BILISMO   V DELOVNI ORGANIZACIJI
Milijarde Plutalovih izdelkov
Ljubljanski »Plutal« pravzaprav dnev-no prisoten s svojimi izdelki v vsakem gospodinjstvu pri nas in še v številnih gospodinjstvih v Evropi. Več kot dve milijardi ljudi ima v letu dni opravka s Plutalovimi kronskimi, navojnimi in tudi povsem navadnimi plutovinastimi zama-ški. Ko odpiramo Coca colo, Union ali Tuborg pivo, ali Afro colo pa Vital sok, Deit ali pa Plivin sirup proti kašlju, vsa-kič držimo v roki Plutalov izdelek. Maj-hna stvarca so ti zamaški, vendar brez njih ne gre in velikoserijske proizvodnje pomenijo ogromno. Na desettisoč zama-škov (kronski zamašek se strokovno ime-nuje zaporka) smeta biti le dva slaba, sicer je to že katastrofalen »škart«. Če-prav velja zaporka le 12 para, lahko pov-zroči, če je slabo izdelana, ogromno ško-do. Predstavljajte si v unionski polnilnici piva 80.000 steklenic, ki jih napolnijo v eni uri in če bi Plutal dovoljeval, da je na vsakih tisoč zamaškov eden slab, (torej en promil, medtem ko je normalni škart drugod 2-3 odstotke) bi se v uri zaustavi-la proizvodnja 80 krat! To bi pomenilo katastrofo, saj vsaka slaba zaporka ustavi proizvodnjo za dve minuti. Zato je na-tančnost in kvaliteta že dolgo leta vodilo Plutala. »Nimamo druge izbire, kot biti natančni«, pravi direktor Plutala IVAN HRKAč. >Strojno opremo imamo so-dobno in dober strokovni kader, ljudje se trudijo in rnislim da so rezultati očitni. O Plutalu je bilo slišati večkrat tako alar-mantne novice, bili smo tudi v sanaciji, izvajal se je tudi ukrep družbenega var-stva, čemur so bili vzrok neurejeni med-sebojni odnosi pa tudi konfliktne situaci-
mestu, v eni TOZD. Plutal ima še eno TOZD izven Ljubljane v Ilirski Bistrici TOZD Grafika. Izdelke slednje poznajo otroci po vsem svetu: tam nastajajo šte-vilni najboljši stripi na svetu!
Marsikomu ni jasno, kako so zajadrali v isto delovno organizacijo Grafika in zamaški. Koren je seveda v preteklosti, tedaj ko so v Plutalu še sami tiskali znake na zamaške. Plutalova litografija pa je imela konkurenco v Saturnusu in tudi pri izdelavi zamaškov so si konkurirali. Že pred mnogimi leti so našli skupni jezik: Plutal je opustil izdelavo zamaškov, kar je prevzel Saturnus, Saturnus je opustil izdelavo zamaškov, kar je prevzel Plutal. Trdna pogodba, tedaj sklenjena za 10 let, je stekla odlično - na zadovoljstvo obeh strani. V Plutatlu in Saturnusu so ob slabšem poslovanju prvenga celo ra-zmišljali o združitvi, vendar so kasneje spričo utečene proizvodnje to opustili.
Beseda, dve o stripih
Ostanek te prvotne litografije in gra-fične tehnike pa je bistriška grafika. Ta je šla s svojim razvojem v drugo smer in danes je v svetovnem vrhu znana kot kvaliteten proizvajalec. »Naša dejavnost je usmerjena v izvoz,« pravi direktor TOZD GRAFIKA ANDREJ BRO-DNIK. »Pri nas nastajajo številni stripi za založnike po vsem svetu. Bolj smo znani drugod, kot pri nas. Sedaj se tudi to spreminja, saj se bo naš delež povečal tudi na domačem trgu. Naši domači za-
ljanskem Plutalu so leta 1957 izdelovali navadne zamaške, leta 1968 že tiskane in sedaj vse bolj prodajajo navojne zama-ške. Danes se npr. Francozi že odločajo zanje tudi pri najboljših vinih. Ta usme-ritev je logična posledica tega, da raste plutovina zaradi podnebnih pogojev, le v Portugalski in, da jo je za svetovne po-trebe že premalo. Tudi pri nas se vse več proizvajalcev odloča za navojni zamašek. Plutal ima v Jugoslaviji tri konkurenč-ne tovarne, vendar so vse manjše, oziro-ma sta dve pritlikavca. Pri navojnih za-maških pokriva Plutal polovico jugoslo-vanskega trga. Pri malih navojnih zama-ških (takšnih kot jih imajo miniatrune steklenice raznih žlahtnih pijač) je Plutal celo eden izmed treh proizvajalcev v Evropi. Drugi jugoslovanski proizvajalci nimajo tako širokega izbora ponudbe.
Kljub vsemu temu, da so veliki, da ogromno izvažajo, da je odlična kvaliteta itd; so v Plutalu v skrbeh zaradi resnih težav uvoza surovin. Ivan Hrkač pravi: »Poglejte kronsko zaporko. Osnova je bela pločevina, ki jo potrebujemo letno 5.000 ton, pri nas pa je ni. Več jugoslo-vanskih tovarn je že poskušalo to izdela-vo, uspeh pa ni bilo. Tako smo vezani na uvoz. Ta pločevina mora biti namreč toč-no določene trdote in prevleči jo je treba s kositrom itd. Sedaj poskuša izdelati eno naših surovin Zorka iz Šabca in vroče upamo, da jim bo uspelo. To bi nas ra-zrešilo hudih skrbi.
Drugi del tega zamaška je pluta in jo moramo uvažati. Ttretji del je folija iz trdega polivinilklorida, ki je tudi pri nas.
mo iz aluminija, je položaj drugačen, saj je več domačih surovin je uvoženega le 60 odstotkov. Te izvažamo, saj nam to zagotavlja, kljub vsem dajatvam državi, dobiček. Kako bomo uspeli letos vse po-kriti, natn ni jasno. Težave imajo tudi naši domači kooperanti: kranjska Sava in koperski Iplas, ki izdelujejo plastiko (plastisol) za našel kronske zamaške in potrebujejo nekatere uvožene surovine. Če bodo težave s surovinami, nam grozi-jo zastoji. Mi dobimo le malo deviz, še za nas premalo, in jih ne moremo dati koo-perantom in tudi drugi - kot pivovarne-komaj živijo - vsi smo v isti kaši. Mi res izvažamo nazaj v Italijo tretjino uvožene pločevine, ki je odpadek. Iz tega odpad-ka izdelajo v Italiji novo pločevino, po-tetn ko odstranijo kositer. Tega pri nas še ne obvladamo. Mogoče bomo tudi s tem uspeli. Pritožb ne poznajo!
Kako si zamišljajo v Plutalu stabiliza-cijo in varčevanje? V Plutalu zatrjujejo, da niso nikoli razmetavali. V zadnjih šti-rih letih so bili tudi ves čas pod budnim očesotn družbenega nadzora, zaradi že omenjene sanacije! Reprezentanca je ves čas minimalna in povsod je očitno varčevanje kot je to vedno prisotno pri sanacijskih ukrepih. Škart je mininalen, skorajda ni reklamacij. V letu dni dobijo mogoče za okrog tri milijarde izdelkov dve pritožbi. Kvaliteta je torej zavidljiva. Dosegli so jo z notranjim nadozorm in z odlično tehriologijo. Stroji so visokopro-duktivni, avtomatizirani in jih člvoek le nadzoruje. Iz strojev ni mogoče iztisniti nič več!
je. S prizadevanji vseh delavcev, družbe-nopolitičnih organizacij in začasnega ko-legijskega poslovodnega organa smo ra-zmere zadovoljivo uredili.
Tako so ocenili tudi delegati šišenske občinske skupščine, saj so sprejeli sklep, da se ukrep družbenega varstva v »Pluta-lu« odpravi.
Razvoj in obseg »Plutala«
Plutal je v viški občini sicer dolgo pa tudi ne. Ti nasprotujoči si trditvi sta ra-zumljivi takole: obrat Plutala je na Viču že precej časa (saj bo Plutal kot celota slavil kmalu že 70 let). Drugi obrat Plu-tala in sedež delovne organizacije pa je bil vsa leta v Šiški. Zaradi nadalnjega prostorskega širjenja je dal Plutal slovo občini Šiška in se preselil k Dolgemu mostu. Tako sta sedaj oba nekdanja ljubljanska  obrata  združena  na  enetn
ložniki in tiskarne so vrsto reči kupovali v tujini, namesto da bi prišli v Ilirsko Bistrico. Naša reprotehnika je vrhunska in zgodilo se je, da so naši ljudje zunaj občudovali naše izdelke in spreševali, kdo to izdeluje. Posledica tega je bila, da se je šest tiskarn odločilo za sovlaganje sredstev v najmodernejšo tehnologijo. Tisto, kar so kupovali zunaj, bodo odslej imeli pri nas doma. Seveda bo še naprej naš izvoz dosegel isti obseg. Domači trg bo zadovljen na račun širjenja naše de-javnosti in prihranka deviz. Ostali bomo tovrstni proizvajalec v Sloveniji, saj ima-mo utečemo proizvodnjo. Seveda tudi pri nas ni vse le zlato, ker nas stalno muči pomanjkanje strokovnih kadrov, s čimer se srečujejo tudi drugod po svetu.«
Navojni zamaški spodrivajo pluto
Plutalov bistriški TOZD je šel svojo razvojno pot, ljubljanski svojo. V ljub-
Tako smo pri surovinah za kronske za-porke vezani na uvoz. Sedaj sicer nado-meščamo pluto in PVC folijo s posebno plastiko, takšno kot je na notranji strani zamaška Radenske. Kljub vsem ostaja problem, kje dobiti devize?
Zaviranje izvoza
Izvažamo! To je res, vendar pri kron-skem zamašku predstavlja uvožen mate-rial 80 odstotkov cene in 20 odstokov je naše delo. To petino nam pobere pri uvozu surovin država s svojimi zahteva-mi (carine in davki in zato delamo v slučaju izvoza z izgubo. To bi bilo mogo-če urediti z začasnim uvozom, da ne bi plačali dajatev za reči, ki jih bomo izvo-zili. Skozi zapleteni mehanizem naše ad-ministracije pa s tem niti ne poskušamo več prodreti, ker vemo da je brezuspeš-no. Je pa škoda, ker bi lahko izvažali.
Pri navojnih zamaških, ki jih izdeluje-
Kljub temu načrtujejo v Plutalu letos povečati brutoprodukt z lanskih 300 tni-lijonov na 345 milijonov in povečati pro-duktivnost za 5-6 odstotkov. Ta rast pro-duktinosti bo šla predvsem na račun boljše organizacije, saj je tovarna sedaj na enem mestu in bo manj transportnih stroškov. Transportni stroški so namreč pri Plutalu resen problem, ker njihovi izdelki po obsegu zavzemajo precej pro-stora. Skladišča nimajo na Viču, ampak v Mostah. to pomeni nepotrebno prevaža-nje, to pa je denar! Zato so se odločili, da bodo prodali nedokončano halo v Mo-stah Pletenini in zgradili na Viču, poleg sedanjih objektov, še 8.000 kvadratnih metrov veliko skladišče in nove proiz-vodne prostore. To bo veljalo okrog sto milijonov dinarjev. Polovico tega ima Plutal!
To pa je uspeh če pomislimo, da so komaj konačli naložbo v nove prostore na Viču, ki je veljala 16 milijonov.
MILOVAN DIMITRIČ