Tečaj XXXIX.
go
J
Izhajajo vsako sredo po eeli poli. VeJjajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za cetrt leta 1 gold. ; pošiljane
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr.

Lj ubij ani
sredo
marca 1881.
Obseg: Katera goveja plemena so najprimerniša za slovenske pokrajine?
gradnikom in sadjerejcem
Kako naj bi se v ljudski nadalj
Pisatelji slovenski, na pilo nikdar ne pozabite! Naši dopisi. — Novičar.
Poziv
Poziv dolenjskim in drugim kranjskim vino šoli poducevalo o rudninskem gnoji. (Dal.)
Denar „Ferto
Noč
Mnogovrstne novice.
Spisal prof. F. Povše.
Pogostoma se to vprašanje razpravlja med gospo-darji, ker je res sila velike važnosti za prospeh naše živinoreje, ki dandanes daje gospodarjem skoro edino zaslombo. Kdo bi pač ne prizna val, koliko je na tem ležeče, da gospodar najde pravo, svojim razmeram primerno pleme. Saj se celó stari narodni rek o tem pravi: ,,Dobro kobilo za pleme dobiti k hiši je težko."
Ni dovolj, da si kupim kako sloveče pleme, vedeti moram poprej, ali je to pleme primerno kraj nim razmeram, ali je sposobno za oni na men, ki ga imam doseći z živinorejo? To je gotovo, da za vse popolnem sposobnega plemena ni najti.
Zato mora gospodar pri izberanji plemena paziti na namen, to je, na to, ali hoče odrediti izvrstno vprežno ali mlečno, ali pitavno živino. Ako mu je mar le za eno teh lastnosti, bo lahko odlocil se za dotično pleme; vse drugače je, če hoče v enem plemenu imeti združene vse tri ali vsaj dve lastnosti.
Kjer nam gré za goveje pleme , ki je izvrstno za mléko, tam bodemo segali po sledečih slovečih mleČ-nih plemenih:
Holandsko je sicer najbogatejše mlečno pleme, daje pa bolj vodeno, malo mastno mleko. Kdor želi tedaj imeti mnogo pa mastnega mléka, ker ga potřebuje za napravo surovega masla (putra), ta ne bo smel seči po holandskih kravah, če bi tudi bile sposobne za njegove krajne in zračoe razmere, kakoršnih pa sploh po Slovenskem ni.*) Ta bo rajši segel po pinc-
gavskem ali belanskem plemenu, ki daje primerno mnogo mleka, katero pri dobri krmi in paši postane jako tolsto, torej za zbiro smetane jako sposobno.
Da pa bodo moje besede utemeljene, naj navedem lastne skušnje, katere sloné na statističnih zapiskih. Da je holandskih krav mleko mnogo revniše na smetani od onega pincgavskih krav, kažejo nam te številke: za napravo 1 funta putra treba od holandské krave 131 j bokalov, od pincgavske 10V4 bokalov mleka.
Pristaviti pa moram , da je mleko bolj ali manj tolsto tudi po različnosti krme, pa da krave po teletu sploh v začetku molže dajo manj, proti koncu v visoki bre-josti bolj tolsto mleko. Navedene številke pa so sestav-ljene iz pozvedeb o mlekarstvu omenjenih krav, ki so vse imele enako krmo in so bile vse mladomolzne.
Gledé množine navajamo sledeče številke: Holandské krave dajó — a to naj si dobro vsakdo za-pomni — le pri obilni in tečni piči, na leto 3000 do
4000 in še več litrov mleka, pincgavske krave 2000 do 3000 litrov. V hlevih naše kmetijske goriške sole
imamo tudi pincgavsko pleme, in iz molznih zapis-nikov, v katere se vestno sleherni dan jutrajna, opol-danska in večerná molža zapisuje, razvidno je, da pincgavska 10 let stara krava je pri navadni krmi
dala na leto 3046 litrov mleka, njena hči, 31etna prves-nica, pa 2240 litrov, kar je gotovo za prvesnico veliko,
toliko bolje, če vzamemo v poštev, da seno ni posebne dobrote (se ve da dobivajo krave tudi lucerno, krmen-sko peso in nekoliko otrobov).
O dobroti belanskih krav (Mollthaler) ne morem iz lastnih izkušenj in zapisnikov govoriti o m eri letne molže, ker smo še le minulo jesen nakupili nekaj belanskih krav, a to pa smem uže reci, da so v primeri velikosti prav pridne in stanovitne mlekarice. Poznam pa njih mlecnost iz zapisnikov, ki se natančno izvršu-jejo v 2 slovečih hlevih na Goriškem, in sicer na To* minském pri gospodu Ig. Kovači ču, ki ima velik zgleden hlev napolnen s tem plemenom, in isto tako v Furlaniji na grajščini barona Ritterja, kjer imajo
na eni pristavi 80 belanskih krav.
Gospod KovaciČ ima v srednji meri od vsake
krave po 2000, baron Ritter 2200-2600 litrov mleka
od ene krave. Za tako srednje veliko pleme je gotovo
to prav povoljna množina, posebno če pomislimo, da belanke zarad krme niso prav nič zbirčne. Jaz ni-sem še videl goveda, katero bi tako rado žrlo, tudi slabo krmo, kakor b e 1 a n s k o. Ko niso skoro dotak-nile se sirščinih steblov pincgavske in tominske krave, požrešno so segale po njih belanske krave, katere v 3 mesecih — kar jih imam priliko opazovati — vedn* to lastnost spričujejo, ter se tudi prav dobro debelé. Za pašo so tudi prav pridne ter pohlevne, Ijubeznjive živalu
(Dalje prihodnjie.)
*) Zato so tudi holandska goveda skoro da bele vrane na Slovenskem.	Vred.
Hako naj bi se v ljudski nadaljevavni šoli
a
poduěevalo o rudninskem gnoji.
Spisal Anton .Derganc.
(Dalje.)
Kuhinjska sol.
Ni je rudnine na zemlji, da bila bi tako splošno
znana vsacemu člověku, kakor kuhinjska sol — na-vadno sol imenovana; ni je pa tudi stvari, katere bi Člověk tako težko pogrešal, kakor ravno neobhodno mu potrebne soli. Vsak dobro vé, da neslana jedila so ne-okusna in tudi neprebavljiva za želodec , in uže zarad tega je sol ena najimenitnejših in najkoristnejših rudnin. Ta v resnici neprecenljivi dar božji nahaja se pa tudi v eeli naravi v taki obilnosti, da ga ne bode zmanjkalo tako hitro.
V mnozih deželah avstrijskih in tudi zunaj Avstrije sestavlja kuhinjska sol v podobi kamenja celo hribovje; v morji nahaja se razmočena, katero si pridobe na ta način, da slano morsko vodo napeljejo v plitve jame, kjer se voda potem izpuhtí, sol pa ostane na tleh. Zveri in ujede dobé jo v mesu onih živali, od katerih se živé, druge pa zopet v rastlinah, te pa v zemlji. Mnogo rast-lin ne more celó brez soli živeti, posebno one ne, katere rastejo na morskem obrežji.
No, drugim rastlinam škoduje pa še sol, — tako bi zamogel nam kdo ugovarjati, ki je uže kaj slišal o gnojenji sè soljó. Da, prav tako! Tudi gotova smrt bi zamogla sol biti mnogim rastlinam, pa kedaj ? Ako jo rabimo v preveliki množini. V zgodovini se bere, da potresali so v starodavnih casih sè soljo take kraje, katere so hoteli nerodovitne narediti, tako tudi zemljo raz-djanih mest; na ta način so se hoteli zagotoviti, da ne bode na teh mestih potem čisto nič rastlo. Po tem takém pa proč sè soljo v kmetijstvu! — oglasil bi se zopet kdo drug, le kuharica naj jo rabi še v kuhinji! Počasi, prijatelj ! naglost ni dobra ! Ne sodimo pre-hitro o rečéh, ki jih ne poznamo dobro, dajmo se poprej poučiti od izkušenih mož in posvetovati se s pre-vidnimi in umnimi gospodarji, znabiti da pripeljejo nas na pravo pot.
Kaj so pa našli ti v kmetijskih rečéh zvedeni možje o tej reči? To važno resnico , da kakor je preveliko soli rastlinam v smrtno pogubo tako zamore v majhnih delih v vodi razmočena rastlinam zeló dobro storiti ter povekšati zemlji rodovitnost. Saj je vsacemu uže znana lastnost kuhinjske soli, da varuje organična telesa gnjilobe; zarad tega jo rabijo sploh tudi zato, da na-solé ž njo mesó , ribe. in vse reči, katere hočejo dolgo časa presne ohraniti. A to bilo bi za polje pa ravno nasprotno ravnanje. Na njivi moramo gnjilobo žival-skih in rastlinskih teles pospeševati, a ne zadrževati. Toraj bi bilo tudi od te strani preobilno gnojenje sè soljo rastlinam v pogubo, kmetovalcu pa v lastno škodo.
Kje bode pa ubogi kmet soli, če je je še tako malo potreba, dobil, da bi pognojil ž njo svoje polje, saj je
nekateri nima še za svojo kuhinjo? — Umni in skušeni gospodar ne bode s čisto kuhinjsko soljo gnojil svojega polja; to mu ne pride še v misel ne. On rabi za to sol, ki je veliko cenejša, to je, tako imenovano gnojno sol, katera ima one lastnosti, kot kuhinjska. Da trud, delo in stroški tudi s tem gnojenjem ne bodo zastonj , mora sleherni gospodar gledati na to , da je zemlja , katero hoče pognojiti sè soljo, sestavljena iz gline in apna. Le glinava zemlja, katero pognojiš veČ-krat z apnom, ali pa z laporjem, tako tudi apnena ilo-vica je najbolj pripravna za gnojenje sè soljo. Taka zemlja obdrži vlažnost naj dalje, za drugo spremeni pa
kamena sol apnenee, ki nahaja ga v tej zemlji, v oglen-čevo-kisli natron, tudi soda imenovan — to ti je telo, ki rabijo ga mjilarji in steklarji, uni, da kuhajo iz nje trdo mjilo, ti pa jo rabijo pri napravljanji stekla, in v klorovo apno, v trgovini „belilno apno" zvano. Ne-izmerno veliko tega apna potrebujejo v belilnicah ia sploh povsod, kjer je treba zrak Čistiti neprijetnih ali celó kužnih smradov.
Ako ne nahaja se na tvoji njivi, katero bi hotel pognojiti sè soljo, dovelj apna, ti si pa hočes prihraniti prevelicih stroškov in delà, moreš pomagati si lahko na ta način, da zmešaš dva delà apna z enim delom soli, to mešanico poškropiš potem z vodo, ter jo pustiš tako v senci ali pa sè zemljo pokrito kake tri mesece , da se sol spremeni v belilno apno in sodo. Spomladi po-siplješ to zmes, kakor malec na rastline.
Iz tega razvidimo, da velike koristi je gnojenje sè soljo le tam, kjer je zemlja apnena, zraven pa tudi vlažna. V hribih in v suhi zemlji izgubi gnojenje sè soljo svojo moč, in delo in stroški so po tem takem prav zastonj. Korist gnojenja sè soljo obstojí pa tudi v tem, da zgine koj vsa kislina, če je je bilo poprej kaj v zemlji, ko smo jo pognojili sè soljo, in na taki zemlji raste potem sladka, živini dobro tečna klaja. Pa tudi to dobro lastnost ima sol, da přežene škodljive
mrčese in žuželke iz zemlje.
Kdaj pa se gnoji sè soljo? ali brž po setvi, ali pa potem še le, ko pognalo je seme uže kali? — Nikakor ne! Umnemu gospodarju je prav dobro znano, da je sol zeló nevarna za mlade ka li ce, da zamore jih vsaj oškodovati ali pa čisto pokončati, — da na drugi način pospešuje pa rast ravno taiste rastline , če jo posiplješ sè soljo še le potem, ko je uže nekoliko odrasla. Kakošno pravilo si tedaj moremo posneti iz te izkušnje? Ozimno žito smeš gnojiti sè soljo meseca sušca, ko je uže nekoliko zrastlo in ko je zemlja še dobro vlažna, ne pa v jeseni. Na ta način ogneš se tudi nevarnosti. da soli ne sperejo tudi nalivi v jeseni v druge kraje,
ali jo pa potlačijo v globočino zemlje, kjer zgubi potem svojo gnjilno moČ za rastline.
Ali pa zadostujejo vsa ta do sedaj nazvana pravila pri gnojenji sè soljo, ako hočemo ž njo nerodovitno ali pa Čisto zanemarjeno zemljo popraviti? Sama sol ne zadostuje za to; tako polje pognojiti moraš, kar pripo-ročalo se ti je uže pri gnojenji z apnom in malcem, zraven tudi s živinskim in rastliskim gnojem.
(Dalje prikodnjic.)
Poziv dolenjskim in drugim kranjskim viuo-
gradnikom in sadjerejcem.
Da se novi način vinogradarstva in sadjereje, ka-keršen se je na posestvu deželne vinstvene in sadje-rejske šole na Slapu pri Vipavi z najboljšim vspehom vpeljal (najboljši dokaz temu je gotovo to, da so se ga Vipavci sploh poprijemati priČeli) kar le mogoče hitro po vseh vinstvenih in sadjerejskih krajih dežele razširi,
přivolil je si. deželni odbor z odlokom št. 931 od dne
21. februarija t. 1. sledeče :
Na deželni vinstveni in sadjerejski šoli na Slapu se prične 11. marca t. 1. brezplačni štirinajstdnevni praktični vinogradni in sadjerejski poúk za odraščene vinogradnike in sadjerejce, posebno za tako zvane ,,vin-carje" večih posestev na Dolenjskem. Vsak, kateri se hoče tega pouka udeležiti, oglasi naj se pri podpisanem vodstvu gotovo do 6. marca t. 1.
Pouk bode, kakor rečeno, popolnem praktičen, to je, podučevalo se bode z razloževanjem izvrševanega
?5
delà, in tudi popolnem brezplačno. Vsak , kateri se hoče udeležiti, plača le 33 kr. na dan za hrano, za
pouk in stanovanje pa nič, vendar mora vsak udele-ženec en koc (odejo) in dve rjuhi soboj prinesti.
Temu pouku sledil bode septembra meseca drugi
brezplačni kletarski.
Vodstvo dezelne vinstvene in sadjerejske sole na Slapu.
R. Dolenc, vodja.
Slovstvene stvari.
Naj bi mi dragi rojaki ne zaměřili , da se zopet oglašam ; ali radost tolikega napredka v mili slovenščini doživevši hrepenim potem, da bi jo čim prej videi v knjigi kolikor je mogoee čisto vsake pege in vege. O času težavnega preporoda narodnega, ko je krdelcu pi-sateljev samoukov bilo vsekakor pisanje začeti in celino orati, tedaj je veljalo ocenjevanju slovenskih pisov drugo merilo ter bilo odpustno marsikaj , kar se dne današnjega ne more odpustiti !
Dan danes naj bi — tako menim jaz — ne prijel za peró nihče, dokler se ni temeljito naučil in navadil slovnice, sosebno tega, kar je najti o sintaksi v Miklo-šičevi prim. slovnici, v Navratilovi monografiji o glagolu, in drugih raztresenih spisih, in pristaviti bi se še smelo, — dokler se ni dovolj seznanil saj s hr-vatsko-srbsko knjigo, da ne bi se zaljubljal v kake slovenske posebnosti ali idijotizme, ki morebiti pri vsi dozdevni lepoti svoji z višjega, z občeslovanskega sta-lišča nimajo nikake cene.
Ako se kdo dobro navzame slovniških pravil, ne bode — i naglo pišoč, kakor to pri novinarjih biva, — lahko zastranil od njih. Novinarju, ki pozná razliko med perfektivnimi in imperfektivnimi glagoli, — o čemer smo svoje dni toliko pisarili, — ne uide niti v naj-večji naglici taka grdoba, kakor se zdaj v slovenskih političnih časnikih večkrat čita, da zavračujoč tuje tr-
ditve pišejo , na pr. V „Glasniku" št. 15. I. I. reče,
pové, ali pa: me I. I. poprime, zavrne itd., namesto imperfekt, gl : pravi, trdi, prijemlje, za-vrača itd.
Vendar ni zadosti, da ti je sestavek, sosebno lepo-sloven sestavek brez slovniških pogreškov, hoče se tudi uglajen slog, blagoglasna porazstava, hoće se neki ritem itd.
In ako bi se komu, recimo učenjaku, ki mu je
najvec do tega, da znanstvo najprej požene ali una-predi, trud za čisto obliko utegnil zdeti potrata in danguba, svetoval bi mu jaz, naj rajši piše po nemški, nego da bi kazil jezik, kar pod nikakim uvetom biti ne smé. Slavni Miklošič nemški piše , a zasluge sosebno za slo-venščino niso mu manje.
Po „Novicah" , po j,Glasniku" in drugod, kakor
sem gori namignil, bila je nasvetovana uže mnogoka-tera stvarca, ki seza v popravo naše sintakse, a vse to kakor da bi se zdaj nekako pozabljalo (ali pozabivalo). Omenim naj samo nauk, da se stavki ne začenjajo niti nadaljujejo z breznaglasnicami : ne, te, se, je itd.; vendar zoper to pravilo greši na pr. ,.Kres" na mnogih mestih; bolji pisatelji „Zvonovi" nasproti držé se ga trdno , dobro vedoč, da prav take nepravilnosti, če tudi se zdé biti malehne , jeziku lepoto krhajo in Hrvatom rade delajo neužitno, kar slovenska roka napiše.
Neznani mi gosp. T. Petrov je v „Novicah" spre-govoril o Krešu" in ,,Ljublj. Zvonu"' ter pretresa sosebno neke slovniške oblike, jedva dotaknivši se sintakse; tudi jaz sem prečital dozdanje razdatke teh
dveh listov, a Šio mi je več za sintakso, manj za oblike in posamne besede. Da bi bila edinost tudi v ob-
likah bolja, kdo ne bi pritegnil T. Petrovemu! Gledé opomnje njegove, da bi namesto: opazovaje, kar je gotovo pogrešno, bilo bolje: opazujè, rekel bi jaz, da je še bolje pisati, kar tudi Hrvat razume, namreč: opa zuj o č, ter ne bode treba rabiti dvomnega akcenta, kar je vsegdar neprilično. Da T. Petrov gledé obiike genitivov, na pr. lastnostij, tako hitro popušča ali ustopa, to mi pa ni po godi. Ta oblika nas loči in od-mika od hrvatsko-srbskih bratov, iu je neznana tako novi, kakor tudi edini resnični stari slovenščini, namreč Brižinskim spomenikom, torej nam je danas ne oživljajo umni razlogi, nego: sic volo, sic jubeo, stat pro ration voluntas. Isto veljá o enako neznanih slovenski in sio-vanski večini oblikah: ja je, je je. Rekel sem: slovenski većini in to je izvestno. Res se sicer v nekih kotičkih sliši, da govoré, na pr. : ,,Kje imate tele? Gospodar je je prodal". Ali sploh, z večine se govori: ga je prodal; in tako pravi tudi Hrvat in Rus; čemu torej begati čitatelje s to obliko in delati še slovenščino Hrvatom nerazumno? A kdo bi verjel, da se kje na Slovenskem sliši tako govoriti: na pr. ,,Kje sta vola? gospodar ja je prodal"?! — nego majka tej obliki je prava pravcata — imenujmo jo po tuje — slovničarska Consequenzreiterei.
Toliko mimogredé o oblikah. Prestopimo k stvari ter naj povem brez vsega pristrastja, kako sodim o ,,Krešu" in ,,Zvonu". Oba lista imata enako zanimljive sestavke, lepo usnovane ali zamišljene povesti, temeljite razprave itd.; aii v oziru na čistost oblike, na pravilnost ostaja ,,Kres" za ,,Zvonom". V „Ljublj. Zvonu" sem se le malo kje spotaknil nad katero malenkostjo, dočim v ,,Krešu" često pogrešam pile.
,,Zvonu" bi očital, da za Geschmack (Schonheits-sinn) piše okus namesto vkus; da piše v ti s nam. vtisk, čutilo nam. čustvo; da besedi obrt daje ženski spol namesto moškega; da brez potrebe rabi jako moteči, drugim Slovanom neznani glagol: dosta jati se česa nam. ti kati se. Namesto: platno, na ka-keršnega slikamo, bilo bi pravilneje: platno, na kake r š n o slikamo. — Ta trditev se d a j e dokazati, — meni se zdi, da mora tu stati: Ta trditev se dá dokazati. — Priprava za loviti, namesto: za lov, kar je omenil tudi T. Petrov. Gledé besednega reda (str. 90) :
,,da je tišti Čas pri kraji, v katerem — nam. da je pri kraji tišti čas , v katerem itd." Siednjemu, ki je od mladih dni gledal na njo, je teško ločiti se — nam. teško je ločiti se. — Namesto latinskih, iz adjektiva izvedenih besed, kakor: aktiviteta, pasiviteta, bolje bi bilo pisati: aktivnost, pasivnost, intenzivnost itd., da bode manj tistih neprijetnih — tet. — Cem dalje, tem lepše, nam. čim dalje. — Izpoznati (erkennen) nam. edino pravilnega spoznati. — V enem in istem pisu : (vidve) ništa bili, kakor se rea v narodu sliši, in pa svi bili, moravi, oblika, ki je podvržena jeziku ali pa vsaj zavržena, ne bodoc za rabo, ker preveč moti.
(Konee prihodnjiě.)
Slovensko slovstvo.
Poziv.
,,Kres" v svoji 3. številki prinaša zanimivi obrazec ali bolje rečeno přepis nekega starega rokopisa slo-venskega, kateremu je spretno pero učenega profesorja Kreka napisalo temeljito razpravo, v kateri se jezikoslovne in druge lastnosti onega rokopisa razlagajo.
*
Ker sem se jaz svoje dni s takimi preiskavanji
rad bavil in
katerega P. pl. Radies v letopisu „Matice" (ako se
temu ni tako. Pogledal sem že drugo izvirno
1870. tudi „rokopis kranjskega města", listino iz arhiva krskega kapiteljna, pa tudi tam naj-
dem
da so okoli leta 1280. do 1281. morale cerkve:
ne motim, v letníku 1879) kakor tudi prof. Krek v Moedezen (Motnica, Motniz), Leobedinger (Lie-„Kresu" omenjata, z daljšo razpravo izdal, zato menim, ding), Mey deldik (Meiselding), K ri ch (Kreig), M ul-da se mi ne bode sledeči ,.poziv" za zlo jemal.
rečeni razpravi sem (proti koncu) te-le besede
bach, P u 1 s t, Lobschash (kje je stala?)
y
Fr i dol-
iprekel :
Jaz
sem
trdno
AfJí Cttgi . yjtfau DCiJU uuuu prepTlCaU , ua j v ona oi/ »vu i u ^ u u i vu y^uo »t
takih ,,pišem" slovenskih vstvarila, kakova so Miklo- znana), Griven
da
Je
sila
s e i c h (Friedlach), Zeomolsberg (Zammelsberg), M i-
se vec
rogonich (ne vem, kje je bila), Seromoz (mi ne-
šičev
(ljubljanski) in ta „Kranjski", in preiskovalci weg) in pa
krškem okraji), Biswich (Pis-
Feustreiz (Feitriz pri Gradeši), v markah
starih knjigoshramb bodo gotovo še več takih sporne- in fer to nih papežem davek plačevat.
nikov prahu in tmini oteli.
ii
Rečeno vidim tu deloma uže potrjeno. Ali kakor
Beseda: ferto je označevala , kakor sem poznej®
pri
Du Cange-tu (Glossar, vox „Ferto")
našel, čet-
sem gore opomenil, tako tudi zdaj znovič razglasim vrtí del sreberne marke, in je v latinščino srednjega poziv: Naj se naši u če nj aki (katerim je sreča dana, veka prilazila iz nemščine, v kateri najdemo: „Viert",
da smejo v svoji domovini delovati) potrudijo, ta-
kih 8pomenikov iskat i. Preiskujejo pa naj
fa)
mes tne arhive, na pr. v Kranji (kjer se bode menda se original mojega rokopisa našel; kajti da je to
přepis, kaže očito njegov konec in ker je nedovršen), potem vKamniku, vRadoljici, v Novo-městu, Celji itd. (se ve da v Ljubljani pred všemi); (b) stare gradove, na pr. Ptujski, posebno pa ko-roške; (kajti v gradovih so bili sedeži sodišč in tam so se prav lahko taki obrazci obranili med staro ,,na-vlako") ; (c) stare in trdue ^samostane (kjer se mora več takega najti) na pr. Sen - Pavel-ski na Koroškem i. dr. ; (d) stare cerkvene in župnijske hrame.
Tudi bi se (e) v glavnih mestih: Celovci, Gorici Trsti in Grad ci menda kaj našlo v knjigoshrambah in pri his tori čni h dru štvi h. Skrbno in marljivo jo treba iskati, in brez vspeha gotovo ne bode.
kori s ti takih listin govoriti bilo bi pač nepo-
treba
nam ie po
trebno. Naj samo nekaj omenim induktivnem poti sestavljeoe, historične slovenske gramatike, ne kakoršna se temu ali onemu pi-satelju dobra zdi. Grešilo se je proti slovenskemu jeziku uže mnogo (in jaz — sam sebe čisto nič ne iznimam) ;
zato naj tako dobita gramatika
našim
pisateljskim gre-
hom konec stori. K temu pa je pri prav treba.
Janko Pajk.
Nove muzikalije.
*
j
, Glasi s Primorja
del<
<
se zove zbirka na-
pevov, katere je zložil 30. maja 1879. umrli skladatelj
Avgust Leban. Natisnil in založil je to delo marljivi knjigotiâkar J. Krajec v Novomestu. — Zbirka
obsega 10 napevov, med katerimi se posebno odlikujejo:
štev. 1. „Molitev",
štev.

maj hen, a prav
Podoknica", v kateri ima
f>
mičen solo, štev. 4. ki bode povsod dopadala in štev. 7. „V
proti koncu bariton
Mornarska",
tihi noci", v kateri se pa nahajajo nekateri tiskovni pogreški. Uredil je zbirko brat umrlega skladatelja gosp. Janko Leban , kateremu želimo, kakor tudi záložníku.
da bi prav kmalu razprodala ta snopic pesem
>
ki
Je
prav lepo tiskan. Velja samo 1 gold. Naj toraj pevska društva in prijatelji domače glasbe hitro sežejo po tej zbirki, da dobimo kmalu 2. del v roke.
Starinske stvari.
Denar
»
Ferto
a
Viertel, Vierting.
Ker je sreberna marka vagala
16 lotov, je tedaj ferto imel 4 lote srebra.
Staritrg pri Slovenjem Gradci
8usca
1881.
Davorin Trstenjak.
fónogovrstne novice.
* Mesto sozidano na diamantih. Središče južno-
afrikanskih diamantnih rovov je Kimberley dospělo je to mesto do 16.000 prebivalcev našli.
da j
svet, na katerem je mesto
dano
11 letih sedaj
so
)
ravno Vsa
tako bogat na diamantih, kakor okolica njegova, zidališča in drugi prostori v mestu so na enkrat zeló poskočili v ceni. Težko je določiti, koliko hiš bodejo podrli, da bodo mogli preiskavati zemljo po diamantih. Zanimivo bode gledati prihodnji razvitek města, katero
ima svoj povstanek in svoje poznejše razdejanje pripi sati istemu vzroku, namreč bogastvu diamantov, v česar
sredi je sozidano.
Prebivalcev na svetu določujeta po najnovejših
#
štetjih Behm in Wag
na
1456 m i lij
dus
*
Odhod nosljanje tobaka? Nosljanje (šnofanje)
tobaka iznašla je francoska kraljica Kat
nega sina Franca II. je mnogokrat hudó in vsi zdravniki mu niso mogli pomagati
Tedaj
bolela izmi-
slila si je pametna gospá, da utegne sinu pomagati, ako tobak, ki se je takrat razširjati jel, v prah zmlet v
^ vy WViiA y	WV	- .------J--_	~ 7	f • ---------
nos vlekel. In to je pomagalo. Se ve da jeli so koj
dvorniki noslj
posnemati, če jih je glava bolela ali
ne
tudi ljudstvo privadilo se je po tem zgledu kmalu ljanja.
Zabavno beriio.
Noe.
Povest deklice.
Spisal N. Morski. Natisnila „Njiva" v 48. listu 1880. leta
• (Dalje.)
tako smo živeli z atetom. Imeli smo tri sobe
kuhinji je živela Ira, a dom naš je stal
molčala
vedno
a
G1 ej !
in kuhinjo
na dvoru. Ira je bila dobra kedar kaj zine, vedno govori, da ničesa ne razumeš. Rečeš jej, postavi samovar, a ona dé na to, da ničesa ne razumeš. Pa dobra je bila. Ate so bili vedno v
pisarnici,
Čestiti gosp. Šašelj misli, da je v přepisu listine, pozimi in
polet
pa sama. Tako smo živeli dolgo , živeli
in
nihee
ni
bival
pri nas m mi nismo
v kateri so imenovane fare, ki so imele plačevati pa- šli nikamor. Poleti po veliki noči me je vodil ate na pežev davek, postala pomota, in da bi moralo stati sprehod v precej velik vrt. Lep vrt je bil! Na ulici „Testones".	je vroče, priđeš pa na ta vrt, varje te drevje popolnem
71
lolnČnih žarkov. In bilo je mnogo otrok bili so lepi in dobri, pa viděla sem jih malokdaj sem rastla, zmirom sama . ..
prav mnogo,
. sama
rekla
9
da bode gotovo prišla
nam.
Ate so bili prec
Hočem poigrati se ž njimi, bojim se in tudi ne znam. Le od daleč pogledavam
bolj veseli, ko naji je pustila, a jaz sem jih prašala :
Kdo
je ta gospa
y
ate?
nje in z atejom se pogovarjava vedno
Le
To je moja nekdanja učenka
dejo
in z Reziko sem živela. Vrnem se domov in govorim se je omožila.
wv^^. t	x \j ju Luv/jct uuivuciujai uu^uaa ^ uujíř j u'
ž njimi kedaj mlade ljudi in tako sem tudi njo učil
učil
)
se
sem ne* preden
in kričim , šalim se in skačem
z otroci pa me je
Bram
molčim pa gledam izpod Čela. Vsako nedelj
Več nisva nič govorila o tej gospej ter sva se vr
Je
nila domov.
bilo tako
vrtu dolg
Enkrat sva hodila z atejom po tem precudno lepem Ate so mi pravili, da so se oženili z mamo , pa
neki
, Na
Od tistega dne je preteklo mnogo mnogo časa
y
a
dolg
uže od tedaj in tam daleč je bilo
gospá (pozneje sem izvedela, da se zove Adelajida Pe
tuji deželi. Tam je bil tudi vrt
še lep
in veči
trovna) še vedno ni prišla k nam. Jaz tudi slišala ni-
tistem vrtu so bile v železnih kletkah tudi razne zve- sem nic 0
nJeJ
, samo zapazila sem, da od tistega dne,
rine.
Dreves v vrstah in sence je bilo mnogo, mnogo, ko 8Va jo z atejem na vrtu viděla, je nekaj strašno za cvetic in senčnik in besedek. Ribniki so bili taki, Selo vznemirjati ateja. Jaz dolgo nisem vedela, kaj jih
1U v T VtiV A «J uv/wwni» AU MVWV	flbVAS/^VMft WV r^r AM.M. VVHIAi^	,J	J	O	---------------7
da ie voda kvišku skakala in v kolobarji spet v ribnik tako brezpokoji, dokler niso enkrat sami rekli:
cl	_	_	* " _ i	TT «1	I •	1	«	• vy 1	á « 1 • ■ 1 •	n	«
padala,
ptic,
po vodi pa so plavale zlate ribice; in raznih
Kaj ko bi enkrat
prišla ta Adelajida;, da bi potem
labudov
y
papig in opic je
bilo mnogo
Kače
so pravili, so bile v koce zavité, da bi i im ne bilo
pa
y
BU UlttVlll, OU UHO V t^UUO ZiOtV Itc, Ud VI I i IJU 11G UHU mraz.	— ~ -	~ w--, V*MI U4 UMOMUUJW
Jaz sem poslušala — ate pa so kar na enkrat umolk- vendar prišla k nam Adelajida Petrovna, če uže mora
L	1	1	i • . •	1*1	Á 1 • 9
ne bilo. Ah nje
konec bilo te pravde ž njo !
Po teh besedah sem sama želela, da bi nazadnje
nili
, vzeli so me za roko, kakor da bi se kač ustrašili
Poj diva! so rekli.
Sla sva na desno po stezici
tako vedno
biti, a potem da bi je nikdar vec
ni m
tako
01
ustrašila kača.
v grmu je nekaj zašumělo
jaz sem se
tako
y
mislila sem, da
ob
ne.
je
y
ate pa so vedno nemirni
nj ej z njimi nisem
nič govorila, sama ne vem
Mislila sem , da je nikdar ne bode
y
zakaj
nam in
da
Prašala sem
ateja, če
so se
tud
oni ustrašili, bodemo začeli po starem živeti : ate bodejo bolj veseli
Ate niso nič rekli, kar šli so naprej. Na to se ozrem in vidim: gospá gre za nama. Povedala sem ateju, pa
se niso ne enkrat ozrli. Jaz sem gospó spet pogle
m 8recni
bodemo, kakor
sem s tem tolažila.
smo nekdaj bili. Tudi Reziko
mi
dala
obleki je bila, viděla sem, da nosi žametaste čižmě klobuk je imela slamnat,
Čujte
>
enkrat sem sedela z Reziko sama pri oknu
ona ni bila prav velika ; v črni, ne prav dolgi ^r Šakala, da se ate iz pisarnice vrnejo. Zunaj je lil
je uže jesen. Ira je pogrnila mizo s prtom
dež
bila
krogel, v obraz
ni
bila
mlada, pa bolj bleda in suha je bila, kakor jaz
prav Mene
ter je pripravila , kakor po navadi, tri pribore ateju meni in punci Reziki.
Za
t
njo sem vse sama še popra-
pogledala , gledala je ateja, ate pa so gledali na tla vila, kakor vem, da se ateju dopada, ter mislila sem
zdaj zdaj pridejo ate, vsi mokri, slekla jim bodem suk
brž so šli, da sem jih komaj dohajala. Gospá ie šla
se
bolj
atejj
agio, skoraj tekla je, in ko je bila uže blizo, njo ter podala halo. Tako sem mislila, po imenu zaklicala. Ate menda niso slišali, zvonček. Tečem odpirat ter kričim: ate
i	_	___•	________*	â 1 1 • • 1	T^i	w	•	•	. i a	« i
kar ate !
zazvoni
a
zakaj
Ate, vas kličejo :	...	• • • • u^w«on« o^u o^,
Nekako nevoljno so se ate ustavili in ozrli. Gospá stojim pa molčim. Ona je stopila čez prag ter prašala :
n zaKaiuaia. «.te Lueuua nisu »imati,	^ ^^^^	awwm. «to, »to . — a.«
glasili ne ozrli. Na to sem jim rekla: Adelajida Petrovna... v črni, kratki obleki s pledom \	čez rame ogrnjena ... prišla je !... Ustrašila sem se.
Ustrašila sem se
je 8mejala, podala jim je roko ter je rekla
Nepričakovana sreča, prav srečna nakljucba sva se našla ! Spraševala sem o vas, ali nikdo mi ni mogel o vas ničesa povedati. Kako sem vesela da vas vidim
Tako je govorila, pa vedno smejala se je
je, si mislim, mlada
Oče
Ne
y
se niso niso
prišli ?
odgovorim.
y
ili i a Uči ní In i cua	inv> ui, auiinu ic^oiu ^uo^o ocui J*^*** *	j« »»v	*	^^
viděla na vrtu! samo motá se in vrtí in obrača pa smeje ter jo je začela premikati tudi v drugi sobi. Kaj hoče
lep
Gospá
pa se tako po otročje smeje ; tudi prav
Nu, prav kakor nalašč — je rekla ter snela pied s pleč. Zapazila sem, da ima v roki velik šopek cvetic. Kar gledala sem cvetice, ona pa mi veli:
Te bodejo v oči
9
a? daj
y
prinesi kozarec vode!
prav
nic ni
Tekla sem po vodo. Vrnem se, pa vidim : Adela-koliko lepših gospé sem jida Petrovna je vso hišno opravo v sobani premaknila
se !
Druge gospé niso take Ate so vedno molčali
to reČi? si mislim, čemu vse premika?
Mizo
y
divan
f
rekla
; ona pa se
smejala ter je křesla, stole, vse je premaknila. Pa tako je res lepše
Pokopala sem moža, zletela je tičica iz kletke
In na to se je še bolj zasmejala
A tej
bilo — jaz nisem nikdar uměla tako razstaviti hišne oprave. Potem je pospravila po pismeni mizi ter prah se menda obrisala. Kanarčika pa, ki ga je Miklavž ateju prine
prav nič ni dopadalo, da pripoveduje o smrti moža ter sel, je delà na cev kerasinove lampe. Kozarec s cveti-se tako smeje, zakaj prav nič niso rekli, še pogledali čami pa je nesla na obedno mizo. Tukaj je zagledala niso v obraz. Na to se je ona ozrla na me in jaz na mizi tri pribore ter je prašala:
eem se poklonila ter sem rekla
Zdravi Zdravi
ona odgovorila
vi niste plašlj
Otroci se mene navadno bojé, jaz sem srdita
se
In res, tako srdito me je gledala! kar ustrašila sem in nič nisem mogla reci. Ona pa se je zasmejala,
mignila je
me
ter rekla atej
Teh smrkovk prav nič rada nimam, menim
y
tudi
Kaj ste mene pričakovali? Jaz pa dem : Ta le pribor je Rezikin. Ona vpraša: Kdo je ta Rezika? Moja punca — dém.
Adelajida Petrovna se je na to zasmejala: Takih neumnosti jaz ne bodem trpela
kakošna
ste jib uže siti
ali
ne
9
bedarija!
Ate tudi na to niso nic rekli. Meni se je zdelo, da
Meni se je to prav za malo zdelo. Ona pa je pra
jim je prav neprijetno
Gospá
réh z njimi govoriti, a mene
je smejala. Nazadnje se je poslovila z atejem ter
začela o drugih stva- šalo Iro, kakošno in kaj bode za kosilo — potem je pustila
J Ul UgiU OCT«	OM.W	,	---J	-----
nemar. Vedno šla v kuhinjo. Jaz stojim, gledam: nikdar
še ni
bilo
pri nas z atejem tako lepo. Potem sem pa šla v ku
hinjo pogledat, kaj delà Adelajida Petrovna. Ona je
»ielala vse strašno naglo. Našla sem jo z zavihanimi rokavi do lohta, rezala je kotlete. Iro je poslala v pro-dajavnico po slanike. Slanike je očistila, razrezlala ter potresila v kotlete. Potem je naredila polívko in na-zadnje solato. Midva z atejem sva vsak dan kosila juho in pa meso s krompirjem ali pa z zeljem, Ira ni nikoli nič druzega skuhala — danes pa prav kakor za god. Ko je Adelajida Petrovna vse to prigotovila, si je umila roke, popravila je rokave, šla je v sobano ter pred zr-kalom si je přičesala lase. Ne vem, kako je ona vse to tako uměla .. . lepa ni bila, potem pa je vendar bila čedna, zdelo se mi je, kakor da bi se mi dopadala...
Na to so prišli ate.	(Dal. prih.)
Nasi dopisi.
Z Dunaja 8. marca. — Državni zbor in Duua) govorila sta přetekli teden najbolj o dijaških škan-dalih pred Lienbacherjevim stanovanjem in drugod, kar je deloma prouzročilo razpust narodno nernškega gnjezda z imenom ,,Akademische Lesehalîe'. S tem se je sicer razdjalo eno gnjezdo, toda tiči, sršeni in gadje, posebno pa stalni agitatorji so ostali prosti, tedaj se od tega razpusta ni nadejati posebnega vspeha. — Smrt bivšega ministra Brestelna in pa predsednika državne sodnije Krausa ste tudi pomenljivi dogodbi minulega tedna.
V državnem zboru pričela se je danes obravnava {jčšnega davka in veliko se govori zoper postavo, se ve da posebno na Tirolskem in Solnograškem ; — za druge dežele, razen Dalmacije in mest Trsta in Crnovic, ta postava nima posebnega pomena, razen tega, da ima
sčasoma državni blagajnici prinašati 2 milijona 500.000
gold, dohodka. Obravnava se pričenja s tisočernimi za-prekami.
Včerajšnji in današnji časniki so přinesli neko raz-sodbo najvišje sodnije gledé slovenskega jezika pri sodnijah na Kranjskem, katera ne pomenja ne več ne manj kot ve s o lj no ponemčenje vseh sodnij po Slovenskem. Slovenski poslanci poznajo svojo dolžnost o tej zadevi in jo bodo vestno storili. Zapisnik prihodu je seje državnega zbora kazal bo uže prve korake, dalji pridejo na dan prav kmalu. Slovenski narod si sme svest biti, da njegovi poslanci ne bodo pomagali zapregati ga v ,;galejo po-nemče van j au.
V Gorici 6. marcija. — Občine našega kanal-
skega okraja so poslale finančnemu ministerstvu prošnjo za polajšanje eksekucije zaostalih dav ko v, to je , za milejšo ravnavo , ko je ona , ki je zdaj navadna na podlagi finančno-ministerstvenega ukaza od 4. marcija 1878. — Naša državna poslanca vitez dr. Pajer in dr. Tonkli pa sta podala g. ministru Taaffe-u prošnjo vseh občin kanalskega in tominskega okraja za p r e d e 1 s k o - s o š k o železnico, ki bi Trst in Gorico vezala z Rudolfovo. Goričanje stavimo svoje nade na novega ministra za kupčijstvo, g. barona Pino ta, ki naše želje in potrebe dobro pozna. — Konec pusta je bil pri nas pust; korso je zabranil dež. — Italijanske postně pridige v prvostolni cerkvi ima P. Guglielmi, redovnik od sv. Antona v Padovi; slovenske izredne o petkih pri sv. Ignaciji profesor bogo-slovski gosp. dr. A. Gregorčič; nemške ob nedeljah in
praznikih pri sv. Ignaciji g. župnik Iv. Wolf. — Kar
se tiče nernškega pisanja pri našem magistratu, naj dotični svoji notici v zadnjem listu „.Novic" dodam, da v nemške kraje se sploh po nemški piše. Akt pa, ki sem ga uni pot v mislih imel, zadeval je nekaj domaćega.
Iz Kočanske županije. (Klic na pomoc!) Na konci
Notranjskega v ilirako-bistriškem okraji na isrrki ioeji
se nahaja v ,,kotu potisnjena županija Jablanica, zdaj v Dolenjera Zemonu , obsegajoča 8 vaši, namrec , od Bistrice naprej pod goro Jasen, Vrbovo, Vrbica, Jablanica , Kuteževo, Trpčane. Te vasi so tako onemogle vsled silnih nalivov in uim, da revni ljudje si niso veČ v stanu, v najboljih letih svojega potrebnega živeža pri-delati. Posebno gora je postala sam gol, pust Kras. Zaradi tega silno burja razsaja in voda kamenje v nížino ponaša in rodovitno prst izpira v Reko, katera jo v morje odnaša. Povodenj so na več kraj ih z gor kamenja na polje privalile, da je nerodovitno postalo, in grozé vse v malo letih , ako se ne bode z drevjem in ježovi zabranilo, popolnoma vničiti in pokončati. Edina bramba je, z drevjem zasaditi taka tla, brez državne pod^pore pa to ni mogoče. — Na drugi strani Reke, na Cički meji, ste pa vasi: Gorenji in Dolenji Zemon, izpostavljeni strašni burji, katera vsako leto več ali manj razsaja in rodovitno prst odnaša raz njivo, drevje lomi in ruje , v zavetje nanese prsti nad čevelj debel zamet, da se od daleč vidi rujav dim iz zemlje, kot bi gorelo. Nihče ne bi tega verjel, niti ne verjame , nego samo tišti, kdor burjo skuša. — Vsled navedenega so tukajšnji ljudje tako osiromašili, da slobodno rečem, da jih lahko od celih 8 vasi take na prste naštejem , ki niso zadolženi več ali manj. — Vse te imenovane vasi (razun Vrbova in dveh drugih) nimajo nic gozdov; to pa delà veliko pomanjkanje drv in stelje; to pa se vé, da kjer ni drv, ni tudi stelje, kjer ni stelje, ni gnoja, kjer ni gnoja, je pa — glad. — V teh vaseh prebi-vajo ljudje še do zdaj večidel nepokvarjeni, mirni, de-lavni in tihi. Vsako leto morajo mnogi izmed njih na Hrvaško, Ogersko itd. iti, da sebe in družino preživé. — Zaslužka zdaj ni nobenega; v hiši ni najmanjše trohice živeža; na odru za živino je prazno (seno je sedaj tu po 2 gold, stari cent) ; kjer je še kak rep v hlevu, stoji v blatu, ker ni stelje; strehe po burji raztrgane; škope nič; drv nič a mraz hud; kmalu bo čas seja-i, a semena nie, od nikodar pomoči, kaj nam je storiti ? ! Vse prošnje županstva ostajajo nevslišane. — Pohvalno moram tukaj omeniti delovanje gosp. c. k. okrajnega gla-varja. 26. dne u. m. obhodii je vasi in se je sam pre-pričal, da je res veliko pomanjkanje pri nas in da žuga hud glad. On se vedno trudi in skrbi za naše revne kraje v vseh ozirih , zato ga na Dunaji imajo tako rekoč za ,,berača'ker je vsako leto v njegovem področji treba za en ali drugi okraj prositi podpore ; gospodje gori so se pa navelicali podpore dajati. Za vas Kuteževo, katera je bila najbolj od toče pobita, je gospod glavar izprosil in kupil 3400 litrov turáice za Božične praznike, kar so reveži z veliko hvaležnostjo přejeli ; a zdaj bi bilo pa treba poleg tega še semena. Ljudje so bledi in upadli, kar se je posebno vidělo pri popisovanji ljudstva. — V vasi Kuteževo je te dni neka žena, katera ima 5 otrok (živeža za eokrat ni skuhati imela, mož ji je na Hrvatskem) šla, da bi dobila na upanje 15 ali 20 litrov turšice, pa je ni dobila: jokaje
gre v neki mlin, moke prosit na posodo, pa ie tudi ni dobila, potem gre jokaje domu, a drugo jutro so jo, našli — mrtvo!! — Drugi dan, ko so preč. gosp. Stefan Jenko, vikar v Podgrajah , to zvedeli, so revnim otro-čičem poslali nekaj živeža, da niso lakote pomrli. — Taki prizori se bodo vsak dan ponavljali, ako ne bo kake podpore od kod. Ako nam ne bo visoka deželna vlada kaj pomagala in na pomoč prihitela, bodo res jako slabi in žalostni nasledki nastopili, kakor sem v zadnjem dopisu omenil. Ljudje bodo gladú mrli in vrhu tega je nevarno, da se kaka bolezen iz tega ne izcimi, ker tudi klaje za živino ni, bo tudi živina shirala ; polje
bo neobdeíano ostalo, ker nimamo kaj sejati! Nujne pomoci je treba!!	Nadoslav, načelnik.
Iz Notranjskega 3. marca. — kr. - (Kako bi se moglo
silnému berastvu v okom priti.) Eaa največih nadlog za uže tako revne obČine so berači, katere morajo po občinski postavi rediti. Kako da bi se moglo o tej zadevi pomagati, bocem jaz tu na kratko razložiti. — Fri nas na kmetih imamo, kakor tudi v mestih, več vrst beračev. Prve vrste so kajžarii in gostaČi. To ti je prava rodovinska lenoba; poleti kaj malega pri svojem gospodarji za najemnino delajo, pozimi pa palico v roke, vrećo čez ramo in hajd s trebuhom za kruhom ! Pri desetkrát revnejših od njih samih beračijo , če se jim pa nič ne dá, pa še robantijo in kolnejo, da je groza. — Druge vrste berači so taki, kateri so sicer imeli kaj podedovanega premoženja v denarjih, a stalnega do-movja ne. Morebiti so si tudi tu in tam kaj prihranili, Če so pridno dělali, a po lahkomišljenosti so kmalu vse zapravili in še doto zraven ter tako prišli na beraško palico. Tretje vrste berači pa. so na kant prišli kmetje in oortniki. Marsikateri imeli so lepe kmetije, a so po svoji lenobi, nevednosti in zapravljivosti, mnogokrat tudi po pijančevanji v dolgove zabředli ter potem zadolženo posestvo sinu izročili. A sin slabo v kmetijstvu podučen, tudi ni mogel kmetije zopet povzdigniti in je tako přišel na kant. — Pri toliki množici beracev in revežev se nam mora vsiliti vprašanje, kako da bi se siromaštvo zmanjšalo. Jaz hočem navesti tukaj nekaj svetov obči-nam, kako da naj ravnajo, da se revščina zmanjša. Ti-le so: 1) Obcine naj bi lenobi na pete stopile in silile postopače k delu. 2) Občine naj bi skrbele, da
bi otroci slabih kajžarskih in gostaških starišev uže zgodaj v mladosti prišli pod dobre gospodarje in se tako navadili delà , varčnosti, ubogljivosti in vsega tega, kar poštena človeška družba od svojega uda za-hteva. Pri starih Egipčanih bila je postava, da se je moral vsak državljan ob leti izkazati, kaj da delà in s Čem se živi. Tudi pri nas bi bila dobra enaka postava. 8) Občina naj skrbi, da se iz siromašnih ljudi odgoje dobri posli in kmetski delalci. 4) Vsaka službena pogodba naj bi bila „mož beseda"; tako se navadi mladi posel dano besedo držati. 5) Mnogokrat se prigodi, da gredo mladi ljudje z doma na tuje ter še le v starosti revni domu přidej o , in občina mora za-nje skrbeti. Bi li ne bilo prav, ko bi se ustanovil občni posilni deželni ali okrajni delaisko-posel-ski penzi jonski fond, v katerega bi morali delavci postavno vlagati mesecno pristojbino 10 kr. od 1 gold. Nabralo bi se precej , posebno pri sedanji dobri delav-ski plači. Tako napravo ima sedaj rudarsko vodstvo v Zagorji za Savo. 6) Zapravljivcem naj bi se zaprav-ljevan je postavno ustavilo, da bi mogli živeti žena in otroci. 7) Posestva naj bi očetje izročevali starim, sku-Šenim in dobro v kmetijskem gospodarstvu podučenim sinovom , pa pod tem pogojem , da bi ostali bratje in sestre ne smeli svoje dote drugače terjati, nego če so si katero kmetijo kupili, kako dobro obrtnijo na svojo roko začeli, ali pa če so na kak drug način h kruhu prišli. Drugače naj bi bila dota v domaći kmetij i brez obresti naložena, ostali bratje in sestre bi pa mogli po izgovoru oČetovem bratu pomagati kmetovati za primerno odškodnino, najbolje za hrano in obleko. Taka je bila dobra stara navada, ki je še pri marsikateri kmetij i v spominu, a v posnemi je ni véč. — Tako se bo nekoliko pomagalo kmetom, da ne pridejo odrtnikom v roke in da imajo svoje gotove kmetijske delavce. Občine pa ne bodo imele postopačev in potnih delavcev.
Iz Vipave nam je došel sledeći popravek onega dopisa , katerega so „Novice" v svojem letošnjem 5. listu iz Vipave objavile:
Ï® -
„Slavno vredništvo! Dne 1. januarija je imela naša
čitalnica svoj navadni letni občni zbor. Z bralo se je precéj društvenikov. Eno mizo so zasedli društveniki, ki se radi za odličnejše štejejo in katerim se za načelnike štuli in sili posebno neka tu le predobro znana trojica; ti trije so usta široko odpírali in glasno zabavljali starému odboru. S tem so društvenike tako zrno-tili in zbegali, da pri volitvi odbora ni bilo nobenega reda in se tudi pravilno rešila ni. Pri vsi tej šušmariji namreč trije izmed izvoljenih odbornikov niso dobili nadpolovičně večine glasovi, kar zahteva §.20. društvenih pravil. Volilcev je bilo 20, oziroma 21, gg. Dolenec, Štajer in P;rc so pa dobili le po 8 in 9 glasov. Dosedanji tajnik g. A. je zbor tudi brž na to opozoril, pa bil je preupit po trójici, ki je bila tega izida vsa vesela. To je napotilo mene, katerega gori omenjeni dopis tako po krivem in na grd način napada (kajti da le na-me leti, to je tu vsak brž uganil), da sem proti ve-ljavnosti volitve vložil pritožbo ter zahteval novo volitev. To sem storil pa še tudi iz dobrih namenov do čital-nice, ker so a) brž drugi dan nekateri žug^li, da bodo izstopili, če ta volitev obveljá, eden pa je res odstopil ; b) ker je bil za tajnika izvoljen gosp. St., nad čegar nespodobnim obnašanjem pri društvenih veselicah smo se uže očitao spodtikali. Razen tega je dokazano, da je po priganjanji one trojice vdeležil se volitve in oddal svoj list celó někdo , ki ni bil ud, marveč se dal vpisati še le po dovršeni volitvi. To toraj dosti jasno kaže, da jaz, pritoževaje se zoper tako volitev, nisem iskal „dlake v jajcu", česar me dolži dopisnik „Novic". Novi tajnik g. Št., zvedivši o pritožbi, letel je
celó nad gosp. dekana, tam po svoji navadi šopiril se s svojo juridično vednostjo ter zahteval, naj se pritožba ovrže; a volitev potrdi. Gosp. predsednik je potem skli-cal še stari odbor 16. jan. seji in pri tej se je s 5 glasovi proti edinemu gosp. St. moja pritožba spoznala za opravičeno in sklical nov občni zbor 23. januarija za volitev odbora. Zdaj se je pa trojica spravila na noge in agitirala, kakor da bi šio za nebesa ali pekel. Vsak narodnjak se je moral vstrašiti. Kako pač se strinja hi-navsko javkanje „Novičnega" dopisnika po preč. gosp. dekanu, po gosp. be ne fi ci jatu in gosp. kaplanu, ker je kolovodja omenjene trojice sam izdal bojni klic: „Farje ven!" (Ta izraz se lahko sodnijsko dokaže.) Ta vrla „narodna" trojica je svoje zbirala okrog sebe
v gostilnici g. Karla „Dollenza" , tam postavila in na
liste naprej zapisala svoje kandidate, med kateri mi pa ni bilo gosp. dekana, dosedanjega vseletuega predsednika. Tukaj se ocitno kaže hinavstvo „Kov." dopisnika, ker če bi bila njegova svojat imela gospoda dekana na listkih, bil bi tudi pri tej volitvi gotovo izvoljen enoglasno, kakor je bil pri prvi. Prazen je izgovor , da se je gosp. dekan predsedništvu odpovedal ; to je storil zadnja leta uže večkrat pa se je dal pre-prositi udom, ki vedó ceniti njegove velike zasluge za našo Čitalnico, ter je ostal načelnik društvu, ki je pod njegovim vodstvom vedno dobro shajalo. To je bilo trójici dobro znano, in če bi ne bila hotela izbacniti tako zaslužnega gospoda, zakaj ga pa zdaj, ko so bili v večini, niso volili ? In koga so ti narodnjaki naredili namesto gosp. dekana za predsednika? Vse je strmělo in mislilo, da je le norčija. Čujte! Gosp. Karla „ Dol-lenza", ki se je ravno pred volitvijo za uda vpisal; ti-stega vipavskega župana, ki je koledoval lani za nem-ško solo v slovenski Vipavi. No, če je to boljši predsednik od gosp. dekana, pa milujem našo čitalnico. Pri tej in pri prvi volitvi se pa manjšina ni poslužila nobenega agitovanja, še celó kandidatov ni postavila; zato se „Noviški" dopisnik debelo laže, da je „neki ud za razne šarže kandidirah"
so
To v pojasnilo dopisa iz Vipave od 30. jan. t. 1. v ù» št. „Novic".	A. Ditrich,
(Sledijo še stirje podpisi veljavnih gospodov.)
Dostavek vrednistva. Ta dopis smo morali sprejeti po §. 19. tiskovne postave. Zato si ne moremo kaj, da
ne bi prosili svojih gospodov dopisnikov prav nujno, naj svoja lokalna poročila vselej tako uravnajo, da nimajo oni, pa tudi vredništvo nobenih zadreg.
Iz Ljubljane. — Kar strměli smo, ko smo čuli naj-
novejši odlok c. k. dunajské najvišje sodnije, ki je slovenskemu jeziku, tedaj jeziku naroda našega, popolno vzel vse pravice v pisarnicah vseh c. k. sod-nijskih uradov. Smoli na Turškem ali v A v s tri ji
—	smo si mislili, ko smo brali oni odlok — kjer imamo §19. temeljnih državnih postav, — kjer je prestolni govor Nj. veličanstva zagotovil vsem narodom enake pravice, — kjer je ministerstva predsednik grof Taaffe v javnem zboru zagotovil, da ne bode dopustil, da bi kteri narod se pritisnil ob stěno! In vse te slovesne dokumente, vsa slovesná zagotovila, za katera uže ko-
ledovamo celih 20 let, nam bi mogel vničiti §. 23.
občnega sodnijskega reda, tako razložen, kakor da bi nemški jezik bil izključljivo v kranjski deželi nava den sodnijski jezik (als ausschliesslich lan-desubliche Gerichtssprache) ! ! — Ce bi treba bilo, dokazati c. k. višji sodniji dunajski, da narod slovenski ravno o sodnijskih zadevah, kjer gre večkrat za čast, imetje in življenje, zahteva pravica, v svojem jeziku zaslišan biti, no ! naj nam le naši poslanci povedó, daje treba novih p etici j, in obsule bodo peticije od tisočernih občin ministerstvo. Al, kakor nam dopis z Dunaja v današnjem listu kaže, niso vrli naši gospodje poslanci prezrli onega osodepolnega odloka c. k. višje sodnije. Njim tedaj in celemu klubu desnice trdno zaupamo, da narodu našemu priborijo vse, kar mu po ustavi, tedaj po pravici gre.
—	Da bi v Vesteneckovi afêri bilo ces. kralj, državno pravdnistvo tožbo zarad Litijskega oknopobi-janja ustavilo, ni res.
—	C. kr. dvorni svetnik dr. vitez Kaltenegger zapustí koncem tega tedna Ljubijano in se podá v svojo novo službo na Dunaj. — V deželnem odboru ga gosp. Dežman kot starosta odborov nadomestuje.
—	Kakor se nam poroča, je tudi hranilnica c e loviš k a milodarnim namenom darovala 14.460 gold.
—	Ali zidanje železnice iz Ljubljane v Kamnik prevzame neka belgiška družba, še ni bilo v Dom-žalah v nedeljo dognano.
—	(24 privatnih zebcev) težkega noriškega plemena je za leto 1881. na Gorenjskera s pomočjo vládne podpore v sledečih krajih za pleme nastavljenih : v okraji Kadoljškem: v Žerovnici, Gorjah (2), Boh. Bistrici, Srednji vasi, Zagorici, Presrenah in Zgornjem Otoku;
—	v okraji Kranjskem: v Železnikih, Praprotni polici (2), Stražišah (2), Pristavi in Zgornjem Brniku; — v okraji Kamniskem: vv Imovcu, Terzinj, Vodicah, Dragomljab, Kapli vasi, Škrjančevem in Beričovem ; — v okraji Ljubljanskem : na Pšati.
— (RibŠko društvo) v Ljubljani je pričelo svoje delovanje z umetnim izrejevanjem žlahnih rib.
—	Iz Moravske občine se nam med drugim *) piše, da so ondi pustni večer imeli burjo in sneg, drugi
*) Oni del dopisa, ki prevdarja, „kaj je treba, kaj ni treba pri živini, ki je poginila'1, je sicer dobra misel, ko bi bili vsi lastniki živine pošten jaki, al ker obile skušnje izpri-cujejo nevarnost zatrošenih kug, zato se v obstoječih, za vse dežele veljavnih postavah nic ne dá prenarediti. Vred.
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. - Tisk in
dan so pa povrhu novega snega ležale sem ter tje go-senice rujavo-kosmate, po 2 palca dolge, še žive, zra-ven gosenic pa smo zapazili tudi rujavih muh. Bog vedi, od kodi je bur ja ta mrčes přinesla v naš kraj?
— C. kr. pošta iz Ljubljane v Novomesto je pre-
nehala s 1. dnem t.; namesto nje pa gre privatna pošta in to v bolj priložnem času, namreč vsak dan zjutraj ob 8. uri.
Novičar iz domaćih io tujih dežel.
Z Dunaja. — Zbornica gospôska je imela 5. dne
t. m. sejo, v kateri je v obravnavo přišel Li en bâcher je v predlog, da se dolžnost 81etnega šolskega ob-iskovanja zmanjša na 6 let. Grof W i dm an (ustavo-verec) je predlagal, naj se voli stalni šolski odsek 15 udov, kateremu se tudi Lienbacherjev predlog izroči. — Kardinal knez Schwarzenberg pa nasvetuje poseben odsek za ta predlog. Widmanov predlog, zoper kate-rega so glasovali vsi konservativci, se sprej me.
— Cesarjevič Rudolf je cesarja prosil, naj mu do-voli, da sme svoje potovanje po jutrovih deželah do konca maja podaljšati. Po takem je še dalje odložena njegova ženitev.
— V soglasji z rimsko kurijo je vojni škof dr. Gruša od cesarja za knezonadškofa na Dunaji imenovan. Ljudomili in visokoučeni dr. Gruša, kot pokrovitelj katoliških rokodelskih društev po vsi Avstriji vi-sokospoštovan, ima, kakor málokdo, vse lastnosti za novo, jako častoo, pa tudi težavno službo.
Iz Linča. — Pogumni gornje-avstrijski škof Rudi-gier, ki ne gíeda na to, kaj je vladi drago, ampak na to, kaj je katoliški cerkvi pravo, je na svitlo dal postni pastirski list, v katerem svoje veselje razođeva o tem , da je sedanjo večino zbornice poslancev volja popraviti od „liberalizma" stvarjene nesrečne postave.
Hrvatsko. Iz Zagreba. — Glasbeni zavod „Hrvatski dom" ravnokar razpošilja vabila k velikemu koncertu, katerega 14. dne t. m. priredi na korist zidanja novega hrvatskega kazališča.
Iz Rima. — Sveto leto namerava oznaniti papež
Leon XIII. v odvrnitev stisk sv. cerkve.
Darovi za nesrečne Zagrebcane.
Gosp. Anton Třepal, župnik na Kopanji 5 gold.
Telegram rNovicamťí.
Dunaj 9. marca.
Slovenski poslanci so sinoci pretresali odlok najviše sodnije, ter sklenili v petek vlado interpelirati, kako hoće skrbeti za ravnopravnost slovenskega jezika v uradih. Ustavoverci gospodske zbornice hoteli so vceraj pri zem-ljiŠnem davku vladi., zlasti Dunajevskemu, izreci nezaup-nico. Apfaltrern zagovarjal centralno komisijo, Sapieha pa nasvetoval peticije o zemljišnem davku odložiti. Pri
glasovanji konservátivci zmagali s 47 glasovi proti 42.
Apfaltrern je sicer govoril zoper, glasovat pa za ústavo-verce. Davkarskemu odseku Schaup nasvetoval zdatno znizanje nekaterih tarif za obe Avstriji, Štajarsko in
nemŠke Tirole.
založba: J. Blaziiifcovi naslednifci v Ljubljani.