ1 so bila podeljena priznanja za sodelovanje. Neštetokrat sta bili zapeh pesmi »Jugoslavija« in »Druže Tit° mi ti se kunemo«, tako tudi ob slovesu, ko smo se pozdravili s trikratnim mladinskim Z-D-R-A-V-O in si zaželeli ponovnega snidenja čez dni na 15. srečanju mladih BVGP Jugoslavije, ki bo v Zagrebu. j, MILENKO NIKU Naše strelke Anka Bosiočič, Metka Rebolj in Tončka Kunej zmagujejo že vrsto let. Tako je bilo tudi letos v Arandelovcu Kako pravičneje regresirati letni oddih V _______:________________J ,^etn‘ dopust je pomemben za Sanjanje in krepitev delovne sposobnosti delavcev. OZD morajo zagotoviti, da bodo sredstva regresa za e,tn dopust uporabljena namensko. Če teh sredstev ali dela teh sredstev v organizaciji združenega dela ni ^ogoče uporabiti namensko, se jih Qhko delavcem izplača v gotovini. Obseg sredstev za regresiranje Jet-nega dopusta določajo delavci v svoji} Planskih aktih glede na razpolož-l‘va sredstva skupne porabe in glede n.a ,0: kako so se dogovorili za kritje arugih potreb iz sredstev skupne potuhe. Delavci s sklepom samoupravnega 0rgana ali z osebnim izjavljanjem oločijo, kakšen delež sredstev re-gfesa za letni dopust bodo porabili za ‘nvesticijska vlaganja, za nakup sta-novanjskih prikolic, počitniških °m°v in za njihovo morebitno ob-ov° in tekoče vzdrževanje, za relacijsko opremo in za organiziran Preventivni oddih delavcev v gostin-*°-turističnih ali zdraviliških orga-n,Zacijah, kolikšen delež sredstev pa a regresiranje oddiha. Delavci morajo v samoupravnih sP'°šnih aktih opredeliti merila.za °J°čanje višine^ regresa za letni Pddih, pri čemer morajo upoštevati — materialni Vi socialni položaj delavca in njegove družine — zdravstveno stanje delavca — težje delovne razmere — izjemne delovne rezultate. Materialni položaj delavca opredeljujejo osebni dohodki in nadomestila osebnih dohodkov iz rednega delovnega razmerja v lastni organizaciji in dohodki iz dopolnilnega dela, pokojnine, invalidnine, štipendije in nagrade učencev v gospodarstvu. Vse to se ugotavlja na podlagi enotne evidence o materialnem in socialnem položaju zaposlenih, ki jo v OZD vodi kadrovsko-socialna služba. Socialni položaj delavca in njegove družine vključuje poleg težjih materialnih pogojev tudi morebitne primere težje, daljše ali-kronične bolezni v družini, invalidnost, nezaposlenost v družini, stanovanjski problem, večje število otrok itd. Tudi v teh primerih vodi evidenco social-no-kadrovska služba OZD. Zdravstveno ogroženi delavci so predvsem tisti, ki kronično bolehajo -zaradi škodljivih vplivov na delovnem mestu, drugi kronično bolehni delavci in delavci, ki so po prestani daljši bolezni potrebni okrevanja. O upoštevanju tega kriterija pri posameznem delavcu odloča sa- moupravni organ OZD na podlagi zdravniškega potrdila. težje delovne razmere imajo tisti delavci, ki so izpostavljeni predvsem težjim fizičnim naporom in zdravju škodljivim vplivom. Ti so opredeljeni v razvidu del in nalog. Pri delovnih rezultatih naj delavci upoštevajo zlasti doseganje delovnih norm, če delavec opravlja dela in naloge, kjer se delovni učinek lahko odraža fizično; povečanje dohodka, zniževanje proizvodnih in drugih stroškov ter uresničevanje drugih planiranih ciljev, če delavec opravlja strokovna in ustvarjalna dela in naloge; uresničevanje nalog v organizacijski enoti ali delovni skupnosti na podlagi ocenjevanja evidentiranega dela, če delavec opravlja administra-tivno-upravna ali administrativno-tehnična dela. Delavcu v tozdu razporejajo 50% sredstev za letni oddih v enakem znč-sku za vse, 50% pa po naslednjih kriterijih: — težji materialni in socialni položaj delavca in njegove družine, ki se ugotavlja na podlagi skupne evidence — 40% — zdravstveno stanje delavca — 20% VPRAŠANJE: H- P. nas sprašuje, kaj vse pomeni (r**vo mladine oz. mladoletnih de-vcev, ki so v delovnem razmerju v ruženem delu, ter kakšna so za-**ska določila o nočnem delu teh avcev in katera dela madoleten Uvec po zakonu ne sme op-avlja- VDGOVOR: l() ,arstv° mladine zajema vse do• . e ‘n posebne ukrepe za zagotovi- ,ev zd, Jravia *n zdravstvenega razvoja Q^dih delavcev do 18 let starosti» za j i ^^ovanjc pred opravljanjem del, i f aftko škodljivo vplivajo na njihov ! pr^ in pred opravljanjem dela nJJr° Polnega delovnega časa ter j °^ega dela. I Or, a^0n o delovnih razmerjih pre-i L.Ve^uic nalaganje mladini težka te-I j dfla, dela z viri ionizirajočih ; ljd°n! ,n drugih del, ki lahko škod-1 v 0 ln 5 povečano nevarnostjo vplivih na zdravie mladih delavcev, na < hop™ zdravstveni razvoj in na psi-Pa t Pose^nosl‘- Prepoveduje ! for . de^° Prek polnega delovnega ' i ,n delo ponoči. akon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki je veljal pred Zakonom o delovnih razmerjih, je izenačeval mladino in ženske glede varstva pred opravljanjem težkih del, del pod žemljo in drugih del, ki lahko škodljivo in s povečano nevarnostjo vplivajo na zdravje in življenje mlajšega delavca oz. ženske glede na njene psihofizične posebnosti. Zakon o delovnih razmerjih pa ne obravnava tega varstva enotno. Ženskam nudi varstvo pred takimi deli le, kadar so noseče oziroma po porodu, torej le v zvezi Z materinstvom, mladim delavcem pa zaradi zavarovanja njihovega zdravja oz. zdravstvenega razvoja. Delavi v organizacijah lahko kot težka telesna dela, na katera se ne smejo razporediti delavci do 18 let starosti, določijo dela, ki jih je določal kot posebno težka dela že Zakon o delovnih razmerjih iz leta 1957 oziroma ki jih določa uredba iz leta 1976. Navedena zakonska določila so določala kot posebno težka dela: podzemeljska dela v rudnikih, globalno kopanje in globinsko vrtanje, neposredno valjanje kovine v valjar- nah, impregniranje pragov, delo s kakršnokoli vrsto pnevmatičnih strojev — ročnih, ki povzročajo močnejše stresanje telesa, stalno nošenje in dviganje, velikih bremen na ravnem in trdnem svetu, manjših bremen navkreber in podobno. Tako kot na navedena težka dela, se ne smejo mladi delavci razporediti na dela, ki se opravljajo pod vodo, z viri ionizirajočih sevanj in na dela, ki lahko škodljivo in s povečano nevarnostjo vplivajo na zdravje oziroma na zdravstveni razvoj delavca glede na njegove psihofizične lastnosti. Kot dela, ki lahko škodljivo in s povečano nevarnostjo vplivajo na zdravje mladega delavca, se brez dvoma lahko štejejo in določijo naslednja dela: Neposredno delo z živim srebrom ali svincem ali njunimi spojinami; industrijsko barvanje, pri katerem se uporablja svinčevo belilo, svinčev sulfat ali druga snov, ki vsebuje te sestavine; delo v kesonih in delo, ki se opravlja s potapljanjem; delo pri satnih visokih kupolnih, Simens-Martinovih električnih in drugih pečeh za taljenje kovin; čiščenje kanalov, izlivov in praznenje greznic s fekalijami; neposredno spremljanje fermentacijskega postopka vfermen-tacijskih komorah ter pri žganju in parjenju plesnivega tobaka in podobno. — težje delovne razmere — 20% — nadpoprečni delovni rezultati — 20% Znesek regresa za letni dopust se razdeli po ugotovljenih kriterijih.' Če na primer delavec ne dela v težjih delovnih razmerah, potem tega kriterija seveda ne upoštevamo. Po tem predlogu naj bi bil do Regresa upravičen vsak delavec in ne le tisti, ki gre na dopust, prinese račun ali kar koli že zahtevamo. Delavec namreč lahko med dopustom ostane kar doma, vzame vsak dan nahrbtnik in gre v hribe.' Čemu torej ne bi bil upravičeh do regresa. Res pa je, da bi bila korenita sprememba v tem, da bi bil načeloma upravičen le do 50% od mase sredstev, ki je v kolektivu opredeljena v ta namen, drugo polovico pa bi delili kot izraz solidarnosti ob upoštevanju socialnih korektivov. / Poleg navedenih del, na katera se ne smejo razporejati mladi delavci, delavci v samoupravnih splošnih aktih lahko navedejo še druga taka dela, ki se mladimi ne smejo nalagati. Glede nočnega dela mladine ima Zakon o delovnih razmerjih širše določbe oziroma določa večje varstvo, kot so to določali dosedanji predpisi in konvencije št. 90 o nočnem delu otrok v industriji. Varstvo ne zajema le prepovedi nočnega dela mladine v industriji, gradbeništvu in prometu, pač pa vsako nočno delo mladine kjerkoli, v katerikoli gospodarski panogi. Dejansko se v SRS že od leta 1973, ko je skupščina SRS sprejela priporočilo in sklepe o nočnem delu žensk in mladine v industriji, gradbeništvu in prometu, nočno delo mladini ni dovoljeno več. Delo prek polnega delovnega časa je za mladino do 18. leta starosti prav tako prepovedano. Varstvena določba zakona o delovnih razmerjih, ki naj zagotovi daljši počitek mlademu delavcu in ki naj omogoči njegov ustrezni razvoj, določa, da se takšnemu delavcu zagotovi letni dopust po osnovah in merilih kot drugim delavcem, vendar povečan za sedem delovnih dni: Celotno število delovnih dni dopusta pa ne sme presegati najvišje z zakonom določene meje. MIRA BARTOL Humoreska iz planinskega nahrbtnika Reševalna akcija Najlepše sanje vsakega planinca so čuvanje in občudovanje naravnih lepot, pa naj bodo te kakršnegakoli izvora ali vrste. Kdor se hoče o tem prepričati, naj opazuje planinca, kadar ta uživa v naravnih lepotah. Tedaj izgubi celo svoj tako znani čut za orientacijo in le markacije, ki jih je v naših gorah na srečo dovolj, ga tedaj še lahko rešijo, da ne zablodi v resne težave. Še posebni ljubitelji naravnih zakladov so planinci našega društva. Da se boste o tem prepričhli, vam povem zgodbo. Oh majskih praznikih smo sklenili planinci našega društva podati se na Komno, kjer je bila tedaj snežna odeja debela še 2 metra. Gaz iz Bohinja je bila kar dobra in lepo smo napredovali. Sča-, soma pa nas je pot začela nekako utrujati, postajala je enolična. Po dveh urah hoje se še vedno ni zgodilo nič omembe' vrednega, nič vznemirljivega; le enako-mernb in globoko sopenje, razbijanje ■ srca, brisanje potu z obraza in vedno enaka strmina. Tedaj pa se je nekaj zgodilo. Ob koncu ozkega žleba, ko zagledaš visoko gor dom na Komni, smo se vsi naenkrat ustavili, dvignili glave kot gamsi in prisluhnili. Vedeli smo, da je v bližini nekaj, kar bo poplačalo naš napor. Zapodili smo se naprej, sopenje se je pospešilo, srca so začela hitreje utripati, koraki so postajali vedno hitrejši. In res—na strmini proti domu smo zagledali tri planinke, ki so očitno z zad- . njimi močmi rinile v strmino. Kakšna 'prilika! Pomagati tovarišu v stiski! Vsak izmed nas si je že molče izbral nahrbtnik nt| ramah planink, ki ga bo nesel, da hi bilo planinkam lažje. Najbolj pogumni pa so že sanjali o tem. kako bodo prinesli svojo planinko v zadnjih vzdihljajih v toplo zavetje doma na Komni. Toda dekleta pred nami so nepričakovano pospešile korak. Razdalja se je povečala, naša srca so pričela še močneje tolči. Saj to je norost! V hribe se tako ne hodi, saj se bodo uničile! Treba bi bilo lepo enakomerno ubirati korak, kolikor ti pač srce dopušča. In ena izmed njih je bila celo v krilu in v navadnih salonskih škornjih! Pri tem pa je z leve in desne prežala nevarnost snežnih plazov. Ne smemo dopustiti, da bi prišlo do najhujšega, smo si dejali. Kolikokrat planinec zaradi nepremišljenega ravnanja ali pomanjkljive opreme omaga tik pred planinsko postojanko, najdejo pa ga šele spomladi, ko sneg skopni! ., Ioda razdalja med dekleti in nami se ni hotela, zmanjšati. Vse je kazalo, da nam ne bo danti odločilno poseči v kruto igro narave in pokazati svoje sposobnosti. Pa seje vendarle zgodilo! Zaslišali smo krik in dekle v krilu in škornjih se je pogreznilo do vratu v snežno odejo. Ker sta se drugi dve dekleti tudi ustavili, smo bili kmalu pri njih. Ubogo dekle, globoko v snegu in s skrilom na površini snežne odeje, je bilo res potrebno takojšnje pomoči. Obupno je prosila pomoči, ker jo je spodaj očitno mrazilo. Takoj je stopil v akcijo naš predsednik, imenovan »Markacija«, in še najboli izkušeni med nami — Ivo, imenovan' »Štampiljka«. Prijela sta dekle za roke, si napravila trdne stopinje v snegu in jo z odločnim potegom skušala izvleči iz neprijetnega in nevarnega položaja. To hi jima prav gotovo tudi uspelo, toda zmotil ju je presunljiv krik dekleta: »Joj, moji škornji!« Bila sta dovolj izkušena, da sta takoj ugotovila pretečo nevarnost. Če izvlečeta dekle, bodo škornji ostali globoko v snegu in to je treba preprečiti. »Markacija« se je ozrl okrog po pomoč. Oči vseh nas so željne koprnele, da bi bili izbrani. Predsednik pa je odločno ukazal: j >4 . • '■ v Na vrhu Vronščice »Škopček«, poprimi! Ko bom ukazal, bosta s »Štampiljko« potegnila. Velja?« »Velja, »Markacija«!« »Markacija« se je vrgel v sneg in začel delati to, kar je bilo samo po sebi umevno. Dvignil je krilo, ki je ležalo razgrnjeno na snežni površini okrog dekleta, ji ga poveznil preko glave, da je tako dobil prostor za kopanje pred njo. Potrebno je bilo pač priti do dekletovih škornjev, jih prijeti in skupaj z. njo potegniti na dan. Preprosto, mar ne? Dekle pa je vedno bolj cvililo in kot je v takih reševalnih akcijah običajno, prav nič n i olajševalo težkega dela prizadevnim reševalcem. Ker je preveč migalo s telesom sem in tja, se je še bolj pogreznilo v sneg tako, da ji je le še nos štrlel ven. Treba je bilo hitro ukrepati. Kaj pa, če je prav na'tem mestu pod dekletom kakšna vrtača ali skalna raspoka?! »Markacija« se je ob tej misli zgrozil. Prenehal je kopati, stegnil roko k najbližnjemu tovarišu in ta mu je brez besed podal vrv. Vsa naša skupina je res delovala kot en stroj z enimi možgani. Poznala se nam je dobra vzgoja v planinski šoli. »Markacija« je . zvezal dekle okrog pasu, drugi konec pa k bližnjemu drevesu, napravil je Prusi-kov vozel in z njim privezal na .vrv še sebe. Potem je kopal naprej. Toda sreča mu ni bila naklonjena, nosil je očala zaradi kratkovidnosti in ko je prodrl že precej globoko pod dekletovo krilo v sneg, se je nenadoma zaslišala pridušena kletvica, izvajati.je začel nekontrolirane kretnje rok pod dekletovim krilom, v istem hipu pa so se zaslišali neopredeljivi glasovi dekleta, za katere ne bi mogel reči ali so kriki groze ali nadzemskih užitkov. Takoj zatem je »Markacija« zelezel iz luknje, se pravi izpod dekletovega krila — toda bil je brez očal! »Izgubil sem očala! Moram jih najti zlezle so nekam globlje. »Klin«, pr'1*11 me za noge in me spuščaj globlje v luk' njo. Če te bom brcnil z levo nogo, m1 spusti še globlje, če pa te bom z desno, p’ vsi trije potegnite mene In dekle ven.* In zgodilo se je!« »Klin« je začel spu; ščati »Markacijo« v jamo z glavo naprti pod dekletovo krilo. »Markacija« je s< kar brcal z levo nogo in kazalo je, da N kar cel zlezel pod dekletovo krilo. Tedaj pa so okoli stoječi opazili spt£ menjeni izraz na dekletovem obraz11 Najprej so se ji usta našobila in se izolw; kovala v obliki črke »o«; potem so ji °c pričele izstopati, postajala je tudi vedn bolj rdeča, težko je dihala in vedno hitre je. Naenkrat pa se je zaslišal bojni krik »u-u-u-u-i-i-i-i-i-i!« In zgodilo se je v trenutku: sneg okr« dekleta je kar vzvaloval. Kosi snega ■ nam leteli v začudene obraze in naenkr* sta bila oba, »Markacija« in dekle, r< šena s škornji in očali vred. No, kar se hč očal, smo ugotovili šele pozneje, ko J »Markacija« potegnil izpod dekletove? krila svojeglavo in tudi roj^e, v katerih bila očala. Reševalna akcija je bila tako končan* Po zaslugi izkušenosti planincev naseg društva, ki so znali v pravem trenidk združiti moči reševalcev in ponesrečen ke, smo še enkrat premagali naravo- o' pa smo bogatejši še za nekaj: sklenili s111^ dragocena prijateljstva z dekleti, ki sn1 jim pomagali v stiski. T;| zgodba vam pove, kako narava sanje njej lasten način pripomore temu, da se srca ljudi ne oddaljijo prevs , RAJKO KOC* Planinski izleti v juniju, juliju in avgustu Planinsko društvo GRADIS je v juniju, juliju in avgustu pripravilo pet izletov, ki so v primerjavi z izleti v prejšnjih mesecih že zahtevnejši, a še vedno primerni za povprečnega planinca. Datum Smer izleta Cilj 26. junij Solčava — Sv. Duh — Olševa — Solčava 10. julij Savica — Sedmera jezera — Pre-hodavci — Kanjavec — Zelnarca — Vogar — Bohinj 24. julij Vršič — Jalovec — Vršič 7. avgust Poliški Špik 21. avgust Dovlje — Kepa — Belca Olševa 1929 m Kanjavec 2568 m Jalovec 2643 m Poliški Špik 2754 m Kepa 2143 m Izlet na Jalovec je po programu eno in pol dneven, izlet na Kanjavec pa dvodneven. Vse informacije o izletih dobite na oglasnih deskah v vaših TOZD ali pri tov. Ivu Komarju, GIP Gradis — DSSS Ljubljana, Šmartin-ska 134a (telefon 441-422). Marko Žontar 1. teniški turnir v Mariboru Beli mušketirji Gradisa Pred kratkim smo v našem glasilu Ze Pisali o pokroviteljstvu, ki smo ga Prevzeli nad teniškim klubom Bra-n>k iz Maribora. Ta se sedaj imenuje ‘eniški klub GRADIS-BRANIK. Za popularizacijo belega športa Sm° se odločili, da organiziramo turnir za vse, ki se v Gradisu s tem rekreativno ukvarjajo. Zbralo se je dvanajst tekmovalcev, ki so se na vročem soncu pomerili med seboj. Ze po prvih zagrizenih bojih se je Pokazalo, kdo bo segel po naslovu neuradnega prvaka. Po izjavah Ljubljančanov je imel največji favorit Pogačnik poškodovano roko, zato je bil »samo vrhovni sodnik. V slačilnici pa se je šušljalo, da je za vsak slučaj na prvem takem srečanju raje le opazovalec. Za vsak slučaj, kaj se ve. Uspešno ga je nado-' meščal Jeršanov NEJC, toda samo do finala, kjer ga je neusmiljeno preganjal po igrišču Črt BOŽIČ in ga premagal z rezultatom 9:3. Za nas, mariborčane, nič nenavadnega, saj je Črt na Braniku že pravi inventar in ga je na domačih tleh res težko premagati. O ostalih tekmovalcih le toliko, da so se vsi trudili, kolikor so se mogli in znali. Avtorja teh vrstic tolaži, da ga je izločil poklicni organizator športnega življenja, naš Lojze Polajnar, čeprav mu je na tihem že obljubil prihodnje leto »revanž«. Seveda, če bo Božič tudi prihodnje leto tako »žrebal« kot letos. Drugače za svoje napovedi ne odgovarjam. Zmagal je torej Božič iz Maribora pred Jeršanom iz Ljubljane in Kri-staničem, prav tako iz Maribora. Organizacijski odbor (GAČNIK, KRUNIČ) je brez večjih napak vodil turnir; pri tem je še največ pridobil Krunič, ki je imel prvič priložnost videti tenis od blizu. Na koncu še obvezne »slovenske specialitete na žaru«, pa štajerski špricer, stiski rok in obljuba poražencev, da bo prihodnje leto bolje. FRANJO ŠTROMAJER 'vOtoJK) Ct*OH I' ruumfjfi vjttiiai Mae.'8 02 7 S. ^fAuij$*Qi j *W Zmagovalec teniškega turnirja — C« Božič Ceneje do znanja Naš časopis Delavska enotnost, med drugim izdaja tudi knjige s področja družboslovja. Knjige so namenjene predvsem družbeno političnim delavcem, delegatom Vseh vrst poslovodnim organom in strokovnim službam tozd, oziroma DSSS. Pri paketnem nakupu knjig daje DE 20 % popusta. Imena paketom knjig, oziroma naslove posameznih knjig dobite pri vaših osnovnih organizacijah sindikata. V okviru DE, je izšel tudi rokovnik, kjer avtorji obravnavajo področja dohodka, informiranja ter vlogo in naloge sindikatov.To so področja, ki zadevajo vsakega aktivnega člana družbenopolitičnih, samoupravnih in poslovodnih organov. Knjige, kot rokovniki so tudi primerno darilo ob jubilejih. .Lojze Cepuš GRADISOV VESTNIK Izdaja organizacija združenega dela gradbeno industrijskega podjetja GIP Gradis Ljubljana. Izhaja mesečno v,10.000 izvodih. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Milenko Niklč, Ludvik Snajder, Franjo Štromajer, Rudolf Ludvik, Zorana Klun, Mirko Zemljič. Glavni In odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tehnični urednik Matija Krnc. Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov uredništva: GIP Gradis Ljubljana Šmartlnska 134 a, 61000 Ljubljana. Rešitev nagradne križanke Zaradi obilice prispevkov, tokrat ne objavljamo nagradne križanke. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke je taka: Agrigento, slemenjak, Tamare, JT, Prvi maj, GA, plan, AN, lan, Asinara, Intime, matematika, javor, etatizem, Rjavina, Nu, Inn, peta, etat, Mal, iver, Torino, Zanoškar, ara, odri, etiketa, oz, Lal, Rimljani, et, AE, SDK, bičar, teologija, Aniene, vnema, EK, les, Senegal, SR, artikel, TR, Emona, Naklo, orientalec, srebro, spahija. Izžrebani so bili naslednji uspešni reševalci nagradne križanke: 1. nagrada 300 dinarjev: Božo Debevec, Rozmanova 6 Ljubljana 2. nagrada 200 dinarjev: Anita Kotnik, DSSS Ljubljana 3. nagrada 100 dinarjev: nihče izmed preostalih reševalcev ni imel pravilne rešitve, zato tretjo nagrado nismo mogli dodeliti. Čestitamo! Hišica, ki smo jo skupaj z Jelovico postavili na sejmu montažnih hiš v Ba- Predstavili smo dve hiši, prvo s stanovanjsko površin 87 m2 in drugo s 113 m2 gdadu površine LIO in Jelovica na Bagdadskem sejmu montažnih hiš Sodelovanje med Gradisovim tozdom LIO iz Škofje Loke in Jelovico, prav tako iz Škofje Loke, predvsem na trgih preko meja domovine, je bilo v zadnjih dveh letih že večkrat omenjeno. Vzpostavljeni dohodkovni odnosi, ki se oslanjajo na skupno osvojenih kalkulativnih osnovah, na vnaprej izdelanih normativih in kriterijih za proračune ter na maksimalnem angažiranju obeh partnerjev, so omogočili tako. delitev dela, ki daje maksimalne učinke. Pri delitvi programa je bilo tako možno upoštevati načelo, naj vsak proizvaja tiste sestavne elemente, za katere je najbolje tehnološko opremljen in strokovno usposobi jen. V pogledu kapacitet in ekonomske uspešnosti so bili tako doseženi neverjetni rezultati, obenem pa je bil rešen tudi večni problem rivalstva. Obveze pri realizaciji poslov v tujini so bile na ta način razdeljene v razmerju 50:50. V letu 1980 sta partnerja prvič preizkusila arabsko-iraško šolo. Tudi začetek iraško-iranske vojne ju ni več zaustavil. - Že spomladi leta 1981 začenjata skupne priprave in v začetku junija pričneta z velikimi akcijami v južni Italiji in v Iraku. V pokrajini Čampama v bližini Napolija sta prevzela obnovo v potresu porušenih mest in vasi. Obveza, zgraditi 1536 stanovanjskih enot v skupni površini cca 95.000 kvad. m v roku 6 mesecev, ni bila niti malo lahka. Povsem istočasno sta kot pogodbena partnerja slovenski gradbeni operativi, ki nastopa v Iraku, začela graditi naselje za.potrebe gradbišč. Obveza cca 45.000 kvad. m montažnih objektov, ki jih je bilo potrebno izdelati do konca leta 1981, je bila še dodatna obremenitev. Ob resnično dobrem sodelovanju in s pomočjo kooperantov za finalna dela, so bile vse obveze pravočasno izvršene. Start je uspel, kapacitete obstojajo in potrebno je iskati novih naročil. Zaposlitev bo v obdobju krize in zmanjševanja investicij v gradbeništvu glavni probjem. Ob spoznanju, da bo v taki situaciji možno preživeti le ob sporazumevanju in povezovanju, kar je tudi pogoj za kompleksnejše, kvalitetnejše in hitrejše usluge, sta se Gradis in Jelovica povezala s Slovenijalesom, LIP-om iz Bleda in Brestom iz Cerknice, ki so se z SAS dogovorili za skupen nastop na iraškem trgu. Prva skupna akcija je bila razstava dyeh stanovanjskih hiš na spomladanskem sejmu v Bagdadu in pa izgradnja skupne baze v Abugraibu v bližini Bagdada. V prvih dneh januarja je iraško ministrstvo za izgradnjo stanovanj razpisalo specializirani sejem montažnih hiš. Sejem naj bi bil odprt v času od 17. do 24. aprila. Ukrepati in odločati je bilo potrebno hitro. Doseženi rezultati in ugodna cena v pogledu plasmaja so bili povod za takojšnje soglasje. Na sejem smo odšli v povečani in dopolnjeni sestavi: Slovenijales, Gradis, Jelovica, LIP Bled in Brest iz Cerknice. Da bi maksimalno zadovoljili arabskim zahtevam, sta v Bagdadu takoj odpotovala dva arhitekta — projektanta z nalogo, da izdelata koncept optimalne hiše: take, ki bi odgovarjala arabski kulturi, katere arhitektonske oblike bodo skladne z arabsko, take, ki smo jo sposobni zgraditi in predvsem take, ki jo bo kasneje zaradi cene tudi možno prodajati. Od prvih korakov do otvoritve sejma je bilo 60 dni časa. Dobro izdelan terminski plan in porazdelitev obveznosti sta bila zopet porok za uspeh. Hiši, prva z netto stano- vanjsko površino 113 kvad. m in druga s površino 87 kvad. m, sta bili zgrajeni do zadnje potankosti, v celoti opremljeni in primerno aranžirani dan pred otvoritvijo. Že v času gradnje sta bili naši hiši deležni množičnega obiska. Za razliko od razstavljalcev, ki se jih je nagnetlo v Bagdadu blizu 140 iz cele Evrope do Daljnega vzhoda, sta bili naši hiši povsem prirejeni arabskim zahtevam. Primerna in kompletna oprema je hiši še dodatno obogatila. Takoj po otvoritvi in nato ves čas sejma je bil jugoslovanski predel z našo prisotnostjo najbolj obiskan. Lične, posebej za arabski trg izde-lena prospekte, je bilo moč videti vsepovsod. Na Slovenijalesov dom so bili povabljeni vsi predstavniki ministrstev za gradnje, vsi naši že poznani investitorji, vsi predstavniki jugoslovansk-h podjetij, ki gradijo v Iraku itd. Obisk je bil neverjeten in po splošni oceni je predstavitev v ce- loti uspela. Vse je bilo naj, bilo ni nobenih pripomb na izvedbo i° opremo, le objavljena okvirna cena se je zdela vsem zelo visoka. Tudi tu smo si bili dokaj hitro enotni. Lahko je spuščati, teže je dvigati. Potrebno bo poiskati rezerve, poceniti proizvodnjo, predvsem pa poceniti že znano drago jugoslovansko montažo. Že pred zaključkom sejma, ki j6 bil medtem podaljšan do 30. aprila, so se pojavili prvi resni interesen11-zato so tudi prve ponudbe že razposlane. Potrebe so očitne, trenutno pa otežkoča večje akcije in hitrejše odločanje nekončana vojna s sosedi. Pri vsem je jasno, da je moč pričakovati večje in hitrejše uspehe le v vertikalnem povezovanju, torej v dopolnjevanju. Samostojni nastop1 majhnih DO ali celo TOZD rt v neizprosni tujini so največkrat tvegani, če že ne celo usodni. ANTON DEMŠAR 5 • tl ! Za razliko Od drugih proizvajalcev smo mi predstavili montažno hišo, ki »J, govaija arabski arhitektonski obliki in je skladna z arabskimi stanovanjski0" navadami