Stev. 240 TRST, v torek avgusta 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN tadf «b nedeljah !n praznikih ob 5., ab ponedeljkih ob 9. zjutraj. PMiamične fit«T. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-jčini, Dornberpu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. ©smrtoice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 -t. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka avinJjna vrsta 3i Ž. Mali oglasi po 4- stot. beseda, naj-eianj pa tO stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,f/i:nostiJ. — Plačuje s^e izključno le cpravi „Edinosti". P!a?ljivo TA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T:skarna „Edinont*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnKnl raiun Jtev. 841-652. TELFF0N 5t. 11 -57 t- 4 BRZOJflUNE UESTI. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 28. Zbornica je trikrat po imenih glasovala o odkazanju peticij odsekom. Ob 1*45 je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. Cesar Fran Josip. DUNAJ 28. Cesar dospe dne 8. sept. zvečer na kolodvor Penzing in se poda v Schčnbrunn. Sestanek švedskega kralja s cesarjem Viljemom. KOLMAR 27. Švedski kralj in kraljica sta sinoči na oklopnjači „Oskar H." odpotovala iz Bornholma v Stetin. STETTIN 28. Cesar Viljem, cesarica in princesinja Lujiza so danes predpol. dospeli semkaj. STETIN 28. Ob 12. uri opoludne sta švedski kralj in kraljica dospela semkaj na oklopnjači „Oskar II." Cesar Viljem inj cesarica sta se podala na ladijo, kjer ju je pozdravila švedska kraljevska dvojica. Na to sta se obe vladarski dvojici podali v kraljevsko palačo. Poroka nadvojvode Karla Frana Josipa. DUNAJ 28. Poroka nadvojvode Karla Frana |osipa s princesinjo Žito Parmsko, določena za 4. oktobra, se bo vršila 14 dni pozneje. Aviatika. DUNAJSKO-NOVOMESTO 28. Nadpo-ročnik Karol StohansI je letel danes zjutraj od tukaj v Iglavo. Za polet je rabil 2 uri in pol. CHALONS SUR MARNE 27. Letalec Helles je v 15 urah preletel 1200 km in prejel za ta polet nagrado Michelin. BREGENC 28. Včeraj je aviatik Fiedler pade! med poletom s 30 metrov visočine ▼ jezero. Aviatika so rešili, stroj se je pa močno poškodoval. Vspehi bivšega šaha. PETROGRAD 28. Petrograjska brzojavna agentura poroča iz Teherana : Severna Perzija od Kočana do Kadžura je v oblasti Mohameda Alija. Zasebna poročila iz Teherana o zmagi vladnih čet in o pcrazu čet Mohameda Alija, so izmišljena. Kolera. BUDIMPEŠTA 28. V novopeštanski tovarni lima so oboleli trije delavci s sumljivimi znaki. Oblastnije so izdale stroge odredbe. BUDIMPEŠTA 28. Ministerstvo za notranje stvari poroča, da je imela bakteriolo-gična preiskava negativen vspeh glede enega delavca, ki je v Novi Pešti obolel ob sumljivih okolščinah. — Glede drugega slučaja se še vrši bakterioiogična preiskava. DUNAJ 28. Na dalmatinskem otoku Rabu sta umrli za kolero dve osebi, ki sta dospeli tja z Reke. CARIGRAD 27. Med reservisti iz Ana-tolije, ki so jih iz Albanije prepeljali v Sku-tari, se je pojavilo 15 slučajev kolere. Dva vojaka sta umrla v solunskem pristanišču, ki so je zaprli. Mesto pogorelo. CARIGRAD 27. Glasom brzojavke smirnskega valija je včeraj pogorelo mesto Aidin. — Požar je upepelil okolu 1500 hiš in 250 prodajalnic, nadalje dve moŠeji, tri židovske sinagoge in dve šolski zgradbi. Dunaj 28. Samostanski župnik pri Šo-tih p. Lambert Herz je danes umrl. Vratislava 28. Posvečeni škof dr. Marx je danes umrl v starosti 76 let. Pariz 28. Listi poročajo, da je bivši ministerski predsednik Combes nevarno obolel v Ponsu za gastroenteritido. — Njegovo stanje je baje obupno. Dunaj 28. Poveljnik vojne mornarice admiral grof Montecuccoli se je povrnil semkaj. Chamonix 27. Nemški državni tajnik Kiderlen-Wachter je včeraj odpotoval v Ženovo. Reka 28. Štrajk zidarjev in kamnosekov je končan. Stetin 28. Cesar Viljem je imenoval princa Friderika Eitela namestnikom na Poni eranskem. Pariz 28. Grški kralj je sinoči odpotoval na Dansko. Dunaj 28. „Fremdenblatt" poroča: Kakor smo zvedeli, • so vesti razširjene o namišljenih diferencah med vlado in tirolskim namestnikom baronom Spiegelfeldom brez vsake podlage. Madrid 28. „Imperial" poroča, da so španskega prestolonaslednika operirali v Freiburgu v Švici, kamor ga je ponesla kraljica. Operacija se je baje posrečila. Prestolonaslednik je namreč mutast. Odgovor dijaški mladini v Istri. Na poročili obeh stru j istrskega dija-štva — „liberalne" „Istre* in „klerikalnega" „Dobrileu — piše „Naša Sloga": Cepljenje dijaštva. Pred vsem moramo naglasiti z bolnim srcem, da je to jako žalosten pojav v našem javnem življenju, da se je naša učeča se mladina že v rani mladosti razdelila v dva protivna si tabora. Ti dijaki so skoro vsi izšli iz hrvatske gimnazije v Pazinu, torej so součenci, tovariši ali prijatelji, ki so skozi osem let življenja skupno drsali klopi in složno in bratski prenašali vse sreče in nesreče. In danes stoje ti součenci in bivši tovariši razdeljeni v dve odločno nasprotni si ! struji različnega versko-narodnega ali političnega naziranja. Ta pojav v naši mladini 1 je tem žalostneji, ako uvažujemo, da so I njihovi italijanski tovariši, vsa italijanska jakademična mladina vse Istre, v jednem je-dinem taboru. Kako Italijani! Duša nas je bolela, ko smo čitali obe poročili naše učeče se mladine in ono italijanskih akademikov Istre o njihovi skupščini dne 13. t. m. v Puli. Kolika in kaka razlika med prvimi in poslednjimi! Mnogo-i številno so se zbrali v Puli od vseh strani PODLISTEK. Jug Historičen roman. Spisal Prokop Chocholonšek Poslovenil H. V. Mileva. „Da,- je odvrnila gospa dalje, „do tega trenoika, dokler sem si domnevala, da je moja prva ljubezen prišla v dar plemenitemu možu, ki me ni ljubil iz sebičnih vzrokov; gorje mi, da sem se varala v tebi !* Jaz da sem te ljubil iz sebičnih vzrokov ?" je vskliknil Milan začudeno, „ej, sveti Savo! Potem nam tudi solnce s svojimi žarki ne bo pošiljalo več dnevne luči, če sem te ljubil jaz s sebično ljubeznijo! — Za-te in svojo domovino in svojega Boga sem krvavel s tvojim očetom in ostalimi svetimi junaki, izdanimi na Kosovem od prokletega Brankoviča; in vzdramivši se iz smrtnega mraka, ki me je vrgel vanj iz-dajski bisurmanski jatagan, sem te uzrl kakor ženo svojega poglavitnega sovražnika, onega istega moža, ki je s svojo zvijačo zvalil jarem suženjstva na mojo in tvojo domovino ; kajti on, Bajazet, tvoj mož, je bil oni, ki je zavel Brankoviča k izdaji, ki je izročil njegovo ime večnemu prokletstvu naroda in njegovo dušo peklu. Da, kakor njegovo ženo sem te uzrl na sramoto srbskega imena, toda moja ljubezen, ki je premagala smrtni mrak, je premagala tudi mnogo bolestnejšo zavest, da si izgubljena za-me večno, ne vsled smrti, marveč vsled usode, ki te je prikovala na moža stoterih žena, da se deliš ž njimi v njegovih strasteh; in ti praviš, da je bila moja ljubezen do tebe sebična? 1* Ni se mogla premagovati, da bi se ne bila stresla vsled notranjega nemira, ki se je je polastil pri njegovih resničnih besedah ; s silo pa je potlačila vidne znake tega nemira in je odgovorila vendar-le z izrazom bolesti: „Idi vojvoda! Ti me nisi nikdar ljubil I" „Vraga !a se je razjezil Topličanin, „kdo pa te je potem ljubil? Morda Bajazet, ki tvojo ljubezen odlaga pred pragom nove sužkinje ? Ah Mi'eva," je govoril zopet s hre-penečim glasom — videl je zopet postavo svoje davne ljubice, ki je, kakor nekdaj v Prizrenu, stala na pol sklonjena k njemu, videl je njeno oko, plavajoče v solzah, in njen omamljajoči dih je vel okoli njegovega lica: „kaj hočeš še več, s čem naj ti dokažem svojo ljubezen?" „Ljubi vse, kar je mojega," je šepetala ona in se bolj sklonila k njemu. „O Bog, kako lahka je ta naloga!" je vskliknil Milan vzradoščeno, mar ne ljubim od svojega prvega dihi jaja do sedaj tebe, svojo domovino in njeno slavo in svojega Boga? Mari sem se samo en trenotek v življenju obotavljal, tvegati svoje življenje za to sveto imetje, ki je ti ljubiš, moraš ljubiti, Istre in iz Trsta. In to pod skupnim imenom „istrskih dijakov". Pri njih ni torej ničesar, kar bi jih delilo ali cepilo; vsi so složni, vsi so Istrani; to je: istrski Italijani in nič druzegal In vendar nam ne bo nikdo prigovarjal, da bi bili oni vsi jednega naziranja in uverjenja, bilo .v verskih, bilo v političnih vprašanjih. Saj je med njimi gotovo tudi dobrih in uverjenih katolikov, kakor je tudi trdnih ortodoksnih Židov, ali svobodomislecev itd.; in da je tudi raznih političnih nazorov, to so pokazale zadnji državnozborske volitve ravno v Puli. In vendar: vse te verske in politične razlike in navskrižja — ki so tu pa tam še veče in važneje, nego so med našimi dijaki — niso italijanskemu dijaštvu v nikako oviro složnemu in skupnemu delu za dobro svojega naroda! Sestali so se v Puli so-sebno v ta namen, da se posvetujejo o sedanjem najvažnejem dijaškem in narodnem vprašanju, to je: o ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu. Razpravljali so trezno in možko, izlivŠi ves svoj strup na c. kr. vlado in jednako jim mrzkega t u j i n c a — čitaj: Hrvata in Slovenca 1 V resoluciji, vsprejeti o tem predmetu, pravijo, da ne bodo mirovali, dokler ne dosežejo svojega namena, za katerega se hočejo boriti složno in skupno se svojimi poslanci. Ni besede prigovora ali zgražanja ni bilo proti tem poslancem, da-si je znano, da se puščajo ti že desetletja od cesarske vlade vleči za nos ravno ob tem vprašanju. Na adreso „Dobrile". A kako naši? Zaseli so visoke sodne stole in ustvarjali sklepe in resolucije ter stresali sentence, kakor da se ves svet vrti okolo njih. Deset — petnajst mladeničev, katerih veČina je včeraj zapustila gimnazijo, napravlja sklep, da oni proslavijo stoletnico rojstva istrskega velikana Dobrile, kakor da je bil ta veliki Istran pristaš ali ustvaritelj jedne stranke ali struje, dočim je bil v resnici dobrotnik in oče vseh istrskih Slovanov. Njega ne more častiti in slaviti samo jedna stranka ali struja, ampak le ves narod Istre, ves hrvatski in slovenski narod, kakor največega našega moža Istre mino-lega stoletja. In ta mladina se veseli in izraža svoje simpatije jednemu delu hrvatskega učiteljstva, ki je pretrgal skupno delo z večino svojih tovarišev, dočim bi morala v Interesu narodne prosvete obžalovati ta razdor in razloge, ki so ga provzročili! (Zvršetek pride.) Proti stanovanjskemu oderuštvu. Splošno priznanje vseh pravih prijateljev ljudstva je.izzval dr. Rybafev zakonski načrt proti stanovanjskemu oderuštvu. Mi smo o tem načrtu poročali obširnejše že svoj čas in ne bomo torej ponavljali danes tedanjih svojih izvajanj, pač pa pravimo, da da si je dr. Rybar s tem svojim predlogom res zaslužil zahvalo vseh tistih milijonov, ki se zvijajo pod vedno rastočim bremenom stanarine. Ta zakonski načrt, ki določa občutno kazen za stanovanjsko oderuštvo in sploh postavlja — slično denarnemu oderuštvu — ta pregrešek pod kazensko sankcijo, pride v državnem zboru v razpravo takoj, ko se zopet snide državni zbor, in zdi se ker je tudi tvoje, kajti hči Srbije si. In otrok te domovine, naj bo ženska ali moški, kaj neki more drugega imenovati svoje?" „Mož da, Milane!" je šepetala Mileva zopet, „toda žena?" On ni mogel pojmiti smisla njenih besed, izbulil je na njo oči: „Kaka je ta razlika?" je izustil v zadregi. „Velika, Milane! velika," je rekla gospa, položivši svojo roko na njegovo ramo, da ga s svojim dotikom prisili, da vstraja. In resnično je stal sedaj kakor priraščen k tlom. „Mož,ne pozna večje blaženosti nego slavo; on je gospodar svoje voje volje in veža življenja se za-nj odpira na vse strani; žena pa — kako mala naloga ji je odmerjena v tem življenju! Njen svet je njeno srce, in to se nehote nagiblje tja, kamor zre mož, morda z brezbrižnostjo, morda celo s sovraštvom. Ali me dobro umeješ, moj Milane ? Ah, kaj govorim ? — Moj! — moj je sedaj Bajazet, padišah, premagovaleč mnogih in velikih držav, moj je moj sin Mohamed, naslednik svojega očeta v vla-darstvu in, ako Bog da, tudi v njegovi slavi!" Dobro je bilo za njo, da vojvoda ni slišal zadnjih njenih besed, kajti že pred tem je nagnil poslušajoč glavo proti vratom kioska in je prisluškoval pozorno. „In to je bil zopet ptiček, ki si stresa roso s peroti ?" je vprašal odločno, kažoč s prstom proti vratom. „Kaj pa misliš vojvoda!" je rekla zopet ponosno Mileva, vzravnavši se naenkrat; nam izključeno, da bi mu zbornicame pritrdila. Saj ga že ni bilo kmalu predloga v državnem zboru, ki bi ga bila ogromna večina javnosti pozdravila s tolikim zadovoljstvom, kakor prav tega. Razni časopisi so pisali pohvalno o njem in znano nam je, da je dr. Rybaf prejel ne le od pa?lamen-tarcev najiskrenejih častitk, temveč mu prihaja celo od popolnoma nepoznanih fc&mških krogov priznavalnih in zahvalnih pišeta. Ce bo Rybarev načrt vsprejet, na čemer — kakor rečeno — ne moremo dvomiti, In če se potem zlasti mali človek, delavec, obrtnik Itd., vsaj nekoliko oddahne pod bremenom, ki ga mu sedaj nalagajo stanovanjski oderuhi, bo to zasluga dr. Rybareva in njegovega smotrenega, res socialnega, res demokratičnega delovanja! To je tisti dr. Rybar, o katerem ravno te dni govore znani — resnicoljubi, da je izdajalec ljudskih koristi! ! Dnevne vesti. Baron Gautsch pojde v Prago. Ministerski predsednik baron Gautsch namerava v sredi meseca septembra odpotovati v Prago, kjer ostane dva dni. Ministerski predsednik hoče s posetom v Pragi pokazati politikom obeh narodnosti na Češkem, kako važnost polaga vlada na češko-nem-ški sporazum. Razvoj spravnega vprašanja bo tudi odločilen za sklicanje drž. zbora, ki je določi vlada, kakor se misli, v drugi polovici septembra. Spravna pogajanja bi se mogla vršiti paralelno z razpravami v drž. zboru. To vest smo posneli po praški .Union", ki jo je dobila iz dunajskih krogov, in prepuščamo tudi njenemu poročevalcu vso odgovornost za njeno resničnost, ki se nam zdi zlasti glede paralelnega delovanje državnega zbora in pogajanj v Pragi zelo dvomljiva. Diplomatski spor med Italijo in Argentinijo se še vedno ni poravnal, in kakor vse kaže, se tudi še ne uravna tako kmalu. Argentinska vlada stoji neomajno na stališču, da je iz Italije prihajajoče ladije kar najstrožje kontrolirati v zdravstvenem oziru, in je tudi že ukrenila, da pridejo za čas žetve v Argentinijo delavci od drugod, ne pa iz Italije. To je velikanskega pomena za Argentinijo, kajti letošnja žetev, ki i se vrši v mesecih novembra in decembra, ! kaže prav dobro. Obdelanega sveta je ! okrog 19 milijonov hektarjev, in žetev se i računa na osem in pol milijonov ton. Za žetev je prihajalo dosedaj v Argentinijo od (120.000 do 130.000 delavcev, in Italijanov je bilo med njimi največ. Ker letos vlada ne dovoli prihoda italijanskim delavcem, bo treba te nadomestiti z drugimi, najbrž ! španskimi, ruskimi in avstrijskimi. Proti galiŠkemu namestniku dr. Bo-brzinskemu se je v zadnjem času začelo 'mogočno gibanje po vsej Galiciji. Tako so ipo poročilu „Kurjerja Lvovskega" te dni I zborovali v Lvovu zaupniki vsepoljske stranke in sta na tem sestanku profesor Grabski in bivši poslanec Stojalovvski silno : napadala namestnika. Končno je bila spre-ijeta resolucija, ki nalaga vsepoljski stranki, da naj porabi vse svoje moči v to, da se i ___________ | „že enkrat sem ti povedala, da človeška noga brez moje vednosti ne zadevlje ob pesek tega vrta; vendar ne iščeš izdajstva v meni, hčeri Srbije, in za te sem še več," je dostavila polušepetaje; „vzdrami se," ga je vspodbujala, zopet nagnivši se k njemu, „in odgovori na moje besede!" „Na besede, da," je rekel Milan, samo na pol pomirjen, „samo če sem dobro slišal te besede. Pravila si, če se ne motim, da je tvoj Bajazet krut in pohoten, tvoj da je njegov sin Mohamed. Vedel sem že davno, da stvar tako stoji, da si ti žena njegovega harema, mati njegovega sinu. In kaj za to? Ali si morda radi tega prenehala biti hči izgubljene domovine ? Kaj hočeš torej, da storim ? Ali pa povej, kaj nameravaš ti, in jaz bom potem vedel, kaj mi je storiti ?" „Ljubiti moraš, kar je mojega, radi nekdanje in večne moje ljubezni do tebe," je rekla Mileva, sklenivši proseče roki pred njim. „Nehaj Mileva!" se je stresel ta silni mož, „nehaj zapeljiva žena, čutim, da bi se ti ne mogel braniti, kajti še sedaj, po tolikih letih gori oni divji ogenj tvojega prvega poljuba v mojih prsih. Bog me čuvaj! Toda resnica je to, da bi jaz za jedini tvoj nasmeh, za edin ljubeči pogled tvoj pozabil sebe — ha ! sveti Savo, morda celo na vse,; kar mi je svetega" — in stegnil je roki po krasni ženi v svojem hrepenenju, ona pa se je izognila njegovemu objemu. (Pride še.) Stran JT > EDINOST* St. 240. V Trstu, dne 29. avgusta 1911 odstrani dr. Bobrzinski z namestniŠkega mesta, češ, ker se je pod njegovim vladanjem vsa uprava dežele skrajno demoralizirala. Avtonomija „zemstev" v poljskem kraljestvu. Kakor poroča petrograjski list „Novoje Vremja", je generalni guverner varšavski, Skallon, že predložil ministrstvu svoje poročilo v stvari izprememb pri „zemstvih" na Poljskem. Prvotno je bilo nameravano, da se uvedejo „zemstva" na Poljskem še-le potem, ko bi bila izvedena občinska avtonomija, a sedaj je sklenila vlada, da se uvedejo „zemstva" v najkrajšem času. Srbski kralj Peter odstopi? — Neki beligrajski list je priobčil vest, da namerava srbski kralj Peter po poroki svoje hčere Jelene odstopiti, srbski prestolonaslednik pa da se poroči z neko rusko prince-sinjo. Dotični list pravi, da se vse to zgodi po vplivu ruskega carja. Oficiozno se te vesti dementirajo. Takoj, ko se vrnejo ministri dopusta, se začno pogajanja s strankami v skupščini, da se raznim zakonskim predlogam zagotovi zanesljiva večina. Ako se ne bi dosegel sporazum, hoče mi-nisterski predsednik Milovanovič razpustiti skupščino. Na vsak način pa se prej reši vprašanje dote kraljičine Jelene. Srbska država določi kraljični doto sedmih milijonov dinarjev, od katerih bo dobivala kraljična dosedanjo svojo apanažo letnih 60.000 dinarjev. Ko bo urejena ta stvar, bo sledil razpis novih volitev. V pridobitev ogrskih Slovakov. Iz Budimpešte poročajo, da se na podlagi naredbe ogrskega naučnega ministerstva uvede na vseh učiteljščih na Slovaškem z začetkom prihodnjega šolskega leta obvezni pouk vsiovaščlni, in namerava se baje isto uvesti tudi na gimnazijah. Stvar, sama na sebi seveda dobra, pa ima vendar pravo zaprav edino le namen, Še tem gotovejŠe in tem prej madžarizirati slovaško šolsko deco. Učna uprava namreč računa s tem, da bodo v madžarskem duhu vzgojeni, a slovaško govoreči učitelji imeli temveč vpliva na deco in da jo bodo tem lažje razna-vodovali s pomočjo njenega materinega jezika. Madžarski govoreč učitelj je bil dose-daj za slovaško deco prav toliko vreden, kakor mutec; on ni razumel otrok, otroci pa njega ne. Sicer pa ta naredba pomenla res pridobitev ogrskih Slovakov, ki imajo po veljavnem narodnostnem zakonu, ki jih se na Ogrskem seveda upošteva samo napram Madžarom, temeljno pravico do Šol v svojem lastnem jeziku. Domače vesti. Dve šestdesetletnicl. Svojo 60-Ietnico praznujeta hkratu dva slovenska moža, da, lahko rečemo, dve slovenski individualiteti, ki sta s svojim delom globoko posegla v vse naše slovensko življenje. Ta dva moža, — pozna ju vsak Slovenec, — sta dr. Ivan Tavčar in Ivan Hribar. Dolgo dobo let sem sta dva moža, drug drugemu ob strani, stala kot priznana voditelja v slovenski politični javnosti, in vse politično naše življenje zadnjega četrt-stoletja je tako ozko zvezano s temi dvemi imeni, da je naravnost neločljivo od njiju, zlasti pa velja to prav posebej še za stranko, kateri sta bila ves čas svojega javnega delovanja prava »tebra nositelja za slovensko „narodno-napredno stranko". Dr. Ivan Tavčar, mož pristne gorenjske korenine, neomajan v svojih nazorih, a vendar človek najblažjega srca, vedno priznan vodja svoje stranke, dolgoletni dež. poslanec in odbornik kranjski, za eno legis-iaturno perijodo tudi drž. poslanec, pa je našel poleg svojega ogromnega posla z javnim delovanjem, in poleg dela v odvetniški pisarni, tudi še časa in ljubezni za delovanje na polju naše literature, in prav on je tisti, ki je z Jurčičem in Krsnikom naj-priljubljenejši naš pripovedovalec. Ivan Hribar, bivši župan ljubljanski, in ravnotako tudi zastopnik naše slovenske prestolice v deželnem in državnem zboru, se je sicer vsled znanih dogodkov v zadnjem času umaknil s političnega pozorišča, a ni se umaknil z onega torišča, kateremu je dolga leta posvečal vse svoje najboljše moči — narodnemu gospodarstvu. V Ivanu Hribarju je imela Ljubljana svojega najboljšega župana, da, reći se sme, da je Ivan Hribar ustvaril Ljubljano po onemu silnemu udarcu, ki ga je prizadejal potres. Tu se je izkazal Hribar izreden organizatorlčni in administrativni talent, kakoršnih ni v mejah naše domovine in tudi malo izven nje. Ta dva izmed najboljših sinov našega naroda torej praznujeta svojo 60-letnico. Oba sta še v polni moški moči, in slovenski narod lahko še pričakuje lepih sadov njunega delovanja. Mi, ki motrimo javno življenje našega naroda se svojega posebnega, po nikakem strankarstvu kaljenega stališča, odkrito priznavamo zasluge, ki sta si jih stekla ta dva moža za naš narod, in to tembolj, ker jih jima priznavajo tudi drugi, in če so jima tudi politični nasprotniki, ako so le — objektivni. Zato pa jima tudi kličemo ob njuni 60-letnici: Na mnoga leta še nadaljnega delovanja, za našega slovenskega naroda boljšo bodočnost! S kakimi sredstvi so — fabricirali ljudsko Štetje! Včeraj dne 26. t. m. se )e vršila razprava pred c. kr. ok. sodiščem (sodnik g. Komel) proti g. Jos. Katalanu, gostiln, kons. društva v Rojanu ki ga je zastopal g. dr. Rekar. Vspeh te razprave je v kričečo ilustracijo brezsramnih mahinacij, ki so jih izvestni organi prakticirali povodom ljudskega Štetja. Slavni magistrat je tožil g. Josipa Ka-talana, da je izpolnil polo „ljudskega štetja" svojemu bratu g. Ant. Katalanu brez njegove vednosti. Kakor priča je bil tožencev brat g. Anton Katalan iz Rojana in soproga ga. Josipina. Na razpravi je bilo ugotovljeno da g. Josip Katalan sploh ni pole napisal, temveč da je prinesel priča g. Anton Katalan polo v pisarno ljudskega štetja v Ro-janskem kons. društvu, kjer so mu jo izpolnili v njegovo popolno zadovoljnost, na kar jo je on lastnoročno podpisal. V času revizije je prišel k slednjemu Capovilla iz Rojana, glasoviti Ernesto Oblak, kateri mu je obljubil obuvala in obleke za otroke, da bi ga spravil med Italijane ter mu rekel: Bodite mož, saj ste triestin ! Kmalu na to je dobil poziv od urada za ljudsko štetje v Rojanu. Ker je pa bil v tistem času bolan na pljučnici, šla je mesto njega njegova soproga, ki so jo pa zavrnili, češ, da mora priti sam mož. Ko je pa pojasnila da je mož bolan, rekli so, da pridejo že sami na dom. Takoj drugi dan prišla sta k njemu dva revizorja ter mu rekla, da je pola vsa pokvarjena ter da bo še kaznovan, ako ne popravi. On pa, slab in onemogel v postelji, jim je rekel, naj popravijo, da bo prav. Dala sta mu na to polo nepopisanega pisarniškega papirja rekoč, naj se podpiše. Nič hudega sluteč je podpisal na pokazano mu mesto, na kar sta revizorja zadovoljno odšla s svojimi papirji naprej. Iz te pole so slavni poštenjakovičl urada ljudskega štetja v Rojanu napravili obtožnico katera se glasi, kakor bi brat A. tožil svojega lastnega brata Josipa. Na razpravi pa je prišlo seveda vse na dan, na kar je izrekel sodnik oprostilno razsodbo nad g. Josipom Katalanom. Branitelj dr. Rekar pa ni bil s tem zadovoljen, temveč je predlagal naj se v zapisnik stavi vse, kar je bilo na razpravi, potom c. kr. namest-ništva v Trstu napravi nadaljne korake proti temu postopanju. Neverjetno je, kakih sredstev so se posluževali ti nositelji dvatisočletne kulture. Najpodlejša sredstva so jim prav prišla. Z lažjo in prevaro so si hoteli priboriti čim veče število Italijanov. Celo tega se niso ustrašili, da bi nedolžnega človeka oziroma družino njegovo spravili v nesrečo v namen, da napravijo enega borega Italijana iz človeka ki ni bil in ne bo nikdar Italijan. In taki ljudje, katerih roke so tako umazane in ki ne poznajo nikakih mej med dovoljenim in nedovoljenim — taki ljudje so oili narodni poverjeniki za izvajanje ljudskega štetja! Opozarjamo c. kr. namestništvo na kričeči slučaj in opozarjamo še posebno, da se pola g. Ant. Katalana, katero so napravili magistratovci nahaja na c. kr. namest-ništvu, ta prava pola pa na c. kr. sodniji. Silno ogorčen je „Indipendente", da pošilja piranska podružnica Angleško-av-strijske banke svojim klijentom pisma v ovitkih z nemškim napisom. Prav, prav! Vprašali bi samo ta veleitalijanski list, ki izhaja menda samo še zato, da poje čast in slavo peščici ljudi s polnimi žepi, in ki bi bil že zdavnej zaspal, ako ne bi se prav ta peščica „zgornjih desetih tisoče v" sramovala, da pusti propasti „svoje" glasilo: ali bi morda zavrnil nemško pismo nemške banke z nemško vsebino toliko in toliko tudi nemških bankovcev? Mislimo, da bi tedaj ne pripomnil k takemu pismu: „Ne lo sian diventati dalla vergogna!" Pevsko društvo „Adrija" v Barkov-ljah je priredilo zadnjo nedeljo na vrtu in v dvorani „Narodnega doma- v Barkov-Ijah svojo vrtno veselico. Udeležba je bila izredno dobra, in prepričani smo, da je društvo doseglo poleg- lepega moralnega tudi enak gmotni uspeh, na čemur obojem moremo „Adriji", dolgoletni nositeljici narodne zavednosti v Barkovljah, le prisrčno čestitati. Pevski zbor „Adrije", mešani in moški, je imel na sporedu sedem točk, med temi par velikih zborov, ki zahtevajo prav tako dobrega zbora, kakor dobrega pevovodje. In „Adrija" ima to oboje. Pevski zbor je bil popolnoma kos svoji nalogi, a kar se tiče pevovodje, rečemo že tu, da si je društvo, odkar vodi v njem petje gospod P., napravilo velikanski korak naprej. Glede pevskih prireditev je bilo pred časom čitati nekje, da naša pevska društva vse premalo posegajo po modernih skladbah naših modernih skladateljev in da se raje zatekajo k sicer za svoj čas primernim, a dandanes že zastarelim zborom ravno tako zastarelih naših skladateljev iz one dobe, ko je že zadostovalo za „dobroto" skladbe, da je bilo le besedilo narodno-navduševalno. Ako bi bilo to očitanje sploh upravičeno, bi zadelo tudi „Adrijin" nedeljski program, kajti tu vidimo same naše „stare* znance : Gerbicev „Slovanski brod", Sattnerjevo „Po zimi iz Šole", Volaričevi „Domovini" in „Od železne ceste", Narodne pesmi v Hubadovi in Vilharjevi harmonizaciji, Vilharjevo „Na vrelu Bosne'1 in Fčrsterjevo „Ljubico". No, nam se zdi, da se je „Adrija" s tem spore- >dom morda res zamerila kakemu hipermo-! dernemu moderniku, ni pa se zamerila tistemu, ki ljubi lepoto zaradi lepote same, ne pa zato, ker je morda lepota navezana na toliko in toliko vrtoglavih akordov. Sicer pa tudi, bodimo le odknti: ne samo eden izmed zgoraj omenjenih zborov prav tako lahko prenaša primere z najmodernejšimi, torej „najboljšimi" našimi skladbami, ako jih celo daleč ne presega. Moški zbor „Adrije" se odlikuje po krepkih, donečih basih, nekoliko slabejši pa je v tenorjih, vendar pa tvori pod spretnim vodstvom pevovodje enotno celoto. Zbor je dobro izvežban; morda res manjka tupatam kaka minucijozna finesa, toda splošno so bile izvedene večinoma vse nianse od najfinejšega pp pa do polnega ff z vso natančnostjo. Baritonist gospod Fran Martelanc ima prijeten, krepak glas, kateremu je treba le tupatam še nekoliko pile, zlasti pri prehodu od prsnega h grlskemu nastavku. Mešani, oziroma ženski zbor ima nekaj naravnost odličnega glasovnega materijala, posebno v sopranih, za katerimi pa tudi alt ne zaostaja. Mešani zbori so nam sploh ugajali bolj nego moški in so bili izvajani tudi z večo fineso. Intonacija „Ljubice" n. pr. je bila naravnost divna in se da prav brez pretiravanja primerjati oni najboljšega slovenskega zbora, ljubljanske Glasbene Matice. Da bi se spuščali v podrobnejšo kritiko posameznih točk sporeda, nam ne dopušča prostor, omenimo naj le še Volaričevo „Od železne ceste", ki sicer sama na sebi res ne velja bogve kaj, toda je dala prilike sopra-nistinji gospodični Zorki R a ž m o v i in baritonu g. Matjačiču do vseskoz zaslužene pohvale. Oba solista bi bila v čast vsakemu, tudi najboljšemu našemu zboru. Kakor smo že rekli, nas je „Adrija" vzlic „nemodernosti" svojega sporeda, s svojim pevskim nastopom zadovoljila prav popolnoma, da ne rečemo, presenetila. Zato naj se nam ne zameri, ako ji ponovno čestitamo, njej in njenemu požrtvovalnemu pevovodji, na tem lepem uspehu. Ako Še pristavimo, da je tudi splošno ugajala burka „Žebelj v ključavnici'1, v kateri so nastopili z rutino dobrih igralcev g.ca Rafaela Martelančeva ter gg. H. Pertot in E. Scheimer, da je domača barko vi janska godba svirala prav pridno, da je veselico mimogrede vračajoč se s Prošeka posetil tudi tržaški „Sokol" z d.rom Rybarem in dr. Slavikom na čelu, da je svoje bratsko društvo posetila tudi šentjakobska čitalnica in večje število članic ženskih skupin NDO in da se je po sporedu razvila neprisiljena, vesela domača zabava, mislimo, da smo v polni meri storili svojo poročevalsko dolžnost, in le še želimo, da se snidemo čimprej zopet ob enaki priliki v naših narodnih Barkovljah. Odsek tržaškega „Sokola" na Prošeku je priredil v nedeljo, dne 27. t. m. ob 4. in pol popoludne svoj prvi javni nastop. K temu nastopu so prihitela vsa društva tržaške sokolske župe, tako, da je bilo navzočih čez 100 Sokolov v kroju. Na lepo odičenem telovadišču tamošnjega „Gospodarskega društva", je ob pol petih začela javna telovadba in sicer je nastopilo najprej 30 dečkov z vajami s ščiti, potem 25 članov s prostimi vajami, ženski naraščaj, 20 deklic, z vajami s praporci, 9 dečkov na bradlji z eno zvišano lestvico, 17 članov na orodju: drog, bradlja in konj z enkratno menjavo, koncem telovadbe pa so napravili člani in naraščaj po eno skupino na bradlji in na tleh. Odveč bi bilo spuščati se v podrobno kritiko te javne telovadbe, kajti bila je nad vse pričakovanje lepa. Sokol in strokovnjak je gledal ta nastop z zadovoljstvom. Tehničnemu vodstvu društva se more edino le čestitati. Nismo namreč videli težkih vrhun-ških vaj, temveč to, česar se more naučiti mlado društvo v tem kratkem Času obstoja, in sicer naučiti potom pravilne, sistematične, vzgojevalne telovadbe; in to, kar smo videli, Česar so se ti vrli bratje priučili z vztrajnim delom, z nepretrgano vadbo, to je bilo tako lepo, vsak gib naučen, siguren, vaje le redne, za vse telovadce v eni vrsti enake; prava slika dobre in pravilne vadbe v telovadnici, brez vsakega cirkusa, kratko: bila je prava sokolska javna telovadba, ka-koršnjih vidimo le malo in ki nas navdušuje tam bolj, čim mlajše je društvo, ki jo lahko kaže. — Tista pot, po kateri koraka danes „Sokol" na Prošeku, je edino prava; na tej naj vztrajajo, po tej naj gre naprej in uspeh in napredek sta neizogibna. Po telovadbi se je razvila na telovadišču živahna svobodna zabava s plesom. Ob sedmih so odkorakali zunanji Sokoli. Ponesli so seboj najboljše utise od bratskega društva, želeč mu tudi v bodoče najboljših uspehov, katere bo to društvo tudi dosezalo, ako bo vstrajalo pri sedanjem marljivem delu. Slovensko gledališče v Trstu. V četrtek, dne 31. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v gledališki dvorani Narodnega doma sestanek vsega gledališkega, t. j. dramskega in pevskega ensambla, da se o vsem potrebnem dogovorimo in da Vam razdelim uloge 1 za prve igre. K temu sestanku naj seveda \ pridejo tudi gojenci dramatične šole. Pri tem sestanku naj ne manjka nihče. Želim odločno da pridete vsi točno ob 8. uri zvečer v gledališko dvorano. Intendant, j Trgovsko izobraževalno društvo je imelo svoj redni občni zbor dne 23. 8. t. 1. Udeležba je bila še precejšnja, a vendar bi! se morali zlasti trgovci nekoliko več zani- mati. Predsedoval je gospod Miklavec, ki je v lepih besedah pozdravil zborovalce. Tajni-kovo poročilo je prečital, radi odsotnosti tajnika Detele, g. Josip Prelog. Iz tega poročila pač lahko vidi vsak član, da to društvo v resnici mnogo dela v prospeh trgovske izobrazbe. Gospod Škodnik je poročal o financi-jelnem stanju. Društvo je imelo v zadnjem poslovnem letu K 32.822 90 stotink prometa, stanje premoženja v letu 1910 je bilo kron 6618.36, a v letu 1911 K 7141 74, torej se je premoženje povišalo za K 523*38. Tajni-kovo in blagajnikovo poročilo sta bili odobreni s priznanjem. G. Prelog je v imenu pregledovalcev računov poroćal, da so bile društvene knjige vedno v najlepšem redu, ter se je zahvalil v imenu zborovalcev od-stopajočemu odboru. Pri točki „volitve" je gosp. Miklavec prosil, da ga več ne volijo, ker je tako mno-gostransko zaposlen, da torej izvolitve ne more sprejeti. Omenjal je tudi, da pač ni umestno iskati predsednika izven mesta, ker imamo v sredini naši osebo, ki bi gotovo z vso vnemo in v popolno zadovoljnost članov oziroma društva, vodila posle predsed-niŠtva, in ta je bivši večletni predsednik in ustanovitelj našega društva, gosp. Vekoslav P 1 e s n i č a r. Predsednik je dal ta predlog na glasovanje in g. Plesničar je bil enoglasno in z odobravanjem izvoljen predsednikom. Izvoljen je bil nadalje ostali odbor, ki se je v petek pri prvi seji konstituiral takole : podpredsednik Josip Gregorič, trgovec; blagajnik Josip Skodnik, trgovec; tajnik Meliheu Andrej, trg. vodja. Odbor: Zwitter Valentin, Kocjančič Fran, Žorž Viktor trgovci in Ferdo Novič trgovski sotrudnik. Namestniki : Miklavec Anton, deželni poslanec, Mer-har Jakob, trgovec, Frank Matko, Godnič Vekoslav trg. sotrudnika. Pregledovalca računov: Gregor Zidar in Ivan Prelog, izvoljena na obč. zboru. Pri slučajnostih je g. Ivan Prelog priporočal, naj bi se uvedla predavanja in drug pouk trgovcem in njihovim sotrudnikom. G. Skodnik je obžaloval, da se nekateri členi tako odtegujejo društvenemu delovanju, ter je pozival člane, naj bi se tesneje združili v skupnem delu za prospeh društva. Ker so nekateri trgovci listke letošnjega plesa sramotno vrnili (italijanski namreč), opozarja g. Novič, naj bi se dotičnim trgovcem dalo tudi primeren odgovor, kadar iščejo pri nas zaslužka. G. Engelman se je strinjal s predgo-vornikom in je jako obžaloval, da je celo neki naš veleposestnik vrnil listek v vrednosti ubogih 2 kronic. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, se je g. predsednik ponovno zahvalil na udeležbi in je toplo priporočal slogo in vztrajno delo v društvu, ter je na to odstopil mesto novo izvoljenemu predsedniku. G. Plesničar, burno pozdravljen, je prevzel predsedstvo, ter se zahvalil za zaupanje, ali on smatra to čast kakor dolžnost zavednega narodnega trgovca. Ni pričakoval, da bo moral on zopet predsedovati. Upal je vedno, da se dobe osebe, ki bodo lažje vršile to nalogo. Da-si je preobležen s trgovskimi posli vendar obljublja, da bo deloval z vsemi močmi v blagor in napredek društva. Priporočal je g. odbornikam složno delovanje, ker le tako bo možno dosezati lepih vspehov. Omenjal je nadalje, da predsednik sam ne more mnogo storiti in je ravno vsled tega nujna potreba sodelovanja vsega odbora. Priporočal je tudi ostalim članom, naj se odzivljajo vsakemu društvenemu pozivu in naj se bolj zanimajo za društveno življenje, ker tudi trgovcu ne zadošča samo telesna hrana, ampak zahtevajo zlasti sedanji kritični časi izobrazbe, drugače sploh ni možno živeti v današnjih razmerah. Končno se je še enkrat zahvalil od-stopivšemu predsedniku in je s kolegijalnim pozdravom zborovalcem zaključil občni zbor. Izjava. Ker se Širijo med socialnimi demokrati na južni železnici vesti, da sva midva podpisana odstopila od „Zveze Jugoslovanskih Železničarjev" in pristopila zopet k edino zveličavni socialno-demokratični organizaciji, izjavljava, da nama nikdar niti na um ni prišlo, da bi izstopila iz ZJŽ, še manj pa pristopila v socialno-demokratično organizacijo, s katere stremljenjem se v marsikaterih točkah ne strinjava. V Trstu, dne 28. avgusta 1911. Josip Renar, vzravnjevaleč proge na južnem kolodvoru. Fran VrhovŠek, prožni delavec na južnem kolodvoru. Slovenski delavci! Ne pozabite, da bo prihodnjo nedeljo, dne 3. septembra, vaš dan, to pa, ker ta dan prvikrat stopi pred vas iz vas samih vzišla, po vas samih vzdrževana in od vas že tako težko pričakovana prva tržaška narodna godba. Dne 3. septembra pač ne bo slovenskega delavca, da ne bi prišel na veselico, ki jo ob priliki prvega svojega nastopa priredi godbeni odsek NDO na veseličnem prostoru gostilne društva „Jadran" pri sv. Jakobu. Godba nastopi v društvenem kroju, ki je zelo podoben sokolskemu. Surka in hlače so enake barve, kakor pri sokolskem kroju, čepica je črna in po vrhu modra, srajca je modra. Na vsakem surkinem ovratniku je znak godbe, lira. Godba bo že po svojem kroju naprav- V Trstu dne 29. avgusta lš*ll. ►EDINOSTc št 240 Stran III Ijala najboljši vtis. Godbo vodi v glasbenem Do večera bi bila prav komodno gotova, oziru priznano dobra moč, g. Majcen, in zato Plen ne bi bil slab, kajti v blagajni je bilo smo prepričani, da že prvi nastop zadovolji 20.000 K v gotovini in 40.000 K yrednost-\ sakogar. Sicer je morda tupatam kdo, ki nih papirjev. Tekom aretacije se je, kakor že sedaj, ko godba še ni nastopila, malo po- je umevno ob velikem opoldanskem prometu zabavlja,' toda kaj hočemo: osa gre le na v ulici S. Antonio, nabralo pred menjalnico dobro hruško, slabe se ne dotika. In če kdo velikansko število radovednežev, že naprej ve", da godba ne bo dobra, naj Včeraj se je policiji posrečilo ujeti tudi se potrka na svoja lastna prsa in reče : onega, ki je stal na straži. Isti je 33-letni temu sem kriv morda tudi jaz, ker nisem po Kajetan Lenardon iz Trsta, svojim močeh pomagal, da bi bila stvar j Drugi ponesrečeni čin svedrovcev, boljša I Sicer pa smo prepričani, da se prvi«v noči od petka na soboto so Še neznani narodni godbi tržaški ni treba prav čisto nič tatovi obiskali urad delniške družbe za iz-bati takih „kritikov" in da 3. septembra po-; koriščanje vodnih sil v Dalmaciji v ulici kaže, da slovenska požrtvovalnost premaguje Stadion št. 14. Prevrtali so unanjo steno tudi največe ovire, da dospeva do svojega cilja, j blagajne in začeli vrtati notranjo steno, ko Po štrajku tramvajskih uslužbencev. ■ so jih prestrašili koraki v bližnjem stanova-Po petih dneh, je štrajk tramvajskih usluž-! nju nekega družbinega ravnatelja, ki je vstal bencev končal: v nedeljo predpoludne ob 0b 5. uri zjutraj in se ni niti zavedal,_ da 10. uri je bila zopet uvedena normalna tramvajska služba na vseh progah. Uslužbenci so se bili sicer predstavili na delo že ob 8. uri zjutraj, a ker je bilo treba prej pregledati vse proge je pričela služba Še le dve uri pozneje. Včeraj smo se informirali pri raznih tramvajskih sprevodnikih, če občutijo kake posledice radi štrajka. — Pa še kakšne!1 Pomislite, da ne dobimo niti 30% napitnine, ki smo jo dobivali pred štrajkom. Tako nam je povedal neki sprevodnik, ki je v nedeljo vozil na progi Rojan-ulica Sette Fontane, da je tekom vsega dneva — da si je bila nedelja — dobil samih 96 sto-tink, dočim je pred štrajkom dobival do 7 kron na dan. Mislite si, je zaključil, da imam jaz, ki sem še v provizorični službi, komaj 2 K plače na dan! Kako naj torej živim sebe in družino z K 2 96 na dan ? Mož nam je tudi povedal, da ravno oni, ki so vsled štrajka največ trpeli, kakor delavci in ženske-okoličanke, ki morajo zjutraj v mesto a popoludne nazaj domov, da ravno ti še vedno dajejo običajni krajcar napitnine, dočim gospoda in ljudje srednjega sloja kuhajo jezo proti tramvajskim vslužbencem in jim ne dajajo več napitnine. Dobivajo se celo taki — nam je povedal drugi — ki nas žalijo in provocirajo češ, če smo si tekom teh pet dnij odpočili če smo zadovoljni? ! itd. * * Res je, da je bilo občinstvo radi Štrajka pet dni brez tramvaja, brez tega najeko-nomičnega prometnega sredstva. Ni pa prav, da občinstvo vali vso krivdo na uslužbence, češ: oni so začeli štrajkati brez vsacega obzira do občinstva, ki jim vendar pri vsaki vožnji daja napitnino. Ne, to ni prav. Mi namreč raje vprašamo tramvajsko družbo, ki ima na leto preko pol milijona kron koristi, zakaj ni ona imela nobenega obzira do občinstva in je pustila pet dni brez tramvaja, dočim bi bila lahko še prej — brez štrajka — dovolila svojim uslužbencem ono mrvico, ki jim jo je dala po štrajku ?! Ni-li bila družba, ki ima večje koristi, dolžna imeti do občinstva več obzira, nego uslužbenci ? O napitnini pa naj se nikar ne misli, da gre edino v prilog uslužbencu-sprevod-niku, ki jo dobiva v roke. Ne, kajti družba računa ravno na to napitnino in ravno radi nje odmerja sprevodnikom manje plače. Torej mora biti tudi družba hvaležna občinstvu za napitnino, ki jo ono daja sprevodnikom. In tudi družba je bila dolžna jemati v poŠtev interese občinstva. Tržaška mala kronika. Svedrovci na delu. Zasačeni v menjalnici. V nedeljo ob jutranji uri so tatovi vdrli v Bollaffiovo menjalnico. Odprli so rulo, s ponarejenim ključem odprli vrata in vstopili, dočim so nekega tovariša pustili zunaj na straži. Ta je lepo zaprl rulo za njimi. Tatovi so nameravali ostati ves dan v menjalnici, češ, da je bolj varno delati, ko je ropot zunaj na ulici. Zato so si vzeli noter več jedil in tudi par litrov vina. In vse to se je zgodilo v eni najbolj obljudenih tržaških ulic, v ulici S. Antonio! 1 Le slučaju imajo pripisati svedrovci smolo, da so bili zasačeni. Menjalnica je v nedeljo zaprta, in čuden slučaj je hotel, da se je sin gospodarja podal okolo poludne s tem prepodi tatove v njegovi bližini. Svedrovci so morali biti izborno obveščeni o navadah v onem uradu, kajti prevrtati so hoteli blagajno ravno tam, kjer se je nahajal znesek K 7800, ne pa pri trezorju, kjer se po navadi hranijo večji zneski. Imeli so ponarejene ključe, s katerimi so tudi urad zaprli za seboj, ko so zbežali. Dve tatici draguljev iz polusveta. V soboto sta prišli v štacuno zlatarja Henrika Montanari v ul. Barriera vecchia št. 25 dve ženski, od katerih je ena nosila dete na rokah. V Štacuni se je že nahajala neka gospa, ki si je izbirala prstane. Tudi obe na novo došli ženski sta zahtevali prstane na ogled, sta nekaj izbirali, a ko se nista mogli zmeniti s prodajalcem za ceno, sta zapustili štacuno. Kmalu za njim je prišla v štacuno trgovčeva soproga, ki je takoj zapazila, da je zmanjkal etui s 54 prstani v skupni vrednosti 2000 K. Takoj so hiteli za taticama, ali o obeh ni bilo več sledu. Naznanili so stvar redarju, ki je služboval v ulici Parini, kateremu se je v par urah posrečilo uloviti žensko, ki je imela otroka s seboj. Ista je 32-letna Josipina Miloš iz Delnic na Hrvatskem, stanujoča v ulici Soli-tario št. 14 in ki je že več let „prijateljica" barona Antona de B. Njeno tovarišico Marijo C Še iščejo Siti življenja 1 20-letna Marija Altelle, stanujoča v Rojanu, pri Mlinih št. 737, je včeraj ob 6. in pol zjutraj na javni cesti v ulici Nicolo Machiavelli, s samomorilnim namenom požrla tri pastilje sublimata. Z ambulančnim vozom zdravniške postaje so jo prepeljali v bolnišnico. Težko da bo okrevala — 56-letna zasebnica Marija Zorn, stanujoča v Vicolo delle vele št. 8, se je včeraj zjutraj hotela zastrupiti s fenilno kislino. Zdravnik rešilne postaje jej je nudil prvo pomoč in odredil, da se bolnico odpelje v bolnišnico. Ludovik Gath, star 27 let, stan. v ul. Cavazzeni, si je včeraj sprožil kroglo iz revolverja v prsi. — Zdravniška postaja „Igea" ga je dala po Trevesu prepeljati v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je opasno. Odmev požarja na lesnem skladišču. Včeraj zjutraj sta bila vsled odredbe preiskovalnega sodnika aretirana lastnika lesnega skladišča, ki je pogorelo, brata Emil in Julij Segre. Na sumu sta, da sta poži-galca. V njunih stanovanjih je policijska oblast izvršila hišno preiskavo. Detomor v ulici Lodovico Ariosto. Včeraj so sodnijski zdravniki raztelesili truplo novorojenčka, ki ga je zadavila mati Katarina Vukas. Zdravniki so ugotovili, da se je dete porodilo živo in da ga je mati zadavila. Gozdni požar. Včeraj je ob 12. in četrt opoldne nastal nad Barkovljami požar, ki je uničil 10.000 □ metrov gozda. Požar so bržkone provzročile iskre iz lokomotive. Mestni ognjegasci so pogasili ogenj po eno-urnem delu. Drzna tatvina v kinematografu. — G. Peter Rodriguez, monter v „Jutificiju", je bil v nedeljo zvečer v kinematografu „Reclame" na Stari Mitnici. Na enkrat je začutil, da se tuja roka poglablja v njegov hlačni žep. Hotel je zgrabiti ono roko, ali tat se je spretno zmuznil. Tekel je za njim, a drugi mu je podstavil nogo, da ni mogel iti naprej. Na njegovo vpitje je pritekel redar, ki je aretiral oba zlikovca, 19-letnega G vida Calegari, kleparja brez posla, in POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - VIA MALCANTON - TR8T * MKasajfc^iMn^fnp^jaBga^saBBr'-' ODVETNIŠKA PISARNA D5 FERDO ČERNE-ta se je preselila v Trst, ulica della Zonta štev, 7 (pri cerkvi sv. Antona novega). Na obroke! TRST JAKOB DUBINSKV Na obroke I ulica deli' Olmo Stev. 1» D. nadstropje — Trst Ma izta izpelje! oblet za gospfle in nfataesa b\m ter moške ftn ženske suknje, "v^g 107 1'GODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurence. j. De Vecehi 8 £. Skerl nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst zaloga • ovsa klaje in otrobom. SENO prre vrste po 8 K. Oves Ben po 20 K. S ama po K 9. Koruzna slama po K 12. Rastlinska žima po K 2o- Otrobi .,V" po 14 K. — Prodaja na drobno in debelo, dene po dogovoru. SkladiSCe oglja in drv za gorivo, petrolja in stavi, materijala Josip Miceui Trst, Via San Clllino št. 2 (Sv. Ivan) ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, nlici San francesco Z. Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi in zmetl. Jamči za popolno delo in ae ne boji konkurence. V dobroznani žganjarni Ferdinand Pečenko - Trst ulica Miramar št. 1 317 dobijo se vedno pristne pijače prve vrste, kakor n. pr. žganje, slivovec in brinjevec, kakor tudi mrzle pijače frambois, tamarindo in šemade. Rroiotnlca za clulllste in uolcke v Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, II. n. Priporoča se slavnem občinstvu in vojaštvu za vsako vrstna dela. Blago prve vrst?, delo solidno, cene zmeree. Na novo sezidana bor. Leuetzou-ou pekarna upna ,Klementlneus-SG$en' v Rihembergu započne ta teden svoje delovanje in izdeluje I.a sveže pečeno belo apno v velikih kosih po najnižjih dnevnih cenah. Prijazna vprašanja naj se obrnejo na ravnateljstvo v Rihembergu. Kupujte ,Nar. kolek6! v menjalnico, kjer je bil prejšnji dan nekaj pozabil. Začuden je zagledal, da je bila j 22-letnega Alberta Rantnig, težaka iz Trsta, ključavnica ruloja odprta. Sunil je rulo malo! Rodriguezu je bil ukraden portfelj, v kate-gor in skozi Šipo je opazil moža, ki se jeirem je bilo 32 kron in menica za 1150 fr. brž skril v zadnji del menjalnice. Spustil je Portfelj sta tatova pred aretacijo izročila takoj rulo zopet doli, zaprl ključavnico in kakemu tretjemu tovarišu, kajti pri njiju ga ni bilo več najti. Kolera. V Magdalenski bolnišnici je v soboto zvečer umri Albanec Krištof Ristany, ki je na parniku „Bukovina", s katerim je prišel sem iz Sv. Ivana Meduanskega, zbolel na koleri. Mornar, ki je bil skupaj z njim izoliran, je bacilonosec. V nedeljo je po južni železnici prišla v Trst četa indijskih komedijantov. Prišli so iz Genove in so namenjeni v Bombay. Vsled odredbe mestnega fizikata so bili vsi za pet dni izolirani v vili Sartorio. Težak Gvido Rebul, ki je 12. t. m. bil sprejet v Magdalensko bolnišnico radi kolere, je v nedeljo zdrav zapustil bolnišnico. Padel v vodnjak. Neki deček iz Sv. Marije Magd. spod., "katerega ime je še neznano, je včeraj padel v vodnjak, v katerem je bito malo vode, temveč pa blata. šel iskat redarja. Našel ga je par korakov daleč. Redar, ki se je postavil pred menjalnico, je naprosil gospoda Bolaffio, naj se poda na policijo po druge redarje. Ko so prišli Še drugi redarji, je oni tovariš, ki je stal zunaj na straži, začel „precej bedasto" bežati. S tem je še le vzbudil sum, da je bil v zvezi z onimi tam notri; redar je hitel za njim, a možakar se je izgubil pred njegovimi očmi v staromestnem labirintu. Med tem so šli drugi redaiji v menjalnico in ujeli dva svedrovca, ki sta čepela vsak v enem kotu. Ista, 32-Ietni Ivan Rigotti iz Trsta in 26-letni Mihael Quarantotto iz Rovinja, sta priznala, da sta prišla v menjalnico ob 4. uri zjutraj in da sta začela „delati" še le ob 9. uri. Za smolo se Jima je ztomll »tihi sveder" in sta morala vrtati z amerikanskim svedrom. Ko sta bila zasačena, je imela blagajna že kakih 40 malih luknjic. Pravočasno so ga še rešili, sicer bi se Mnenje g. dr. Ch. Tamatiades na univerzi na Dunaju G. J. SERRAVALLO Trst. S pravim veseljem Vam naznanjam, da sem predpisal Vaše ŽELEZNA!O RINA-VINO SERRAVALLO z uspehom in dvego časa velikemu številu svojih bolnikov. Konstatiral sem, da izborno pomaga proti malokrvnosti, klorozi in rekonvalescencl. Zato imam popolnoma prav, ako cenim njegovo perfektno superiornost. CARIGRAD, 3. maja 1910. Dr. STAMATIADES. Na obroke! JVCannfaktare & konfekcije Na obroke! GASPARI & C.o - TRST uliea Barriera vecchia 14, II. n., vrata 12. Zavese, preproge, garniture v blagu za pohištvo, volnene odeje, perilo, plajn^uJkno^nepre^ >r 0 priliki birme na Krasu naznanja urar in zlatar BOGOMIL PINO (bivši urar v Sežani) s.vojim cenjenim odjemalcem, da se bo nahajal v nedeljo dne 3. septembra t. 1. v Sežani z veliko izbero verig, uhan, prstanov itd. itd. in sicer od 9. ure predpoldne do 6. ure pop. na trgu pred cerkvijo. Stran IV. > EDINOST c št. 240. V Trstu, dne 29. avgusta 1911. bil v blatu zadušil. — Prepeljali so ga v' naročila par poučnih časopisov, ali če je mestno bolnišnico, kjer se nahaja vopasnem j morda priredila nekoliko veselic z igro in stanju. ! plesom (saj to vendar ni zabavišče). Posta- Štirje požari. Včeraj ob 7.45 zjutraj je i viti si mora širši in vzvišenejši cilj. Pomniti gorelo v ulici Giustinelli štev. 17. Unel se [treba, da pri današnjem vseobčem napredku je v kuhinji Romeja Maksa zaboj, v katerem' zamore izhajati le izobražen narod, a pre- težna večina našega naroda je kmetskega stanu in tega moramo izobraziti. Ne smemo se zadovoljevati s tisto elementarno izobrazbo, ki jo nudijo našemu ljudstvu ljudske šole (ki še poleg tega prezgodaj nehujejo vplivati na mladino), niti ne s tem, kar nudijo posameznikom gospodarske Šole. Naše narodno gospodarstvo treba po- je bilo oglje. — Ob 11.45 je gorelo v stanovanju Uršule Bassi v ulici Belvedere Štev. 12, I. nadstropje, tudi v kuhinji, kjer se je vnel lesen pod in tramovje. — Ob 2.30 je izbruhnil ogenj v arhivu romunskega konzulata v ulici Gioachino Rossini. Zgorel je del arhiva. Škode Je okolu 6000 kron. — Slednjič je sinoči ob 6.37 začelo goreti v miro-dilnici Ongaro v ulici Squero nuovo, kjer se i vzdigniti, ker edino ° od" gospodarsko moč-je unela vata Brun. Ogenj je provzročil 300;nega naroda zamoremo pričakovati vspehov. K škode. V vseh štirih slučajih so bili po- To se da d0Seči edino s poukom in iz-klicani na pomoč mestni gasilci. i obrazbo. V tak namen so potrebni kmetijski j Koledar in vreme. — Danes: Glavo - . nadaljevalni tečaji ljudskih šol, ki naj bi jih ; sek Ivana Krst. — Jutri: Roža Lim. dev. | obiskovali mladeniči in dekleta do dvajse- j Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne; tega leta Daije kmetijski poučni tečaji, vod-1 ^ 29" Cels. — Vreme včeraj : lepo. s jeni po strokovnjakih, poučni izleti, združeni — Vremenska napoved za Primorsko :; s poljudnimi predavanji, ker utis z njih ostaja Večinoma jasno. Lokalne nevihte. Tempe- v Sp0mjnu skozi vse življenje, ratura malo spremenjena. Vztočni vetrovi. {z dosedanjega izvajanja je razvidno, _ «r . .- 'da organizacija sama na sebi ni smoter, urustvene VCStl« ampak je Je socijalno sredslvo za dosego Tržaško podporno in bralno društvo smotrov. Čim višji je smoter, tem večji je se je preselilo z dnem 24. avgusta 1911 v pomen organizacije. Za uresničenje smotrov nove prostore v ulico Caserma štev. 16. II. Pa je edino sredstvo „delo". Delo je treba nadstropje, (nad Gorenjčevo knjigarno). porazdeliti na pojedince m vsi skupaj do-Slovenski trg. pomočniki so vabljeni sezajo postavljeni smoter z vstrajnim delom, na važen sestanek, ki se bo vršil danes Poleg skupnega smotra, ki je glavni pogoj ob 9. uri zvečer v prostorih „Trgovsko-iz- za obstanek organizacije, prihajajo v poštev obražavalnega društva", ulica sv. Frančiška krajevne razmere, gmotna sredstva, javno št. 2. I. nad. mnenje; vse to ima velik upliv na organi- Društvo jugoslovanskih železniških zacijo. Te treba prilagoditi organizaciji, ozi-uradnikov ima danes ob 8. uri zvečer sejo roma organizacija njim. (Zvršetek pride.) v društveni sobi, ul. Acquedotto 20. Dramatično društvo v Trstu. V četrtek ob 8.30 uri zvečer bo važna odborova seja, katere naj gospodje odborniki nikar ne zamude. Predsednik. Tržašba posojil. In hranilnica V lastni hi SI. registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom :: Telefon št. 952. 1 Trst, Piazza Caserma 2,1- n - ( uhod po glavnih stopnicah) Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tndi ni ud in M 11 Ol jih obrestuje nft (<4 |0 Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5d/0—6°/0, na menjice po 6°/0t na zastave po 5Vi7» in na amortlzaoljo za dalj-io dobo po dogovora o o o o o TJradre ure: od 9.—12. ure dopolodne in od 3.—5. popoludne. Izplafiuje ae vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno - hranilnični račun 816 004. ■- >■« najmoderneje urejeno varnostno oeUoo za shrambo vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušioe, s katerimi se najuspešneje navajaštediti svojo deco. Gospodarstvo. Hl MALI OfiLASIiB] MALI OGLASI s« račnnijo po 4 •tot. besedo. Mastno tiskane besede te računajo eakrat več. Najmanja pristojbina znaia 40 stot Plača s« takoj Inser. oddelku. Naznanjam Vesti iz Istre. Iz Boljunca dne 22. avgusta. V wEdinosti" od 19. t. m. je bil dopis iz Brega, v katerem je rečeno, da je županstvo v Dolini izdalo število razglasov, tičočih se kolere. Pomen ln obseg „Organizacije absol- V poštev prihaja najprej razglas od 2.1 ventov kmetijskih in gozdarskih šol* v splo- avgusta, s katerim določa županstvo med j šnem. Referat A. P. S a n c i n a na jubilej- drugim, da perice ne smejo dovažati perila nem zborovanju kmetijske šole na Grmu. iz Trsta, ako ni bilo prej razkuženo, kar „Slogom rastu male stvari,! morajo dokazati s posebnim uradnim potr-a nesloga sve pokvari". jdilom. Vzlic temu pa so perice — kakor Hrv. nar. poslovica, Poprej - dovažale vsak teden po tri voze V organizaciji je našel človek izbornoI ™azanega ^nmLtm n^ iJ, sredstvo za samopomoč in napredek. Kedaj i JT^JnU^tl t^nf^ođniočlnl in ob kakih okolščinah se je to zgodilo, se Je bilo možno zato, ker ni bil nikdo določen,, nam^Dričaio°^az'ne^ socHa lne celo* ^ 'razglasu pravi županstvo, da nam pričajo razne socijalne celote, n. pr. splo§no skrbeti za snag0< Vemo, da je; cerkev, država, i. t. d. Vendar imajo naše J P nesnažna voda nosi?eIjica raz^ih hi\ ZfkerTeSa lem da'sezdrizuelo V tem pogledu je pri nas v BoljuncJ Doedincf eS stanu enake J poki cL ' strašn0' Potok> kler se naPaJa živino' ^jemljejo j poeainci enaKega stanu, enaKega polica, . , ki onesnažena. zasledujoči enake cilje, da dosezajo čim več, ' „ , .1 vspehov. Na notranje se poglobljajo v svoje Dalje je naročilo županstva, da se ima stvari, a na zunaj se širijo. gnoj dvorišč, hlevov in stranišč izvoziti j Vsi, ki smo hodili v kmetijske ali go-*na Polie> oddaljeno od javnih cest ter da zdarske šole, smo vstopili vanje z enakim se ga mora tam pokriti s zemljo. Tudi to namenom, da bi po dovršitvi delovali v prid ie izvršll> kdor ie hotel \n kakorje hotel, kmetijstvu, oziroma gozdarstvu. Vkljub temu, Tudi vlada v Boljuncu grda navada, da se se je po dovršenih naukih marsikateri izne- vsa umazana voda izliva iz hiš kar na javne veril prvotnemu namenu in se podal drugam,: ceste. To opažaš pri večini hiš, a je tudi iskat potrebnega kruha. V največ slučajih mnogo stranišč in hlevov, iz katerih se iz-se je zgodilo to brez lastne krivde posa- teka gnojnica, ali na cesto, ali v bližnji po-j meznikov, ker so bili v to primorani „s tre- tok- v tem oziru bi bilo res potrebno, da buhom za kruhom". Velika množina absol- bi kak organ okrajnega glavarstva pregledal ventov teh šol pa je ostala več ali manj vso vas- zvesta svojemu poklicu. Vse te, kakor tudi I^ega dne, ko je županstvo izdalo gori, naš naraščaj, naj naša organizacija združuje. rečenI razglas, je c. kr. okrajno glavarstvo . V njej morejo in morajo najti koristi vsi v Kopru razglasilo, da radi nevarnosti oku-| začlanjeni absolventi gospodarskih šol, brez ženla P<> koleri prepoveduje vse veselice in ozira na to, ali vstopivši v javno življenje, Ples- Is*ega dne pa je imelo tukajšnje kat. gospodarijo na lastnih posestvih, ali so v izobraževalno društvo svoj občni zbor. Pa službah v enakih panogah, ali so vstopili pustimo to, ker vemo, da se na takih zbo-v druge stroke narodnega dela. Vsi potre- rovanjih ne zbira bogvekoliko ljudij. Vsekako bujemo pomoči in jo dosežemo edino trdno Pa b'} se bf,Q moralo ustaviti vse plese, kar združeni. Interes organizacije se more kriti, se zgodilo. z interesi poedincev. j Županstvo je izdalo dne 15. t. m. raz- Naša organizacija ne sme biti le shaja-1 g,as> s kćerini je prepovedalo pranje v te-; lišče in zabavišče poedincev, ampak mora koči vodi. Tudi tega razglasa niso naši bo-; imeti široko demokratično ali ljudsko podlago, ljunski poklicani faktorji izvajali enako za Zato se ne bo zavzemala samo splošno za vse- Nekatere perice so bile preganjane, naš stan, ampak tudi za posameznike in v druge pa — ne in so svobodno prale. posameznih slučajih. To tem lažje, ako bo' .To so nedostatki, ki jih moramo javno oprta na široko ljudsko maso, ki si jo pri- grajati. _ dobi na svojo stran s pametnim in priljud-! f - , . _ nim ravnanjem v splošno korist kmetijstva. : LlSIIUCa ureamsiva. Naša organizacija ne sme smatrati, da' G. dopisniku zadruge za mala stano-je dosegla svoj namen, če je imela par vanja. — Izvolite potrpeti, ker je dotični so-j občnih zborov (na katerih je morda imeno- i trudnik, ki vodi to razpravo in ima zbran vala nekoliko častnih članov), če je imela materijal o tem važnem vprašanju, začasno količino poučnih predavanj in shodov, če je odsoten iz Trsta. j| slavnemu občinstvu, da sem odprla dne 28. t. m. srojo go-Btilno v ulici S. Francesco d'Assiai Št. 17. — Točila bodem vedno svežo Mareno Dreherjevo pivo, istri-janeko in dalmatinsko vino. Vedno sveža kuhinja z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna. Priporoča se gostilničarka Marija Albrecht 1463 Rudarje (6) išče rudnik premoga Adria v Britofu pri Divači. 1462 Anton Battig di Rozzol št. 60'J. slikar in dekorater -ob, napisi in barvanja. - V al le 1408 PrOCla se tr&ot'na l°nČarije dobnarije, vento 70 Siberna. zelo dob: a pozicija. Molino a 4137 riol9lfPQ mladega, pridnega za Btalno se išče UDldvbd takoj. Pogoj dobra spričnvala. Po-jaanila Grieme, prosta luka 7, vrata 53. 1464 C n h O lePa zračna proet uhod se odda. Ulica OUU«t Caserma St. 6, vrata 6. 1645 50-000 kron L^KVt velikem jesenskem varijeteju v Nar. Domu v Bar-kovljah. 1665 l"||| nrilSLi Bv t>irme v Sežani dne 7. 9. t. 1. UU |JIIIIIV« pride tja slikat fotograf A. Jerkič. Prostor se pravočasno naznani. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike. 1447 Mfl\fi Bivalui stroji Singer, kupljeni na dražbi se I»Uwl prodajo za polovico kupne cene, za domaČo rabo z v^emi oprembami vred K 62, drugi, moderni, ki služijo tudi za čipkanje K 110, za vse Htroje se daja pismeno jamstvo za tri leta. — Ulica S. C aterina 7, magazin na dvorišču. 1419 Spretnega poslovodja išče gostilna Balanč na Prošeku. 1451 Fotografični atelje v Trstu se proda, ker _ a? delo opusti radi bolezni. Naslov pove ins. oddelfk „Edinosti". 1455 Proda se 23 hektolitrov najboljšega vipavskega belega vina v Šmarjah pri Ajd /vščini ter 16 htkt-litrov črnega v Istri. Pojasnila daje gostilničar pri Francu ul. Geppa 16, kakor tudi Josip Samec, Žmarje pri Ajdovščini. 1459 Prodajo se kompletna vrata in okna. — Pojasnila pri podiranju Sani' od 7—12 predp. 1—6 pop. 1451 Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnioa ■■■■ PAVEL VISINTINI Trst nI. Glosue Carducd 31. FUljalka nI. S. Bebastiano 8. Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno po zmernih cenah Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične ln ko2ne bolezni Ima svoj 2249 AMBULATORIJ v TRSTU, v ulici San Nicold Stev. 9 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in 5.i/s do 6.V1 pop 0 najem se oddalo bicikl! Zaloga cLvokoles in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 16 V. Osvaldella Ob nedeljah in praznikih odprto do 4. pop. Bogomil Fino = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vlncenzo Bell in i št. 13 nasproti certve it. Antona norega Bogat Izbor ur vsake TTf-te, kakor tudi uhanov, prstanov z dijamanti in brez dijaman-tov, ženske verižice, zlate in srebrne za moSke, vse po konkurenčnih cenah. = Nowo pogrebno podjetje = Trst, Corso St. 47 (vogal Piazza Carlo Goldoni). — Telefon St. 1402. Zaloga oprave ulica della Tesa št. 31. Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. ■ po najnovejšem praktičnem sistemu. . ... Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zaročence, birmance In druge slučaje. SfcMče ToSčenili ml um odliio?ai3 voščame gosp. J. Koi-aC-a i Borici. Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov: J. HBZEK, A. JAM ŠE K in F. BERNETIĆ, T. VITEZ, Opčina št 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu Nabrežina, glavni trg pri ceste. (Noghere). cerkvi. Pismena priznanja visokih osebBso na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno. TOVARNA VOZOV KERSIC v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana - (Kranjsko) - Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršič št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo. Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim. ^I^flfi^ Velika izbera vsakovrstnih čevljev ta I JL m 77 moške, ženske in otroke. —• Blago iz- I _vrstno in W cene zmerne. ^Hl I l^evllarniea 99Alla §artorellaM. | ^ -- VIA BI11TR1I VKOOMIA iT. (JAaPBOTI BLiPĆIĆAMB OATT^