Po*tniriA plač-arta v gotovini Leto LXIH., št. 104 V Ljubljani j 0 , četrtek 8. i Cena Din 1.— SLOVENSKI fehata vsak dan popoldne, izvzemši nedefte m paznike. — In se rat i do 30 pet* i Dm 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.— več* mserati pefcit vrsta Din 4— Popast po dogovoru. Inserarni davek po«*be}. _ »Slovenski* Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vrača)©. Uredništvo in upravništvo LJubljana, Knnflova ul. 5 Teteion št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3136. PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski trg 8.-- CEUE. Koce nova ulica 2. — Tel. 1«. NOVOMESTO, Uubljanska cesta, tel. Št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — —• — Račun pri pošt. ček. zavoda v Ljub^an: Št. 10-351 REVOLUCIJA V INDIJI Krvavi boji med Indijci in policijo v raznih mestih. — Patel poziva Indijce k nadaljevanju bojkota Angležev. — Upor indijskega vojaštva Simia, 8. maja. Čeprav uradna rx>-rocila zanikajo alarmantne vesti, ki so rihajal-e zadnje dni iz Indije, pravijo privatna poročila, da so bili nemiri v več krajih izredno dolgotrajni in krvavi. Posebno v Delhiju. kjer je rezidenca podkralja, je množica na brutalen na-cm napadala posamezne policiste, ki so se vračali iz službe v svoje domove. -V neki uhci je množica napadla tri vozove, v katerih so se vozili policijski funkcijonarji, in ranila več policistov. I^e oster nastop policije, ki je prihitela ogroženim tovarišem na pomoč, je rešil napadenim življenje. Pred palačo TK>dkrafja se je zbrala takoj, ko se j« raznesla vest o aretaciji Gandija. ogromna množica, ki je hotela vdreti v jjelačo. Nastala je krvava borba med demonstranti in vojaštvom, ki je bilo prisirjeno ponovno rabiti orožje in je ranilo veliko oseb. Kljub temu demonstranti niso odnehali in so iztrgali vojakom več pušk. Nastala je nato pravcata bitka, v kateri je bilo oddanih na stotine strek>v. Končno se je posrečilo močnim vojaškim oddelkom, ki so r>n-hitefi^na pomoč, za s4k> vzpostaviti mir in red. Več vojakov in policistov je bilo težko ranjenih. Chittagong, 8. maja. V bom z uporniki in policijo ob reki Karnafuli je bilo ubitih več indijskih nacijonalistov. Med drugimi je bil ranjen en policist in već kmetov, ki so v bližini obdelovali polje Bombav, S. maja. Na velikanskem shodil, ki se ga je udeležilo nad 100.000 *»seb, ve imel odstopivši predsednik Indijskega nacijonalnega kongresa Pate! govor, v katerem je pozval prisotne, naj nadaljujejo s socijalnim bojkotom državnih funkcijonariev in naj ne oia-čujejo davkov. Patel je nadalje v svojem srovoru na?lašai potrebo borbe proti vladi na vsej črti in zaključil, da si bo Indija gotovo priborila svojo neodvisnost. Delni. 8. maia. V mestu ie Trimo. Po ulicah patrolirajo močni oddelki vo-vojaštva in policije. Kalkuta, 8. maja. Pri včeraišn.lin manifestacijah je skušala množica osvoboditi dva prostovoljca, ki sta bi'a zaprta na policijski postaji v Ranagaru. Demonstranti so razbili železna vrata in ranili več policijskih agentov. Po uradnih poročilih je- nastal v Delhiju po včerajšnjih demonstraciiah mir. V bolnice je bilo pripeljanih 90 več ali manj hudo ranjenih oseb. Dva ranjenca sta ponoči umrla. Od IS ranjenih policistov so umrli štirje. London, 8. maja. Po zadnjih vesteh iz večjih indijskih mest označujejo položaj v Indiji za normalen. V političnih krogih pa se boje, da ie to zatišje pred viharjem. Do težkih spopadov je prišlo v Amalni v bombajskem okrožju. Mo-hamedanci niso hoteli zapreti svojih trgovin v znak žalovanja povodom aretacije Gandija. zaradi česar so jih n*-t/'dli indski nacikma-lisri. - V- borbi je bilo več mrtvih in ranjenih. Včeraj ie prešel k upornikom tudi 4. batalion ma-hradskega pešpolka, ki bi moral nter-venirati pri nemirih v Poonu. . Rim, 8. ma-'a. AA. Kljub cenzuri prihajajo iz vse>h večjih indijskih središč poročila o novih neredih, k. so jih povzročile d-elnma tudi vesti o popolnem razdeianju mesta Pegu in oholice Pan-g>ona po zadnjem potresu. Dvanajsti dan beograjskega procesa Zasliševanje Prpiča zaključeno. -strokovnjakov glede Beograd. 8. maja. Pred državnim sodiščem se ie danes nadaljevalo zasliševanje Prpića. Njegovo zasliševanje Je razmeroma zelo dolgotrajno, ker ga obtožnica poleg Hadžije in Bernardiča najbolj obremenjuje. Prpić v glavnem priznava svoja dejanja, zanika le to, da denarja ni dobil od Begića, kar mu je dal Hadžija, je uporabil za nabavo smodnika. Zagovornik dr. Zdravković je skušal obtožencu z raznimi vprašanji sugerirati odgovore, ki bi ga razbre-* — Obramba zahteva zaslišanje novih učinka peklenskih strojev. menili, toda Prpić na to ni reagiral. Za-g6vornik je nato zahteval, naj se priba-vijo od zagrebške policije spisi o delovanju jugoslovenske čitalnice, ki bodo dokazali, da je bilo ogorčenje omladin-oev upravičeno. Zahteva tudi, naj se zaslišijo novi strokovnjaki, ki bodo potrdili, da domnevni peklenski stroji niso nič drugega nego navadne petarde. To zahtevo je podpiral htdj dr. Trumbić. Sledilo je Čitanje raznih spisov, nakar je bila razprava zaključena. Sestanek Hendersona in Brianda Pred zasedanjem Sveta Društva narodov — Henderson in Briand odpotujeta v nedeljo v Ženevo London, 8. maja. Zunanji minister Henderson odpotuje danes v Pariz, kjer bo ostal do sobote, da se s francoskim zunanjim ministrom Briandom poraz-govori o vprašanjih, ki so na dnevnem redu 59. zasedanja sveta Društva narodov. Oba državnika bosta v nedeljo skupno odpotovala iz Pariza v Ženevo. V ponedeljek se prične v Ženevi 59. zasedanje sveta Društva narodov. Poleg tekočih zadev so na dnevnem redu poročila komisij Društva narodov, med njimi o konferenci za carinsko premirje, nadalje o predlaganih izpremembah statutov Društva narodov v svrho prilagoditve pariškemu paktu, o finančnih podporah ogroženim ali napadenim državam itd. Angleško-egiptska pogajanja Največjo težkočo tvori vprašanje Glavne odločitve London, 8. maja. AA. Včeraj so se od S. zjutraj nadaljevala ves d?n pogajanja z e^iptsko delegacijo, ki so bila prek n'ena samo ti cas »»Sc-vorice o izpremembi vlade. Sedanj j ministrski predsednik polkovnik Slavek je napravil mesto drugemu pristašu Pilsudskega, ki ie bolj gospodarsko orijerrttran. Pomorska razorožitev Rim, 8. maia. AA. Po poročilu rz Londona ie prvi lord admiralttete odgovori4 v spodnJi zbnrn-ci na interpelacijo o pomorskem programu Ttaliije. Govornik je izjavil, da v tem ni treba videtč posebnih lakle-pov, ker je navada italijanske vlade, da odredi vsak» leto spomladi potre one kredite za svojo mornarico ne glede na konferenco v Londonu. Govornik ie nap.">sled pristavil, da bo pomorski prog-am Velike Britanije vseđej odgovarjal obrambnim potrebam angleškega imperija. Washington, 8. maia. Zunanje-politična komisija ameriškega senata je sklenila, da bo imeda od 12. maja dalje javne seie. na katerm bo raz-pravliala o londonski pomorski pogodbi. Položaj v Španiji Rim* S. maja. AA. Poročala iz Španije potrhijerio, da je položaj po vsej državi dokaj resen in da je bilo progtaSeno obsedno s-tanie. Vlada ie baje sklenila zapreti vsa vseučilišča in bo odstranila profesorja Unarnuna rr Madrida. Madrid, 8. mara. Protestna stavka di-jaStva na nmveraaSi v provmoi traja da'je. Madridska univerza ostane do nadalintga zaprta. FV> vsej Šparrii ie bilo zaprtih S tfnrverz. Znani španski filozof in poJitik Unamuno ie na poziv vlade odpotoval v Sala mane©. Poraz Hooverja Washington. 8. maja. Borba med senatom m predsednikom Hooverjcm zaradi imenovanja sodnika Parkerja za člana vrhovnega sodišča se je končala s porazom predsednika. Senat je na svoji včerajšnji seji z 41 glasovi proti 34 odklonil svoj pristanek k termi imenovanju. Ta poraz je izzval v političnih krogih veliko senzacijo. Po 36 letih je to prvi primer, da je senat odklonil imenovanje, Iri ga je izvršil predsednik. Vzrok je iskati v odporu delavskih in zamorskih organizacij, ki smatrajo Parkerja aa izrazitega predstavnika kapitalizma. Agrarni program nemške vlade 8. maja. Vlada je sklenila, pod predsedstvom državnega kancelarja dr. Brfininsa in v navzočnosti predsednika državne banke dr. Lochra o obsežnih ukrepih za pomoč ogToženim poljedelcem v vzhodnih pokrajinah. Vlada bo pomagala tem poljedelcem po agrarnem programu, ki ie bil sprejet nedavno v zbornici. V ta namen bo porabljenih 500 milijonov mark. V proiektu je zgraditev številnih novfh prometnih zvez in velika melioracijska de- Roparski napad na diplomate Razburjenje v Rumuniji — Roparji se skrivajo v gozdovih okolice Bukarešte Bukarešta, 8. maja. Zaradi včerajšnjega roparskega napada na diplomatski a\ tomobil vlada velika razburjenost Pie.skovalni sodnik ye hotel za-slišati soprogo poljskega poslanika grofico Szembek. ki ga pa ni sprejela,' ker ;e zaradi razburjenja obolela. Ameriški finančni svetovalec pri poljski vladi Dawey je davi odpotoval v Varšavo. Danes je bilo zaslišanih več voznikov, ki so jih p-ed dvema tednoma na istem mestu napadh banditi ter jih opienii. Meni se, da je roparska tolpa skrita v gozdovih pri Beneasi v bližini Bukarešte. Policiji se je že posrečilo ugotoviti identiteto nekaterih romnev. Vodja tolpe je dezerter artilerijskega polka. Dva druga bandida sta pobegli :etniKa, ostali pa so prebivaivi kr»;a Grivica. Policija up:, da bo kmalu .ljeia roparsko tolpo. Vremenske katastrofe v Ameriki Viharji so povzročili v mnogih državah silno škodo — Mnogoštevilne človeške žrtve — Nevarnost poplav Newyork, S. ma^a. Redkokdaj je bilo vreme na ameriškem kontinentu tako izpe na velikonočni ponede'cek pade! z čolna s svojim bratojn vred. Brat se je srečno rešil i« valov Save. d-odvm je Anitom Sf§« fančič atomi in ga je ŠHe danes vrgla voda na soho. Proces proti odvetniku dr. Kulčarju Zagreb, S. maja. Včeraj se H ^'.če' pred erehškim kazenskim senatom proces prot; advokatu dr. KuKa-rji, ki }e bid »vojecasno aretiran zaradi sama :zsi!jevac«ja m den.u4 veliko vredno. Pravilo, da se jih je nekaj trdo vratne jših spremenilo. So čisto drugi in skrbe za higijeno bolj kot higijenski zavod. So postali bolj papeški kot papež sam. Pa je nes to! V nedeljo zjutraj se je vršila otvoritev. Navzočih je bilo potao mater in mož, tudi mladine ni manjkalo, niti učiteljstva, še manj pa gospoda župana. Otvori tel j razstave, g. dr. Ivo Pire, je v vznesenih besedah poudari J pomen higijenskih razstav in jedrnato razložil bistvo higijenske vede. Pri-sotni eo navdušeno sledili njegovim besedam. Po Otvoritvi se je vršil ogled razstavljenih predmetov. Kratka pojasnila g. šefa eo ljudi kaj hitro uvedla v pravilno pojmovanje razstavljenih predmetov. Higijenska razstava je nudila vpogled v alkoholno vprasaaje, v anatomijo človeka, kaaala je našo najhujšo bolezen, jetiko, v v»eh njenih sadnih, nudila jp gledalcu navodila o prvi pomoči i3 na Široko razložila pomen telesne nege. Preobširno bi biLo o \«em tem govoriti. Govorili so ljudje, ki so Tse dneve pridno posečali razstavo. Razstava je bila združena s predavanji in filmi. Predavati eo: g. dr. Pire: 0 griži, O jetiM, Kako ostanem zdrav, g. Puhar je načel alkoholno vprašanje, ki je zelo potrebno, da se skoro reši. Neka ženica, ki ie poslušala predavanje in je 6ula o novem zakonu, ki je še v osnutku in jjovoni, da plačevanje dolgov, napravljenih s pitiem alkoholnih pijač, ni iztirljrvo, je od veselja jokala in pristavila: »Čemu ni pri nas ta* ko kot v Ameriki?« Fšlmske predstave so se vršile vsak druži dan. Dvorana je bila vedno nabita. Na platnu so divjali naši najhujši sovražnikih jetrka, ko\ dni v II. razredu in 35 bolnikov v HI. razredu 51<> dni. Ženska bolnica 30 bolnic v H. raizredu 419 dni, v III. razredu pa 720 dni. V bolnici za duševne bolezni sta se oskrbovala dva bolnika 54 dni. Stroški zdravljenja so znašali 75 Din za II. razred in 30 Din za tretji. Na Golniku sta se oskrbovala 2 bolnika 368 dni, v Kraljeviči eden 100 dni in v drugih zdravstvenih zavodih 5 bolnikov 76 dni. Za po zdravnikih nasvetovano zdravljenje v raznih zdravilni?čih se je nakazalo 14 članom 7950 Din podpore. Za posamezne podpore je bolniška blagajna plačevala po 600 Din, za pogrebe odraslih po 2225 Dtn in za pogrebe otrok faktične troske. Zobo-zdravljenje se je plačevalo po posebni tarifi, veljavni za bolniške blagajne. Bolniška blagajna ima 19 pogodbenih zdravnikov za bolezni vseh vrst Blagajna je imela 1S.991 Din prebitka. Za posamezne panoge zdravljenja so se porabili naslednji zneski, izvzemši v odstotkih, od celokupnih dohodkov: za zdravniške honorarje 26%, za zobozdravniške 9.45%. za ortopedične in terapevtične pripomočke 3.25%, za oskrbne stroške v bolnicah, prevoze in rentgenizi-ranie 36.20%, M zdravila 21.20%, za pogrebne troške 5%, za izredne podpore 1.63%, za porodnine. riskovne, upravne troške itd. 3.37% in za prispevke rezervnim skladom skladom 3.90%. Cisto premoženje je znašalo 31. decembra 1929 270.638 Din. spi.« Itd. Kaj vse se še niso pogovarjale bloške mamice in dekleta. G. Puh ar je otrokom privabil solze v oči, ko je govoril o alkoholu, mnogo odraslih ie ostalo v nedelio treznih. Gostilne so naznanjale zgubitek. Tudi običajno kričanje je izginMo iz vasi. Vse se je uživek) v geslo: Zdravo telo, zdrava duša. Po vseh Blokah danes ne govore dru-cega, kakor o higijenski razstavi. Ta, da bi morala že prej biti, da la sila poučna in potrebna. »O koliko nisem še vedela, pa sem že precej odrasla!« je marsikatera dejala. In otroci, da bi jih videli. To so vam dečki. Odločno so proti alkoholu, proti nikotinu, proti vsemu, kar donaša bolezni. Stari so se kar jezili, ko so venomer govorili: *Ce ne bodo oni, ki so starejši, bomo pa mi. Bomo »Mladi junaki« in v »Pro-tituberkuilozni ligi«. Jim bomo že pokazal, kako se p»-avi trezno živeti.« Po vseh Blokah imajo »Zdravje«, »Prvo pomoč«, »Malarijo^, vse polno majhni".! krtiržic in iih kar požirajo. Kmalu bodo o vsem poučeni. Skoro dofotarjt bodo. Že se prepirajo, kdo več ve o higtieni. Pravijo, da je beseda grškega izvora, da znači nauk o zdravju, vedo o bacilih, o bakterijah, o anofelesu, o ciklonu B itd. Ko so v ponedeljek odpeljali razstavljene predmete, so jo Ijudie zopet izrezali: »Zdravje peljete, a naše ne! Zdaj vemo dovoli! Drugače bomo živela, bigijenično (ta beseda je sedaj na Blokah moderna), da higiienačno!« Šolsko upravitedjstvo je pri razstavi pomagalo s svojim učiteljstoim osobjem m g. župan ie poskrbel za vse potrebno, za kar se Bločani vsem zahvaljujemo. Posebno pa šefu higijenskega zavoda g. dr. Pireu in g. Puhariu od Protialkoholne lige. Vftačafc MHan, učitelj na Blokah. Materinski praznik 10. in 11. maja proslavita Jugoslovenski narodni ženski savez in Pomladek rdečega križa po vsej Jugoslaviji Materinski dan. V Ljubljani vprizore v ta namen učenke licejske osnovne šole in ženske reame gimnazije v soboto 10. t m. ob ie. v operi otroško igro M. Grosljeve »Brez mamice« (dve Marički) z godbo, petjem in plesi. V nedeljo 11. maia dopoldne bodo takisto v korist najbednejših mater članice Kola jugosl oven sle* sester prodaja4e cvethce po ljubljanskih ulicah. Vsi, ki cenite delo matere za povtudigo i« vzgojo naroda, počastite njen spomin s tom, da se .spomnite tisočerih najrevnejših močenje, ki se za svoj zarod ubijajo od zore in pozno v noč v razjedajočih skrbeh, kako nasititi lačno deco! Prispevajte po svojih močeh in po svoji dobri velli za njihovo podporo! Uredniki in sodelavci listov m revij! Opozarjajte v tem mamiškem tednu ljudstvo z vzpodbudnimi članki, da je poklic matere prvi in najvažnejši izaned Ženskih poklicov ter, da je otroška ljubezen, uda-nost in hvaležnost le majhno povračilo za ves mnogoletni trud matere. Pozivamo in iskreno prosimo vse, ki imate razumevanje in sočutje za najhujše pomanjkanje: posetite sobotno popoldansko predstavo in kupujte cvetlice v nedeljo dopoldne! UnMfeOa, 8. maia. Že v ponedeljek opoldne so pašam je pred univerzo porralovak mladega moža, ki jih je mBo prosil, naj ga zaJčitijo pred zasledovanjem policije. Revež Sj domišljuje, da ga preganja ves svet » mu streže po življenju. Bil je priden m vesten klepar v tobačni tovarni, v prostem času je pa Inteligentni mladenič mnogo čita! m obiskoval konzervatorij, kjer se je izpopolnjeval v igranju na pozavno. Njegovi profesorji so pričakovali, da se razvije v umetnika. Zbolel je na jetrih, a se m mogel lečvti, ker ni imel denarja za predpisano ki za le-čenje neobhodno potrebno hrano. Bolni klepar je moral zapustiti službo v tobačni tovarni in zaradi pozavne mu je bilo odpovedano stanovanje za stanovanjem. Stradal je in obupaval kljub temu, da se je direkcija konzervatorija v resnici človekoljubno zavzela zanj m mu pomagala, kolikor je mogla. Preskrbela mu je celo zaslužek. Vendar mu pa podpore niso mogle več pomagati, nežno čuteči umetnik je opešal v boju za obstanek, nastopile so posledice bolezni na jetrih in je obolel tudi duševno. Včeraj zjutraj ob 4. je prišel v sami spodnji obleki v Salendrovo ulico, kjer je med burnim gestikuliranjem tožil o preganjanju ter kričal na pomoč, dokler ga niso ljudje pomirili in spravili spat na njegovo stanovanje na Ilirskem trgu. Će z dan je bil bolnik miren, proti večeru je pa zopet prišel v Salendrovo ulico, kjer se je okrog kričečega siromaka zbrala taka množica radovednežev, da je segla celo na Tlirski trg. Velik del gledalcev je slaboumnega glasbenika pomiloval. nek eleganten mladenič, baje akademik, ga ie pa sunfl v rebra s tako silo, da ga je skoraj pobil na tla. Neka navzoča dama je zato surovino opazila z dežnikom /a vrat, da ?o je takoj odkuril. Naša rahločutna publika se je zabavala, koiosaino Žrtev alkohola Iz Radeč pri Zidanem mostu nam poročajo, da se je vračal v noči na sredo kmet' Ferdinand Podlesnik iz Zidanega mosta domov. Vse popoldne in tudi ae zvečer je popival po gostilnah. Okoli polnoči je bil že na radeškem mostu, kjer je zavil proti Podkraju. Tu je pot ozka in brez ograje proti savski strani. Ko je prišel Podlesnik na rob ceste, je omahnil v smeri proti vodi. Priletel je z glavo na skalo, močno se je potolkel in zdrčal v vodo. Da ni bil močno vinjen, bi se bil morda rešil, tako so ga pa valovi Save takoj zagrnili. Zjutraj so potegnili njegovo truplo z vode in ga prepeljali v tukajšnjo mrtvašnico. Demon alkohol je zopet zahteval žrtev, kaT pa ljudi žal ne spametuje. Našli so tudi Milana Stefančiča. ki je utonil v Savi na velikonočni ponedeljek. Sava ga je naplavila pri Zagrebu na breg. Pokopali so ga v torek dopoldne. Pojasnilo namesto odgovora V »Slov. Narodu« z dne 26. aprila t 1. je priobčila ga Slibaneva članek: »Kasna bodi ženska telovadba«, v katerem na koncu razpravlja o »osebnem vprašanju« ter pri tem trdi, da sem deloma zastarelih nazorov, ki jih obenem skrbno prikrivam (zakaj, ne vem) ter da ne poznam leterature, ki jo ona navaja v svoji brošuri. Na mnosa vprašanja od raznih strani, kaj to pomeni in kje tiči vzrok, Ulj kratko javno poiasnim to zadevo. V 9. številki revije »Življenje in svet« sem napisal stvarno in objektivno kritiko o brošuri »Moderna ženska telesna vzsoja«, ki jo je napisaia ga. Slibarjeva in ie izšla v zalogi »Belo - modre knjižnice«. V tej kritiki sem ugotovil to-le: 1. Brošura ne zasluži naslova »Maderna ženska telesna vzgoja«, ker se na 39 straneh pač ne da obdelati tako obsežna snov, v resnici je naštetih le 13 vaj z* žene in nekaj poglavij o ženski telesni vzgoji. 2. Odločno sem nastopit proti terminologiji, ki jo je ustvarila avtorica, češ, da je lajiku bolj razumljiva nego strokovna. Da je to nepravilno stališče, je vsakomur jasno, saj imamo vendar dobro sokolsko terminologijo, k j je dobro razumljiva, zlasti če se še pojasni, kakor je obraizložena tudi »poljudna« v omenjeni brošuri. 3. Konetatiral sem, da je nekaj odstavkov dobesedno povedanih iz nemške knjige »Griindzuge itd.«, ki jo pa avtorica ne navaja med literaturo. V resnici je poglavje »Ustroj človeškega telesa« skoraj dobesedni prevod iz omenjene knHge, če tudi trdi ga. Šlibar, da je ni rabila. Torej čudno naklučje. res je pa h?. O vajah samih nisem namenoma razpravljal, ker smatram, da spada taka razprava Ie v strokovne liste. Pač pa sem kratko obrazložil nekatere re- zabavala na račun blaznega umetnika, ob srčm kulturi energičnega kavalfrja in ogorčenosti elegantne dame . . . Reveža so prenesli v stanovanje, pa je kmalu zopet pritekel na uiico. Prišla je rudi dvorna dama ga dr. Tavčarjeva m ga pogovarjala, siromak se je pa oklenil svoje dobrotnice in ji ves solzen poli ubijal roke in se ;i zahva-ijevoJ za sprejete dobrote. Besede blage dame so ga pomirile, a le za kratek čas. Pozno ponoči je zlezel v samfl sraicj na streho drvarnice Xotrrikove liiše ter v dežni »adi kov a! in kričaJ. da ga hočejo ustreliti in ubiti. Pasantie so poiskali stražnika, ki se je pa izgovarjaj, da slaboumnega ruma pravice aretirati i-n ie bilo res tudi nevarno, če bi se mu bil približal informirani stražnik, ker bi bil bolnik gotovo v strahu pred njim skočil s strehe in se ubi. Kričal je namreč neprestano, da ga policija zasleduje in ga hoče ustreliti. Šele protj drugi uri po polnoči je blazni muzikant prenehal z vpitjem, pr:ČeI je pa s pa'cami po taktu trkiti po plo-ev.ni. nato pa z tetivo, ki jo je vintel :azbrjau okna in pretiti z nk) zjedaicem. Končno se je o'unačilo neku sleia'^ev, da sj zlezli za njim na streho. Silno se jih ie prestrašil, češ, da so komunisti, ki ga hočejo ubiti, kakor so ubili že njegovega očeta Ko so ga pomirili, si je pusti! obleči prisilni jopič, k: sta ga prinesla dva gasilci z reševalne postaje. Prosil je samo, naj ga ne zvežejo pretrdo, ker ga jopič reže v .to-ge, m se pmstij mirno odnesti v at;in;va-nde. Čeprav so usmiljeni gledalci te Mori:-raJi na vse strani, je reševalna postala po. sredovala šele proti tretji uri in bolnika s pomočjo gledalcev spraviia v sta 10v.)ne Upamo, da se bo za usmilienia vrednega bolnega umetnika, ki je nevaren >ebi in okolici, vendar še našel kak prostorček kamor spada, taki primeri se pa nakakor več ne smejo ponavljati. forme, ki se pojavljajo v telovadbi, ne da b, jih zametaval, ker smatram sam nekatere potrebnim. To je torej povod, da mi očita ga. S. v SI. N. nekaj napak, kar pa seveda ni stvaren odgovor na moja izvajanja. Zato tudi nimam volje odgovarjati na te očitke, zakaj vsaka polemika se mi zdi nepotrebna in neplodna tam, kjer ni lojcričnih zaključkov. BaižOlj Iva«, učitelj telovadbe. Milan Begovic v Ljubljani LJubljana, S. maja. Z dopoldanskim brzovlakom je prispel danes iz Zagreba v Ljubljano pisatelj Milan Begović. Na kolodvoru pa je sprejel1 ravnatelj drame g. Golja. Milan Begović se je nastanil v hotelu Union ter se vrne jutri popoldne v Zagreb. Naš urednik »e je razgovarjal z odličnim gostom. Na vprašanje, kako gleda sam pa svojo tragikomedijo »Pustolov pred vrati«, katere premijera bo drevi v naši drami, je Mi^an Begović odgovoril: — Predvsem moram priznati, da je to moje najbolj osebno delo, ker nekako odgovarja mojemu gledanju in presojanju sveta, žvljenja in ljudi. Obenem ie to delo, s katerim .^cm imel največ uspeha doma in v tujini. Priznati pa moram, da sem vesel, Če se vprizori kako moje delo v inozemstvu, vendar sem neizmerno bolj vesel, če se vprizariajo moje drame na domačih odrih. Zato me še posebno veseli, da je to že moje tretje delo, ki ga vprizarja ljubljanska drama. Zelo sem radoveden, kako bo »Pustolov pred vrati« uspel v vaši dram'. Zdaiie greva z gospodom ravnateljen k generalki. Najbolje inscenirana je bila ta tragikomedija, kakor sodim po slikah, v Bergenu, kjer pa nisem prisostvoval vprizoritvi. Najboljša vprizoritev je pa bila v Pragi. V kolikor poznam igralce in nivo vaše drame, sod'm, da bo Pustolov pred vrati« tudi v Ljubljani lepa vprizoritev. Kaj naj bi vam še povedal? Gospod urednik, za razgovore res nisem »inteligenten«, posebno če je treba kaj na hitro povedati »Pustoiova* bo igrali prihodnjo sezono tudi v Parizu. Na vprašanje, s čim se sedaj bavi. ie Milan Begović povedal, da piše roman, katerega dejanje se godi v Zagrebu in ki bo končal z dramo. Zadnja tri poglavja romana so namreč koncipirana kot tri dejanja drame. V Zagrebu igrajo zdaj Begovi-ćevo dramo »Ameriška jahta v Splitu« in to z velikim uspehom. Želimo Milanu Begoviću, da bi bil z nocojšnjo vprizoritvijo »Pustolova« ki mu je najbolj pri srcu, čim bolj zadovoijen. Iz gledališke pisarne Drama Drevi bo rremiiera tragikomedije odVčne-ga j uto sdo ven skega književnika in dramatika Begoviča » Pusto lovec pre Poboj sanje v dolini šentflorjanski«. opera M. Sravni carja, se vorisori v nedeljo dne 11. t. m. Vslgd temeljitih zadnjih skuse-nj ostane operno gledališče v četrtek in petek zaprto. Farsi, ki jo je napisa J Ivan Cankar, je aaertvfl mladi sovenski komponist orirmakio ia zelo zanimivo glasbo. V partiji Jacin4« nastopi kot gost ga §tal3er-Stotter, po ar 3 na aam simoat-čna pevka iz prejemi« gostovanj. KriStofa Kuharja po'e lepo razvijajoči se mladi bariton g. Janko, župana odlični g. Betetto, županjo, znana dram^aa umetnica in pevka ga Medvedova, daaaria g. Grba, u&eha S'.ikgofc g. Hoborič, cerkovn^a g. Peček, popotnika g. Oomič, zlededi g. Kov«:, da-fce gma Spacova, gna Ramšak^va, ga Bađatfco-va. fg. Povhe. Perko, Simonč.* i« SekaVa. Opero sta nažrodirala po želji komoomaca gc. d -geat Neffat » režiser Debevec. Inscenacija ie napravama po načrru prof. Vat potite. Predstava se vrii irven ahonmi ter opozarja«!© n« tvedprodajo vsr.opmc pri opero; dnevni b'asajoi, !8e/eamea Koledar. Danes: Četrtek, dne 8. maia \9SD. Kato-Irki Mihael. Pravostavrvi: dne 25. aprila. Marko. Današnje priradkve. Drama: Pustolov pred vrati, premiera. A. Opera: Zaprto. Kmo Matica: Tebe sem 1'ubil. prerm-iera. Kino Ideal: Otok nade. Kino ljubljanski d>or: Grelna strast (Greta Garbo). Dežurne lekarne. Danes: Susrrik. Marijin trg. Kurah, Go-sposvetska cesta. Kradejo ko srake PolicrjRka kronika h^lAŽi žp nekaj dni veliko tatvin. Tatovom pride vso prav, obleka, kolega, urp, živila itd. Vlomiki in tatovi so večinoma H^lomržneži, ki «i nv^čejo poiskati poMen^ca dela kot delavci na etav-biScih itd. Razen Številnih tatvin jo naznani! vajenac Pegan Janez, fitanujoo na Gft> sposvetski o**ti, da gn je mladol**rni vyt-nec Zadravee Dušan brez povoda dvakrat napadel v šoli na Prulah in ga lahko telesno poSk.vloval. Zaoravec je priznal, da je vajenca napadel, izgovarjal e opazil, da neki mladenič razbija s palico po postnem nabiralniku. Paznik je fanta opozoril, naj ne dela škode, nakar ga je mladenič Coljo udaril s palico po obrazu in pobegnil. Palico jc vrgel od sebe. Po zdravniškem spričevalu je paznik dobil poškodbe na ustnicah in licu. Po teh prijavah pa pridejo na vrsto tatvine. Likovič Marija je naznanila, da ji je bilo ukradeno iz podstrešja spodnje perilo, ki se je tam sušilo. Stanuje na Celovški cesti v hiši, kjer je bila okradena tudi njena soseda Frančiška Novak. Tudi tej je tat odnesel obleko. Tatvine ie osumljena neka beračka. Večjo škodo je naredil neznan tat Prosem Mariji, stanujoči v barakah v Šiški. Tat je razbil šipo in se splazil skozi okno, v sofco, kjer ie odnesel obleko njenima bratoma in nekemu delavcu. Škode je za 1(W) 3>n. V stanovanje je bilo vlomljeno na isti način že pred mesecem. Sempre Ivanu, uslužbencu državne železnice, je bila v neki gostita] ukradena listnica z 130 Din. Osumljen je, b:I neki sluga, pa so ga izpustili, ker pri n'em mso nas/lj ničesar. Ker je bil pijan, je prijel ob svojo uro tudi branjevec G. iz Hradeckc-ga vasi. Vinjen i a zaspal na travniku pod Golovcem, ko mu je nekdo iz žepa vzel uro in veri'žrioo. Iz Celja —c Velrk koncert CPD v Celju. Celjsko pevsko društvo bo priredilo v soboto 31, maja zvečer v veliki dvorani Celjskega doma (hotel Union) slavnostni koncert, s katerim bo proslavilo lOOletmco ro stva dr. Benjamina Ipavca in 501ctnico raistva Stanka Premrla. Spored koncerta je :zbr>n zelo vestno, okusno in srečno. —c Redna seja celjskega mestnega občinskega sveta bo iutrj 9. t. m. zvečer ob IS. v sejni dvorani meistnega magistrata. Na programu so poročila posameznih odsekov, pa tudi med slučamostmi se obetajo razne zanimave zadeve. Zanimam e za sejo ie med vsem celjskim prebivalstvom zek> veliko in napeto. —c IzjruhMena zlata ura. AnAea Trobče-va iz Trubarjeve ulice je 4. t. m. dopoj-dne izgubila med potjo iz mesta domov žensko zlato, dvopokruvno uro, vredno okrog 50<» Dm. Na notran.*: stran: zadnjega pokrova je vgraviran znak *l-4 K«. —c Dvakrat se i« pregrešil prcdsnvv-niim na Glavnri cest; v Gaber u J81etni Savijaj Franc N. iz Ciaber a. Ob 3.>.30 ga je prijel stražnik, ker se je vozil s kolesom brez svetilike. Na stražnici ie navedel napačne osebne podatke in se je izdal za ^Tletneza cevjiarskeja pomočnika Antona Novkoviča iz Šmarja pri Jelšah in .stotam sta pojočega. Ko pa je hotela poLoiia obdržali kolo v zastavo, dokler ne prinese dokumentov o svoji istovetnosti, svi je N. premrsll' :n le prizna! svoje pravo ime. —c Ženski dvboi na ulici Predvčerajšnjim popoidne sta se stcplj okrog 17. ure na Krekovem trgu Soletna zasebmea Magdalena P. in njena dolgoletna nasprotnica 5-Hetna Marija S. z Brega pni CePu. Marija ie MagdaJeno, ki tud; ni ravno naj-pohlevnejše bitje, opraskala po nosu. Magdalena s: pa kai takega ne dovo>li in ie ta-kol pohitela k zdravmku in si pustila napisati zdravniško izpričevalo o lahki telesni poškodbi. Zadnjo besedo bo tereklo sodišče. Dve Marički ali Brez mamice pravljična igra M. Grošelj v soboto popoldne ob treh v operi POMLADEK Pristopajte k Vodnikovi družbi! »Zdravje so pripeljali.. Blagodejen vpliv higijenske razstave m predavanj o zdravstvu na ljudstvo Krog zločinov je naslov novega romana, ki začne izhajati v »Slovenskem Narodu« prihodnji teden. Avtor tega izredno zanimivega romana je Augustus Muir, znan našim čitateljem že po romanu »Črna maska«, ki je izhajal v »Slovenskem Narodu« lani. Z novim romanom bo ustreženo vsem, ki iščejo v napetem čtivu razvedrila in zabave. Dnevne vesti — Darilo prestolonasledniku. Neki beo-gra^jski list poroča, iz Skoplja, da je tamošnji zlatar Stojan Nastič izdelal sabljo iz čistega srebra z lepimi ornamenti, ki jo namerava podariti prestolonasledniku Petru. Sablja je poldrug kilogram težka. Zlatar jo je delal celo leto. — Grški gospodarski krogi v Jugoslaviji. 31. t. m. odpotuje iz Soluna v Jugoslavijo 50 odličnin Grkov, ki se hočejo seznaniti z našim gospodarskim življenjem. V delegaciji bodo Člani solunske trgovske zbornice, borze, zastopniki industrije, vse-učiliški profesorji, zdravniki ter člani rasnih grških trgovskih društev in nagega konzulata v Solunu. Delegacija se bo zanimala za. možnost povečanja trgovine mod naSo državo in Solunom odnosno Levantom. Grki posetijo najprej Beograd, potem Zagreb in Ljubljano. 9. junija prispo na povratku iz Ljubljane v Novi Sad, kjer si ogledajo industrijska podjetja. Iz Novega Sada krenejo v Subotico, od koder se vrnejo v Solun. — češkoslovaški mornarji na Jadranu. Včeraj je prispelo na Jadran 30 bivših češkoslovaških mornarjev pod vodstvom predsednika čsl. obce bivših mornarjev To-maša Nitke in podpredsednika ing. Kretsch-mena. S Sušaka so se odpeljali opoldne proti Boki Kotorski. V Pragi so se poslovili od njih na kolodvoru mnogi bivši mornarji, zastopniki Jadranske straže, našega tujsko-prometnega urada in naše kolonije. Po vseh dalmatinskih krajih pripravljajo bivšim češkoslovaškim mornarjem prisrčen sprejem. — Hrvatski planinci v Rogaški Slatini. Hrvatsko planinsko društvo > Sljeme* priredi za svoje člane v nedeljo 11. t. m. skupni izlet v Rogaško Slatino in na Donačko goro. — Pavlov na Jadranu. V Selce je prispel ravnatelj praške skupine moskovskega Hudožestvenega teatra Polikarp Pavlov. Slavni ruski igralec ostane v Selcah na počitnicah s svojo soprogo Grečevo. V avgustu se vrneta v Beograd, kjer bosta pripravljala repertoar za novo sezono. Praška skupina Hudožestvenega teatra se je, kakor znano, preselila v Beograd. — Zopet daljni potresi. Prof. dr. Belar nam poroča, da so potresom eri observatorija pod Triglavom v torek ob 23.39 zopet zabeležili katastrofalen potres v daljavi 3-500 km. Potres, ki je nastal v Vzhodni Indiji, so zabeležili potresomeri observatorija pod Triglavom istega dne okrog 14. — Upokojenci bivše južne železnice, njih vdove in sirote, ki so bili vp okajeni pred 1. juto jem M0& naj do 15. t. im. pošljejo na spodnji naslov sledeče podatke: 1. kdaj je bili vnokojen. 2. vdove in sirote, kda» je umrl mož, oziroma mati? 3. koliko znaša pokojnina v kronah, kolfko dra-jritu-ska doklada? 4. kak čin je imel vpokoie-nec ob vpokoiitvi? (uradnik, zvamičnik. shdtteAi) in svoi naslov. Ivan Kenžar, vis\ revFdent v p. Maribor. Aleksandrova cesta 35. — Posetn&otn mednarodnega vzorčnega jubilejne** voleacjma v L hibi ta ni od 29. maša do 9. junija je v Avstriji dovoljen 25% popirst na železnicah. Kdor želi nabavi* Jegfcrmacfco in Jo poslati svojemu namenu v Avstrijo, naj jo nabavi direktno od urada valeseirna in omeni, da jo rabj za Avstroo, da dobi priložen tudi takozvani »Zahlblart, brez katerega v Avstriji vozna aiajsava ne velja. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in deževno. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 22, v Beogradu 21, v Zagrebu in Sarajevu 20, v Mariboru 18.9, v Splitu 18, v Ljubljani 1(5.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7506 mm, temperatura je znašala 8.6. — Nove pavifjonsfce zgradbe na ljub-IJtnsketn velesejmu. Uprava liuhl.ia.nskega velesejma gTadi dve novi ra-zstavnd stavbi, ki sta namenjeni za tekstilno industrijo, usnje, papir in lepenko. Stavbj sta že skoraj dovršeni in stojita ob lev« in desni strani avenije, ki vodi od »lavnega vhoda proti pavHjonu oehoslovaske republike. Reprezentativni stavbi podajata sejmišču popolnoma novo, moderno lice. — Smrtna koea. Včeraj popoldne je preminula v Ljubljani ga. Frančiška Vid a H. Pogreb bo jirtri ob 16.80 iz mrtvašnico splošne bolnice. Blag ji opomin! ZsJujoSim iskreno sožalj>. — Šolska vodstva, pozr! Letoinri liub-nanski jubilejni velesejem se bo vršil od JP. maja do 9. junfja in pada torej šc v šolsko leto. Šolska vodstva, posebno ona na defceli, naproša uprava ljubljanskega veieseima. naj svoje majniškc izlete urede take. da sa bo mladina v zvezi z izletom mogla ogledati tudi velesejem. Na velesej-rrm bo zbrano vse, kar more zanrmatj tudi mladino m dvigati njen narodni ponos, kadti večina razstavljen* predmetov je ustvarila slovenska roka m slovenski um. KazlauMjencev v lovskem gradiču v Maveriingu na izmišljenih podatkih. Umrl ie gn>f Hoyos, ki ie hi-1 edini v Maverlirrgu z Rudolfom in Marijo u sodne noči med 29. m 30. januarjem 1889. Orof ni črhnil o mayer-iinski tragediji niti besedice. Princ Filip Koburški, ki je zapustil Mayerli-n«g 29. januarja, ni omenil traged ide niti vpričo svojega brata, bolgarskega kralja Ferdinanda. Dokler je živel cesar Franc Jožef, se te vedelo zelo malo iz Oficftnkiega ali a v* o rizi ranega vira. Cesar je zapovedal molčati o tragediji, v kateri je našel njegov sin smrt. Hotel Sacher Ko ie izginila habsburška dinastija, se je vse izpremeniki. Arhivi so odprti, avtentični viri so dostopni, edino zanesljive priče so slednjič spregovorile. Dokumenti, nanašajoči se na maverlin-£ko tragedijo, so raztreseni. Morda bi zadostovalo zbrati in urediti jih. pa bi prišla resnica o skrivnostmi tragediji na dan. To sem tudi storil. Moja naloga ni bila težka. Ne hvalim se, da sem rešil zamotan profrtem. Kakor bo iz na-daljnega razvidno, je v tej zadevi tako prezirama resnica marsikomu dostopna. Zadostuje iskati jo sistematično in kritično, pa se kmahi pokaže. Bil sem dvakrat na Dunaju, odkar sem sklenil napisati roman o Rudolfu in Mariji. Videl sem adaj odlične može, ki so plesali z Marijo Vetser ali hodih s prestolonaslednikom na lov, ko so bili stari 20 -let. Videl sem zelo znamenite žene, katerim ie bila Marija Vetser v mladosti prijateljica. Stanoval sam pri gostoljubni gospe Sacher, lastnici dobro znanega hotela istoga imena, kjer se ie nekoč sestajala aristokracija vse sredni-e Evrope. Prestoronasiednrk RudoK je tu navadno večerjal z odlično družbo. V svojem zasebnem salonu je imela nedavno umrla gospa Sacherjeva več kraljevskih in kneževskih avtografov, nego kaierikon' viadar sveta. Ta prijavna stara dama je s cigareto v ustih rada pripovedovala o minulih časih. Atmosfero, v kateri sta živela Rudolf in Marija, sem snova našel brez posebnoga truda na modernem Dunaju. Tu so bili tudi dokumenti in brez odlašanja som se podobi v oje. Zanimiva brošura Najdragocenejši dokument je mala brošura, objavljena 1. 1923 v založništvu »Stunde« (»Tragedija prestolonaslednika Rudolfa, tajni dokumenti, pisma in arhivske listine. Dunaj«), ki objavlja važne listine, nedatirano pismo baronice Vetser na cesarja, najbrž iz konca maja ali začetka junija 1SS9, cesarjev odgovor, pisan z roko generaia grofa Paara. cesarjevega prvega adju-tanta, poročilo, katero je napisala gospa Vetser o smrti svoje hčere in dokumente, katere je zbraila. To poročilo je hotela razmnožiti in razdeliti med prijatelje v dunajski družbi, da bi napravila konec neslanim govoricam, ki so krožile po Dunaju od ust do ust. V poročihi. katerega pa cesar ni dovolil natisniti, ker je zmotno upal, da izsili molčanje o maverlmški tragediji, so pisma Marije Vetser in sicer najprej pisma na anonimno prijateljico, potem pa na roditelje, pisana v Maveriingu na predvečer njene smrti. Cesar je naročil izročiti ta pisma Marijini materi, da bi jih prečita»la, potem, ko je zvedel za njihovo vsebino, je pa dovolil, da jih sme obdržati. Samomor zaljubljencev £e samo ta pisma zadostujejo, da razprše tisoče fantastičnih verzij in razla-g o umoru, orgijah, krvoskrun-stvu, strahovitem razmesarjenju in političnem zločinu, katerega naj bi bil izvršil na cesarjevo pobudo Rudolfov bratranec nadvojvoda Franc Ferdinand, ki je postal po njegovi smrti prestolonaslednik. V resnici ie šlo le za samomor, za samomor dveh zaliublven-cev, ki nista mogla skupaj živeti in zato sta raje skupno umrla. Samomor potrjujejo vsestransko verodostojni dokazi, zlasti pa povsem zanesljiva priča, Rudolfova mati cesarica Elizabeta. Ta je pripovedovala vso tragedijo, kakor se je v resnici odigrala v Maveriingu, cesarici Evgeniji, Ln ko je slednja umrla, je Maurice Palcologue 1. 1928 ta razgovor v Parizu objavil. Njen sin je izvršil z Marijo Vetser samomor. Cesarica dopolnjuje podrobnosti, za katere Marijina mati ni mogla vedeti. Njen sin ji je celo pisal iz Mayerlinga pismo, ki se je začenjalo z besedami: »Draga mati! Ubil sem...« On je torej ubil Marijo z njenim soglasjem, potem se je pa sam ustrelil. Dalje izvemo iz istega zanesljivega pripovedovanja, da je, imel Rudolf pred svojim odhodom v Mayer-liirg hud nastop s svojim očetom, ki je energično zahteval, nai prekine ljubavno razmerje z Marijo Vetser. Tretje pričevanje Vest o samomoru potrjuje še tretje nič mani zanesljivo pričevanje in sicer Rudolfove sestrične grofice Larisch. Ona je igrala važno vlogo v dogodkih, katerih posledica je bLla mayerlinška tragedija. Bira je prijateljica Vetzero-vih. zaupnica baronic« Marije in posredovalka med nrio in Rudolfom. Ko sta zaljubljenca izvršila samomor, je bila grofica Larisch hudo kompromitirana. Da odvrne od sebe vsak sum, kar se ji pa ni posrečflo, je napisala knjigo »Drama v Mayerlingu«, v kateri pripo-vedoje na svoj način, kako je b£a ode- ležena v maverlinškj tragediji Cltante te knjige kaže groiioo Larisch kot dokaj nizkotno dušo. Ona rada podtika in opravlja. To, kar pa mora prizna-ti, zadostuje. Ona je tista, ki je prva pripovedovala Rudorfu o Mariji, ona je privedla Marijo na sestanek v Prater in ona je končno pripravila z Marijo njen pobeg, ko se je odpeljala Marija v ponedeljek 2S. januarja na sestanek z Rudolfom V Maverling. Spremila je Marijo k fotografu, ko je slednja sklenila fotografirati se. da bi mogla dati svojo sliko Rudolfu. Ugotovil sem datum te-* ga sestanka. Bilo je 5. novembra 1888. Našel sem to sliko, katero je bila da e bito naročeno odpeljati truplo Marije Vetser v spremstvu njenega mraka in brata. Tu čitamo tudi o žalostnem k riževe m potu Marijine matere, ki je dva dm iskala svojo hcer-ko. Pretresljivo je tarnanje nesrečne matere pri misli, da je truplo njene hčerke zapuščeno v Maveriingu, da ni nrkogar pri njem, da nihče ne skrbi zarrj in da nihče ob n.iem ne moli. kakor zahteva pijeteta do mrtvih. Schrattova je pred leti večkrat spreiela mojega ameriškega kolego, pariškega dopisnika lista »World« Do-scha Pleurota. On je abraJ vse podatke iz njenega pripovedovanja in talco ima podrobno opisano mayerHniko tragedijo, kakor se je spominja Schrattova. Primerjaia sva meno niinovedovanie s tem, kar sem ugotovi na temekju raznim dokumentov, navedenih v tem članku. Mfid *T*rffna 1ŠQGUB0BR. M fJBO- Hugo Moč detinstva — Ubi>te ga! . . . Ustrelite ga! . . . Takoj ga ustrelite, lopova! . . . Ubijte ga! Vrat mu zavijte, morilcu! . . . Ubijte ga, ubijte ga! . . .so kričali mo* 5ki m ženski glasovi. Ogromna množica ljudstva je vodi» la po ulici zvezanega človeka. Visok in ponosno vzravnan je stopal človek trdno in dvigal visoko glavo. Na le* pem, možatem obrazu se mu je pozna* Jo zaničevanje in ogorčenje nad ljud< ttvoci, besnečim okrog njega. Bil je eden onih, kf so se borili v vojni ljudstva proti vladi* na strani vla* de. Zdaj so ga ujeli in -vodili na mo* risce. — Kaj hočemo? Moč ni vedno na naši strani. Kaj hočemo? Zdaj imajo moč oni. Če je treba umreti, pa umri* no, menda že mora tako biti. — je po* mislil človek. Nasmehnil se je in sko* mignil z rameni na krike, ki so se raz* legali iz množice okrog njega. — Tole je policaj! Še davi je stre» Ijal po nas! In vodili so ga dalje, na trg. Ko so prispeli v ulico, kjer so ležala še od prejšnjega dne nepospravljena trupla upornikov, je začela množica še bolj besneti. — Čemu odlašati? Kar tu ga ustre* limo, lopova. Kam bi ga še vodili? — je kričalo ogorčeno ljudstvo. Ujetnik je molčal in samo še bolj l)a#ia. Pred Škofijo 15. 1S27 Tesan les popolnoma sn+i, za takojšnjo uporabo, za stavbe wna stalno v založi Ilirija, dr. z o. z-, LJubljana — Dunajska c. 46. telefon Stev 2S20 47/T Gospod star 30 let, t dobro s.Vuibo, žeti resnega znanja s samostojno gn-5ipo-van>e, pojavila: Rožna ulica 19. 1550 Vermorel škropilnice in žveplalnike. orig! palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Naša zlata stara mati. zospa Frančiška Vidali .ki nam je od naše zorne mladosti posvetila vso svojo ljubezen ln žrtvovala svoje srce do poslednjega utripa ter nam nadomeščala naše prerano umrle roditelje, .ie danes v sredo, dne 7. maja 1930 ob 'K 15. uri, previđena s sveto-tajstvi za.umirajoče, izročila svojo plemenito dušo Gospodu. Pogreb nepozabne pokojnice se vrsi v petek, dne 9. t. m. ob K16. uri izpred mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani. Blag ji spomin! V LJubljani, 7. maja 1030. VERA omož. ULEPIC, STANE, JOSKO. MARJAN in VIT AL SEUNIG. M**ni pftff** ara) obim* Ljebljua Pristopajte k „Vodnikovi dražbi" UnMe Josip hmmjgL — Za »Narodno tiskarno«: Pxaa Jeaertek. — Za opravo in inseratni del tista: Otoa Christot — Vri y I jnojjanu