POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo!
Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje«
i- št.26359	Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860
Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S
vpisujemo abonma
novost 07/08 skupinski abonma
brezplačna tel. št. 800 214 302
Primorski
PETEK, 26. OKTOBRA 2007_
Št. 253 (19.036) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Kurdi sami proti vsem
MARTIN BRECELJ
Turški predsednik Abdullah Gul je včeraj povedal, da Ankara v pogajanjih o kurdskih separatistih z Bagdadom izgublja potrpljenje. Turčija bo po njegovih besedah ukrepala, da bi se končale grožnje upornikov. Gul se je kajpak nanašal na vojaški poseg v Iraku, za katerega je turški parlament prižgal zeleno luč minuli teden. V resnici je Turčija to odločitev že začela izvajati, saj njena vojska že več dni napada kurdske položaje na iraškem ozemlju.
Turčija lahko računa na razumevanje vseh važnejših centrov mednarodne oblasti in moči. Proti kurdskim upornikom so se jasno izrekle države članice Atlantskega zavezništva z ZDA na čelu, češ da dodatno destabilizirajo že tako nemirno regijo. Kako bi se ne, saj je Turčija ena izmed njih. Toda na turški strani so tudi Rusija, Kitajska, Iran in druge sile, ki se bojijo nalezljivih separatističnih klic. Celo Osama bin Laden j e v svojih zadnjih dveh pozivih posredno grajal kurdski nacionalizem, češ da ruši enotnost muslimanskega sveta.
Kurdi so torej sami proti vsem, kot so bili že nič kolikokrat v svoji zgodovini. Gre za 20-milijonski narod brez lastne domovine, ki živi razkosan med Turčijo, Iranom, Sirijo in Irakom. Zgodovinska priložnost se mu je ponudila ob razpadu Osmanskega cesarstva po 1. svetovni vojni, a mirovna pogodba v Sev-resu je kurdsko državo naposled žrtvovala v korist drugih interesov. Kurdi pa vztrajajo, in ne čisto brez uspeha, saj so se v Iraku nazadnje le dokopali do precejšnje avtonomije. Vse kaže, da bo težko vzpostaviti resnični mir v regiji brez rešitve njihovega narodnega vprašanja.
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
italija - Potem ko je bila Unija včeraj štirikat preglasovana v senatu
Prodi ultimativno pozval stranke večine k enotnosti
Di Pietro o možnosti oblikovanja tehnične vlade - Berlusconi: Volitve takoj!
logistika - Podpis pisma o nameri z ministrom za promet
Luka Koper bo v Sežani
gradila evropski distribucijski center
SEŽANA - Luka Koper ima ambiciozne razvojne načrte, svoj prostor pa od morja širi tudi v zaledje na kopnem. Tako načrtuje izgradnjo evropskega distribucijskega centra EDC
v Sežani. Prvi korak na poti do EDC je bil storjen včeraj, ko so slovenski minister za promet Radovan Žerjav, sežanski župan Davorin Terčon in pred sed nik upra ve Lu ke Ko per Ro -
bert Časar v Sežani podpisali pismo o nameri za izgradnjo centra EDC, ki se bo raztezal na površini 90 hektarjev.
Na 4. strani
RIM - Včeraj je bil pravi črni četrtek za vlado in njeno večino. Med obravnavo davčnega odloka, ki je povezan s finančnim zakonom za leto 2008, je bila namreč Unija v senatu kar štirikrat preglasovana, vsakokrat zaradi neenotnosti v njej. Stvar je šla tako daleč, daje ministrski predsednik Romano Prodi strankam vladne koalicije postavil ultimat: če se ne bodo zedi-nile, bo prišlo do vladne krize. »Ne postavljam zahteve po glasovanju o zaupnici, toda od vseh sil vladne večine terjam, naj spoštujejo obveze, ki so jih sprejele pred volivci,« je dejal. Večina predstavnikov Unije se je na Prodijeve besede takoj pozitivno odzvala, vključno minister Di Pietro, ki pa je govoril tudi o možnosti oblikovanja tehnične vlade. Berlusconi je spet zahteval takojšnje volitve.
Na 7. strani
Rudi Pavšič: Tudi slovenska manjšina potrebuje notranje reforme
Na 3. strani
V Doberdobu so predali namenu novo telovadnico
Na 17. strani
Erasmus postavlja temelje evropskemu državljanstvu
Na 11. strani
ZSŠDI gostil športne novinarje iz Slovenije
Na 25. strani
Trgovina
"Darilni predmeti l/Mai^a'
na Opčinah, Narodna ulica 44/b vabi
svoje cenjene odjemalce in prijatelje na
otvoritev obnovljenih prostorov, v soboto, 27. oktobra od 16. ure dalje
računsko sodišče - Zaščitni zakon za slovensko manjšino
Registriran odlok o določitvi
■ •	•	•	•	v v« -
ozemlja za izvajanje zaščite
RIM - Računsko sodišče je registriralo odlok o določitvi ozemlja, na katerem se bo izvajal zakon za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Gre za besedilo, ki ga je v juniju potrdil paritetni odbor in ga je nato na predlog Prodijeve vlade podpisal predsednik republike Giorgio Napolitano. S tem se je postopek za odobritev odloka iztekel in v prihodnjih dneh bo odlok objavljen v uradnem listu. Od registracije na računskem sodišču do objave poteče običajno kakih 10 dni.
Novico je sporočil predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar, kije ves ta čas sledil postopku; izrazil je zadovoljstvo, daje prišlo do registracije na račun-
skem sodišču brez kakršnekoli pripombe, kar dokazuje, daje paritetni odbor pri sestavi predloga dosledno spoštoval zakonska določila. Ob tem se je Brezigar zahvalil članom sedanjega in prejšnjega paritetnega odbora za dobro opravljeno delo, ter tajništvu odbora, funkcionarjem predsedstva vlade in dežele Furlanije Julijske krajine, ki so zagotovili pravno in tehnično oporo delu paritetnega odbora. Posebna zahvala pa gre ministrici za deželne zadeve Lindi Lanzillotta, italijanski vladi in predsedniku republike, za pozornost, ki so jo namenili rešitvi tega vprašanja.
Predsednik paritetnega odbora je
še poudaril, da je paritetni odbor s tem opravil eno najzahtevnejših nalog; z določitvijo prvega seznama občin oziroma krajev, v katerih bo v veljavi vidna dvo-jezičnost, ki ga je paritetni odbor pred kratkim sprejel in ga bo v prihodnjih tednih z nekaterimi dodatki, ki jih bodo obravnavali na prihodnji seji, pa bo paritetni odbor dokončal prvo fazo svojega dela, ki zadeva vzpostavitev pravnih osnov, da se začne zakon celovito izvajati. »To predstavlja uresničitev temeljnih pravic, obenem pa je tudi velik izziv za manjšino samo, kajti tudi od nje bo odvisna uspešnost izvajanja zakona,« je še dejal Bre-zigar.
2
Četrtek, 25. oktobra 2007
MNENJA, RUBRIKE
ŽARIŠČE
Živeti mejo
EVELINA UMEK

Prejšnji teden je Trst gostil Slovenski slavistični kongres, slavisti in slovenisti iz Slovenije, zamejstva ter iz sosednih držav so se zbrali v Kulturnem in Narodnem domu. Obe stavbi sta pomnika naše sedanjosti in naše preteklosti.
Slovenci v Italiji smo, če to želimo ali ne, zaznamovani s preteklostjo in del te preteklosti je tudi meja, ki se je v času spreminjala in pomikala. Za nas je živeti mejo nujno, brez nje bi bili drugačni.
Po prvi svetovni vojni je bila to rapalska meja, takrat je četrtina Slovencev pripadla Italiji, po drugi svetovni vojni smo živeli ob negotovi meji med conama A in B, ki je kasneje postala dokončna. Pravili smo ji železna zavesa, ločila je Vzhod od Zahoda, zasidrala se je med dva politična sistema.
Za trume cenenega razkošja lačnih Jugoslovanov in Slovencev smo živeli v najboljšem možnem svetu.
Za nekatere slovenske izobražence je bil v tistih letih Trst kot svetloba na koncu tunela, prostor, kjer so lahko svobodno razpravljali in sanjali o drugačni ureditvi svoje domovine.
Po osamosvojitvi Slovenije je meja ločevala dve državi, od katerih je ena že bila znotraj Evropske unije, druga si je tja želela priti.
Doživeli smo že mejo brez cari-
ne in kmalu se nam obeta nevidna meja znotraj schengenskega območja.
Vsa ta desetletja, skoraj stoletje, smo se prilagajali zunanjim mejam in posledično tudi tistim v sebi in v drugih in prav te nevidne meje je najteže premostiti.
O mejah, ki zamejujejo in zaznamujejo človeško bivanje, včasih pa ga tudi oplajajo in bogatijo, je razpravljalo enainštirideset razpravljavcev, med njimi so nekateri govorili o svoji izkušnji mej e in mej a, drugi so nas seznanili s slovensko književnostjo, ki je nastala na presečišču različnih kultur, slovanske, romanske in germanske, nekateri pa so se osredotočili na jezikovno stanje na Tržaškem, Goriškem in Vi-demskem s posebnim pogledom in pregledom poučevanja in znanja slovenščine v naši šolah,
In prav to se mi j e zdeio na tem kongresu najbolj dragoceno. Da stanje jezika v naših šolah ni zavidljivo, se dobro zavedamo, vsak dan doživljamo, da se mladi zunaj učilnic pogovarjajo v mešanici italijanščine in tržaščine in da se slovenščina vedno bolj umika tudi iz komunikacije odraslih. Vse bolj za-padamo diglosiji, prepletanju slovenščine in italijanščine, kar škoduje tako znanju slovenščine kot italijanščine.
Ko se so o ča mo s prob le mom, smo že na poti do rešitve, pravijo, če-
prav vem, da to ni tako enostavno.
Dilema, ki se vse pogosteje postavlja, ali moramo svojo identiteto povezovati z jezikom, ki ga uporabljamo v vsakdanjem življenju, je razumljiva in tudi dvorezna. Navaja nas lahko, da se odpovemo naprezanju, da bi svoj ma ter ni je zik ne go va li, bo -gatili in razvijali ter se odločili, da nas je zik v ni če mer ne do lo ča, da si svo -jo identiteto lahko izberemo neodvisno od jezika.
Ne vem, ali smo lahko Slovenci različnih stopenj?
Kot otrok sem pač doživljala čas, ko je meja bila pri našem portonu. Mama mi je vsakokrat, ko me je vzela s sabo v bližnjo trgovino ali v mesto, zabičala, naj molčim, ker ne smemo govoriti slovensko. Molčala sem in molk se mi je za re zal v du šo.
V nobenem drugem jeziku se ne morem izražati tako kot v svojem, slovenskem.
Toda meje moramo prehajati in vesela sem, da toliko dijakov iz različnih krajev Slovenije obišče Trst, da jih zanima zgodovina slovenskega Trsta (njihovi starši so hodili k nam predvsem nakupovat), kajti samo sožitje preko meja prinaša blagor vsem, ki se odločijo prestopiti mejo in stopiti sosedu naproti, pa naj ta govori naš jezik ali svojega.
KULINARIČNI KOTIČEK
Pečena telečja krača
Če bi me kdo vprašal, katera je moja najljubša jed, bi me spravil v veliko zadrego. Izbira je odvisna predvsem od trenutnega počutja, potem pa tudi od letnega časa. Ker smo že krepko zakoračili v jesen in zima že kaže zobe (ponekod, ne prav daleč, je že zapadel prvi sneg in seveda presenetil cestarje), bi se ta trenutek najbrž odločil za pečeno telečjo kračo s kremno špinačo in krompirjevim pirejem ter zeljnato solato.
Priprava pečene telečje krače, kot sicer tudi svinjske, je sila preprosta. Treba je imeti samo veliko potrpljenja, ker je peka zamudna in je krača nared komaj ko začenja meso odstopati od kosti in je postala mamljivo rjave, zapečene barve. Recept mi je pred davnimi leti zaupal pokojni prijatelj, ki je nedaleč od redakcija Primorskega dnevnika odprl gostilno, ki je danes ni več.
Za pečeno kračo potrebujemo samo ... kračo, nekaj olja, sol, poper in 1 liter juhe. Če hočete pretiravati, lahko kračo, preden jo porinete v pečico, obložite s strtim česnom, čebulo, zeleno in korenčkom, vendar je vse to odveč in boste celo tvegali, da se zelenjava zažge in da krači grenak okus.
Torej, potrebujemo telečjo kračo, ki jo dodobra posolimo in damo v primerno velik pekač. Temperatura pečice naj bo približno 200 stopinj, da meso takoj zakrkne in ne izgubi dragocenih sokov. Po 15 minutah temperaturo znižamo na 170/180 stopinj in kračo pečemo približno 2 do 2,5 ure. Medtem jo pridno zalivamo z juho, sicer se bo preveč posušila, s stalnim zalivanjem pa
bo ostala sočna, kljub dolgemu bivanju v pečici.
Ko vidimo, da začenja meso odstopati od kosti in da je krača postala zlatorjave barve, pomeni, da je nared. Vzamemo jo iz pečice in zavijemo v aluminijasto folijo. V pekač dodamo malo masla in še malo juhe, postrgamo z dna to, kar je ostalo v pekaču po peki, dodamo žličko krompirjevega ali koruznega škroba, ki smo ga raztopili v malo mlačne vode in pustimo, da na kratko zavre, tako da se omaka nekoliko zgosti. Kračo razrežemo pred gosti in če nam je uspelo, bo meso ravno prav lepljivo, kar pomeni, da je pečeno do prave mere.
Naj vam povem še, kako boste pripravili kremno špinačo. Kilogram špinače temeljito operete in skuhate, nakar jo drobno sesekljate. Na maščobi (olivnem olju ali maslu) prepražimo drobno sesekljan česen.
Dodamo moko in pražimo, da zelo narahlo porjavi. Dodamo še špinačo in jo pražimo na zmernem ognju pet minut. Prilijemo kozarec mleka, dodamo sol in poper ter dobro premešamo. Pokrijemo in zavremo. Špinača naj počasi vre pet minut. Če hočete, da bo jed bolj okusna, a tudi bolj zagatna, namesto mleka lahko dodate smetano.
Dober tek!
Ivan Fischer
zaščita otrok
Slovenija podpisala konvencijo SE
MADRID - Slovenski državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt je včeraj dopoldne v Španiji na 28. konferenci ministrov za pravosodje podpisal konvencijo Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem. "Republika Slovenija s podpisom konvencije izkazuje svojo pripravljenost še jasneje zavarovati pravice najšibkejših v postopkih. Predvsem otroci, kot ena najbolj ranljivih skupin v vsaki družbi, zaslužijo posebno obravnavo pri uveljavljanju svojih pravic," so sporočili z ministrstva za pravosodje.
S podpisom se posamične države zavezujejo, da bodo izvedle ustrezne zakonodajne in druge ukrepe za preprečevanje vseh oblik spolnega izkoriščanja in zlorabe otrok ter za zagotavljanje njihove zaščite. Konvencija spodbuja tudi mednarodno sodelovanje na tem področju. V Sloveniji bo v veljavo stopila po ratifikaciji v državnem zboru. Na ministrstvu poudarjajo, da predlog novega kazenskega zakonika vsebino določb konvencije v pretežni meri že povzema, zato na tem področju bistvene spremembe ne bodo potreb ne.
Konvencijo je skupaj podpisalo 23 držav, poleg Slovenije še Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Litva, Moldavija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, San Marino, Srbija, Švedska, Makedonija in Turčija.
Konferenca ministrov za pravosodje poteka na španskem otoku Lanzarote. Udeležujejo se je ministri in predstavniki ministrstev 47 držav članic Sveta Evrope. Marolt je sicer v sklopu plenarnega zasedanja spregovoril o problematiki pravic otrok v postopkih v Sloveniji, s poudarkom na pravicah otrok, ki so storilci kaznivih dejanj, ter ureditvi kaznovalne politike na tem področju. (STA)
odprta tribuna - Varstvo okolja je vse preveč zanemarjeno
Uničujmo naravo, uničujmo sebe!
Pri posegih v naravo prevečkrat prevladuje politika profita - Posamezne države se okoljskih problemov premalo zavedajo
Teme, ki se je lotevam nepoklicno pa vendar človeško, je vsakdanja, je pa vse bolj tudi problematična, zato je tudi prav, da je ne spravimo v predal. Gre,preprosto za okolje, to je za njegovo varstvo, ki je na žalost, roko na srce, pogosto naklepno prezrto, ker na mnogih področjih žal nesramno do-muje politika profita, ki izraža poglede iz dneva v dan, ne pa dolgoročno in civilizacijsko ter človeško premočrtno. Zato bo kar prav, če bo ta tema pogosto na sporedu, seveda bi pa bilo bi-stve no, da bi se je še pre cej bolj po -globljeno lotili znanstveniki in končno resno tudi svetovna politika. Če rečem svetovna, mislim na politiko posameznih držav, seveda zlasti velikih, ven dar prav ta ko tu di ma lih.
Razmišljal sem, kakšen argument bi izbral kot izhodišče in sem se preprosto odločil za najbližjega. V bistvu za to, kar de la mo, ozi ro ma gra -dimo pri nas in v naši okolici, kar je konec koncev karakteristično tudi za daleč širše okolje. O naslovu pa nisem dolgo razglabljal. Naj bo kar »Uničujemo naravo, uničujemo sebe!«. Torej; italijanska stran je v zvezi z znanim prometnim koridorjem številka pet, ki naj bi tesneje povezoval Lyon z Milanom, Trstom, Ljubljano, Budimpešto in še naprej po načrtu do Kijeva, kot del svojega načrta predvidela podzemski predor od začetka Krasa do konca te ga dra go ce ne ga ge o loš ke ga in sploh naravnega fenomena. Predor naj bi bil dolg kar 30 kilometrov, vlak s hitrostjo kakih 130 km na uro, če ne še več, pa naj bi brezbrižno preziral čudovite jamske dobrine. Kaj pa predhodne strokovne raziskave?
To je en primer. Drugi zadeva hrvaški Gorski kotar in pod njim načrtovani spet okrog 30 km dolg železniški predor na progi od Reke do Budimpešte. Seveda so tu interesi Hrvaške, da ne bi zamudila priložnosti, ki jo ponuja predorska gradnja in s tem daleč hitrejšo vožnjo. Hitrejši promet, večji profit! Tudi v tem primeru slišimo pripombe zastopnikov okolja zlasti v zvezi z vzdržljivostjo terena ali pa njegovo trdnostjo ne glede na to, daje sodoben sistem gradnje predorov z vr-
talnimi sredstvi daleč uspešnejši in kajpak hitrejši od nekdanjih. Prav poseben problem pa je bližje veliko tranzitno naftno vozlišče v Omišlju.
Na severnem Primorskem, to je pri nas, mrzlično tečejo dela za gradnjo akumulacijskega jezera, kamor naj bi steklo dva milijona kubikov vode, potrebne za bližnjo Soško elektrarno. Pa še zgodba o plinskih terminalih v tržaškem zalivu, menda pa tudi pred koprsko luko, še ni končana. Nosilci profita grobo vztrajajo pri načrtu, okoljevarstveniki pa se, žal samo deloma uspešno upirajo, češ, nevarnosti so nepopisne. Značilen je primer, ki ga pogosto naglašajo, da bi eksplozija zaradi enega ali drugega razloga, tokrat denimo zavoljo ladje, ki bi trčila vanj, zanesljivo povzročila, če je blizu urbano središče, kar okrog 70 tisoč žrtev. Izgovor, ki sicer drži, vendar ne upošteva življenjsko neprimerne lokacije, je, da je plin energetsko manj škodljiv za okolje kot druge surovine. Pri širšem vprašanju koprske luke pa je sploh problem, kaj in kako se namerava razvijati to naše sicer dragoceno podjetje. Kar pogosto moramo hočeš nočeš prisluhniti spominskemu opozorilu, da je že v prvem predustano-vitnem aktu leta 1958 bilo poudarjeno, da bo treba zavestno ščititi čudovito koprsko kopensko okolico.
Ne kaj pri pomb za de va tu di na -črtovani predor pod Markovcem, katerega gradnja je menda pred durmi, sklicujejo pa se, poleg drugih vzrokov, na to, da bo predor tako rekoč »požrl« promet ravno v trenutku, ko bi si potniki, seveda ne vozniki, lahko začeli ogledovati mično koprsko panoramo. Kar je, pač je. Delujejo lobbyji, ki so še kako močni, navsezadnje pa gre tudi za delo, za zagotovljeno zaposlitev. Socialni vidik, pod pogojem, da ni pretirano podvržen partikularistič-nim profitom, je treba upoštevati. In prav tako podpreti vso sodobno oko-ljevarstveno zamišljeno infrastrukturo.
Vse te gradnje v naši ožji in širši okolici me domala nezadržno spominjajo na zadevno polpreteklo zgodovino. Zanesljivo prednjači primer je-
zu v Longaronu v zahodni Furlaniji, kjer je pred 40 leti na tisoče ton vode na mah poplavilo spodnje veliko naselje (prav Longarone), žrtev pa je bilo več kot dva tisoč. Naša koprska radijska skupina, ki je tedaj oddrvela na kraj nesreče in bila prva od medijev, si je nakopala toliko žalostnih prizorov, da udeleženci pri povratku niso bili sposobni spregovoriti. Zanimiv pa je tudi glas, sicer neuraden, ki kroži v zvezi s katastrofo v Logu pod Mangartom. Da jo je namreč povzročil človeški načrt, po katerem so brezbrižno posekali ves gozd na bližnjem hribu, voda pa je seveda vdrla in drla mimo sto in stoletne obstoječe naravne ovire.
Ob vseh teh dogajanjih pa nekateri najbrž neutemeljeno, pa tudi neumestno, povezujejo stvari, ki sodijo v povsem drugo vrsto in se tičejo ravnanja in posledic na povsem drugem človeškem bregu. Žgoč je primer me-gazabavišča, v bistvu, širše vzeto, problem »mega objektov«, ki rastejo pri nas in okoli nas, zanesljivo, sicer ne vedno, v škodo izvirnih dragocenih značilnosti naselij, mest, pokrajine v kateri živimo. To pišem, ker zanesljivo nisem sam, ki si dovoljuje obeloda-njati dvome nad takim pojavom. O megazabavišču pa preprosto ne morem zamolčati trditve, da je v Las Ve-gasu več kriminala kot v New Yorku in svarila kako je povsem drugače in v povsem drugačnem okolju in okoliščinah nastalo in se razvija to slovito megazabavišče.
Človeški sklep, seveda poklicno diletantsko lahko kar futuristično neodgovorno navržen: Najbolj kričeč je prav pojav mega objektov, ki se jih seveda lotevamo ob materialnem in materialističnem (profitarskem) spoznanju, da bomo doživeli čudovit razvoj, da bo napredek hitrejši in da bo to v korist vse države. Prav tu pa je srž prob le ma: še ka ko je prav, da naj raz -mah velja za vso državo, ni pa seveda prav, če bo to storjeno, kakor vse kaže, na račun določenega njenega dela. Tudi ta del je pomembna sestavina državnega mozaika. Narave ne sme mo več kr ni ti.
Nuja, ki trka na vrata naših na-
črtov, je večja transparentnost in kot pravilo upoštevanje in spoštovanje stališč domačih dejavnikov, tembolj če so to množična. Dalje, energetski problem, kije bistven, pričnimo sme-leje obravnavati v smeri uveljavljanja alternativne energije (denimo sonce). Vem, da so napori že resni, strokovnjake, tudi podjetja pa bi morali še bolj spodbujati k temu cilju. Našemu strokovnemu svetu bi najbrž ustrezalo, če bi svetovali, naj skuša svoje že imenitno znanje (v Sloveniji nam tega ne manjka) izkoriščati ne toliko zato, da vse bolj posodablja, kar že imamo, marveč naj smelo ubere nova še nedo-gnana, pa vendar nujna pota. V bistvu alternativna sedanjim. Znanje naj bo tudi sinonim pogumne inovacije.
Namesto megastvaritev nismo dovolj prožni, da bi se pričeli strokovno ubadati s tako imenovano nanoteh-nologijo, kije zlasti dobrodošla za male in srednje velike države. Narava bi bila s tem daleč manj odškodovana ali celo uničena, pri čemer seveda izključujem neodložno potrebno infrastrukturo. Človeška in strokovna naloga pa vsekakor narekuje, da naravo nehamo, kakor pogosto berem, »luknjati«. Zna se maščevati. Recimo, da je to pregovor, toda marsikateri rek je nastal iz res ni ce.
Že leta 1953, ko smo reševali tako imenovano tržaško vprašanje, me je obiskal Jacques Piccard, sin prav tako Jacquesa Piccarda, slovitega Nobe-lovca za raziskavo vesolja. Mož je nekaj let pozneje dosegel svetovni rekord, ki ga nihče več ni presegel. V avstralskih vo dah se je na mreč s po seb nim batiskafom raziskovalno spustil v morsko globino, ter pristal skoraj devet kilometrov pod gladino. Ta globina, vedo povedati znanstveniki, je rezultat ravnotežja našega planeta (omenjena morska globina na eni in Himalaja, to je Everest, na drugi strani). In kaj mi je med drugim rekel? »Znanost naj si neutrudno utira pot, da bomo pomagali, ne pa uničili naravo!!«.
Naš planet je že tako v krizi. Dovolj je spremljati vse hujše naravne ne-sre če.
Miro Kocjan
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 25. oktobra 2007
3
ljubljana - Pogovor z Rudijem Pavšičem pred današnjim kongresom Slomaka
»Tudi manjšine se morajo bolj potruditi za sobivanje z drugimi«
»Če želimo, da se bomo Slovenci v FJK res razvijali, moramo stopiti na pot notranjih reform«
LJUBLJANA - Na sedežu Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani bo danes prvi kongres Slovenske manjšinske koordinacije - Slomak, ki združuje Slovence iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Častni gost kongresa bo slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, skupščino pa bo uvedel predsednik Slomaka Rudi Pavšič, s katerim smo se pogovarjali o opravljenim delom in o odnosih med manjšinami in Slovenijo. Ker je Pavšič tudi predsednik Slovenske kul-turno-gospodarske zveze, smo izkoristili priložnost in ga povprašali tudi o položaju v naši manjšini.
Današnji kongres sovpada s skorajšnjim padcem državnih mej na relaciji Italija-Slovenija-Madžarska-Avstrija, to se pravi v treh državah, kjer živijo slovenske manjšine. Kako bo to vplivalo na odnose med manjšinami in matično državo in tudi na položaj samih manjšin?
Evropska unija predstavlja za vse nas enkratno priložnost za miren, gospodarsko uspešen, socialno pravičen in enakopraven razvoj. Evropska integracija predstavlja izraz kulturnega in jezikovnega pluralizma ter čezmejnega sodelovanja na regionalni in meddržavni ravni. In takšno druženje ne pomeni šibi-tev narodne identitete, temveč v sobivanju z drugimi narodi pomeni njeno modernizacijo, emancipacijo in večjo skrb pri ohranjevanju jezikovno-kulturne raznolikosti.
Manjšine so vendarle nekaj posebnega, kjer se vse skupaj uresničuje počasneje...
Kot predstavniki manjšin moramo biti sposobni razumeti čas in prostor, v katerem se ta identitet-na interakcija uresničuje.Sposobni moramo biti idej in načtrov, ki gredo v to smer. Slovenci ostajamo Slovenci, a vsak dan bolj tudi Evropejci.
Kako gledajo manjšine na predsedovanje Slovenije Evropski uniji?
Z velikim ponosom in pričakovanjem, da bo Slovenija po tej zahtevni, a istočasno enkratni preizkušnji, še trdneje in kakovostneje zasidrana v evropskem prostoru. Po drugi strani pričakujemo, da bo predsedovanje EU nudilo Sloveniji priložnost, da bo utrdila sodelovanje z državami- sosedami, v katerih živijo slovenske narodnostne skupnosti. To mora predstavljati tudi priložnost, da se rešijo nekatera še odprta
Rudi Pavšič: Tudi naša manjšina mora stopiti na pot notranjih sprememb
kroma
manjšinska vprašanja, še posebej na Koroškem.
Današnji je prvi kongres Slomaka, ne pa začetek njegovega dela. Ste zadovoljni z doslej opravljenim delom?
Zbrali smo se, ker smo že dolgo čutili potrebo po nečem, kar bi nas boljše in redno držalo skupaj. Čez nekaj mesecev bo za nami štiriletno obdobje, ki je bilo nadvse plodno in polno osebnih izkušenj. Spoznali smo se, postali bolj povezani med seboj in zato samozavestnejši. Utrdili smo solidarnostni duh.
Boste še kandidirali za predsednika?
Današnja skupščina ni volilnega značaja. Če pa bodo kolegi to izrazili, bom brez zadržkov prepustil krmilo Slomaka predsedniku ene od ostalih krovnih organizacij.
Vi ste tudi predsednik SKGZ. Naša manjšina je v zadnjih mesecih dobila precej solidno pravno osnovo (seznam občin, t.i. vidna dvojezičnost, deželni zakon), ki jo je sedaj treba udejanjiti oziroma izvajati. Kako gledate na ta vprašanja?
Danes imamo na razpolago kar štiri zakonske osnove, ki nam omogočajo večje razvojne strategije. Ob vsesplošnem zakonu o jezikovnih manjšinah in specifičnem zakonu za našo skupnost, smo dobili še deželni zakon. Tem zakonskim normam moramo dodati še zakon za slovenske manjšine, ki je nastal v slovenskem parlamentu. Večletna prizadevanja za trdno pravno osnovo so se torej uresničila.
Kako pa naprej?
Sedaj prihaja čas, ko bomo morali te pravne inštrumente čimboljše uporabiti v logiki razvoja naše skupnosti. Zagovarjam potrebo po nekakšnem koordiniranem delu znotraj naše manjšine. Ljudem moramo dati signal, da so za nami časi delitev in malih egoizmov. Če tega nismo sposobni, se bodo ljudje oddaljili od nas in iskali rešitve drugje.
Vtis imam, da so v zadnjem času odnosi med SSO in SKGZ doživeli nekakšen pospešek. Je to samo zunanji videz ali pa smo priča kvalitetnemu preskoku v odnosih med krovnima?
Pred desetimi leti smo si na kongresu SKGZ v Boljuncu zadali nekaj prioritetnih nalog. Mednje sodi tudi zbliževanje in sodelovanje obeh krovnih organizacij. Osebno verjamem v ta proces, ki nas bo moral pripeljati do pomembnih odločitev.
Kakšne naj bodo te odločitve?
Če krovni ne bosta dali sami zgleda, je težko pričakovati, da se bo to dogajalo na bazi. Svojčas sem za javnost napisal, kako si zamišljam ta proces. Za njim stojim tudi danes in prepričan sem, da je takšna vizija koristna za našo skupnost.
Na kaj se nanašate?
Dvojnost je v številnih primerih izraz časa močnih notranjih konfrontacij. Danes živimo v času približevanja in združevanja. Če želimo, da bo naša skupnost rastla, moramo stopiti na pot reform in kakovostne racionalizacije. Živimo v časih, ki zahtevajo drugačne in sodobnejše pristope. Mnenja sem, da je programska konferenca pokazala smer in to ob dostojanstvu in spoštovanju naše pluralnosti.
Kaj pa če ne bomo uspeli?
Če bomo preveč zamujali, bodo rešitve težje in bolj boleče.
Sandor Tence
koroška - BZO in OVP od deželne vlade zahtevala prepoved vlade
Minareti in džamije spet strašijo javnost s pomočjo dela deželne politike
CELOVEC - Haiderjeva napoved, da bo z zakonskimi ukrepi onemogočil gradnjo džamij in minaretov, spet straši skozi deželno politiko na Koroškem. Včeraj se je z najnovejšim političnim manevrom desničarskega populista ukvarjal koroški deželni zbor. Rezultat: poslanci Haiderje-vega Zavezništva za prihodnost Avstrije (-BZO) in (krščansko usmerjene) ljudske stranke (OVP) so z večinskim sklepom naložili deželni vladi, naj v najkrajšem času preveri pravne možnosti za zakonski predlog, ki bi onemogočil gradnjo džamij in minaretov na Koroškem. Proti so bili socialdemokrati (SPO) in Zeleni, ki pa so ostali v manjšini.
Da gre v zadevi minaretov že za predvolilno kampanjo za deželne volitve, dokazuje tudi dejstvo, da sta BZO in OVP sprejela sklep o izdelavi zakonskega predloga kljub jasnemu stališču visokega predstavnika ustavne službe pri koroški deželni vladi, ki je poudaril, da gradnjo džamij in minaretov sploh ni mogoče preprečiti, saj je muslimanska vera priznana vera v Avstriji že od časa avstro-ogrske monarhije dalje. Edino, kar je mogoče, so omejitve z zakoni, s katerimi bi zakonodajalec lahko preko gradbenih dovoljenj vplival na višino džamij in minaretov.
Haider je že konec avgusta letos začel s kampanjo proti gradnji džamij in minaretov, čeprav ni bilo niti tozadevne prošnje. Muslimanska verska skupnost v Špi-talu ob Dravi je samo kupila neko hišo in pri občini zaprosila za ureditev prostorov za verske obrede. »Pri tem nikdar ni bilo govora o gradnji džamiije ali minareta«, je tedaj izrecno poudaril socialdemokratski župan mesta Gerhard Kofer.
Socialdemokrati so v včerajšnji razpravi v deželnem zboru ponovili, da je glavni namen Haiderjeve kampanje proti džamijam in minaretom ta, da hoče biti
Na seji deželenega zbora so svetniki BZO in OVP od deželne vlade zahtevali sklep o prepovedi gradnje džamij in minaretov na Koroškem
spet prisoten v javnosti, posebej ko se na Koroškem bližajo deželne volitve.
Zeleni pa so deželnemu glavarju očitali, da deluje po istem kopitu, kakor v vprašanju dvojezičnih napisov: zavestno izziva pravno državo.
Deželni govornik Zelenih Rolf Ho-lub je še dodal, da gre za zavajanje javnosti, saj po avstrijski ustavi ni mogoče preprečiti gradnje molilnih poslopij kot je džamija z minaretom. Haider očitno ne more shajati brez podob sovraštva, je še pristavil prvi mož koroških Zelenih in opozoril, da je Koroška - za zveznima deželama Gradiščansko in Štajersko - tista zvezna dežela, v kateri je najmanj muslimanov.
Ivan Lukan
Iz Bruslja 100 milijonov evrov za koroško podeželje
CELOVEC/BRUSELJ - Deželni svetnik za kmetijstvo in Evropske zadeve pri koroški deželni vladi Josef Martinz je sporočil, da je Avstrija oz. Koroška dobro odrezala pri razdelitvi subvencij iz Bruslja za novo programsko obdobje 2007 do 2013. Tako bo dežela Koroška do leta 2013 letno prejela okrog 100 milijonov evrov za razvoj podeželja. Pri tem je Martinz opozoril, da so se v nekaterih državah EU podpore zmanjšale za do 30 odstotkov, medtem ko je Avstriji uspelo zagotoviti sredstva za kmetijstvo na nivoju zadnjih let. (I.L.)
Aretirali Maročana, ki je napadal starejše
PORDENONE - Pordenonski kara-binjerji so v sredo zvečer aretirali 24-letnega Maročana, ki je osumljen, da je pretepel in oropal dve starejši osebi. Rašid Lamgari sicer živi v Oderzu, obtožujejo pa ga dveh napadov na Por-denonskem. Tako naj bi 19. septembra v Chionsu napadel 88-letno žensko, 10. oktobra pa naj bi bil njegova žrtev 66-letni moški v Azzanu Decimu. Lam-garijev plen ni bil velik, toda nad obema žrtvama se je znesel z udarci.
V Celovcu od danes konjski sejem AJ
CELOVEC - Od danes do nedelje bo na sejmišču v Celovcu potekal letošnji »Konjski sejem Alpe-Jadran«, na katerem bo sodelovalo 75 razstavljalcev z raznoliko ponudbo za konje in rejce. Med drugim bodo večkrat dnevno predstavljali konjske pasme v hali 7.
Posebno atraktiven bo tudi okvirni spored, npr. turnir, na katerem bo sodelovalo okrog 160 jahačev iz 21 držav in 400 konj. Tudi prodaja konj sodi v spored povsem atraktivnega konjskega sejma Alpe-Jadran. (I.L.)
K R U T
Zveza slovenskih kulturnih društev - Društvo slovenskih upokojencev za Goriško - Društvo slovenskih upokojencev v Trstu - Zveza društev upokojencev severno Primorske - Zveza društev upokojencev južno Primorske
vabijo na koncertno predstavo
STAROSTA MALI PRINC
letos posvečeno 500-letnici rojstva Primoža Trubarja
v Kulturnem domu v Gorici v nedeljo, 28. oktobra 2007, ob 17. uri
Spored bodo oblikovali: Mešani mladinski pevski zbor - Trst, ŽePZ Društva slovenskih upokojencev za Goriško, MoPZ Fran Venturini od Domja, ŽePz "Sinji galeb" Društva upokojencev Izola in MoPZ Šempeter pri Gorici.
Pobudo sta podprla URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU in ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
4
Petek, 26. oktobra 2007
GOSPODARSTVO
/
slovenija - Podpis pisma o nameri za izgradnjo EDC
Prvi korak do evropskega distribucijskega centra v Sežani
Pismo so podpisali minister za promet Žerjav, predsednik uprave Luke Koper Časar in sežanski župan Terčon
SEŽANA - Slovenski minister za promet Radovan Žerjav, sežanski župan Davorin Terčon in predsednik uprave Luke Koper Robert Časar so včeraj v Sežani podpisali pismo o nameri za izgradnjo evropskega distribucijskega centra (EDC). Že prej sta pismo po Časarjevih besedah podpisala tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik ter minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Luka Koper je za nakup zemljišč do sedaj porabila približno 15 milijonov evrov, končna vrednost projekta še ni znana, po nekaterih ocenah pa naj bi znašala okoli 80 milijonov evrov.
"Naraščanje blagovnih prometnih tokov v Evropi in svetu je dejstvo, ki se mu ni mogoče izogniti, nanj pa se aktivno odziva tudi prometna politika naše države," je dejal minister Žerjav. Brez nadaljnjih vlaganj v razvoj prometne, predvsem železniške infrastrukture, pa po njegovih besedah svojih priložnosti Slovenija ne bo mogla uresničiti. Zamisel o EDC ni samo v interesu Luke Koper in sežanske občine, temveč gre za daljnosežen projekt nacionalnega in širšega pomena, je še pojasnil.
Gre za projekt, ki naj bi na slovensko območje pritegnil pomembne prometne tokove in upravičil dosedanja ter omogočil bodoča vlaganja v prometno infrastrukturo, je povedal. Z dejavnostjo centra pa se bodo po njegovih besedah odprle tudi številne možnosti za razmah spremljajočih gospodarskih dejavnosti. "To je priložnost, da naš prostor postane logistično in distribucijsko središče za vso Srednjo Evropo," je dejal.
Časar je povedal, da se je podpis pisma o nameri nekaj časa prestavljal, kot kaže pa je z novim ministrom za promet zapihal nov veter. Po njegovih besedah je EDC pomemben projekt za celotno Slovenijo in celotno južno in vzhodno evropsko regijo. Luka Koper se je za ta korak odločila, ker je pristaniški prostor zelo dragocen, določene blagovne skupine pa lahko "obdelujemo" tudi na kopnem, je pojasnil Časar. Po njegovih besedah podpisu pisma sedaj sledi naročilo izdelave prostorskih dokumentov, v nadaljevanju pa še izvedba in urejanje območja za EDC.
S svojimi storitvami naj bi EDC pokrival območje z velikim ekonomskim potencialom. Prek transportnih poti petega koridorja bo EDC povezan s trgi Madžarske, Ukrajine in Rusije, preko transportnega koridorja deset pa s trgi nekdanje Jugoslavije, Romunije, Bolgarije vse do Turčije.
Po Časarjevih besedah se bo EDC raztezal na površini 90 hektarjev. Dejal je, da bodo potrebna velika investicijska sredstva, tudi v infrastrukturo ter kasneje v objekte. Glede na pogoje, ki jih ima EDC v Sežani, bo lahko ta pritegnil predvsem blagovne znamke skupin, kot so lahko pokvarljivo blago, blago v kontejnerjih, avtomobili in generalni tovori.
Luka Koper bo z lastnimi in najeti-
mi viri zgradila osnovno infrastrukturo, skladiščne in druge logistične kapacitete pa bo oblikovala na zahtevo posameznih partnerjev, so zapisali v gradivu. V ta namen je Luka Koper odkupila zemljišča, ki so bila v lasti BTC Terminal Sežana in sosednjih lastnikov, ter ustanovila podjetje Adria Terminali. Trenutno upravlja s približno 120.000 kvadratnimi metri površin. Nadaljnjo oblikovanje celotnega EDC bi
doseglo zemljišče v izmeri približno 650.000 kvadratnih metrov oziroma več, vendar bi velik del teh površin ponudili v najem, so še zapisali v priloženem gradivu.
Terčon je dejal, da je EDC za Sežano pomemben projekt, za katerega je prepričan, da bo realiziran. Za Sežano je po njegovih besedah pomembno, da so dobili dejavnost, ki je iz ekološkega vidika
Pismo o nameri za gradnjo evropskega distribucijskega centra so podpisali (od leve) minister za promet Radovan Žerjav, predsednik uprave Luke Koper Robert Časar in sežanski župan Davorin Terčon
sta
manj obremenjujoča, tudi pri umeščanju v prostor so pred tem, da naročijo izvedbene akte, ki bodo podrobneje uredili EDC v prostor. "Ekologija na Krasu je pomembna, logistična dejavnost pa ni tista, ki bi bila za prostor najbolj obremenjujoča," je še dejal. Po njegovih besedah se s tem izkorišča geostrateško pomembno lego Sežane, ki ima vso najpomembnejšo infrastrukturo. (STA)
ljubljana - Minister Žerjav ukrep napovedal že pred časom
Slovenska vlada zamenjala upravo družbe za avtoceste
Avtocestni odsek
Šentvid - Koseze * Predor Šentvitf
Eden od razlogov za Siročičevo zamenjavo so bile tudi zamude in povečanje stroškov za gradnjo predora Šentvid
uvoz v predor s Celovške ceste
LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji razrešila predsednika uprave Družbe za avtoceste v RS (Dars) Rajka Siro-čiča in na njegovo mesto imenovala Tomislava Nemca, načelnika ljutomerske upravne enote. Razrešila je tudi člana uprave Dar-sa Abdona Peklaja, v upravo pa namesto njega imenovala župana Škofljice Boštjana Riglerja. Poleg tega je na doslej prazno mesto namestnika predsednika uprave imenovala docenta na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru Žana Jana Oplotnika. V upravi Darsa ostaja Aleš Hojs.
Novi člani uprave so bili imenovani za petletno mandatno obdobje, mandat pa so začeli včeraj.
Minister za promet Radovan Žerjav je na novinarski konferenci po seji vlade izrazil prepričanje, da so s takšnim oblikovanjem Darsa postavili kompetentno ekipo. "Z Nemcem dobivamo odličnega vodjo poslovnih procesov, z Oplotnikom odličnega finančnega strokovnjaka, ki je že zdaj svetoval upravi Darsa, z Rigelnikom pa strokovnjaka na področju gradbeništva," je dejal.
Siročič, ki mu po Žerjavovih besedah pripada odpravnina v višini šestih mesečnih plač, razrešitve zaenkrat ne želi komentirati. Minister Žerjavje zamenjavo uprave Darsa napovedal že pred časom, čeprav ta po njegovem mnenju ni naredila napak. Je pa bila uprava Darsa pod Siročičevim vodstvom pod velikim pritiskom medijev, pod katerim ne more nobena uprava delati normalno, je takrat pojasnil Žerjav.
V zadnjih nekaj mesecih se je v zvezi z izvajanjem nalog Darsa pojavilo več primerov, ki so po mnenju prometnega ministrstva problematični in so močno odmevali v javnosti: ob zapori pri obnovitvenih delih na vzhodni ljubljanski obvoznici je prišlo do hude prometne nesreče s smrtnimi žrtvami, pri mednarodnem ocenjevanju avtomobilističnih organizacij je bila izvedba označevanja gradbišč na slovenskih avtocestah zelo slabo ocenjena, veliko je bilo zapletov pri gradnji predora Šentvid, kjer se je rok za predajo prometu že večkrat prestavil, stroški gradnje pa so se močno in tudi večkrat zvišali.
Petinštiridesetletni Tomislav Nemec je končal študija geodezije in ekonomije (smer denarništvo in finance). Na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju pa je magistriral iz smeri management kakovosti storitev. Nemec je svojo poklicno pot začel na Geodetski upravi v Ljutomeru, med letoma 1993 in 1998 je vodil upravni odbor pri stanovanjskem skladu v občini Ljutomer. Od imenovanja za načelnika upravne enote leta 1995 je zaposlen na upravni enoti Ljutomer. Žan Jan Oplotnik je doktor ekonomskih znanosti. Trenutno je docent mariborske ekonomsko poslovne fakultete za področje financ in mednarodne menjave. V upravi Darsa bo skrbel za področja financ, finančni inženiring in trženje. Boštjan Rigler je bil v letih 1999 in 2000 zaposlen na ministrstvu za promet. Njegovo področje v Darsu bo zlasti organizacija gradnje in obnove avtocest. (STA)
Evropska centralna banka
25.oktobra 2007			
		evro	
valute		povprečni tečaj 25.10 24.10	
	ameriški dolar	1,4309	1,4230
japonski jen		163,64	162,67
	kitajski juan	10,7060	10,6620
ruski rubel		35,5030	35,4170
	danska krona	7,4546	7,4542
britanski funt		0,69765	0,69550
	švedska krona	9,2103	9,2127
norveška krona		7,7300	7,7455
	češka krona	27,114	27,178
švicarski frank		1,6701	1,6706
	estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint		250,79	251,32
	poljski zlot	3,6275	3,6549
kanadski dolar		1,3785	1,3797
	avstralski dolar	1,5813	1,5833
bolgarski lev		1,9558	1,9558
	romunski lev	3,3465	3,3674
slovaška krona		33,270	33,437
	litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats		0,7029	0,7023
	malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona		86,68	86,67
	turška lira	1,7121	1,7254
hrvaška kuna		7,3440	7,3370
Zadružna Kraška banka 25. oktobra 2007			
	valute	evro	
		nakup	prodaja
	ameriški dolar britanski funt	1,4455 0,7057	1,4158 0,6894
švicarski frank japonski jen		1,6939 167,0750	1,6527 158,9250
	švedska krona	9,4356	8,9843
avstralski dolar		1,6212	1,5529
	kanadski dolar	1,4061	1,3526
danska krona		7,5973	7,3110
	norveška krona	7,9391	7,5518
madžarski florint		257,6030	245,0370
	češka krona	27,8574	26,4985
slovaška krona		34,2729	32,6010
	hrvaška kuna	7,5204	7,1535
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna
25. oktobra 2007 evro
nakup
1,4481 0,7074 7,567 1,4034 165,19 1,6967 7,880 9,366 1,6032 7,57
prodaja
1,4124 0,6899 7,381 1,3689 161,12 1,6549 7,686 9,135 1,5637 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
25. oktobra 2007		
Indeks MIB 30:+1,06		
delnica	cena €	var. %
AEM	2,865	+2,10
ALLEANZA	9,42	+3,07
ATLANTIA	26,61	+1,06
BANCA ITALEASE	13,79	+6,35
BANCO POPOLARE	16,06	-0,76
BPMS	4,315	+0,26
BPM	10,34	+1,47
EDISON	2,4775	+0,83
ENEL	8,17	+1,76
ENI	24,76	+0,08
FIAT	22,28	+1,09
FINMECCANICA	20,4	+2,00
FONDIARIA-SAI	32,86	+4,35
GENERALI	32,93	+5,65
IFIL	8,04	+1,39
INTESA	5,285	-0,21
LOTTOMATICA	24,51	+1,20
LUXOTTICA	23,72	-0,79
MEDIASET	7,11	+0,85
MEDIBANCA	15,92	+3,86
PARMALAT	2,54	-0,16
PIRELLI	0,881	+2,36
SAIPEM	30,31	+1,17
SNAM	4,4125	+0,51
STMICROELEC	12,01	0,65
TELECOM ITA	2,145	+2,73
TENARIS	18,01	+0,80
TERNA	2,71	+3,24
UBI BANCA	18,41	+0,55
UNICREDITO	5,63	-0,39
Podružnica Trst
O
ljubljanska banka
Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana

NAROČNINA 2008
o
0
"O CL M O
1
ti)
LU .. <
oo o; O
8 g
(O
C >
o
C
=3
>o ca
00 o
"O 03
>o
JC Q.
ai en
oo O O CM o
4—'
cu
>o o
cu
>o cu
"O
cu
co 01
O C
>o	£ O
¡5	E
c	o
O	'Ñ
c	ca ca
>n	ca
E	c
m
O CO 00
o
o
lo f—I
O o
f—I
o
s	Si
s	S
Íh	S
O	"t
o	B
O	o
O	UJ
O	ro
00	c
8	>3
>o so
oo
>co	>o
i	s
»o	^
ca	.c
<a c
>c/> o a.
£= "O
C/5
ca £=
ta
íj	_0)
S>	-§
<	-O
ca	ca
o	o
£=	£=
ca	ca
m	m
O) 00 c\j c\i
CM ■šf o
LO
O O O o
CM CM
o
s
lo
o o
ca c

O >C/5
S I
lo
O o
O
o >
>n
a>
T3
cu
C/>
ca
£= ca
-O
ob ca ca
- >o £ £
n

O) i—i CM O O O r^
lo
o i—i o o o
CM
CM
o
I—I
oí
i-H
O O
o o o o o o
C\l Cg O LO
00
CO
>o O CM ra 00 a
LO n 00 0- O
<a ce c
-i-. =3
ü) >o
ra o "c
>n =3
"O O Q.
ca
£= ca
-Q ca
>o cu E
_cy
ca "g
b H5 ca o £= ca m
>o ca
I X/)
O
oo o
1—I
o o o o o
00 o c\i
CM
o 00 CM
en
00 C3 o r—
ca o "c
>n "O
o a.
ca
c ca .cI
ca
u) d
'c T3
O >
O C/3
-Q O "O
cu -Q O O ca
C
ca
c ca .a
X/3
ca
S S *
=3
ca c
>n =3
T3 ca m
ca c
>n =3
i_
"O
ca
M
ZA NAKAZILA:
ZA INFORMACIJE:
-i—' s«
c >
cu
C "O ca oo cu
¡2 o E
> o.
=3
ca c
Ob jutranji kavi, tudi Primorski dnevnik. Udobno, na vašem domu, vsako jutro, odmevi sveta in utrip okolice. Brez skrbi, novice vas ne bodo več prehitevale: naročite se na Primorski dnevnik.
Storite to čimprej, izkoristite PREDNAR0ČNINSK0 AKCIJO:
do konca leta 2007 bodo vsi novi
naročniki prejemali dnevnik na dom povsem brezplačno!
Znižana naročnina za leto 2008 znaša 195,00 evrov
in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2008. Vsak izvod časopisa Vas bo torej stal samo 0,65 evra!
Za vse naročnike, nove in stare, smo tudi letos pripravili prijetna presenečenja. Vse leto pa bodo lahko brezplačno objavljali male oglase in čestitke.
Ne zamudite priložnosti!
Brez skrbi.
Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.it
Spravno
i netflni«*
SLOVENSKO STAiSiiiSiUifTiS
Hi reporto
ra?
Primorski
dnevnik
6
Petek, 26. oktobra 2007
ALPE-JADRAN
/
trst - Na srečanju z veleposlanikom Vidoševičem
Illy se je spet zavzel za vstop Hrvaške v EU
»
Vprašanje ribolovnih con na Jadranu je treba rešiti na evropski ravni«
TRST - Predsednik Dežele Ric-cardo Illy se je na včerajšnjem srečanju s hrvaškim veleposlanikom v Rimu Tomislavom Vidoševičem spet zavzel za čimprejšnji vstop Hrvaške v Evropsko unijo. »Svojčas smo z velikim zadovoljstvom pozdravili vstop Slovenije v EU in sedaj pričakujemo, da bo to doživela tudi Hrvaška«, je poudaril Illy. Vidoševič, ki ga je spremljal generalni konzul Hrvaške pri nas Ivan Lackovič, se je zahvalil za Illyjevo podporo in povedal, da podobno kot predsednik FJK razmišljajo tudi v Rimu.
Glede nedavne sporne razglasitve t.i. ekološko-ribolovne cone na Jadranu je Illy pojasnil, da razume stališča Zagreba, problem pa morajo po njegovem skupaj reševati Italija, Slovenija in Hrvaška, rešitev pa mora biti evropska. Predsednik deželnega odbora in hrvaški diplomat sta go vo ri la tu di o re gi o nal nem so de lo -vanju ter o položaju italijanske manjši ne v Is tri.
evropska unija
Slovenija podpira projekt modre karte
LJUBLJANA - Slovenija pozdravlja projekt modre karte, posebnega dovoljenja za bivanje in delo visokokvalificiranih državljanov tretjih držav v Evropski uniji, ki gaje Evropska komisija predstavila v torek. Predloga, ki ju je Bruselj sprejel v okviru projekta, predstavljata začetek izpolnjevanja političnega načrta o zakonitih migracijah, ki ga je komisija sprejela leta 2005 z namenom harmonizacije in olajšanja pogojev sprejema ekonomskih migrantov v EU, so včeraj sporočili s slovenskega notranjega ministrstva.
Projekt modre karte, ki naj bi bila evropska različica ameriške zelene karte, želi spodbuditi priseljevanje visokouspo-sobljenih delavcev, kijih po navedbah Bruslja v EU prihaja precej manj kot pa v ZDA, Kanado ali Avstralijo.
Illy se rokuje z veleposlanikom Vidoševičem, za njima pa hrvaški generalni konzul Lackovič
ljubljana
Ob odprtju nove stavbe Onkološkega inštituta
Drnovšek: Učinkovito le onkološko zdravljenje raka
LJUBLJANA - Onkološko zdravljenje raka je edino učinkovito zdravljenje, nobene alternative ni, je v današnjem nagovoru na slovesnosti ob odprtju nove stavbe Onkološkega inštituta poudaril predsednik republike Janez Drnovšek. Vsak zdravilec, ki pravi, da lahko zaustavi tako bolezen, je šarlatan, je bilo prvo od treh današnjih Drnovškovih sporočil. Izrazil je veselje, da je nov Onkološki inštitut končno odprt in dejal, da si "tako bolniki kot zdravstveno osebje zaslužijo boljše pogoje za zdravljenje in delo". "Ko je rak diagnosticiran, se v večini primerov razvija hitro in takrat ni časa za to, da bi bolnika zdravili na tak način, da bi usposobili obrambne mehanizme njegovega telesa. Ta čas je minil in ko je bolnik tako daleč, pomagajo proti agresivnemu raku le tako agresivna sredstva, kot jih uporablja onkologija."
"Morda boste presenečeni nad to mojo izjavo, saj se je o meni veliko pisalo, češ da preferiram alternativno zdravljenje pred uradno medicino. To ni res. Moj primer je bil drugačen, šlo je za
bolj redko obliko počasi napredujočega neagresivnega raka, kije bil odporen na kemoterapijo in obsevanja. Zato je bilo na razpolago dovolj časa, da sem lahko sam našel poti za dvig obrambne sposobnosti organizma. Pri tem pa mi niso pomagali alternativci, kot velikokrat slišim ali berem. Še najbolj mi je pomagala narava, kije po mojem prepričanju še vedno najboljši zdravilec."
Kot je pojasnil, je o tem danes prvič spregovoril zato, da bi zdravstvenim delavcev povedal, da ceni njihovo delo in tudi zato, da ljudj e ne bi več zlorabljali njegovega primera. "Da ne bi različni zdravilci ponujali rešitve ljudem v tako hudi stiski. Ti alternativci večinoma samo izkoriščajo stisko ljudi za zaslužek," je poudaril Drnovšek.
Po leg te ga je pred sed nik re pub li -ke opozoril na pomembnost "vedrosti, optimizma in pozitivnega odnosa" tako pri zdravstvenih delavcih kot pri bolnikih na Onkološkem inštitutu. To je izjemno pomembno tudi za sam izid zdravljenja, saj lahko pripomore k us-
Janez Drnovšek
pešnosti zdravljenja, je poudaril Drnovšek. Zdravstvene delavce pa je opozoril, da je pozitiven odnos pomemben tudi zanje same, sicer se bo "slej kot prej kaj pritaknilo".
V tretjem od svojih sporočil, ki jih je danes povedal v svojem govoru, pa je Drnovšek ministrici za zdravje Zofiji Mazej Kukovič "položil na srce", naj za svojo prioriteto postavi uvedbo teleme-dicine oz. elektronskega zdravljenja in modernizacijo zdravstvene kartice, kar je označil za pomanjkljivost v slovenskem zdravstvu. (STA)
Drugega kroga volitev
V	•	V	I • t •
se ni mogoče razglasiti
LJUBLJANA - Državna volilna komisija (DVK) je na včerajšnji seji ugotovila, da drugega kroga predsedniških volitev še ni mogoče razpisati zaradi nepreštetih glasovnic volivcev iz tujine, ki teoretično še lahko spremenijo vrstni red na drugem in tretjem mestu. Na tuje so namreč poslali 44.865 glasovnic, razlika med Türkom in Gasparijem pa zanaša manj kot 4000 glasov. Na 34 voliščih na predstavništvih v tujini pa je po podatkih DVK skupaj volilo nekaj več kot 2600 volivcev. Njihovi glasovi že znanega izida volitev niso spremenili, so pa največ glasov na voliščih v tujini (1513) volivci namenili Pe-terletu, kandidatu s podporo treh vladnih strank SDS, NSi in SLS Peterletu. Türk, kandidat SD, Zares in vladnega DeSUS, je prejel 488 teh glasov, Gaspari, kandidat LDS, pa 389. 81 nedeljskih glasov v tujini je pobral Zmago Jelinčič, kandidat SNS. Če upoštevamo ta trend, je malo verjetnosti, da bi res prišlo do sprememb, ko bodo v ponedeljek popoldne prešteli še glasovnice iz tujine.
»Od kantine do torkle Dan kulture, vina in oljk«
KOPER - Mestna občina Koper bo v sodelovanju s Konzorcijem vin Istre, društvom Vinol in Društvom vinarjev in kletarjev Slovenske Istre, v soboto, 8. decembra 2007, organizirala dneve odprtih vrat kleti in oljarn v Mestni občini Koper - »Od kantine do torkle - Dan kulture, vina in oljk« s spremljajočim kulturnim programom.
Po zgledu uspešnih vinorodnih območij iz Italije in drugih krajev po Sloveniji se vse več vinarjev namreč odloča za organizacijo kulturnih in drugih promocijskih dogodkov na višji ponudbeni in organizacijski ravni s ciljem promocije svojega vinorodnega območja in svojih sort vina. Mestna občina Koper tako vabi vse vinarje in oljkarje, da oddajo prijavnico najkasneje še danes in tako kot ponudniki sodelujejo na dnevu odprtih vrat. Namen projekta je promocija vinskega turizma in vinskih sort ter oljk iz območja Mestne občine Koper med občani, obiskovalci in morebitnimi posredniki, kot so turistične agencije, ponudniki prenočitev v turističnih središčih, namen prireditve pa je tudi promocija vina in olja kot novoletnega darila. Posledično želi občina s sodelujočimi organizacijami pospešiti razvoj turistične ponudbe in vzpodbuditi povezovanje in sodelovanje večjih partnerjev, ter s tem večati prodajo pri samih ponudnikih.
videm - Politična kriza na Pokrajini
Desna sredina je tudi uradno zapustila predsednika Strassolda
VIDEM - Desna sredina je včeraj tudi uradno zapustila predsednika videmske Pokrajine Marzi-a Strassolda. Vodje skupin NZ, For-za Italia, UD C in Severne Lige v pokrajinskem svetu so namreč vložili nezaupnico predsedniku, nezaupnico je pred dnevi vložila tudi opozicija, tako da se je Strassoldo znašel popolnoma sam in v slepi ulici.
Predsednik, ki pripada Forza Italia, je odstopil potem ko je dnevnik Mes sag ge ro Ve ne to ob ja vil »sporazum«, ki ga je Strassoldo podpisal z nekdanjim videmskim županom Italom Tavoschijem. V dokumentu se predsednik obvezuje, da bo Tavoschiju priskrbel službo na Pokrajini v zameno za njegovo volilno podporo. Strassoldo je sprva skušal vso zadevo prikazati kot zaroto, pod pritiskom desne sredine je potem odstopil, nakar je svoj odstop pre kli cal. Od tod ne zaup ni ca des ne in leve sredine.
Marzio Strassoldo
tudi uradno ne uživa več podpore desne sredine
arhiv
Večinsko koalicijo vsekakor ne zanima več Strassoldo, ki je - kot kaže - po li tič no od pi san, pač pa ne go -tova politična usoda Pokrajine Videm. Če Strassoldo odstopi, bo namreč upra vo do spo mla dan skih pred čas nih vo li tev vo dil njen pod -pred sed nik, če pa pred sed nik do bi nezaupnico bo Pokrajino vodil izredni komisar, ki ga imenuje Dežela. To bi bil za des no sre di no hud politični udarec, ki bi lahko odprl pot tudi volilni zmagi leve sredine,
če prav je na Vi dem skem des na sre -dina večinska koalicija.
Strassoldo včeraj ni hotel komen ti ra ti ne uzaup ni ce des ne sre di -ne, ki ga je to rej po pri ča ko va njih pus ti la na ce di lu. V prejš njih dneh je grozil, da bo tudi sam potegnil na dan nekatere »kočljive« dokumente, potem pa je baje zase zahteval kandidaturo na prihodnjih deželnih volitvah, ki je po vseh teh dogajanjih sedaj zelo vprašljiva.
Pod velikim vprašajem je tudi de žel na ob čan ska li sta, ki jo je Strassoldo načrtoval skupaj s tržaškim županom Robertom Dipiazzo in s predsednikom pordenonske pokrajine Eliom De Anno. Ta lista naj bi postala sestavni del desne sredine, podprla pa bi njenega predsedniškega kandidata, ki ga vsekakor še ni. Videmski podjetnik Edi Snaide-ro se namreč obotavlja in s tem spravlja ob živce marsikoga v Domu svo bo ščin.
sežana - Danes v Kosovelovem domu
Prva »domača« predstavitev Pliskovice
SEŽANA - V Kosovelovem domu v Sežani se danes obeta zelo zanimiv dogodek, na katerega vabijo Občina Sežana v sodelovanju z Razvojnim društvom Plis-ka in Mladinskim hotelom Pliskovica. Prireditev, ki so jo naslovili Pliskovica se predstavi, pomeni že četrto predstavitev vasi Pliskovica, katere življenje je oživelo z odprtjem mladinskega hotela na Slamičevi domačiji leta 2001 in kasneje z ustanovitvijo Razvojnega društva Pliska. Po uspešnih predstavitvah Pliskovice v Ljubljani, Celovcu in na Dunaju bo sedaj na vrsti še predstavitev v lastni občini.
Predstavitev se bo pričela ob 19.30 uri z odprtjem fotografske razstave Pliskovica v sliki avtorja Bogdana Macarola iz Dutovelj, ki Pliskovico spremlja s fotoaparatom že vsa zadnja leta in je s svojimi fotografijami sodeloval na vseh treh predstavitvah Pliskovice. Po odprtju razstave bo Igor Maher predstavil primer Pliskovice kot odličen primer dobre prakse razvoja podeželja. Prisotne bosta pozdravili tudi predsednica Razvojnega društva Pliska Ivi-ca Žerjal in vodja Mladinskega hotela Plis-
Bogdan Macarol
o. knez
kovica Tanja Godnič. V kulturnem programu pa se bo s pesmimi predstavil domači pesnik Aldo Žerjal, pravljičarka Majda Peršolja, duo Vrabec, člani Kulturnega društva Kraški šopek, Martina Feri in Maki ter duo Metlarja. Po uradnem delu, ki jo bosta povezovala Mojca in Branko Šir-ca, se bodo z razstavo svojih izdelkov in pridelkov predstavili tudi vinarji, kamnosek, resbar, čebelarska družina in izdelo-valke ročnih del iz Pliskovice. Seveda bo ob dobri kraški kapljici poskrbljeno tudi za družabno srečanje.
Olga Knez
/
ITALIJA
Petek, 26. oktobra 2007
7
politika - Ministrski predsednik postavil ultimat vladnim zaveznikom
Prodi: Stranke večine naj povedo, ali še podpirajo vlado
Nastopil je potem, ko je bila večina štirikrat preglasovana v senatu - Berlusconi za takojšnje volitve
RIM - Včeraj je bil pravi črni četrtek za vlado in njeno večino. Med obravnavo davčnega odloka, kije povezan s finančnim zakonom za leto 2008, je bila namreč Unija v senatu kar štirikrat preglasovana, vsakokrat zaradi neenotnosti v njej. Stvar je šla že tako daleč, da je ministrski predsednik Romano Prodi strankam vladne koalicije postavil ultimat: če se ne bodo zedinile, bo prišlo do vladne krize.
Vladna večina je bila preglasovana ob popravkih, ki so bili predloženi k davčnemu odloku. Eden izmed popravkov je zadeval ukinitev družbe Stretto di Messina za gradnjo mostu čez Mesinsko ožino, drugi ukinitev Višje šole za javno upravo, tretji namestitev funkcionarjev na pravosodno ministrstvo, četrti pa ukrepe za pospeševanje računalniškega opismenjevanja. Ob glasovanju so se vsakokrat postavili na stran opozicije nekateri pripadniki oz. stranke vladne večine. Največkrat so bili to privrženci ministrov Antonia Di Pietra in elementa Mastelle ter bivšega ministrskega predsednika Lamberta Dinija, občasno pa tudi predstavniki socialistov in avtonomis-tov.
Kljub tem »spodrsljajem« je vlada sklenila, da za odobritev davčnega odloka ne bo zahtevala glasovanja o zaupnici. Kot uvodoma rečeno, pa je ministrski predsednik Prodi smatral za potrebno, da večino pozove k enotnosti, in to na ultimativen način. Na izredni tiskovni konferenci je prebral dobro minuto trajajoče sporočilo. »Napočil je trenutek, v katerem morajo vse politične sile večine jasno povedati, ali nameravajo še naprej podpirati vlado ali pa nameravajo dati prednost posameznim interesom pred interesi države,« je dejal. »Ne postavljam zahteve po glasovanju o zaupnici, toda od vseh sil vladne večine terjam, naj spoštujejo obveze, ki so jih sprejele pred volivci,« je zaključil.
Na Prodijev nastop so se takoj pozitivno odzvali voditelji Demokratske stranke Walter Veltroni, LD Piero Fassino, Marjetice Francesco Rutelli, Zelenih Alfonso Pecoraro Scanio, SKP Gennaro Migliore in drugi predstavniki večine. Tudi Mastella je podprl Prodija. Kaj Di Pietro? »Naš cilj je, da okrepimo vlado. A če bi prišlo do krize, potem smo za tehnično vlado, ki naj odobri nov volilni zakon,« je dejal voditelj Italije vrednot, kije medtem zaradi svojega solističnega zadržanja v senatu izgubil še eno privrženko, senatorko Franco Rame.
Opozicija ob vsem tem ni bila tiho. Berlusconi je potrdil, daje treba iti takoj na volitve s starim volilnim zakonom. »Čas za reforme je zapadel,« je pribil.
Romano Prodi
ansa
preiskava why not - Včeraj na sedežu glasila Udeur
Obisk sodne policije
Mastella prejel naboj - Nove kritike Di Pietra - De Magistris zahteva sojenje za Loiera
RIM - Novi temni oblaki se zgrinjajo nad pravosodnim ministrom Cle-mentejem Mastello. Včeraj so agenti sodne policije obiskali sedež glasila Mastel-love stranke Udeur Il Campanile in zahtevali seznam dobaviteljev časopisa. To na zahtevo tožilstva iz Catanzara v okviru t.i. preiskave Why not, kar je v sporočilu za javnost oznanil prav upravni svet glasila Udeur. Slednji ne kaže zaskrbljenosti, saj, pravi, so bili agenti zelo korektni, poleg tega pa ni šlo za preiskavo prostorov.
Sodno policijo je na sedež časopisa Il Campanile poslal vršilec dolžnosti glavnega tožilca iz Catanzara Dolcino Fa-vi, ki je prevzel preiskavo tožilca Luigi-ja De Magistrisa, ki bo v ponedeljek nastopil pred Višjim sodnim svetom. Slednji je medtem imenoval sedanjega tožilca v Pizi Enza Iannellija za novega glavnega tožilca v Catanzaru. Iannelli se lahko ponaša z dolgoletnim stažem v sodstvu, saj je bil tožilec na številnih znanih procesih, kot so bili npr. tisti za pokol v
Bologni, za strmoglavljenje letala pri Us-tici, za atentat na papeža Janeza Pavla II., za umor Alda Mora in za tajno ložo P2.
Zaradi primera De Magistris pa je minister Mastella prejel tudi ovojnico z nabojem in opozorilom, da če se tožilec ne vrne na svoje mesto, bo Mastella pre-ješ še 30 nabojev. Mastello je včeraj ponovno kritiziral njegov vladni kolega, minister za infrastrukture Antonio Di Pietro. Po mnenju slednjega je prizadevati si za premestitev sodnika in slednjemu preprečevati opravljanje njegove preiskave na račun predstavnikov javne uprave povzroča padec verodostojnosti institucij in meče sum na preiskovano osebo, kar je v politiki zelo hudo.
Medtem je tožilec Luigi De Magistris zahteval sojenje za predsednika Dežele Kalabrije Agazia Loiera, ki pripada novonastali Demokratski stranki, v okviru preiskave o domnevnih kaznivih dejanjih v zvezi z dodeljevanjem zakupov za dobavo električnih naprav na področju zdravstva.
j	■
	
Mastella je vedno bolj na udaru ansa
Italijanski uslužbenci z največ slabe volje v Evropi
MILAN - Italijanski uslužbenci so v primerjavi s kolegi iz drugih evropskih držav bolj podvrženi stresu in slabi volji, najbolj umirjeni pa so uslužbenci v severnoevropskih državah, je pokazala raziskava, v kateri je sodelovalo 1857 zaposlenih na Nizozemskem, Norveškem, v Španiji, Švedski, Švici, Veliki Britaniji, na Poljskem, Češkem, Madžarskem, v Turčiji in Romuniji. Kot še kažejo izsledki raziskave, je 94 odstotkov vprašanih Italijanov povedalo, da so že bili priče besu in slabi volji svojih kolegov, v severnih državah pa je bilo takšnih 68 odstotkov. Med vzroki za jezo in stres so na prvem mestu neučinkoviti službeni sestanki, nad katerimi se pritožujejo predvsem Belgijci (65 odstotkov) in Švedi (64 odstotkov). Neotesanost in nevljudnost motita 48 odstotkov vprašanih, predvsem Španci (64 odstotkov) in Belgijci (65 odstotkov) so občutljivi na ti dve značajski lastnosti. Okoli 40 odstotkov španskih uslužbencev se pritožuje nad pomanjkanjem naravne svetlobe v delovnih prostorih, v Nemčiji pa je 57 odstotkov nezadovoljnih, ker nimajo klimatskih naprav.
Zaradi zastrupitve medvedov preiskava proti nekemu rejcu
LAQUILA - Zaradi zastrupitve treh medvedov v Nacionalnem parku v Abrucih 30. septembra letos so sodne oblasti uvedle preiskavo proti enemu od rejcev s tega področja. Na podlagi zahteve tožilstva v Avezzanu so namreč v spisek preiskovanih oseb vpisali nekega moškega. Pred tem so preiskali njegovo stanovanje, podjetje in hlev. Bremenijo ga uboja divjih živali, kršenja zakona o zaščitenih področjih in predpisov za zaščito divjih živali. Sodna policija, karabinjerji in gozdarji zdaj so iskali strup ali pesticide, vendar pa dosedanje preiskave niso obrodile sadov. Preiskavo so razširili tudi na del naravnega parkla, ki meji na Lacij in Molize.
Učitelj »na bolniški« na Bahamih
MILAN - Zaradi »nenadne slabosti« je neki učitelj iz kraja Montefiascone, ko mu je potekel dopust, na šolo poslal zdravniško potrdilo nekega zdravnika z Bahamov, da se mora tam »zdraviti« še pet dni in se bo torej kasneje vrnil na delo. Do dogodka je prišlo leta 2005, v kasnejšem sporu med šolo in učiteljem, pa je sodišče razsodilo, da učitelj ni ogoljufal šole, česar so ga bremenili. Zdaj je v zadevo poseglo računsko sodišče, na oprostilno sodbo pa se je pritožil tudi tožilec. Učitelju so sodili zaradi goljufije.
primer calipari - Odločitev rimskega porotnega sodišča
Proces se ne bo nadaljeval
Ameriški vojak Lozano naj ne bi bil podvržen italijanski jurisdikciji - Za Giuliano Sgrena je to zmaga ameriške nadutosti
RIM - Proces proti bivšemu ameriškemu vojaku Mari-u Lozanu, ki je 4. marca 2005 v Bagdadu streljal na avtomobil, v katerem so na letališče peljali komaj osvobojeno novinarko dnevnika Il Manifesto Giuliano Sgrena, pri čemer je bil ubit agent tajne službe Sismi Nicola Calipari, se ne bo nadaljeval, saj vojak ni bil podvržen italijanski jurisdikciji. Tako je včeraj odločilo tretje rimsko porotno sodišče, kije s tem pritrdilo mnenju Lozanovega odvetnika Alberta Biffanija (vojak ni nikoli prišel v Italijo). Slednji je namreč opozoril, daje svoj-čas tudi Italija pristopila k resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov, po kateri je osebje koalicije, ki deluje v Iraku, podvrženo jurisdikciji države, kije dotično osebje tja poslala.
Giuliana Sgrena, ki je bila med streljanjem v Bagdadu tudi ranjena, je odločitev porotnega sodišča označila za neverjetno in nedoumljivo, zanjo je to zmaga nadutosti Američanov, ki niso hoteli tega procesa. Tudi Italija za Sgrenovo noče razumeti, kaj se je zgodilo, saj bi lahko le Lozano povedal resnico. Poleg tega se ne želi izkazati pravice ubitemu Calip-ariju, Italija pa je izgubila svojo suverenost, je prepričana novinarka Manifesta.
Odločitev sodišča je presenetila tudi zastopnika Calip-arijeve vdove Rose odvetnika Franca Coppija, medtem ko je Lozanov odvetnik Biffani izrazil zadovoljstvo in pohvalil odličnost italijanskega sodnega sistema, ki je po njegovih besedah znal popraviti napako v postopku.
Giuliana Sgrena po branju razsodbe
ansa
rim - Predsinočnjim v 81. letu starosti
Umrl je zgodovinar Pietro Scoppola
RIM - V Italiji je globoko odjeknila vest, da je predsinočnjim v Rimu v 81. letu starosti umrl znani zgodovinar in družbeni delavec Pietro Scoppola. Novico so sporočili včeraj v senatni zbornici, katere član je Scoppola bil v 80. letih, v mladih letih pa je bil v senatu tudi zaposlen.
Pietro Scoppola, drugače docent sodobne zgodovine na rimski univerzi Sapi-enza, se je posvečal zlasti preučevanju zgodovine Cerkve, odnosov med Cerkvijo in državo in političnega udejstvovanja katoličanov, poleg tega je preučeval tudi vprašanje demokracije in nacionalne identitete v Italiji. O tem je napisal vrsto knjig in razprav, bil pa je tudi član italijanske komisij e Unesca. V 70. letih j e bil tudi urednik založniške hiše Il Mulino, do zadnjega pa je sodeloval z dnevnikom La Repubblica.
Drugače je bil Scoppola tudi družbeno in politično angažiran. Čeprav je bil katoličan, njegove izbire niso bile vedno v skladu s smernicami katoliške Cerkve, saj se j e npr. že leta 1974 zavzemal za zmago »ne-ja« na referendumu o razporoki. Od leta 1983 do 1987 je bil neodvisni senator,
Pietro Scoppola
izvoljen na listah KD, v t.i. drugi republiki pa se je približal Marjetici. Bil je tako član komisije dvanajstih »modrecev«, ki so oblikovali Manifest Demokratske stranke. Zato sta se ga včeraj tajnik Levih demokratov Piero Fassino ter rimski župan in bodoči voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni spomnila kot enega od očetov nove stranke, predsednik republike Giorgio Napolitano pa ga je označil za »razsvetljenega interpreta katoliške misli in gibanja«. Scoppole seje včeraj spomnil tudi predsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Alessandro Tesini.
8	Petek, 26. oktobra 2007
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
Prva knjiga, ki sintetizira zgodovinske, družbene, gospodarske in druge aspekte hrvaške prisotnosti v Trstu, je terjala veliko truda: 26 hrvaških, slovenskih in italijanskih avtorjev je z urejevalci sooblikovalo 544 strani dolgo in s številnimi slikami ter ilustracijami opremljeno publikacijo kar osem let. Zamisel za »titansko« delo »I croati a Trieste, Hrvati u Trstu« se je porodila predsedniku Hrvatske Zajednice u Trstu (Hrvaške skupnosti v Trstu) Damir-ju Murkovicu na koncu prejšnjega desetletja. Proj ekt je stekel leta 1999, istega leta so tudi ustanovili Hrvatsko Zajednico. Nedvomno je to zelo pomembna pridobitev za tukajšnje Hrvate, pa tudi za mesto Trst. Novost med drugim še enkrat opozarja na dejstvo, daje hrvaška skupnost po nekaj desetletjih zatišja spet pridobila svojo vlogo in neko definirano organiziranost.
Bogato knjigo v italijanskem jeziku je sestavilo 26 profesorjev in raziskovalcev. Svoj doprinos so dali tudi zamejski Slovenci: ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor je obravnaval odnose med Slovenci in Hrvati v Trstu, profesorica na Univerzi v Vidmu Fedora Ferluga seje ukvarjala z dvojezičnim tednikom Anteja Tresica »Jadran«, raziskovalka Erika Valentinčič pa je opisala delovanje časnika »Il Pensiero Slavo« Anteja Jakica. Knjigo sestavlja šest poglavij, ki se dotikajo različnih aspektov hrvaške prisotnosti v Trstu: zgodovine, slavnih in manj slavnih osebnosti, tiska, književnosti, glasbe in izobraževanja ter današnjega splošnega položaja. Zadnje poglavje se podrobno posveča bibliografiji, s katero je bila sestavljena knjiga.
Monografijo so slovesno predstavili včeraj zvečer v nabito polni dvorani palače Ferdinandeo. Damir Murkovic je pojasnil, daje glavnino urejevalnega dela opravil njegov sodelavec Marco Šare, ki je projektu pozorno sledil vse od začetka. Ves čas je bil zraven tudi zgodovinar Petar Strčic, ravnatelj instituta za zgodovinsko raziskovanje pri Hrvaški akademiji znanosti in umetnosti (HAZU). Strčic je včeraj delil s tržaškim zgodovinarjem Jožetom Pirjevcem tudi vlogo osrednjega govornika. Pirjevec je v nekaj besedah preletel zgodovino hrvaške skupnosti v Trstu. Večji del Hrvatov se je pridružil staroselcem za časa Karla VI., ko je Trst dobil svobodno luko, privilegije in povezave z zaledjem. V prvi polovici 19. stoletja se je razvil hrvaški in slovenski narodnostni čut,
včeraj
Smrt v Ul. Tesa
Včeraj popoldne je v Ul. Tesa prišlo do še ene tragične smrti, vzroke katere bo treba še pojasniti. V stanovanju na hišni številki 50 je namreč umrl 59-letni moški, njegova priletna mati pa se je zastrupila. Alarm je ob 17. uri sprožil sosed, ki mu je sum vzbudilo neodzivanje stanovalcev. Ko so gasilci, policisti in reševalci službe 118, vstopili v stanovanje, so našli moškega že mrtvega, mati pa je bila v nezavesti. Takoj so ji prišli na pomoč z respiratorjem, zatem pa so jo prepeljali v katinarsko bolnišnico. Sprva je kazalo, daje za smrt kriva najbrž zasičenost stanovanja s hlapi ogljikovega oksida, preiskovalci pa ne izključujejo niti, da je moški umrl zaradi zaužitja prekomerne doze zdravil. Vsekakor zdaj poteka preiskava, da se ugotovi, kaj je dejansko povzročilo smrt oz. kako so se lahko pojavili hlapi ogljikovega oksida.
Na predstavitvi knjige sta spregovorila tudi zgodovinarja Petar Strčic in Jože Pirjevec
kroma
ki j e jasno prišel na dan leta 1848. Pestro medsebojno sodelovanje se je nadaljevalo vse do prve svetovne vojne, sledila so leta fašistične represije in zopetna vojna. Po letu 1954 so se tržaški Hrvatje in Slovenci nekoliko razšli, sedaj pa obstajajo možnosti za novo koristno sodelovanje. Petar Strčic je podčrtal pomen velikega dela o Hrvatih, »saj tržaški Slovenci in Srbi podobne knjige že imajo«. Svojo nalogo je pred leti sprejel rade volje, ker tukajšnjo stvarnost dobro po-
zna. Omenil je največje ime med tržaškimi Hrvati, škofa Juraja Dobrilo, ki je bil med letoma 1875 in 1882 »škof Tržačanov vseh skupnosti«.
Prisotni so bili predstavniki italijanskih in hrvaških oblasti ter akademskega sveta, seveda pa tudi člani tržaške in ostalih hrvaških skupnosti v Italiji - iz Moliseja, Milana, Padove, Vidma itd. Tržaški župan Roberto Dipiazza je pozdravil »prijatelje Hrvate, s katerimi imamo velike skupne načrte«, hrvaš-
kemu veleposlaniku v Rimu Tomislavu Vi-doševicu pa je izročil simbolično darilo. Veleposlanik je podčrtal pomembnost knjige, v kateri so zbrani zgodovinski podatki, ki pričajo o vlogi Hrvatov v Trstu. Delo bo po njegovem pripomoglo tudi k »dodatnemu zbližanju med Italijo in Hrvaško«. Posegli so še zastopniki hrvaškega Ministrstva za zunanje zadeve in Sabora, Nacionalne univerzitetne knjižnice v Zagrebu ter Združenja hrvaških skupnosti v Italiji. (af)
monografija - Predstavitev knjige I croati a Trieste (Hrvati u Trstu) v palači Ferdinandeo
Zgodovinska vloga hrvaške skupnosti v Trstu
Hrvatska zajednica je objavila obširno delo o tržaški skupnosti, ki ga je sooblikovalo 26 avtorjev
Portret Maria Magajne danes na slovenskem TV programu RAI
Ob 20.50, po TV dnevniku, bodo danes zvečer po Slovenskem televizijskem programu RAI predvajali dokumentarec z naslovom Mario Magajna, fotograf svojega časa. Trideset minutni avtorski portret legendarnega fotorepor-terja je nastal pred desetimi leti. Scenarij in režija sta delo Marka Sosiča, direktor fotografije je bil Sergio Ferrari, montažer Aleksander Sancin.
Počile vodovodne cevi
Šentjakobska Ul. Bazzoni bo dva ali tri dni zaprta za promet na območju med ulicama Navali in Cappello. Včeraj so namreč počile vodovodne cevi, ki se nahajajo pod ulico, zaradi česar se je nekoliko premaknilo cestišče. Zaradi vzdrževalnih del je medtem zaprta tudi Ul. Pindemonte.
Devin-Nabrežina: prispevki za nakup učbenikov
Občina Devin Nabrežina sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2007/2008 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina-Nabrežina 102 (tel.: 040-2017371).
Spletna stran KZ Vabilo k sodelovanju
Kmečka zveza obvešča, da je v pripravi njena spletna stran. Na ta način se želi organizacija opremiti s sodobnim načinom promocije svojega delovanja ter istočasno nuditi kmetijam prodorno obliko prikazovanja njihove prisotnosti in ponudbe.
Zveza namerava dati pobudi čim večjo odmevnost, zato vabi kmetije, ki v raznih oblikah nudijo svoje pridelke in izdelke ( kmečki tu-rizmi, osmice, ipd.) in ki bi rade bile prisotne na tej spletni strani, da se čim prej javijo v uradih organizacije.
furlanska cesta - Včeraj popoldne kak kilometer pred Kontovelom
Alfa romeo v skalo
Vanj je nato trčil opel astra - Voznik alfa romea lažje ranjen - Furlanska cesta skoraj uro zaprta za promet
Furlanska cesta je bila včeraj popoldne skoraj uro zaprta za promet zaradi nesreče, pri kateri sta bila soudeležena dva avtomobila. Oba sta vozila v smeri proti Kon-tovelu. Približno kilometer pred vasjo je alfa romeo 166 na ravnem odseku pred blagim ovinkom nenadoma zavil v desno, treščil v obcestno skalo, se obrnil počez in se ustavil sredi cestišča. V njen zadnji bočni del j e trčil opel astra.
Ob trčenju v skalo se je v alfa romeu napihnil rešilni balon, kar je vozniku omililo posledice nesreče. Moški se je ranil in so ga z rešilcem odpeljali na oddelek za prvo pomoč katinarske bolnišnice.
Domačin s Kontovela, voznik opla astre, je karabinjerjem pojasnil potek nesreče. Po njegovih besedah naj bi alfa romeo vozil morda preveč na sredini cestišča. Zato naj bi mu je avtomobil, ki mu je pred blagim ovinkom privozil naproti, zahupal. Po hupanju je alfa romeo v hipu zavozil desno in treščil v skalo ter se odbil na sredo Prizorišče nesreče cestišča. Voznik astre je zavrl in zavozil na na pur|anski cesti skrajno levo stran ceste, da bi se izognil trčenju v alfa romeo, a mu to ni uspelo.	kroma
/
TRST
Petek, 26. oktobra 2007
9 1
tržaški občinski svet - Z glasovi večine in vzdržanjem opozicije
Odobren načrt
o parkiriščih (skoraj 5.000 mest)
Velikanska večina parkirnih prostorov pod zemljo - Kaj pa prometni načrt?
Tržaški občinski svet je z glasovi desnosredinske večine odobril odlok o no vih par ki ri ščih v mes tu. Na -črt predvideva gradnjo 17 novih parkirišč za nekaj manj kot 5 tisoč par-kir nih mest. Ve li ka ve či na par ki rišč je pod zem ska, je par ki ri šče na Tr gu Pu gli e pri Pon ča ni je na pro stem.
Prvotni načrt je predvideval 18 par ki rišč, a mes tna skup šči na je z odobritvijo amandmaja, ki ga je predložil svetnik Občanov Roberto Decar-li, črta la par ki ri šče pod Tr gom Ca nal na začetku Ul. S. Michele. Načrt je predvideval gradnjo štirinadstropnega parkirišča za samih 91 parkirnih prostorov: premalo za tolikšno investicijo, je opozoril Decarli. Občinski svet mu je pritrdil.
To je bil eden od raz lo gov, za ra -di katerega levosredinska opozicija ni glasovala proti odloku o parkiriščih, temveč se je vzdržala.
Dru gi raz log je še bolj po mem -
ben.
V odloku je zapisano, da bodo par ki ri šča gra di li za seb ni ki, v so de lo -vanju z mestno upravo. Gre za tako imenovani project financing. Po pr-vot nem be se di lu bi lah ko za seb ni ki zgradili najprej tista parkirišča, za kate ra bi smat ra li, da bo do naj bolj do -nos na. Na ta na čin bi za sle do va li le last ni go spo dar ski in te res, ne pa in te -res mest ne skup nos ti.
Da bi se izognili temu, je leva sredina »vsilila« večini resolucijo, s katero se je desna sredina obvezala, da bo pripravila drug odlok s smernicami mestne uprave posameznim podjetjem za gradnjo parkirišč. Ta odlok bo mo ral po tr di ti ob čin ski svet; ta ko bo mestna skupščina neposredno soudeležena pri nadzoru nad izvajanjem na čr ta o par kiri ščih.
Nova parkirišča bodo zgrajena pod Gričem sv. Justa (700 mest), pod Nabrežjem (450 mest), pod Ul. More-ri (300 mest), na Trgu Sonnino in Trgu Pestalozzi (po sto mest).
Odlok o parkiriščih je sprožil v mestni skupščini živahno razpravo, pred tem pa tudi dolgo sejo načelnikov svetniških skupin. Vodja Levih demokratov Fabio Omero je bil zelo kritičen do mestne uprave, ker je načrt izvzet iz splošnega prometnega konteksta. Morali bi ga povezati s prometnim načrtom in načrtom javnih pre-vo zov, ki pa ju ni na vi di ku. Ob čin ska uprava kar se prometnega načrta tiče nima jasnih pojmov, če se vsak dan
Gradnja podzemskega parkirišča pri Sv. Jakobu
kroma
pojavljajo nove zamisli, kot je tista o pre do ru pod Kor zom Ita li a, ki se je porodila odborniku Mauriziu Bucci-ju. Predstavljeni načrt pa ima le eno skupno značilnost: spraviti vozila pod zemljo.
Tu di svet nik Slo ven ske skup -nosti Igor Švab je ocenil, da bi morala ob či na pred sta vi ti tu di pro met ni načrt, ki pa »počiva v kakem predalu...«. Švab je že pred leti, ko je bil rajon ski svet nik za mest no sre diš če na -sprotoval gradnji podzemskega parki-ri šča pod Tr gom Pon te ro šo, ker naj bi obstajala nevarnost pronicanja vode v strukturo. Občinski odbor je ta načrt črtal, pred la gal pa je par ki ri šče pod bliž njim Tr gom sv. An to na no ve ga. Švab je opozoril, da bi bilo tudi to parkirišče izpostavljeno nevarnosti pronicanja vode, prav tako pa tudi pred-vi de ni par ki ri šči pod tr gom pred Po -morsko postajo in pod nabrežjem.
županstvo
20-letno delovanje združenja Accri
Tržaški župan Roberto Dipi-azza je včeraj na županstvu sprejel predstavnike združenja krščanskih prostovoljcev, ki delujejo na področju mednarodne kooperacije Accri, ob 20. obletnici njihovega delovanja. Poleg predsednice Nives Coppa Degrassi in podpredsednika Claudia Filippija so se srečanja udeležili tudi številni mednarodni predstavniki prostovoljnih gibanj in društev v državah v razvoju, se pravi iz Ekvadorja, Bolivije, Čileja in Kenije.
Gostje so orisali nekaj konkretnih posegov v sklopu solidarnosti, sodelovanja in kooperacije. Med temi so prav gotovo omembe vredni predvsem projekt koriščenja vode za domačo rabo in namakalne namene, z izboljšanjem higienskih pogojev v kraju Santa Cruz v Boliviji, načrt za uporabo naravnih virov (vode, zemlje in tal), za razvoj trajnostnega kmetijstva in vzporedno za kampanjo proti prekomernemu uživanju alkohola v regiji Maule v Čileju, pa še projekta za izobraževanje kmetovalcev in podporo njihovih različnih dejavnosti v Kamu-rugu v Keniji in za izobraževanje mladih delavcev v pokrajini Los Rios v Ekvadorju.
Degrassijeva je izpostavila izredno zanimanje s strani mladih, ki so se polnoštevilno (več kot 60) vključili v dvoletne prostovoljne projekte mednarodne kooperacije.
šola - Danes v Občini Dolina
Otroci brez meja
Srečanje obmejnih šol v okviru projekta dolinskega ravnateljstva Ekonavade
Otroci brez meja: tako je naslov srečanju učencev iz slovenskih in italijanskih šol z obeh strani meje, ki bo potekalo danes na območju Občine Dolina. Učenci vseh osnovnih šol dolinskega didaktičnega ravnateljstva, dalje treh osnovnih šol iz Slovenije (OŠ Cirila Kosmača iz Pirana, OŠ Dragomirja Benčiča-Brkina iz Hrpelj in OŠ Oskarja Kovačiča s Škofij), Nižje srednje šole Simona Gregorčiča iz Doline, italijanskih osnovnih šol Anna Frank od Domja in Umberto Pacifico iz Boljunca, italijanske nižje srednje šole Fulvio To-mizza od Domja in italijanske večstopenjske šole Lucio iz Milj bodo s prehodom meje pri Socerbu in skupnim srečanjem obeležili bližnjo odpravo meje med Slovenijo in Italijo na dolinskem območju.
Šlo bo za zadnjo letošnjo pobudo v okviru čezmejnega interreg projekta Ekonavade, ki ga izvaja Didaktično ravnateljstvo Dolina v sodelo-
vanju z Občino Dolina. Projekt, ki se je začel lani, je v bistvu nadaljevanje istoimenske pobude, ki jo je dolinsko ravnateljstvo izvajalo v prejšnjih letih, osnovni cilj pa je oblikovanje razvejanega programa okoljske vzgoje, ki sega tudi na področja zdrave prehrane in pozitivnih odnosov. V letošnjem letu je že stekla vrsta srečanj, kjer so učenci šol z italijanske in slovenske strani meje npr. spoznavali zgodovino tukajšnjega mlekarstva s spoznavanjem mlečnih izdelkov, mlekaric, obiskom sirarjev in hlevov. Dalje so se sprehodili po Res-slovi poti, spoznavali čebele itd. Med ostalimi cilji projekta so seveda tudi srečevanje in spoznavanje med otroki ter izmenjava mnenj in izkušenj med učitelji.
Kot že re če no, bo to še zad nje srečanje v letošnjem letu, s tem pa se projekt Ekonavade še ne bo zaključil, saj se bo z novimi pobudami nadaljeval v prihodnjem letu.
globojner - Požar v okrepčevalnici ob državni cesti 202
Kriv naj bi bil kratek stik
V sredo zvečer so uspešno posegli openski in tržaški gasilci - Vnelo se je baje pri hladilniku
Ostanki pogorelih šotorov ob okrepčevalnici
kroma
Okrepčevalnico pod Globoj-nerjem, tik ob državni cesti 202, je v sredo zvečer razdejal ogenj. Nekaj pred 23. uro so nekateri avtomobi-lis ti opa zi li, da se iz ki os kov v Par -ku Globojner, na območju Dražce, širijo dim in plameni. Obvestili so sile javnega reda in kmalu zatem so bi li na mes tu open ski in tr žaš ki ga -silci s tremi tovornjaki in terenskim vo zi lom. Po pri bliž no enour nem po se gu je bil po žar po ga šen.
Zgoreli so trije od štirih šotorov, pod katerimi se nahajajo mize in sto li za obis ko val ce. Ogenj je za -jel tudi leseno streho okrepčevalni-
ce, med tem ko so os ta li de li zgrad -be iz ko vi ne in jih za to ogenj ni mo -gel poškodovati. Gasilci so včeraj nadzorovali pogorišče, uradne verzije o vzroku požara pa zaenkrat niso po da li.
Okrepčevalnica je, tako kot celotno območje Parka Globojner, last padriške Gozdne zadruge, ki jo oddaja v najem upraviteljem. Predsednik zadruge Karlo Grgič si je včeraj dopoldne ogledal pogorišče. Pove dal nam je, da je po žar po vsej ver -jetnosti sprožil kratek stik pri hladilniku, saj se je ogenj razširil ravno od tam. Znakov, ki bi pričali o
podtaknjenem požaru, gasilci baje niso našli. Grgič je dejal, da bo škodo poravnala zavarovalnica.
Gozdno zadrugo je leta 1888 ustanovilo 48 padriških družin, ki so leta 1913 pravnomočno potrdile svojo lastninsko pravico na območju, ki ga da nes po zna mo kot Park Globojner. Okrepčevalnica z mizami na prostem, ki se nahaja v neposredni bližini državne ceste 202, je zelo obiskana predvsem poleti, skozi celo leto pa se tam ustavljajo vozniki, njihovi sopotniki in izletniki, ki se podajajo na sprehod po tamkajšnjih peš po teh.
10
Petek, 26. oktobra 2007
ŠPORT
/
tržaška pokrajina - Srečanje delničarjev
Fernetiči: o bodočnosti terminala še nič odločeno
Pristaniška oblast bi hotela postati večinski lastnik, tržaška občina temu nasprotuje
Kakšna usoda čaka tovorni terminal na Fernetičih? To vprašanje so si na sedežu tržaške pokrajine zastavili delničarji podjetja Terminal intermodale Fernetti, odgovora nanj pa - zaenkrat -še niso dobili.
Srečanje je sklicala Tržaška pokrajina, večinski delničar podjetja, ki upravlja tovorni terminal ob meji. Že poleti je Pristaniška oblast izrazila željo po povečanju svoje prisotnosti v podjetju z jasnim namenom, da postane večinski delničar. Na ta način bi potem lahko upravljala terminal, ki bi postal nekakšno logistično središče tržaškega pristanišča. Napovedala je, da je pripravljena kupiti deleže ostalih partnerjev: tako bi njen delež poskočil od sedanjih šestih na zaželenih 40 odstotkov.
Prvotno so bili vsi partnerji pripravljeni prodati Pristaniški oblasti del svojih deležev, med poletjem pa se je tržaška občina ogradila od zahteve in namignila, da bi lahko sama odkupila dele že dru gih.
V taki nerazčiščeni poziciji je predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat želela od delničarjev izvedeti, kaj nameravajo storiti s terminalom. V svojem posegu je poudarila, da je Luka Koper začela na tovornem terminalu v Sežani urejati svoj logistični center. Zato bi bilo res nesmiselno, da bi tovrstna dejavnost na slovenski strani meje zaživela in se razširila, na italijanski strani pa bi počasi odmrla. »Fernetiči bi lahko predstavljali neverjetno priložnost za gospodarski razvoj tega območja v novih mednarodnih razmerah, po dokončnem padcu schen-genske meje. Zaradi tega jim morajo omogočiti kakovostni skok, tudi na račun zmanjšanja naše prisotnosti v lastništvu terminala. Ta prehod pa mora biti soglasen, z njim se morajo strinjati vsi partnerji: vsakdo lahko prispeva svoje v prid gospodarski rasti tega ozemlja,« je pozvala predsednica tržaške pokrajine.
Po leg pred sed ni ce tr žaš ke po kra -jine Basse Poropat so se seje udeležili tudi podpredsednik pokrajine in odbornik za gospodarski razvoj Walter Godi-na, pokrajinska odbornica za prevoze Ondina Barduzzi, tržaški župan Roberto Dipiazza, repentabrski župan Alek-sij Križman, predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli z generalnim tajnikom Martinom Conticellijem in predstavnikom pristanišča v upravnem svetu podjetja Terminal intermodale Fernetti Diego Umer, predstavnik Trgovinske zbornice Claudio Vinci, predstavnik Autovie venete Giorgio D Amico in generalni tajnik združenja tržaških špediterjev Ampelio Zanzottera.
Boniciolli je ponovil namero Pristaniške oblasti. Tovorni terminal na Fernetičih je s svojo lego v bližini hitre ceste in železniške proge idealna struktura za pristaniške logistične dejavnosti. Tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je na prejšnjem srečanju izrazil pripravljenost občine za prodajo dela svojih delnic, je bil včeraj zelo rezerviran. V njegovi večini mnogi zavračajo možnost prodaje deležev Pristaniški upravi zaradi številnih kratkih stikov, ki so v zadnjih mesecih zaznamovali odnose med obema institucijama. Negativno so se o tem izrekli tako predstavniki Forze Italia kot Nacionalnega zavezništva.
Po drugi strani je repentabrski župan Aleksij Križman poudaril, da se nahaja terminal na ozemlju njegove občine, in da mora imeti občina pri njegovem bodočem ustroju besedo. Ponovno pa je opozoril na prometne težave na Fernetičih, ki naj bi se po padcu schen-genske meje in po sprostitvi prometa še povečale. Sam je večkrat opozoril na nevarnosti na cesti, a nihče mu še ni prisluhnil.
Ob koncu srečanja je bilo domenjeno, da bo predsednica pokrajine preverila z vsemi člani možnost spremembe deležev v podjetju, da bi prispeli do skupnega cilja.
Srečanje na tržaški pokrajini o lastništvu tovornega terminala na Fernetičih
kroma
trst - Včeraj na sedežu društva Panta rhei
Himne z vsega sveta v zajetni študiji Paola Petronia
Včeraj se je na sedežu tržaškega kulturnega društva Panta rhei v ulici Del monte odvijala predstavitev monografije dr. Paola Petronia o državnih himnah vsega sveta »Gli inni na-zionali del mondo«, ki jo je pravkar izdala tržaška založba Italo Svevo. Dr. Paolo Petronio je znan med italijanskimi in slovenskimi bralci po svoji izčrpni monografiji o bohinjski progi ( v italijanskem izvirniku »Transalpina, la linea di Wochein«, Italo Svevo, Trst 1997 in v slovenskem prevodu »Transalpina, bohinjska proga«, Slovenske železnice, Ljubljana 2000) ter po glasbenih monografijah o Viktorju Parmi (»Viktor Parma, oče slovenske opere«, Mladika, Trst 2002) in o Antoniu Smaregli (»Le opere di Antonio Sma-reglia«, Italo Svevo, Trst 2005), v katerih je odkril skladatelja tržaškega porekla, utemeljitelja slovenske glasbene narodne šole, oziroma istrskega skladatelja Antonia Smareglio, ki je ob koncu 19. stoletja osnoval neke vrste
istrsko-tržaško glasbeno šolo.
Skoraj trideset let pa je preučeval tudi narodne himne z vsega sveta in zdaj strnil svoja dognanja v zajetni knjigi, ki obsega kar 500 strani in je po svoji vsebini interdisciplinarnega in enciklopedičnega značaja. Petronio analizira himne 190 držav in njihovih 45 kolonij, skupno 235 himen, kijih razvršča po posameznih celinah. Pri tem se zaustavlja bodisi pri skladateljih kot pri avtorjih besedil in jemlje v poštev stare in nove himne, ki so nastale po padcu berlinskega zidu ob rojevanju novih državnih tvorb.
V uvodnem poglavju spregovori o tonalitetah, ki so značilne za tovrstne kompozicije (prevladujejo du-rove nad molovimi), skladbe same pa razvršča med tri različne vzorce: med tiste, ki izvirajo iz starih verskih himen in so po svojem značaju mogočne in veličastne; med koračnice, ki se odlikujejo po živahnem ritmu; med »molitve«, k spominjajo po svoji svečanos-
Na posnetku avtor zanimive študije Paolo Petronio na včerajšnji predstavitvi
kroma
ti in počasnem ritmu na prave cerkvene himne. Zanimive so tudi avtorjeve ugotovitve glede značaja evropskih himen, kijih deli med anglosaške (slovesne), romanske (živahne) in slovanske (melanholične).
Avtor se zaustavi tudi ob opisu zastav in zgodovini posameznih držav, kar daje celotnemu delu interdisciplinaren, zgodovinsko-zemljepisno-mu-zikološko-kulturološki pečat. Posebnost knjige je tudi v tem, da avtor med drugim prvič analizira klasične skladbe (operne, simfonične, komorne), ki vsebujejo odlomke iz narodnih himen. Kar se tiče Slovencev omenja poleg slovenske himne tudi »Zdrav-ljico« Ubalda Vrabca, ki je postala simbol slovenske manjšine, in staro slovensko himno »Naprej zastava slave« bratov Simona in Davorina Jenka.
Predstavitev je uvedla Fedora Ferluga-Petronio z Videmske univerze.
obletnica
75 let koncertne družbe v Trstu
22. novembra 1932 je skupina tržaških ljubiteljev glasbe ustanovila zasebno združbo, ki bi se v naslednjih desetletjih proslavila s prirejanjem koncertov vrhunske kakovosti, vse do današnjih dni. Koncertna družba Societa dei concerti je praznovala v ponedeljek svojo 75. obletnico, ki so jo obeležili s prijetnim srečanjem v konferenčni dvorani Muzeja Revoltella.
Glasbeni sladokusci vedo, da Koncertna združba oblikuje priljubljene ponedeljkove večere v gledališču Rossetti. Spočetka pa se je morala seliti od dvorane do dvorane: v 30. letih so glasbeniki polnili malo dvorano gledališča Verdi do take mere, daje polovica občinstva spremljala koncerte stoje. Leta 1954 se je zastor prvič dvignil v udobnejšem gledališču v Ul. Giustignano, na začetku 70. let pa je umetnike in gledalce začelo redno gostiti gledališče Rossetti. Med zaslužnimi, ki so z vodenjem pripomogli k uspehu številnih koncertnih sezon, gre omeniti Guida Hermeta, Marina de Szom-bathelyja in Nina Pontinija.
Na ponedeljkovem srečanju so posegli predsednik Nerio Benel-li, izvedenca Gianni Gori in Claudio Gherbitz, nekdanji član skupine Trio di Trieste Renato Zanetto-vich, sloviti pianist Bruno Canino in drugi. Ob priložnosti so napovedali, da bo v začetku decembra na ogled razstava v palači Gopčevic.
Zgodovina združbe je izjemno bogata, saj je na tržaške odre privabila največje glasbenike na svetu. »Ko bi morali naštevati umetnike, bi bilo lažje našteti one, ki v Trst niso prišli« je dejal Gianni Gori. S pomočjo projektorja in dragocenih zvočnih zapisov so se prisotni za poldrugo uro predali nostalgiji. Kot prvi pianist in prvi glasbenik nasploh j e leta 1932 nastopil Carlo Zecchi, kije pozneje pomagal voditi združbo. Leta 1935 so bili na odru Comedian Harmonists: skupino je kmalu zatem dal razpustiti Hitler, ker so jo sestavljali tudi nekateri Judje. Pred in po vojni so si sledila številna velika imena: Wilhelm Backhaus, Victor De Sabata, Pierre Four-nier, Wilhelm Kempff, Maureen Jones, Gerard Souzay, Gioconda De Vita, Franco Gulli, Denise Duvall, Arthur Rubinstein, Jessye Norman, Modern Jazz Quartet idr. Spomnili so se tudi nekaterih posebnih dogodivščin. Če je Mstislav Rostropo-vič pred koncertom prehodil Trst in napolnil torbo z nakupi, je Herbert von Karajan priletel v Ronke z osebnim letalom. 6. decembra 1934 je bila temperatura v Trstu pet pod ničlo z burjo, tako da je na koncertu Vladimirja Horowitza sedelo v dvorani Littorio samo 24 ljudi. Pianist Friedrich Gulda pa je med igranjem mimogrede polemično zakašljal proti gledalcu iz prve vrste. Slednji si je namreč pred tem dovolil zakašljati med koncertom, kar je bilo za velikega umetnika očitno nedopustno. (af)
/
TRST
Petek, 26. oktobra 2007
1 1
univerza - Srečanje ob 20. obletnici znamenitega in med mladimi priljubljenega študijskega programa
Erasmus postavlja temelje novemu evropskemu državljanstvu
Ob pionirju programa Erasmus Francku Biancheriju je posegel tudi tržaški docent Stefano Pilotto
Od leve proti desni: moderator srečanja Giulio Tarlao, ob uglednem gostu Francku Biancheriju in docentu Stefanu Pilotta
kroma
Evropsko združenje študentov Ae-gee (LAssociation des etats généraux des etudiants de l'Europe) iz Trsta je včeraj na sedežu tržaške univerze priredilo srečanje s pionirjem evropskega študijskega programa Erasmus Francozom Fran-ckom Biancherijem. Pred dvajsetimi leti je namreč Biancheriju uspelo prepričati francosko vlado, da je podprla program Erasmus v duhu uresničevanja evropskega visokošolskega prostora, povečanja mobilnosti študentov in izboljšanja kakovosti večstranskega sodelovanja med visokošolskimi ustanovami v Evropi.
Po uvodnih besedah članice Aegee, ki je poudarila enkratno priložnost potovanja, neformalnega druženja in medkulturnega učenja v prijetni atmosferi v družbi vrstnikov, ki jih ponuja študentska organizacija v sklopu zanimivih poletnih šol, je besedo prevzel Biancheri, ki je izpostavil predvsem temo demokratizacije Evropske unije. Najprej se je ugledni gost zaustavil pri analizi dvajsetletnega delovanja programa Erasmus, ki
trst - Včeraj in danes posvet na filozofski fakulteti tržaške univerze
Čezoceanske ladje nekoč in danes
V zadnjem desetletju so te ladje doživele preporod, pa tudi cene križarjenj so bolj dosegljive kot nekoč
Vloga čezoceanskih ladij pri premikanju ljudi in izmenjavanju od turizma do kolonializma, suženjstva in migracij, pa sploh njihov vpliv na književnost so v ospredju na dvodnevnem posvetu, ki se je začel včeraj in se bo zaključil danes popoldne v prostorih filozofske fakultete. Zasedanje prepleta fizična potovanja z imaginarnimi potovanji, ki so se in se rojevajo v domišljiji ljudi oz. pisateljev in pesnikov. Čezoceanske ladje oz. potovanja obravnava v tem smislu mnogo poročevalcev, ki vsak iz svojega zornega kota razčlenijo različna obdobja in zanj značilne ladje.
Posvet z naslovom Čezoceanske in druge ladje - poti, želje, spomini prireja oddelek za tujo književnost na filozofski fakulteti v sodelovanju s francoskim kulturnim centrom iz Milana, s tržaškim Alliance Francaise in francoskim častnim konzulatom v Trstu. Srečanje je po pozdravu dekana fakultete Stefana de Martina včeraj uvedel ravnatelj oddelka za tuje jezike Renzo Crivelli, medtem ko je morala organizatorka posveta Roberta Gefter Wondrich zaradi bolezni svojo prisotnost odpovedati. Prvi dan je bil razdeljen na dva dela, in sicer Od legende do scenarija in Evropa in čez njo, medtem ko bodo danes posegi osredotočeni na teme Velika Britanija ukazuje med valovi, Postkolonialne študije in Ame rika-Ame rika.
Filozofska fakulteta si je torej zamislila zanimiv posvet, ki se bo iz zgodovinskega in kulturnega vidika osredotočil na ladjo, ki je imela v stoletjih pomembno vlogo v književnosti, od srednjeveških pesmi do pustolovskih romanov. Vendar so čezoceanke še danes aktualna tema. Če je res, da so slovite Queen Mary I., Mauretania ali Andrea Doria doživele zlato obdobje v prvi polovici prejšnjega stoletja, so jih konec 60. let počasi nadomestila potniška letala, je povedal Crivelli. Te ladje so bile dejansko zadnji simbol obdobja, ko se je potovanjem še posvečalo mnogo časa (in denarja). Čas, ki ga je znal marsikateri potnik-književnik tudi izkoristiti. Pojav reaktivnih letal, s katerimi se je pot preko oceana računala v urah, je v bistvu »pokopal« čezoceanke, razvil se je masovni turizem in marsikdo je bil prepričan, da je teh ladij konec. Toda v zadnjem desetletju so doživele preporod in so pretežno namenjene križarjenju. Velika razlika je v tem, da je potovanje s čezoceanko nekoč stalo ogromno, sodobna križarjenja pa so v bistvu bolj dosegljiva. (A.G.)
Nekdanja slovita potniška ladja Queen Mary, ena najprestižnejših prekooceank prejšnjega stoletja
danes združuje dve generaciji, tisto začetno, ki ima danes nekaj manj kot 45 let, in pa današnjo, generacijo mladih okrog dvajsetih let. Ti dve generaciji sta odraz današnje družbe, saj jo skupaj oblikujeta in spodbujata k razvoju, je poudaril. V luči skupne Evrope, ki je danes pravzaprav že konkretno zasnovana, predstavlja demokracija edini ključ za nadaljnji razvoj. »Pred nami je tudi velik izziv: uresničevanje evropskega državljanstva. To je primarna naloga, ki sedaj čaka evropske države, predvsem pa mlado generacijo, ki se postopoma uči, kako je treba delati, graditi in uresničevati zastavljene kratkoročne in dolgoročne projekte,« je dejal in zaključil z mislijo, ki bi jo snovalci skupne Evrope morali upoštevati v svojih načrtih: z mislijo o dosledni demokratizaciji procesov odločanja v Evropski uniji in približevanja EU Evropejcem.
Ob Biancheriju je posegel tudi docent mednarodne politike na fakulteti za politične vede Stefano Pilotto, ki je hkrati koordinator programa Erasmus v sklopu tržaške univerze. Tudi on je bil namreč pred dvajsetimi leti zraven, ko so snovali temelje tej tako pomembni in danes zelo razširjeni študijski pobudi. Pred mlado publiko italijanskih in Erasmus študentov iz Poljske, Romunije in drugih vzhodnih držav je Pilotto pojasnil socialni in kulturni vpliv programa Erasmus na mlade generacije. Seveda je najprej opozoril na tiste, ki obdobje Erasmus preživljajo v našem mestu; Trst ni tako očarljivo mesto, vendar je izkušnja, ki jo ponuja mladim neprecenljiva. Tudi sam se je nato navezal na gradnjo skupne evropske identitete; po vojnah, ki so evropski teritorij in njegovo enotnost popolnoma uničile, je danes še kako potrebna združitev, tako fizična kot mentalna. Za to so poklicani mladi, ki morajo ponovno oživeti Evropo, v njej spodbuditi integracijo in pričarati spet tisti duh enega tele sa.
Nikakor ni prezrl samega poteka študijskega programa Erasmus, ki nedvomno obogati vsakega, ki ga koristi. »Udeležba Erasmusa oziroma odločitev o potovanju v eno izmed evropskih držav predstavlja za mladega človeka individualno preizkušnjo, saj ga prisili k soočanju z različnostjo, z drugačnimi kulturami in navadami. Nov jezik, novi ljudje in nov študijski sistem vsakogar na prvi pogled prestrašijo, vendar je ta občutek takoj pozab ljen, ko se mlad štu dent vključi v veliko družino Erasmus in z njo deli res enkratno doživetje!« (sas)
zborovsko petje - Jutri koncert v Verdiju
45 let zbora Illersberg
V mestnem gledališču bo nastopil tudi zbor Ipavska iz Vipave pod taktirko Matjaža Ščeka
Pevski zbor Illersberg bo na jutrišnjem koncertu v Verdijevem gledališču (začetek ob 20.30) praznoval 45 let delovanja. Na prazničnem koncertu z naslovom "Cori senza confini" (Zbori brez meja), bo nas topil tudi ko mor ni zbor Ipavska iz Vipave, ki ga vodi Matjaž Šček. Druga nastopajoča zbora sta Kindern un jugend Singakademie iz Gradca ter zbor ženski Multifariam iz furlanske Rude. Vstop je prost, prireditev pa sta podprli Občina Trst in Fundacija CrT.
Zbor Illersberg je sad združitve zborov Publio Carnie-l in Montasio. V svojem 45 letnem življenju je zbor imel več kot petsto nastopom po vsem svetu, prejel pa je vrsto visokih državnih in mednarodnih priznanj (zadnjega v Stresi na natečaju sakralne glasbe). Zbor Il le rs berg je izdal tudi več plošč in cedejev.
Zbor Illersberg bo jutri v Verdiju s koncertom praznoval 45 let delovanja
1 2 Petek, 26. oktobra
2007
TRST
/
jutri - Z odprtjem likovne razstave v Kraški hiši
Zaključek projekta »Tako blizu - Tako daleč«
Sodelovala sta zavod Nordio in licej Slomšek
V soboto se bo z odprtjem likovne razstave v Kraški hiši v Repnu zaključil projekt »Tako blizu-tako daleč«, ki ga je v tekočem letu podprla Tržaška pokrajina, pri katerem sta sodelovali dve tržaški višji šoli: zavod za umetnost Nordio in pedagoški licej Slomšek. Proj ekt j e stekel spomladi leta 2007 z namenom omogočiti boljše medsebojno spoznavanje in razumevanje ter pripomoči k pre-moščanju razdalj, tudi ob odkrivanju umetniške dediščine in v medkulturni viziji krajevne stvarnosti. Živimo namreč tako blizu in vendar tako daleč.
Sto let ni ca roj stva tr žaš ke ga umetnika Lojzeta Spacala in ustvarjalna pot Avgusta Černigoja sta bili priložnost za podoživljanje nekaterih krajev, ki so ju navdihovali, pred-
vsem Štanjela (na posnetku obisk galerije v Štanjelu) in Lipice, kjer so si ogledali stalni zbirki obeh umetnikov ob strokovnih razlagah profesorjev umetnostne zgodovine in slikarstva obeh šol. To izkustvo je omogočilo dijakom, da so poglobili likovno pot obeh moj strov, in to je bi lo tu di iz -hodišče za praktično ustvarjanje, ki se je odvijalo v slikarski delavnici inštituta za umetnost ob izkušenih tehnologih in hkrati umetnikih.
V soboto bodo z odprtjem slikarske razstave izdelkov obeh udeleženih šol, za postavitev katere je Zadruga Naš Kras dala na razpolago prostore galerije, na ogled sadovi ustvarjalnih delavnic ob sklepu projekta. Za to priložnost bo nastopil tudi dekliški šolski pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Aleksandre Pertot, sledila bo družab-
nost. Razstava bo na ogled še v nedeljo: 10.00-11.30; 15.00-17.00.
V mesecu novembru bo stekel niz predavanj, ki so namenjena javnosti in so se rodila kot potreba po dodatni teoretski obravnavi že nakazanih vsebin. Slednja se bodo odvijala tri zaporedne torke ob 18.00. uri v Ofi-ci r skem krož ku v Trstu, v uli ci delTUniversita, št. 8, začenši 6. novembra s prvim predavanjem umetnostne zgodovinarke Elene Bertocchi o umetniški dejavnosti Lojzeta Spacala, sledilo bo predavanja o uporabni grafični umetnosti krajevnih mojstrov v povojnih letih s posebnim ozirom na knjižno ilustracijo ter končno se predavanje o umetniškem delu Avgusta Černigoja. Od šestega decembra dalje pa bo tu na ogled razstava.
Jasna Merku
Včeraj danes
Danes, PETEK, 26. oktobra 2007
LUCIJAN Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 18.02 - Dolžina dneva 10.26. Luna vzide ob 17.47 in zatone ob 7.55.
Jutri, SOBOTA, 27. oktobra 2007
SABINA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15 stopinj C, zračni tlak 1020 mb raste, veter 8 km na uro jug, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,2 stopinje C.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. oktobra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Orologio 6(Ul. Diaz 2, tel. 040 300605), Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124).
Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. dell'Orologio 6 (Ul. Diaz 2), Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 6 (040 371377).
U Kino
ALCIONE - 17.30 »Piano, solo«; 19.30, 21.15 »La ragazza del lago».
AMBASCIATORI - 17.30, 19.30, 21.30 »Ratatouille«.
ARISTON - 16.30, 18.05, 20.10, 22.15 »Angel - la vita, il romanzo«.
CINECITY - 21.45 »Stardust«; 16.30, 22.05 »Molto incinta«; 15.45, 16.00, 17.00, 18.05, 18.30, 19.30, 20.30, 22.00 »Ratatouille«; 16.30, 19.40. 22.10 »Die hard - vivere o morire«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Elisabeth - The golden age«; 15.45, 17.50, 19.55, 22.05 »2061 - Un anno eccezionale«; 19.55 »Seta«.
EXCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Elisabeth - The golden age«.
EXCELSIOR AZZURRA -
15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Giorni e nu-vole«.
FELLINI - 16.30, 22.00 »Stardust«; 18.30, 20.15 »La giusta distanza«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 20.10, 22.10 »Michael Clayton«.
tf Čestitke
Naša Sara je sestrico dobila in vseh nas razveselila. Velika želja pa je ta, da bi ANNA mala v vrtec prica-pljala in se z vsemi prav lepo igrala. Staršem in Sari čestitamo, novorojen-kipa želimo veliko srečnih in radostnih dni, vsi iz vrtca Palčica.
Naš pevec PEČAR TOMISLAV praznuje danes 65 let. Vse najboljše mu želi kolektiv TPPZ Pinko Tomažič.
Hip, hip, Hura! Naš dragi stric MASSIMO rojstni dan ima. Še mnogo zdravih in veselih dni, mu iz srca želimo mi in 40 poljubčkov pošiljamo ti. To so želje Patrika, Petre in Paule.
Prijatelju PRIMOŽU STURMA-NU, čestitamo ob odlično zaključenem univerzitetnem študiju. Nikola, Emil, Jana in Marko.
H Šolske vesti
RAVNATELJ poklicnega zavoda »Jožef Štefan« obvešča starše dijakov, da bodo potekale volitve za izvolitev predstavnikov staršev v razredne svete danes, 26. oktobra, ob 17.15 s pristojnostjo profesorjev razrednikov, nato bo sledil roditeljski sestanek za vse razrede vseh oddelkov. Pričakujemo pol-noštevilno udeležbo.
M Izleti
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.15, 22.15 »Quel treno per Yuma«; 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »2061«.
KOPER - KOLOSEJ - 17.40, 20.00, 22.20 »Žaga 4«; 17.00, 18.00 »3D manija«; 19.00, 21.30, 00.00 »Petelinji zajtrk«; 17.10, 19.30, 21.50, 00.10 »Sedem dni skomin«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ratatouille«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Molto incinta«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Die hard - vivere o morire«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »Seta«.
SUPER - Prepovedan mladini pod 18.le-tom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Ratatouille«; Dvorana 2: 18.00 »Ratatouille«, 20.10, 22.15 »Se-ta«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »2061«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.15 »Elisabeth - The golden age«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Die hard - vi-vere o morire«.
60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE prirejajo v soboto, 17. novembra 2007, izlet na Bled in v Begunje k Avsenikom. Javite se najkasneje do sobote, 27. oktobra, na tel. št.: 335-6174714 (Marjan) ali 040-228302 (Marija).
SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za Kraško Območje vabita na izlet na Trsat-Reka v soboto, 27. oktobra 2007. Za vpis in podrobnejše informacije kličite številke: 040-2024053 in 3484440474 (g. Pahor) ter 040-327229 (g.a Milič).
KRUT vabi v nedeljo, 28. oktobra 2007, na prireditev »Starosta mali princ«. Poleg koncerta je organizirana ekskurzija z obiskom Čedada in Benečije. Informacije in vpisovanja na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072.
SŠKD TIMAVA Medjevas Štivan in TD BREST iz Brestovice pri Komnu organizirata, v nedeljo 28. oktobra 2007, čezmejni pohod po poteh Soške fronte (Brestovica - Grofova jama (odprta za ogled) - Medjevas - Brestovica: 11 km) . Vpisnina znaša 8,00 evrov; vpisovanje na pohod od 7.30 dalje pred osnovno šolo v Brestovici; start pohoda je predviden ob 9. uri; med pohodom bo več okrepčevalnih postaj na koncu pa topli obrok in družabnost za vse udeležence. Toplo vabljeni.
AŠD-SK BRDINA organizira dvodnev-
Na tržaški filozofski fakulteti je uspešno zaključil študij sodobne zgodovine
Primož Sturman
Z njim se veselimo
Alja, Majda in Fabio
Na leposlovni fakulteti v Trstu je uspešno diplomiral
Primož Sturman
Novemu doktorju čestitata in želita še mnogo uspehov na življenjski poti
babica Srečka in stric Boris
Na tržaški fakulteti pravnih ved je z uspehom diplomirala
Sara Bevilacqua
Iskreno ji čestitamo in želimo še mnogo življenjskih uspehov vsi domači
no smučanje na ledeniku Moltaller v petek, 2. in soboto, 3. novembra. Za informacije in prijave lahko kličete na številki 348-8012454 in 347-5292058. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji.
H Prireditve
SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v
nedeljo, 28. oktobra 2007, ob 18.00 -»Openska glasbena srečanja«: duo Martina in Marko Feri. Čakamo vas!
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM,
vabi na predavanje dr. Petra Suhadol-ca, seizmologa in člana svetovne komisije za potrese, z naslovom: »Potres: ne smemo se ga le bati.« Predavanje bo danes, 26. oktobra v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) ob 20.30. Vabljeni!
FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH prireja v soboto, 27. oktobra v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov po-klon narečnemu pesniku ALEKSANDRU FURLANU ob izidu njegove pesniške zbirke z naslovom »An popu-dan«. Knjigo bo predstavila prof. Vilma Purič, nekaj pesmi bodo prebrali Klara Bevilacqua, Graziella Štoka, Eva Scheimer in Ladi Vodopivec, pesniku v pozdrav pa bo zapel Združeni cerkveni pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot, pesmico o openskih otrocih v starih časih pa povedala mala recitatorja Niko Trento in Rok Dolenc. Začetek ob 20. uri. Vabljeni vsi.
SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev dveh likovnih razstav v soboto, 27. oktobra ob 20. uri: v dvorani »Igriva pripoved podob« - Štefan Turk, Živa Pahor in Vile&Vampi; predstavi Štefan Pahor; v kavarni Gruden razstavlja »Vezenine« Bogomila Doljak; predstavi Ani Tretjak. Sodeluje DPZ Kraški slavček.
[H Osmice
DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Toči belo in črno in nudi domači prigrizek.
OSMICO bo jutri, 27. oktobra odprl Boris Pernarčič. Medjavas 7, tel. št.: 040208375.
OSMICO je odprl Žigon Miro, Zgonik 36.
OSMICO je odprla družina Colja v Sa-matroci 53. Tel. št.: 040-229586.
OSMICO je odprl Zahar, Boršt 57.
LAMAGLIA TRŽ|Č
ŽENSKA u|ica Roma 58 OBLAČILA Tel. 0481.790074
PESTRA PONUDBA NOVIH KOLEKCIJ ZA JESEN IN ZIMO
Modni udobni in prilagojeni kroji za vse starosti
/
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
vabi na predavanje seizmologa in člana svetovne komisije za potrese,
dr. Petra Suhadolca: »POTRES: NE SMEMO SE GA LE BATI.« ki bo danes, 26. oktobra, ob 20.30.
v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli 29).
13 Obvestila
KRUT obvešča, da ob sredah redno poteka vadba v termalnem bazenu v Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072.
OBČINA DOLINA - Odborništvo za kulturo prireja brezplačni TEČAJ SLOVENŠČINE dvakrat tedensko, od novembra 2007 do januarja 2008, v občinski knjižnici v Boljuncu. Predvideni urnik: ponedeljek in četrtek od 17.30 do 19.30. Možne so še spremembe urnika. Tečaj je namenjen samo občanom in število mest je omejeno. Info in vpisnina v občinski knjižnici v Boljuncu, tel.: 040-227008 (ponedeljek 16.00-18.30 in sreda 9.0011.30 ter 16.00-18.30).
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE organizira začetniški tečaj latinsko ameriških in standardnih plesov za odrasle, vsak ponedeljek ob 20. uri, v prostorih društva na Stadionu 1. maja. Za info poklicati na tel. št.: 040-213153 ali 3497338101 (Tatjana).
35-LETNIKI s Trsta, Brega in Krasa se bomo spet skupaj veselili v soboto, 17. novembra v restavraciji Križman v Repnu. Zbirališče bo ob 20.uri. Katja (v svoji trgovini sadja in zelenjave na Dunajski cesti 2 na Opčinah) bo zbirala prijave s prispevkom 35,00 evrov. Za info pokličite Barbaro na št. 040226167 od 12. do 19. ure.
SKD IGO GRUDEN prireja delavnico za otroke od 7. do 13. leta oblikovanje usnjenih izdelkov z začetkom v četrtek, 8. novembra, tel. 333-8980166 (Erika Kojanec).
BAMBIČEVA GALERIJA na Opčinah, Proseška ul. 131, vabi na ogled likovne razstave Ivana Zerjala »Oko je sintetično«. Razstava bo na ogled še danes, 26. oktobra, od 10.-12. in 17.-19. ure.
OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VIL-HARJA iz Kopra in Kulturni klub Istra Koper vabita na predstavitev nove knjige koprskega publicista Milana Gregoriča »Koper - Trst, večna tekmeca« ali »Veliki boj za luške tranzitne tovore in transportne poti«. Predstavitev bo v čitalnici knjižnice v Kopru, Trg Brolo l danes, 26.10.207 ob 19. uri.
DRUŠTVO PROSTOVOLJCEV Devin-Nabrežina-Križ vabi na Dan srca, ki bo v soboto, 27. oktobra na sedežu Ceo v Naselju S. Mauro v Sesljanu. Pobuda bo trajala od 8. do 12. ure. Za informacije in rezervacije tel. na št.: 040299616.
DRUŠTVO UPORABNIKOV LINUXA
Bari	3	30	41	8	66
Cagliari	55	8	64	7	23
Firence	30	7	41	60	77
Genova	26	11	2	33	18
Milan	6	22	71	24	88
Neapelj	89	9	84	57	71
Palermo	7	76	32	34	9
Rim	67	6	70	11	19
Turin	24	1	88	39	84
Benetke	11	16	53	34	64
Nazionale	7	28	25	69	2
3 6 7 30 67 89	jolly 11
Nagradni sklad	2.963.543,40 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 31.399.178,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00€
24 dobitnikov s 5 točkami	24.696,20 €
2.733 dobitnikov s 4 točkami	216,87€
81.899 dobitnikov s 3 točkami	7,23 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
10 dobitnikov s 4 točkami	21.687,00 €
258 dobitnikov s 3 točkami	723,00 €
3.078 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
16.868 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
33.365 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
LUGTrieste prireja predavanja v okviru »Linux Day« na osrednji tržaški univerzi v stavbi H3 v soboto, 27. oktobra 2007, od 9. do 18. ure. Predavanja bodo na temo odprtega pro-gramja in operativnega sistema Linux. Več informacij na strani »trieste.li-nux.it«. Vabljeni!
LOVSKA DRUŽINA Bazovica, 13. okoliš »Kras« vabi v soboto, 27. oktobra, ob 15. uri k sv. maši zavetnika lovcev sv. Humberta. Maša se bo odvijala v bazovski cerkvi. Maši bo sledila za-kuska v športnem centru »Zarja« v Bazovici. Vabljeni!
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo odhod avtobusa za nastop v Zirih pri Škofji Loki v soboto, 27. oktobra ob 15.30.
JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 28.10.2007, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od M'nče do Labadnic. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče na Fantariče ob 8.30. Ob zaključku rabute bodo posekana drva porazdeljena med udeleženci na osnovi žreba.
NA PROSEKU se sprejemajo podpisi za razpis referenduma za novo kraško občino v barih Makadam, Guštin na Kržadi, Luksa in Oktoberfest. Informacije na spletni strani »www.slide-share.net/referendumcarsokras/refe-rendumcarsokras«.
SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM »Openska glasbena srečanja« sezona 2007/2008 v nedeljo, 28. oktobra 2007, ob 18. uri, koncert dua Fe-ri: Marko Feri kitara, Martina Feri glas. Na sporedu: Jobim, Kosma, Garner, Donaldson, Hupfeld, Rodgers, Lennon. Vabljeni.
UPRAVA OBČINE DOLINA bo na občinski spomenik v Spomeniškem parku v Dolini položila venec v ponedeljek, 29. oktobra 2007, ob 15. uri skupaj z delegacijo občin Kopra, Izole in Pirana. Ob priložnostni misli županje Fulvije Premolin bo zraven tudi partizanska pesem v izvedbi MoPZ Upokojencev iz Brega pod vodstvom Edvina Križmančiča. Zbirno mesto: ob 14.45 pred Županstvom. Delegacija tržaških županov in predsednice tržaške pokrajine pa bo polagala vence na spomenike padlim v sredo, 31. oktobra s pričetkom ob 9. uri v Na-brežini. Predvidoma bo omenjena delegacija v občinskem parku v Dolini približno med 12. in 12.30.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov vabi v ponedeljek, 29. oktobra, na večer, posvečen Pavletu Merkuju ob njegovi osemdesetletnici. Sodelujejo: Živa Gruden in Luisa Antoni ter pevci. Večer bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 ob 20.30.
COŠ STANKO GRUDEN iz Šempolaja sporoča, da bodo za vhtič, šolarji obiskovali vaščane v torek, 30. oktobra dopoldne in sredo, 31. oktobra v zgodnjih popoldanskih urah.
ODBORNIKI JUSA KONTOVEL obveščajo članstvo, da sprejemajo prošnje za sečnjo svežih drvi in pobiranje suhljadi do 31. oktobra.
VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ITALIJE kriška sekcija Evald Antončič Stojan vabi vse prebivalce ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se v četrtek, 1. novembra 2007, udeležijo poklona žrtvam antifašizma. Ob polaganju vencev na vaške spomenike padlim bo zapel moški pevski zbor Vesna. Odhod povorke od ljudskega doma v Križu ob 11. uri.
VZPI - AN PI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanici vabi v četrtek, 1. novembra na počastitev Padlih v NOB. Pel bo MoPZ Tabor in na pokopališču tudi CPZ sv. Jernej. Zbirališče v prosvetnem domu na Opčinah, ob 9.30. Vabljeni.
KM EČKA ZVEZA IN PATRONAT I NAC
obveščata cenjene člane, da bodo naši uradi v petek, 2. novembra 2007 zaprti.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo v petek, 2. novembra 2007 uradi zaprti.
OKTET ŠKOFIJE IN OKTET ODMEVI v
TRST
sodelovanju s SKD Slavec in Zvezo slovenskih kulturnih društev vabita na 20. Srečanje oktetov primorske, ki se bo odvijalo 3. novembra 2007 ob 19. uri v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Pokrovitelji so Občina Dolina, Mestna občina Koper, JSKD-OI Koper. Revijo so podprli Zadružna Kraška Banka, Banka Koper d.d., Istrabenz Koper d.d., Zavarovalnica Triglav d.d., Vina Koper d.o.o., Cvetlice MARA Bazovica, Precision Mechanics Laboratory di Igor e Ivo Krizmancic & C.
A. R. C. A. T. - Deželno združenje klubov alkoholikov v obravnavi priredi sensibilizacijski tečaj od 5. do 10. novembra 2007, v prostorih tržaškega škofijskega semenišča, v Ul. Besenghi, 16. Tečaj je odprt vsem. Info: ob urah obedov, na tel. št.: 040-281887 (Nataša).
KMEČKA ZVEZA Ker je oglaševanje preko interneta postalo neobhodno potrebno za vidljivost vsake dejavnosti, smo tudi mi kot zveza zasnovali spletno stran (»www.kmeckaz-veza.com«), kjer bomo objavljali vse aktualne teme in novosti, ki zadevajo našo dejavnost in nasplošno kmetijsko stvarnost. Da bo naša internetna stran čim uspešnejša in koristnejša predvsem našim članom, bomo na njej gostili vse naše kmetije, ki si tega želijo. Zato bo mogoče na naši strani brezplačno oglaševanje osmic, kmečkih tu-rizmov, kmetij itd. Zveza namerava dati pobudi čim večjo odmevnost, zato vabimo kmetije, ki bi rade bile prisotne na tej spletni strani, da se čim prej javijo v uradih organizacije.
SKGZ v sodelovanju s SKD VIGRED vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka« v sredo, 7. novembra 2007, ob 20.30, v Štalci v Šempolaju.
KD PRIMAVERA - POMLAD organizira tečaj o »Bachovih cvetovih«, ki se bo vršil v petek, 9. novembra od 16.00 do 20.00, v soboto, 10. novembra od 9.30 do 19.00, v petek, 23. novembra od 16.00 do 20.00 ter v soboto, 24. novembra od 9.30 do 19.00 ure. Tečaj bo vodila dr. Lucia Lorenzi, priznana psihologinja in psihoterapevtka. Vse potrebe informacije na tel. št. 3474437922.
MLADINSKI KROŽEK - PROSEK KONTOVEL v sodelovanju z rajonskim svetom za zahodni kras organizira martinovanje v ogrevanem šotoru. Program: petek, 9. novembra 2007, od 19. do 21 »happy hour« igrali bodo le Mitiche pirie, sobota, 10. novembra, Kontovel unite in v nedeljo, 11. novembra, Domači veseljaki in Alter ego.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z U.S.C.I. -Unione Societa Corali Italiane del FVG in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti vas vabi na kulturni večer s podelitvijo nagrade IGNACIJ OTA v petek, 9. novembra 2007, ob 20. uri, na sedežu SKD Valentin Vodnik v Dolini.
AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: v četrtek, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 - sejem od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 3475292058 ter obiščete spletno stran »www.skbrdina.org«.
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE sporoča, da je v teku plesni tečaj v latinsko ameriških plesih za srednje in višješolsko mladino vsak ponedeljek, ob 15. uri, v prostorih društva na Stadionu 1. maj. Za info poklicati na tel. št.: 040213153 ali 349-7338101 (Tatjana).
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se redni tečaji vadbe nadaljujejo v torkih in petkih z urnikom 18.-19., 19.20. in 20.-21. ter ob sobotah od 9. do 10. ure. Nov uvajalni tečaj za začetnike bo stekel v torek, 13. novembra in /ali v petek, 16. novembra od 17. do 18. ure, v društvenih prostorih. Info in vpis na tel. št.: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva).
OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repentabor«. Članke, obvestila, opozorila, fotogra-
fije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel.: 040-327122) najkasneje do 15. novembra 2007.
KD ZA UMETNOST KONS vabi na ogled razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti/večdisci-plinarne umetniške delavnice« v galeriji KC L.Bratuž, Drevored XX. septembra, 85 (Gorica) do petka, 16. novembra od 17. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah.
OBČINA DEVIN NABREŽINA v mesecu decembru bo uprava Občine Devin Nabrežina nagradila športnike s stalnim bivališčem v občini, ki so dosegli pomembne uspehe na deželni ravni (samo za prve uvrščene) ali na državni ravni, evropski in na mednarodni ravni (1., 2. in 3. mesto) v sezoni 2006/2007. Sporočam, da bodo ob tej priliki nagrajena tudi športna društva s sedežem v občini, ki so dosegla pomembne rezultate od športnikov, ki nimajo stalnega bivališča v občini. Vabim društva, ki nameravajo sporočiti imena športnikov, da to storijo najkasneje do 20. novembra t. l. In sicer Uradu za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas po faksu na št.: 040201307.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2007/2008 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina- Na-brežina 102 (tel.: 040-2017371).
ČLANICE LIKOVNE SKUPINE Zlati žarek Marija Maraz, Božica Mihalič, Dajana Čok in Tatjana Mihalič, v sodelovanju s Foto klubom Žarek iz Sežane, vabijo na otvoritev razstave »Ujete sledi« v četrtek, 25. oktobra 2007, ob 18. uri, Štanjel-Stolp na Vratih. Razstava bo na ogled do 10 decembra 2007.
H Mali oglasi
IGRIVEGA MALEGA MUCKA podarimo ljubitelju živali. Klicati na tel. št.: 040-228382 ali 335-8478333.
AGRITURIZEM PRI KUKOVIH v Doberdobu je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. na št.: 048178140.
DIPLOMIRAN V MATEMATIKI nudi lekcije iz matematike za višješolce, srednješolce in univerzitetne študente. Tel. na št.: 3479534644.
IŠČEMO zanesljivo in spretno gospo za varstvo enoletnega otroka in majhno pomoč v hiši, tri jutra na teden. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040361509.
KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprt kmečki turizem. Tel. 048178125.
NA PROSEKU oddajamo v najem opremljeno stanovanje (60 kv. metrov) z balkonom (dve sobi, kuhinja, kopalnica in parkirni prostor). Tel. na št.: 333-1129574.
POŠTENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica enkrat-dvakrat tedensko v okolici Sesljana. Klicati ob uri obedov na tel. št.: 040-208761.
PRODAJAM kmečko hišo in hlev z dvoriščem na vzhodnem Krasu. Resno zainteresirani naj pokličejo v popoldanskih urah na tel. št.: 333-4611106.
PRODAM BMW 318, letnik december 1991, cena po dogovoru. Tel. na št.: 340-9329903 po 15. uri.
PRODAM otroško košaro (zibelka) vključno s posteljnino ter otroški voziček. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040-201180.
PRODAM VW passat variant 1.9 tdi highline, 130 cv, svetlo sive barve, letnik 2005, podaljšana garancija, brez posrednikov. Tel. na št.: 334-3174852 v večernih urah.
PRODAM atomizator Friuli 600 l, hidravlično drevo na dve kolesi za globino oranja do 70 cm, težak kultivator Marolin širok 180 cm, mikropo-rični filter s petimi vložki, vsak po 100 cm, filter za drožje in oljke, pletenke po 54 l.; in še suha gozdna drva z dostavo na dom in ekstradeviško oljčno olje. Tel. 0481-390238 (ob uri obedov).
SKD TABOR išče fotografije z družbenega, kulturnega, športnega, verskega,
Petek, 26. oktobra 2007	609 1
PODJETJE GUŠTIN VW-AUDI
Obrtna cona "Zgonik" zaposli resnega mehanika z obvladanjem elektronskih veščin in resnega vajenca. Tel. 040-225343.
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Ul. Travnik 10 -
obvešča cenjene odjemalce, da ima na razpolago krasne in cvetoče krizanteme in v torkli ekstra deviško olje po ugodni ceni.
NOVOST
Bukova drva za kurjavo po zelo zanimivi ceni.
Ponudba po znižani ceni žag JONSERED in ALPINA ter cepilcev 'spaccalegna'.
V nedeljo, 28.10.2007 odprti od 9.00 do 12.30.
političnega, gospodarskega življenja na Opčinah izključno v letih 1967-1968. Fotografije s pripisom 40-letnica, v kuverti in naslovom izposojevalca/ke sprejemamo v društveni knjižnici P.Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Opčinah od ponedeljka do petka med 16. in 19.uro. Za informacije: tel. 040/213945, 040/211923 (Zivka , v večernih urah) ali »info@skdta-bor.it«. Ze vnaprej se zahvaljujemo za sodelovanje!
V	DOLINSKI OBČINI se je izgubila mucka mešane barve, stara leto dni, odgovarja na ime Emi. Kdor jo najde naj pokliče na tel. št.: 346-0887542 ali 040-231054. Najditelju nagrada.
V	OBRTNI CONI »Zgonik« dajem v najem prostor, velik približno 150 kv. metrov, v prvem nadstropju, opremljen s klimo in z možnostjo uporabe dvigala. Prostor je možno razdeliti na več majhnih enot. Telefon: 3482812360.
VELIKI SLOVAR TUJK, M. Tavzes, Cankarjeva Založba 2002, 1300 strani - nov nerabljen - prodam za 60 evrov. Grško-slovenski slovar A. Dokler nov v ovitku prodam za 35 evrov. Tel. 347-1516964.
Prispevki
Ob 8. obletnici smrti Edija Zetka darujejo svojci 50,00 evrov za Krožek Krut.
V	spomin na Vojka Bukavca darujejo soletniki 100,00 evrov za KD Prosek Kontovel.
Poslovila se je naša ljuba mama, no-nuša, prababica in tašča
Dagmar Šalamun roj. Gulič
Njeni:
otroci Tomaž, Katka, Andraž in Jelka z družinami, vnuki Miloš,
Ana, Marjuš, Ali, David, Jon in Jaša, pravnuki Ala, Klara, Maja in Val
Na njeno željo smo jo pokopali v ožjem družinskem krogu v Senožečah. Za predano in požrtvovalno skrb na domu se iskreno zahvaljujemo gospem Lučki Bogataj, Zahidi Pašagic in dr. Danici Gobo-Koprivec.
Koper, Ljubljana, Krakov, Trst, 26. oktobra 2007
Globoko prizadeti se klanjamo prijatelju
Mariu Magajni in sočustvujemo s svojci
vsi pri KD in ŽPS Ivan Grbec ter odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca
TPPZ Pinko Tomažič
se klanja ob izgubi velikega fotografa Maria Magajne in izreka svojcem iskreno sožalje
Loterija 25. oktobra 2007
Super Enalotto Št. 128
Superstar	7
14
Petek, 26. oktobra 2007
KULTURA
/
trst - Z včerajšnjim odprtjem v počastitev petdesetletnice smrti pesnika
Kongres o Sabi in Giottiju stopil v živo
Danes ob 15. uri bo o Umbertu Sabi v advitoriju muzeja Revoltella predaval pesnik Miroslav Košuta
Z včerajšnjo otvoritvijo mednarodnega kongresa je počastitev petdesetletnice smrti Umberta Sabe doživela svoj višek. Občinski odbornik za kulturo Massimo Greco je s ponosom pozdravil organizatorje, predavatelje in številno, predvsem mlado, univerzitetno publiko, zbrano v avditoriju muzeja Revoltella. Občina Trst je skupaj z Deželo podprla realizacijo znanstvenega dogodka, kateremu bo novembra meseca sledilo idealno nadaljevanje z dru gim med na rod nim kon gre som z naslovom »Saba extravagante« (naslov tržaškega kongresa, »Si pesa dopo mor to«, pa je povzet iz Sabove poe zi-je). Na otvoritvi so poleg koordinatorjev iz univerz v Trstu in v Milanu, Cris-tine Benussi in v Trstu rojenega Gior-gia Baronija, spregovorili tudi ravnatelj tržaške Filozofske fakultete Stefano De Martino in Renzo Crivelli, ki je napovedal skorajšnjo predstavitev tretjega dela projekta »Trst-literarni park«, s katerim bodo pešpoti po poteh književnikov v Trstu od decembra obsegale poleg Sveva in Joycea tudi Sabo.
Pred začetkom dela na kongresu, nam je prof. Benussi pojasnila vsebine in predvsem cilje tega znanstvenega dogodka: »Moramo še odkrivati odnos Umber ta Sabe z dru gimi evrop ski -mi kul tur ni mi stvar nost mi, kak šen je bil vpliv njegove poetike, kako so ga prevajali in prevajajo njegova dela. V okviru tr žaš ke ga in mi lan ske ga kon -gresa bodo predavatelji analizirali tudi neizdana dopisovanja, odkrivali ga bodo v novi luči s poglabljanjem njegovih stikov s Penno in Serenijem, nenazadnje bodo osvetlili lik pesnika, a tudi kulturnega delavca, kar predstavlja povsem nov in popolnejši pogled. V ta namen smo povabili k udeležbi mlade raziskovalce, od katerih si pričakujemo demitiziranje stereoti-pov in odpiranje novih znanstvenih per spektiv.«
Kongres se osredotoča na lik Umber ta Sabe, a je obe nem posve čen tudi tržaškemu narečnemu pesniku Virgiliu Giottiju. Oba sta postala snov strokovnega poglabljanja že od prvega kongresnega popoldneva, ko so stopili pred mikrofon Elio Pecora, Anna Mo de na, Davide De Camil li, Fran co Brevini, Giuseppe Farinelli, Željko Djuric, Pietro Frassica, Giorgio Baroni, Gianfranco Alfano, Maria Pagliara, Roberto Galaverni in Paolo Febbraro.
Jutri se bo kongres v dopoldanskih urah odvijal zara di ve li ke ga šte vi-
Odbornik Massimo Greco je na včerajšnjem odprtju pozdravil številno in predvsem mlado publiko univerzitetnih študentov
kroma
la predavateljev v dveh vzporednih zasedanjih na sedežu Filozofske fakultete. Zjutraj bodo v glavnem predavali gostje iz Univerz v tujini, s katerimi bo kongres pokazal svojo mednarodno podo bo, v popol dan skih urah pa bodo na sporedu predavanja mnogih tržaških književnikov in docentov. Prvi predavatelj popoldanskega dela, ki se bo pričel ob 15.uri v avditoriju muzeja Revoltella, bo Miroslav Košuta, ki nam je tako obnovil vsebine svojega re-
ferata: »Govoril bom o svojem odkritju Sabe, ki takrat ni bil tako priznan pesnik kot je danes, in o njegovem vplivu na moje gledanje na poezijo. Ob tem bom podal svoje razmišljanje o njegovem odnosu oz. zakrivanju slovensko govoreče tržaške stvarnosti. Kljub temu, da ga je vzredila slovenska dojilja, ki jo je imel za drugo mater, in da je bila Slovenka njegova prva ženska, da je pil kon tovel sko, trp ko vi no, ni našel besed, da bi opisal prisotnost
Slovencev v tem mestu. Pravzaprav je to omenil v eni od prvih poeziji, »Caf-fe Tergeste«, kjer govori o Italijanih in Slovencih ob biljardu. Zaradi te poezije je do živel ostre na pade in se ni več lo til tega polja. Kljub temu, da je živel med nami, in da je bil po svoje »manj-šinec« zaradi židovskega izvora, ni videl Slo ven cev v tem mes tu. Trst pa ni pre poznal nje go ve tr do žive poe zi-je.«
Rossana Paliaga
nova gorica
Drevi začetek koncertne sezone GM
Koncertna sezona Glasbene matice Glasbeni spleti bo doživela mladostno obarvano otvoritev drevi v Kulturnem domu v Novi Gorici s koncertom simfoničnega orkestra Zveze Primorskih Glasbenih Šol. Sezona se bo s tem koncertom prvič selila onkraj meje in bo pridobila širšo razsežnost poleg Trsta, Gorice in Benečije. Dogodek bo simbolično poudaril glavno, vzgojno poslanstvo Glasbene matice in pomen sodelovanja med sorodnimi glasbenimi ustanovami, saj bo potekal v znamenju sodelovanja z Glasbeno šolo Nova Gorica in Zvezo primorskih glasbenih šol in se bo usmeril v vrednotenje mladih izvajalcev iz primorskega prostora.
Simfonični orkester Zveze je nastal v šolskem letu 2001/2002 na pobudo aktiva učiteljev godal ZPGŠ in s podporo mednarodne evropske pobude INTERREG kot pomenljiv prikaz prijateljstva in sodelovanja preko narodnostne različnosti. H projektu, ki so ga z navdušenjem podprli ravnatelji ter vodje instrumentalnih oddelkov Zveze, je pristopilo preko 70 najboljših instrumentalistov iz večine šol članic. Orkestralne vaje so potekale ob sobotah in nedeljah v Postojni, Novi Gorici, na Debelem rtiču in so za vsakega udeleženca predstavljale izziv, saj je igranje v simfoničnem orkestru gotovo posebno doživetje.
Rezultat usklajenega timskega dela sta bila dva odmevna koncerta v Novi Gorici in v Postojni s programom, ki bi bil v čast tudi poklicnim orkestrom. Aprila2004je orkester pripravil nov program in se predstavil na slavnostni akademiji ob 40.-letnici ZPGŠ v portoroškem Avditoriju, naslednjega leta pa je zaokrožil svojo drugo sezono s koncertom v Slovenski filharmoniji v Ljubljani ob 35. obletnici Glasbene mladine Slovenije.
Vodstvo je od ustanovitve prevzela dirigentka Marinka Kukec Jurič, ki bo tudi stopila pred pult na petkovem koncertu. Simfonični orkester gostuje v tem mesecu z novim programom, ki obsega skladbe Brahm-sa, Beethovna, Donizettija in Prokof-jeva. S solistično vlogo bo sodeloval klarinetist Aljaž Kalin Kante, pripo-vedovalka pri glasbeni pravljici "Peter in volk" pa bo Andreja Bračko. Koncert se bo pričel ob 18.uri.
gorica - V Kulturnem domu še ta teden na ogled fotografska razstava ob 9. Fotosrečanju
Rezultat dolgoletnih vezi
Mednarodno srečanje, ki se ga udeležujejo priznani fotografi iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije, uspešno prireja fotoklub Skupina 75
V spodnji in zgornji razstavni veži goriškega Kulturnega doma je še ta teden na ogled fotografska razstava, ki jo je ob priložnosti 9. Fotosrečanja postavil goriški Fotoklub Skupina75. Kot smo v našem listu že poročali, snidenje umetnikov fotografije iz leta v leto pridobiva na vrednosti, saj je na goriškem prikazu moč občudovati foto izdelke različnih tehnik, različnih pogledov na uporabo fotoaparata in različnih fotografskih šol iz širšega območja Alpe-Jadrana. Običaj je že, da se goriškega srečanja udeležijo priznani fotografi iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Tudi tokrat je bilo tako in člani fotokluba Skupina75 si lahko štejejo v čast in ponos, da so iz skromnih začetkov uspeli pripraviti prireditev, ki jo lahko postavimo na zelo visoko raven kulturnih pobud na Goriškem. Vse to je sad vztrajnega vzpostavljanja in negovanja tesnih prijateljskih in strokovnih stikov z ljubitelji fotografije iz raznih držav. Priznanje za njihovo delo pri-
haja tako s strani ljubiteljev fotografske umetnosti in širših kulturnih krogov, kot tudi s strani javnih občil in predstavnikov javnih uprav, v prvi vrsti goriške Občine in Pokrajine. Visoko umetniško in kulturno vrednost srečanja potrjuje tudi lično in bogato opremljen katalog prireditve, ki ga je uredil mladi član skupine Igor Škorjanc. V katalogu so na kratko nanizani osnovni podatki umetniške poti slehernega razstavljalca in kritične note, ki jih je pripravila poznavalka foto umetnosti in članica goriškega društva Maria Fina Ingaliso. Iz uvoda knjižice izvemo, da so se letos pri goriškem društvu posebno potrudili pri iskanju novih organizacijskih dinamik s tem, da so ob že uveljavljenih imenih na področju fotografije povabili k sodelovanju mlade in nove avtorje, ki s sodobnimi vizualnimi prijemi upodobitvam zaupajo svojo pripoved z včasih močno, včasih pa umirjeno govorico. Pri društvu si seveda tudi nadejajo, da bi kar najbolje uspeli predstaviti ta dogodek, v želji, da bi Fotosrečanje pos-
talo trenutek spodbude za nadaljni razvoj krajevne umetnosti.
Iz predstavitve posameznih fotografov izvemo, da Zagrebčan Marko Bes-lac s svojimi deli prodre v kroge pristne človeške občutljivosti, v katero se vklopijo življenski odnosi, ki jih pretresajo želje in krpice prostora polnega upanja. Andrea Bovo iz Trevisa predstavlja podobe, v katerih ujeti avtobiografski namig s poudarjeno in prodorno izpričevalnostjo postane pretveza za razkritje odtujenosti, nemira in nestalnih ravnovesij življenja. Rončan Marco Frullani se posveča spominski podobi, ki odpira nova obzorja preteklosti, obnavlja zamegljene spomine in v potezi, prepojeni s arheologijo doživetega, postane čustvena razsežnost in uveljavitev nadaljnega vtisa. Iz Graza prihaja Ernst Koschuch, ki fotoaparat rad usmeri v cestne in druge znake, na katerih sloni vsa kompozicija upodobljenega prizora. Dolgoletni član fotokluba Skupina75 Igor Pahor gledalcu ponudi podobe, ki predočijo obrnjeno ogle-
dalo z delovnim procesom, ki je vključen v ozračja tišine, kjer se smejoči se obrazi in lebdeči napor spojijo z občutkom pripadnosti lastnim delovnim nalogam in proizvodni dinamiki. Ljubljančan Janez Vlachy se posveča ženskemu svetu, ki vpleten v namišljeni igri »mise en scene« izven utesnjenih okolij dovoli, da je nekoliko zloben ženski pogled tisti, ki zajame bahavo provokacijo, vidno eksibicijo in znatno rahločutnost ter jih prenese v nek drug prizor.
Razstava nam ponuja tudi dva kolektivna prikaza, ki sta ju pripravila društvo organizator in pa skupina Pola-ser, s sedežem v Faenzi, ki deluje po raznih krajih Italije. To združenje se v glavnem posveča fotografiji »polaroid« in se pri tem naslanja na izsledke moderne in sodobne umetnosti. Člani Skupine75 pa so pripravili instalacijo volumetričnih teles, o kateri pravijo, da ne gre za razmislek, ampak za premislek o arhitekturi, kot pojmu razvoja in ohranjanja odnosa člo-vek-kultura-okolje. (VIP)
media
I stran pripravila
oglaševalska agencija
i Tmedia
www.tmedia.it
Mf
o o
o
M© Dum iK©§a.
oy
Osteria Trattoria la Caserna
Lo canda, a! Gíardino
uojii amia
A1 b etgo Tratfom alia Tro:a
rattoria
lUr-Jví. 70 PDAMOH« 0+52709164
Ok ponnWjk ih zjljttci
SHfnb
ifíWr
(H32727ÜI* Oí» wcdah
PbWÍtü
BL5W«wií% 1Û frlM72$06 inSj^ji jlUrrwi.rom VWW.íUjihku™
fnírr Jir Uftetritft;
■	MjlAi S jiríki u iiL<pJ¡inim rtuibni
■	Rcifcb.'i i lmiÍMUL
LWlukni
-	Keúrirc :juivfa ir XaSilJtih Jríin
■	Miman mira^ra
(■¡Lii'tu jtJi;
-	Si pipj.I lirTví rj:.:. L--... Lnrrw^ knTïlprjrili ÍBMMfJi&ttL
J>rifcjtt
-Fraïin Uvmpir
IflllBlliJf I
bilufnKTñt kiwm - Sfi^iAi srlmjivj
S W ¡L fl
■ I i|"i'nr ili'vfi; S jJllkih iJlll
' I VÜIIJ KJJIIIJ ih liíii ■ Mimi I-■-T-H' i
^¿¿¿nilanianuki v modu ri f^^Nm
^íiIMffpir
-	Jf/mrn i LU'ihi
ni rJÛLïiïi
' Vroaiptrjtri vi^Jíi (undent nJim
-	Kwinjp'i jiihj zjurdti
bkwjditi
■ kii:ri'Lj ■¡l,!-."rii J
-	krjltrri kniíuik
GlimcjwF^
■	ytVl t lí.-tljf.L
■	tini -AM MOV - 1 Pnkjr;	\
■	K.ftfnpir i ncñrb -SrtJyj in feci y kazni
SMkt:
■	Zwfedt
. vk'. i r ^.ir.!iiin:i uiicii
-5(n.Al
■	Fwatl i djujjüflo d
ínL.n:
EVILIII J Ï (ifclÄ
ÍHJW rri frifírtlrtt:
-	KíWJipfVl juEu I JurA
-	Kímrpjvi ^oV1"
■	JçJttvh 1 r^lh'nn in
kUiiú
Frilúd kru^NfjtfiL Slum j ï k.Kil! in ¿«huía
(iiinir jUe
I !■ 11 ■- c 11 111111 L I -1 :. : — mL riiH'1 u
■	I-1.-- > !u!. .::■■.::. i:-
kmi, ii jk: r.;r in Srlmpir* L^iidJl»:
■	|JM/III rjrjlfl.
irJir m hd' d d l iti fj ir :
Rc^íJIlL h JKTÜTTIJII
K.-J-JiiJ.-i jii:l: j : ■— r/ k I
Za vse okuse
rit Lirismo Cedrón
Trattoria alla Posta
"VABILO NA KOSILO" od 29. septembra do 25. novembra.
Navedeni meniji so na razpolago vsak petek, soboto in nedeljo s predhodno rezervacijo. Možne so spremembe menijev. Cene menijev ne vključujejo pijače.
■ífíJfF ÍJW-Í J lim KI
043271+921 1ÎS 779 L9W
i:ihK¡i\ftlr<.u' it WWW«JB0rj
Ob wiKvIcljJiiï snfiUh ujtrii
Hhéii
firjiiít
Oh Kitih iíi irtJjh uprto
SLOVENIJA
■	Ti h; H ' FliLV
■	KLII.'.V hrf'O
■	Uhjaiiiu... JVifetfir
. I If-! 11 j i Li
sUt
SUdfc«
■	K-.li- ■ apukj '{Una
■	fWTl
PrrJjtd-
- J^hiull |»r»^ntck
' Th io fiirf» ul potni JkikbbriMiH]
, ' J.-U il i.ii |;L j jurčfc^.-
E - 'I'jj3dc)c J pAimi Vi ■ kj.li/n. LII^T-JL
liLirjii JC-.TJ:
■ \ I rrjj lc-L ::.■■. k.::"/
iLiilimxrijem 'PtjUjidltintiin li»m in miLhil
StiJkYí
-	Kuh in Li vino
-	fluíni Tjvitk
-	Ë hni j."l |HLL|¿3
-	¿Jir y HA
-ihnnirjnj-puitr» t ^ir:rL. un m-.
J^fw iif ttittnine: K.'i' jnin i pilu : n-iùLi
■ükk¡
-íliirjitiUi. Ctri'HíjcJi:
■ I^TUTV, priCM Ji "V" i«™

lîci.HI
JVr^jh
fi-A-lii'it
Wadli

fr-iiii
inwrjiiJi'
Gastaldia d'Antro
Trattoria alla Cascan
ItbJií Gtnuk tHlî 7^5flî4
Ob fwlííll Li [.Trt L.
fcJturmíí
Y «r.
IH32 7XT9247 Intimi jUijiLr.irLi.ir wtnvJlE 4dk4lrHio.fr
\ krti (.-HjnL-Ji.ri.ih in '	[t:;klil ÎJLVf»
Lúilalmt
ASriK I Jûr
PriifjrJr:
-	!Piru¡X mjc~u.ru
-	D^vtUfci'j "ul
■J.riki ni ÏJIII Jubu JN £rj[iuiiif:
■■ >!mlIJ:^ J ¡uhj : Iiir^i: ^ ("'jr^Jyii hïmlAJ i
h:.,j"Jh.,:::::i -J.iii:
in iiukinn
-	Sr^ Z ptjTI (jifjl'ritjifJrr -^ikikoHuiji inMuki jibulkimi
■ Pjfü L -lil ijliiIl- i jvtntù
-	St^umlo. ifli ni jLi
Prildfä ^SM
Pulfilf ■.l'.mi.kd h
ftcJjpr.lï; -Jemukj wLcj in icjrjnirjrff ur.LL Juin m ifilWHIMfJ
-	í c.v;¡::j icmr^rj
■ i jviftljdlllli
kíLlJíBlirm
-	J"írj i rjJhlim.
JjIk^Ii m pn-iii
Združenje "Invito apranzo",
Ul. Capoluogo 67, Podbonesec (UD) tel. 0432730153 www.invitoapranzo.it
■ >hani nti j :
Cftadj^hiAiu
¡Una«
- Ei^vjnjíTi IIAJKÍ v
jftuMn m Jiiurrii
i SatjJLpï 1 w j. ■ 11 ■ iiHirTijufi
■	l.'Hirvit v liKhT
ÜüJi'rt-
■	PhVni i-.'.H jnji '^Ularial
-	KiJimi --Tiiklj.
-	K-. ■ ■-! J11 k . : .M,I.
Trattona Lni fjnii kiel formichiere
Turistično društvo 'Nediške doline - Valli delNatisone"
Ul. Arengo della Slavia 1 - Špeter info@nediskedoline. it Tel. 3381260311 (od 9.00 do 18.00) -0432727975 (od 8.30 do 13.30)
MUTIfrLr-h iS:-- ralr'^J: Jvfut^í
Riíugio Solarie
Trattoria Tavern a Fiorita
Osteria allAntica
Trattoria.
Fuerce 1 ^
~	VítiíiV
Jrrrž. ni imm
¿V- HfltTtiMi
F^ïj, t\JjiC7Ll liêl uboüh :n Tifi<]|±lb \ jii-ili ji.1 rU»Jik (J lIju prtj)
- Slinjlkj. prf L JKÏIJ
itWtí ' h i k"-—.
■	ji J ■ 111* S la. i. : k :
SLitn
■	(IUImi
Iti I JlhM'k.' [ K'IILlií (,'íliLl.
fön
Oh^rtih ;n Sfí\i.lh uprt»
wvwflnriiilUiiirui
PnijtJi:
■ k! ^a
GLiniijiJii
- l'riiV.'ú k h k j i
rj^i ■ jJml^ m Ïiiiih'III
SCnJicv: .Jjj.jJilni Kiihini iti jJji ¡Li-.tlí krrnu irtiKitin-in UiMii kmvp
PrcJfftiif
I - HJiiiU i. hiivfn an / ífin^üfi S-ji,.^^- :.:■ ■ .'ii I'-.' ni ícflrninc: ■ lv.v,l_in-, I :. .4.1 ;
j jiLhLj|IM
Gtttue jiemk EAj^npáuiilkji V dhir^pntfjni 1 JiffvJki
Prti?*
. |-V>lriil. -. fLHitil ÉÉikw pWlÍB íllíff 4IÍ frtJíltítW^ .{¡hJ^vj minrMrj P in ^rjímrr.i atuIhh um imiuim
■	AI^ÏT tnlcniiK ï
Jyi-JiùJ
■	S}iti zt-uí-fc'.T-ii «vHi
tií-" íif j^ifir
Swwki lilrn.k,. -!. .: I I j I M '■ I -'--I - .L.I ■ ! ■ J1111 :ti l^ùJmU
ÍVíld^fj
-	» ¿i.J V kMWi
SiajFtf j
-	Jit^Jini ¡LrircV i «YHI
-	ILMTJ I-J.ui'.i-m It'.yiunii
Su Bdüq Ï iT»: i'iïi
t', L-■ rili. ibctU¿] ulji;-j JiiÍí ill iHídLin.iL':
■ RIL1!!! D^ll h Ih3^ijfiu=! mjhl.í". ::- (Tíkjyi:.- L^IÍI - [Ivnuá PLüjrKÍ : Ü if* mL
■	"¿p-pi-L E l-^H^J-" n
Jofcf MI tfiifi . 'JAmJúi i .! i. ."■"
■	Jji.u^ ruriuii.
■	.S^hi moa-HB^-■.-Tai/ ic rr^Liyii
1 6 Četrtek, 25. oktobra	2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
gorica - Župan Romoli čaka na šestmesečni obračun družbe za javne storitve
»Pri iskanju partnerjev naj IRIS gleda tudi čez mejo«
Včeraj je predsednik Querin predstavil dokument upravnemu svetu, 2. novembra pa bodo na vrsti župani
Predsednik družbe IRIS Armando Querin bo v petek, 2. novembra, sklical sestanek z ožjim odborom županov občin goriške pokrajine. Delničarjem bo ob tej priložnosti predstavil dolgo pričakovani šestmesečni obračun podjetja za javne storitve, od katerega si vsi obetajo, da bo pokazal zapolnitev lanskega primanjkljaja v znesku 2,6 milijonov evrov. Med srečanjem bo gotovo govor tudi o ukrepih za ohranitev konkurenčnosti družbe za javne storitve. Le-ta je po besedah goriškega župana Ettoreja Romo-lija v dobri meri odvisna od povezave z novimi partnerji, ki bi omogočila povečanje števila uporabnikov storitev. Po županovem mnenju bi podjetje pri iskanju novih partnerjev ne smelo izključiti možnosti čezmejnega sodelovanja.
Querin je šestmesečni obračun včeraj predstavil članom upravnega sveta družbe IRIS Paolu Mulitschu, Lucia-nu Zanottu, Francu Sturziju in Alessan-dru Vescoviniju, skupščini delničarjev pa namerava orisati vsebino dokumenta prihodnji petek. »Ob računih družbe IRIS je nujno, da ocenimo tudi njen položaj na tržišču. Podjetje si nikakor ne sme privoščiti, da ostane izolirano, pač pa si mora prizadevati za dialog z vsemi gospodarskimi realnostmi, ki ga obkrožajo,« je včeraj povedal župan Romoli in podčrtal: »Podjetje bi se moralo pri iskanju partnerjev in strategij, ki bi mu omogočile, da bi se zvečalo število uporabnikov njegovih storitev, ozreti tudi čez mejo. Sodelovanje s slovenskimi podjetji je namreč možnost, ki je ne gre izključiti.«
Medtem se z analizo posameznih postavk v zadnjih obračunih družbe IRIS še naprej ukvarjajo občinski odbornik Francesco Del Sordi in dva občinska funkcionarja, ki sestavljajo delovno skupino za nadzor nad učinkovitostjo storitev podjetja. Delovna skupina je odgovorna za preverjanje vzrokov, ki so privedli do povišanja tarif za odpadke. »Med pregledovanjem obračunov finančnega plana smo ugotovili, da je prišlo pri nekaterih postavkah do bistvenega povišanja stroškov. Družbo IRIS smo prosili, naj nam posreduje dokumentacijo, preko katere bomo preverili, ali je povišanje stroškov utemeljeno,« je povedal Del Sordi in dodal: »Ob tem smo se tudi zavzeli, da bomo pripravili in posredovali
Ettore Romoli
bumbaca
družbi tehnični dokument, v katerem bodo točno navedeni stroški, posamezne storitve in druge postavke. Dokument bo priložen storitveni pogodbi, ki jo ima naša občina z družbo IRIS.«
V Staro Goro ne zaupa
»Nisem prepričan, da novogoriško odlagališče v Stari Gori spoštuje vse sodobne okoljske predpise. Zato menim, da bi bilo treba preveriti, ali bi od-važanje naših odpadkov vanj lahko imelo negativne učinke in bi se lahko spremenilo v ekološko bombo.« Goriški odbornik Francesco Del Sordi ima kar nekaj pomislekov v zvezi s predlogom, da bi po nasičenju odlagališča v kraju Pecol dei lupi leta 2010 prišlo do odvažanja dela goriških odpadkov v Staro Goro. O tej možnosti je pred dnevi spregovorila pokrajinska odbornica Mara Černic. Pokrajina si namreč prizadeva, da bi nov načrt o ravnanju z odpadki ne predvideval gradnje dodatnih odlagališč, v tem primeru pa bi seveda bilo nujno iskati alternativne rešitve. Med tistimi, ki jih pokrajina preučuje, je tudi čezmejna opcija, v primernost katere dvomi Del Sordi.
gorica - Pridobitev zveze ASCOM
Sodoben sedež
Na odprtju Bertossi in drugi upravitelji - Visintin kritičen
»Goriška se mora zavedati svoje vloge v FJK. Čeprav je pokrajina z najnižjim številom prebivalcev, ležijo na njenem območju letališče, pristanišče, pomembni vinorodni območji in Gradež. Zato je iz gospodarskega vidika pomembna, ključno vlogo pri njenem razvoju pa odigrava zveza trgovcev ASCOM.« Tako je včeraj povedal deželni odbornik Enrico Bertossi, ki se je udeležil odprtja novega pokrajinskega sedeža zveze trgovcev v Gorici. Ob njem so sodobno urejene prostore v ulici Locchi, ki merijo tisoč kvadratnih metrov, obiskali župan Ettore Romoli, pokrajinski odbornik Marino Visintin ter drugi upravitelji in predstavniki ustanov, častni gost pa je bil državni predsednik zveze Conf-commercio Carlo Sangalli.
»Nov sedež odpiramo v času velikih družbenih sprememb, v katerem je treba posodobiti tudi naš sektor. Zveza išče zato strategije, da bi bila kos epohalnim spremembam, pri doseganju ciljev pa sodeluje s krajevnimi ustanovami in upravami,« je povedal pokrajinski predsednik
zveze ASCOM Pio Traini in opozoril, da ima ob sebi tudi pomlajeno ekipo sodelavcev, med katerimi je pred kratkim imenovana direktorica zveze Giulia Bernardi. »Gorica ima velik potencial, da ga bo tudi uresničila pa mora dobiti podporo s strani dežele. V primerjavi z ostalimi pokrajinami je bila namreč finančno zanemarjena, zato upam, da bo prišlo do bolj pravične razporeditve,« je povedal Romoli ter spomnil na bližajočo se ukinitev proste cone in na učinke, ki jih bo imela na žepe Goričanov.
O izzivih zveze trgovcev sta spregovorila tudi Sangalli in deželni predsednik Alberto Marchiori, ob robu srečanja pa je pokrajinski odbornik Visintin kritično pripomnil: »Za goriško pokrajino postaja storitveni sektor vedno bolj pomemben. Na tem področju je veliko izzivov, od ladjedelnice do veleblagovnice IKEA v Vile-šu. Kontakte imamo z vsemi gospodarskimi dejavniki, le z zvezo ASCOM nam to ne uspe. Upam, da bo z novo direktorico boljše.« (Ale)
Na gradu tipični pridelki
Na goriškem gradu bo danes od 9. uri predstavitev knjige »Edamus, bibamus in gaudeamus« in zaključnih izsledkov čezmejnega projekta za ovrednotenje tipičnih kmetijskih pridelkov Valo PT. Prisotni bodo deželna odbornika Enzo Marsilio in Franco Iacop, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in direktor kmetijsko gozdarske zbornice iz Nove Gorice Branimir Radikon. V nadaljevanju srečanja, ki ga bo koordiniral pokrajinski odbornik Marko Marinčič, bodo o tipičnih jedeh in o projektnih dejavnostih spregovorili izvedenci iz Slovenije in Italije. Ob 13.30 bo vodena de-gustacija v restavraciji Lanterna d'Oro. Srečanje je odprto javnosti.
Zaščita pomeni vsiljevanje?
»Ali beseda zaščita pomeni vsiljevanje?« Vprašanje je postavil občinski svetnik mešane skupine Giuliano Antonaci, ki je med zasedanjem občinskega sveta prebral interpelacijo v zvezi z obvezami, ki jih Tržič ima zaradi vključitve v seznam občin, kjer se izvaja zaščitni zakon 38. Na vprašanje je odgovorila podžupanja Silvia Altran. »V Tržiču zaenkrat ne bo novosti, izvajajo se zaščitne norme, ki smo jih uvedli leta 2002. Paritetni odbor nas je septembra vprašal, ali imamo v naši občini dvojezične table in dokumente. Odgovorili smo, da se nam izvajanje t.i. dvoje-zičnosti v okolju, kakršno je tržiško, ne zdi primerno.« Altranova je poudarila, da bo občina še naprej zagotavljala ostale pravice, ki jih predvidevata zaščitna zakona 38 in 482. Antonaci, ki je v svoji interpelaciji govoril o »kršitvi najosnovnejših pravic tržiških občanov«, je odgovor podžupanje sprejel. Poudaril je, da tolmači prisotnost slovenske manjšine kot bogastvo, vendar nasprotuje »ekstremni dvojezičnosti.«
Čezmejni »orienteering«
Med Gorico in Novo Gorico bo danes tekma v orientacijskem teku, na kateri bo tekmovalo štiristo dijakov slovenskih in italijanskih nižjih in višjih srednjih šol. Športna manifestacija, ki jo skupaj prirejajo združenje UISP, zveza Fiso FVG, Športni zavod Nova Gorica in novo-goriški Orientacijski klub, se bo pričela ob 9.30 na trgu pred Severno postajo v Novi Gorici, od koder se bodo udeleženci odpravili odkrivat obe mesti.
Stavka javne uprave
Danes je napovedana stavka zaposlenih v javni upravi. V občini Gorica bodo zagotovljene le osnovne storitve, in sicer sprejemanje prijav rojstev in smrti, pogrebna služba ter družbene in zdravstvene storitve.
gorica - V sredo usodna slabost v telovadnici UGG
Umrl 42-letni košarkar
Marco Marchetto zapušča ženo, sedemletnega sina in komaj tri mesece staro hčerko
Med igranjem košarke s prijatelji je v sredo zvečer umrl 42-letni Goričan Marco Marchetto. Nekaj pred 21. uro je moški občutil slabost in se zgrudil na leseni pod športne dvorane UGG na trgu Battisti v Gorici. Soigralci so nemudoma poklicali na pomoč. Na kraju nesreče je v nekaj minutah posredovalo osebje rešilne službe 118, ki je Marchetta skušalo oživiti. Reševalci so zaradi nizke starosti moškega vztrajali dalj časa, vendar njihova naprezanja, da bi njegovo srce začelo spet biti, so bila zaman.
Marchetto je bil zaposlen pri podjetju za telekomunikacije Telecom. Od mladih let je bil zaljubljen v košarko, nekaj let pa je igral tudi v promocijski ligi. Šport mu je pomenil predvsem sprostitev in zabavo, tako da se je skupaj s prijatelji občasno udeleževal amaterskih turnirjev. Trenirali so enkrat ali dvakrat tedensko v večernih urah v telovadnici UGG. Po besedah znancev je bil Marchetto v dobri formi in ni nikoli imel zdravstvenih težav, zaradi katerih bi se moral odpovedati športni dejavnosti. Nič hudega sluteč je zato tudi v sredo odšel na trening. Kot običajno so med soigralci priredili tekmo, med katero se je zgodila tragedija. 42-let-nik se je med tekom zgrudil na tla ob nemoči prijateljev, ki so skupaj z njim delili ljubezen do košarke. Marchetto zapušča ženo ter sedemletnega sina in hčerko, staro komaj tri mesece, s katerimi je živel v ulici Pietro Galli v Gorici. Ni še jasno, ali mu je usodna bila srčna kap ali anevrizma. Možno je, da bodo vzrok smrti preverili z obdukcijo.
Marco Marchetto
bumbaca
gorica - ADOC o prometnem zakoniku
Prefektom pristojnost za merilnike hitrosti
»Zavzemamo se, da bi prometni zakonik čim bolj približali državljanom. Pri tem se popolnoma strinjamo z vsakim zakonskim posegom, ki bi zagotovil boljše varnostne pogoje na italijanskih cestah in primerno kaznoval tiste, ki prometnih predpisov ne spoštujejo. Povsem neprimerni pa se nam zdijo zlasti ukrepi krajevnih uprav, ki imajo kot cilj le polnjenje občinski blagajn.« Tako je povedal državni predsednik zveze potrošnikov ADOC Carlo Pile-ri, ki se je včeraj skupaj z goriškim predsednikom Ugom Previtijem, goriškim tajnikom sindikalne zveze UIL Gacin-tom Menisem in predstavnikoma sindikata UIL Robertom Devetakom in Francom Bellinijem udeležil tiskovne konference v goriškem hotelu Interna-zionale. Na njej je zveza ADOC najavila, da bo v prihodnjih dneh ministrstvu za prevoze poslala dopis, v katerem bo izrazila svoje nasprotovanje zakonodaji, ki urejuje postavitev stacionarnih radarjev na cestah po državi.
»Občinam mora biti odvzeta pristojnost, da lahko postavljajo merilnike hitrosti na občinskih cestah, saj se večkrat zgodi, da so ti postavljeni nesmiselno, brez kakršnihkoli uniformiranih pravil, ki bi veljala za cestne odseke z istimi karakteristikami na celotnem državnem ozemlju,« je povedal Pi-leri in dodal, da bo pristojnega ministra Alessandra Bianchija posvaril naj pristojnost za postavljanje tako kamer na semaforjih kot radarjev in tabel, ki označujejo omejitev hitrosti, prenese z občinskih oblasti na prefekta. S tem bi se po mnenju zveze ADOC izognili morebitnim špekulacijam s strani občinskih uprav.
Beseda je stekla tudi v zvezi z globami, ki so jih goriški občani prejeli zaradi vožnje skozi križišča z rdečo lučjo na semaforju oz. na podlagi posnetkov fotokamer. Od 600 prizivov, ki jih je ADOC vložil v imenu goriških občanov, jih je sodišče doslej sprejelo le osem. (vas)
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 25. oktobra 2007
17
doberdob - Včeraj so uradno predali namenu novo telovadnico
Telesnokulturna dejavnost ima pogoje za kakovostni skok
Zjutraj bodo v športni hram zahajali učenci in dijaki, popoldne bo na razpolago društvom
Telesnokulturna dejavnost v doberdobski občini ima z odprtjem nove telovadnice pogoje za kakovostni skok. Učenci in dijaki osnovne in nižje srednje šole bodo imeli športno dvorano tik pred šolskimi vrati in se jim za pouk telesne vzgoje ne bo treba voziti v Sovodnje ali Ronke, v popoldanskih urah pa bo nova telovadnica na razpolago društvom, ki bodo lahko nudila mladim nove priložnosti športnega udejstvovanja in zdrave zabave.
Telovadnico so uradno predali namenu včeraj, ko so si nove prostore ogledali doberdobski župan Paolo Vizintin, občinska odbornica Ester Ferletič, ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček, predsednik OK Val Ivan Plesničar ter učitelja Štefan Cotič in Danijela Gergolet. Prisotna sta bila tudi zunanja sodelavka Ljudmila Onišenko in Andrej Vremec, koordinator projekta gibalne vzgoje, ki ga v Doberdobu vodijo v sodelovanju z ZSŠDI-jem, sicer pa tudi profesor telesne vzgoje na nižji srednji šoli. »Telovadnica je za otroke velika pridobitev, novi prostori pa bodo učiteljem in profesorjem telesne vzgoje nedvomno omogočili bolj kvalitetno delo,« je menila ravnateljica Klanjščkova in pojasnila, da so se učenci in dijaki morali doslej voziti v telovadnico v Sovodnje ali Romjan. To je bilo zanje naporno, seveda pa je ob tem prevoz organizacijsko in finančno bremenil občino. Po besedah ravnateljice je prva skupina nižješol-cev stopila v telovadnico v sredo v spremstvu profesorja Aleksandra Kodriča, včeraj pa so se po novem podu in med novo opremo navdušeno podili osnovnošolci.
Za upravljanje telovadnice bo odgovoren odbojkarski klub Val, ki je v ta namen podpisal pogodbo z doberdobsko občino. Skupaj z društvoma Dom in Govolley bo Val priredil tečaj mi-niodbojke, športno združenje Mladost pa bo imelo telovadnico na razpolago za nogomet. V prihodnjih dneh bodo določili urnik uporabe telovadnice, nato pa bodo tudi v popoldanskih urah stekle dolgo pričakovane športne dejavnosti. (dr)
Otroci poslušajo navodila (zgoraj); upravitelji in ravnateljica med ogledom telovadnice (desno)
bumbaca
Šilec noče novega jezu
Člani in prijatelji Kajak kluba Šilec iz Gorice so na srečanju na društvenem sedežu v Podgori v sredo, 24. oktobra, izrazili svojo zaskrbljenost in posledično tudi nasprotovanje napovedani gradnji novega jezu v predelu soške struge pod Gorico, ki je v zadnjih desetletjih postal pravi naravni pas zelenja, vode, ptic in tišine. Poleg tega bi gradnja jezu izbrisala edine brzice, ki so primerne za začetniško vadbo kajakaškega športa, kar bi obubožalo že itak skromne možnosti. Isto velja za pregrado pod podgorskim mostom za pešce, kjer niso načrtovalci sploh upoštevali potreb rekreacijske vodne dejavnosti s plovili in je preseganje ovire postalo zelo zapleteno. KK Šilec je soprireditelj že več kot 20-letne Soške regate, vsakoletnega spusta po Vipavi, vsakoletnega novoletnega spusta od Gorice do Sovodenj, tečajev ob privezu v parku pod Pevmo, turističnih voženj z gumenjakom od izliva Pev-mice do jezu pod Pevmo.
Praznik podjetja Terpin
Uvozno-izvozno podjetje Terpin bo danes praznovalo 80-letnico delovanja. Ob 11. uri bo slovesnost v novogo-riški Perli, od 15. ure dalje pa bo praznik z ansamblom Notranjci in s pihalnim koncertom Goriška Brda v ogrevanem šotoru, ki ga bodo postavili tik ob hali podjetja v ulici Terza Armata v Gorici. Na slovesnosti v Perli so svojo prisotnost med drugimi napovedali slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc, bivši slovenski minister Peter Vencelj, generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj ter župana Mirna-Kostanjevice Martin Zlatko Marušič in Števerjana Hadrijan Corsi. Kulturni program bo oblikoval Slovenski oktet, srečanje pa bo povezoval Janez Dolinar. Podtajnik na notranjem ministrstvu Miloš Budin bo podjetje Terpin obiskal v popoldanskih urah.
Odprta vrata v Medani
Na domačiji Klinec v Medani se bo ob 20. uri začel dan odprtih vrat letošnjega mednarodnega srečanja likovnikov MMMart. Na ogled bodo vsa novo-nastala dela ter projekcija Bogdana Sobana Generative Art. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi ateljeje, se družili z umetniki ter prisluhnili koncertu skupine Terrafolk. (nn)
Jutri koncert tržaškega zbora
V cerkvi sv. Hilarija in Tacijana v Gorici bo jutri ob 19.45 nastopil ženski pevski zbor Cappella Civica iz Trsta, ki ga vodi Marco Sofianopulo. Na pred kratkim obnovljenih orglah bo zbor spremljal Manuel Tomadin, na flavto pa bo igral Giorgio Marcossi. Pevke bodo izvajale skladbe Jehan-Aristeja Alai-na, Francisa Poulenca in dirigenta So-fianopula, ki je uglasbil nekaj besedil Paola Magrisa. Vstop bo prost.
gorica - Gledališčniki društva F.B. Sedej so se z dramskim delom poklonili Lojzetu Bratužu
Spomin na Bratuža zaživel na odru
Polna dvorana kulturnega centra je nastopajoče nagradila z dolgim in občutenim aplavzom - Predstavo je režirala mlada Jasmin Kovic
»Ti iz oči ljubezen je sijala« je že sam po sebi opredeljujoč naslov dramskega dela, preko katerega se gledalec lahko poglobi v življenjski lik Lojzeta Bratuža do take mere, da lahko sam občuti njegovo neskončno predanost glasbi in slovenski besedi. Obenem ga s kančkom otožnosti prepeta pesem in dogajanje na odru pospremita v kruto realnost tistega obdobja, ki se je z vsem svojim gorjem spravilo nad Lojzeta Bratuža.
Odrsko uprizoritev, kije nastala v okviru štever-janskega prosvetnega društva F.B.Sedej ob obeleževanju sedemdesete obletnice nasilnega fašističnega umora goriškega zborovodje, je v torek v Kulturnem centru Lojze Bratuž doživela svojo ponovitev. Dogodek je števerjanske gledališčnike prav gotovo osrečil, saj je publika do zadnjega sedeža napolnila osrednjo dvorano goriškega kulturnega hrama. Ves njihov trud je bil ob zaključku predstave poplačan z dolgim in občutenim aplavzom. Med publiko sta bila prisotna tudi častna gosta, Lojzka in Andrej Bratuž, ter predsednik SSO za goriško pokrajino Janez Povše. Premiero je dramska uprizoritev doživela preteklega aprila v Se-dejevem domu v Števerjanu.
Bratuževo življenjsko pot in njegovo umetniško ustvarjanje je v dramski tekst strnila mlada štever-janka in članica domače dramske družine Jasmin Ko-
vic, ki je na podlagi zgodovinskih pisnih virov zrežirala natančno biografsko rekonstrukcijo Bratuže-vega življenja, od svoje zborovske dejavnosti, ljubezenske zveze z Ljubko Šorli do pripora in preganjanja s strani fašističnih skvadristov. Prizore je preplet-la s pesmijo in recitacijo Gregorčičevih, Župančičevih in Kosovelovih verzov. Pravilen kontekst dogajanja pa je publiki osvetljeval pripovedovalec Jurij Klanjšček. Prikaz osebnosti Lojzeta Bratuža je bila zaupana Mateju Pintarju, ki je znal prepričljivo izraziti lik upodobljene osebe in izpostaviti njegovo bla-gosrčnost in domoljubnost. Njegove pesmi Hostija je čista sveta, Sonce vstaja in zahaja in V duši plamen čist gori so na odru zapeli člani števerjanskega mešanega pevskega zbora F.B. Sedej. Ostale individualne glasbene utrinke so prispevali violinistka Ema-nuela Koren, pevka Patrizia Belloni; otroško vokalno izvedbo Bratuževih Kraguljčkovje pa je zapel Peter Soban. Na klavirju je glasbene točke spremljala Martina Hlede. Vlogo Bratuževe sopotnice Ljubke Šorli je bila zaupna Costanzi Frandolič. Vizualno podobo odra in posameznih prizorov so oblikovale projekcije fotografij, za katere je poskrbel Igor Skorjanc. Da je predstava lahko povsem uspešno stekla, pa je seveda pripomoglo timsko delo vseh članov in prijateljev SKPD F.B. Sedej. (VaS)
S predstave v kulturnem centru Bratuž
bumbaca
18
Četrtek, 25. oktobra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Računalništvo, elektronika in nove tehnologije so doma v Vrtojbi
Visokotehnološka podjetja rastejo kot gobe po dežju
Primorski tehnološki park je od leta 1999 spodbudil ustanovitev preko 50 podjetij
V	zadnjih nekaj letih se j e na No-vogoriškem razvila cela vrsta visokoteh-noloških podjetij, ki se ukvarjajo prvenstveno z novimi tehnologijami ter s tehnološko naprednejšimi izdelki in storitvami. Gre za podjetja, ki delujejo na področju računalništva, elektronike, telekomunikacij, merilnih sistemov, avtomatizacije procesov, inovativnih tehnologij v kmetijstvu in svoje izdelke oziroma storitve tržijo in prodajajo na svetovnem trgu. Eden glavnih »krivcev« za to je leta 1999 ustanovljeni Primorski tehnološki park (PTP), s pomočjo katerega je bilo do danes ustanovljenih že preko 50 podjetij. Poleg svetovanja pri ustanavljanju podjetja in podpore pri številnih razpisih nudi Primorski tehnološki park v svojih novih prostorih ob mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi svojim članom tudi prostore za pisarne in laboratorije. Kot je povedal direktor PTP Janko Borjančič so ti prostori zaradi velikega zanimanja že skoraj v celoti oddani, čeprav bodo objekt uradno odprli ravno danes.
»Tu čutim voljo do dela«
Na vprašanje, zakaj Novogoriška na področju visokotehnoloških podjetij v primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami izstopa, kar je potrdil tudi direktor PTP, mi je direktno odgovoril šele Marcello Battaglia iz Milana, podpredsednik družbe Navigacijski sistemi, ki ima svoje pisarne v prostorih PTP in se ukvarja s proizvodnjo modernih navigacijskih sistemov za plovila. »Klima je drugačna. Zdrava. Tu čutim isti entuziazem in voljo do dela, ki sem ju čutil v Italiji v sedemdesetih letih,« je pojasnil Battaglia.
V	sosednjem prostoru ogromnega objekta, ki ponuja 5.300 kvadratnih metrov površin in kamor se je že preselila tudi Regijska razvojna agencija, v okviru novogoriškega visokošolskega središča prvič letos potekajo predavanja za študente dveh študijskih programov, tako da je vzdušje kar živahno, obiščem manjše podjetje, ki razvija različne aplikacije in hardver pretežno (več kot 90%) za italijansko tržišče. Direktor razloži, da je bilo podjetje ustanovljeno leta 2004, in da so njegovi solastniki Italijani. Pove tudi, da je začel skupaj s kolegom, potem sta zraven privlekla še dva sošolca in že v drugem letu poslovanja so podpisali pogodbo za 100.000 evrov. Ekipa se od takrat dalje širi. Pred kratkim se jim je pridružil še en član, Anglež, ki sicer živi na Tajvanu. V sosednjem prostoru srečam še dva mlajša sodelavca iz Italije, ki sodelujeta v okviru spin
»Kreativni kaos« v prostorih podjetja Neptune digital v PTP-ju v Vrtojbi, kjer delata mlada Italijana
foto n.n.
off podjetja, ustanovljenega z namenom izpeljave določenega projekta s področja digitalne tehnologije. Tudi večina ostalih podjetnikov na področju novih tehnologij je mladih, zato si v PTP prizadevajo, da bi v lastniško strukturo poleg občin, novogoriške Politehnike in podjetij privabili tudi banke oziroma finančne inštitucije, ki bi v obliki neke garancijske sheme omogočile razvoj tistim podjetnikom, ki so šele na začetku.
Pomoč z nasveti in najemninami
Poslanstvo Primorskega tehnološkega parka, ki z več projekti sodeluje tudi s čezmejnimi partnerji, je predvsem v tem, da pomaga pri ustanavljanju perspektivnih visokotehnoloških podjetij in jim nudi podporo (tudi v obliki subvencioniranja najemnine prostorov) v prvih letih poslovanja. »Veliko je podjetij, v katerih se je število zaposlenih v nekaj letih povzpelo z 2 na 15, 20, »je povedal Borjančič in dodal, da si tisti, ki jim posel steče, kot je treba, kmalu poiščejo svoje prostore in se na nek način osamosvojijo.
Evidenca o deležu visokotehno-loških podjetij med vsemi podjetji na Novogoriškem sicer ne obstaja, saj se statistično tega ne da spremljati, po mnenju direktorja PTP pa se za nadaljnji razvoj tovrstnega podjetništva ni bati. »S preselitvijo v nove prostore smo naredili velik kvalitetni preskok. Še pomembnejše od samih prostorov je druženje
raziskovalcev oziroma ustvarjalcev na različnih področjih, česar se ne da neposredno meriti s številkami. Na podlagi tovrstnega druženja že nastajajo konkretne povezave, tako da že s samo simbiozo in komuniciranjem na tem mestu, ki diha podjetniško in ne uradniško, nastajajo nova in nova podjetja.«
Na vprašanje, katerih je »prvih pet« visokotehnoloških podjetij na Novogo-riškem, Borjančič ni želel odgovoriti, da ne bi katerega po pomoti izpustil. Omenil pa je, da nekatera podjetja, ki so člani PTP, dobivajo nagrade, številna priznanja in dosegajo izjemne rezultate.
Eno takih je gotovo letošnja pri-morsko-notranjska gazela, podjetje Instrumental Technologies iz Solkana, ki se ukvarja z razvojem in trženjem elektronskih instrumentov in sistemov za pospeševalnike osnovnih delcev in raz-vojno-raziskovalne laboratorije po vsem svetu. V svoji visoko specializirani tržni niši so brez konkurence v svetovnem merilu in gradijo na patentni tehnologiji. Lani je podjetje doseglo 2,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je skoraj desetkrat več kot pred petimi leti. S 17 zaposlenimi je ustvarilo skoraj 400.000 evrov dobička. Podjetje s svojo hitro rastjo nadaljuje, saj je v letošnjem letu prebilo mejo 30 zaposlenih in načrtuje dvakrat več prihodka kot v letu 2006.
Nace Novak
vrtojba - Danes
Odprtje
stavbe
PTP-ja
Ob zaključku ureditve poslovne stavbe Primorskega tehnološkega parka (PTP) v Vrtojbi bo danes potekalo slovesno odprtje le-te, na katerem bo spregovoril tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. V nekdanji stavbi Shopping centra se na 8 tisoč kvadratnih metrov bruto površin sedaj nahaja uprava PTP-ja, prostore za razvijanje svoje dejavnosti pa je tam našlo še 14 od 31 podjetij, ki so člani omenjenega tehnološkega parka. V njem se nahajajo še ena velika in dve mali predavalnici ter računalniška učilnica, ki jih oddajajo za potrebe koprske fakultete za management ter za študij multimedijskih komunikacij ljubljanske fakultete za elektroniko.
Zunanjost in notranjost stavbe sta bili v zadnjih letih rekonstruirani, decembra 2005 so namenu predali obnovljeni del v drugem nadstropju, v nadaljnjih dveh letih pa so z obnovo zaključili na celotnem objektu. (km)
nova gorica
Pericu zlata plaketa univerze
Boris Peric
bumbaca
Univerza v Novi Gorici je v sredo ob svečanem začetku akademskega leta 2007/2008, ki se gaje udeležila tudi ministrica za visokošolstvo, znanost, razvoj in tehnologijo, Mojca Kucler Dolinar, med drugim podelila tudi priznanje Zlata plaketa. Predsednik Danilo Zavrtanik jo je na slovesnosti na dvorcu Zemono podelil Borisu Pericu v znak priznanja za njegov prispevek pri uveljavljanju in razvoju Univerze v čezmejnem prostoru.
Univerza v Novi Gorici se zaradi hitrega razvoja že od ustanovitve nenehno srečuje s pomanjkanjem ustreznih prostorov, zato so letošnjo zlato plaketo sklenili podeliti osebi, ki je pomembno prispevala k zagotavljanju potrebne infrastrukture za razvoj Univerze v Novi Gorici in obenem k njenemu uveljavljanju preko meja Slovenije. Peric je predsednik upravnega odbora družbe KB 1909 in tudi predsednik goriškega Kulturnega doma. Obe instituciji sta tesno povezani z delovanjem Univerze v Novi Gorici v čezmejnem prostoru, ključna vloga Perica pri tem pa se je odrazila v obnovi bivšega Šolskega doma v Križni ulici v Gorici. Poleg želje po ohranjanju dediščine Slovencev v Italiji, je bila obnova izvedena izključno za potrebe Univerze v Novi Gorici. »Brez prostorov v Križni ulici, bi trenutno ne imeli osnovnih pogojev za normalno delovanje,« ugotavljajo na novogo-riški Univerzi in dodajajo, daje Peric s svojim položajem v zamejskih organizacijah deloval kot osrednja povezovalna osebnost in je pripomogel tudi k premagovanju ovir italijanske zakonodaje. »S svojim ugledom je Boris Peric prispeval tudi pri ustvarjanju pozitivnega ozračja v italijanski javnosti in predvsem k naklonjenosti lokalnih oblasti do prihoda Univerze v Novi Gorici v sosednjo Gorico. S tem pa je Univerza v Novi Gorici postala tudi osrednja nosilka konkretnega čezmejnega sodelovanja med Gorico in Novo Gorico in prva med slovenskimi univerzami, ki deluje izven meja Slovenije,« je še zapisano v obrazložitvi. Zlato plaketo so na Univerzi doslej podelili le enkrat; leta 2005, prejel jo je Črtomir Špacapan. (km)
solkan - Podjetje Gostol-Gopan
»Nova poizvodna linija je pravi mercedes«
šempas - Včeraj slovesno odkritje doprsnega kipa
Počastili Mihajla
Azerbajdžanski diverzant IX. korpusa je padel v Vitovljah 2. novembra leta 1944
Solkansko podjetje Gostol-Go-pan, ki izdeluje opremo za pekarsko industrijo, v letošnjem letu praznuje 60. obletnico obstoja. Niz dogodkov, s katerimi sov podjetju v zadnjih petih mesecih zabeležili obletnico, se je zaključil včeraj z odprtjem nove skladiščno-logistične hale in s predstavitvijo vrhunske sodobne proizvodne linije za peko kruha v novo-goriški pekarni Brumat.
»Prednost nove linije je v tem, da je popolnoma avtomatizirana, od vnosa recepture pa do končnega izdelka deluje popolnoma samostojno. Lahko rečem, da gre za "mercedes" med tovrstnimi linijami,« si je primerjavo v avtomobilskem svetu izposodil direktor podjetja Gostol-Gopan Alojz Rot. Posebnost linije sta še pretočna fermentacijska komora, ki omogoča proizvodnjo raznih tipov krušnega peciva in termooljna peč 2. generacije, ki je eden najnovejših dosežkov Gostol-Go-pana. Nova linija zmore narediti tono kruha na uro, količino pa lahko prilagajajo kupčevim zahtevam. Podjetje največ, kar
foto k. m.
95 odstotkov svoje opreme izvozi v tujino, predvsem v Rusijo in Ukrajino, medtem ko italijanski trg zanje ni zanimiv zaradi tamkajšnje posebnosti pri proizvodnji kruha: v Italiji namreč obstajajo številna majhna družinska podjetja, ki se s tem ukvarjajo, zato zanje velike proizvodne linije ne pridejo v poštev. Sicer pa so pri podjetju zadovoljni z 20 odstotno letno rastjo prodaje v zadnjih 5 letih, letos je načrtujejo za 19 milijonov evrov, medtem ko pričakujejo okrog pol milijona evrov dobička. (km)
Ob nekdanji osnovni šoli v Šempa-su so včeraj odkrili doprsni kip heroja narodnoosvobodilnega boja v času druge svetovne vojne v Sloveniji Mehdiju Hu-seynzadehu - Mihajlu iz Azerbajdžana. Dogodku je prisostvovala delegacija iz Azerbajdžana pod vodstvom podpredsednika tamkajšnje vlade Elchina Efen-dieva.
Odkritje spomenika heroju Mihajlu je sklepno dejanje že pred leti izražene želje azerbajdžanske vlade, da bi v Novi Gorici ali njeni okolici postavili doprsni kip njihovemu narodnemu junaku, ki je kot diverzant IX. korpusa v letu 1944 izvajal akcije na Tržaškem in Goriškem. Padel je 2. novembra 1944 v Vitovljah, pokopan pa je v Čepovanu. Mestna občina Nova Gorica, je skupaj z Območnim združenjem borcev in udeležencev NOB Nova Gorica ter ob sodelovanju Zavoda za varovanje kulturne dediščine Nova Gorica določila za prostor za spomenik, azerbajdžansko ministrstvo za kulturo pa je prevzelo vse stroške ureditve prostora in postavitve spomenika. (km)
Z včerajšnjega odkritja doprsnega kipa
fotok.m.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 25. oktobra 2007
19
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL MORO (Alesani), ul. Carducci 40, tel. 0481-530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
Q Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Ratatouille«.
Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.15 »Elizabeth - The Golden Age«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Die Hard - Vivere o morire«.
CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Giorni e nuvole«.
Modra dvorana: 17.30 - 20.00 - 22.20 »Un altra giovinezza«.
Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Quel treno per Yuma«.
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Ratatouille«.
Dvorana 2: 18.00 »Ratatouille«; 20.10 -22.15 »Seta«.
Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »2061«.
Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Elizabeth - The Golden Age«.
Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Die Hard - Vivere o morire«.
NOVA GORICA: 18.00 »Bournov ultimat«; 20.15 »Življenje drugih«.
H Šolske vesti
LUDOTEKA PIKANOGAVIČKA v Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici bo delovala vsako sredo med 15.30 in 17.30 za otroke, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca. Ponuja številne dejavnosti, ki jih vodijo Majda Zavadlav, Sten Vilar, Damjana Golavšek in Andreja Stare. Iz vrtcev v ulici Brolo in ul. Max Fabiani je poskrbljen prevoz; informacije in vpisovanje na tel. 0481533495 v popoldanskih urah.
RAVNATELJSTVO SREDNJE ŠOLE IVANA TRINKA obvešča, da bodo v ponedeljek, 29. oktobra, na šoli potekale volitve za obnovo razrednih svetov s pričetkom ob 17. uri. Ob tej priložnosti bodo razredni koordinatorji predstavili staršem stanje razreda. Ravnateljstvo vabi starše, da se volitev udeležijo polnoštevilno.
M Izleti
6. POHOD NA GLOBOČAK bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 11. uri v spomin žrtvam 1. svetovne vojne kambreško-srenjskih vasi in vsem žrtvam vojn; zbirno mesto pri balinišču na Kam-breškem ob 10.30.
JESENSKI SPREHODI v organizaciji združenja »LApe Giramondo« in pod pokroviteljstvom goriške Pokrajine: prvi sprehod v sodelovanju s Konzorcijem čebelarjev goriške pokrajine bo na temo medu in bo v nedeljo, 28. oktobra, s startom ob 9.30 iz obisko-valnega centra ob izlivu Soče v kraju Isola della Cona. Sprehod je brezplačen (z izjemo vstopnice za obi-skovalni center) in bo tudi ob slabem vremenu; informacije na tel. 3489510028.
SŠKD TIMAVA MEDJAVAS ŠTIVAN IN TD BREST iz Brestovice pri Komnu organizirata v nedeljo, 28. oktobra, čezmejni pohod po poteh Soške fronte: Brestovica - Grofova jama (odprta za ogled) - Medjevas - Brestovica (11 km). Vpisnina znaša 8 evrov; vpisovanje od 7.30 dalje pred osnovno šolo v Brestovici, start ob 9. uri; med pohodom bo več okrepčevalnih postaj in ob zaključku topli obrok ter družabnost.
Čestitke
VERI slavi danes okroglo obletnico. Vse najboljše, zdravja, veselja in ljubezni mu iz srca želijo Andreina, Tjaša in Ivana.
□ Obvestila
ŽUPNIJA SV. HILARIJA IN TACIJANA
vabi mlade glasbenike, naj se pridružijo orkestru katedrale. Prvo srečanje bo v nedeljo, 28. oktobra, ob
11.30 v župnijski dvorani Pastor An-gelicus; informacije in vpisovanje v uradu župnije v ul. Rabatta 18 v Gorici med 16. in 18. uro ob delavnikih (tel. 0481-530193).
BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja v soboto, 27. oktobra, ob 9.15, v Gradišču, 11. društveni turnir v balinanju. Vpis moških in ženskih tekmovalcev je možen pred začetkom tekme. Sledita nagrajevanje in družabnost. Za te, ki nimajo balinarskih žog, bo poskrbljeno na igrišču.
DRUŠTVI TRŽIČ IN RONKE organizirata 11. novembra martinovanje v Štanjelu pri Komnu. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz in družabnost s kosilom. Prijave sprejemajo odborniki obeh društev (tel. 0481-474191 ali tel. 0481-483136).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča udeležence martinovanja, ki bo v soboto, 3. novembra, z začetkom ob 18. uri v restavraciji Kapriol v Dolu, da bo avtobus odpeljal ob 17. uri iz Gorice izpred gostilne Primožič, nato s postanki pred športno palačo v Podgo-ri, pred cerkvijo v Štandrežu in v So-vodnjah pred lekarno in cerkvijo; na razpolago je še nekaj mest: tel. 0481390688 (Saverij, Ines R.), 0481-21361 (Ema B.), 0481-882302 (Veronika T.), 0481-78061 (Ana K.). Na račun 20 evrov.
DRUŠTVO TRŽIČ prireja letos razne tečaje in srečanja: ob torkih med 16. in 18. uro na sedežu društva tečaj utrjevanja slovenskega jezika ob razgovoru, prebiranju časopisov, revij in knjig; od 7. novembra ob sredah med 18.30 in 20. uro tečaj telovadbe v telovadnici Duca D'Aosta; ob petkih med 19. uro in 20.30 računalniški tečaj na sedežu društva; na šoli Duca D'Aosta srečanja z učiteljicami antropologije na temo spoznavanja slovenskega Krasa v novembru in decembru; informacije in prijave pri predsednici društva Luciji Germani (tel. 0481-474191).
LETNIK 1957 - Štandrež, Sovodnje, Ru-pa, Peč, Gabrje in Vrh - organizira praznovanje v novembru; informacije in vpisovanje na tel. 0481-21377 (Mirjam) in 339-6707710 (Ana).
MESEČNI SEJEM v organizaciji Krajevne skupnosti Nova Gorica bo danes, 26. oktobra, na Bevkovem trgu v Novi Gorici.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo danes, 26. oktobra, anagrafski urad zaprt.
OBČINA GORICA obvešča, da bo urad pogrebnih služb ob pokopališču odprt do 2. novembra med 9. in 12. uro ter med 14.30 in 17.30. Med 26. oktobrom in 2. novembrom bo na glavno pokopališče prepovedan dostop avtomobilov. Za občane, ki imajo težave s hojo, bo po naročilu v uradu pogrebnih služb v ul. Trieste 329 (tel. 0481-20733) na razpolago občinski kombi, ki bo vozil vsako 20 minut.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA sporoča, da so planinske postojanke - dom Klementa Juga v Lepeni, Gomiščkovo zavetišče na Krnu in Planinski dom pri Krnskih jezerih - zaprte. Ob napovedi lepega vremena bo ob sobotah in nedeljah v oktobru odprt Planinski dom pri Krnskih jezerih; informacije ob četrtkih od 15. do 18. na tel. 003865-3023030.
SPDG vabi v nedeljo, 28. oktobra, na izlet na Črno prst. Zbirališče v novo-goriški železniški postaji ob 7. uri. Odhod z vlakom ob 7.35. Povratek ob 18.40 ali 20.50; več informacij na društveni spletni strani: www.spdg.eu. ali na tel. 320-1423712(Andrej).
TRŽNICA NA LOKVAH s prodajo domačih sirov bo v nedeljo, 28. oktobra, med 12. in 17. uro; informacije na tel. 003865-3074040 (Turistična pisarna Lokve).
UISP, ZVEZA FISO FVG, ŠZ NOVA GORICA IN NOVOGORIŠKI ORIENTACIJSKI KLUB prirejajo danes, 26. oktobra, orientacijski pohod s startom ob 9.30 s trga pred Severno postajo v Novi Gorici. Štiristo dijakov slovenskih in italijanskih nižjih in višjih srednjih šol bo prečkalo mejo med Gorico in Novo Gorico in odkrivalo obe mesti.
V CENTRU GRADINA, pot v Dol 32 v
Doberdobu bo ob ponedeljkih od 18. do 19.30 plesna delavnica po metodi plesne terapije Marie Fux, ki jo bo vodila psihologinja in terapevtkinja Martina Serban. Prvo od desetih srečanj bo v ponedeljek, 5. novembra;
cena 100 evrov, informacije na tel. 0481-784111 ali 346-2110494.
V ŠTANDREŽU se bodo v četrtek, 1. novembra, zbrali v domu Andreja Bu-dala, kjer bo zapela vokalna skupina Sraka, ob 11. uri pa pri spomeniku.
ZDRUŽENJE »CUORE AMICO« obvešča, da bodo v nedeljo, 28. oktobra, ob 9.30 v drugem sklicanju na sedežu združenja v ul. Cipriani 71 v Gorici volitve za nov odbor v triletju 200810.
0 Prireditve
DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ organizira revijo ljubiteljskih gledaliških skupin: Lahko noč, mama (28. oktobra ob 17. uri), Zadrege v bolnišnici dr. Egidija Sršena (18. novembra ob 17. uri), Butalci (16. decembra), premierna komedija Primorske zdrahe (26. januarja 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štan-drežu; informacije in vpis abonmajev tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sezona 200708: 27. decembra (mladinska predstava) Cica v metroju (Raymond Queneau); 3. januarja 2008 Letoviščarji (Maksim Gorki); 6. marca 2008 Stekli psi (Quentin Tarantino); 27. marca 2008 Skrivni strahovi na javnih krajih (Alan Ayckbourn); 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Presnjakov); 19. junija 2008 Nadkomedija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držic, Dundo Maroje); informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško in KRUT vabita v nedeljo, 28. oktobra, na prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v Kulturnem domu v Gorici ob 17. uri. Zjutraj pa bo organizirana ekskurzija z obiskom Benečije (Čedad in Špeter) - odhod iz Gorice s trga pred Rdečo hišo ob 9. uri. Za ekskurzijo velja obvezna prijava na tel. 0481-532092 (E.D.) ali tel. 040-360072 (Krut, TS).
FILMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA bo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici ob petkih ob 20.15; razpis abonmajev za petnajst filmov še danes, 26. oktobra, med 10. in 12. uro in med 15. in 17. uro oz. uro pred predstavami pri blagajni Kulturnega doma. Na programu danes, 26. oktobra, »Življenje drugih« (Florian Hen-ckel von Donnersmarck), 2. novembra »Kralji in kraljica« (Arnaud De-splechin), 16. novembra »Pavee Lac-keen: Mala selivka« (Perry Ogden), 23. novembra »Apokalipsa danes« (Francis Ford Coppola), 30. novembra »Svet« (Jia Zhang Ke), 28. decembra »Smo imeli revolucijo ali ne?« (Cor-neliu Porumboiu), 4. januarja 2008 »Ura religije« (Marco Bellocchio), 11. januarja 2008 »Plesni ansambel« (Robert Altman), 25. januarja 2008 »Ti, ki živiš« (Roy Andersson), 1. februarja 2008 »Kratki stiki« (Janez La-pajne), 22. februarja 2008 »Intervju« (Steve Buscemi), 29. februarja 2008 »Hallam Foe« (David MacKenzie), 7. marca 2008 »Darwinova nočna mora« (Hubert Sauper), 21. marca 2008 »Tsotsi« (Gavin Hood).
GLASBENA MATICA vabi za koncerto in abonmajsko sezono Glasbeni spleti 2007-08 na koncert Simfoničnega orkestra Zveze primorskih glasbenih šol danes, 26. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici.
GORIŠKI INŠTITUT ZA MEDNARODNO POGAJALSTVO bo danes, 26. oktobra, ob 11. uri v konferenčni dvorani sedeža Fundacije Goriške hranilnice v ulici Carducci v Gorici priredil okroglo mizo z naslovom Se Rusija vrača?; predavali bodo docent Pier Giorgio Gabassi, novinar in bivši senator in evroposlanec Dimitrij Volčič ter veleposlanik Silvio Fagiolo.
IMPRESIJE IZPOD HIMALAJE je naslov razstave Braneta Jazbarja, ki bo odprta danes, 26. oktobra, ob 19. uri v Domu krajanov v Vipavskem Križu.
INŠTITUT ZA SREDNJEEVROPSKA KULTURNA SREČANJA GORICA prireja seminar na temo Oblike razuma (»Forme della ragione«) v avditoriju Fogar na korzu Verdi 4 v Gorici. Danes, 26. oktobra, ob 10. uri bosta Giuseppe Galasso (Neapeljska univerza) in Donald Sassoon (Londonska univerza) predavala o zgodovini, ob 16.
Zveza primorskih glasbenih šol ^J Glasbena šola Nova Gorica Glasbena matica Gorica
VABIJO NA KONCERT
SIMFONIČNEGA ORKESTRA ZVEZE PRIMORSKIH GLASBENIH ŠOL
DIRIGENT: MARINKA KUKEC
V petek, 26.10.2007 ob 18. uri
Kulturni dom Nova Gorica
Info: Glasbena matica Gorica
Korzo Verdi, 51
tel./fax +39 0481-531508
e-mail: gonca@glasbenamatica.com
uri Roberto Finzi (Bolonjska univerza) in Giorgio Gilibert (Tržaška univerza) o ekonomiji. V soboto, 27. oktobra, ob 10. uri bosta Achille Verzi (newyorške Columbia University) in Paolo Zellini (rimske univerze Tor Vergata) predavala o logiki in matematiki.
JAZZ & WINE OF PEACE bo v Krminu do 28. oktobra: danes, 26. oktobra, ob 17. uri v Vinoteki v Krminu pokušnja vin (vstop prost); v Občinskem gledališču ob 18.30 koncert ameriškega tria Marc Copland - Gary Peacock -Bill Stewart; ob 21.30 koncert tria Don Byron Ivey Divey; ob 23.30 v baru Jazz&Wine v ul. Matteotti 78 koncert skupine Nat King Cole tribute band z naslovom »Swingin' Cole« (vstop prost); ob 23.30 v baru gostilni »in Taberna« v ul. Friuli 10 koncert tria Juri Dal Dan (vstop prost); informacije na tel. 347-4421717 ali 3484466770.
KROŽEK ANTON GREGORČIČ IN SLOVENSKA SKUPNOST vabita na srečanje z naslovom »Ob 60-letnici povojne obnovitve samostojnega političnega nastopanja« v ponedeljek,
29.	oktobra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Predaval bo novinar Ivo Jevnikar.
MPZ MIRKO FILEJ GORICA prireja pod pokroviteljstvom ZSKP Gorica v nedeljo, 28. oktobra, ob 16. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici glasbeni večer z naslovom »Od srca do srca. Zdrav-ko Klanjšček - pol stoletja zvestobe petju in narodu«. Sodelovali bodo MePZ Rupa-Peč, CPZ Jazbine, CPZ Plešivo, MPZ Anton Klančič Miren in MPZ Mirko Filej.
PORTRETNI KONCERT SKLADATELJA UROŠA ROJKA bo danes, 26. oktobra, ob 20. uri na dvorcu Zemono. Nastopili bodo Klara Tomljanovič (kitara), Luka Juhart (akordeon), Trio harmonik SLO A3, Borut Mori, Dejan Prasl, Matej Zavec in Uroš Rojko (klarinet, pol-klarinet); informacije v Z KD Ajdovščina, tel: 0038653643072.
SNG NOVA GORICA obvešča, da predstava Bolha v ušesu ali Kaplja čez rob, ki bi morala biti danes, 26. oktobra, odpade.
V	CENTRU GRADI NA v Doberdobu bo v sredo, 31. oktobra, ob 16.30 otroška likovna delavnica na temo hallowee-na namenjena otrokom med 6. in 12. letom starosti; cena 5 evrov.
V	GORIŠKI STOLNICI bo v soboto, 27. oktobra, ob 19.45 koncert ženskega zbora Cappella Civica iz Trsta z dirigentom Marcom Sofianopulom in s spremljavo Giorgia Marcossija (flauta) in Manuela Tomadina (orgle). Vstop prost.
V	KNJIGARNI RINASCITA na drevoredu San Marco v Tržiču bo v torek,
30.	oktobra, ob 18. uri posvet z naslovom »L'integrazione europea qua-le fattore di sviluppo economico e sociale della realta regionale«. Sodelovali bodo Fabio Del Bello, avtor knjige »Monfalcone citta europea«, Desiree Pangerc (Tržaška univerza), An-
tonio Palmisano (Tržaška univerza). Povezovala bo Rada Orescanin.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v
torek, 30. oktobra, ob 20.30 koncert dua Paola Chiabudini (klavir) in Aleksander Ipavec (harmonika). Predstavila bosta novo zgoščenko z naslovom »Un tanguito para Pao«, ki vsebuje vrsto skladb A. Piazzolle, R. Galliani-ja in A. Ipavca. Posebna gosta večera bosta Piero Purini (saks) in Matej Špa-capan (trobenta); informacije in vstopnice v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20, tel. 048133288).
V	PALAČI CORONINI CRONBERG (v
bivši konjušnici) bo danes, 26. oktobra, ob 18. uri predstavitev dokumentacije študijskega dneva ob stoletnici Guglielma Coroninija; informacije na tel. 0481-533485.
V	PALAČI LOCATELLI v Krminu bo v soboto, 27. oktobra, ob 17. uri okrogla miza »Collio & Brda«. Predavali bodo Francesco Marangon, Črtomir Špacapan in Adriano Biasutti.
VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v Deželnem avditoriju v Gorici ob 20.45: danes, 26. oktobra, Filharmonika Ploiesti (Romunija); 9. novembra Alexandre Du-bach (violina) in Daniela Dubach (klavir).
ZDRUŽENJE »MUSICA APERTA« iz
Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica 2007/2008«: v soboto, 27. oktobra, ob 17.30 v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici klavirski koncert dua Giuseppe Pelli in Stefano Ragni. Vstop prost.
Mali oglasi
GOSPA SREDNJIH LET iz Ročinja, po poklicu medicinska sestra z izkušnjami z ostarelimi ljudmi, išče delo dva do štirikrat tedensko na območju Gorice. Klicati v večernih urah na tel. 040-575506.
Id Osmice
OSMICA PRI MIMICI bo na Vogrskem št. 97 v Volčji Dragi odprta od 26. oktobra do 4. novembra; informacije na tel. 00386-41-363205.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.30, Umberto Ber-tolissi v kapeli splošne bolnišnice in na pokopališču v Štandrežu; 11.00, Giuseppe Olivo na glavnem pokopališču.
DANES NA PEČI: 14.00, Vilko Gergo-let (ob 13.40 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V DOBERDOBU: 14.00, Nada Jarc por. Cremonese (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Luciano De-sogus v kapeli pokopališča in v Trst za upepelitev; 10.50, Velia Rocchi vd. Pi-ni iz bolnišnice na pokopališče.
20
Petek, 26. oktobra 2007
ŠPORT
/
mjanmar - Prvič po 12 letih hišnega zapora voditeljica opozicije in Nobelovka za mir zapustila svoj dom
Aung San Suu Kyi se je včeraj sestala s predstavnikom hunte
Vsebina pogovorov ni znana - Kitajska, Rusija in Indija so medtem znova zavrnile sankcije proti vojaški hunti
YANGON - Borka za človekove pravice, prodemokratična opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi je včeraj presenetljivo zapustila svoj dom v mjanmarski prestolnici Yangon in odšla na sestanek s predstavnikom mjanmarske vlade, je sporočil neimenovani diplomat. Aung San Suu Kyi je v zadnjih 18 letih kar 12 let preživela v hišnem priporu. Kot je za ameriško tiskovno agencijo AP še razkril diplomat, so se trije avtomobili pripeljali do doma Suu Kyi-jeve in jo odpeljali do bližnjega vladnega poslopja, kjer se je srečala s posebnim odposlancem za pogovore z njo, generalom Aung Kyijem, ki so ga na ta položaj imenovali 8. oktobra. Vsebina dobro uro trajajočih pogovorov ni znana, so pa nedvomno potekali, je potrdila državna televizija.
Kitajska, Rusija in Indija so medtem znova zavrnile sankcije proti mjanmarski vojaški hunti. Kot je po srečanju s posebnim odposlancem ZN za Mjanmar Ibra-himom Gambarijem včeraj poudaril kitajski državni svetnik Tang Jiaxuan, bi se morala mednarodna skupnost po zatrtju pro-
demokratičnih protestov v Mjanmaru namesto za sankcije in pritisk odločiti za »konstruktivno podporo« ter podpreti dialog med oblastmi in prebivalstvom.
Že v sredo so se v mestu Harbin na severovzhodu Kitajske sestali kitajski, ruski in indijski zunanji minister ter soglasno zavrnili sankcije ZN. Državni kitajski mediji so povzeli besede ruskega ministra Ser-geja Lavrova, da lahko pritisk na hunto situacijo le še poslabša in sproži novo krizo. Indijski minister pranab Mukherjee je menil, daje treba predvsem podpreti prizadevanja misije ZN in ne uvajati sankcij.
Gambari bo sicer predvidoma v prvem tednu novembra že drugič obiskal Mjanmar, za njim pa bo v Yangon prispel še poseb ni poročevalec ZN za člo ve ko -ve pravice Paulo Sergio Pinheiro. Slednji je v sredo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v New Yorku povedal, da je položaj v Mjanmaru štiri tedne po zatrtju protestov še vedno zaskrbljujoč, saj dobiva poročila o mučenju in celo smrtih zapornikov, zlorabah, izginotjih in podobnem. (STA)
Demonstranti pred kitajskim veleposlaništvom v Londonu nosijo masko s podobo San Suu Kyijeve
ansa
argentina - To nedeljo bodo v južnoameriški državi predsedniške in parlamentarne volitve
Cristina Fernandez nova »Evita«
Soproga sedanjega predsednika Nestorja Kirchnerja ima največ možnosti za uspeh - Visoko gospodarsko rast razjeda inflacija - V zunanji politiki objem z ZDA
Cristina Fernandez z možem Nestorjem Kirchnerjem
Južna Amerika, ki je v zadnjih časih doživela kar nekaj političnih preobratov, bo to nedeljo pred novim izzivom, ki pa ne obeta dodatnega drsenja na levo. Predsedniške in parlamentarne volitve bodo v Argentini, eni tamkajšnjih vodilnih držav. Obeta se razplet v sklopu ene same družine, saj je skoraj gotovo, da bo predsedniku Nestorju Kirchnerju nasledila 54-letna soproga Cristina Fernandez, doslej članica senata in zelo vplivna predsednica odbora za ustavna vprašanja.
V Argentini, za razliko od drugih južnoameriških držav, volitve ne pomenijo izrazitega ideološkega spopada. Pod vodstvom Nestorja Kirchnerja beleži država zelo močno gospodarsko rast, ki pa se uresničuje v škodo nekaterih slojev. Že se opažajo znaki pregretja in inflacija je začela ponovno rasti. Uradna statistika jo zadržuje pri 9%, splošno prepričanje pa jo povišuje do 15%. Cene osnovne hrane in oblačil naj bi v zadnjem polletju narasle kar za 20%.
Zakonca Kirchner sta svojo karie-
ro začela na jugu, v mestu Rio Gallegos, kjer sta odprla pravno pisarno. Leta 1987 je mož postal župan, pozneje pa je 12 let vodil pokrajino Santa Cruz. Žena Cristina je napredovala na vzporednem tiru. Najprej je postala podpredsednica iste pokrajine, leta 1995 pa senatorka. Leta 2003 je bil Nestor izvoljen za argentinskega predsednika po spornem dvoboju s Carlosom Menemom. Ta je bil prej že dvakrat predsednik, po ustavnih pravilih pa ni smel kandidirati za tretji zaporedni mandat. Počakal je na propad Fernanda de la Rue in znova poskusil. S pomočjo zaveznikov je zbral slabih 25% odstotkov glasov, nekaj več od Kirchnerja, kije pristal pri dobrih 22%. Argentinska ustava določa, da je za neposredno izvolitev v prvem krogu potrebnih 45%, ali samo 40% v primeru, da ima prvouvrščeni prednost pred drugouvrščenim višjo od 10%. Menem, ki je že bil pod pritiskom sodstva zaradi nečednih poslov, se je umaknil iz balotaže, in Kirchner je tako osvojil Caso Rosado, predsedniško palačo na Plaza de Mayo, pred katero slovi-
zda - Pred napovedanim pozivom Generalne skupščine ZN, naj odpravi trgovinski embargo
Bush: Washington Kubi ne bo dal miru, dokler na njej ne bo zacvetela demokracija
WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je v sredo v State Departmentu opravil svoj prvi večji govor o Kubi v zadnjih štirih letih in napovedal, da Washington Kubi ne bo dal miru, dokler tam ne bos ta zacve teli svo boda in de mo kra ci -ja. Do Bushevega govora prihaja le nekaj dni, preden bo Generalna skupščina ZN ponovno, kot vedno zadnjih 15 let, z veliko večino pozvala ZDA, naj odpravijo svoj trgovinski embargo proti otoški komunistični državi.
Busheva administracija vidi priložnost za spremembe na Kubi sedaj, ko je vodja revolucije, 81-let-ni Fidel Castro, bolan. V ozadju na spremembo režima čaka kubanska imigracija v ZDA, ki ima na voljo milijone dolarjev iz ameriškega proračuna, namenjenih opoziciji na Kubi, kamor pomoči ni bilo smiselno pošiljati. Castro je sicer že lani julija predal oblast svojemu bratu Raulu, vendar pa se na Kubi glede odpiranja družbe in večje demokracije ni nič spremenilo.
Bushev govor je bil zelo oster do kubanskega režima, ven dar na sre čo ni gro zil z obo rože nim posegom. Pozival pa je Kubance, naj se uprejo in znebijo komunističnega režima, ter mednarodno skupnost, naj ji pri tem pomaga. Dejal je, da je sedaj čas, da se
podpre demokratično gibanje, ki raste na Kubi, svet pa naj se pripravi na tranzicijo v svobodno Kubo, saj bodo današnji disidenti prihodnji voditelji Kube, ki si bodo zapomnili, kdo jim je stal ob strani.
Bush je položaj na Kubi opisal kot obupen. Dejal je, da ljudje nimajo svobode pri zaposlovanju ali izražanju, ne morejo brati knjig in revij, ki si jih želijo. Hujših grozot ni opisal, vendar je zatrdil, da zanesljivo obstajajo in da bodo šokirale zavest človeštva, ko bodo razkrite. Takrat naj bi bile osramočene vse demokratične države, ki so danes tiho. Kubancem je sporočil, da imajo moč, da oblikujejo svojo uso do.
Kubanskim šolarjem je posebej sporočil, naj ne verjamejo uradnim lažem o ZDA, in zatrdil, da si ne želijo ničesar drugega, kot le to, da jih pozdravijo v svobodi. Šolarjem je ponudil ameriško pomoč pri večjem dostopu do interneta in sodelovanje v programih štipendiranja, prav tako pa je pozval k ustanovitvi mednarodnega sklada, ki bo na voljo, ko bo Kuba prehajala v tržno gospodarstvo. Bush je z govorom pokazal, da ne namerava poslušati pozivov za omilitev trdih stališč do Kube. "Naša operativna beseda za Kubo ni stabilnost ampak svoboda," je dejal. (STA)
George Bush med svojim sredinem govorom
ansa
te »madres« prirejajo spominske demonstracije za razkritje resnice o izginulih med vojaško diktaturo.
Z Nestorjem je v palačo prišla tudi Cristina Fernandez. S hobijem dragocenih in modnih oblek si je prva dama hitro pridobila naslov »nove Evite«, po prvi ženi Juana Perona, ki j o mnogi Argen-tinci častijo kot svetnico. Peron se je po povratku iz izgnanstva znova povzpel na čelo države in si izbral novo Evito (prva je umrla pri samih 33 letih) v drugi ženi Isabeli, ki je postala tudi podpredsednica. Po smrti Perona je mesto predsednika avtomatično zasedla Isabel, šlo pa je za potezo iz serije »harmony« ali »blue moon«. Dve leti kasneje so vojaki zrušili dinastijo in uvedli krvoločno diktaturo. Evita je bila po izvoru filmska igralka, Isabel pa v mladih letih kabaretna plesalka.
Cristina Fernandez s predhodnicama v takem oziru ne tekmuje. Bolj ji je všeč, da jo primerjajo s Hillary Clinton. Naskok na predsedstvo začenja iz zelo ugodnega položaja prve dame. Kot vsi politiki obljublja najboljše rešitve, jasno pa je, da bo njena usmeritev še bolj no-voliberalna kot moževa. Zunanja politika, ki je moža včasih zvabila v družbo Hu-ga Chaveza in Eva Moralesa zgolj zaradi videza, se bo s Cristino po vsem sodeč odločno približala Washingtonu. Njeno geslo »El cambio recien empieza« (»Spremembe so se komaj začele«) lepo zveni, ni pa jasno, kam pravzaprav meri.
Analitiki že govorijo o dinastiji Kirchnerjev. Če bi Nestor kandidiral že letos, bi bilo njegovo drugo predsedovanje šibko. Potreben je bil nov obraz in očarljiva Cristina je bila kot nalašč. Po ženi naj bi leta 2011 znova nastopil Nestor, po njem pa spet Cristina. Napovedi so sicer nekoliko preuranjene.
Nasprotnikov je veliko po številu, manj pa po moči. Bivši minister Roberto Lavagna je bil načrtovalec gospodarske rasti zadnjih let. Spada med izrazite tehnokrate, je pa brez vsake karizme. Elisa Corrio' je na čelu odločno levo usmerjenih volivcev. Verjetno bo Cristina Fernandez de Kirchner izvoljena že v prvem krogu. Volilno kampanjo je v zadnjem mesecu obogatila z obiski pri Angeli Merkel in pri Clintonovih v New Yorku. Potrebovala je nekaj odmevnih slik.
V Argentini bodo v nedeljo volili tudi za prenovo parlamenta. 257 bo članov poslanske zbornice, 72 pa senatorjev. Čeprav je argentinska družba prežeta z »mačizmom«, je v senatu sedaj kar 32 žensk. (dk)
/
SVET
Petek, 26. oktobra 2007
21
mednarodna varnost - Po srečanju obrambnih ministrov Nata z ruskim kolego Anatolijem Serdjukovom
Rusija in Nato ostajata na ločenih bregovih glede protiraketnega ščita
Generalni tajnik Nata De Hoop Scheffer je Rusijo tudi pozval, naj ne odstopi od izvajanja Pogodbe o konvencionalnih silah v Evropi (CFE)
AMSTERDAM - Zvezi Nato včeraj ni uspelo doseči večjega napredka pri zmanjševanju razlik z Rusijo glede načrtovane postavitve delov ameriškega protiraketnega ščita v vzhodni Evropi, in to kljub sredinemu predlogu ZDA, da z aktiviranjem ščita počakajo, dokler ne bodo imele dokaza o balistični grožnji Irana. Kot je po poročanju ruskih medijev po srečanju z obrambnimi ministri Nata povedal njihov ruski kolega Anatolij Serdjukov, ostaja stališče Moskve še naprej nespremenjeno.»Vse, kar nam je bilo ponujeno, nam ne zadošča. Ostajamo pri svojem stališču, čeprav se mi je zdelo, da so začeli Američani vendarle malo bolje razumeti našo zaskrbljenost,« je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass povedal Serdjukov.
Ameriški obrambni minister Robert Gates je v torek v Washingtonu sporočil, da bi lahko ameriška administracija preložila aktiviranje ščita v Evropi, dokler ne bo imela »trdnih dokazov« o iranski grožnji. Včeraj je ta predlog podrobneje predstavil na neformalnem zasedanju obrambnih ministrov Nata v nizozemskem Noordwijku.
Generalni sekretar Nata Jaap De Hoop Scheffer pa je po koncu zasedanja sveta Nato-Rusija vendarle ocenil, da obstajajo možnosti za poenotenje. »Ozračje se je od zelo negativnega spremenilo v takšno, v katerem lahko obe strani na konstruktiven način govo-
rita ena z drugo,« je izjavil. Obenem je ponudbo ZDA ocenil kot »zelo tehtno«.
De Hoop Scheffer je Rusijo tudi pozval, naj ne odstopi od izvajanja Pogodbe o konvencionalnih silah v Evropi (CFE), poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Članice Nata vidijo pogodbo CFE kot enega od temeljev, če ne kar temelj evropske varnosti,« je dejal in Rusijo pozval k izogibanju nepreklicnim korakom. Moskva je zagrozila s popolnim odstopom od CFE, če je do 12. decembra ne bodo ratificirale države Nata. Zahod zahteva, da Rusija najprej umakne vojake iz Gruzije in Moldavije. Serdjukov je po poročanju Itar-Tas-sa včeraj izjavil le, da določitev datuma morebitnega odstopa države Nata motivira za sprejetje čimprejšnje odločitve.
Ministri Nata so sicer včerajzaključili dvodnevno neformalno zasedanje, na katerem so med drugim govorili o izpolnjevanju obveznosti držav članic do zveze. Ministri so se komajda izognili odprtemu konfliktu, je pa v Noordwijku vsekakor vladalo slabo vzdušje. Med drugim je bil tarča kritik nizozemski minister Eimert van Middelkoop, ki je na srečanju zagrozil, da bo morala Nizozemska morda zaradi vse večjega pritiska javnosti prihodnje leto umakniti svojih 1600 vojakov iz nemirne afganistanske province Uruzgan, če ne bo dobila pomoči drugih zaveznic. (STA)
Obrambna ministra Rusije Serdjukov (levo) in ZDA Gates
Turški vojaki v kurdskem ujetništvu
ankara - Na meji z Irakom
Turške čete ubile 30 kurdskih upornikov
ANKARA - Turške čete so v torek ubile več kot 30 kurdskih upornikov, ki so pripravljali napad na turško vojaško enoto blizu meje z Irakom, je sporočila turška vojska. Turški premier Recep Tayyip Erdogan je za francosko agencijo AFP povedal, da je odločitev o napadu stvar Turčije, visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana pa je Irak in Turčijo pozval k čimprejšnji miroljubni razrešitvi problema kurdskega upora, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah turške vojske so opazili skupino teroristov blizu vojaške eno te v pro vin ci Sem din li ne da leč od iraške meje. Nanje so streljali s tanki, artilerijo in ostalim težkim orožjem, ker je skupina pripravljala na napad enote. S streljanjem so nadaljevali tudi, ko se je skupina v begu začela umikati na iraško ozemlje, je še sporo či la tur ška voj ska.
Turški predsednik, Abdullah Gul je včeraj na srečanju 12 držav črno-morske regije povedal, da Turčija v pogajanjih o kurdskih separatistih z Bagdadom izgublja potrpljenje. Po-uda ril je od loč nost ukre pa ti, da se končajo grožnje upornikov.
Prejšnji teden pa je tudi turški par la ment vla do po ob las til, da lah ko izda ukaz za vojaški vdor v severni Irak, kjer naj bi imela svoje gorske baze Kurdska delavska stranka (PKK). Predstavnik regionalnega avtonomnega kurd ske ga par la men ta, Dža mal Abdalah pa je včeraj za AFP zanikal, da bi imela PKK kakršnekoli baze v tej regiji.
Solana je Turčijo in Irak včeraj po zval, naj se po tru di ta za mi ro ljub -no rešitev problema kurdskih separatistov. Kot je dejal na novinarski konferenci, Evropska unija pušča Iraku in Turčiji, da sami najdeta rešitve, dodal pa je, da so na pogajanjih pripravljeni sodelovati, če bo potrebno. Če vpra ša nje ne bo re še no, lah ko ta problem še bolj destabilizira regijo, je do dal.
Tur ška stran še ni spo ro či la, kdaj in na kateri ravni bodo potekala naslednja pogajanja, zunanji minister Ali Babacan pa je po enodnevnem obisku Bagdada v torek povedal, da od Iraka pričakujejo temeljito akcijo. Pravi, da je Bagdadu povedal, da potrebujejo konkretne predloge in ne samo be se de, še po ro ča fran cos ka tis -kovna agencija AFP. (STA)
zda - Zaradi spornega jedrskega programa
Napovedane nove sankcije proti Iranu
WASHINGTON - Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je včeraj skupaj s finančnim ministrom Henryjem Paulsonom v State Departments naznanila nove ameriške sankcije proti Iranu zaradi spora glede njegovega jedrskega programa, prodaje orožja in podpore terorizmu na Bližnjem vzhodu. Enostranske sankcije so usmerjene proti iranski revolucionarni gardi, oboroženim silam in trem največjim bankam.
Riceova je ob napovedi novih sankcij zagotovila, da so ZDA še naprej pripravljene na pogajanja in si želijo mirne rešitve sporov z Iranom, ki ga med drugim obtožujejo, da pošilja teroriste v Irak. Po njenih besedah Iran še naprej zavrača pogajanja in namesto tega še naprej grozi miru in varnosti z jedrskim programom, izvozom raketnih izstrelkov in podporo terorističnim skupinam po Bližnjem vzhodu. ZDA upajo, da bodo dodatne sankcije prepričale Teheran, da privoli v ponudbo gospodarske in druge pomoči v zameno za opustitev
jedrskega programa, je povedala.
Dodatne sankcije zadevajo približno 20 posameznikov, podjetij in organizacij v Iranu, ki so jim v ZDA zamrznili finančna sredstva, ameriška podjetja in posamezniki pa z njimi ne smejo poslovati. Prepoved velja za tri največje iranske državne banke; in sicer »Bank Mel-li«, »Bank Mellat« in »Bank Sadera«. Pod sankcijami je tudi iranska revolucionarna garda, obrambno ministrstvo in lobis-tična služba vojske, ki domnevno prodaja raketne izstrelke.
Kot je dejal finančni minister Paulson, so tuja podjetja s tem dobila sporočilo, da tudi zanje ni modro poslovati z omenjenimi iranskimi entitetami, ker jih lahko čakajo težave pri poslovanju z ZDA. Paulson je »odgovorne« banke po svetu pozval, naj prekinejo odnose z iranskimi, ker je na primer težko vedeti, katera od njih je vpletena v posle, ki jih ZDA označujejo za prepovedane. Revolucionarna garda Irana je tako na primer veliko podjetje, ki ima svoje deleže v avtomobilski industriji, medijski in naftni. (STA)
vesolje - Obema ploviloma poveljujeta ženski
Discovery uspešno združen z Mednarodno vesoljsko postajo
CAPE CANAVERAL - Ameriški raketoplan Discovery se je včeraj ob 14. uri in 40 minut po srednjeevropskem času uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), poroča francoska tiskovna agencija AFP. Združitev se bo zapisala v zgodovino predvsem zato, ker obema ploviloma, ISS in raketoplanu Discovery, poveljujeta ženski.
Pred združitvijo ISS, ki ji poveljuje Peggy Wilson, in raketoplana, ki mu poveljuje Pamela Melroy, so Discovery pregledali inženirji, da bi ugotovili morebitne poškodbe, ki bi lahko na ra ke to pla nu na sta le med pot -jo z izstrelišča v Cape Canaveralu.
Raketoplan so izstrelili v torek, na ISS pa je po ne sel mo dul, ki bo omogočil načrtovano namestitev evropskega in japonskega laboratorija. Z njim je na ISS priletel tudi italijanski astronavt Paolo Nespoli. Kot poročajo, vesoljska odprava poteka po predvidenem programu.
Peggy Wilson in Pamela Melroy sta se ob združitvi objeli
ansa
Bush v Kaliforniji, kjer še vedno divjajo požari
LOS ANGELES - Ameriški predsednik george Bush je včeraj obiskal kalifornijo, kjer že četrti dan divjajo gozdni požari. Predsednik ZDA je na območju razglasil naravno katastrofo, škoda pa že presega milijardo dolarjev. Izseliti so morali milijon ljudi, v ognju pa je umrlo najmanj šest ljudi. Včeraj je veter začel popuščati, kar vzbuja upanje, da bo gašenje požarov učinkovitejše.
Del Pontejeva v Beogradu znova o ključnih aretacijah
BEOGRAD - Srbsko vodstvo je skušalo glavno tožilko Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carlo Del Ponte včeraj znova prepričati, da je trdno odločeno aretirati nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladiča in da dela vse, kar je v njegovi moči, da bi do aretacije prišlo čim prej. Polno sodelovanje Beograda s haaškim sodiščem je namreč ključni predpogoj za nadaljevanje srbskega približevanja EU. Del Pontejeva ni dajala izjav.
Barak podprl načrt za prekinitev oskrbe Gaze z elektriko
JERUZALEM - Izraelski obrambni minister Ehud Barak je včeraj odobril načrt za prekinitev oskrbe območja Gaze z električno energijo. To je eden od ukrepov, ki jih namerava Izrael sprožiti proti palestinskemu gibanju Hamas, če bodo njegovi pripadniki nadaljevali napade na izraelske cilje. Prekinitev dobave električne energije, vode in goriva območju Gaze naj bi imela za prebivalce katastrofalne posledice, saj je Izrael za to območje skoraj edini dobavitelj.
ZN: Vojni zločini hrvaške vojske v Medaškem žepu
ZAGREB - Hrvaška vojska je v akciji osvobajanja območja Medaškega žepa pri Gospiču leta 1993 storila vojne zločine in zločine proti človečnosti ter izvedla etnično čiščenje, je zapisano v poročilu civilne policije Združenih narodov, ki so ga včeraj prebrali v nadaljevanju sojenja hrvaškim generaloma Rahimu Ademiju in Mirku Norcu na sodišču v Zagrebu. Policija ZN navaja, da so našli 19 trupel - deset moških in osem ženskih, ter eno, za katerega ni bilo možno ugotoviti spol.
Petek, 26. oktobra 2007
Št. 29 (44)
Pri strani sodelujejo Aleksandra, Andrej, Erik, Irena, Ivan, Jana, Jari, Martina, Maruška, Mateja, Tereza, Tomaž in Veronika.
e-mail: klop@primorski.it
prijateljstvo je vrednota, ki jo je treba čuvati
AAA Iščemo prijatelje
... predvsem pa tiste prave, s katerimi se lahko pogovarjamo o vsem
i
••••
Ni strašnejše puščave, kot življenje brez prijateljev.
(Gracian)
Misliš, da velja prijateljstvo v današnji družbi še vedno za vrednoto?
Na katero mesto postavljaš prijateljstvo v svojem življenju?
Koliko najboljših oziroma pravih prijateljev imaš?
Imaš več prijateljev ženskega ali moškega spola?
Ali je možno prijateljstvo med moškim in žensko? Se ti zdi možno, da se v takih primerih zamenja ljubezen s prijateljstvom?
HELENA, 19 let
Seveda. Brez prijateljev si osamljen in lahko zaideš na stranpoti. Prijatelji ti pomagajo in te spodbujajo. Nanje se lahko za-neseš. Vsaj v večini primerov!!!
Na prvo mesto postavljam ljubezen, na drugo družino, prijateljstvo pa na tretje.
Imam fantastično prijateljico, ki je pa daleč. Hvala bogu pa imam tudi ob sebi nekaj prijateljev, ki jim lahko zaupam.
Recimo pol in pol, morda nekaj več moških.
Večkrat so Kraševci preveč preračunljivi in takoj slabo mislijo. Tega pač ne bi smeli počenjati, morali bi raje malo več misliti sami nase. Kljub vsemu sem mnenja, da je prijateljstvo med moškim in žensko skorajda še tesneje. Rada imam svoje prijatelje!
ŽIVA, 27 let
Vsi pač iščemo prijatelja, konec koncev pa imam občutek, da se pojem prijateljstva pomeša s koristjo, ki jo imamo od nekoga. Vsekakor pa sem prepričana, da je ta vrednota večna.
Družine ne izbiramo sami, v koga se zaljubimo mnogokrat tudi ne. Prijateljstvo pa je najspontanejši način izbire ljudi, ki bodo del tvojega življenja.
Nekaj jih imam, a tega nikoli ne veš, dokler ti ne prede trda.
Imam več prijateljev istega spola,
Medtem ko smo sedeli v baru in pili kapučino v kozarcu, smo včeraj zjutraj na prvi strani časopisa zasledili članek o dveh sodelavcih Acegasa, ki sta se med delovnim urnikom, na delovnem mestu tako stepla, da je moral eden izmed njiju v bolnico. Med nami se je porodila debata o vzrokih tako hudega pretepa in o odnosih, ki sta jih imela uslužbenca. Prišli smo do zaključka, da je dandanes res težko vzpostaviti dobre odnose z ljudmi, naj si bodo to sodelavci, kolegi, sošolci ali sorodniki. Težko je pač najti prijatelje, predvsem pa tiste prave, s katerimi se lahko pogovarjamo o vsem, kar nam pade na misel, na katere se lahko zanesemo, skupaj z njimi jokamo ali se zabavamo. Uslužbenca, ki sta se stepla, sicer nista bila ravno v prijateljskih odnosih. Ampak je mogoče, da se problemi rešujejo na tak način? Mi smo mnenja, da nikakor NE! Treba se je pogovoriti na štiri oči in probleme rešiti kot odrasle osebe. Zaradi tega smo našo mladino anketirali in jo vprašali kaj o prijateljstvu meni in če se znajo obnašati kot pravi prijatelji...
čeprav večino časa preživim z nasprotnim spolom.
Včasih, čeprav je normalno, da je v prijateljstvu čustvo in neka čudna privlačnost, ki oba žene k temu, da se družita.
PATRIZIA, 17 let
Brez dvoma, čeprav je v današnji družbi veliko zahrbtnosti.
Pravo prijateljstvo si zasluži najpomembnejše mesto v našem življenju.
Tri. Saj ni pomembna količina, pač pa to, ali so to res pravi prijatelji. Moji so!
Družim se tako z moškimi kot z ženskami, toda opažam, da so moški večkrat bolj iskreni kot ženske.
Pravzaprav ne verjamem preveč v prijateljstvo med moškim in žensko, ker se prevečkrat zgodi, da je eden izmed dveh zaljubljen v drugega.
NIKOLAJ, 29 let
Mislim, da človek sploh ne more živeti brez prijateljstva, zato ga nedvomno štejemo kot vrednoto.
Prijateljstvo je prav sigurno ena izmed najvažnejših življenjskih potreb, če že ne celo najvažnejša.
Tega ne bi znal točno oceniti, vendar imam prijatelje, ki so mi dražji od drugih.
Mislim, da je število prijateljev moškega in ženskega spola bolj ali manj enako.
Prepričan sem, da je to prav zelo verjetno.
ELENA, 31 let
Naše cenjene mlade bralce še vedno prosimo, da nam čimprej po elektronski pošti (klop@primorski.it) pošljete mnenja in predloge za novoletni izlet v Berlin ali Krakow.
{{ DO KONCA MESECA OKTOBRA RAZSTAVLJA
GORIŠKI SLIKAR ANDREJ KOSIČ na sedežu zavoda Banca di Cividale Kmečka banka v Gorici.
{{V torek, 30. oktobra 2007, ob 20.30 koncert PAOLE CHIABUDINI IN ALEKSANDRA IPAVCA v Kulturnem domu Gorica.
Kot vsako leto društvo uporabnikov Linuxa LUGTrieste prireja dan posvečen odprtemu programiranju in operativnemu sistemu Linux. Predavanja v okviru "Linux Day" bodo letos potekala v stavbi H3 na osrednji tržaški univerzi jutri od 9h do 18h. Program prireditve in ostale informacije lahko dobite na spletni strani http://trieste.linux.it, kjer se lahko tudi registrirate.
{{ POZOR POZOR!!!
Gosti dijaka iz Zavoda združenega sveta! Izkoristi edinstveno priložnost in spoznal boš mlade iz vsega sveta, s katerimi boš lahko preživel nepozabne trenutke.
Dijaki bodo lahko s tabo med 15. decembrom in 12. januarjem! Ne čakaj, pokliči nas!! (Simone Sgarbossa, tel. 040 - 37 39 559, e-mail naslov: simone.sgarbossa@uwcad.it)
Prijateljstvo je zelo važno, saj je človek družbeno bitje, in kot takemu mu ne uspe, da bi živel osamljen.
Na prvem mestu je družina, takoj potem pa prijateljstvo, čeprav mi je dober prijatelj skoraj kot brat in zato del družine.
Imam veliko prijateljev, toda kot najboljše štejem samo dve prijateljici, ki sta mi sestri.
Imam več prijateljic.
Verjamem v prijateljstvo med moškimi in ženskami, toda zgodi se, in to predvsem v mladih letih, da zlahka zamenjaš prijateljstvo z ljubeznijo.
JULIJA, 17 let
Ja, mislim, da je prijateljstvo ena izmed treh glavnih potreb današnjega človeka.
Prvo mesto si enakovredno delijo ljubezen, prijateljstvo in zdravje.
Najboljše oziroma prave prijatelje lahko preštejem na prstih dveh rok.
Približno v enaki meri.
Mislim, da se to lahko zgodi, ampak tega nisem še nikoli doživela.
TOMAŽ, 19 let
Seveda! Prijateljstvo je vrednota, ker ga ne narekujejo interesi, je nekaj pristnega in iskrenega.
Recimo, da pripisujem prijateljstvu velik pomen, toda ne bi točno vedel, na katero mesto, bi ga postavil.
Imeti že samo enega pravega prijatelja v življenju je dosti.... Lahko pa rečem, da imam celo dva prava prijatelja.
Imam več prijateljev moškega spola. Pravzaprav mislim, da se z ženskami vzpostavi drugačen tip prijateljstva.
Vsak prijatelj je samo prijatelj, ko pa govorimo o prijateljici je drugače. Ta je po navadi v moški glavi tudi potencialna punca.
DARMA, 18 let
Seveda! Prijateljstvo človeka bogati. Človek brez prijateljev je popolnoma osamljen in se ne more z nikomer meriti in primerjati.
Prijateljstvo postavljam na drugo mesto.
Imam tri prave prijatelje. Zdi se mi neumno, da nekateri uvrščajo med dobre prijatelje tudi sošolce, saj se z njimi srečuješ samo v šoli in dovolj. Seveda se včasih lahko rodi tudi globlje prijateljstvo, toda to se zgodi bolj poredkoma.
Imam več prijateljic, ker sem pre-
pričana, da te moški v glavnem ne razumejo tako dobro, kot te lahko razume ženska.
Prepričana sem, da je prijateljstvo med moškim in žensko mogoče, toda večkrat se zgodi, da eden od dveh to slabo razume. Nasploh je zelo težko začrtati neko mejo med prijateljstvom in ljubeznijo.
test
Kdo je tvoj najboljši prtijatelj?
Koliko prijateljev imaš? Komu od njih najlažje zaupaš? So to starši, prijatelji, sošolci, ali pa morda ne moreš zaupati nikomur izmed njih in je tvoj najboljši prijatelj prav dnevnik, ki mu zvesto, vsak večer, zaupaš prav vse svoje probleme in težave?
Reši spodnji test in se prepričaj!!
1 .Ali lahko zaupaš svojemu prijatelju?
Nimam nobenega takšnega prijatelja, ki bi mu lahko brez skrbi zau-pal/-a.
Določene stvari že, ne pa vsega.
Seveda lahko, zakaj pa ne?!
2.	Kaj meniš o zaupanju med prijatelji?
Zaupanje med prijatelji ni tako iskreno kot med bližnjimi sorodniki.
Če imaš pravega prijatelja, potem je takšno zaupanje nekaj najlepšega, kar lahko občutiš med prijatelji.
Zaupanje med prijatelji je le redkokdaj zares iskreno.o.
3.	Kakšne skrivnosti lahko zaupaš svoji mami?
Svoji mami pa res ničesar ne morem in tudi ne želim zaupati.
Svoji mami lahko zaupam zares vse svoje skrivnosti.
Veliko ji lahko zaupam, vseh podrobnosti pa ne.
4.	Ali pišeš dnevnik?
Ne, dnevnika nikdar nisem pi-sal/-a in ga verjetno tudi nikdar ne bom.
Pišem ga vsak dan, saj mu lahko izpovem vse svoje prigode in težave.
Pišem, vendar le občasno, če se zgodi kaj zares pomembnega.
5.Kaj ti pomeni prijateljstvo?
Prijateljstvo je lepo, dokler traja, kakor ljubezen.
Pravzaprav sploh ne vem, kaj je to pravo prijateljstvo.
Pravo prijateljstvo - med komerkoli- je ena izmed najpomembnejših vrednot v življenju. Rezultati Od 5 do 8 točk: Edini pravi prijatelj je dnevnik
Si bolj tihe in mirne narave in ne daš veliko na prijateljstvo. Tvoj edini pravi prijatelj je dnevnik. Najbolj se sprostiš ob pisanju vsega, kar se ti je zgodilo. Njemu lahko poveš prav vse, kar se ti je zgodilo, predvsem pa svoje probleme in težave. Veš, da mu lahko zaupaš. Od 9 do 12 točk: Moja najboljša prijateljica je moja mama
Imaš prijatelje, sošolce, s katerimi se razumeš super, vendar mama je le mama. K njej se lahko zatečeš po nasvete in pri vseh težavah ti bo vedno stala ob strani. Ne more je zamenjati nobena prijateljica ali prijatelj. Veš, da ji lahko zaupaš.
Od 13 do 15 točk: Najbolj zaupam svojemu/-i
fantu/punci in prijatelju/-ici
Si človek, ki sicer svoje probleme in težave raje drži zase, vendar, ko jih je treba s kom deliti in se komu izpovedati, to najraje storiš pri prijateljici, sošolki ali fantu/punci. Dnevnika ne pišeš ali le redkokdaj, svoji mami najraje ne zaupaš skrivnosti, prijatelji pa ti vedno stojijo ob strani, saj imaš s prijateljstvi zaenkrat le dobre izkušnje.
/
PRIREDITVE
Petek, 26. oktobra 2007
23
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
DVORANA BARTOLI Renzo S. Crivelli: »Il maestro e Cico-gno«. Režija: Manuel Giliberti. Urnik: danes, 26. in jutri, 27. ob 21.00 in v nedeljo, 28. oktobra ob 17.00. Giuliana Musso, Carlo Tolazzi: »In-demoniate«. / Nastopata: Teatro Club Udine in Stalno gledališče FJK. Režija: Massimo Somaglino. Urnik: v ponedeljek, 29. in v torek, 30. ob 21.00 ter v sredo, 31. oktobra ob 17.00, v četrtek, 1., v petek, 2. in v soboto, 3. novembra ob 21.00. GORICA Kulturni dom
Jutri, 27. oktobra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", »Molto rumore per nulla«. Nastopa gledališka skupina "La Pozzanghera" iz Genove.
V	nedeljo, 28. oktobra ob 17.00 / Starosta Mali princ - glasbeni večer.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 2. in v soboto, 3. novembra ob 20.45 / Pierre-Augustin Caron de Beaumarchais: »Le nozze di Figaro«. Režija: Matteo Tarasco. Nastopa: Com-pagnia Lavia / Procope Studio.
VIDEM
Gledališče S. Giorgio
»Paradiso perduto« / v okviru "teatro contatto 07/08" nastopa CSS Teatro stabile di innovazione del FVG. Urnik: do 30. oktobra ob 21.00 - 1. in 2. episoda; od 6. do 14. novembra ob 21.00
-	3. in 4. epizoda; od 24. do 29. novembra ob 21.00 - 5. in 6. epizoda; od 30. novembra do 2. decembra ob 21.00
-	1. in 6. epizoda. Gledališče Palamostre
V	ponedeljek, 29. in v torek, 30. oktobra ob 21.00 / V okviru "teatro con-tatto 07/08", »Alessandro Bergonzoni«, napisal, nastopa in režira Alessandro Bergonzoni.
Teatro Nuovo Giovanni da Udine Carlo Goldoni: »La famiglia dell'anti-quario« / Nastopata Stalno gledališče iz Veneta "Carlo Goldoni" in Stalno gledališče iz Genove. Režija: Lluis Pasqual. Urnik: od 1. do 4. novembra ob 20.45.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA SNG Nova Gorica
Danes, 26. oktobra ob 20.00 / Georges Feydeau: »Bolha v ušesu ali kaplja čez rob«.
LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
Jutri, 27. oktobra - 19.30-21.00 / Georg Büchner: »Woyzeck«. Gostuje Hessisches Staatstheater Wiesebaden.
V	ponedeljek, 29. in v torek, 30. oktobra ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«.
V	petek, 2. novembra - 19.30-21.35 / Ivan Cankar: »Romantične duše«.
V	soboto, 3. novembra - 19.30-21.10 / Dane Zajc: »Jagababa«.
Mala drama
Jutri, 27. oktobra - 20.00-21.45 / Ya-smina Reza: »En španski komad«.
V	ponedeljek, 29. oktobra - 20.0021.20 / Fernando Pessoa: »Mornar«.
V	torek, 30. oktobra - 19.00-21.10 / Conor McPherson: »Jez«.
V	petek, 2. novembra - 20.00-21.30 / Yasmina Reza: »Art«.
V	soboto, 3. novembra - 20.00-21.35 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«.
Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder
Danes, 26. oktobra ob 19.30 / Joseoh Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Jutri, 27. oktobra ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«.
V	ponedeljek, 29. oktobra ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«.
Mala scena MGL
Jutri, 27. oktobra ob 20.00 / Bertolt Brecht, Kurt Weill: »Hrepenenja«.
V	ponedeljek, 29. oktobra ob 15.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«.
Šentjakobsko gledališče W. Shakespeare: »Komedija zmešnjav«, komediija. Režija: Dejan Sa-rič. Urnik: danes, 26. oktobra ob 19.30.
Jutri, 27. oktobra ob 17.00 / J. Verne: »V 80 dneh okoli sveta«. Režija: Gregor Čušin.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Danes, 26. ob 20.30 in v nedeljo, 28. oktobra ob 17.30 / Sedmi koncert orkestra G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Stefan Soltesz.
V	sredo, 31. oktobra ob 20.30 / "Simfonična sezona 2007" - Markus Stockhausen Trio in orkester gledališča Verdi iz Trsta.
V	petek, 2. novembra ob 20.30 / "Simfonična sezona 2007" - Michele Di Toro Jazz Trio.
Gledališče Rossetti
V	nedeljo, 28. oktobra ob 20.30 / »Car-mina Burana«.
»Peter Pan«, muzikal po romanu J. M. Barrieja. Režija: Maurizio Colombi. Nastopata skupini AT II Sistina in Teatro delle Erbe e Officine Smeraldo. Urnik: od 30. oktobra do 2. novembra ob 20.30, v soboto, 3. novembra ob 16.00 in 20.30 ter v nedeljo, 4. novembra ob 16.00.
■	Glasbene matineje
ob nedeljah ob 11.00.
Avditorij muzeja Revoltella
V	nedeljo, 4. novembra / Tri koncerti v spomin na Alda Bellija, nastopa Nuova Orchesttra "Ferruccio Busoni".
V	nedeljo, 18. novembra / Komorno srečanje, nastopa Trio Melos.
GORICA
Kulturni dom
V	torek, 30. oktobra, ob 20.30 / Koncert dua Paola Chiabudini (klavir) in Aleksander Ipavec (harmonika). Predstavila bosta novo zgoščenko z naslovom »Un tanguito para Pao«, ki vsebuje vrsto skladb A. Piazzolle, R. Gallianija in A. Ipavca. Posebna gosta večera bosta Piero Purini (saks) in Matej Špaca-pan (trobenta); informacije in vstopnice v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20, tel. 0481-33288).
V	četrtek, 15. novembra ob 20.30 / Nastop kitarista Vlatka Stefanovskega, spremljala ga bosta Dejan Milosavlje-vič - kitara in Djoka Maksimovski -bobni.
Avditorij Verdi
Danes, 26. oktobra ob 20.45 / Filhar-monični orkester iz Ploiestija, Romunija. Dirigent: Ovidiu Balan. Roberto Cappello - klavir.
TRZIC
Občinsko gledališče
V	torek, 30. oktobra ob 20.45 / Louis Lortie & Hélène Mercier - klavir.
V	četrtek, 8. novembra ob 20.45 / »La
casa del diavolo« je naslov glasbenega večera v izvedbi ansambla »Il giardino armonico« pod vodstvom Giovannija Atoninija. VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
Danes, 26. oktobra ob 20.45 / Modo Antiquo, na originalnih glasbilih. Dirigent Federico Maria Sardelli.
V	sredo, 31. oktobra ob 20.45 / Carolyn Carlson »Electronic Shadov«, plesna predstava.
V	petek, 9. novembra ob 20.45 / Orkester of the Age of Enlightenment. Dirigent: Vladimir Jurowski. Pianist: Stephen Hough.
■	30. MEDNARODNI
ORGELSKI FESTIVAL
V	nedeljo, 28. oktobra ob 20.30, Dolina, cerkev sv. Urha / Eleonora Matija-sic - sopran in Manuel Tomadin - orgle.
V	torek, 30. oktobra ob 20.30, Ric-
DVOREC ZEMONO Danes, 26. oktobra ob 20.00 /
Portretni koncert skladatelja Uroša Rojka. Nastopali bodo Klara Tomljanovič (kitara), Luka Juhart (akordeon), Trio harmonik SLO A3, Borut Mori, Dejan Prasl, Matej Zavec in Uroš Rojko (klarinet, pol-klarinet)
manje, cerkev sv. Jožefa / Federica Vol-pi - sopran in Manuel Tomadin - orgle.
V	nedeljo, 4. novembra ob 20.30, Trst - Sv. Just, kapela sv. Mihaela / Z antično keltsko glasbo bo nastopila skupina »I Gween«.
V	soboto, 10. novembra ob 20.30, Ro-
vinj, cerkev sv. Jurija in Eufemije / Manuel Staropoli - baročna prečna flavta, Manuel Tomadin - čembalo.
V	nedeljo, 11. novembra ob 17.30, samostan sv. Ciprijana / Manuel Staro-poli - baročna prečna flavta, Manuel Tomadin - čembalo.
V	nedeljo, 18. novembra ob 20.30, Trst, cerkev Rožnovenske Matere Božje / »Orgelski dvoboj«: Manuel Tomadin in Mirko Ballico.
■	KOGOJEVI DNEVI 2007
V	sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut.
_SLOVENIJA_
■	7. MEDNARODNI
ZBOROVSKI FESTIVAL KOPER
Danes, 26. oktobra ob 20.30, stolna cerkev Koper / Corale Nuovo Accordo, Trst, vodi Andrea Mistaro.
Jutri, 27. oktobra ob 20.00, Pokrajinski muzej Koper / Komorni zbor Akademije za glasbo v Ljubljani, vodi Marko Vatovec.
V	nedeljo, 28. oktobra ob 13.00, Pokrajinski muzej Koper / Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper, vodi Maja Cilenšek; Genova Vocal Ensemble, vodi Roberta Paraninfo; ob 20.00 Pokrajinski muzej Koper / Komorni zbor Ipavska, vodi Matjaž Šček.
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	soboto, 3. novembra ob 20.15 / Zlat-ko Kaučič z gosti, »Primorske impresije«.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	ponedeljek, 29. oktobra ob 20.30,
Linhartova dvorana / Melodrom -koncert ljubljanske skupine s predstavitvijo nove še neobjavljene, pa tudi že znane pesmi z albumov Melodrom in The Guide.
RAZSTAVE
■ RAZSTAVA OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona
6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan.
Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič.
Palača Gopčevic: »La voce dell'in-fanzia nelle Collezioni dei Civici Musei di Storia ed Arte di Trieste«, odprto do 4. novbembra od 9.00 do 19.00.
Galerija LipanjePuntin: »Corpicrudi beatiful untrue people«, odprto do 15. novembra od 19.00 do 21.00.
Državna knjižnica: do 31. decembra je
na ogled razstava Rossane Longo. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE
Dvorana Zadružne kraške banke: slike razstavlja Nadia Bencic z naslovom »Se pripovedujem...«. Razstava bo odprta še danes, 26. oktobra od 9.00 do 16.00 ob prisotnosti slikarke.
Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): še danes, 26. oktobra je na ogled likovna razstava Ivana Žerjala »Oko je sintetično«. Odprto od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com.
GORICA
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
V	nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 28. novembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«.
Kavarna Teatro Verdi: do 31. oktobra je na ogled razstava Roberta Mariana. Vstop prost.
V	gostilni »Ai tre Amici« v Ul. Oberdan, bo do 31. oktobra na ogled fotografska razstava z naslovom »Flowers« Gerharda Steinwenderja.
Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111.
V	Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 31. oktobra na ogled razstava z naslovom »Dario Delpin - Incisioni 19982007«.
V	državni knjižnici v Ulici Mameli bo
do 12. novembra na pobudo združenja italijanskih grafologov AGI na ogled razstava o Rilkeju in njegovem svetu s posebnim poudarkom na duševnih vidikih njegovega pisanja.
Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med
15.	in 19. uro.
KD za umetnost KONS in KC L. Bra-tuž vabita na ogled razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti / večdisciplinarne umetniške delavnice« v galeriji KC L. Bratuž, Drevored 20. septembra, 85 do petka,
16.novembra,	od 17. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah.
Sedež zavoda Banca di Cividale Kmečka banka v Gorici (Verdijev korzo 40 ): vse do 31. oktobra je na ogled samostojna razstava goriškega slikarja Andreja Kosiča. Odprto od ponedeljka do petka od 8.20 do 13.20 in od 14.35 do 15.35 ure. RONKE
Na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija v vili Vicentini Miniussi, bo do
5. novembra na ogled razstava z naslovom: »La nave del futuro. Fotografie e ricordi della turbonave Oceanic« od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro, ob ponedeljkih in petkih tudi med 16. in 18.30; informacije na tel. 0481774844. ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro.
LESTANS
Vila Ciani, galerija John Phillips: do 18.
novembra bo razstavljal fotografije Andrej Perko pod naslovom »Pripove-
di«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00.
_SLOVENIJA_
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811).
Kulturni center Mostovna (Cesta IX. korpusa 99 A):do konca oktobra bo pod naslovom »Moj svet« razstavljala Tanja Nataša Moškrič in sicer med tednom od 11.00 do 15.00, izven urnika po dogovoru. Vstop prost. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811.
Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora.
Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): do 30. oktobra je na ogled razstava Annibel Cunoldi Attems. Urnik: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro; ob sobotah med 9. in 12. uro; ob nedeljah in praznikih zaprto; informacije na tel. 003865-3330173.
V Galeriji Artes, Gradnikove brigade 6, bo do 8. novembra na ogled razstava akademskih slikarjev Rajka Čubra, Andreja Pavliča in Borisa Zaplatila pripravljeno v počastitev njihove petdesetletnice. Vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure, sobote in nedelje zaprto.
DOBROVO
Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 0038653959586. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
24 Petek' 26- °ktobra 2007
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
alpsko smučanje - Jutri v Soldnu uvodna veleslaloma svetovnega pokala
Za veliki kristalni globus so favoriti vedno eni in isti
Raich bo skušal letos prehiteti Svindala - Italijani brez denarja, Slovenci upajo na preporod
SOLDEN - Letošnja sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju se bo začela jutri s tradicionalnima ledeniškima veleslaloma nad Soldnom. Ker bo polno zaživela šele konec prihodnjega meseca z ameriško turnejo (vmes so še tekme v finskem Leviju), je jasno, da kakih odgovorov na vprašanja, kdo so letošnji favoriti (še) ne bo mogla dati. Ima pa to funkcijo, da se po dolgem poletnem odmoru o alpskem smučanje spet govori in piše. Resnici na ljubo velikih novosti ni. Pravilnik ostaja nespremenjen, imena najbolj znanih smučarjev pa so vedno ista. Novih šampionov ni na obzorju, presenečenja pa so še vedno možna. Med moškimi naj bi se za veliki kristalni globus še vedno potegovali zlasti Norvežan Aksel Svindal, Avstrijec Benjamin Raich in Američan Bode Miller. Raich je v minuli sezoni - tako kot med ženskami njegova zaročenka Marlies Schild, do zadnjega upal v končno zmago, oba sta se morala naposled zadovoljiti z drugim mestom. Raich, ki je odličen slalomist in veleslalomist, se vse bolj izboljšuje tudi v hitrih disciplinah, kar je pogoj za zmago v skupnem seštevku. Ravno obratno velja za Millerja (rojenega slalomista, zdaj pa smu-kač), kije poleg tega še značajno samosvoj. Letos bo tekmoval povsem sam, saj ga je vodstvo reprezentance ZDA dokončno ločilo od ostali svojih tekmovalcev. Italija ima v ognju le enega aduta, to je Peter Fill, ki se res dobro znajde v vseh disciplinah, lani je bil na koncu šesti.
Med ženskami bo glavna nasprotnica lanske zmagovalke Avstrijke Nicole Hosp še vedno njena rojakinja Schild, med »prepirljivkama« pa lahko ima dobiček Američanka Julia Mancuso. Med ženskami je konkurenca še večja kot med moškimi, saj je treba omeniti vsaj še Švedinjo Anjo Paerson in Američanko Lindsey Kil-dow, ki sta med drugim veliki prijateljici tudi zunaj belih strmin.
ITALIJANI - Italijansko smučarsko zvezo je po lanski sezoni pretresla huda fi-
nogomet
Pokal UEFA:
smola
Fiorentine
VILLAREAL - V tekmi 1. krogaskupine C pokala UEFA sta se španski Villareal in Fiorentina razšla pri neodločenem izidu 1:1 (0:0). Prvi so povedli gostje v 4. minuti drugega polčasa po zaslugi Vie rija. Vse je kazalo na us peh Pran -dellijevega moštva, ko je Capdevil-la za Špancez glavo izenačil v 87. minuti po prostem udarcu Rossi-ja. Približno 1.000 navijačev Fiorentine, ki so spremljali svojo ekipo v Španiji, je videlo tudi gol Mu-tuja za 2:0, ki pa ga je sodnik nepravično razveljavil.
Armani Jeans KO
MILAN - kriza košarkarjem Armanija iz Milana se nadaljuje tudi v evroligi. V tekmi prvega kroga so sinoči na domačih tleh s 83:76 izgubili proti litvanskemu moštvu Lietuvos Rytas. Za Armani sta največ točk dosegla Gaines (22) in Bulleri (13), za goste pa Petravicius (28). Ostali izidi: Fenerbache - Real Madrid 72:80, Olympiacos - Tau ceramica 95:90, Maccabi - Le Mans 74:71, Brose - Roanne 61:64.
ODBOJKA - Izid Lige prvakov: Copra Piacenza - HotVolleys Dunaj 3:1 (25:21, 21:25, 25:20, 25:18)
Tina Maze je v Soldnu zmagala že dvakrat, letos pa ni še optimalno pripravljena
ansa
nančna kriza, ki je posledica skupka številnih faktorjev: poprejšnjega razsipavan-ja, zelenih zim, manjšega priliva sponzorjev zaradi pomanjkanja šampionov kot sta bila Tomba ali Compagnonijeva, še bolj pa zaradi veliko manjše TV odmevnosti. Shujševalna kura je obubožala zlasti strokovni kader. Gazzeta dello sport piše, da se lahko dostojno preživljajo le člani vojaških rodov ali varnostnih sil, ostalim trenerjem pa ponujajo pogodbe v neto vrednosti največ 21.000 evrov. V Soeldnu bodo Italijo predstavljali Massimiliano Blar-done, Davide Simoncelli, Alberto Schiep-pati, Peter Fill, Manfred Moelgg, Alessan-dro Roberto, Arnold Rieder, Michael Gu-fler in Omar Longhi med moškimi, Camilla Alfieri, Nicole Gius, Manuela Moelgg, Karen Putzer, Denise Karbon Giulia Gianesini, Hilary Longhini Daniela Meri-ghetti pa med ženskami. Moška ekipa ima kar nekaj adutov, ženska pa je v fazi prenove. Lani je največ pokazala Manuela
Moelgg, a je bila na skupni lestvici šele 23. Zdaj že 29-letna Karen Putzer se ponovno vrača z ambicijami, a menda tudi z nerešenimi težavami s poškodovanim kolkom, zaradi katerega je mirovala celo poletje.
SLOVENIJA - Med moškimi bodo na uvodni tekmi slovenske barve zastopali Aleš Gorza, Bernard Vajdič, Mitja Va-lenčič in Matic Skube, med ženskami pa Tina Maze, Ana Drev, Maruša Ferk, Mateja Robnik in Vanja Brodnik. Tina Maze, ki je v Soldnu zmagala leta 2002 in 2005,
po zelo slabi lanski sezoni, želi letos pokazati več, a je morala zaradi težav s hrbtom nekaj časa prekiniti z vadbo na snegu, zato ni najbolje pripravljena.
»Prihaja čas dokazovanja za standardne člane ekip ter čas zorenja mladih, ki bodo morali počasi dosegati vrhunske rezultate,« po uspešnih pripravah v Čilu pravi Rasto Ažnoh, športni direktor alpskih reprezentanc.
PRAVICNISKI YANKEEJI
Uzakonjena sleparija?
Dimitrij KriZman
Začela se je košarkarska Evroli-ga, kmalu se bo še košarkarska NBA liga. »Nekoč nedosegljiva NBA liga brani minimalno kakovostno prevlado le še zaradi ogromne finančne premoči in plenjenja talentov z drugih celin.« Tako Delov košarkarski izvedenec Eduardo Brozovič, s katerim se lahko samo strinjamo - v zadnjih letih Olimpijske igre in Svetovna prvenstva niso lahek plen Američanov, v njihovi domači ligi pa vse vidnejšo in mnogokrat celo odločilno vlogo prevzemajo čedalje številnejši evropski (in ne samo) igralci. Podobno se dogaja tudi v hokeju na ledu, kjer bi marsikatera ekipa z bogatega ruskega prvenstva zlahka enakovredno igrala v NHL ligi.
Zanimivo se mi pa zdi, kako Američani, tako zelo »pravičniški«, ko gre za branjenje lastnih interesov, delujejo na področju teh dveh poklicnih lig, ki imata v Evropi čedalje močnejšo konkurenco. Pred dvema letoma je recimo hokejist Malkin, ki je pogodbeno še bil ve zan na svoj klub v Rusi -ji, dobesedno prebegnil čez veliko lužo. Kot da bi še kraljevala železna zavesa sta pobeg začinila nekajdnevno skrivanje in mobilizacija tajnih služb ruske mafije. Po dolgih sporih je vodstvo NHL njegovemu klubu odmerilo odškodnino... 200.000 dolarjev, za
športnika, katerega vrednost je taka, da jih letno dobiva 20-krat več! Zdaj pa berem, da se je letos iz NBA v Evropo vrnil Šarunas Jasikevičius. Panat-hinaikos je zanj Golden Stateu plačal 1,7 milijona dolarjev odškodnine, ker se košarkarju ni še bila iztekla pogodba. Kje je torej logika? Jasikevičius je odšel za podoben drobiž kot Malkin, dve leti starejši, na EP poškodovan pa je veljal precej več??!! Zdaj bodo častilci NBA lige dejali, da tamkajšnji »klubi« pač ne smejo plačevati prestopov igralcev, ker so taka pravila. Denar pa lahko prejemajo?
Samoumevno se torej postavlja vprašanje, kako bi te tako imenovane franšize NBA-ja poslovale, če bi največje ase morale plačevati po tržnih cenah. Si predstavljate kolikšno odškodnino bi morala plačati franšiza za vsakoletni prvo izbiro »drafta«? Morda tisti denar univerzi, ki bi prvo izbiro proizvedla, sploh ne bi škodil.
V evropskem nogometu, kije po finančnem obsegu poslovanja primerljiv z ameriškimi poklicnimi ligami, je delež proračuna, ki ga klubi namenjajo nakupom, 30 do 40 odstoten. Koliko bi se zmanjšala finančna prevlada ameriške NBA (in NHL) lige, če bi njihove franšize tolikšen del denarja namenjati zgolj pridobivanju igralcev? (dimkrizman@yahoo.it)
kolesarstvo - Predstavitev Toura 2008
Premirje v A ligi
Najprej dopinški kodeks
Tekmoval bo le, kdor ga bo podpisal - Brez prologa in bonifikacij
nov klub
Jani Brajkovič bo z Astano meril na Giro 2008
LJUBLJANA -Eden najboljših slovenskih kolesarjev Janez Brajkovič je tudi uradno prestopil v kazahstan-sko moštvo Astana.
Kot poroča sloven ski	por tal www.siol.net je z novimi delodajalci podpisal dveletno pogodbo.Po-leg njega pa so v moštvo, ki je bila v letošnji sezo ni predvsem po zaslu gi Ka zah stan cev Alek san dra Vinokurova in Andreja Kašečkina v ospredju dopinških afer, prišli še zmagovalec letošnjega Toura Španec Alberto Contador ter tretji z največje dirke Američan Levi Leipheimer, vsi so bili do zdaj člani razpadlega Discovery Channela, katerega športni direktor Johan Bruynee-
l se je prav tako pre selil v Astano.
Glavni cilj 24-letnega Belokranjca v naslednji sezoni bo Giro, medtem ko naj bi bil na Touru pomočnik Contadorju, Leipheimerju in Andreasu Kloednu, ki bodo moštveni favoriti za končno zmago. (STA)
PARIZ - Prireditelji najbolj slavne večdnevne kolesarske preizkušnje, dirke po Franciji, so se v želji za osvežitvijo nekoliko zbledele prireditve odločili za nekaj sprememb. Z ukinitvijo bonifikacijskih sekund na cilju in tudi vmesnih ciljih nameravajo boj za zmago narediti bolj zanimiv, ukinili pa so tudi uvodni prolog, saj želijo, da se v boj za rumeno majico takoj vključijo vsi kolesarji in ne le specialisti za vožnjo na čas.
Omenjene novosti so sporočili na predstavitvi dirke za sezono 2008. Naslednje leto se bo dirka 5. julija šestič v zgodovini in prvič po letu 1995 začela v Bretanji. Start prve etape, dolge 170 kilometrov, bo v Brestu, cilj pa v Plumelecu. Skupno bodo kolesarji v 21 etapah prevozili 3550 kilometrov (dva prosta dneva), poleg Francije bo dirka obiskala še Italijo. Prvi od dveh kronometrov (29 km) bo že četrti dan, drugi (53 km) v predzadnji etapi, medtem ko bo prva gorska etapa šesta. Skupno se bodo tekmovalci spopadli z 19 večjimi vzponi, dvema manj kot lani, bo pa v povprečju več vzponov srednje težavnostne stopnje. Po letu 1993 bo dirka spet obiskala najvišji prelaz v Evropi, 2802 metra visok Col de la Bonette-Restefond. Le štiri dni pred koncem dirke se bodo kolesarji v isti etapi povzpeli na Galibier in Croix-de-fer.
Direktor dirke Christian Prudhomme je napovedal še strožji boj proti dopingu. Kot je dejal, nihče ne bo mogel dirke začeti brez podpisa protidopinškega kodeksa, prav tako pa ne bo nikogar, ki bi se izmikal dopinškim testom oziroma izdelavi krvnega profila: »Če se bosta v kolesarstvu ponovili leti 2006 in 2007, bo tega športa konec. Tega se moramo zavedati vsi. Vsako spremembo profila bomo analizirali, kolesarja pa izključili z dirke,« je obljubil Prudhomme. Število moštev, ki bodo nastopili na francoski pentlji, še ni znano, teh bo okoli dvajset, organizatorji pa trdijo, da nihče nima zagotovljenega mesta, kar velja tudi za Astano, ki je lani zapustila dirko, potem ko je njen kapetan Vinokou-rov padel na dopinškem testu.
RIM - Prefekti in opazovalna komisija pri notranjem ministru so popustili pred upornimi nogometnimi klubi, ki so se razburjali zaradi zadnjih omejitev obiska navijačev na rizičnih tekmah A lige. Po včerajšnjem sestanku na Vimi-naleju so sklenili, da se bosta tekmi Roma -Lazio in Fiorentina - Napoli (morda pa tudi nedeljska tekma Milan - Roma) odvijali brez omejitev, pogoj za ohranitev premirja pa je, da ne pride do izgredov na stadionih ali zunaj njih.
Premagala sta 4.200 morskih milj
SALVADOR - Slovenski jadralec Kri-stian Hajnšek (Adria Mobil 509) je prečkal ciljno črto regate Transat 6.50, v drugi etapi pa je osvojil osmo mesto. Hajnškov skupni čas na 4200 morskih milj dolgi regati za solo jadralce na 6,5 metrskih jadrnicah od francoskega La Rochella do brazilskega mesta Slavador de Bahia, z vmesnim postankom v Fun-chalu na Madeiri, pa je 24 dni, 20 ur, 41 minut in 55 sekund. Drugi slovenski jadralec Andraž Mihelin (Adria Mobil 510) je zasedel deseto mesto.
Judo: dva turnirja SGT
TRST - Društvo Societa' Ginnastica Triestina bo jutri in v nedeljo priredilo v dvorani Palacalvola manifestaciji v judu za 13. trofejo Biancoceleste in 31. trofejo mesta Trst. Lani je skupno nastopilo več kot 500 tekmovalcev. Poleg italijanskih moštev bodo nastopili tudi športniki iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Rusije.
/
ŠPORT
Petek, 26. oktobra 2007
25
mediji - Obisk športnih novinarjev iz Slovenije na povabilo ZSŠDI
Ali imajo naši športni dosežki prednost pred Ronaldinhom?
Glavna tema: pomanjkljivo poročanje slovenskih medijev o zamejskem športu
Poročanje slovenskih medijev o zamejskem športu je bila glavna tema včerajšnjega obiska petih slovenskih športnih novinarjev, ki so se v spremstvu predstavnikov Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) seznanili z našo (športno) stvarnost-j°.
Glavno vodilo srečanja je bilo prepričanje, da slovenski mediji čedalje manj prostora namenjajo zamejskemu športu. Obisk naj bi bila torej spodbuda slovenski medijski sceni, da bi o zamejski stvarnosti (v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem) poročala več in bolj konstanto. Vsi se namreč zavedajo, da so nekoč slovenski osrednji mediji redno poročali tudi o za mej stvu.
Zakaj je tega čedalje manj? Od-go vo rov na to vpra ša nje je več in vsa -ko ima tu di raz lič no iz ho dišč no to čko in razlago.
Začnimo: novinar Dnevnika Jože Pogačnik, nekdaj urednik športnih strani, je ugotavljal, da je najbrž prav drugačna politična scena razlog, da se o tem čedalje manj piše. Drugačen odnos do manjšine, ki ga goji matica, naj bi bil eden iz med raz lo gov, za kaj se o nas tam manj piše: »Nekoč smo celo po ro ča li o vsa ki pre mi e ri SSG-ja, se -daj pa tega ne počenjamo več,« je ocenil no vi nar in pri znal, da slo ven ski bralci (sedaj) najbolj branega slovenskega dnevnika o zamejski stvarnosti poznajo malo ali skorajda nič.
Ravno (ne)poznavanje našega prostora, naj bo to kulturno, politično ali športno, je dejstvo, ki ga moramo vse ka kor upo šte va ti in se z njim so o -čiti tudi v okvirih poročanja zamejske stvarnosti. Novinarka in voditeljica na RTV Sloveniji Polona Bertoncelj je priznala, da mladi tega sveta sploh ne poznajo: »Zame je bilo današnje (op. a. vče rajš nje) sre ča nje ne kaj čis to no ve -
ga.«
Novinarja Radia Slovenija, Boštjana Janežiča, je presenetila večinskost slovenskega prebivalstva v naših društvih: »Sploh si nisem predstavljal, da je v bistvu vodstvo vsakega športnega društva popolnoma slovensko.«
Potem je tu še tržni kriteriji: »Da je za mej ski šport trž no ne za ni miv, je dejstvo,« je potrdil urednik športnih strani Primorskih novic Denis Saba-din. Gre za tržni princip, ki l e v glo-balizacijskem svetu sedaj prevladujoč. Čedalje več pišejo dnevnik in določajo vsebine lastniki medijev, ne pa no-
Športni novinarji iz Slovenije so si zjutraj ogledala tudi športni center v Bazovici. Obiskali so tudi spomenik bazoviških junakov.
kroma
vinarji: na prednostni lestvici je pri vsem( h) ( le) do bi ček. S spre me nje nim ritmom vrtenja dobičkov in denarja, se spreminjajo tudi novinarski kriteriji. Nogometni velikani so najbolj zanimivi, meni Sabadin, in nadaljuje: »Inter, Roma in Lazio zanimajo naše bralce bolj kot dogodki o naših društvih. Če imamo že mi težave s poročanjem o naših slovenskih klubih, kako naj medijski prostor dobijo športnih dosežkih zamejskih športnikov?«
S tem se strinja tudi novinar Dnevnika Pogačnik: »Zamejski šport ni trž no za ni miv iz de lek. Za ni miv postane takrat, ko gre za škandale,« in predlaga, da bi bilo treba količino tržnih vsebin v dnevnikih vsekakor uravnovesiti: »Menim, da ne moremo biti samo tržno naravnani. Matična država bi mo ra la ime ti tu di dolž nost, da poroča o manjšinah onstran meje.« Ob medijih, kjer predvsem bitka za oglaševalske prihodke brusi robove medij -skih vsebin, so tu še javna sredstva obveščanja, kakršna je RTV Slovenija, kjer pa bi mo ra la pre vla da ti re le vant -nost pred zanimivostjo, bližina pred senzacionalnostjo. Tega se zaveda tudi radijec Janežič, a rešitev ne navaja. Ugotavlja pa, da odloča pri izboru novic večkrat tudi zastava, za katero nastopaš: zamejski športniki, ki nastopajo za italijansko reprezentanco, torej
naj ne bi bili zanimivi za slovenske državljane: »Medijski odjemalci imajo do tega negativen odnos. Novinarji smo jih premalo podučili, zato posledično najbrž prihaja do tega odnosa.«
Za vključevanje dosežkov naših športnikov v slovensko medijsko sfero odločajo najbrž še drugi (novinarski) kriteriji. Polona Bertoncelj voditeljica športnega dnevnika na RTV Slovenija meni, daje odločilno dejstvo, da so naši športniki večinoma prvaki v športnih panogah, ki so v Sloveniji manj razširjene: »Mogoče, če bi imeli odličnega smučarja, bi o tem več poro ča li.«
Jože Zidar, novinar pri Slovenski tiskovni agenciji in podpredsednik Društva športnih novinarjev Slovenije, me ni, da gre pri iz bo ru no vic še za druge kriterije: »Tanja Romano se ukvarja na primer z neolimpijskim športom, in to je tudi eden izmed kriterijev, ki ga mi upoštevamo. Kriteriji so nujni, saj bi bil naval In pritisk vseh športnih zvez v Sloveniji neobvladljiv za naše kadrovske zmožnosti,« pravi in zaključuje: »Potrebno bi bilo sestaviti kriterije, ki bodo veljali vedno za vse, ne samo za Slovence v Trstu, in bodo veljali tudi po morebitnih kadrovskih spremembah v naši agenciji.«
Različni pogledi, različna mnenja in različni kriteriji, ki so nam jih ori-
namizni tenis - Krasovke v A2 ligi gostiteljice drugega kroga
Vse bo jasno
Dvoboja proti Novari in San Donateseju bosta pokazala resnični domet Krasa ZKB v letošnji sezoni
Ta konec tedna bo potekal drugi krog namiznoteniških lig. Prva ženska Krasova ekipa, ki nastopa v A2 ligi, bo tokrat nastopila na domačih tleh. Najprej se bodo krasovke spopadle z ekipo TT. Novara, za katero nastopata izkušeni drugo-kategornici Puricelli in Pellegrini ter Kitajka Geng Nannan, ena izmed najboljših tujk v Italiji.Kitajka je sicer izredno dobra obrambna igralka, njihova druga igralka Puricelli pa ima bodisi na back-handu kot na forhandu posebni oblogi, kar bo najbrž našim dekletom povzročilo kako težavo. Pellegrinijeva pa je solidna napadalka, ki je ne gre nikakor podcenjevati. Jutri se bodo krasovke pomerile še z lombardijsko ekipo TT. San Do-natese, v kateri igrajo Kitajka Wang Yu ter drugokategornici Cavalli in Ridolfi. Ta ekipa je sicer na papirju najmočnejša in prav gotovo cilja na prvo mesto na lestvici ter na kasnejše igranje v play-offu, toda krasovke po tihem upajo v podvig.
»Ta konec tedna bomo odigrale dve tekmi, ki bosta prav gotovo najtežji v tem delu prvenstva. Ekipa iz Novare je sicer
Eva Carli pričakuje najtežji tekmi v tem delu prvenstva
na papirju slabša od naše, vendar znajo biti nasprotnice zelo nevšečne zaradi raznih oblog in načina igranja. San Donate-se pa je najmočnejša ekipa v prvenstvu. Kitjka Wang Yu je namreč med prvimi v Italiji, Cavallijeva in Ridolfijva pa stalno napredujeta in si nabirata izkušnje tudi na raznih mednarodnih turnirjih. Tokrat bo
tudi naša tujka Helena Halas imela težko nalogo, saj bodo prav gotovo vse tekme izredno zahtevne.« je o jutrišnjih srečanjih povedala Eva Carli. Vsekakor trener Liang Feng še ni odločil, katera postava bo tokrat branila Krasove barve.
Moška ekipa, ki nastopa v C1 ligi, bo prav tako jutri igrala v zgoniški telo-
tenis
Na turnirju ITF Ciguijeva že v polfinalu
V kraju Au gus ta pri Si ra cu si se nadaljuje ženski med na -rodni ITF turnir s skladom 10.000 dolarjev, na katerem j e v prvem krogu z zmago nad prvo nosilko Florisovo (299. igralko na svetu) uspešno nastopila tudi gajevka Paola Cigui. Ci-guieva je v nadaljevanju dosegla še dve zmagi in se s tem že uvrsti la v pol fi na le. V dru gem sre ča -nju glavne skupine je najprej odpravila Belgijko Sophie Cornerot-te (878. na lestvice WTA). Končni rezultat srečanja je bil 7:5, 6:3. Po tej zmagi se je uvrstila v četrt-finalni del, v katerem je z gladkim 6:3, 6:1 pre ma ga la Bol gar ko Elit -so Kos to va (823. na les tvi ci WTA). »Obe ma je de lal pre gla -vi ce mo čan ve ter, ona pa je pri tem de la la več na pak,« je po ve -dala Ciguijeva, ki se bo danes v polfinalu pomerila z leto dni starejšo nemško Italijanko Paolo Sprovieri, 661. na svetovni lestvici. (ma.r.)
sali slovenski novinarji, ne gre zanemari ti, am pak po treb no je, da se z nji mi soočimo. Ali bo včerajšnje srečanje res spre me ni lo vpo gled in po ro ča nje me -dijev v Sloveniji, je še vprašljivo, saj nam novinarji niso ponudili odgovora. Novinar Pogačnik je delno že nakazal razplet, ki napoveduje resnično vlogo in moč novinarjev v medijskih hišah v Sloveniji: »Ne vem koliko prostora nam bodo sploh namenili, da bo mo lah ko da naš nje ( op. a. vče rajš -nje) srečanje predstavili.«
Skupina petih slovenskih novinarjev si je včeraj ogledala športne centre na Tržaškem (Opčine, Padriče, Trebče, Dolina, Lonjer, Stadion 1. maja, Repen in Zgonik). Sprejeli so jih športni društveni delavci, ki so na kratko predstavili delovanje naših društev in župana slovenskih občin Premolino-va in Sardoč ter repenski podžupan Pisani. Novinarje je spremljala delegacija ZSŠDI in član izvršnega odbora Društva športnih novinarjev Slovenije Ma ri o Šuš ter šič. Na zgo niš ki ob či -ni so jih sprejeli tudi odbornik Igor Gus tin čič, slo ven ski kon zul Jo že Šuš -melj, predsednica Komisije za zamejski šport Olimpijskega komiteja Slovenije Sonja Poljšak ter predsednika krovnih organizacij Rudi Pavišič in Dra go Što ka.
Veronika Sossa
13 Obvestila
vadnici. Srečala se bo z ekipo ASD TT Adria. Končna zmaga krasovcev bi morala biti zagotovljena, čeprav nasprotnikov ne poznajo še dobro.
Moška C2 liga bo jutri igrala v go-steh, in sicer proti ekipi Azzurra GO. D1-ligaši pa bodo v nedeljo igrali v gosteh proti ekipi Fiumicello A. Krasovci, ki igrajo v D2 ligi, bodo ta konec tedna odigrali dve tekmi, in sicer proti D'Aronco Gemona ter proti Libertasu Latisana. (M.-E.)
Nogomet: šest kaznovanih igralcev
Deželna nogometna disciplinska komisija je v zvezi s tekmami prejšnjega kroga v raznih amaterskih ligah med drugimi za eno krog diskvalificirala tudi šest igralcev ekip naših društev. To so Vin-cenzo Giarruso (Juventina), Riccardo Bertocchi (Vesna), Bryan Picciolo (Pri-morje), Fabrizio Erbi in Marco Sestan (oba Breg) ter Igor Ghezzo (Zarja Gaja).
BALINARSKI KLUB MAK iz Štan-dreža prireja v soboto, 27. oktobra, ob 9.15 v Gradišču 11. društveni turnir v balinanju. Vpis moških in ženskih tekmovalcev je možen pred začetkom tekme. Sledita nagrajevanje in družabnost. Za te, ki nimajo balinarskih žog, bo poskrbljeno na igrišču.
AŠD-SK BRDINA organizira dvodnevno smučanje na ledeniku Moltaller v petek 2. in soboto 3. novembra. Za informacije in prijave lahko kličete na številki 348 8012454 in 347 5292058. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji.
SK DEVIN nadaljuje z vpisovanjem jesenskih smučarskih tečajev vsako soboto po dve uri na plastični stezi v Nabrežini. 3. izmena: 10,17,24/11 in 1/12/2007. Informacije 040 209873 in 338 8621592 (Janja)
AŠD ZARJA športni center v Bazovici, prireja telovadbo z drobnim orodjem in Pilates za dekleta, vsak četrtek, od 19.30 do 20.30. Prav tako prireja krepilne vaje in rekreacijo za moške, ob torkih in petkih, od 17.30 do 18.30. Za prijave in informacije: 339-2447832.
SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da potekajo redni treningi za otroke vsak torek in petek, v zgoniški telovadnici, od 16. do 18. ure; za odrasle so treningi ob sredah (od 19. do 21. ure) in petkih (od 18. do 20. ure).
AŠD POLET-ŠPORTNA ŠOLA PO-LET-AŠD KONTOVEL Motorika+miniba-sket+preventiva+športna vzgoja+zabava za dečke in deklice od 3. do 11. leta starosti. MINIBASKET - dečki in deklice letniki od 1996 do 1999: ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15, petkih od 16.15 do 17.15; samo dečki: ob sredah od 17.15 do 18.15, v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Ervatti). Novost!!! Deklice (letniki od 1997 do 2001) : ob sredah od 17.15 do 18.15 trenirajo posebej v telovadnici OŠ Franceta Bevka na Opčinah. MOTORIKA - letniki od 2000 do 2002: ob ponedeljkih in sredah od 16.15 do 17.15, v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Ervatti). MINIMOTORIKA - letniki 2003 in 2004: začne v oktobru, ob sobotah od 10.30 do 11.30 v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Ervatti). Ne zamudi priložnosti! Info: »poletkosarka@libero.it«, Andrej Vremec tel.: 338-5889958.
AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: v četrtek, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 - sejem od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 3475292058 ter obiščete spletno stran »www.skbrdina.org«.
26
Petek, 26. oktobra 2007
ŠPORT
odbojka - Jutri se pričenja tudi moška D-liga s Slogo in Olympio
Predvsem z večjim številom mladih na igrišču
Z obstankom ne bi smelo biti težav, saj izpadeta letos samo dve ekipi
Jutri se bo začelo tudi moško prvenstvo D lige, v katerem letos nastopa 12 ekip, med katerimi bosta tudi dve naši: Sloga in Olympia. Obe društvi sta se lani uvrstili v play-off, letos pa nastopata s prenovljenima postavama, tako da bodo verjetno rezultati nekoliko slabši, kljub temu pa lahko od obeh pričakujemo uspešno sezono. Igra bo verjetno nekoliko nihajoča, saj bo tako pri Slogi kot pri Olympii na igrišču precej mladih igralcev, vseeno pa bosta verjetno obe ekipi letos nekje na sredini lestvice. Z obstankom ne bi smelo biti težav, saj bosta letos izpad li le dve eki pi, na ši druš tvi pa raz po la ga ta z do vo lj dob ri mi igral -ci. Pri Slogi bo vlogo trenerja - igralca imel Igor Štrajn, ob Iozzi, Roža-cu in Romanu, ki so že lani dokazali, da so na tej ravni zelo uspešni, pa bodo priložnost, da redno igrajo na deželni ravni dobili odbojkarji, ki so lani nastopali v glavnem v 1. diviziji in taki, ki so lani v D ligi manj igrali. Pri Olym pii pa bo do ob iz ku še nih igralcih možnost za igranje imeli tudi mladi Tadej Lango, Luka Terčič in Marko Klanjšček, ki bodo gotovo želeli dokazati, da zaslužijo mesto v standardni postavi. Vsi trije so v zadnjih sezonah že nastopali na deželni ravni, letos pa bo prvič, da bodo ime li v eki pi tu di po memb no vlo go. Kot ka že, se je za pri do bi tev iz pis -ni ce s svo jim ma tič nim klu bom OK Val dogovoril tudi Danjel Faganel, do njegovega prestopa v Olympio pa urad no še ni pri šlo.
Kar se pa prvenstva tiče, bi moralo biti letos bolj izenačeno kot lani, ko je bil Cordenons (njegovo letos precej pomlajeno ekipo bo vodil
ASZ Olympia		
BERNETIČ Rok	1985	198 korektor
DEVETAK Aljoša	1975	181 podajalec
DORNI Damjan	1973	188 center
HLEDE Jurij	1974	185 libero
KLANJSČEK Marko	1987	189 center
MARAŽ Mauro	1975	178 tolkač
SFILIGOJ Gregor	1975	181 tolkač
TERČIČ Luka	1991	175 tolkač
HLEDE Filip	1982	173 podajalec
CAREGARI Davide	1986	181 center
LANGO Tadej	1989	183 korektor
BROTTO Luca	1991	180 center
Trener: CONZ Claudio. Spremljevalca: MANIA'		
Gianni in VOGRIČ Andrej. Maser: GRUDINA Jan		
Prvi derbi bo 1.12. v Gorici kroma
Diego Poletto) skoraj nepremagljiv. Zato se bo precej ekip potegovalo za napredovanje oziroma mesto v play-offu. Med temi lahko omenimo okrepljeni Tržič in združeno ekipo Riguttija in Volley Cluba, ki bi si rada takoj priborila mesto v C ligi. Nevarni znajo biti tudi San Quirino, ki se je okrepil z nekaterimi odbojkarji, ki so že igrali tudi v B2 ligi, Porcia, ki je bila že lani v play-offu in ima veliko izkušenih igralcev, in izkušeni Club Altura. Več pa bo jasno med samim prvenstvom, saj je letos v tej ligi precej novih ekip.
Spored 1.kroga: Sloga - San Quirino, Aquileia - Pallavolo Ts, Club Altura - Cervignano, Volley Club - Ri gut ti, Fin can ti e ri - Olym -pia. (T.G.)
AŠZ Sloga			
CETTOLO David	1990	195	center
IOZZA Denis	1985	188	krilo
ROMANO Matjaž	1987	190	krilo
ROŽAC Simon	1987	193	center
RAUBER Matija	1987	178	libero
STRAIN Marko	1989	189	center
STRAIN Igor	1972	178 podajalec	
ŠČEKJakob	1990	185	krilo
ŠČEK Jernej	1988	180	krilo
TAUČER Ervin	1989	187	korektor
Trener: Igor Strain			
Pomožni trener: Ivan Peterlin			
sloga
Igor Strain: Igrati čim bolj konstantno
Igor Strain
Potem ko je v lanski sezoni vodil Slogo v l.diviziji in prvenstvu U18, j e Igor Štrajn prevzel mesto glavnega trenerja Slogine ekipe v D ligi. Tu bo imel dvojno vlogo trenerja in igralca, saj bo tudi glavni podajalec sicer mlade šesterke.
O igralskem kadru
»Ekipa je v glavnem zelo mlada, večina igralcev pa v D ligi še nima izkušenj. Pozna pa se, da so zelo motivirani in trenirajo z veliko vnemo. Naš glavni adut bo nedvomno Iozza, ki je bil že lani med glavnimi tolkači v tem prvenstvu.«
O ekipi
»Naš edini cilj je obstanek, skušali pa bomo seveda osvojiti čim višjo uvrstitev. Ker je ekipa zelo mlada, igramo nekoliko nihajoče in imamo včasih prave blackoute. To napako pa bomo skušali med prvenstvom odpraviti. Moramo igrati čim bolj konstantno.«
O prvenstvu
»Prvenstvo bi moralo biti, po tem kar sem doslej slišal, precej izenačeno. Med boljšimi ekipami bi moral biti Fincantieri, ki se je med poletjem zelo okrepil. Zanj igra tudi Geotti, ki je za to ligo zelo dober igralec. Dobro ekipo pa so baje sestavili tudi pri San Qui-rini, s katerim se bomo pomerili v prvem krogu. Ob mlajših igralcih je baje v tej ekipi še nekaj izkušenih odbojkarjev, ki so nastopali tudi v B2 ligi. Za nas bo to dober test, da bomo videli pri čem smo. Olym-pie pa ne poznam, tako da ne vem, kaj lahko letos doseže.« (T.G.)
olympia
G. Sfiligoj: Več možnosti za mlade
Gregor Sfiligoj
Trener prenovljene Olympie bo tudi letos Claudio Conz, nekaj več o ciljih in sestavi ekipe pa nam je povedal predsednik in igralec goriškega društva Gregor Sfiligoj.
O igralskem kadru
»Imamo po mojem dobro zmes mlajših in izkušenih igralcev. Med posamezniki bodo letos več odgovornosti imeli mladi Luka Terčič, ki je že lani v play-offu dokazal, da lahko nanj računamo, Tadej Lango, ki se bo preizkusil kot korektor in Marko Klanjšček, ki bo ob Dorniku standardni center. Velikega pomena pa je za nas vrnitev podajača Filipa Hledeta, ki je že zelo izkušen, čeprav je še mlad.«
O ekipi
»Naš minimalni cilj je letos obstanek, saj je to za nas prehodna sezona. Glede na to, da izpadeta letos samo dve ekipi, bodo imeli mlajši igralci možnost, da stalno igrajo. Kljub temu pa mislim, da bo lahko sezona za nas uspešna, saj imamo dovolj dobre igralce in homogeno skupino. Šibka točka je verjetno to, da nimamo pravega korektorja, temveč same krilne tolkače. Upamo pa, da se bo Lango izkazal tudi v novi vlogi.«
O prvenstvu
»Novih ekip je letos precej, tako da bomo med sezono videli, katere so najboljše. Slišal pa sem, da se je San Quirino zelo okrepil. Dober je tudi Tržič, ki smo ga srečali tudi v Deželnem pokalu, mislim pa, da bo prvenstvo bolj izenačeno kot lani. Pri Slogi poznam samo lanske igralce, tako da bom njeno realno moč spoznal med prvenstvom.« (T.G.)
/
košarka - D liga
Nevarnost preti zlasti pod
Slovenski moštvi bosta tokrat igrali proti dvema ekipama, ki sta se med seboj pomerili v prejšnjem krogu: San Vitu in Pall. Monfalcone. Že drevi ob 21.15 bo v "zeleni" tržiš-ki telovadnici igrala združena ekipa Kontovela in Sokola. Pravico bosta delila Tržačan Vigini in Goričan Co-rolli. Tržičane so po izpadu iz višje lige pred pričetkom prvenstva vsi uvrščali med favorite za prva mesta. Dejansko pa je tudi trener Lussin priznal, da je letošnja ekipa že na papirju šibkejša od tiste, ki je pred dvema letoma gospodovala v D-ligi. Postava je v primerjavi s tisto močno spremenjena, tik pred pričetkom prvenstva pa se je poškodoval strelec Miseri, ki bo najbrž moral mirovati vsaj do januarja. Poleg tega so imeli Tržičani septembra težave s treningi, tako da niso še popolnomo uigrani. Kljub temu bodo seveda skušali nadigrati Šušteršičeve varovance, ki so tudi pozno pričeli s skupnimi treningi. Na papirju so domačini dobro podkovani pod košema z bivšim B2-ligašem Maz-zolijem, tako da bodo morali igralci združene ekipe z dobro obrambo in protinapadi nadomestiti pomanjkanje centimetrov in kilogramov sredi rakete. V vrstah Kraševcev bo še vedno odsoten Marko Švab zaradi težav z gležnjem, vrnil se bo Marko Emili, zaradi udarca na sobotni tekmi pa ostaja pod vprašanjem mladi Emil Bukavec.
Breg se bo jutri ob 20.30 v telovadnici šole Rismondo (sodnika tržačana Giust in Degrassi) spopadel s San Vitom, ki je v prejšnjem krogu v gosteh nepričakovano visoko premagal Tržičane. Ekipi se gotovo dobro poznata, saj sta v minulem letu odigrali celo vrsto neuradnih srečanj, zadnje le malo pred začetkom prvenstva. Glavna novost pri San Vitu je bila letos zamenjava trenerja: Giorgio Zerial je šel k Don Boscu, nasledil pa ga je Riccardo Coppola. Glavni adut ekipe ostaja visoki Ferluga, poleg njega pa izstopajo tudi hitra playmakerja Ponga in Pratico in bek Semenic. Brežani so sinoči odigrali že drugo letošnjo tre-ning-tekmo proti Jadranu in bodo jutri gotovo ciljali na tretjo zaporedno zmago. V primerjavi s prejšnjim nastopom bo tokrat gotovo odsoten veteran Fulvio Laudano. Zato pa bo Brežanom največ preglavic najbrž povzročal talentirani Ferluga pod košema, medtem ko bi morali imeti v zunanjih pozicijah več enakovrednih menjav kot San Vito.
Mitja Oblak
balinanje - Zmagovalec zamejskega prvenstva na slovesnosti z največjim številom članov
MAK prevladal tudi na nagrajevanju
Sistem tekmovanja se je obnesel - Se v Trebčah snuje ekipa za nastop na prvenstvu ZSŠDI? - Razmišljanje o turrnirju »ona-on«
Pred dnevi so v gostilni Sardoč v Preč-niku obeležili zaključek letošnjega zamejskega balinarskega prvenstva, kjer so poleg družabnega dela tudi nagradili vse nastopajoče ekipe. Čeprav je bilo število članov, ki so prišli v poštev za nastopanje v prvenstvu letos enako kot lani, in sicer 130, pa je bilo tokrat na večerji prisotnih veliko več ljudi kot lani. Tako na športnem kot na družabnem prizorišču so prevladovali predstavniki Maka, ki so s polno številno udeležbo primerno počastili prvi naslov zamejskih prvakov. Pri nagrajevanju je bila seveda prisotna balinarska komisija z načelnikom Eligiom Kan-tejem na čelu, ZSŠDI je tudi letos zastopal Damjan Pertot, pozdravil pa je tudi predsednik Maka Dino Roner. Glavno besedo je imel seveda organizator v osebi načelnika, ki je predočil svetle in temne strani letošnje izvedbe. Kot pri vsaki dejavnosti je nemogoče zadovoljiti vseh, zato kljub negodovanju nekaterih članov se je sistem prvenstva povsem obnesel, čeprav omogoča ekipi, ki razpolaga z dvema dobrima balinarjema, da kar sama odločilno pripomoreta k zmagi svoje ekipe. Ker je v B skupini nastopilo li-
ho število ekip, so tekmovanja tu pričela skoraj mesec prej kot v drugi skupini. Organizator bi si srčno želel, da bi v prihodnji sezoni pristopila še kaka druga ekipa, morda tista iz Trebč, ker se baje nekaj premika v pozitivno smer. Letos je žal odpadel ženski turnir, ker se je zato izrekel večji del igralk, češ, da jim način tekmovanja ne odgovarja. Morda bi v bodočnosti veljalo poskusiti organizirati turnir v mešani sestavi ona - on.
Na koncu so s pokali nagradili vseh devet nastopajočih ekip, posebna pozornost je bila usmerjena prvim štirim, in sicer če-trtouvrščenemu Sokolu, tretjeuvrščenemu Krasu, drugouvrščeni Gaji in seveda novemu zamejskemu prvaku Maku iz Štandre-ža. Naj za konec omenimo, da bo v prihodnji sezoni nastopila v A skupini Gaja (Mak kljub naslovu ostaja v B skupini), v drugo pa se bodo selili predstavniki Kraškega Doma. Dejavnost balinarske komisije pa v zimskem času nikakor ne bo zamrla, saj namerava tudi letos organizirati številna tekmovanja za mešane dvojice s člani različnih društev, ki je v lanski sezoni naletelo na največje zanimanje. (Z.S.)
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 27. oktobra 2007
27

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Marko Sosič: Mario Magajna, fotograf svojega časa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05
6.10 6.30 6.45
10.35 10.40 11.00
11.25 12.00
13.30 14.00 14.10
14.45
15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10
23.25 23.30 1.00
Aktualno: Anima Good News (vodi Gabriele La Porta) Nad.: Sottocasa
Dnevnik; Prometne informacije Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato), vmes (7.00, 7,30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, Tg parlament, Tg1 Flash Gremo v kino
10 minut za oddaje pristopanja
Nasveti za dobre nakupe: Occhio
alla spesa
Vreme in dnevnik
Variete o kuharski spretnosti: La
prova del cuoco
Dnevnik
Gospodarstvo
Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Nad.: Incantesimo (i. Corinne Cle-ry, Massimo Bulla) Variete: Festa italiana Variete: Življenje v živo Tg parlament Dnevnik in vreme Kviz: L' eredita' Dnevnik Kviz: Affari tuoi
Variete: Ballando con le stelle (vodi Milly Carlucci) Dnevnik Aktualno: TV7 Nočni dnevnik, vreme
Rai Due
6.00 6.15 6.55 7.00 9.15 9.45 10.00 11.00 13.00 13.30 14.00
15.50
17.20
18.05 18.30 18.50
19.10 20.00
20.30 21.05
23.00 23.15 0.00 0.15 2.50
Focus
Otok slavnih
Skoraj ob 7-ih
Juntranji variete: Random
TGR - Gore
Svet v barvah
Tg2punto.it
Variete: Piazza Grande
Dnevnik Tg2
Tg2 Navade/Potovanja
Aktualno: Italija na 2. (vodi Roberta
Lanfranchi)
Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) Nan.: One Tree Hill (i. Chad Mii-chael Murray, Hilarie Burton) Tg2 Flash, šport Tg2 Dnevnik/Meteo 2 Hum. nan.: Piloti (i. Enrico Berto-lino, Max Tortora) Reality: Otok slavnih Nan.: 7 vite (i. Luca Seta, Giuseppe Gandini) Dnevnik
TV film: Il Capitano 2 (It., '06, i. Alessandro Preziosi, Gabriella Pes-sion, Giuliano Gemma) Dnevnik
Aktualno: Soočanja Tg parlament Gledališče
Glas Neaplja: R. Murolo
Rai Tre
6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Verba volant 9.15 10.05 Cominciamo bene 12.00 Tg3 šport, Meteo 12.25 Tgr Cifre in chiaro 12.45 Zgodbe - Italijanski dnevnik 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr
Neapolis 15.10 Variete: Trebisonda 15.20 Nan.: The Saddle Club 16.15 Mladinski dnevnik Gt Ragazzi,
16.35 Melevisione 17.00 Aktualno: Druga Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 18.15 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti
20.00 Rai Tg Sport 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualna odd.: Mi manda Rai3 (vodi Andrea Vianello)
Dnevnik, deželne vesti
Tg3 Primo Piano
Variete: Glob
Tg3 Night News - Meteo
Off Hollywood - Festa di Roma
ApriRai
Rete 4
6.00 Pregled tiska
6.25 Nan.: Quincy, 7.40 Hunter (i. Fred
Dryer), 8.40 Pacific Blue 9.40 Nan.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, vreme 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik Tg 4, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Wolff, policaj v Berlinu -
Ugrabitev (i. Jurgen Heinrich) 16.00 Film: Per grazia ricevuta (kom., It.,
'70, r.-i. Nino Manfredi) 17.50 Tg com, promet 18.55 Dnevnik, vreme 19.35 Aktualno: Zanimivosti Tg4 20.00 Nad.: Vihar ljubezni (i. Dirk Galu-ba, Mona Seefried, H. Richter-Rohl)
20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Rohl, Gregory B. Waldis) 23.20 Film: La sottile linea rossa (vojni, ZDA, '98, i. Sean Penn) 3.10 Film: Stanotte sarai mia (dram., Nem., '59, i. Peter Van Eyck)
Canale 5
12.25
13.00 13.40
14.45 16.15 16.55 17.05
18.50
20.00 20.30 21.10
23.45 1.20
Na prvi strani
Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Vaše mnenje
Variete: Maurizio Costanzo Show Tg borza flash
Nan.: Končno sama, 11.30 Detektiv v bolnici
Nad.: Vivere (i. Gabriele Greco, Gaetano D' Amico) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Jack Wagner), 14.10 Centovetrine Aktualno: Moški in ženske Reality show: Prijatelji Tg5 minut
TV film: Inga Lindstrom - Domo-tožje (dram., Nem., '04, r. Karola Meeder, i. Eva Habermann, Daniel Morgenroth)
Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia Variete: Zelig (vodita Claudio Bisio in Vanessa Incontrada) Aktualno: Matrix Nočni dnevnik, vreme
O Italia 1
6.10 Nan.: I-Taliani
6.35 Variete za najmlajše
9.05 Nan.: Mac Gyver, 10.10 Magnum P.
I. (i. Tom Selleck) 11.10 Nan.: A-Team 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Šport studio 13.40 Risanke
15.00 Nan.: Veronica Mars, 15.55 Malcolm - Mamin rojstni dan 16.50 Risanke: Heidi 18.00 Mushiking, čuvaj gozda 18.30 Odprti studio, vreme 19.10 Nan.: Camera Cafe 19.40 Risanke: Dragon Ball GT 20.10 Variete: Candid camera 20.35 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Nan.: CSI: Miami (i. David Caruso,
Adam Rodriguez, E. Procter) 22.05 Nan.: CSI: NY (i. Gary Sinise, Claire Forlani)
23.05 Nan.: Prison Break (i. Wade Williams, Robert Knepper) 0.55 Šport/Odprti studio
7.00 9.20, 13.45, 16.40, 20.30, 23.00
Dnevnik 8.10 Pregled tiska
10.30 Svetnik dneva, horoskop, vreme,
pregovor 10.35 Nad.: Marina 11.00 Dokumentarec o naravi 11.30 Nan.: Don Matteo 4 13.30 Aktualno v živo 15.30 Dokumentarec o naravi 16.05 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.00 Povejte županu 19.55 Športna oddaja 20.05 Košarka Snaidero Udine 20.55 Kulinarika: Zibaldone goloso 22.55 Potovanje v Kenijo 0.00 Nad.: Garibaldi, eroe dei due mon-di
LA
6.00 7.00 9.20 10.30
14.00
16.00 18.00 19.00
20.30 21.30
La 7
12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: FX, 11.30 Matlock (i. Andy Griffith), 13.00 Na sodišču z Lynn (i. K. Quinlan) - Generations Film: Ninte in comune (kom., ZDA, '86, i. Tom Hanks) Dok.: Atlantida Nan.: Stargate SG1 Nan.: JAG (i. C. Bell, David James Elliott, Steven Culp) Aktualno: Osem in pol Aktualno: Barbarske invazije (vodi Daria Bignardi)
(t Slovenija 1
6.10 7.00 7.10 9.00 9.05 9.30
9.55
10.10 10.45
11.30 12.00 13.00 13.25 13.40 14.30 15.00 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00
17.30 17.40 18.40 18.55 19.35 19.55
20.30 22.00 23.00
0.20 1.10
Kultura, 6.15 Odmevi 8.00 Poročila 8.10 Dobro jutro Poročila
Ris. nan.: Fliper in Lopaka Lutkovna nan.: V znamenju dvojčkov: O zaspanem zajčku in njegovi hišici
Kratki dok. film: 100-odstotno piramida (BiH) Enajsta šola
Kontaktna odd.: Jasno in glasno -Namesto žura... batine! Osmi dan
Kviz: Milijonar z Jonasom Poročila, vreme, šport Duhovni utrip Nad.: Kingdom Slovenski utrinki Poročila, promet Hidak - Mostovi Ris.: Babar
Iz popotne torbe: Mačka Nan.: V dotiku z vodo Novice, slovenska kronika, vreme, šport
Največje Nobelove uspešnice Dok.: National Geographic Risanke
Vreme in dnevnik Vreme, šport
Nan.: Začnimo znova (Vojko An-zeljc)
Na zdravje!
Odmevi, kultura, šport, vreme Pogovorna oddaja: Polnočni klub -Gasilci
Dok.: Natonal Geographic Film: Vem, kdo si (dram., Šp., '00, r. Patricia Ferreira, i. Miguel Angel Sola', Ana Fernandez)
(t Slovenija 2
6.30 7.30 8.00 8.25 9.00 13.00
13.25 15.05 15.35 16.20 16.50 17.10 17.45 17.55
20.15
20.10
21.40
Zabavni infokanal
TV prodaja
Podoba podobe
Evropski magazin
Seja državnega zbora
Hum. nad.: Najlepši čas mojega
življenja (Nem., 4. nad.)
Film: Otrok na morju (It.)
Šport špas: Senčur
Dok.: Vojna za energijo
Primorski magazin
Šštudentska
Mostovi - hidak
Poročila
Hokej na ledu: Acroni Jesenice -Olimpija (liga EBEL, prenos) Dok.: Zadnji dnevi slavnih - Jean Seberg (Fr.)
Hum. nan.: Najlepši čas mojega življenja (Nem., '06, i. Oliver Mom-msen, Elena Uhlig, Sandro Iannot-ta, Patrick Heyn)
Film: 6. maj (dram., Niz., '04, r.
Theo van Gogh, i. Thijs Romer, Tara Elders, Cahit Olmez) 23.35 Nad.: Nečedni posli - The Long Firm (VB, '04, i. Mark Strong, Derek Jacobi, zadnji del)
Koper
14.00 14.20 14.30 15.00 15.30
17.00 17.00 18.00
18.20 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00
21.50 22.05 22.35 23.30 0.00 0.15
10.30 11.00 17.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.45 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.30 0.00
Čezmejna TV Euronews Vesolje je...
Četrtkova športna oddaja Film: Sinovi in ljubimci (dram., ZDA, i. Trevor Howard) Mladinska odd.: Fanzine Dok. oddaja
Program v slovenskem jeziku: Študentska Do Mi Re Vreme
Primorska kronika Dnevnik - Šport Vsedanes aktualnost Mladinska odd.: Ciak junior Potopisi
Srečanja v skupnostih Italijanov: Reka
Vsedanes - TV dnevnik Globus
Arhivski posnetki Košarka: Evroliga NLB magazin Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku
i Tv Primorka
Dnevnik, vreme Videostrani Gornje Posočje Napoved dnevnika Miš - Maš Videospot meseca Kultura: Jesen v Tobačni Rally magazin 19 Kulturni utrinek Dnevnik, vreme Noj hobi Razgledovanja Zelena bratovščina Vedeževanje Dnevnik, vreme Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar, pravljica in napoved-nik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga - Marica Nadlišek: Na obali (r. M. Pre-peluh, 21. del); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Kdo je lopov (piše Evelina Umek); 14.40 Minute za boljši jezik (pripr. Slava Starc); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
Poročila; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol (vodi Ljuba Sušanj); 9.10 Prireditve; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 14.00 Mnenjska odd.: Rekel in ostal živ; 14.45 Pred predsedniškimi volitvami; 16.15 Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.30 Primorski dnevnik; 17.00 Prireditve, planinski vodnik, kinosporedi; 18.00 Radio "Bla Bla"; 19.00 Dnevnik; 20.00 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko tudi balon; 0.00 Nočni pr.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vreme, promet; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Pred našim mikrofonom; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Ca-sadei; 14.10 Kje, kako,kdaj; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Giulia-nine note; 20.00 Z dušo in telesom; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Pred našim mikrofonom; 22.30 Kje, kako, kdaj; 23.00 Folk studio; 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetij-
ski nasveti; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 20.00 Kulturna panorama; 21.30 Slovencem po svetu; 22.40 O morju in pomorščakih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Minute za rekreacijo; 9.35 Popevki; 11.00 Pogovor s predsedniškimi kandidati; 11.30 V izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Glasovanje za popevki tedna; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Centrifuga; 16.30 Vreme; 17.40 Šport; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.30 Klub klubov
SLOVENIJA 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Ep-pur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zbori za mlade; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Medigra; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Evroradijski festivali; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncert Slovenske filharmonije za modri abonma (prenos); 22.05 Igra; 23.00 Jazz ars; 0.05 Slovenski koncert
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS

Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
28
Sobota, 27. oktobra 2007
V REME, ZAN IMIV O S TI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
fti^ fjlAJ^Ui.
močan sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona

O
GRADEC
5/9
CELOVEC O 5/7
TOLMEČ O
6/14
TRBIŽ O
3/7
O 2/6 KRANJSKA G.
#
VIDEM O
7/16 O PORDENON
8/15
ČEDAD O"
O N. GORICA
10/16 ^ 9/13
O
TRŽIČ
5/8 O
KRANJ
o 3/7
S. GRADEC
CELJE 4/9,. O
MARIBOR
o 4/8
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 3/8

GORICA O « ^""'^POSTOJNA
O
LJUBLJANA
7/9
N. MESTO 6/9
O
ZAGREB 6/10
O
(^NAPOVED ZA DANES'
Pretežno oblačno bo s padavinami, ki bodo predvsem v pordenonski pokrajini in v zahodnih predelih dežele močne ali obilne. Ob morju bo dopoldne pihala burja, v popoldanskih urah bo zapihal jugo. Meja sneženja bo nad okrog 2000 m.	Do jutra bo dež od jugozahoda že zajel večino Slovenije. Na Primorskem bo spet začela pihati zmerna burja. Čez dan bo oblačno. Dopoldne bo povsod deževalo, popoldne pa bo dež, razen na zahodu, postopno ponehal. Burja na Primorskem bo oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem do 10, najvišje dnevne od 5 do 10, ob morju in na Goriškem do 15 stopinj C.
	
Proti nam pritekajo v prizemlju severovzhodni tokovi, v višinah pa vlažen južni zrak. Nestanovitnost se bo povečala.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 18.02.
Dolžina dneva 10.26.
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 17.47 in zatone ob 7.55.
A
Nad vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Nad severno Italijo je nastalo novo ciklonsko območje. Z južnimi vetrovi v višinah k nam priteka precej vlažen in topel zrak.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo v danes močno obremenilen. Veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost.

MORJE
Morje mirno, temperatura morja 16,5 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.10 najnižje -42 cm, ob 10.24 najvišje 66 cm, ob 16.54
najnižje -65 cm, ob 23.11 najvišje 35 cm. Jutri: ob 4.41 najnižje -34 cm, ob 10.54 najvišje 62 cm, ob 17.30 najnižje -63 cm, ob 23.52 najvišje 29 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............10 2000 m............3
1000 m ..........10 2500 m............1
1500 m............5 2864 m............0
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5.
TOLMEČ O
6/14
Svč
O
GRADEC
6/16
TRBIŽ O
7/12
CELOVEC
O 7/14
&
O 3/10
KRANJSKA G.
VIDEM O
7/15 O PORDENON
8/14
ČEDAD O
8/14
GORICA O
1 rt/1 c
O
TRŽIČ
6/13 o
KRANJ
O 4/14 S. GRADEC
CELJE 5/15 O
MARIBOR
o 6/16
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 5/16
O N. GORICA
in/i i;
O
LJUBLJANA
8/14
POSTOJNA
O 7/13
KOČEVJE
N. MESTO 8/14 O
ZAGREB 7/16 O
71
(NAPOVED ZAJUTRI
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Spremenljivo bo do oblačno s poslednjimi dopoldanskimi padavinami, ki bodo predvsem v pordenonski pokrajini lahko močne. Možne bodo tudi nevihte. Ob morju bo pihala zmerna burja. V popoldanksih urah se bo vreme postopno izboljšalo.
Jutri bo zmerno do pretežno oblačno, popoldne bo na zahodu občasno rahlo deževalo. V noči na nedeljo bo dež zajel vso Slovenijo. Dopoldne bo dež oslabel in v zahodnih krajih ponehal.
tehnologiJ a - Ognjeni krst največjega letal a na svetu
Airbus A380 na premiernem poletu iz Singapurja v Sydney
Deklica z uniformo letalske družbe Singapore Airlines pred potniškim velikanom
SINGAPUR - Največje potniško letalo na svetu, airbus A380, ki ga proizvaja evropski konzorcij, je včeraj v Singapurju vzletelo na svoj prvi polet. Do minute točno je letalo ob 8. uri po lokalnem času zapeljalo na vzletno stezo in se 16 minut kasneje brez težav vzdignilo v zrak in poletelo proti avstralskemu Sydneyu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Vzlet letala je spremljalo več sto
radovednežev. Na krovu letala je bilo okoli 500 potnikov, med njimi številni novinarji, in članov posadke. Številni so letalske karte za ta prvi polet ku pi li prek draž be na splet ni stra ni. Skupno so za polet v Sydney in nazaj v dobrodelne namene tako zbrali 915.000 evrov. Najstarejši potnik na letalu je bil star 91 let, najmlajši pa je bil desetmesečni dojenček.
Letalo bo od nedelje dalje lete-
ansa
lo na redni liniji Singapur - Sydney. Letalske karte v ekonomskem razredu stanejo enako kot na ostalih letalih, prvi razred pa j e dražj i. Povratna vozovnica iz Frankfurta v Sydney s poletom letala airbus A380 med Singapurjem in Sydneyjem stane 14.000 evrov.
Singapurska letalska družba Singa po re Air li nes je skup no na ro či la 19 airbusov A380. (STA)
koncert - Prihodnjega 30. novembra
Carreras, Bolton in Cetinski v Zagrebu
ZAGREB - Proslavljeni tenor Jose Carreras ter dva pop pevca, ameriški Michael Bolton in hrvaški Tony Centinski bodo ob spremljavi simfoničnega orkestra Hrvaške radiotelevizije (HRT) 30. novembra zapeli na humanitarnem koncertu v zagrebški Dvorani Dražena Petroviča. Organizatorji so napovedali, da bo to največji letošnji glasbeni spektakel na Hrvaškem, izkupiček od koncerta pa bodo vplačali v Sklad Ana Rukavina, ustanovljen lani zaradi krepitve prostovoljnega darovanja kostnega mozga na Hrvaškem.
Organizator koncert Arian Shehu in njegov oče, znani skladatelj Bashkim She-hu, sta za hrvaške medije potrdila, da sta koncert začela pripravljati lani. "Carreras se je tudi sam svoj čas pozdravil od levkemije, zaradi česar je ustanovil mednarodni sklad za levkemijo," je izjavil Arian Shehu. Dodal je, da je Bolton, ki je znan po svojih številnih rockovskih baladah, najprej načrtoval samostojni koncert v Zagrebu, vendar se je zaradi prijateljstva s Carrerasom odločil za skupni nastop. Cetinski se je priključil naknadno.
Vsi trije naj bi se zaradi dogovora in skupnih vaj srečali nekajkrat pred zagrebškim koncertom. Kot je znano, sta Bolton in Cetinski edina izvajalca zunaj operne scene, s katerimi je Carreras posnel duete.
Organizatorji so ta teden začeli prodajati vstopnice za koncert, in sicer po ceni od 270 do 700 kun (37 do 95 evrov) za posamezno vstopnico.
Kofi Annan dobil britanski častni viteški naziv
LONDON - Nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v sredo prejel častni viteški naziv, ki mu ga je v Londonu podelila britanska kraljica Elizabeta II. Annan, sicer Nobelov nagrajenec za mir, ne bo dobil naziva sir, ker ni britanski državljan. Ganski diplomat je tako postal vitez velikega križa redu svetega Mihaela in svetega Jurija. Nagrado mu je kraljica podelila na zasebni avdienci v svoji rezidenci v Buckinghamski palači. Viteški naslov podeljujejo posameznikom na visokih položajih oziroma tistim, ki imajo posebne mirovniške zasluge v Veliki Britaniji in drugje po svetu.
Kitajec se je poročil pri 108 letih z 81 -letno nevesto
PEKING - V nekem mestecu na jugovzhodu Kitajske se je 108-letnik poročil z 81-letno nevesto. Pan Xiting in njegova nevesta Chen Adi sta se spoznala pred osmimi leti, vse od takrat pa je Chenova zanj skrbela. Njuna prejšnja partnerja sta namreč umrla že pred leti, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Na poroki je prišlo tudi do manjšega zapleta zaradi formalnosti. "Povedali so nama, da morava pokazati svoje osebne dokumente, vendar je svojega Adi izgubila že dolgo nazaj," je povedal Pan. Uradniki pa so ju, ko so slišali njuno zgodbo, vseeno poročili. Namestnik direktorja matičnega urada Zheng Guangliang je povedal, da pomeni gospa Chen gospodu Panu več kot zgolj sopotnico in da verjame, da bosta v zakonu srečna, dodaja AP.
V Mavretaniji doživeli prvi oboroženi rop v zgodovini
NOUAKCHOTT - V Mavretaniji se je pred dvema dnevoma zgodil prvi oboroženi rop v zgodovini te države. Štirje roparji so v prestolnici Nouakchott napadli dva varnostnika, ki sta prenašala denar, in si na tak način nezakonito prisvojili 160.000 evrov. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, v ropu ni bil nihče ranjen.
Glavno mesto te severozahodne afriške države, ki ima 700.000 prebivalcev, je sicer znano po zelo nizki stopnji kriminala. (STA)