m. ffevilnu.
V Ljubljani, v torek 27. avgusta 1918.
o: letu
•Slovenski Narod- velja po polti i
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skopaj naprej, . pol leta m m » „<u Utrt leta . „ .f. oa mesec   m      _   . * ,
K 5D-—
. 13— » 450
za Nemčijo: celo leto naprej  ....  K'55 -
za Ameriko hi vse druge dežele: celo leto naprej  . . . .  K 60 —
VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, f»ravntttvo (spodaj, dvorišče levo V Knaflov* nllca it 5, telefon it 85.
Izhaja vaak dan svečar Is v sem 11 nedelj« In praznike.
Inserati se računajo po porabljenem prostora in sicer   1 mm visok, ter 54 mm strok prostor:enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Novi naročniki naj pošljejo mročaiaa vedno po nukasatol. "pN
Na samo pismene naročbe brez pislatvc denarja se ne moremo nikakor ozirati.
„Narodna tiskarna" telefon st. 89.
celo leto naprej pol leta „
.Slovenski Narod* velja v LJubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj: . . . ^ K 48— I četrt leta
24
= 1
na mesec
Posamezna številka velja 30 vinarjev«
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it S (v L nadstr. levo), talafon st 84
Kje gori?
Dvoje pozornosti vrednih stvari je prinesel pretekli teden na Ogrskem. Na eni strani moramo beležiti nov poskus bivšega ogrskega ministrskega predsednika grofa Štefana Tisze zvaliti krivdo za »podaljšanje« vojne na Cehe in Jugo-« slovane, pri čemer se širokoustno bana, češ: Hvala bogu, pri nas na Ogrskem kaj takega ni mogoče. Na dnrgi strani pa imamo načrt sedanjega ogrskega ministrskega predsednika glede skrčenja števila komita tov od 63 na 40.
#
Grof Tisza prinaša v »Igazmondu« Članek o notranjih neprijateljih m monarhije. Njemu so sovražniki monarhije samo in edino veleizdajniški Cehi in Jugoslovani. Ti se ne zadovoljujejo več samo s tem, da vrše svoje razkrajajoče delo v Avstriji, marveč iztezajo svoje roke že rudi po ogrskih komitatih in sicer kar po 13 takih komitatih. Sosedov dom gori, tako kliče grof Tisza, in plameni sikajo vedno bolj nevarno tudi na našo tisočletno državo. Zato se morajo postaviti Madžari z vso silo proti temu pogubonosnemu delovanju. S tem razglaša Tisza popolnoma odkrito, da se bodo Madžari zopet vmešavali v notranje avstrijske zadeve.
Pravilno odgovarja Tiszovemu Članku »Videnski dennik«, ki pravi: Pri sosedu gori. Ce gori, je nekdo zažgal. Kdo je to bil? Kdo nas je gonil v vojno, kdo je ščuval v politiki na vojna fn ko je izbruhnila, k njenemu stopnjevanju? In kdo je oni, ki je rušil m ruši narodnostni mir ter sporazum med Avstrijo in Ogrsko. Ali niso to Nemci in Madžari? — Ali niso osobito Madžari najhujši sovražniki Avstrije, ker prepovedujejo izvoz preostankov svoiŠi pridelkov v stradajočo Avstrijo? Ali ne oslabe na ta način odporno silo cele monarhije?
Sedanji ministrski predsednik dr. Wekerle pa ni ostal samo pri besedah. On se je lotil dela z volilno reiormo. Volilna reforma pa rrru je pretveza, da udari po nemadžarskih narodih v tisočletni državi, v kateri »hvala Bogu ni ve-leizdajnikov, kakor so v Avstriji«. Znižanje števila komitatov od 63 na 40 skuša zagovarjati s tem, da obstojajo na Ogrskem poleg komitatov z milijoni prebivalcev tudi taki, ki nimajo niti 90.000 prebivalcev. Toda milijonskih komitatov se ne dotaknejo; samo tam, kjer kaže madžarskemu raznar od ovalnemu nasilju, samo tam hoče čez noč uvesti novo upravno razdelitev. Na Sedrnograškem, med Romuni se mu zdi nevarnost prav posebno velika. Kljub temu, da se je Sedmograška proti jugu in vzhodu prav izdatno razširila, bi imela 14 komitatov preveč, zato ji bo odščrp-nH kar 8 komitatov in Sedmograška bo rešena. Podobno namerava storiti tudi s komitati, kjer žive Ukrajinci, Poljaki in Cehoslovaki, da jih ožje priklopi madžarski državi. In od tega manevra
si obeta strnjenje vseh »pozitivnih« elementov v veliko enotno vladno stranko. Torej ga je vendar strah »negativnih« elementov — veleizdajnikov v nemškem in madžarskem zmislu?
Muslimani is Joooslovaosfvo.
»Male Novine« pišejo: Na sestanek v Ljubljani je prišel iz Bosne kot odposlanec Hrvatov dr. J. Sunarie. Niti od Srbov, niti od muzlimanov se ni oglasil nikdo. Mi to pasivnost razumemo.
Med muzlimani se ruje in rovari. Madjari pošiljajo svoje ljudi tja. Muzlimani imajo svoje posebne nazore. Oni se vsled svojih kulturnih neprilik ne morejo spoznati v tem času. -Za nje je važnejše vprašanje Sirije in katerega koli dela Azije, kakor vprašanje Bosne. To velja za široke narodne sloje. Za bege je najvažnejše agrarno vprašanje. Madžarska veleposest je za nje jamstvo, da bodo ostali gospodarji, in to jim je važnejše, kakor one ideje, ki dvigajo vsakega, tudi najneznatnejše^a človeka, na nivo človeškega dostojanstva. Zato ono fatalistično čakanje. Kakor da ono malo muzlimanske inteligence še ni uvidelo, da za čakanje sedaj ni časa. Kakor da nrazlimanska inteligenca noće videti ali pa si ne upa videti, da so minili časi, ko bi mogla pasivnost prinesti kako korist Tudi muzlimanom ne bo pri-znanešeno od onega stremljenja, ki v tej vojni ustvarja človeka in iz človeka narod. Njih pasivnost jih bo dovedla v tak položaj, da se jim bo zgodilo ono, kar jim žele Madjari, da naj se pripravijo na odhod iz svoje domovine. Kakor na fronti, tako tudi v domovini danes ne more biti nikdo pasiven. Kakor podlega v navadnem delu pasivni človek, tako je popolnoma naravno, da mora v politiki podleči oni, ki v tem silnem razvoju energije samo gleda in čaka, da bo kdo drugi za njega kaj stonl. Da Madžari za nje ne bodo storili ničesar, da ne bodo zastopali njih interesov, bo pa vendar tudi njim jasno.
lavno metle.
0 razmerah v Rusiji smo vedeli v srednji in zapadni Evropi že od nekdaj zelo malo. po izbruhu revolucije in posebno še, kar so si prilastili vlado boljševik!, vemo še manj. Listi so sicer polni poročil in slik raznih poročevalcev in očividcev, a ti si tako nasprotujejo, da si je nemogoče napraviti jasno sodbo. Era se pouči iz prvega vira in nudi svojim čitateljem kolikor mogoče zanesljive podatke, je poslal »Berliner Tageblatt« v Rusijo svojega najboljšega poročevalca Vorsta, enega izmed redkih časnikarjev, ki so ohranili tudi še danes mirno kri in so zmožni objektivne sodbe rudi v slovanskih zadevah. Prinesli bomo v »Slov. Narodu« nekaj zanimivfh odlomkov iz njegovih poro-
čil, ki jih priobčuje »Berliner Tage-
biatu.
Nemec, ki pride danes v Rusijo, si težko naredi objektivno sliko o ruskih razmerah, ker pride ponavadi v dotiko samo z omejenim in enostranskim krogom. Posli ga dovedejo med boljševike, med zastopnike veleindustrije, veletrgovine ali finance, ki so vsi deloma vsled svoje koristi, deloma morda tudi po- prepričanju vsaj na zunaj privrženci Nemčije. Družabno pride v dotiko samo z ruskimi NemM in ruskimi Judi. Ruska inteligenca, posebno pa širše plasti ru-kega naroda, mu ostanejo nedostopne. Zlasti še, ako ne obvlada ruščine. Le tako si je razlagati, da poročajo številni nemški opazovalci, ki so se vrnili z Rusije, da niso opazili med prebivalstvom nikake animoznosti proti Nemčiji. To pa je usodepolna zmota. Komur se posreči, da dobi vpogled v prave ruske kroge, bo govoril drugače. Jaz n. pc. sem se seznani! z odličnim ruskim politikom in publicistom in sem mu izrazil željo,»da bi se ob priliki kaj več ra; govorila. Odgovoril mi je odkrito, da se mu zdi nemogoče se spuščati v političen pogovor z zastopnikom nemškega časopisja, časopisja dežele, ki se bojuje proti njegovi domovini. To gotovo pretirano stališče naj služi kot simptom, kako bolestno reagira ranjena ruska narodna zavest na brest-litovski mir. V zadnjih dneh se je ponovno dogodilo, da so bili nemški vojni vjetniki, ki so govorili na cestni železnici v materinščini, od publike kratkomalo prisiljeni, da izstopijo.
Nemški opazovalec, ki se vozi v avtu, tega seveda ne vidi. Le tako more trditi, da bomo lahko pridobili za sebe tudi kake druge ruske stranke, ako pridejo boljševiki res ob vlado. V tem ga potrjujejo mogoče tudi mnenja, ki jih sliši včasih med ruskimi finančniki in ki mu zatrjujejo,'da bo rusko meščanstvo in sploh rusko ljudstvo voljno sledilo vsakemu, ki ga oprosti boljševiškega terorizma. Ti mu tudi zatrjujejo, da se mora Nemčija požuriti s svojo intervencijo proti boljševikom, ako noče, da se obrnejo simpatije ruskega naroda zopet k ententi. Na vseh teh govorih je resnično samo eno: Velik, mogoče večji del ruskega naroda, črti boljševike, in nekaj tega sovraštva odpade mogoče tud! na Nemce, vsled naziranja. da se drže boljševiki največ z nemško pomočjo. Toda to je le navidezno. Narodna antipatija proti Nemcem ni odvisna od tega ali Nemčija boljševike podpira ali ne. Ona ima svoj vzrok v brest-litovski politiki in le ker je ta politika vzbudila med vsem zavednim delom ljudskega naroda veliko ogorčenje, so mnogi Rusi pripravljeni zvaliti na Nemce odgovornost za vsako zlo tudi za boljševiško strahovlado.
Število Rusov, ki bi hoteli zamenjati boljševiško vlado proti nemški, je gotovo omejeno. In ako nam vedno zopet očitajo, da podpiramo boljševike, da ž njimi koketiramo, potem je treba, da vendar le enkrat javno povemo, da je
nemška politika delala boljševikom vedno in povsod kar največje težkoče. Z orožjem je nastopila proti njim na Finskem in v Ukrajini. Strmoglavila jo je v Ukrajini in podpirala protiboljševiški kurz. Odrezala je začasno severno Rusijo od žitnih zaklanic donskega in ku-bansk£ga ozemlja, in omogočila tamkajšnjim protirevoluciionarjem, ki so bili že skoraj čisto premagani, da so se okrepili in se vnovič razširili. Ako sovjetska vlada na tej nemški »koketeriji« še ni propadla, to gotovo ni krivda nemške politike. In vendar si naše postopanje tudi simpatij nemškega meščanstva ni priborilo. Še vedno smo na glasu, da podpiramo boljševike in preprečujemo notranji preobrat Rusije. To mnenje se ne upira na dejstva, ampak edino na okoliščino, da so od vseh ruskih strank samo boljševiki pripravljeni delati z nami skupno zaenkrat celo na podlagi brest-litovskega miru. Iz tega pa seveda ne sme nihče sklepati, da smo s svojo politiko vsaj pri njih priljubljeni.
Polagoma uvidevajo v Nemčiji, da ne kaže spodkopavati stališče boljšcvi-kov in napelievati vodo na ententin mlin dokler nimamo podlage, na kateri bi lahko sodelovali z drugimi ruskimi strankami- Kavarnarskim politikom se zdi stvar sicer lahka. Povzemimo zopet intervencijo, zased imo Petrograd in Moskvo, prepodimo boljševike, pri čemur si lahko prisvojimo tudi velike tekstilne zaloge. Tako postavimo v Rusiji zopet red in imamo vnovič — šram-bum — ruske simpatije in zvezo z novo rusko vlado.
Za centralne države je gotovo skrajno opasno, ker opirajo svoje zveze z Rusijo samo na boljševiško stranko in to tem bolj. ker je zelo negotovo, kako dolgo se bo še mogla obdržati na krmilu.
in
H. — Praga, 25. avg.
V nekaterih svojih zadnjih poročilih sem opozarjal na to, da tkzv. glasila čeških katolikov, »Cech«, »Našinec«, »Hlas« itd., niso glasila čeških duhovnikov, čeških katolikov, ampak časniki, ki jih vzdržuje in bere le nekoliko posameznikov, ki imajo interds na tem. da izhaja tudi nekaj drugega kakor glasniki češkega ljudstva. Cehi - duhovniki so po večini ravno taki radikalci in ravno taki »Husiti«, kakor mi vsi, in med takimi duhovniki, ki sede daleko, daleko od vsega sveta v kaki pozabljeni češki vasici, najdemo žlahtna srca in zlate duše. kakor so bili naši buditelji. Oglasili so se ti iz javnosti potisnjeni elementi že parkrat a zgodilo se to ni v »Čechu«, tudi ne v »Našincu«, ampak v »Venkovu« — poslanec Zahradenik je tudi duhovnik! — v »Narodnich Listih«, in zdaj se javi takšen »katolickv knez« —' docela v socijalnodemokratski »Novi dobi« (Haberman). »Mnogi gotovo z začudenjem pogleda na podpis: kato-
liški duhovnik — v socialističnem časniku! Prosim, ne čudite se! Vojska je povzročila mnogo sprememb v mišljenju, največ pa je koristila, da začenja vsak posameznik premišljevati in poskuša doseči rešitev vseh teh problemov. »...Kaj znači aktivizem? Sodelovanje z dunajsko vlado, o kateri politična zgodovina uči, da nima ni najmanjšega razumvevanja in čuta za pravice in pravičnost in prav nobenega za najvažnejši pogoj vsakega razvitka, tj. za svobodo.« Tako piše duhovnik, ne samo zase, ampak v imenu tisočev drugih kolegov — in prosto desavuira pisavo »Cecha«, in vseh teh štamparij ak-tivizma. Pravi: »Sedaj prihaja profesor Kordač (katoliški aktivist) s strašilom, o katerem misli, da na katolike prav deluje: Samoodločba in demokracija, to so izmišljotine prostozidarjev! In za to naj nobeden katolik ne nasede tem geslom. Taka je najnovejša senzacija naših aktivistov, politika paralitikov.« — V istem tonu, piše dalje, omenja delovanje grofa Hirvna, nemškega nacUonalca na škofovskem stole* praškem, toži na celo to življenje, strašno usodo hlapčevanja, in končava: »Vse to sem napisal, da »gori« zvedo, da duhovniki s ljudstvom skupno drugače mislijo, kakor oni, in da morturjo priti po sedanji poti k popolnemu in zasluženemu uničenju. In sem tudi za to napisat ta ifprav v tem listu, ker ni niti ene^ ga katoliškega lista, kateri bi imel toliko moškega poguma, da pov« resnico vsem, državnikom in škofom (češkim).«
Parlamentarne vesti
Ogrski ministri pri cesarju. D u n ari
26. avgusta. Cesar je sprejel dopoldne v avdijenci ogrskega finančnega ministra Popovicsa m trgovskega ministra Szterenvia. Minister Popovics je poročal cesarju med drugim tndi o zasedanju guvemerskega mesta pri avsrro-ogrški banki. Kakor se zatrjuje, sta rtaj-resnejša kandidata za guverrrersko mesto bivši finančni minister Spitzmflller m pa sedanji finančni minister baron VVimmer.
Odlikovanje ogrskega ministrskega predsednika VVekerleja. Cesar je podelil drju Wekerlu briljante k velikemu križa svetoštefanskega reda.
Hussarekova ustavna reforma. Praški Cech« razpravlja o ustavnih reformnih načrtih barona Hnssareka in zatrjuje, da zasleduje baron Hnssarek smotreno svoj cilj, izvesti ustavno reformo na federativni podlagi Ministrski predsednik se pridno pogaja m Je dobil od poljskih tn jugoslovanskih (?) zastopnikov že pritrdilne odgovore, da se bodo udeleževali dela v ustavnem odseku. Pri zadnji konferenci med baronom Hussarkom in poslancem StanS-kom tudi češki »nikdar« ni zvenel več tako neizprosno.
Zasedanje delegacij. Dunaj. 26. avgusta. Predsednik avstrijske delega-
LISTEK.
Strati it slovanski kongres i
(Dalje.)
Zunanje dogodke shoda nam podaja slavnostna diploma ali spominski list V sredi je pesem VacL Hauke. Spodaj so grbi: S le zija, Morava, Galicija, Dalmacija, Češko, Hrvatsko, Slavonija, Vladi-mirsko, Koroško, Kranjsko. Zgoraj so slovanski svetniki: Ciril, Metod itd. Na vsaki strani stoji skupina najslavnejših mož* slovanskega kongresa. Tu vidimo sledeče može: S a-fafik, Palacky, Vuk, Lubo-mirski. Štur, Stamatovič, Kušljan, Neuberk, Villani, Zap, Hanka, Hurban, Kolovrat Miloradov, S tule, Da. ničić, P res L Dvofaček. Diploma nosi datum 2. junija 1848. Hankova pesem 3. junija. — V pesmi pravi Hanka:
Izšla zvezda I našemu Je roda. Kvišku bratje, kliče doma čast . V boj za dom, na noge za svobodo, za dom. za svobodo nam čin je slast
Prvi čin naj zborovanje bodi, da se spoznamo v pravi čas. pojdimo vsi k Libušinemu rodu, pojdimo, saj Cehi so pozvali nas.
Fn glej. vsipljejo se tam od vzhoda, iz Karpatov  Slovak,  Rusin, Leh (Poljak), Srb od Spreve, Srb z dunavskega broda, od Mure, Drave, Kolpe, Drine. Save, čez Moravo sprejema brat jih Čeh, Otroci vrli od vseh strani Slave,
Glej, že odhaja iz bivališča Muz sprevod in prosit gre Boga za dober uspeh, tja v tlnsko cerkev, to naj bo uvod, kjer je oltar solunskih bratov dveh.
Odtod odhajajo v pobožni hoji, otvarjat shod v dvorano na Žofin, da svetu proglasijo želje svoje, na delo to naj pride blagoslov z višin.
V središču Mnz so se k posvetu zbrali predlogi tam, v treh zborih se vrše, v soglasju bodo vse odglasovaM, da nflh veljavnost stalno ustanove.
Kaka radost ob živu je Praga čuj pravoslavne božje službe spev. napolnil množice je srce blago, povsod jezika svetega odmev.
Vse dela in svetuje v pomi siB, predsednik sklepe čita vmes, ko srečno vse so delo dovršili, bil na 2ofnw slavnosten je ples.
Toda zavist nemirnega so vraga, pripravljala zaroto je v tmah od ognja fn krvi rucH se Praga, orožje rasi' našo imovino v prah.
Nič ne pomore to ti, zlobni vrag, doni, donel bo češki spev naš nov: ti Prasi si nadel sramote znak toda Slovanstvo vstalo je iz grobov.
Pesem nima nikakega posebnega poleta, opisuje samo dogodke: ples na 2 o f i n u in slovanska služba božja na Konjskem (danes Vaclavskem) trgu, sta bila najvažnejša zunanja dogodka. £ožjo službo je služil Srb Stamatovič. Ves trg je bil poln občinstva: prvič se je tu čitala maša v slov. jeziku. Pestre noše zastopnikov in udeležencev shoda, so dajale celi sliki še poseben značaj. Bilo je to 4. junija, ko so Slovani vseh rodov stali-in klečali pod milim nebom na trgu in prosili blagoslova za shod, ki je imel prinesti njim vsem novo svobodno življenje.
Med tem so se vršile seje v posameznih zborih vsak dan od 9. zjutraj. Najbolj živahno je bilo v češkoslovan-skem zboru, ker so se tu reševala vsa najvažnejša vprašanja. O poljsko - ru-sinskem in jugoslovanskem zboru imamo v protokolu le skromne podatke. Po večini so le naslovi vprašanj in imena prisotnih. Debate in različna mnenja niso v zapisniku.
Na dan 11. in 12. junija so bili leta 1848. binkoštni prazniki. Zborovalci so hoteli do praznikov rešiti vsa vprašanja, posebno ker se je nekaterim udelež-
nikom mudilo domov. Tako so bili zbori do 10. junija v glavnem gotovi s svojim delom.
V seji 7. junija je jugoslovanski odbor sprejel na znanje pismo dalmatinskih rodoljubov, ki »zbog svojih okolnosti« niso mogli pravočasno poslati svoje poslanike.
Odbor se je izrekel proti zvezi z Nemčijo. Grof Gjurgjevič, zastopnik Dubrovnika, je izjavil, da je misel Dubrovčanov, da bi ne bili smatrani za del Dalmacije, ampak kot samostojna celota, ki spada k narodnemu hrv. telesu. Z ozirom na velike zasluge Dubrovčanov je odbor mislil, da se to »uvažiti može«. (Ta slučaj nam kaže, kako težko ie bilo obvladati vsa slovanska vprašanja, ko je vsak prihajal s svojimi zahtevami.)
Nato slede tri glavne zaključne točke, ki podajejo zahteve Jugoslovanov:
V seji (dne 7. juniia) se je sklenilo, da se predloži velikemu odboru ta sklep:
I. Potrebe SrtoaflalL *
1. Da se sve ono ispuni, što je srbska karlovačka skupština zaključila.
2. Da se sve ono, što je privremeno praviteljstvo voj-vodine srbske u Karlove i h p o-štoječe u smislu zaključenja iste skupščine uredilo, ili urediti bude, potverdi.
TI.Potrebe M rva tali.
1. Da se sve ono n'tvrđi ! odobrtštoje jeban a interes s u dinastie, narodnost! i municipalne samostalno sti kraljevinah hrv., Slav. 1 Dal m. dosad učinio.
2. Da se sve izpuni, što sabor kraljevinah Dalmacie, Hrvatske i Slavonie u istom smislu zahtevao bude.
HI. Zahtevani e Slo vena cah.
1. D a s e sviSlov envin Štajersko;, Kranskoj, Koruškoj i Primorju u jedno političko telo pod imenom kraljevine Slovenje skopčano -i jednnu v ladu u Ljubljani imaju.
2. Da jezik slovenski d I -plomatični bude, da se uvede u škole, pisarnice, sudove, I svaki zvaničnik da zna u njem govoritL Da se u Ljubljani vseučilište osnuje i zavede.
3. Da se Slovenia nemač-koj saveznoj državi neprt-klajaju (?) i zato, da se poslanici iz Frankfurta natrag pozovu.
Zapisnik seje z 9. Jmrifa kaže, da so se Jugoslovani zavzeli za Poljake, obsodili njih razdelitev, m zahtevali svobodo in ravnopravnost vseli narodov. °------- <
755
cstran z. >_-
.SLOVENSKI N\RODV. dne 27. avgusta i
stev.
cije deželni glavar Hauser Je dospel danes iz Linca na Dunaj. V parlamentu utrjujejo, da je njegov dohod v zvezi z načrtom barona Hussareka, sklicati delegacije v septembru h kratkem zasedanju.
Dunaj, 26. avgusta. Jutri, v torek, dospe na Dunaj predsednik avstrijske delegacije prelat Hauser. Njegov prihod se spravlja v zvezo z namenom ministrskega predsednika Hussareka sklicati delegacije. Danes opoldne se je vršila ministrska konferenca, ki se je v prvi vrsti bavila z gospodarskimi in prehra-njevalnimi vprašanji. »
Nova velika ofenziva Angležev in Francozov.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 26. avgusta. (Kor.- ur.) Zapadno b o j i šč e. Skupina gf m. Rup-rehta in generalobersta v. Bonna. Boji v predpolju pri Bailleule In severno od Scarpe. Zrpadno od Croisillesa so obležali razni napadi v našem ognju. Pođnaređmi Gobel je zbil s svojim oc: volkom strojnih pušk 4 oklopne vozove, podčastnik Honne pa z lahkimi metali min tri oklopne vozove. Na obeli straneh Bapauma je nadaljeval sovražnik svoje napade med San Legerjem in Martin-Puichom. Predno je nastopita pehota, naj bi bili tu oklopni vozovi izsilili prebitje skozi našo fronto. Kjer smo sovražnika zavrnili z ognjem in v protisunku, so sveže sile vedno iznova napadale. Njegovi napadi so se v velikih potezah ponesrečili. V podrobnem je bil potek bitke nekako ta: Sovražnik je vdrl v naše črte. ki potekajo zapadno od Morva — zapadno od Bapauma — mimo Martin Puicha, Severno od Bapauma so ustavili krajevni oddelki in rezerve sovražnika na vzhodnem robu Morva in Foreulla, ter zapadno od Bapauma. Nadaljni napadi so se zlomili pred to črto. Jugozapadno od Bapauma je prodrl sovražnik med Tillovem m Martin-Puichom prod Guedecourtu in Flersu. Pruski rezervni polki |n mornariška infanterija so vrgli v močnih protinapadih sovražnika nazaj v črto Tillov-Martin Puich. Oba kraja smo zopet zavzeli. Številni oklopni vozovi leže razbiti pred in za našimi črtami. Sovražnik se je popoldne približeval naši črti, k( smo jo ustavili od fronte ob Ancri, namreč proti Bazentinu le Petit-Car-noy-Suzanne. Močnejši napadi, ki so se vršili zvečer med Carnovem in Sommo so bili zavrnjeni. Južno od Somme se je sovražnik pri večkratnih napadih ustalil v Cappvu tn Fontainu, na obeh straneh R"mske ceste smo zavrnili njegove napade. Med Sommo in Oiso nobenih posebnih bojev. Med Ailetto in Aisno so napadle pruske garde sovražnika vzhodno od Crecv-Aumonta. Zavzele so višine jugovzhodno od Pont St. Mar d in zavrnile skupaj z nemškimi lovci zelo močne napade belih in črnih Francozev. Vjeli so kakih 400 mož. Tudi severno od Aisne so se zvečer zlomiti sovražni napadi. — Skupina nemškega prestolonaslednika. Delni boji ob Vesli. — v. Ludendorfi.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berolin, 26. avgusta. Razširjenje angleških napadov do severnood Scarpe. Na obeh straneh Bapauma in severno od Somme silni boji. Napadi sovražnika so se v velikih potezah ponesrečili. Deloma soprotinapadi šev teku. L o n-gueval in Montauban začasno izgubljena, sta bila zopet zavzeta. Med Sommo in Oiso razen krajevnih bojev severno od Avre miren dan. Delni boji severno od Aisne.
Vas F a v r e u 11 leži 3 km južno od vasi M o r y, oziroma 3 km severo-vzhodno od Bapauma. Torej je nasprotnik severno od Bapauma proti vzhodu napredoval za 2 kilometra. — Vas T h i 11 o y leži 2 km, vas Martin - Puich pa 9 km jugo - zapadno od Bapauma. Vasi G u e u d e-court in Flers ležita, 2 km vsaksebi, povprečno 2xk km vzhodno od črte Thillov-Martin Puich. Torej je nasprotnik južno-zapadno od Bapauma napredoval za 2% kilometra, pa je moral osvojeni ozemeljski
To so bile torej zahteve Jugoslovanov na praškem shodu. Zadnje dni shoda se je vnela živa debata med zbori o peti točki programa t. j. ali naj se posije deputacija s posebno peticijo k cesarju. Dočim so se glede drugih točk Zachovega programa zbori po veČini strinjali, je nastal glede peticije hud odpor na poljski strani. V peticiji bi se bilo nastopalo proti Madžarom in Poljaki tega niso dopustili. Posli so posredovali med zbori in debata glede peticije se je zavlekla za par dni. Tu se je pokazala dvojna smer nazorov, kako naj se reši slov. vprašanje. Peticija bi namreč morala biti enotna in bi se morala vsaj v glavnih točkah poool-noma strinjati z zahtevami vseh Slovanov. Predno so mogli zborovalci razrešiti to vprašanje in najti pravo skupno pot do prestola — so jih dogodki prehiteli in do peticije ni prišlo. Kako se je to zgodilo, tomo slišali prihodnjič.
» *
To je bila služba božja kakršne slovanska Praga ni videla ne prej ne pozneje. Sprevod, ki je odšel zjutraj iz ces. muzeja, je bil svečano slavnosten. Spredaj so šli oddelki »Slavije«, dva praporščaka v slovanskih krojih, za njimi častna straža Študentov, v sredi deklice s slovanskimi pasovi v laseh, za njimi gostje slov. shoda. Ne le okna, tudi vse strehe so bile polne ljudi. Slovanska maša je trajala nad eno uro. Kako ie bilo vsem tem bojevnjkom
pas zopet prepustiti Nemcem. — V a* Baze n t i n le Petit leži 2 km južno od Martin Puicha, vas C a r n o y 5 lan južno od Bazentina, vas S u z a n n e pa 4 km Južno od Carnova ob severnem bregu reke Sommes dobre 3 km vzhodno od mesta Bray. Vse tri pravkar navedene vasi leže ob navpično k Sommini strugi potegnjeni črti, ki je nadaljevalca od Bapauma proti jugo - zapadu potekajoče Črte Thlllov-Martin Puich. V odseku severno od Somme poteka tprej nemška^ črta od točke 3 km vzhodno od Brava (vas Suzana) proti severu skozi Carnoy ter Bazentin in Martin Puich, potem pa v severo - vihodnl smeri do 2 km južno - zapadno od Bapauma ležeče vasi Thlllov. Od mesta Albert je ta črta, proti vzhodu oddaljena 7 km. Za toliko so se torej nemške čete umaknile proti vzhodu, potem ko so bile opustile postojanke na Ancrinem zapadnem bregu, — Vas C a p p y leži ob južnem bregu reke Somme nasproti vasi Suzanne, vas F o n t a i n e les Cap« py pa 3 km južno od Cappvja iu prav toliko kilometrov severno od Foucaucourta, ki leži ob veliki, od Amiensa. naravnost proti vzhodu v smeri na St Quentin držeči Stari rimski cesti. Dokaj ravna, od severa proti jugu potekajoča nemška frontna Črta Bapaume - Roye seče od zapada eroti vzhodu potekajočo Staro rimsko cesto dobrih 23 km vzhodno od Amiensa. Tiste dni, ko je bilo njihovo prodiranje proti zapadu najbolj uspešno, so Nemci stali jedva 13 km vzhodno od Amiensa. Torej so se od začetka nasprotnikove ofenzive umaknili za 10 kilometrov proti vzhodu. — Vas C r e c y a u M on t leži 11 km severno od Sols-sonsa, vas Pont S t. M a r d pa kake 3 kilometre severo - zapadno od Crecvja ob Ailettinem južnem bregu. Ker se pri teh dveh krajih lomi dotlej ob Ailetti proti jugovzhodu potekajoča nemška fronta tako, da poslej poteka v južni smeri (na Solssons), napadajo Francozi ta kot očividno z namenom, da prisilijo Nemce k vzravnavi svoje črte in torej k nadaljnemu umikanju proti severo - vzhodu.
Dunaj, 26. avgusta. »Allgemelne Zei-tung« poroča iz Berna: »Petit Journal« z dne 23. avgusta poroča, da so Nemci zapustili Noyon.
Berolin. 26. avgusta. Francoski vojni poročevalci poročajo, da so obrambne pozicije pri Novomi še trdno v nemških rokah. V po srla vit nem £rre za višino 164 za rrozd Bergueeourt in za hrib Renaut. Ti leže pred mestom kakor bariera in iih ie treba Še le zavzeti predno se more reči, da te Novon ogrožen
Curih. 26. avenista. >TagesanzeI-ser< poroča, da odhaiaio močne francoske rezerve iz Pariza na sever. Xai-brže bo prihodnji napad še silneiši. kakor so bili dosedanji napadi. Ententa hoče očividno še letos izsiliti odločilni preokret vojne.
Berolin. 25. avgusta. (Kor. urad.") Po težkih a za nas uspešnih boiih ie sovražnik zopet pričel z velikimi napadi jusrozaoadno od Arrasa ter ie 25. t. m. poslal v boj silno množino liudi, municije in tankov. Proti 12 onoMne se ie posrečilo nasprotniku vdreti s silnimi izredno mogočnimi napadi tankov v Ervillers. Vedno iznova so navalile nemške čete neumorno ee boiiuoč" , proti premoči na sovražaika ter so ea vrele do vzhodnesra roba vasi nazai. dokler niso osrroženi na levem krilu dobili ukaza, da se umaknejo. Slučaino je bil udeležen nolk Hannoverancev. ki so bili zavzeli Ervillers v marčni ofenzivi. Zadnji top dodeljene mu poljske baterije ie imel v svoji oskrbi častnik s štirimi možmi, ki so vstrajnli do zadniesra trenutka. Še le zvečer je padel Ervillers v roke sovražnika. Pred Mira«montom in Irle?om so se sovražni navali brezuspešno zlomili. Samo. da vzdržimo zvemo z desnim sosedom sam umaknili svoie čete. Številni vjet-niki pravijo, da so imeli Angleži in Novo Zeladci zelo velike izerube.
Ženeva 26. avsrusta. >Temps« poroča, da se mude člani armadne komisije zopet na fronti, kier se je pričel veliki priti^c: zaveznikov. Clemenceau je pred svojim odhodom sprejel obisk parlamentarcev in izjavil, da upa da se doseže še to jesen preokret v svetovni vojni.
FRANCOSKO  URADNO POROČILO.
23. avgusta. Med Matzo in Oiso mcčno delovanje artiljerije. Cez dan so prekoračile naše čete Divette v okolici Av-ricourta. Med Ailctto in Aisno smo na vzhodnem delu fronte napredovali.
23. avgusta popoldne, čez noč je ležal silen artiljerijski ogenj na pokrajini med Beuvraignesom in Oiso, zlasti na Le Plemone, Passelu, Chirlvju in Ou-schampu. Mi držimo iužni breg Oise in Ailette od Compiegnyja do železnice Coucy le Chateau. Vzhodno od SeJensa smo preložili svoje črte do roba Gunvja in Ponta 1 St. Mard. •
ANOLE6KO URADNO POROČILO.
33. avgusta dopoldne. Boj j« trajal skoro na celi fronti. Med Lihonsom in potokom Sofeul smo na Številnih točkah napredovali. Da nočna napada v bližini pristave DaJUecourt In vzhodno od Beeucour-ta smo zavrnili. Napredovali smo vzhodno od La Toureta, severo - zapadno od Neu! Berquina in vzhodno od Outtersteena. Kra-| jeven sovražni napad severo - zapadno od ; Bailleula se je zlomil pred našimi črtami
23. avgusta z v e C e r. Cez dan smo Izvršili mdčne la uspešne napade na fronti več kot 30 milj med Lichonsom in Merecastlom. Angleške ln avstralske Čete so napadle ob %5, zjutraj južno od Somme ter zavzele Kirlevlile, Chulgnes in Chui-gnolles ter gozdove med temi vasmi ln med Chuignollssom ln reko. Med prodiranjem preko dveh milj smo ubili in vjeli mnogo sovražnikov. Nekaj minut pozneje so napadle angleške in škotske čete na levem krilu fronte ter zavzele Gomiecourt, Ervillers, Hamellnco.urt, Boyele in Boirv-Becquerele. Vjeli so mnogo sovražnikov ter nato čez dan prodirali na vzhodu teh vasi. Medtem so posegle v boj na desnem delu centruma bojne fronte angleške in vališke čete in sicer na vzhodnem bregu Ancre Jugo - vzhodno od Alberta tja v bližino Grandcourta ter so po hudih bojih pridobile tal. Zavrnili smo protinapad jugo - vzhodno od Grandcourta. Nekako ob 11. zjutraj so napadi« Angleži na črti ob železnic! severno od Grandcourta ter zavzeli Achier le grand Bichocourt in višinski hrbet ki obvlada Irles. Popoldne smo nadaljevali svoje napade. Čez dan smo vjeli več tisoč mož ter prizadejali sovražniku težke izgube.
Španska proti Memrjji.
Berolin. 24. avgusta. Glede španskih korakov v Berlinu zaradi vojne podmorskih čolnov, piše ^Vossische Zeitung«: Španija s svojimi 20 milijoni prebivalci je ne oziraje se na Rusijo največja nevtralna država Evrope, če ne sploh največja nevtralna država, ki nam Je še ostala. Razpoloženje na Španskem Je merodajno tudi za nevtralne špansko - ameriške države, kakor za Mehiko in za ArgentiniJo. če Španska opusti svojo nevtralnost, bi bil to največji tri-umf za entento. Da se to prepreči, bo treba zelo pametne in popustljive politike naše vlade. Položaj ni enostaven. Če Nemčija odkloni špansko zahtevo, da naj se tfado-meste v bodoče potopljene Španske ladje z nemškimi ladjami, ki so internirane v španskih pristaniščih, potem dobi na Španskem Stranka vojnih hujskačev prerftoč in bo ta stranka brez dvoma vplivala tudi na Špansko vlado. Zato vprašamo one, ki so se zavzemali za neomejeno vojno podmorskih Čolnov, da naj nam sedaj povedo, kaj je storiti v tem slučaju. Nobenega dvoma ni na poštenosti dosedanje španske nevtralnosti Zato zahtevamo od nemške vlade, da naj ne požene tudi te države na stran naših sovražnikov, ter tako dopolni svetovno koalicijo pmti Nemčiji.
Curih, 25. avgusta. Ententa mrzlično dela na to, da bi pripravila Španijo v nasprotje z osrednjimi silami. Posebno so skušali Angleži z vsemi sredstvi pridobiti španskega ministrskega predsednika Mauro za to, da bi prekinil diolomatičue odnošaje z Nemčijo. Ponesrečeni prodiralni poskus entcnte na zahodni fronti jo je pač stal toliko žrtev, da rabijo vodilni državniki Anglije in Francije brž nadomestila, da jim ne bi bilo treba čakati bodoče nemške ofenzive z oslabljenimi močmi, ker so poleg tega tudi ameriške čete precej razredčene. Ententa je delala po svojih agentih v Španiji na brezobziren način razpoloženje proti Nemčiji. Španija pa nima prav nobenega povoda da bi se razburjala vsled izgube ladij vsled delovanja podmorskih Čolnov, ker je vendar sklenila do danes še ne objavljeno pogodbo z entento, na podlagi katere je dala SpanHa vso ladijsko prostornino na razpolago ententi. Zdaj se bo pokazalo, ali Ima Španska vlada moč, Izviti se iz zadnje zanjke, ki JI jo nastavlja Anglija, in preprečiti vojno napoved osrednjim državam.
Ženeva, 26. avgusta. Lyonski listi poročajo, da se španska vlada nahaja v precej težavnem položaju. Vsa dežela je vznemirjena pri sami misli na posledice zadnje note. Boje se strašnih posledic, če vlada nc bi krenila na drugo pot. Pariški listi so mnenja, da bi bU vstop Španije v vojno za entento daleko manj ugoden, kakor blagona-klonjena nevtralnost. Glavna reč bi bila zaplemba nemških ladij, odredba, kj bi se dala doseči diplomatskim potom.
London, 26. avgusta. »Times« poročajo iz Madrida: Nemški veleposlanik, ki se je mudil na letovišču v Sebastianu, se je na prve vesti o konfl'ktu med Nemčilo In Španijo nemudoma vrnil v Madrid. Pros?! je v kraljevi palači za takojšnjo nujno avdijenco pri kralju. Dobil pa je odgovor, da je avdi-jenca ta čas nemogoča ln da ga bodo takoj obvestili, ko ga bo kralj lahko sprejel.
Nemiija in „Societe des Nations".
Francoz A. Aulard je bil napisal članek o »Societe des Nations«, s kite* rim se je bavila vsa evropska javnost. Dotični članek smo svojčas priobčili tudi v^našem listu. Kritiko o tem članku je napisal v listu »Neue Ztiricher Ztg.« nemški pisatelj dr. Maks Beer, kateremu sedaj odgovarja na istem mestu Francoz A- Aulard. Izvaja v glavucm, da načela in splošni običaji francoske, angleške in italijanske vlade v resnici odgovarjajo idealu »Socićte des Nations« in te vlade imajo popraviti samo še nekatere parcijelne pogreške, dočim se nahajajo načela in splošni običaji ntmške države v nasprouu z idealom zveze narodov in je radi tega tej državi potrebna popolna izprememba nienc ustave, da se more pridružiti splošnosti. »Gospod Maks Beer se čuti razžaljenega v svojem nemškem narodnem čustvu, ker sem rekel, da ima Nemčija srednjeveške naprave. Seveda govorim v običajnem in ne zgodovinskem zmislu in hočem reči samo to. da Nemčiia izkazuje že preživljene nemoderne naprave. Sicer me pa g. Maks Beer prav dobro razume in zaradi tega se čuti zadetega. On protestira, se zgraža, poskuša z ironijo ali ne spravi na dan nič pozitivnega. Pa kakorkoli se trudi, da bi bil spreten, se mu vendar ne bo nikoli posrečilo, da bi nam pokazal, da je ustava Nemčije moderna, Reasumira se ustava z eno besedo: »cesar ie vse«. Ugotavljam, da uprava, ki koncentrira vso .oblast v rokah enega dednega šefa. ka teri sam zopet stoji pod vplivom vojaške kaste, je dovolila ali izzvala izbruh voine, ki danes opustoša svet. Ako bi bila imela Nemčija v juliju 1914. svobod-nostne institucije, ako bi bila parlament ali kaka komisija poznala brzojavko, v kateri je car predlagal, naj se uredi spor potom haaJkega razsodišča bi bila vojna morda izostala. Nadalje bi pod režimom svobode in pravega ljudskega zastopstva ne bilo mogoče utemeljiti vojno napoved Franciji izključno na izmišljotini, neresnici, namreč na trditvi, da so francoska letala preletela Niirn-berg in druge kraje v Nemčiji in jih bombardirala, kar, kakor znano, ni prav nič res. Dokler bodo take zlorabe osebne oblasti v Nemčiji mogoče, dokler bo mogla volia enega moža ali ene kaste provzročiti vojno, bomo imeli pravico, da rečemo, da nima Nemčija nikakih modernih institucij, marveč preživljene, srednjeveške. Ali naj Nemčija, da more pristopiti k »Societe des Nations«, prevzame parlamentarni režim po angleškem vzorcu ali demokratični režim po ameriškem? To je njena stvar. Kakor-šnakoli bo notranja reforma, ki se pri njej uveljavi, ta reforma bo mogla živeti samo. ako bo njeno lastno delo in jej je ne bo inozemstvo prioktroiralo. Kar pa zahtevamo od Nemčije, je to, da naj se modernizira v političnem oziru. kakor se je modernizirala na arospodarskem polju, da sprejme zase načela pravičnosti in svobode, na katerih bo temeljila zveza narodov. Ti principi niso samo principi ameriške in francoske revolucije, marveč tudi tisti, katere je nemški duh nekdaniega časa s tako zgovornostjo Droklamiral potom peresa Imma-nuela Kanta, Končno odgovarjam Maksu Beeru. da živi narod, ki more služiti za vzgled za to, kar razumemo pod konstitutivnim elementom, ki je vreden, da vstopi v »Societe des Nations«. Popolni tip moderne domovine, v kateri je enotnost v raznovrstnosti in mnogost v enotnosti, je mojstersko delo pameti in zgodovine in se imenuje švicarska zveza-«
Naše napredovanje v Albaniji.
NASE URADNO POROČILO. Dunaj, 26. avgusta, (Kor. urad.)
Albanija Protiofenzlva general-obersta barona Pflanzer - Bakina ]e dovedla včeraj do zopetnega zavzetja Fiertja in Berata. Tako so v naših rokah zopet oni kraji, katerih zasedenle so It Piani pred šestimi tedni sprejel! kot odločilen preobrat v jadranskem vprašanju. Fieri je padel po krvavih cestnih in hišnih bojih. Umikajočega se sovraž-
nika zasledujemo, V Berat so vdrla na.
še vrle čete. ki premagujejo vse težave vojnega pozorišea. včeraj zjutraj pri ob-jemalnem prodiranju. Kmalu na to smo vrgli sovražnika z ob vladajočih višin Splragri ta Sinje. Tudi v gorenjem De voli: u smo nadalje izgradili svoje uspebe. Izgube Italijanov na bojevnikih ln vojnem orožju so zelo velike. — Sef generalnega štaba.
Dunaj, 26. avgusta. Našo protlofenzivo v Albaniji bo računati med najsijajnejše vo-jaSke čine v tej svetovni vojni. Pred Šestimi tedni Je italijanska armada od izliva Vo-juse do Osama prešla v napad. Ta velikopotezna akcija se je pripravljala več tednov. Izvršila na] bi se bila nekako istočasno kakor italijanska ofenziva na Đenečan-skem, Id Va se Je, kakor znano, že v kali ponesrečila vsled našega sunka preko Piave. Napad v Albaniji je bil skrbno pripravljen in }© Imel dalekosežne cilje. Dosegel naj bi bil Drač, Elbasau in veliko cesto do makedonskih jezer. Na desnem bregu so prodirale močno ojačene francoske brigade ter so Imele nalogo, da zasedejo ozemlje na severnem bregu Ohridskega jezera teT napadejo ln porazijo pri Strugi bolgarsko-nemške Čete v okolici Bitolja. Naše čete so spoznale namen in pravilno presodile sovražne sile ter so se ob Semeniju umaknile na severni breg, kjer so sovražniku onemogočale vsako nadaljnje prodiranje. General-oberst Pflanzer - Baltin, ki je medtem ozdravel, je dobil medtem vrhovno povelj-ništvo ter se je odpeljal na to bojišče v aeroplanu. 2e par dni po svojem prihodu je porazil Italijane ob Semeniju in v dveh tednih je zopet zasedel vse ozemlje, katero Je morala naša armada prej zapustiti. Fleri in Berat sta zopet v naših rokah, Italijani hudo poraženi, plen in število vjetih naraščata.
Dunai 26. averusta. V naših rokah, Fieri in Berat kronalo sedaj protl-*ofenzivo naših pod vodstvom generalnega polkovnika barona Pflanzer-Baltina v Albaniii voiuiočih sil. Ko ie bilo vodstvo italijanske armade početkom prejšnjega meseca z močnejšimi silami napadlo naše postojanke v Albaniii in ko smo te začasno po načrtu preložili nazai, ie v§a ententa pozdravljala začetni uspeh z erlasnim pritrjevanjem, .ki se ie izrodilo v vrisk, ko ie poročal italijanski generalni štab o Fieriin in Beraru. Prezgodniemu slavju pa sledi eedai bridko razočaranje: Koncem minolega meseca so naže čete nastavile protisunek. so potolkle sovražnika med Fieriiem in morjem in so prebredle reko pri Kalmi in Kuzi. S tem te bil velik del Italijanom prepuščenega ozemlja zopet v nažih t rokah. Dne 22. avgusta pa so zamahnile nafte bojne sile z druerim uničujočim udarcem in so iztrgale sovražnikom postojanke z neodoljivim naskokom. Na ovinkih Seroenija smo sovražnika kmalu nato zadelL višine Mi nar so padle v našo last in po hudih boiih smo iztrgali Italijanom tudi oporišča in močno zgrajene višine severoiztočno Berata. Tega pritiska od zapada in severa ni izdržal sovražnik. Dne 25. avgusta ie padel Berat in naše nad vso hvalo vzvišene čete so vihrale ven čez mesto in so zasedle višine južno od mesta. Na zapadnem krilu smo vzeli isti dan Fieri po hudih bojih. V dolini Devoli so vzele naše sile važne postojanke. V očigled divji klimi in krše vi temu ozemlju, ki smo era morali premagati z velikimi težavami enači zavojevanie Fieriia in Berata veliko delo. ki dokazuie sovražniku, da ie odpor naših krasnih čet neuklonljiv, da njihov duh ne ohromi,
VVilson. Bolgarska in Turčija.
Haas, 24- avgusta. Poročevalec »Ti-mesov« v Atenah Izve" iz merodajnega vira, da Je predsednik VVilson izjavil, da ne bo odobril nobenih pogajanj glede separatnega miru z Bolgarsko ali Turčijo, tudi ne v slučaju, da bi zavezniki to predlagali.
Z Italijanske fronte.
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj, 26. avguste. (Kor. ur.) Italijansko bojišče. V pokraflnl Aso-lone uspešni boji predstraž. V noči na 25. t. m. so napadli naši. letalci zasledujoč sovražno letalsko flotiljo. letališče pri Padovi ter napravili veliko Škoda
Letalski boji na jogo- zapadni fronti. Iz vojnoporočevalskega stana: V času med 10. in 22. avgustom so izvršile naše zračne bojne sile 728 poletov In 476 zrakoplovnih dvigov. Izbojevali smo 10 potrjenih zračnih zmag in izgubili 6 aparatov, 2 letali se nista vrnili. Četovodja Hefti Je bil sestreljen nad mostom pri Ner-vesi. Skočil Je z višine 4800 m s padobra-
mlade slov. svobode, ko je donel skozi jasno poletno jutro staroslovanski »Gospodi pomilui*. Pel je oborožen pevski zbor. Patriarhu Stamatoviču je stregel protosvngel Gruid. Petje in odgovore je vodil rusinski duhovnik Miloradov. Pri maši je duhovnik molil za zveste sinove slovanske: Dušana Silnega, Petra Velikega, Karadjordjo, Dobrov-skega (t 1829) in druge slavne slovanske može do Jungmanna (1847). Zbor je pel vsem tem »Večnaja pamjat«. Potem je molil duhovnik za žive: cesarja Ferdinanda, patrijarha Jožefa, bana Jelačiča in slov. goste v Pragi. »Mno-gaja leta« je pel zbor. S križem je nato slovanski svečenik delil blagoslov vsem slovanskim narodom raztresenim po vseh delih sveta. »Slava« in»Zivio« je spremljalo ta blagoslov po navdušeni množici Po evangeliju je imel Stama-tovič govor, v katerem je slavilvBoga, da je vzbudil v življenje slovanski shod in ga bo vodil srečno do ciljev, ako bo hodil po poti ljubezni, bratstva in do-broje. Nazadnje je bilo obhajilo, h kateremu je pristopil najprej Vuk Karad-žić, za njim Srbi, Rusini, Hrvati Poljaki in Čehi. Ko se je sprevod vračal od maše je donela po ulicah slovanska pesem. To je bila slovanska maša na Konjskem trgu v Pragi.
^ V. *
Koncem maja se je pojavil v Pragi ruski revolucijonar B a k u n i n. Imel ie v Evropi že poznano ime. Bil je sin
ruskega pomieščika Iz Tverske. Oče ga je določil za Častnika in res je dovršil rusko kadetsko šolo. To je bilo v onih letih po poljski revoluciji (1832), ko je Rusija iskala smisla svojega življenja in se je razvijal vedno ostrejši boj med »zapadnjaki« in »slavjanofili«. Bakunin je bil zapadnjak; prišel je leta 1848. v Berolin. kjer je mnogo Rusov poslušalo Heglovo filozofijo. Bakunin je postal revolucijonar in je bil posebno glede Rusije prepričan, da more edino revolucija rešiti njen problem — posebno pa poljsko - ruski spor. Zato se je shajal s poljskimi emigranti. Ker je verjel v nemško »svobodomiselnost, se je družil z nemškimi mladimi ljudmi — a kmalu je spoznal, da to niso ljudje čina. Odšel je v Švico in od tod v Francijo. Tu ie 1. 1847. nastopil javno za Poljake, zato je bil na zahtevo ruske vlade izgnan. Ko je 1. 1848. izbruhnila revolucija, se je najprej vrnil v Francijo, od tam je šel v Nemčijo, ker je mislil, da bo v Frankfurtu proglašena nemška republika; ko je videl, da s svobodo Nemci ne mislijo resno, je odšel v Prago, kjer se je pripravljal slov. shod. Z njim je prišel poljski bojevnik Libe It Vsorejeta sta bila v poljsko - rusinski zbor in sta skušala uveljaviti na shodu svoj radikalni program. Toda ostala sta v manjšini. Libelt je izdelal načrt za manifes.t k evropskim narodom — toda sprejet je bil le v nekaj točkah: shod pa je sprejel potem manifest, ki ga je
lastnoročno sestavil in napisal Fr. P a-1 a c k y. Glasi se;
Manifest slovanskega naroda k evro-pejskim narodom.
Slovanski shod je nov dogodek v Evropi in med Slovani samimi. Prvič, odkar nas pozna zgodovina, smo se sešli razkropljeni člani velikega plemena narodov-v velikem številu iz daljnih krajev, da bi se spoznali kot bratje med seboj in da bi skupno na mirnem posvetovanju vzeli na pretres \ svoje zadeve. In razumeli smo se ne samo v svojem krasnem jeziku, ki ga govori 80 milijonov ljudi (danes je število Slovanov 150 milijonov. Od por.) ampak tudi v soglasju naših srčnih utripov in v enakosti naših duševnih potreb. Resnica in odkritosrčnost, ki sta vodili vse naše posvetovanje, sta nas opravičili k temu. da tudi pred Bogom in pred sve- j tom povemo, kaj hočemo in kakih na- | čel smo se pri svojem zborovanju dr- ! žali. Romanski in germanski narodi, ki so sicer znani v Evropi kot močni pod- ' jarmljevalci, so si zagotovili od tisoč-letij s silo svojega meča ne samosvojo državno neodvisnost, ampak so znali zadovoljiti na razne načine tudi svojo vladoželjnost. Njih državna modrost, ki je slonela v glavnem na pravu sil-nejšega (večje sile), je# priznavala pravico samo višjim stanovom, vladala je s sredstvi privilegijev, ljudstvu pa je nalagala same dolžnosti; šele v novejši dobi se je posrečilo s §Uq javnega. ■
mnenja, ki se je razlegalo kakor glas božji po vseh krajih, zničlti vse okove fevdalizma in povrniti zopet posamezniku povsod priznavane pravice Človeka, in človeštva. Nasproti temu so Slovani, ki so od nekdaj svobodo ljubili tem bolj, čim manj so imeli poželjenja da bi gospodovali in podjarmljevali, in jih je hrepenenje po neodvisnosti vedno oviralo, da -si niso ustvarili kake višje osrednje sile, propadali rod za rodom v odvisnosti; s politiko, ki je pred očmi sveta že davno obsojena, kot se spodobi, je izgubil nazadnje tu-# di viteški narod Poljakov, naših ple-* menitih bratov, svojo državno samostojnost. Ves veliki slov. svet, se je zdelo, da je prišel za vselej v sužnost in u dani hlapci so mu celo odrekali sploh zmožnost, da bi mogel biti svoboden. A tudi to blazno mnenje propada konečno pred besedo božjo, ki govori glasno k vsakemu srcu v teh nemirnih časih, duh je konečno zmagal, čar starega prokletstva je izgubil svojo moč; tisočletna zgradba, kijo je postavila in branila surova sila v zavezništvu z lažjo in ne umnostjo, pada pred našimi očmi v razvaline. Sveži duh življenja, ki veje po širnih poljih, tvori nove sve-t'ove; svoboda besede in svoboda dejanja je konečno postala resnica.
194. §tev.
.SLOVENSKI NRAOD-, one 27. avgusta 1916.
Stran 3.
nom iz letala m pristal srečno na zemljo.
Sovražnikova defenzivna bramba je bua zadnje dni jako silna in zato je. bil vsak polet preko sovražnikovega ozemlja združen z zračnimi boji. Jako delavni so bili naši izvidni in fotografski oddelki. Naša letala so obstreljevala uspešno sovražne jarke in baterije in so večkrat polno zadela. Omeniti je posebej napade na Volpage in -Mar con o, pri katerih je bilo vrženih 373 bomb skupne teže 5002 kg, in se je opazilo požare, veliko eksplozijo h* številne zadetke.
Ruska fronta.
RUSKO   URADNO   POROCll O.
Moskva. 24. avgusta. (Koresp. ur.) Na vseh točkah vzhodne fronte se vrie boji z velikim uspehom /a nas. Trdovratni boji se vrše za važne pozicije ter se sovražnik na celi črti umika. Vse napade kozakov. ki so z močnimi silami prodirali proti Novemu Usensku, smo z velikimi izgubami zavrnili. Sovražnik je bil prisiljen zbežati ter je pustil na boji--šČu nad 400 mrtvih in mnogo vojnega materijala. Čeho - Slovaki so bili pri Nikolajevsku poraženi. Mesto je v naši oblasti. Vplenili smo ves vojni materijal, med nJim topove, strojne puške in nešteto nabojev. Sovražne izgube so velike. V smeri na Sisram prodiramo med neprestanimi boji. Postaja Nova Spaskaja je v naših rokah. V okraju Kasan j je naš artiljerijski ogenj pregnal sovražnika s Krasnegore, ki smo jo zavzeli Tam vplenjenc sovražne topove smo takoj porabili proti sovražniku. Ključ k mestu je vsied tega v naših rokah,
Berolin, 26. avgusta. Preko Stockhohna poročajo, da so čeho - slovaške čete po dolgotrajnem boju zasedle Irkutsk.
Moskva, 22. avsrustu. Na fronti pri Sermrječenskn so sovi eto ve čete porazile dva tisoč mož mor no češko - slovaško četa ki ie napadla Senri Pala-tinsk. Na neki dru^i ročki te fronte so zasedle sovjotove čete mesto Kopal, ter potisnile poraženega sovražnika v gore nazaj. Kmetje organizirajo oddelke v podporo sovi eto vih čet. Ž ugodnim povzetjem so nase čete na Askabaski fronti zavzele postajo Učhodži. V Orenburiru ie prišlo do sporov med kosala m mejnševiki ter so bili voditelji menjševikov aretirani.
Curin, 24. avgusta. »Zuricher Morgen-zeitung« poroča, da se boje zavezniki napada turških Čet na zvezne črte, ki vodijo od angleških čet v Mezorxrtamiji do Kaspi-Škega morja. Bakn. katero mesto branijo Armenci skupaj z angleškimi kontingenti, bi prišel v nevaren položaj. Vojaški položaj pri Baknju je že sedaj zelo ogrožen in angleško časopisje izraža svojo skrb zarad? varnosti petrolejskih pokrajin.
finsko - ruska pogajanja.
Stockhohn, 24. avgusta. Iz Helsingiorsa poročajo: Ruski zastopniki so pri rusko-finskfll pogajanjih v Berlinu postavili te - le pogoje: Rusija je pripravljena, izročiti gotove pokrajine v ruski KarelTTi pod pogojem, "da se primerno ozemlje v jugo - vzhodni Kareflji prepusti Rusiji. Meja bi šla potem nekako od Viborga do Koksholma. Ffnska mora plačati Rusiji za zavzete trdnjave in za vojni plen popolno odškodnino. Razen-tega mora plačati Finska primeren del izdatkov Rusije za svetovno vojno.
Prebiranja.
Včerajšnja »Mittagszeitung« piše: .Sobotni skupni ministrski svet se je bavi! z vprašanjem dopolnitve armade ter sta se rx>svetovarrja udeležila tudi oba domobranska ministra in je bil poklican tad! šef dopolnievalnega urada baron Hazav. V tej zvezi se je odločalo tudi o vprašanju bodočih naborov. Za enkrat naj ostane pri prebiranju, o katerem se je pred kratkim poročalo. Nabojev torej ne bo, marveč se bo vršilo samo predsedovanje v vojaški službi se ualrajajočitL Ministrski svet je baje sklenil, da na noben način ne izvrši naborov med parlamerrtarno pavzo že zato ne. da se v inozemstvu ne vzbudi sum. da se vlada upa odrediti nove nabore samo v času, ko parlament ne zboruje.
Politične vesti.
= Cesar za obnovitev Galicije. D u n a i, 26. avgusta. Cesarjeva vojaška pisarna je razposlala po najvišjem naročilu na vrhovno armadno vodstvo, na vojno ministrstvo in na ministrstvo za deželno brambo dopise, v katerih pravi: Cesar se posebno zanima aa kolikor mogoče hitro, enotno in vsestransko obnovitveno akcijo v Galiciji in naroča vsem vojaškim oblastim, naj civilne urade pri obnovitvenem delu kolikor možno podpirajo.
= Hussarekova ustavna reforma In Italija. Turinska »Stampa« se peča z možnostjo, da bi se v Avstriji res izvedla državna reforma na federativni podlagi in razpravlja o \-pUvih take reforme na svetovno politiko. Boji se, da bi federalizacija Avstro - Ogrske vzbudila posebno v Ameriki ugoden odmev in bi potem Amerika in ž njo vred tudi Anglija ne podpirali več stremljenj za popolnim razkosanjem rnonarhije, List se tolaži, da bodo gotovo Nemci m Madžari kakor vedno doslej, tudi to pot preprečfli reformo ustave, ki bi jim od-' vzela nadvlado nad slovanskimi in romanskimi narodi.
— Nemška cesarica nevarno bolna. Berlin, 26. avgusta. Kakor se uradno poroča, je nemška cesarica vsled naporov v službi vojne oskrbe zbolela. Cesarica leži v svojem gradu > vVilheirns-hohe« pri Kasselu, kamor je prišel iz glavnega stana tudi njen mož cesar Viljem. Tekom nedelje in ponedeljka se je njena bolezen še poslabšala^ Kassel so morali zapustiti vsi nedomačini.
— Nemški državniki in javnost. Bero lim 26. avgusta. Listi poročajo, da so nemški državniki s cesarjevim orivoUeoiein okleniti, da se bodo v bo-
doče v javnosti češče oglašali in razpravljali o vseh aktualnih rx>litičnih vprašanjih. Godilo se bo to predvsem v obliki intervivov.
= Poljska posvetovanja na Duna-j ju. Dunaj, 27. avgusta. V prihodnjih dneh bodo nadaljevali na Dunaju v nemškem glavnem stanu započeta pogajanja o poljskem vprašanju. Iz Nemčije prideta na Dunaj k dogovorom državni kancler grof Hertling in tajnik za zunanje zadeve von Hintze, ki se bo ob tej priliki oiicijaluo predstavil dunajskim državnikom. — Princ Radzivill je poročal voditeljem gališko - poljskih strank obširno o uspehu svojih konferenc v Berlinu in na Dunaju. Izjavil je, da je z rezultati zadovoljen.
= Kako pojmujejo Madžari češke in jugoslovanske amnestije? »A Nap* piše povodom amnestije štirinajstorice obsojencev v Bosni takole: V dvojni monarhiji gre izborno Čehom in Jugoslovanom. Zopet so se odprla vrata ječe radi veleizdaje obsojeni štirinajstori-ci jugoslovanskih agitatorjev, ki so bili obsojeni za to, ker so se združili v namenu, da razderejo dvojno monarhijo in uničijo dinastijo. Sedaj so svobodni kakor ptice in dobili so patent za to. Ja morejo brez strahu dalje počenjati velc-izdajstvo. Kakor se nam zdi, se v Avstriji nrso spametovali po tem, da so Kramaru in tovarišem sneli vrv z vrata, Češki veleizdajnici se po pomiloščenju niso poboljšali, marveč sedaj kot patentirani veleizdajalci še stokrat bolj agiti-rajo za zmago entente in za razkoma-denie Avstro-Ogrskc. Pomiloščeni Cehi in Jugoslovani se morejo sedaj združiti, mi pa hočemo povedati, kar nam je na srcu, da vse to dela avstrijska vlada sama. Zakaj? Zato. ker Madžare še bolj mrzi nego Cehe in Jugoslovane in ker ve, da vsa agitacija Češko-slovanska gre na račun edino le Ogrske. Zakaj? Zato, ker ako Cehi in Jugoslovani dosežejo svoj cilj. bi bila Ogrska povsem uničena. 10 milijonov Nemcev v Avstriji pa bi se enostavno spojilo z german-srvom 70 milijonov in bi tam nacblic-valo svoje državno življenje. Rasna, narodna in državna eksistenca Avstrijcev torej ni v nevarnosti, pa naj delajo Cehi in Jugoslovani karkoli, k propasti Madžarov pa bi avstrijski Nemci ploskali tndi potem, ako bi domovina avstrijskih Nemcev razpadla na komade. Ali razumemo prav češke in jugoslovanske amnestije?
= Pasić, Trumbić in Radović o jugoslovanskem vprašanju. »Hrvatska Država« prinaša iz Rima te-ie vesti: Srbski ministrski predsednik Pašić ie izjavil v nekem intervivu. da z zado-voljnostjo konstatira, da se je od njegovega zadnjega poseta bistveno izboljšalo stališče Italije napram Jugoslovanom. Optimističen je glede Rusije. Boljševizem je očividno prebolena bolezen. Sedanje bolgarske mirovne poskuse smatra samo za izsiljevanje Bolgarske napram centralnim državam. Kakor hitro bo Nemčija prvič poražena, bo Bolgarska gotovo opustila svoj namen zavladati vsemu Balkanu ter bo rada stopila v pogajanja s Srbijo. O dr. Trumbi-eevem naziranju glede fiussarekovc izjave, da se mora monarhija pretvoriti v federativno državo, piše »Epoca«, da je dr. Trumbić izjavil: Ne verjamem, da bi kdaj pristali Nemci in Madžari na državno federacijo. Prej bodo Madžari dvignili orožje proti Avstriji, predno bi dovolili enakopravnost svojim narodom. »Vilag* prinaša tole izjavo Črnogorskega ministra Radovića: Mi Jugoslovani hočemo enako prijateljem, kakor sovražnikom dokazati, da smo popolnoma edinstveni in da se hočemo združiti v edini lastni neodvisni in demokratski državi. Glede vprašanja črnogorske dinastije pa se je izrazil: Vsakdo mora podrediti svoj lastni interes interesu naroda. Ne bojujemo se proti dinastijam ali za kako dinastijo. Za nas je vprašanje dinastije nemerodajno. Po našem mnenju se more kaka dinastija vzdržati samo tako dolgo, dokler služi narodu. Večji del jugoslovanskih emigrantov stoji na stališču federativne jugoslovanske republike.
=  Odškodnina   za   volno škodo.
»Dailv Mail« piše o odškodninah za vojno škodo, da bi bilo treba, da se preprečijo škode, ki jih delajo Nemci pri svojih operacijah, da naj bi zavezniki podali izjavo, da bodo zahtevali povračilo za vsako tako škodo iz posestev in premoženja nemških vladarjev, generalov, generalnoštabnih častnikov in vseh. katerih imena so znana. Vsi ti naj bi bili solidaričm in osebno odgovorni za vso škodo, ki jo napravijo nemške armade.
= Pollaki proti september s k emn zasedanju. Dunaj, 26. avgusta. »Polni-sche Stimmen« poročajo, da hna vladen načrt sklicati septembra kratko zasedanje državnega zbora med poljskimi poslanci zelo malo pristašev. Večina Poljskega kluba stoji na stališču, da je treba pustiti finančnemu odseku dovolj časa. da temeljito obdela predložene davčne zakone, kar pa bi ne bilo mogoče, ako bi fstočasno zboroval plenum zbornice.
= Poljska »Nova Reforma«, dunajskim krogom zelo prijazen Ust poroča s obširno (št. 36S) o takozvanih načrtih za preobrazbo Avstrije ter končuje članek z besedami: »Načrti preobrazbe Avstrije prihajajo že prepozno — treba je bik) pred vojno o tem razmišljati«
= Pameten nemški glas. Dunajski »Sonntag« priobčuje o jugoslovanskem vprašanju daljši članek, ki se po svoji objektivnosti prijetno razlikuje od podobnih člankov drugih nemških listov. »Sonntag« razpravlja v zvezi z ljubljanskimi dogodki o jugoslovanski ideji, slika, kako sta jo rodila nemški m madžarski pritisk m kako je z vso silo izbruhnila kot odgovor na terorizem prvih vojnih let. Članek končava: Jugo-sjfcvanskp vprašanje tvori važen, velik
in lep problem avstro-ogrske monarhije. Ta problem ni vprašanje, ki bi ga
mogli rešiti za kulisami prizadetih narodov posamezni gospodje na Dunaju in v Budimpešti. Ogrski magnati si domiš-ljuiejo, da imajo v rokah neomejeno oblast — žal jih podpirajo v tem celo nekateri nemški krogi Dunaja — bi radi že sedaj odločili o bodoči usodi Bosne m Hercegovine, ne da bi vprašali ti deželi sami, kakor tudi ne prizadete Dalmacije m tirvatske. Taka rešitev bi ne pomenjala okrepitve monarhije in moramo pred njo najodločneje svariti.
== Ameriški mirovni pogoji. Iz Wa-shingtona poročajo: Senator Lodge je izjavil v senatni komisiji za zunanje zadeve: Mir se mora diktirati in se ne more doseči potom pogajanj z Nemčijo. V podrobnem je treba Nemčiji usi-liti tele mirovne pogoje: Popolna obnovitev Belgije, brezpogojna izročitev Al-zacije in Lorene in Italijan, pokrajin Avstro-Ogrske, ^arnost za Grško, neodvisnost Srbije, Romunije, Poljske ln Slovanov, svoboda Rusije in povrnitev v brest-litovskem miru odvzetih pokrajin, preustrojitev Carigrada kot svobodno pristanišče in odvzetje Palestine Turčiji. Najvažnejši mirovni pogoj je, da si ustvarijo Jugoslovani in Ceho-Slova-ki neodvisne države, ki bodo skupaj s Poljaki ovirale pot Nemčije na vzhod. Nemško vladno obliko naj urede Nemci sami.
== Kdo bo iinski kralj? Berolin, 26. avgusta. Kakor poroča Lokalanzel-ger«, ne pride vojvoda Adolf Friderik Meklenburški iz vzrokov, ki dosedaj še niso pojasnjeni, več v poštev kot kandidat za finski prestol. Finski odposlanci se pogajajo že z drugimi kandidati.
= Ententa proti mednarodni verski konferenci. Berlin, 26. avgusta. Listi poročajo iz Stockhohna, da je bila sklicana za dan 8. septembra v Upsala na Švedskem mednarodna konferenca severnoevropskih cerkev. Konference bi se udeležilo veliko število cerkvenih zastopnikov iz nevtralnih in vojujočih se držav. Ententne vlade pa so svojim podanikom odrekle potne liste in s tem konferenco onemogočile.
= Carjevič umorjen? Iz Londona poročajo: Neki ruski knez, ki je te dni dospel na Angleško, je sporočil, da je bil kmalu po ustrelitvi carja tudi carjevič od holjševikov umorjen.
= Italija in jugoslovansko vprašanje. V zadnjem času se množe napadi italijanskih opozicijonalnih listov, med njimi tudi največji italijanski dnevnik »Corriere della sera«, na zunanjega ministra Sonnina. ki ga dojže, da ni znal premostiti nasprotja med italijanskim in jugoslovanskim stališčem. Držal se je neizprosno londonske pogodbe in s tem povzročil, da je prišla Italija na glas, da zasleduje pri vsem imperijalistične cilje. Jugoslovanski odbori so z vztrajno, podrobno agitacijo pridobili zase javno mnenje v Angliji in Franciji, posebno pa v Ameriki. Ameriška demokracija pobija neizprosno vsak imperi-jalistični pojav, kjerkoli naleti nanj, zato ni čuda, da so se prvotne simpatije ameriške javnosti do Italije tekom časa znatno ohladile in da stoji Amerika danes odločno na jugoslovanski strani. Sonnino tega obrata ni znal preprečiti in ko se je že enkrat izvršil, pa tudi ne pravilno oceniti. Zakrivil je s tem, da se pojavlja v Ameriki nezaupanje v odkritosrčnost italijanske politike, kar se kaže za Italijo posebno občutno v zanemarjanju italijanske fronte s strani ententinega vrhovnega vodstva. Še pred par meseci je prevladovalo v en-tentinih vojaških krogih naziranje, da ho Piava izhodišče za glavni udarec osrednjim državam, a zdaj so ta načrt opustili, in sicer največ iz strahu pred italijanskim imperijalizmom. Amerika in Anglija se bojita. da bi italijanske zahteve zopet narasle, ako bi padla odločitev na italijanskih tleh. Opozicijo-nalni listi zahtevajo, naj opusti italijanska vlada vse korake, ki bi jo mogli osumiti imperijalističnih tendenc in naj se čim prej sporazume z Jugoslovani.
= Razsodišče med Ameriko in Japonsko. Iz Haaga poročajo, da sta Lan-sing in Iši podpisala pogodbo, ki podaljšuje razsodiško pogodbo med Ameriko in Japonsko na pet let.
= Angleži na Spitzbergili. Angleške čete so zavzele murmansko obalo v severni Rusiji; zdaj pa čujemo, da je odšla angleška ekspedicija na Spitzber-ge, otočje v severnem Polarnem morju, 700 km oddaljeno od Severnega rtiča, ki dosle ni bilo pravzaprav last nikogar. Angleži zatrjujejo, da ti otoki pripadajo že od 17. stoletja Angliji. Na otokih je mnogo premoga; tem lažje si bodo tu ustvarili premogovno postajoaMi svoje ladje za sedaj pa potrebno etapo za oskrbovanje murmanske obale, zlasti železnice.
Mariborsko pismo.
(Od našega poročevalca.)
V Mariboru. 25. avgusta. >D er windische Primase. Kdor ie bral >Maxburger Zeitung« z dne 23. t m. oziroma nje uvodnik pod gorajšniim naslovom, ta se ie gotovo strme vprašal ali ie to pisarjenje Človeka zdrave pameti aH b! a z ruka Kar je bilo kedai strupa v tem listu proti glavam našega naroda, to ie nakupiče-no v tem uvodniku proti knezoškofu ljubljanskemu. Beseda >primase, ki je bila padla, daje ponorelemu šmoku povod k najnizkotnejšim^ napadom. Seveda mora proti knezoškofu v boj tudi ona peščica kranjskih Nemcev, na katere naj bi vseobzir jemalo in radi katerih nai konečno vsa slovenska narodna, politična in gospodarska kultura zaspi. Najbolj pa znorelega dmožaka jezi izjava, da bodo Slovani gospodarji od i>ruske Poljske na do Trsta. Vse-nemška požrešnost tega našega upra-I vičenega zahtevka seveda ne more prebaviti. Konečno želi smok,  da bi naj
prišlo par raibovških polkov red delat v naše kraje. Nai le pridejo, če jih je kaj odvisnih. Bon ga pa tudi, da slovenska socijalna demokracija ni kratko malo izostala. Zato pa krtači graške voditelje nemške socijalne demokraci-ie. Ce še omenimo, da nas dolži, da so bile slavnosti vprizorjene z ententinim zlatom.smo našteli v glavnem vso nezaslišano množico l&žniivih obrekovanj. Zagovor bi bil nečasten in bi itak no- j recega šmoka spravil se v Feldhof pri Gradcu, kam ur bode prej ali slej gotovo moral zginiti.
Kdo vohuni? ?/opet se pravi: >Pazite na vsako besedo«. Vse polno ie zopet po naših javnih lokalih špiceli-nov. So med njimi ljudje, s katerimi smo sicer prijateljsko občevali, — danes se iih rajše ogibamo. Veliko vlogo igrajo vojaki, v uniformi in v civilu. Ti gospodje so takozvana >Militarpolizei< in imajo zlasti na oficirje piko. Mala beseda more roditi hude posledice. Za to ne govorite v javnih lokalih, ne o vojni, ne o miru, ne o notranji ali vna-nji politiki!
Odlikovanja pri iužni železnici. Pred 1 mesecem se ie vsula nad nastavljence južne želez, ploha odlikovanj in priznalnih pohval. Pri nas so jih bili deležni samo Nemci in — socijalni demokrati nemškega mišljenja. Odlikovani so bili mnogi mladi ljudje, dočim so prezrli stare služabnike z 32 do 35 službenimi leti. Da so Slovenci pri tem se posebno izkliučeni. ie umlji-vo. Ne podimo se za odlikovanji. Jasno pa je. da je slovenski železničar vseh kategorij tisti, ki se ie vedno in se še danes službeno najbolj >gara<, zato je tako ravnanje — infamija.
Letalski alarm. Dne 23. t. m. je bilo mesto zopet pod vtiski alarma bližajočega se sovražnega zračnega napada. Sirene so trobile od 10. ure do tričetrt na 11. uro predpoldne. Zrakoplovov ni biio. Mesto ie bilo polno radovednežev in nikdo iih ni svaril, da se naj umaknejo. Tudi 22. t. m. je bil alarm. Delovala ie celo obrambna baterija, ampak ptiča ni bilo videti z najboljšim vojaškim dalinovidom.
Ta pa ve! >Tagespoštinc petkov veeernik ie natanko izračunal, kedai postane iz Japonske naša zaveznica. Smok pride do zaključka, da bode to najkasneje L 1920. Za to pravi ob kon-eu, da vojna še ne sme nehati, marveč, da moramo, vzdržati do konca, ker nam ie L 1920. z as i guran Siegfriede. Te een-čariie so menda eden tistih ne stvorov, ki iih bode polna v bodoče nemško-naeijonalna in vsenemska žurnalistika. Naš klic pa ostane odločen: Dajte nam miru in kruha, krvi je že dovolj preteklo.
Slovenska šola jim bode napravila se sive glave. Ubogi penzionirani v se nemški starčki in pod nosom še mokri fantiči, bi baje radi pričeli gonjo proti slovenski šoli. samo, kje bi prijeli in kako. tega ne vedo siromaki. Sicer pa ie za njihov skisani duh najbolje, če lepo miruieio, kajti polomiH bi si stare rogove in zbrusili nežne parrkelčke. Slovenska šola. trn v peti vsenemško spisariie. je pac — o tem smo trdno prepričani — neomajna stvar.
IZ
h.
Madžarski otroci v Opatiji. V* De-brecin so dospela poročila, da se z madžarskimi otroki v Opatiji ne postopa tako, kakor bi želeti njihovi sta-riši. Odsek akcije za prehrano otrok ie sklenil, da pošlje dolegate v Opatijo. Portorose in druga obrežna mesta, kjer se nahajajo madžarski otroci, da poiz-vedo in poročajo, kako se godi otrokom v kopališčih. — Vidi se, da bi na vsak način Madžari radi očrnili primorske Slovane pred svetom!
Odlikovanja za civilne zasluge. Z vojnim križem za civilne zashige tretjega razreda sta odlikovana Ema A r k o . učiteljica državne obrtne šole v Trstu in Matija Kune. uoiteli goriške ekspoziture tržaške državne obrtne šole.
Kmečka posojilnica m hranilnica v Doberdoba naznanja svojim članom, da je potom »Goriške zveze gospodarskih zadrug in društev« njeno delovanje v popolnem teku. Sprejemajo se obresti, zamudne obresti, plačila na glavnico ter izplačujejo vloge. Informacije in posredovanja pri izplačevanju izposraje tafnfk '»Kmečke posojilnice in hranilnice v Doberdobu« Brezigar Josip. Ljubljana, Dunajska cesta 31/1.
Tz italijanskega vierniStva. Nocera Umbra, 28. julija 1918. Vsem svojim prijateljem in znancem naznanjam, da se nahaiam od 23. junija t 1. zdrav v italijanskem vjetništvu. Prisrčne pozdrave. Nadporocnik Josip Soban . pri gi oni ere di guerra. Nocera Umbra Bagni. 11 ali a. — Gosp. Soban je sodni uradnik iz Gorice.
Alojzii Beltram iz Bukovice na Goriškem je pisal 12. septembra lanskega leta, da se nahaja v Ekaterinoslavu. Brjanskij zavod št. 1301. in da išče svoje starše, brate rn sestre, ki se nahajajo nekje v begunstvu. Dopisnica na naše uredništvo naslovljena je došla šele sedaj.
Dnevne vesti.
Slovanskim skladateljem. Uredništvo »Slovenca« razpisuje nagrado 5000 kron za najboljše vglasbenje pesmi »Trozveznica«, katero je zložil v spomin ljubljanskih slovanskih dni Samo Stanec in jo rjriobčuje »Slovenec« v svoji ^»tevuki z dne 34. t. m. Natečaja se lahko udeleže vsi poljski, češki in jugoslovanski skladatelji. Skladbe z mot-tom in z imenom skladatelja v zaprti kuverti je treba poslati do 15. novembra 1918 uredništvu »Slovenca« v Ljubljani. Nagrado bo prisodilo posebno razsodišče.
— Vojna odlikovanja. S srebrno hrabrostno svetinjo prvega razreda za oficirje je odlikovan rezervni poročnik Josip Breznik 47. polka. Rezervni nadporocnik Martin Krivec strel. p. 26. z vojaškim zaslužnim križem tretjega razreda z vojno dekoracijo in meči. Rezervni vojni karat Ivan Mlakar streL p. 26. ie odlikovan z duhovnim zaslužnim križem dragega razreda na belordečem traku z meči. Koz. nad-zdravnik dr. Filip Leit ner rez. bol-
nice 5. Ljubljana polkovni zdravnik dr. Karel M o h e 1 s k v na Brezovici sta odlikovana z viteškim križem Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo. Maior Henrik baron Lazarini p*P-27., nadporocnik Marit Zlobec, nadporocnik Kri.-tijan Pertot in rezervna poročnika Ivan Kern in Jodp Zvonar 17. polka so odlikovani z vojaškim Kanin fari m križem 3. razreda z vojno dekoracijo in meči .Nadalje so dobiti najvišja pohvalno priznanje rez. nadporocnik b. h. 2. Alfonz Mencinger, poročnik Ivan Puti k 17. pp. rez. poročnik dr. Aleksander G o r u d pL S 1 a v i n i s k i 28. art. polka in Tosip Z o r k o art. polka 128.
— Prošnje za vojaško oprostitev treba koDcovati. Finančno ministrstvo ie z odlokom dne 8. julija št. 71.543 naznanilo, da morajo biti s strani posameznih oseb podane prošnje za oprostitev od črnovojniške službe ali za podaljšanje oprostitve aH čakalno dovoljenje kolkovane s kolkom 2 K za vsako polo.
— 1'mrl je dne 11. oktobra 1917. v laškem Vidmu Fran Z d e š a r . korpo-ral strel. p. 20.. sin znanega fiei luiria g. Zdešaria v Linbliani. Pokojni io l.il rojen leta 1897. Smrt ie bila -poročena v Ljubljano šele sedaj.
— Kranjsko deželno društvo c kr. avstr. zaklada za voia^ke vdove in sirote, ter za varstvo otrok in oskrbo mladine. V Postojni sedij obstoječa glavna tobačna zaloga, N bode oddala koncesijskim potom. Incalidi ir sedanje vojske ter vdove in sirote po onih, ki so v tej vojni padli ali umrli, imajo pod gotovimi pogoji pred vsakim drugi m prosilcem prednost. Natančnejše podatke daje c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, ali pa vodstvo finančne stražo v Postojni. Na to se opozarja s pristavkom, da io prošnje za podelitev koncesije vlagati, pri c. kr. finnnčppir« ravnateljstvu v Linbliani do 7. septembra 1918.
V vzhodii.ij Galiciji poslujejo zopet poštni uradi: lhrowica in Pyszkowcc ta pisemsko poš>o, Brodv 1 za promet z vred-nostnlmi pismi, Drohobvcz 2 za pisemsk-)-poštnl m denarni promet ter za promet z vrednostnimi pismi in z zavitki, Kaspe«rowcc m Leszniow za denarni promet, Maksv-mowka in Skarlat za denarni promet ln za promet z zavitki, Mizun Stary za denarni promet m za promet z vrednostnimi pismi in zavitki in Przemyslany za zasebni brzojavni promet.
Poroka. V Zagrebu se ie poročila gospodična Jelka L a g i n j a, hčerka državnega poslanca dr. Matka Laginje, I c. in kr. akcesistom gosp. Ivanom Raženom. Cerkveni obred ie opravil državni poslanec Spmčlć, kumovala sta poslanec dr. Cezar Akačič m dr. Niko Deškovič. Novoporočen-cema naše čestitke'
S častno svetmjo za 4(Mctno zvesto službovanje je odlikovan kancelist kranjske tndustrirske družbe Anton R e k e 1 J ▼ Ja-wrniku.
Moka hi Nemci. Pišejo nam: Kako je na Goriškem z aprovizacfjo, je že vsem znano. Niti koruzne moke ne dobivamo več, nadome*šča}o jo česplje in marmelada V Gradcu pa dobivajo nemške družine cele zavoje bele moke. Kw niso bile ničesar naročile, so vrnile nekatere družine tu zavoje pošti. Sedaj se pa pojasnuje v časopisju (»Tagespošta« z dne 20. avgusta 1918, več. izd.) cela zadeva, da ie to čin dobrodelnosti in družine nai brez malenkostnih pomislekov sprejemajo doposlanl jim dragoceni dar. Odkod ta moka? V času, ko strada slovensko ljudstvo, dobivajo Nemci v Gradcu separatno aprovizacijo po pošti! Poslanec (Bose) VVkhti Je imel prav, ko Je govoril zadnjič v Mariboru in izjavU, da se nas bo z vojno m gladom iztrebilo. Ce pa pošlje kaka begunska rodbina košaro strka v domovino svojcem, je pa zopet Isti list v isti številki ves iz sebe in zahteva od hranilnega urada, naj pregleda vsak tak zavoj na poŠti in naj ga takoj zapleni. Kje Je doslednost? Nemci lahko pošiljajo bele moke iz neznanega vira po poŠti, beguncem je to zabranjeno in mogoče si ti - le odtržejo po-šiljatev takorekoč od ust Nemcf so dosledni edinole v nedoslednosti.
Iz učiteljskih krogov. Vsled dopisa v »Slovenskem Narodu« i dne 17. avgusta pod naslovom »Učitelj z dežele«, kjer je izražena bojazen, da se bomo me učiteljice ostrašile konsekvenc energičnih zahtev po zboljšanju našega gmotnega položaja, se oglašamo. Molčale smo v javnosti dosedaj deloma, ker smo pričakovale, da započne Jo akcijo starejši tovariši. aH ker so se mnoge izmed nas hotele rešiti sijajne službe kranjske učiteljice m si poiskati gospodarjev, ki imajo vsaj trohico socijalnega čuta ki srama, ali pa ker se nam zdi, da nam Jemlje način razkrivanja naše mizerne, kot smo ga videle v tolikih člankih v časopisih, še ono zrnce samozavesti, ki nam jo le otela naša idealnost in predvsem vso avtoriteto m spoštovanje pri ljudstvu. Danes pa izjavljamo, da se z vso radostjo in pogumom pridružujemo sklepu: za vedno naj bo konec vzdihovanja in prosjačenja. Zdaj zahtevamo sredstev za pošteno življenje, kakršno je primerno naši izobrazbi in težavnemu poklicu. V sedanjih razmerah ne moremo in nočemo stopiti pred deco. Nič strahu, v edinosti je moč. Me samske nčite-rjice riskiramo najmanj. Dela dandanes ne manjka in vsako Je pravičneje plačano, kot naše. Tovariši družinski očetje m vojaki pa naj pomislijo, da flm slabše ne more hrti nikoh, kot sedaj, ko brezvestni delodajalci Izsesavajo njim m njihovim otrokom polagoma kapljo za kapljo krvi. Zato naj se »Zaveza« in »Slomškova Zveza« domislita svoje prve in najnujnejše dolžnosti in naj pričneta s pripravami za skupni sestanek v Ljubljani. Udeleži se ga prav gotovo vsak tovariš m vsaka tovarišfca, saj gre za naše najvitalnejše interese. Torej na delo, naše organizacije! — Več učiteljic s krm e t o v.
Uetelietvo logaškega okraja brez razlike političnega mnenja se vabi v svrho razgovora in enotnega postopanja na nabavo živil, obleke in obuvala na prijateljski sestanek, ki bo dne 28. avgusta t. L ob 2. uri popoldne v šoli v Cerknici in dne 30. avgusta t L ob 3. uri popoldne v šoli v Godoviču. Ker je sestanek važen za vse učitelistvo in se bodo storili važni ukrepi, se vabi vse učitelistvo, da se sestanka zanesljivo udeleži.
Tatvine. V Hobovšah se je priklatil v hišo posestnika Lovra Kosmača neznan človek in odnesel tisočak in par klobas. — Neki natakarici na postaji v St Petru Je izginilo 612 K. — Mlinarici Mariji Kalinškovi v Spod. Berniku Sta bila ukradena dva mernika pšenice. Ko je prišel mož domov, ie videl dvA človeka, ki^ p^j^aUJ*JŠ4^i
Stran 4.
„SLOVENSKI NAROD" due 27. avgufU i'jia.
na. Ko je £cl za njima, sta začela metati kamenje nanj in je počil tudi strel. — Krava, 6000 K vredna, je bila ukradena Prana
Cvetniču v A^ali Pristavi. Cez nekaj dni so našli kravo mrtvo na nekem polju. Tat je kravo ubil s kamenjem, potem odrezal v zadnjih delih okoli 10 kg mesa, drugo )e pa pusti!. — V Cainisču so aretirali cigana Josipa Huberja in njegovo sestro. — V gozdo Mlaki pri fekofji fvoki sta bila aretirana en cigan in ena ciganka, drugi cigani so pa zbežali pred orožniki.
Lov občine Planina pri Vipavi se odda potom javne dražbe dne 2r>. septembra 1918 v občinski pisarni v Vipavi.
Vsi hi^ni posestniki občine Moste se poživljajo, da javijo podpisanemu županstvu svoje podnajemnike biranke) z vsemi njim v najem danimi deli in sicer v četrtek, dne 29. avgusta rxi 8. dopoldne do 1. popoldne posestniki iz Vodmuta, Most in Sela, v petek, dne Ju. a v k usta pa posestniki iz podobčine Šmartno. Posestniki, ki so prejeli od c. kr. okrajnega glavarstva napovedi, morajo pa iste izpolnjene prinesti. — Županstvo Moste.
Mlaci vojaki« v Aletliki, dečki in deklice v starosti 4—17 let, so priredili povo-dem cesarjevega rojstnega dne in Krekove sla v n osti v S t. Jan ž u obhod po mestu, prepevajoč narodne pesmi. Ginljivo je bilo videti navdušeno mladino, vso s čepicami v narodnih barvah. Skuniček za Čepice, ki sta jih napravila Pepca Papež in Stanko Guštin, so poslali za »Slovensko srce«.
Kino Ideal. Spored za danes, torek 27. avgusta: Premijera senzacijonelnega filma: »Zgodba grdega mladeniča«, tragikomedija 5 delih. V glavnih vlogah slavni filmski »metnik Leopold K r a m e r m ga. Clis B. Marton. Kot dodatek »Sreča v nesreči«, enodejanska burka, in poročila z bojišč. Predstave od 4. popoldne dalje, zadnja ob */<9. na vrtu. Spremlja dober gledališki orkester. Ta spored ostane do četrtka, dne 29. avgusta ter je mladini neprimeren. — Kino Ideal.
trna viziiua denarniea z vedlo ,-voto denarja in važnimi dokumenti se je izgubila včeraj okoli 9. zvečer od hotela »ŠtmkH j< ri<> kina >CentraU. Najditelj naj odda denarnico z vsebino v našem upravnistvu ali na policiji.
Izgubila se je od Cojzove ceste do Tržaške ceste po Rimski cesti v soboto zvečer okoli 6. ure manjša vsota denarja v kuverti. Pošten najditelj naj jo odda v Zadružni tiskarni.
Aprovisacija.
~- Pšenična moka za pecivo. Od
srede 28. t m. do vštete sobote 31. t. ra. se bode oddajalo na vsako izkaznico za moko po pol kilograma pšenične moke za pecivo. Kilogram stane 2 K 68 v.
-r Meso na z :!ene Izkaznice B It 1 do 1-100. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1 do 1400 prejmejo goveje meso po znržani ceni v sredo dne 28. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od. pol 2. do 2. št. 1 do 200, od
2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do
3. št -401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do S0G, od pol 4. do 4. št. 801 do 1000. od 4. do pol 5. št 1001 do 1200, od pol 5, do 5. št. 1201 do 1400.
-f- Oddaja mesa. V četrtek dne 29. t m. bodo oddajali mesarji za celo Ljubljano po 10 dkg govejega mesa na osebo.
4- Inozemsko meso. Mestna aprovi-zacija bo oddajala inozemsko meso jutri, v sredo dne 28. t. m. od 7. do 9. ure zjutraj.
4- Krompir za 0. okraj. Stranke IT. okraja prejmejo krompir na zelena nakazila v sredo dne 28. t. m. pri Muhl-eisna na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. dopoldne št. 1 do 150, od 9. do 10. št. 151 do 300, od 10. do 1L št 301 do 450, popoldne od 2. do 3. št. 451 do 600, od 3. do 4. št. 601 do 750, od 4. do 5. št. 751 do 900. Ostale stranke pridejo na vrsto kasneje. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 70 vinarjev. — Pripravite drobiž.
4- Krompir za II. okraj št. 1 do 900. Stranke II. okraja prejmejo krompir na zelena nakazila št. 1 do 900 v sredo dne 28. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen ie tale red: od 8. do 9. št 1 do 150, od 0. do 10. št. 151 do 300, od 10. do 11. št. 301 do 450. popoldne od 2. do 3. št. 451 do 600, od 3. do 4. št. 601 do 750 od 4. do 5. št. 751 do 900. Ostale stranke pridejo na vrsto kasneje. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 70 v. Pripravite drobiž.
4- Razdelitev krompirja v občini Moste sc vrši v četrtek dne 29. avgusta in sicer od 8. do 12. ure Št, 1 do 600, od 2. do 4. št. nOl do 1000. Vsak naj se zglasi s številko. Na zamudnike se ne oziralo.
Prosveta.
— »Hrvatska Njiva«. Primili smo 38. broi revijalnoga tjednika hrvatska Njiva« s ovim sadržajem: Od uredništva: Jugoslavenska koncentracija. — Josip P a s a r i ć: Jagi-ćev rad u x>Matici«. — Juraj Demo-trovič: Naša agrarno - politička bilanca (f>. dio Agrarne reformo u Hrvatskoj). — Dušan Ivančević: Kako so knjiga doimlje mladeži? —-Smotra: Nešto o pomorsko - tehničkoj nomenklaturi s osobitim obzirom na poiarn tonelate (Kant I. Carić); Gospodarska Smotra, sv. L—4.; Sociološko društvo (J—i); Suor' Maria Inamacolata M. Košcine (Dr. D. P.); U povodu nekih muzičkih natječaja (Dr. Ernest £ r a i a n s k i) itd. — L i -s tak: Ivan Cankar: Siene. — Godišnja pretplata >Hrv. Njive« Iznoni K 36, pojedini broi 1 krunu. Narudžbe prima uprava Usta u Zagrebu, Nikoli-ćeva ulica 8.
po Nemčiji. Italiji in Belgiji ter povsod zapustil sledove svojih tatinskih navad Pred desetimi leti Je bil tudi pred tukajšnjim porotnim sodiščem obsojen zaradi tatvine iz navade na 8 let težke ječe, a vse jetniško trpljenje, katerega je moral po raznih ječah prestati, ga ni privedlo na pravo pot. Obtožba mu očita dve poskušeni tatvini, kateri se mu zgolj iz naključja nista posrečili. Letos dne 15. maja je prišel v BostanJ. Tu je opazil, da so vsi domači udeleženi pri nekem pogrebu. To priliko j* porabil Prek in smuknil v prvo nadstropje iupnttča. V vratih župnikove sobe je tičal ključ. Odprl je vrata, nato je hotel odnesti okoli 2000 kron vredne župnikove obleke, kar bi se mu bilo kmalu posrečilo, da ni slišala kuharica Ivana Klun, Id je šla gledat in videla tatu, ko je ravno odskočil od odpne omare. Kuharica je pričela kričati in je zbežala po stopnicah, tat pa za njo. a so ga pred hišo prijeli. Prek tega ne taji, a se zagovarja, da je mislil, da je to gostilna, tali pa, da bi bil on prestopil prag sobe. Kuharica Kana Klun odločno izpove, da ga je zasačila pri odprti omari, nakar je odskočil. Nekaj dni po tem dogodku se je vtihotapil v Malem Mlačevem v stanovanje begunca Antona Arčona, ki je delal na bližnji njivi. V sobi ie vsel koš na steni, katerega je tat snel ln iz njega pobral pol kilograma slanine, 3 kg koruzne moke in par podplatov. Mcdte.ni pa pride Arcon domov in prepreči tatvino, katero bi bil gotovo Prek razširil na denarnico a 190 K, ki se je nahajala pod posteljno odejo. Očita se mu, da obtoženec živi le od tatvin, ker mu delo smrdi. Obdolženec to zanika ln trdi, da se je pošteno preživljal. Priče pa, na katere se je on skliceval, da se je z delom prcilvljal, so odločno potrdile, da je Prek delomrien potepuh, ki pri njih nikoli nič delal ni. Kakor pri zadnji porotni obravnavi, tako se le tudi sedaj botej rešiti li te zagate s tem, da se je delal urno-bolnega, kar se mu na ni posrečilo, ker so sodni zdravniki imeli priliko ga dalj Gos* opazovati in so našli, da je popolnoma normalen in inteligenten človek.
Porotniki   so vsa vprašanja potrdili, nakar ga je sodišče na S let težke ječe obsodilo ln izreklo, da bo po prestani 1 oddan v prisilno delavnico.
Pri drugI razpravi je HI Vencel S m e r d e k delavec brez B talnega bivališča, od obtožbe, da le v Mali Sta i vasi vlomil v Martin Potokarjevo sobo in tam iz zaklenjene skrinje vzel iz nekih knii-žic 2700 K in Iz denarnice 60 K, iz neke druge zaklenlene skrinje pa 2 K 80 vin. gotovine, nadalje 4 prstane, 2 žepni url, glato ln srebrno verižico, končno suknjič, telovnik, hlače in par čevljev ter nekaj kruha in slanine, nakar sc ie s tem svojim plenom podal v lopo za hišo, kjer so ga zvečer domači, ko so tatvino zapazili, našli ter mu odvzeli ves plen — oproščen, ker so porotniki krivdo soglasno zanikali.
Današnja razprava proti Jurju R u s i-j a n u zaradi hudodelstva goljufiie, se je odgodila do prihodnje porotniške dobe, ker Je važna priča izostala.
Sune SlMDl
* Zldie v Budimpešti tvorijo 51 odstotkov vsega prebivalstva. Na celem Ogrskem iih ie 1,380.000.
* V Zagreba je pokopanih na Miro-gofu od začetka vojne 107 častnikov in 2563 moštva ter 111 vojnih vjetnikov in 2 ustreljena vojaka.
* Poneveril ie pol milijona kron kontrolor ogrskih državnih železnic Csatho in jih zapravil v Igri. Sedaj so ga aretirali. Od marca dalje ni nikdo pregledal blagajne.
* Dva brezmesna dneva na Hrvatskem. Uradni list hrvatske deželne vlade priobčuje banovo naredbo, s katero se uvajata po vsem Hrvatskem dva brezmesna dneva. Doslej so Jedli na Hrvatskem meso lahko vsak dan.
* Sama se je prijavila. 201etna delavka loslpina Seiewoski na Dunaiu je dne 31. julija udarila s kladivom in potem zadušila SOIetno Veroniko Vescly. Truplo je stlačila potem v kovčeg. Te dni pa se le sama javila nri policiji in povedala, kaj jc storila. Komsiija je našla truplo v njenem stanovanju. Morilka je izpovedala, da je usmrtila starko, ker se je bala. da jo ovadi radi tatvine. Truplo je imela skrito najprvo v kuhinji, potem, ko se je imel njen stric, pri katerem je stanovala, vrniti iz bolnišnice, pa v njeni sobi. Slednjič jo Je obšla taka groza, da se je šla sama ovadit.
* Dilema. >Corriere della Serac poroča, da provzroča neka igralka v Londonu o sebi mnogo govoric, ki «e ne nanašat o samo na oder. ampak tudi na ulico, kamor prihaja lepa igralka vedno le v moški obleki. Ko koraka kot lepo v?ranici mladenič po ulici, se zgraža izmed občinstva marsikdo, rla ne tiči ta krasna mlada postava v vojaški suknji. Igralka ie dobila te dni pismo nastopne vsebine: Jako častiti gospod ali tako ča«tita gospodična! Jaz sera mati dveh otrok, mladega fanta in mladega dekleta, ki sto se oba znljubila v Vas. Prosim Vas nujno, povejte ml z obratno pošto odkritosrčno, ali ste moški flli ženska, da morem vsaj iednega svojih otrok ozdraviti njegovega blodenja za Vami.
* Bankovci iz italijanskih letal. >Pesti Naplo« pripoveduje: Oficirji, ki so se vrnili z Italiinnske fronte, razširjajo vest. da so se bili zooet pod avstrijskim nebom pojavili italijanski letalci. To pot pa niso imeli s seboj njka-kih bomb in tudi niso metali ni kaki h oklicov, marveč, kar so storili spominja, na ljudske slavnosti v mirnih časih. Naše armadno vodstvo ie dalo v svrho olajšanja trgovine na fronti tiskati jedno in dvekronake bankovce, katere so tam kakor kronske bankovce dekretirali za postavno plačilno sredstvo in je avstro - ogrska banka obvezana sprejemati jih. Italijani so si preskrbeli tako liro in ntpravili na to okoli 2 milijona lir. To zalogo so spravili na svoja letala in s njo vzleteli. Ko so dospeli na avstrijska tla, so metali v velikanskih množinah natančno ponarejene bankovce gotovo s namenom, da bi škodovali avstro - ogrski banki in dali še manjšo vrednost našemu denarju.
ispred tukajšnjega porotnega soditfca.
Nevaren tat. Na zatožni klopi jC sedel , zelo nevaren tat, 52 let stari    Josip Karo?
Prek, rojen v Plrnlčah, brez stalnega hi- !
vališča. BH je zaradi raznih tatvin in vlsču- J
ganja že 17krat predkaznovan. Klatil se je i
— Brezmesni tedni.  K včerajšnji
vesti o morebitni uvedbi brezmesnih tednov poročalo z Dunaja, da pri pre-vzcmalnici mesa tamkaj nič ne vedo, da bi se mislilo uvesti «a Dunaj brezmesne tedne, vedo na. dn bo dobava govejo živine ln konj v drugI polovici j feepifcnjltfa, tato, da po praool wU>M*4a *
potrebščini. Ako ne pričakujejo na Dunaja brezmesnih tednov, iih tudi dru-godi ni orioakovati.
— Zvišanje poštnih pristojbin.   Od 1.
septembra 1918   naprej se zvišajo razne
poštno pristojbin^. 1. pisma: Za pismo do 20 g se bo glačalo 20 vin., za vsakih nadaljnjih 20 g 5 vin. poviška. Pisma so dovoljena začasno samo do 250 g. 2. Poštne dopisnice: Za navadno 10 vin., za dvojnato 20 vin. 3. Za lep k t: 20 vin. -4. Tiskovine: V prometu z Nemčijo, Ogrsko, Bosno - Hercegovino do 50 g 5 vin., do 100 g U vin., za vsakih nadaljnih 50 g
3 vin, več. V inozemskem prometu ni nobene izprcmetnbe. 5. Vrednostna p i s -m a (zaprta) razven pristojbine (za tezo), kakor pri priporočenih pismih za vsakih .100 kron 10 vin. vrednostne pristojbine. 5. 6. P os t n e nakaznice: Do 50 kron 25 vin., za vsakih nadaljnjih 50. kron 5 vin. več. 7. Z a v i t k i Ise* morajo v bodoče franklrane predajati): do 8 kg 1 K, do 10 kg 2 K 20 vin-, do 15 kg 3 K 20 vin., do 20 kg
4 K 20 vin. Za razsežne zavitke do 5 kg 1 K 40 vin., do 10 ku ,1 k 20 vin, do 15 kg 4 K 70 vin., do -0 kg o K 20 vin.; zu zavitke z označbo vrednosti se plača vrednostna pristojbina 10 vin. za vsakih 300 kron navedene vrednosti. 8, N u J n o dostavljanje: Nujnostim dostavnim v o/jem mii-nostotem dostavijainem okraju znana i K za
vsak zavitek in 60 vin. za vsako drugo pošiljko: v daljiiiem nujnostnem dostavljal-liem okraju 2 K b»ez razlike. Prebivalstvo se pozarja na ta zvišanja s pripombo, da se tudi tokrat ne določi nobena prehodna doba, tekom katere bi ^c» morebiti za nezadostno frankiraue pošiljalve pobirala samo navadna manjkajoča poštnrat.
— Razglas najnižjih cen za letošnfl hmell. IM. .u u< poslovnica /a hmelj v Žat-ht ;\a Ceskem je sporazumno s poljedelskim In finančnim ministrstvom dolociU za letošnji hmell sledeče najnižje (valorizirane) cene za hmelj lil sicer ca lOU \m prima
do 1000 K. srednji tMJ- 0o0 K, shbcjM 900 do 93Q K. Zelo slabo hta^o pri teh cenah ne pHde v BOŠteV. Kdor bi zgoraj označeni hmelj kupovat pod navedenimi cenami, ti-
stega ie treba javiti hmelj, društvu, kateremu ie Izročena uadznrovalna pravica za ves okoli*. Vodstvo juinofttajer-s k c u a   hmeljarskega    t! rušM a.
Dariia.
Slov. pevskemu društvu »Uuhlianski Zvem« je postal gosp, Vladko P c 1 a n 200 kron, ki jih ]e nabral pod geslom: »Slovanska pesem naj doni« med fanti in dekleti slov. gorskega strelskega polka št. 2 v Ennsu. Srčna hvala! Živeli zavedni darovalci!
Zakladu za podporo žrtvam političnih pcrstkucfj so darovali: g. Fran Dolinar iz Vel. Doline št. 4 znesek 75 kron; zbirka >Šlov. Naroda* z dne 10. avgusta 2U K in z dne 23, avgusta 25 K, skupaj 120 K. Iskrena hvala rodoljubnim darovalkam m darovalcem! Dolžnost vseli zavednih Slovencev pa bodi, da se vsaj z malimi prispevki spominjajo nedolžnih žrtev. Ne hodi prilike, ki bi vam ne dala povoda, zbirati za one, ki trpe moralno in gmotno radi svojega narodnega prepričanja. Prispevki na naslov: dr. Viktor Sušnik, LJubljana, Dalmatinova ulica.
V dnevih darovanja za slovenske slepce, invalide in vojno sjrotc so darovali do 1. avgusta sledeči: Župnija Primskovo pri Kranju 40 K 70 v, šolsko vodstvo, Onek p. Kočevje 23 K, Orehek Matej- tr-gcvec, Ljubljana 40 K, Spacapan Albin, vojna pošta, 5 K. Stergar Anton, trgovec, Kamnik, 100 K, Šolsko vodstvo Naklo 150 kron 92 vin., župni urad Rudnik pri Ljubljani 50 K, Mestno županstvo Kranj 50 K. šolsko vodstvo Mirna 65 K 64 v, župni urad Podgrad, Rudolf ovo 10 K, župni urad Javorje p. Poljane 40 K. II. razred ljudske šole Komenda 1 K 52 vin.. Marija Kokalj, LJubljana 9 K, šolsko vodstvo v Tržiiču. Gorenjsko 343 K 4 v. župni urad in županstvo Lesc p. Tržič 44 K 90 v, župni urad Rateče p. Belapeč 53 K, župni urad Trnovo. Notranjsko 346 K 74 vin, župni urad Krastje P. Kranj 90 K 20 v. županstvo Zminec p. Skofia Loka 10 K, duhovni urad Konjšica. Zagorje ob Savi 60 K, županstvo riotederšica 56 K 20 v, šolsko vodstvo Železniki 200 K, župni urad Zalilog-Železnikl 100 K. župni urad Homec p. Radomlje 300 kron. Samec L trgovec Ljubljana 100 K, Novak Anton, trgovec. Otepanja vas, 50 K; zbirka Anice Kopuša, Ljubno pri Celju, 130 krcn; Šolsko vodstvo, Bevke p. Vrhnika, 93 K: šolsko vodstvo Kopanj p. Grosuplje 11 K 70 vin.; županstvo Vremski Brltof 165 K 26 vin.; župni urad Col pri Vipavi 152 K; šolsko vodstvo Zapotok, Srudenec-Ig 26 K 20 vin.: župni urad Čemšenik p. Medija - Izlake 80 K; šolsko vodstvo Dol. Logatec 55 K hO vin.; župnl urad lavor p. Spod. Hrušica 207 K; župnl urad Podbrez-je 50 K; VVester Alojzij, župnik. Grahovo pri Cerknici. 22 K; župnl urad Besnlca p. Kranj 160 K; župnl urad Sv. Grcgor-Orte-nck 200 K; Župni urad Hrenovlce. Hrašče 64 K 80 vin.; šolsko vodstvo šmarie. Dolenjsko. 72 K 50 vin.; župnl m-ad Sv. Lenart, Sostro, 30 K; Funtek Feliks, duhovnik, Slnkovturn. Vodice. 10 K; župni urad Breznica, Žirovnica 300 K; šolsko vodstvo Soteska, Straža 43 K 30 vin.; županstvo Planina via Rakek 94 K: vodstvo deike šole Smlbel - Rudolfovo 20 K 50 vin.: župnl urad Planina via Rakek 50 K; župni urad Borovnica 105 K; krajni šolski svet Vel. Podlog - Krško 6 K; župnl urad Zatična, Dolenjsko, 150 K: vodstvo ljudske šole Rake 150 K: dekliška ljudska šola, Ribnica, «0 K: *upni urad Adlešiči p. Črnomelj 60 kron: župni urad Crniošnjice, Dolenjsko 115 K 4« vin.: župnl urad Zelimlje p. Studenec - Ig n K; župni urad Sv, Križ pri Tržiču 274 K; župni urad Tržič, Gorenjsko. 100 K; šolsko vodstvo Spltallč. Motnik, 4S kron 63 vin.: šolsko vodstvo Gor. Sušice, Toplice. 6 K 30 vin.; župni urad in šolsko vodstvo Planina pri Črnomlju 86 K: ljudska šola Srnine! pri Žužemberku 2 K; županstvo Planina pri Vipavi 320 K 40 vin.: šolsko vodstvo Št Peter na Krasu 137 K 10 vin.; šolsko vodstvo Orehek p. Prestra-nek 53 K: vodstvo ljudske šole Postojna 118 K 70 vin.: šolsko vodstvo Dolsko, Do! pri Ljubljani, 115 K; šolsko vodstvo Ra-dence o. Stari trg pri Kočevju 20 K: županstvo Naklo (nabrano v Podbrezlah) 115 K 34 via,; mestni urad Skofia Loka 400 K; šolako vodstvo Trzin 3! K 64 vin.: šolsko vodstvo Bukovšica p. Selca 8 K 20 vin.: vodstvo deške ljudske Šole Ribnica. Dolenjsko, 80 K 00 vin.: vodstvo šestrazred-ne fiole Jesenice, Gorenjsko, 580 K 27 vin.: fantje in dekleta občine Shadolc nri Senožečah, izkunlček veselice 2. iuniia. 11» K 64 vi«.: KamM'?. Ivnn, Ustle AHov&hta, 80 K 60 vin.: IhttUk* šoli PnrWad, N*»vo . mesto. Io K; šolsko vodftvo Val. Trn. Kr- i
ško, 14 K; Šolsko vodstvo Telč«, Tržišče, Dolenjsko, 21 K 36 vin.; dijaki c. kr. drž. rsslke v Idriji 156 K;   učenke c. kr. dekl
rudniške šole, Idrija, 414 K; učenci c. kr. deške rudniške ljudske iole, Idrija* 208 K; županstvo Idrija 300 K; Občno konsumuo društvo, Idrija, 100 K; Ljudska hranilnica in posojilnica, Idrija, 100 K; dekliška Marijina družba, Mirnapeč, 123 K JO vin.; šolsko vodstvo Žužemberk 10 K; župnl urad Dražgoše, Železniki 15 K; šolsko vodstvo Št. Rupcrt 218 K 13 vin.; šolsko vodstvo na Kaiu 19 K; šolsko vodstvo Leskovec pri Krškem J iti K 06 vin.; šolsko vodstvo Polica 21 K 50 vin.; iosko vodstvo Krtina« Dob pri Domžalah 179 K 50 viu.; župni urad Dob pri Domžalah 363 K HO vin.; šolsko vodstvo Stari trg pri Kočevju 23 K; šolsko vodstvo Brusnice, Dolenjsko, 34 K 9o vin.; županstvo KUovČe p. Prem 59 K 3o vin.; šolsko vodstvo Poleftfsvas pri Ženožceah 26 K 08 vin.; Šolsko vodstvo dekliške šole, Kamnik, 272 K 45 vin.: župni urad Vrli Sv. Treh kraljev, Rovte, 60 K; šolsko vodstvo Vel. Poljane, Ortenek, 54 K; šolsko vodstvo Trebnje 151 K 24 vin.; šolsko vodstvo Sinji vrh p. Vinica 30 K; šolsko vodstvo v Pečeh p. Moravče 67 .K; šolsko vodstvo Zalog pri Ljubljani 25 K 2b vin.; župni urad Cerklje p. Krška vas 50 K; šolsko vodstvo Kuteževo p. Ilirska Bistrica 15 K; šolsko vodstvo Medija - Izlake 25 K; šolsko vodstvo Crešnjevec, Semič, 20 K 20 vin.; ie> panstvo Šmartno pri I ttiji 1^2 K 80 vin.: šolska vodstvo St. Jernej. Dolenjsko, 833 kron lit vin.; šolsko vodstvo Ihan, Domžale, 40 K; šolsko \)dstvo Matenja vas p. Prcstrauek 215 K o4 vin.; šolsko vodstvo Podlipa, Vrhnika, 3 K 10 vin.; župni urad Zagorje ob Savi 15 Ki župni urad Radovl-CS, Metlika, 91 K SO vin.; vodstvo štiriraz-redne ljudske šole v Metliki 246 K; eno-
rasrednica v Boijakovem pri Metliki 12 K 40 vin.; šolsko vodstvo Grahovo pri Cerk-rtlci 108 Ki ftipai .nad Podkraj, Col pri Vi-p ivj, 2UM K; šolsko vodstvo Toplice P. Za-glorje, 190 K: župni urad p. Zagradeor'u-/me, 30 K 30 vin.; Vidmar hran, župnik. Sv. Trojica, TrJUšče, Dolenjsko, 10 K; župni urad, Knelsk 370 K; trorazrodna ljudska šola MlmapeC 188 K 23 vin.: šolsko vodstvo Gora nad Idrijo 16 K; šolsko vodstvo Ubclisko p. Razdrt-) M K 10 vin.; šolsko vodstvo Zagorje na Kravi 59 K >"2 vin.; Šolsko vodstvo Rovie nad Logatcem 83 K; : olsko vodstvo Kolovrat, Medija - Izlake, H K; zupni urad Gorice, Kranj, 210 K; |q|» sko vodstvo Dobcrniče 37 K: predstojni-štvo občine Zupan jen ji ve - Kamnik 33 K; šolsko vodstvo Semič 200 K; šolsko vodstvo Sv. Gora VsCs pri Utiji, 20 K: župni urad Preloka, Vinica, 100 K; šolsko vodstvo Novi kot p. Prezid, 26 K; Zibert, trgovina. Ljubljana, Prešernova ulica, 100 K; šolsko vodstvo Polhovsradec 457 K 22 vin.: šolsko vodstvo Preserie pri Ljubljani 210 K 10 v; vodstvo ljudske šole Borovnica 199 K 64 vin.; šolsko vodstvo Lipoglav. Šmarjo-Sap, 62 K 40 vin.; šolsko vodstvo Vel. Lašče 71 K 80 vin.; šolsko vodstvo Pod-brezje 71 K; šolsko vodstvo Zalilog - Železniki 18 K 20 vin.: vodstvo ljudske šole TrstcJiik, Kranj, 32 K; šolsko vodstvo Bukovica p. Selca 97 K 10 vin.; zbirka Supin Karel, župnik, Spodnja Idrija. 160 K; Brei-tenbergar Ignacij, kaplan, Spodnja Idrija, 100 K; zbirka v cerkvi, Spod. Idrija, 60 K: občinski urad Spod. Idrija 50 K; zbirka Mar. Lapajne, Spod. Idrija, 22 K: zbirka Neže Gruden, Spod. Kanomlja. S K; Oa-brovšqk Fr^ kaplan. Hotederšica. 308 K; župni urad Blagovica - Lukovica 50 K; šolsko vodstvo Toplice 82 K; župni urad Orehek p. Prcstranek 77 K; šolsko vodstvo Boštanj p. Radna 65 K 46 vin.; šolsko vodstvo Vrhnika 253 K 09 vin.; Šolsko vodstvo Žažar. Vrhnika, 44 K 60 vin.: šolsko vodstvo Kostanjevica 206 K 76 vin.; šola v Mokronogu 59 K 16 vin.; župni urad Dev, Mar. Polje 7Ž K; župni urad Rakitna p. Borovnica 91 K 50 vin.; Županstvo Brezovica, okraj Kamnik, 43 K; župni urad Raka nri Krškem 584 K 77 vin.; župnl urad Skoči jan pri Mokronogu 55 K; župni urad Lozice p. št. Vid pri Vipavi 70 K; županstvo St. Vid pri Vipavi 150 K; župni urad Cerklje, Gorenjsko, 80 K; šolsko vodstvo Za-meško. Raka, 20 K: Kline Anton, župan. Gorenje polje, 30 K; občina Brezovica pri Ljubljani 25 K; župnija Šmarje - Sap, I. in II. zbirka 388 K; šolsko vodstvo Stari trg pri Kočevju 20 K; županstvo Stranje 52 K 30 vin.; šolsko vodstvo in županstvo Iška-vas 16 K; šolsko vodstvo Dol. Zemon 90 K 46 vin.; šolsko vodstvo Vrbovo 60 K tO v: šolsko vodstvo Št. Peter pri Ljubljani 4 K 04 vin.; županstvo Radenci pri Kočevju 25 K; šolsko vodstvo Zagozdac pri Nemški Loki 11 K 3n vin.; župni urad Podraga, Notranjsko. 40 vin.; šolsko vodstvo Blrčna-vas 47 K 30 vin.; župnl urad Vojsko nad Idrijo 30 K; župnl urad Žalna 413 K 30 v: šolsko vodstvo Orehovka 10 K; občinski urad Orehovica 20 K; šolska mladina v Ljubnem 20 K 60 vin.; občinski urad Radeče pri Zidanem mostu £3 K 10 v* žvrpni urad Domžale 50 K; šolsko vodstvo Sv. Ana pri Tržiču 22 K; župni urad Jezica 50 kron; župm urad Banjaloka 64 K 60 vin.; županstvo Bohinjska Bistrica 165 K 50 v; šolsko vodstvo Blatna Brezovica 79 K 10 vin.: šolsko vodstvo Rožni dol 3 K: župni urad G ©če 250 K: šolsko vodstvo Cerklje p. Krškavas 132 K: šolsko vodstvo Draga-tuš 61 K 75 vin.: Nemec Anton, župnik. Kokra, 12 K: šolsko vodstvo Drenovgrlč 4 K 02 vin.; šolsko vodstvo Dražgoše 6 K; Šolsko vodstvo Dol. Nemška vas pri Trebnjem 90 K; županstvo občine Prečine 180 kron; županstvo Predtrg pri Radovljici 58 K 96 vin.: županstvo Studenec pri Radni 32 K 66 vin.; županstvo Toplice, Dolenjsko, 20 K: županstvo Cerklje, Gorenjsko, 452 K 10 vin.: županstvo Vrhnika 100 K; žuoni urad Lučine- 30 K: župnl urad Sinji-vrh ob Kolpi 32 K; šola Razdrto pri Postojni 40 K; štirirazredna ljudska šola v Litiji 53 K; šola v Hruševju 27 K 01 vin.; župnl urad Orni vrh nad Polhovim gradcem 51 K 52 vin.; šolsko vodstvo Vojsko nad Idrijo 180 K; župni urad Šmartno pr! Litiji 100 K; županstvo Vič pri LJubljani 145 K 70 vin.; županstvo Preddvor 40 K: Brence .lan., duhovni svetnik, Preska, 8 K: šolsko vodstvo Zgomia Šiška 4 K; županstvo Stara Loke 100 K: občinski ttrad Mokronog 141 K 40 vin.; tretji red sv. Frančiška, Šmartno pri Litiji, 16 K; iupanstvo Brusnice 25 K; županstvo Zagradcc - Fužine 61 K 10 vin.; županstvo Rateče, Gorenjsko, 61 K: šolsko vodstvo Vrhpolje pri Moravčah 68 K 74 vin,; župni urad Adlešiči 4 K; šolsko vodstvo Golo 4 K 60 vin.; šolsko vodstvo MoravČI 20 K; dekliška Marijina družba Mirnapeč 123 K 72 vin.; šolsko vodstvo Šembljc 9 K; župnl urad Sv. Katarina 25 Ki župnl urad Postojna 1000 K; županstvo Preddvor 172 K; šolsko vodstvo Bojane! 15 K; šolsko vodstvo Draga via Pnkck 145 K: šolsko vodstvo Vel. Gaber k': župnl urad Št. Lnmhe't 86 K 22 vin.;
2unni urad  Kjcai* /0 K 90 vul; šolsko
vodstvo Prežgani? 14 K 60 via.; župn! uratf
tv. Jakob ob Savi 115 K: šola Selca nad kofjo Loko 29 K 88 vin.; šolsko vodstvo Vrhpolje pri Vipavi 102 K; Šolsko vodstvo Zabnica 202 K 24 vin.; župni urad Zavrac* Idrija, 31 K; šolsko vodstvo deške šole. Trnovo 133 K; Leskovlc če Meden. Ljubljana. 100 K: Zevnik Mihael. Begunje. 2 K; zbirka, nabrana v dneh darovanja potom nabiral. 4106 K M vin.: trgovina Peteline Josip. Ljubljana, 100 K; šolsko vodstvo-Naklo 84 K 50 vin.; županstvo Zlrl nad Idrijo 433 K 30 vin.; županstvo Kamnago-rica 140 K; ljudska šola Zagorje na Kra?w 212 K 29 vin.; župni urad Sv. Jakob ot> Savi 53 K; Šolsko vodstvo ReteČc, Škofja Lcka. 30 K: Šolsko vodstvo Zvirče 18 K; /upni urad Leskovica 70 K 80 vin.; župni urad Preloka 31 K; županstvo Čatež ob Savi s K; šol?ko vodstvo Unec pri Rakeka 64 K 20 vin.; Šolsko vodstvo Ribno pri Bledu 157 K 50 vin.; »Glasbena Matica«, LJub-Jjana, ČLstI dohodek koncerta dnne 6. junija 930 K 74 vin.; šolsko vodstvo Studenec-lg uri Ljubljani 2 K: Al. K. Scžun. Kranj. 4 K:: šolsko vodstvo BosiJijeva Loka ob Kolpi 3 K; šolsko vodstvo Zatična 26 K 51 vin.; Kunauer lan., župnik. Golo, 4 K; Svete Anton, Tomišelj, 12 K.
Vsem nabiralcem, ki so s svojim trudom pripomogli do tako krasno uspele zbirke v korist naših vojnih invalidov in sirot, izreka društvo »Dobrodelnost« in njega, odsek »Slovenski odbor za vosne invalide« svojo najtoplejšo zahvalo.
* •
Upravnistvu našega lista so poslali:
Za v vojni oslepele slovenski? \ ojakc:
Malčl Podgornik iz Metlike 20 K in Anica Lenart, trgovčeva soproga iz Ptuja 100 K., Skupaj 120 K.
Za Ciril - Metodovo družbo: Anica Le* nart. trgovčeva soproga iz Ptuta 200 K? poročnik na notico »Kaljenje nočnega miru v Križevnlški ulici* 50 K; Valentin Sajovic, tu. prt preferanci nabranih 40 K: med zavednimi Brid v Šmartnem nabrano 47 K 20 vin. in otroci - igralci nabrali v šmartnem 11 K 80 vin. Skupaj 349 K.
Za gladno slovensko, hrvatsko in srb^ sko deco: Anica Lenart, trgovčeva soproga* iz Ptuja, 200 K.
Za ar. Krekov spomenik: Anica Lenart, trgovčeva soproga iz Pruia, 100 K.
Za Ciril • Metodovo žensko podružnico frančiškansko - šenklavškega okra<a: Neimenovana lv>lenjka 50 k
Za slovensko šolo v Mariboru: Sest Jugoslovanov c. kr. črnovoj. etap. bataljona, 408 ob priliki rojstnega dne NJ. Veličan«tvr 60 K.
Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 22. avgusta: Franc Prime, de!a*-; vec, 75 let, Ambrožev trg 6. —- Fran Josiffi Blasizza. sin bolniškega strežnika. 5 meso« cev. Rimska cesta 2.
Dne 22. avgusta- Amaliia Verhič, za~ sebnikova soproga. 76 let, škofja ulica 12: - - Cita Rebuza, invalidova hči. 7 mesecevm Karlovška cesta 30.
Dne 23. avgusta: Ivan Jug, begunec. 12 let, Radeckega cesta 9. - Ana l ončar, kleparjeva hči, 18 dni, Streliška ulica 15.
Dne 24. avgusta: Frančiška Streha^ zasebnica. 40 let Marija Terezije cesta \\
Dne 25. avgusta: Pavla Knez, hči železniškega kovača, 13 mesecev, Kneiov* ulica 137.
V deželni bolnišnici:
Dne 13. avgusta: Bogomir Vodnik, sh| pisarlce. 7 dni.
Dne 14. avgirsta: Rajko Mlinar, sftt gostilničarja, 3 dni.
Dne 15. avgusta: Julij Grilc pastir* 14 let.
Dne 17. avgusta: Jera Platovšek. zi-« dar jeva vdova, 31 let. — Ivan VTndiš. za* sebnllc 81 let.
Dne 19. avgusta: Lucija Bakovnlk. to-^ bačna delavka v pok., 70 let.
Dne 20. avgusta: Blaž Zupan, železrrf* kar v pok.. 45 let.
Dne 21. avgusta: Ivan Roiman, HivSt. čeviiar. 70 let — Ivan Arhar, zidarski po-* hr. 88 let.
Dre 22. avgusta: Ivan Potrebuje*. r*w sestnfk, 50 let.
I
Izdajatelj in odgovorni urednik; Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Sprejme se šlvilia na dom.
K}e, pove upravništvo »Slov. Naroda.« 4436
8MP~ Dobro tračen
kroiaiki pomočnik
vajen izdelovanja vojaške rn civilne obleke želi vstopiti v delo takoj. Naslov: J-1'a ste-Itć, Desko*s vas, posta Stari trg ob Eolpl Dolenjsko. 4431
HT Dijak IV. realka lit*
stanovanje s hrano.
Cenjene ponudbe na upravniStvo »Slovenj skega Naroda« pod ,8. Z. 44S7".
Besen, miren, posebno rodoljuben častnik išče čim projo
čiste, prijetne sobe
pri prijazni boljši meščanski rodbini. Želi se električna razsvetljava. Najemnina se pisca, popolnoma privatno Cenjene ponudbe pod: •Ob trsjnvravn 4488" na upr. »Slov. Nar.«
100 K nagrade
onemu, ki je nsi»el 26.;8. ob 7. url zvečer, v vozu cestne železniee en fotograf aparat s 6. kasetami in stojalom. Dostavi se ga na naslov Fabin Sorko( Nsrodns tiskarna, _prltltofo doenp,_4438
Suhegobe!
Podpisani imam na prodaj 100 klg sublb feb (tnrekov). Resni kupci nai se obrnejo s ponudbo naravnoM na Joiela BU|nk*, Vas lbvfft posta 6 stari e t s, Dolent. 4428
19* štev.
„SLOVENSKI NAROD44 dne 27. avgusta 1918-
Stran 5.
Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem prežalostno vest. da je naSa nad vse ljubljena mati ozii. sestra in teta, gospa
Frančiška Strehar
v soboto, dne 24. avgusta 1918, ob 1 un popoldne, po dolgi, mučni   bolezni,   previđena s tolažili  sv. vere, boguvdano
preminula.
Pogreb nerozabne pokojnice je bil dne 26. avgusta 191S ob 4. uri pop iz hiše žalosti, Marije Teie^ije cesta SL 13, na pokopališče k Sv. Križu.
Obenem se zahvaljujemo za vse dokaze iskr negn sočutja, ki so nam došli povodom nenadomeb hive izgube, za poklonjeno krasno cvet \ kakor tudi za čaVeče spremst p na zadnji poti pokojn ce. Posibna dolžnost nam je csbvsHtl se cen enim prijateljicam, os bito gdč. Josipini Zibeitovi za človekoljubno skrb in tolažilne obiske med bolezn jo.
Se enkrat vsem naSa najprisrčneiša zahvala.
V Ljubljani, dne 26. avgusta 1918.
Žalujoči ostali.
Zahvala«
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja novo lom bridke izgube, ki nas je zadela, izreka vsem ljubim prijateljem in znancem tem potom svojo naj-prisrčnejšo zalivalo
globoko zal !'oh rodbina V LJUBLJANI, dne 26. avgusta 1918.
Spretne šivilje
"Aaiee sprejme takoj Ma* Turjatki tif 2 11 4363
Kupi se salonstaasuknla
ali tsket — Ponudbe pod »Salonska suknja 4404' na upr. »SI. Nar.«
Proda m temo popolnoma nova
železna presa.
Naslov: Via Teatro No. 3-4, Gorica.
Sprejme se talne} strnila «
gospodična
(učiteljica) m vsga'ltsltlc* k otrokom. — Hrana in stanovanje v hiši; plača sedanjim razmeram primerna.— Postni pmelul St 48.    411 >
Hiša
■ sredini Lub iane, na rrometnt m kraiu, pripravka za trgovino, branjarijo in obit, se proda. —  - o* »zve se. (1Sv. Petra nasl• štev 87, oritltcfe. desno       44 0
I^ET Deklica,
izučefia š \.ama in «u! Ih del, mirna in "Midna, želi tem potom primerne službe. Ponudbe cod »Mirna 443 j" na upr.
»Slovenskega Naroda«.
liče se vešč *n snnnsl4v ::
BW mlinar
zn paromlin na Hiv tskem. - Nastop čim preje, plača po domovom Pismene ponudbe na tvid1 • <> JuuSaBaluisn i rlzevc   Hnatska 4403
učenec
se soroiBse takoj pri Al«. SGRStiA Beleretsova oosta (Vrtač ) stv. 3.
Pogoji se zvedo rri lastniku. — 4410
Fprelme se ved
proti dobri olači.  - Istotam se sprejmeta tudi. dva va'eic^. — Vprašati je pri mHaratsn Karti Bi oder, Slomškova ullea 16. 441
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube, ki nas je zadela, izreka vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo
globoko /aliroča rodbina
Verbič.
V LJUBLJANI, dne 26. avgusta 1918.
od 25—3' let staro, ki zna tudi ku'iat ter roma^ati rri pos-rHInistvn. Josl"> Del i or:l', trgovec in g sttlnlfiar, Arclin pri Vojnika, Sta erako. 4 77
Prazne vreče
vsake vrste in suhe gobe kupuu-vedno in v v>aki množini ter plačute po na>vi5j h dnevnih cenah trp. firma
J. Kušlan, Kranj. Gorenj.
(Galev vrelec)
priporoča v večji mno Ini *li poaame-zne zaboip Vrsne Sitar, zaloga piva Goss, L ubl<ana 7. 338
TT Večja množina svežih
csšpelj (sliv)
se proda. — Nas ov pri upravništvu »Slovenskega Naroda«. 4375
bilance veščega, sprejme takoj za stalno
„Narodna tiskarna" v Liubliani.
o i si @ mline
za koruzo, pšenico, rž itd. kateri me!jejo  vsako  zrnje  na  na finejšo moko, dobavlja samo    4416
edina ieška tvrdka
is Praga
Vodičkovd 22.
NE ZAMETUJTE DENARJA!
Me kvarite oblek z raznimi irofromj ban/amil
Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo barvo za oblake „|nternacional"
iz najstarejše in največje tovarne za barve.
Na stotine pri z na I ni h p" s?m vsakemu na razpolago.
Razpošiljam samo I. vrste v sledečih barvah : črna, modra, temnozelena, rdeča, temnordeča, vijoličasta, siva, rjava in rumena. Da se napravi temnomodra, se zmeša polovico črne, polovico modre.
$SSP Na zahtevo slovensko navodilo.
		45.-	
			xa 100 sav.
		40.-	sa 100 sav.
i
Poštnine prosto pošilja 3957
Rudolf Cotie, Vrhnika.
nmF~ za vsakega trgovca velik zaslužek l
za d:jaka v boljši hiši proti dobri plač'. Naslov pove upr. „S1 jv. Nar." — 4356
nagrade dobi, kdor mi preskrbi za ts-kol stanovanje ali dve strogo separirani sobi. Ponudb- pod postni predal st. 153. 4401
Iščem službe
najraje kot oskrbnik na večjem posestvu v jugoslovanskih deželah. Imam ^otrebno te<>ret čn-> predizobrazbo in -d leta 189 i uspešno prakso v različnih kmet ;skih panogah. Ponudbe na nnslov Oroslav Kusec, Rogaška Sla.lna, Spod. fttajers-io. — 4855
Prof etion isti
stavbni ln navadni delavci se is-ćelo za onnovo Goriške in Gradiščan
-ke. Zraven izredno visoke nlaće dobe obilo prehrano in stanovame. Zglasiti se ie takoj rn pooblaščenem delovodji Ti čina Hotel Ulrlia, soba St 9. istotam je n rrodaj več vagonov I-a.
Istrskega brinja. 4419
V večletni na-era oozne'e asknn se šce proti već i ksvci*l sli posolllv
gostilna, trpinu
z i ekaj zemljiščem, vrtom in travnikom v mestu, okolici ali večjem prometnem kraju na deželi. — Naslov v jrravmštvu »Slov. Naroda« — 4414
Ženitna ponudba.
35 leten želez poduradnik z 12 000 K se želi v svrho cenitve seznaniti s simpatično in dobrosrčno do 3) let staro gospodično ali vdovo s posestvom. — Le resne ponudbe s slik* in polnim naslovom pod: „pozna spomlad 35/4400** na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Vreče
4421
kapate
MARTIN FLEISCHMANN,
Gradec, Annenstrasse 49.
Sprejme se takoj v Kii^o Ideal
gospodična
zmotna slovenskega in ne lškega je-^.ka.   —   Pismene ponudbe  na Kino I eal v L*ntii|anl. 4^4
tfež vagonov
živega apna
Ima naprodaj 4002
Valentin URBANCIC. Liubllana.
■raneovo nabrali* štev. 1.
Oddajajo se samo celi vagoni.
slov trg. šole v Ljubljani, zmožna -lovenščine in nemščine, deloma italijanščine v goveru ln pisavi, stenogra fije, strojepisja, eno- in dvostavnega knjigovod>tva, želi primerne "službe v kaki triovini ali bsnki. Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 4418
V lepem kraju na Oorenlskem se proda iz proste roke
velika
r
v kateri ie bila svojčas stara, znana gosMna.HtSa stoj! na lepem, prsmetnem prostoru, v neposredni bližini cerkve s dnije in kolodvora. V hiši je vodovod in električna luč. Cena po dogovorit Naslov se zve v upr. lista. 4239
Izpuščaje
hraste, srbečico, grinta ln druge kotne bolesni odpravi hitro in sigurno Par stol, domaća mazilo. Ne
umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 5.—. dvoinatl K 9.—. Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože Šk*t*jica K 3.—. Oboie se dobi prot, vpos'atvi zneska od Paratol-Werke Apotheker Uiraer, v Budimpešti VII-24. Rosaa ntca 21.
IStem osMbn
za vilo v bližini Liubliane. Ponudbe na: naftni »»redsi, Ljnbljana st, 146.
Psa fermača
♦ I. starega, cena 400 K ima naprodaj A. Soler v Novi vasi prt Bakekn.
aa aa
I
DAMSKAtJ
MESEČNA PREVEZA
zdravniško priporočena Varuje pred otišča-iiem, dobro vsesava, nije, komodna in Drak-"čna, varčuje perilo, se r dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura K8*-, 12»-, eta trpežna E 28*— 38, naifinei-a pa K 44.— ln K 50*— Porto 9S vinarjev. V varstvo žensk izmivalni aparat 40 —, 45'— K, Po-šiliatev diskretna — Hicjen. blaea trgovina SI. Potok v Dunaf, ¥1« Stierre-nasse 15. 1199
Modistinia
spretna moč, se spre Ima v trajno s nibt. Ponudbe sneiema upravništvo »Slov. Nar.« pod „Modisttnla 4430".
Svarilo!
Vinko Bon ln dr^ Lastnik električne naprave v Luknji pri Novem mestu, opozarja p. n. občinstvo, da je bnz njegovega dovoljenja strogo prepovedano električni tok-odvajan' vka-koršnekoli privatne svrhe in bi vsakdo, ki bi brez njegovega dovoljema in njegove vednosti tok odvzel, zagrešil tatvino ter da bo vsakega; ki je in ki bo brei njegovega dovoljenja električni tok odvzel za svojo vporabo, ovadil sodišču. Po mnenju zvedencev-in-ženerjov so naprave v privatnih poslopjih lahko tudi, če niso po strokovnjaku narejene, ognju nevarne.
Vsakdo, ki bi hotel imeti električni tok, se mora prijaviti lastniku in se bo potem šele po možnosti in po zvedeniSkem mnenju oddal električni tok.
Zato se p. n. občinstvo 5e posebno svari da se ne da zapel tati od nikogar, da da napraviti v svojih poslopjih električne naprave, ki bi ne odgovarjale strokovnjaškemu izpelja-nju, ker preden se bo tak oddal, se uode vsaka sleherna naprava pregledala po strokovnjaka 4415
IV    taloznfoar iftfco H
STANOVANJE
v Spodn 1 iliki. — Ponudbe pod:
„Siska 43>8* na uprav. »Slov. Nar«
esečna soba
;epo meb irana, s posebnim vhodom in razgledom nacesti.se oddaial.sep-ember soldnemu gospodu. 4302
Kje ? cove upr. »Slbv. Nar.« .
Tesarje ln mizarje
proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbi eno) »orelme ANTON STSINZR, Ljubljana, Jeranova ullea it 11. 175
WG~ Oddam boljše
STANOVANJE «
v bližini realke, dijaku realcu III. ali IV. iaz. realke, ki bi prispeval tudi x živili. Na razpolago ima tudi klavir. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 4432
Prazne zaboje
velike in majhne, prodala po zmerni ceni Konru mno društvo ia L|nb-lfano ln okolico, skladišče v liski, Kolodvorska ulica. 4231
IStem meblovano
S- STANOVANJE
obstoječe iz kuhinje in dveh sli treh sob, brez uporabe perila in kuhinjske posode. — Ponudbe na upravništvo »S ov. Naroda« pod: VVM. H. 4382*.
Mesečno sobo
meblovano, s postrežbo in električno lučjo, isee sodnik pL Premerstefm s 1. septembrom. — Ponudbe ns upravništvo »Sloven. Naroda«. — 4383
Pridni pošteno dekle
z dežele katera je tudi nekoliko va-;ena kuhati se tskol  s re'me na
domača dtla. Ponudbe na upr. »Slov. Nar« pod: „pošteno dekle 4427".
fPS  Mesta iiče
fina sobarica
k eni sami gospei ali majhni družini, zmožna več jezikov. Plača po dogovoru. Ponudbe na M. Zgaga, Pcdbrdo.
kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, Jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. RANT, KrsnJ. 2693
1 železolivnr (oMlknr)
već kl|ućar<ev in vrtljsrjev se sire me v neki tvornici v Dalmaciji.
Zajutrek, kosilo in večerja se dobi proti plačilu tam pri profesionistov-ski menaži. Vse podrobnosti se izvedo v sredo v gostilni Podobnik v Vod-matu od 12. do 2. ure popoldan. 4429
sprejme takoj Stalno
Narodna knjigarna. Ljubljana*
Preiernova ulica 7.
Sadja:
jabolka, borovnice, r maline in robidnice kupuje proti dosta-vitvi sodov i
Obsiexporfunternehmungu
Gradec« Marschallgasse 13. 4371
Mestna občina ljubljanska Išče
pika»konjski ki.
Zahteva se, da ima za to opravilo potrebno znanje (podkovski kovač ali doslužen kavalerist). Oglasiti se je: $4P Gosta na Kodeljevo št 8. ~M ^396
Mestni magistrat ljubljanski, dne 24. avgusta 1918.
Po Najvišj. pooblaščencu N).      ces. in kralj. Apost. Velič.
45. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene.
Ta denarna loterija ima 22.747 dobitkov v gotovem denarju v sknpnem znosim 700.000 kron.
Glavni dobitek znaSa 250.000 kron.
Žrebanje bo lavno na Dunaju dne 3. oktobra 1918. Srečka stane 5 K.
Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelna loterija na Dunaju, III., Vordere Zollartts-strasse 5. po loterijah« trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, pri menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce sreEk zarionj. Srttke se poSii)ajo poŠt prosto.
Od o. kr. generalnega ravnateljstva državnih loterij (oddelek za dobrodelne loterije).
ll flA* AlflrfftlltfnlB
s
CENTRAL»dež, sle«
i i   Torek 27., sreda 28. in četrtek 29. avgusta:
Gospadična plemkinja.
Fantastična filmska igra iz starih časov. — V glavnih vlogah:
' Mady Christlans — Erlch Saiser Titz.^m
bsv Ui za mladino. ~VKS
Pripravlja se: "^H
najlepši film sezone:
Kneglnlfl M SernnUe. ,t
I............M.^|
26
80
17606767
67
595634
7056
15
Stran ft
.SLOVENSKI NAROD*, dne 37. avgusta 1918,
194. štev.
Jurstefnffi od^esssiccv potrjpjsk*, ds korenin aiA-BalAM v 3 dnevih brez bolečin ođstaraoi ksris oftossi areSavseop roieno kaSAo*
tlsrteh jamčeo. Cena 3 K 3 loečki 7 K, 6 loočkov si K. ZORA RAL odstrani „TUS" pri najbolj trdo-S5S5S£— vratnem robo bolu, so so odpovedala
vsa sredstva in pri ottih zobeh. Ob neuspeh« denar nazaj. Cena 3 K, 3 ptršice 7 K, 6 paiic U K. NIČ več zobnega kamena aH stssajp duha iz, ust Snef nobele zobe Vam napravi zobni fluid uJUV8n. Takojšen učinek. — Cena 3 K, 3 steklenice 7 K.
Podgane, uHsl r^CT^cS
ni uspeha, denar nazaj. Na stotine zahvalnih pisem. Cena 47C, 3 škattjke 9 K. — Stenice, osi, bolne, ščurke uniči radikalno z zalego vred MTBEBUM. emr prasak proO mrčesu zraven 2 K. — 3069
(Kassa) Postfach 12/C/31 (Ogrsko).
Za kritje streh najboljša, odbrana
STREŠNA OPEKA
navadna (Biberschwanz) in xmrmnan* strašna (Strangfalz) lastnega izdelka sa dobiva v
si isvrstni kakovosti in vsaki količini pri 3307
FROHLICH & BICHLER,
tvornica glinastih izdelkov KARLOVAC.
Isvos in odprava dovoljena s dolenjsko lelasnico.
laretsme m tekal lsar|eai
strojnik
ki se razume pri električni napravi, na paino žago na Notranjskem. — Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". 4347
Plafilo v živilih
dam onemu, ki mi preskrbi oziroma odstopi fotografski papir „Celloia Pspier" raatarkorn, chamois, kar-tonstark 9X12 eventuelno večji. Vzame se vsaka množina. Cenjene ponudbe na upravništvo .Slovenskega Naroda« pod: „fotograf, papir 4384".
Najnovejša izbera
z umetniških in drugih a
razglednic
pismenega papirja
in vseh pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJIGARNA
Cjubljana Prešernova ulica štev. 7.
I I
I I
1 I
1 i
1
i 1
1
L m. Mt
za vdove in ile,
savarovalni oddelek«
(pogodbena družba: c. k. priv. življenska zavarovalnica Avstrijski Feniks na Dunaju) ■ ■■
sprejema še nadalje
pod najugodnejšimi pogoji.
Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnimi posojili osme ali prejšnjih izdaj. 4085
Zahtevajte ustmena ali pismena pojasnila
pri deželnem zavarovalnem oddelku v Ljubljani,
(Frančevo nabrežje 1 II.), pri okrajnih zavarovalnih oddelkih v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krakom, Litiji, Ljubljani. (Frančevo nabrežje l/I.), Logatca, Postojni, Radovljici in Rudoliovem, in pri njih pooblaščenih zastopnikih.
Sprejemajo se spretni in zanesljivi akviziterjl.
Vabilo na XXXVIII. občni zbor
• _ v •*
Kmetske posojilnice ljubljanske okolice
registrovane zadruge z neomejeno zavezo v Ljubljani
M se vrli
dne 29« avgusta 1918 ob pol 4. uri popoldne v posoiilnicni pisarni, Dunajska cesta štev. 18.
DNEVNI RED:
I - \
1. Nagovor predsednika. — 2. Poročila ravnateljstva. — 3. Porodio nadzorstva. — 4. Odobritev letnega računa. — 5. Razdelitev {Istega dobička. — 6. Sklev panje gletVe udeležbe pri nanovo se snujočih družbah z omejeno zaveso: a) „Centralni banki za obnovitev Primorske" in b) „Družbi za centralizacijo kamnoseške obrti In za eksploitiranje kamnenih odpadkov v Nabrežini. — 7. Volitev predsednika, podpredsednika in treh Članov načelstva. — 8« Volitev
treh članov nadzorstva« — 9. Predlogi zadružnikov.
V UUBUANI. dne 14. avgusta 1918. , NafelstVO.
Bilanca za upravno leto 1917.
1 2 3 4 5
6 7
8 10
Račun blagajne:
Stanje dne 31. decembra 1917 ,
„ posojil:
Stanje dne 31. decembra 1917 ,
„     naloženega denarja:
Stanje dne 31. decembra 1917 , M     zadružnega doma:
Stanje dne 31. decembra 1917 ,
„     zadružnih hiš:
Stanje dne 31. decembra 1917: Hiša Janez Trdinova ulica št. 2 HiSa Janez Trdinova ulica št. 8 Zaostale najemščine • ••»•<
M     nepremičnin:
Stanje dne 31.- decembra 1917 .
m    vrednostnih listin:
Stanje dne 31. decembra 1917 • Nedvignjeni kuponi •
„     prehodnih zneskov:
Stanje dne 31. decembra 1917 .
M inventarja:
Stanje dne 31. decembra 1917 . „     obresti s
Stanje dne 31. decembra 1917: Zaostale obresti posojil   . . . . Zaostale zamudne obresti posojil
K
768.913
9,926.039 16,871.187 184,115
153.182 144.006 258
443.016
3,424.590 91.336
27.722 9.819
249.313 17.756
32,311.257
48 29 18 70
28 35 87
38
75
35
05 20
92 11
91
Račun deležev:
Stanje glavnih deležev dne 31. decembra 1917 .......
Stanje opravilnih deležev dne 31. decembra 1917 • * • • • •
99 vlog:
Stanje dne 31. decembra 1917:
Hranilne vloge............. K 22,947.324*94
Kapitalizovane obresti zakleto 1917. . . . „ 782.815*35
Hranilne vloge na tekoči račun   • • • • • , 7,076.556.92
Kapitalizovane obresti za leto 1917 . • • • „ 264.264-34
Hranilne vloge po nabiralnikih ...... , 40.797*84
Kapitalizovane obresti za leto 1917 . . . . _1.475*98
„     rezervnih zakladov:
Stanje dne 31. decembra 1917: Glavni rezervni zaklad •
Posebni rezervni zaklad • ••••••••••••••••
„     pokojninskega zaklada:
Stanje dne 31. decembra 1917  • •••••••••••••
ff    zadružnega doma:
za leto 1918 predplačane najemščine •••••••••••
„ zadružnih hiži
Za leto 1917 predplačane najemščine •••••••••••
Hiša Janez Trdinova ulica št. 2 Hiša Janez Trdinova ulica št. 8
ff     obresti:
Za leto 1918 predplačand obresti posojil in razne ••••••
M    Izgube in dobička i
Čisti dobiček za leto 1917 , ...............
20.000 12.902
31,113.295	37
484.336	48
437.374	07
110.197	31
2.162	06
959	16
694	72
68.080	08
61.316	66
32,311.257
91
Iretni rafonl In bilanca so v smlsln t 28 zatfrainlk pravil
v nreflesl u razpolage*
Načelstvo.
*U