PoStnina plaltma v gotovini. ^ S- ZBODI REVIJA-NOVE ZBOROVJKE-GLÀSBE UREJUJE ZORKO PRELOVEC 1930 LETNIK VI • ¿TEV- 2 ♦♦ ♦♦ MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA USTANOVLJENA (GRADSKA ŠTEDIONICA) USTAH()VLJENA LETA 1889 LJUBLJANA LETA 1889 Prešernova ulica štev. 3 Telefon «t. 20I6 Poštne hranilnice račun štev. 10.533 Telefon *t. 2016 Stanje vloženega denarja nad 400 milijonov dinarjev. Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi- cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. ♦♦ _________________ ♦♦ „ZBORI" lllllllllllllllllllllilll PEVSKO DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON" V LJUBLJANI revija nove zborovske glasbe. Izhaja šesto leto. Letniki 1926, 1927, 1928 in 1929 se dobe vezani po Din 80-—, nevezani po Din 50-—. Naročnina za Jugoslavijo v letu 1930. Din 50'—. Partiture vseh v „ZBORIH" priobčenih skladb so pri upravi lista naprodaj po 1 dinar za 2 strani. „ZBORI" PJEVACKO DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON" u LJUBLJANI revija nove horske glasbe. Izlazi šestu godlnu. Godišnjaci 1926, 1927, 1928, i 1929 dobe se vezeni po Din 80'— nevezeni po Din 50'—. Pret-plata za Jugoslaviju za godinu 1930 Din 50'—. Partiture sviju u „ZBOROVIMA" priopčenih kompozicija su u prodaji kod uprave lista uz cjenu Din 1'— za 2 stranici. VI. LETNIK tfS J^tl TJ*» ^ LJUBLJANA Številka 2. Hnft Ij J» iLm H 1- aprila 1930 GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mesec Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič), vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore : za kraljevino Jugoslavijo 50 Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira Mirko Kunčič: Dekliška pesem Kam si se zasanjala, misel moja žalostna? Iščeš jiota k blesku zvezd? V srcu ki ju je črv — bolest... Kaj ste rosne mi oči? Na gredicah cvetja ni... Kdaj je že dehnila smrt v tihi moj dekliški vrt. Joj, da sem sirota znala — hi s krvjo ga zalivala! V srcu kraka črn gavran, mi očita noč in dan. Kam si se zasan jala, misel moja žalostna? Izza belili brez ihti sreča mojih mladih dni. Vladimir Pfeifer (Ljubljana): Dr. Josip Mantuani — sedemdesetletnik Njemu, ki nain prikazal je razvoj slovenske pesmi, ki Gallusa razkril nam v vsej je veličini, umel kulture pevske je pomnike izgrebsti in pozabljemja oteti — Slovencev izrečena bodi tisočera hvala! Prijetna dolžnost nas veže, da se spomnimo ob sedemdesetem življenjskem jubileju moža, ki ga moremo upravičeno, sodeč po njegovem velikopoteznem znanstvenem in praktičnem delovanju, prištevati k naj odličnejšim kulturnim delavcem zadnjih desetleti j — našega narodnega ¡11 glasbenega historika dr. Josipa Mantuani ja. Preobširno bi bilo opisati vse njegovo delovanje in zasluge, ki si jih je stekel za naš narod bodisi kot umetnostni, bodisi kot domači zgodovinar, nas zanima predvsem, da ga poznamo pobliže kot muzikologa. v katerem svojstvu nam je najbolj znan in v katerem je pri Siovencih pridobil največ ji sloves. Rojen je bil jubilant 28. marca 1860. leta v L jub-1 jani. Kakor marsikateremu možu sodobnega javnega življenja, tako tudi njemu ni bila z doma ven namenjena znanstvena karijera in sc je moral opri jeti trdega ročnega dela kot kolarski vajenec. Notranji klic, ki se mu je pridružilo še neutešeno hrepenenje po izobrazbi, pa mu je veleval, da je rojen za posvetitev drugi vrsti dela in tako se mu je posrečilo zamenjati delavnico z gimnazijo, ki jo je obiskoval v Ljubljani. Poleg obligatornega zanimanja za humanistične vede je čutil posebno zanimanje za glasbo in ga je v teh študijskih letili uvajal v to stroko pokojni glasbenik in skladatelj Anton Foerster. Kot enemu redkih Slovencev se mu je po končanih gimnazijskih študijah posrečilo doseči redno članstvo na odličnem srednjeevropskem vzgojevališču praktičnih zgodovinarjev v zavodu za raziskavanje avstrijske zgodovine na duna jskem vseučilišču, kjer si je izbral kot glavni predmet zgodovino umetnosti. Obenem pa se je na Dunaju pod vodstvom J os. Bohma in Ant. Bruck-nerja teoretično in praktično izpopolnil v glasbeni stroki. Leta 1893. po dovršenih študijah je bil nastavljen na dunajski dvorni biblioteki, dodeljen glasbenem oddelku, kjer je ostal v službi do leta 1909. Na povabilo kranjskega deželnega zbora pa se je vrnil Mantuani v Ljubljano, kjer mu je bilo poverjeno vodstvo takratnega deželnega, sedaj narodnega muzeja, katerega vodja in ravnatelj je bil skoro 15 let, ko je bil leta 1924., dopolnivši predpisana službena leta. upokojen. Jubilantovo kulturno in znanstveno delo pričenja že na Dunaju. V teku svojega službovanja v dvorni biblioteki je predaval zgodovino umetnosti in glasbe na raznih dunajskih učnih zavodih in si s tem stekel na vzgojnem polju lepih zaslug. V priznanje mu je cesar Franc Jožef I. podelil častni naslov profesorja. Leta 1917. je bil imeno- van od mitičnega ministra za stalnega člana umetniške komisije — sekcija za glasbo —, v novi državi pa mu je bil za zasluge podeljen naslov dvornega svetnika. Vpoštevajoč ga kot odličnega znanstvenika, so pritegnile k dehi tudi razne kulturne in javne institucije. Bil je nekaj časa predsednik ljubljanske Glasbene Matice, sodeloval kot predavatelj v raznih cerkvenoglasbenih tečajih: v in-strukcijskem teča ju za glasbene učitelje leta 1906. na Dunaju, leta 1911. je v Ljubljani predaval o zgodovini slovenske cerkvene pesmi in leta 1914. o zgodovini instrumentalne glasbe v cerkvi in drugo. Leta 1913. je bil imenovan za člana cer-kvenoglasbene komisije za ljubljansko škofijo in je bil obenem škofijski nadzornik organistov za ljubljansko okoličansko dekani jo, leta 1920. je bil imenovan za vseučiliškega honorarnega profesorja na filozofski fakulteti kot predavatelj umetnostne zgodovine, poleg tega pa predava na konservatoriju Glasbene Matice že od ustanovitve zavoda glasbeno zgdovino. Kot odličen pisec glas-benohistoričnih razprav in sorodnih študij je zastopan s temi v «Cerkvenem Glasbeniku», «Novi \1 nziki», «Zborih», Sv.Ceciliji» i.dr. Važnejše njegove razprave so: O postanku notnega tiska (leta 1901.), Jurij pl. Slatkonja (C. Gl. 1905), Slovenska pesmaričica: Tri duhovske pesmi (C. Gl. 1908), Drobtinica o tradicionalnem koralu (C. Gl. 1907), O glasbeni literaturi po tridentinskem koncilu (leta 1918.), O gregori janskem koralu, njegovemu postanku, razvoju in rabi (C. Gl. leta 1909). O ev-haristiji in glasbi do konca 17. stoletja (C. Gl. leta 1912.), Zgodovinski razvoj slovenske cerkvene pesmi (C. Gl. 1915). Hrvatska crkvena pjesmarica iz godine 1655. (Sv. Cec. 1915). Franz Peter Schubert in Kranjska (Zb. 1925). O jugoslovanski glasbi (Zb. 1926/27). Jurij Mihevec (N.M. 1929), O slovenski operi (Zb. 1929/50) i. dr. Prva študija pa, s katero je Mantuani stopil pred javnost, je bila o svojemu učitelju Jos. Böhmu (leta 1895.). L. 1904. je izdal na Dunaju zanimivo knjigo pod naslovom Geschichte der Musik in Wien 1. (od početkov rimske dobe do leta 1519.) Največja njegova zasluga za slovenski narod v glasbeno zgodovinskem oziru pa je, da nam ie podal življenjepis in raziskal umotvore največjega slovenskega skladatelja 16. stoletja, o katerem ooprej nismo vedeli ničesar drugega kot to, da je bil Jakob Gallus rodom Kranjec in da je užival nič manjši sloves kot istodobni odlični nizozemski in italijanski komponisti — Josquin des Pres. Orlando di Lasso, G. Palestrina. Sam jubilant trdi, da je kot študent zvedel v šoli te podatke, v n jegovem nadaljnjem študiju pa mu ni dala žilica miru. dokler ne izsledi vse detajlne podatke o njegovem življenju in umotvore' njegovega glasbenega ustvarjanja. Leta 1889. se je napotil na Češko in Moravsko po krajih, kjer je deloval naš rojak, da izsledi arhive. Zaman je brskal po raznih knjižnicah in samostanih, edini pozitiven uspeh tega študijskega potovanja je bil. da je našel v staro-meški posvetovalnici (Praga!) Gallusov zapuščinski inventar, pisan v češkem jeziku in hranjen v knjigi inventarov. Začetkom leta 1891. je napravil prošnjo za podporo na kranjski deželni odbor, mestni magistrat in Kranjsko hranilnico. Ti zavodi in korporacije so mu vročili zadostno vsoto in tako je napravil pot v Nemči jo skozi Tirolsko. Bavarsko. Saško, Prusko do Stetina in odtod preko Pom-merna skozi Šlezijo nazaj. Uspeh njegovih raz- iskavanj in izsledkov zlasti v Vratislavi, Künigs-bergu, Brandenburgu, Berlinu, Zwickauu, Augs-burgu, Miinchnu i. dr. je bil nepričakovano velik, razveseljiv zanj in za ves slovenski narod, ko smo šele sedaj podrobno spoznali velikega rojaka, ki so ga že pripisovali vsled naše brezbrižnosti Nemci in Čehi svojim sinovom. Obširen življenjepis Gallusa in seznam njegovih del je priobčil Mantuani v Cerkvenem Glasbeniku, Domu in Svetu (s sliko in notnimi zgledi); v cerkvenoglasbenem nemškem list u «Musica divina» (leta 1915.) pa je priobčil kritično razpravo «Über Messenthemen des Jakob Handl». V te j razpravi dokazuje pisec, da so teme tiskanih Gallusovih maš povzete izključno iz glasbenih del Nizozemcev in Nemcev, v kolikor jih ni vzel iz lastnih motetov. Tmel je o tem našem rojaku tudi dvoje velezanimivih predavanj, in sicer 25. novembra 1891. ob priliki Gallus-Mozartove slavnosti, ki jo je priredilo društvo sv. Ambrozija na Dunaju v dvorani katoliške resurse in na koncertu Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom Hubada v spomin 300letnice smrti skladateljeve. Mojstrsko Mantuani jevo delo pa smemo s ponosom imenovati in biti nan j vsi Slovenci ponosni je izdaja Gallusovega «Opus Musicum», ki je izšel v zbirki «Denkmäler der Tonkunst in Oesterreich» (v šestih delih leta 1899/1920) in vsebuje Gallusove skladbe. Obdelala sta jih skupno Emil Bezecnv in Josip .Mantuani. Tako bi morda Slovenci brez Man-tuanija in brez srečnega naključja nikdar ne poznali tega odličnega slovenskega skladatel ja. Zato pa tudi lahko trdimo, kadarkoli bo imenovano ime Jakob Gallus-Carniolus, ne more biti imenovano ne da bi se spomnili pri tem našega današnjega jubilanta in rešitelja Mantuanija. Prikazal sem slavljenčevo plodovito delovanje kot muzikologa, ker nas v prvi kot tak zanima, o njegovi osebi prikrajšujem vso laskavo hvalo k jubileju, ker bi v svoji skromnosti utegnil zameriti, vzkliknem pa le eno in to v imenu uredništva. uprave ter kroga sotrudnikov našega glasila «Zbori», katerih zvest in agilen dopisnik in član je že od njihovega rojstva: naš pevski «Zdravo!» in «Na mnoga plodonosna leta!» Dr. Stanko Vurnik (Ljubljana): K vprašanju objektivne glasbene kritike V zadnji številki lanskega letnika te revije sem podpisani izprožil nekaj misli k problemu subjektivne kritike, kakršna je vladala zlasti v dobi impresionizma. Rekli smo, da jemlje subjektivno in individualistično usmerjen kritik za merilo pri presoji skladb samo svoj osebni o k u s. Ker vsaka oseba po svoji vzgoji, izobrazbi, značaju, temperamentu stvari več-alimanj enostranski presoja, ker je osebni okus vedno odvisen od trenutnega razpoloženja in se večno menja in sodba iz vidika osebnega okusa niti pri dveh kritikih ni čisto enaka, je jasno, da sodba, ki samo iz osebnega okusa izhaja, ni obvezna za s p 1 o š n o s t, nego le za par «sorodnih duš», nima trajne vrednosti in ni vsestranska in torej nepopolna in kot kvalitetna sodba ne pride v p o -štev. ker njeno «merilo» ni fiksno. Najslabša plat subjektivne kritike je pa ta, da često «vidi» v skladbah stvari, ki jih v njih n i, ki jih je namreč subjekt hote ali nehote «vmislil» vanje in s tem nemara storil avtorju veliko krivico. Opravičilo «pardon, meni se je tako zdelo,» je jalovo in smešno. Sploh nam taka kritika, ki pove le to, kaj je Aju všeč, kaj se mu zdi «silno», «mogočno» itd. — ne opisuje toliko skladbe kakor kritikov okus in njegovo duševnost. Reči je tudi treba, da za ta «osebni» način sodbe, tako zelo podoben ženskemu zdenju, ni treba nikake izobrazbe in je znak popolnih kritičnih lajikov, čeprav se ga poslužujejo tudi razni skladatelji in profesorji kompozicije. Mislim, da je nekako v duhu našega «stvarnega» časa, da zahtevamo danes onista A. G 1 a ž u n o v a. Končno je, odigral še godalni orkester Matice Elgarijevo «Serenado», Nedbalovo «Valse triste» in Griegovo «Smrt». Koncert je bil zelo dobro obiskan, pa je tudi v umetniškem oziru povsem uspel. Koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani. V ponedeljek dne 10. marca 1.1. zvečer je priredilo Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani v «Unionu» simfoničen koncert v proslavo desetletnice obstoja društva. Orkester, sestavljen iz članov Orkestralnega društva, opernega orkestra in muzike Dravske divizijske oblasti (64 čla^ nov) je z vso preciznostjo izvajal pod vodstvom dirigenta skladatelja L. M. Š k e r j a 11 c a veliko Franckovo simfonijo, Škerjančev «preludij in scherzo». Profesor I. Noč pa je odigral Lisztov klavirski koncert. Koncert Orkestralnega društva, ki sta ga dopolnila govora dr. Mirka Rupla in dr. Vla-dimirja Ravniharja, je bil edini simfonični koncert tekoče sezone. Koncert zamorcev v Ljubljani. Dne 26. marca t. 1. se je vršil v «Unionu» koncert zamorcev «The Utica Jubilee Sin-gers». Zanimanje za koncert šesterih, prav za prav peterih črncev je bilo tolikšno, da je to najbolj občutil ob priliki svojega jubilejnega koncerta «Ljubljanski Zvon», ki na žalost in sramoto niti zdaleka ni bil toliko obiskan kot koncert zamorcev. Publika, ki je mislila, da so to črnci, ki so ji znani po gramofonskih ploščah in uživajo svetoven sloves, je bila varana. Kajti niti eden izmed nastopajočih se ne more po kvaliteti primerjati s kom od vokalnega zamorskega kvarteta slovečih «Revellersi». Koncert «Maribora» v Mariboru. Mariborsko pevsko društvo «Maribor» je priredilo 2. aprila 1.1. v Gotzovi dvorani koncert, na katerem je izvajalo Sattnerjevo «Soči» in Dvorakovo «Stabat Mater». Koncert, na katerem je sodeloval orkester vojaške godbe, kot solisti pa so nastopili Lovšetova, Križaj in Žit ko mesto obolelega G o -stiča, je pod vodstvom pevovodje Janeza Gašpariča pokazal lep uspeh in velik napredek društva, ki se ga veselimo tudi mi. Koncert Pavle Lovšetove. Po povratku s pevske turneje po Ameriki je priredila Pavla Lovšetova, naša odlična koncertna pevka, v petek 4. aprila 1.1. v Filharmonični dvorani koncert. Program koncerta je bil razčlenjen v štiri skupine: svetovna pesemska literatura, slovenska, arija iz «Kneza Igorja» (Borodin) in V.Novakove priredbe slovaških narodnih pesmi. Večer je bil poln umetniškega užitka in koncerfantka, ki je odpela cel program s popolnim razumevanjem in dovršenostjo prave umetnice, je bila deležna najtoplejšega priznanja. Cerkveni koncert na Viču in v šiški. Viški cerkveni pevski zbor je priredil v nedeljo, 6. aprila t. 1. zvečer v viški cerkvi lepo uspeli cerkveni koncert in ga ponovil v nedeljo 13. aprila v šišenski cerkvi. Pri koncertu sta sodelovala godba dravske divizijske oblasti in stolni ravnatelj Stanko Premrl, dirigiral pa je frančiškan o. Gotfrid P loj. Prvo slovensko pevsko društvo «Lira» v Kamniku je dne 12. aprila t. 1. koncertiralo v dvorani Sokolskega doma v Domžalah. Na sporedu so bile skladbe Adamiča, Gotovca, 1 [ubada, G. Ipavca, Medrickega, Mirka, dr. Kimovca, Mo-kranjca, Pavčiča, Prelovca in Železnika. Koncert pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice v Ljubljani. Pred razprodano Unionsko dvorano, ker je bil v tej glasbeni sezoni redek primer, se je vršil v petek 11. aprila 1.1. ob 8. uri zvečer koncert Glasbene Matice. Koncert je vodil operni ravnatelj in pevovodja zbora Mirko Polič, sodelovala sta operna pevca Vera Majdičeva (sopran) in Pavel Grba (bariton), operni orkester, pomnožen z gojenci državnega konsevatorija in člani muzike Dravske divizije ter mešani zbor Glasbene Matice. Spored je obsegal skwito «B a 1 k a 11 o f o 11 i j o» Josip Štolcer-Slavenskega in kantato «O poslednjih rečeh človeka» skladatelja Ladislava Vycpaleka. Uvodoma je obe deli objasnil skladatelj Slavko O s t e r c. «Balkanofonija» ni bila sprejeta s posebnim navdušenjem, razumljivo, ker se nikakor ne moremo (ali nočemo!) vživeti v orientalsko glasbeno karakteristiko, dočim je Vycpalekova kantata zapustila mogočen vtis. Bil je pravi umetniški užitek in Glasbena Matica je ponovno pokazala, da upravičeno uživa nedeljen sloves. Akademija v korist francoskim poplavljencem. Na večer dneva, ko so se po vsej državi vršile zbirke in prireditve v korist poplavljencem bratskega francoskega naroda, se je vršila v ljubljanskem opernem gledališču v ponedeljek 14. aprila t. 1. glasbena akademija. Nastopili so naši odlični umetniki solisti Lovšetova in Betetto, vijo-linistka J e r a j - TI r i b a r j e v a, njen oče prof. K. J e r a j (klavir), Dulka Dubravska, članica opernega orkestra (harfa). Poleg teh so sodelovali moški zbor «G r a f i k e», pevsko društvo «Ljubljana» in «Ljubljanski Zvon» ter orkester, sestavljen iz samih mladih gojencev državnega konservatorija pod vodstvom opernega ravnatelja in dirigenta Mirka Poliča. Akademija je bila pičlo obiskana, (lasi je šlo za plemenit namen. «Slavčevi» koncerti. V proslavo 451etnice svojega obstoja je priredilo pevsko deruštvo «Slavec» v Ljubljani v soboto 5. aprila 1.1. v telovadnici meščanske šole v Tržiču koncert. Mešani zbor, kakor tudi moški zbor, sta pod vodstvom svojega novega pevovodje Mirka Premelča izvedla obširen program izredno lepo. — V nedeljo pa je društvo priredilo koncert v zdravilišču na Golnika. Obširna dvorana je bila polna poslušalcev in njih hvaležnost je stopnjevala od točke do točke. S pomočjo mikrofona in radijskega aparata je bilo omogočeno tudi težko bolnim poslušati koncert v njihovih sobah. Šubljev koncert v Ljubljani. Nekdanji solist ljubljanske opere Tone Šubelj, ki si je s svojimi pevskimi nastopi po Ameriki pridobil velik sloves, se nam je 25. aprila t. 1. zopet enkrat javno pokazal in to s koncertom, ki ga je priredil v Filharmonični dvorani. Zapel nam je originalne indijanske pesmi s pojasnjevalnimi gestami, kar je bilo za nas nekaj povsem novega. Na klavirju ga je spremljala Marica Vogelnikov a s prirojeno žensko diskretno igro. V času, odkar ga nismo slišali, si je pridobil šubelj lepo pevsko tehniko in si je tudi zenačil glas. Skratka — pokazal nam je in uveril nas je, da nas je v zunanjem svetu prav odlično reprezentiral. Komcert Matičarjev na Golniku. V državnem zdravilišču za tuberkulozne na Golniku je priredil v soboto zvečer 26. aprila 1.1. Matični kvartet (Skalar, P e 1 a 11, Završali, Završan ml.) koncert umetnih in narodnih slovenskih pesmi. Uprava zdravilišča je povabila priljubljeni kvartet na vsakomesečno koncertiranje. Koncert zbora Obrtnega društva v Novem mestu.* V našem mestu so koncerti bolj redka prikazen, zato bi človek mislil, da se bo glasbo ljubeče občinstvo kar trlo, kadar se ponudi prilika poslušati ta ali oni zbor. Vendar temu ni tako in prav zbor Obrtnega društva je moral to resnico okusiti. Kajti svoj spored je odpel pred domala prazno dvorano. — Pesmi, ki jih je zbor izvajal, so starejšega datuma in podpovprečne. Saj nov zbor res ne more poseči takoj po boljšem blagu, zlasti ne novejšem, ki v pretežni večini zahteva izvežbanega zbora, vendarle bi se bilo moglo najti primernejših in efektnejših skladb, ki bi se hvaležneje zapele. Priporočati bi bilo pevovodji, da skrbno in z okusom izbira program, imajoč pred očmi moči svojega zbora, pa tudi umetnostno moč skladb, ki so lahko preproste, pa zato nič manj umetniški dovršene. — Zbor je nov, šteje 30 grl in je glasovno primerno razdeljen. Izgovarja dobro in pozna se mu vaja. Skrbno gleda pevovodjo in mu sledi. Vendar posamezni glasovi niso zliti, kar enotnost zelo kvari. O dovršeni dinamiki, ki je poleg izreke najvažnejša naloga slehernega zbora in tudi zelo izrazno sredstvo, ne more biti še govora. V tem pravcu bo treba še dosti vaje, potrpljenja in šolanja glasov. Priporočati bi bilo tudi, da se basi krotijo v višini; kajti razlika je zelo ostra med nižino in višino. Ženski zbor se je takoj od začetka razglasil in je bila detonacija čimdalje mučnejša. Dokaz, da pevke niso prav nič poslušale druga druge, temveč jei vsaka prepevala svojo partijo, četudi morda četrt tona prenizko. Intonačno najbolj zadovoljiv je bil moški zbor, ki pa je, žal, zapel le par zelo preprostih narodnih pesmic in ni bilo mogoče na podlagi odpetega programa premeriti njegovih zmožnosti. — Ugotoviti je treba s poudarkom, da je vsem pesmim manjkalo srca in duše. Bile so primerno obrušene in polikane lupine brez sladkega jedra. Poslušalca se niso prijele in zboru se nikakor ni posrečilo vseh src zvezati v eno celoto lepote in dobrote. Ostali smo mrzli in med našim čuvstvo-vanjem in hotenjem zbora je bil prepad. Dokler zbor poslušalstva z neodoljivo silo ne potegne za seboj, je njegov trud zaman. To se pa zboru ne bo lahko posrečilo, dokler samemu manjka vsebine in čuvstva. Pevovodja se zdi, da ima premalo doživljanja in moči, s katero bi dvignil zbor in ga vodil po najskrivnostnejših kamricah človeškega čuv-stovanja in doživljanja pa tudi po razigranih, solnčnih * Podobna poročila so. nam zelo dobrodošla in želimo, da bi jih prejemali čim več. — Op. ur. potih veselega trenutka. Tukaj je skrita božanska moč petja in glasbe sploh, da odkriva tista prečudna doživetja, ki jih nobena umetnost ne more več povedati in izraziti, a glasba jili odgrne in pokaže četudi za en sam neskončno sladek ali grenek hip. Kaj pomaga vaja, čemu ves trud: česar pevovodja sam ne doživi v sebi, kar mu ostane za vekomaj zaprto, tega ne more vliti v zbor in zbor ne v poslušalca. Te zmožnosti se pa ni mogoče naučiti. Je iskra božja v človeku, iu komur tli v duši, ga žge in mu ne da počitka. Kdor je pa nima. si je sam prižgati ne more. — Mimo zbora je zapela nekaj solospevov Sevnikova. Njen glas se bo razvil v prijeten mezosopran, vendar bo še treba vaje zlasti v dihanju in uporabljanju sape. Niso nam bili všeč sunki, ki se jih bo morala pevka vsekakor odvaditi. Tudi registri niso še docela izenačeni. Glasovni nastanek je pa prijeten in pravilen. Zato ima pevka, če bo v dobrih rokah, še lep razvoj glasu pred seboj. — Sokolski orkester je dobro izvežban in lepo igra. Pa tudi njemu bi trebalo tistega, o čemur smo zgoraj govorili. Taki odlični muziki, kot jili ima orkester, bi morali globlje zaigrati v notranjost človeka. — Koncert je bil, če izvzamemo godbene točke, začetni poskus, ki ga ne moremo meriti s koncertnim merilom. Delu in požrtvovalnosti čast, za bodoče ustvarjanje pa pogum! L. P. Koncert absolventov konservatorija. Absolventi ljubljanskega konservatorija Pavel šivic (pianist), Janko Gre-gore (klarinetist) in Slavko Korošec (flavtist) so kot koncertni trio priredili v ponedeljek 17. marca t. I. koncert v Zagorju ob Savi. Koncert se je vršil v dvorani Sokolskega doma pod okriljem Glasbenega društva in je rodil zaželen uspeh. Novosti nist — pravi virtuoz zlasti v pedalni igri —, temveč je znan slovenski javnosti tudi kot zelo plodovit skladatelj, predvsem na polju cecilijanske glasbe. Dasi samouk v glasbenih vedah je priobčeval svoje zelo uspele in posrečene skladbe v «Cerkvenem Glasbeniku», «Glasbeni Zori», «Novih Akor- Odpevi za litanije lavretanske in presvetega Srca. Za mešani zbor zložil p. Hngolin S a 11 n e r. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena partituri 12 dinarjev. Narodne. Za moški, mešani iu ženski zbor priredil Marko B a j u k. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna. Cena zvezku 14 dinarjev. Tri slovenske maše. Za mešani zbor in orgle zložil Emerik U e r a n. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena partituri 36 dinarjev, glasovom 5 dinarjev. Missa de Requie rum responsorio «Libera» in meinoriam defunetae uxoris suae Giselae ad IV. voces inequales com-posint Anton G r u m. Op. 56. Sumptibus auetoris. Cena partituri 12 dinarjev; pri nakupu 10 izvodov in več le 10 dinarjev. Pet postnih pesmi. Za mešani zbor in orgle zložil Anton J o b s t. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena partituri 20 dinarjev. Jurij Fleišman: Napevi iz Grlice, Zdravic in Besede. Za samospeve s spremi jevanjem klavirja priredil prof. dr. Pavel K o z i n a. 1L zvezek. Samozaložba. Cena 25 dinarjev. Vse navedene skladbe priporočamo, oceno pa objavimo v prihodnjem zvezku. Razno Jubilej skladatelja Ignacija Hladnika. V prijazni dolenjski metropoli, v Novem mestu, je slavil 24. aprila t. I. petdesetletnico svojega plodovitega glasbenega delovanja kapiteljski organist in skladatelj Ignacij Hlad ni k. Rodil se je slav-Ijenec 25. septembra 1855. leta v Križali pri Tržiču in je že v svoji zgodnji mladosti kazal' vse znake posebnega nagnjenja in veselja do glasbe. Kot osemletni deček se je začel učiti igre na gosli pri takratnem tržiškem učitelju J. Debel j a k u. S svojim dvanajstim letom pa je vstopil v Ljubljani v orglarsko šolo, ki jo je po dveh letih dovršil in tako s štiriindvajsetim letom nastopil svojo prvo organistovsko službo pri Sv. Jakobu ob Savi, kjer pa je služboval le poldrugo leto. Zatem je služil polnih osem let v Stari Loki, od leta 1889. dalje pa ves čas kot kapiteljski organist v Novem mestu. Njegovo glasbeno udejstvovanje in delovanje pa ni omejeno zgolj na cerkev, temveč tudi izven nje. Od I. 1905. tlulje poučuje Hladnik petje na novomeški gimnaziji, že od 1. 1900. dalje pa je obenem vodja novomeške Glasbene Matice. Skoro dvajset let je bil pevovodja Dolenjskega pevskega društva, več let pa je tudi poučeval petje na kmetijski šoli na Grmu. Illadnik pa ne slovi le kot izboren orga- dili» in «Bogoljubu». V lastni založbi je izdal devet latinskih maš, evharistične, postne, božične in velikonočne pesmi, več antifon in Marijinih pesmi in orgelskih skladb. Med njegovimi posvetnimi skladbami so znani trije dvospevi s klavirjem, mešana zbora «Blejskemu jezeru» in «Triglav», pri-občena v «Glasbeni Zori» in leta 1915. izdana zbirka «Vojne pesmi» na besedila Frana Neubauerja. Strokovna kritika mu je pripoznala, da je kontrapunktist prve vrste, v «Cerkvenem Glasbeniku» iz leta 1914. pa čitamo sledečo pomembno oceno, tičočo se njegovih del: «Da je Illadnik gospodar naših korov tam, kjer se mora takoj kaj imeti, verjamem, da je on za nove zbore najlažja hrana, verjamem, da se Illadnik našemu ljudstvu takoj, ko prvič sliši katero njegovih pesmi, dopade, verjamem, da tiči v Hladniku velik talent. Ou čuti z ljudstvom, pozna srce in dušo...» — K njegovemu jubileju se pridružujemo s čestitkami tudi mi z željo «naj živi še dolgo vrsto let in napiše še marsikatero lepo pesem Slovencem častitljivi kapiteljski organist — priljubljeni naš Nace!» — V. P. Časopisje in «Zvonov» jubilej. Ob priliki 251etnice obstoja pevskega društva «Ljubljanski Zvon» so prinesli ljubljanski dnevniki daljša slavila, deloma s slikami zbora in pevo-vodje P r e 1 o v c a. Posebne članke so priobčili «Jutarnji List» in «Novosti» ter revija «Kulisa» (vsi zagrebški), beograjski dnevnik «Vreme» in «Domači Prijatelj». «Jutarnji List» je še posebej priobčil obsežno oceno lanskega letnika «Zborov», enako so ljubljanski dnevniki priobčili daljša poročila o jubilejni številki «Zborov». Še enkrat vsem najtoplejša zahvala za njihovo moralno podporo ob priliki jubileja! Glasbene prireditve v Kočevju. Kočevsko mesto kaže v zadnjem času zanimanje za glasbeno umetnost, kar je vsega upoštevanja in priznaja vredno, še posebej z ozira, da se vzbudi glasbeni interes tudi v drugih naših provincialnih mestih. V nedeljo 16. februarja t. 1. sta priredila v dvorani hotela «Trst» pod okriljem tamošnje krajevne organizacije «O rje m» koncert skladatelj Mario Kogoj in operni pevec Angelo J a r c. Koncert je občinstvu, med katerim so bili zelo številno zastopani kočevski Nemci, jako ugajal in sta bila oba izvajalca deležna toplih ovacij.— V nedeljo 27. aprila t. I. pa se je vršil v kočevski župni cerkvi si ja jno uspeli cerkveni koncert pod vodstvom organista in pevovodje N. Lobod e. Namen koncerta je bil. pokazati publiki vso veličino orgel, ki slove kot ene najlepših in največjih v državi. Na izrecno povabilo je sodeloval orgelski mojster ravnatelj ljubljanskega stolnega kora St. Premrl. Solotočke je odpela dr. K (i t h e 1 - N o s t i s, damski nemški kvartet pa je odpel Schubertov 23. psalm. Koncert je imel uspeh. Propagandni koncerti pevskega zbora «Glasbene Matice» v Ljubljani. Da seznani Glasbena Matica izvenljubljansko publiko z tleli naših skladateljev, s katerimi je žela sijajne uspehe na svoji turneji po Franciji in Švici, je priredila vrsto propagandnih koncertov. Tako so se vršili ti koncerti: 8. marca t. 1. v Mariboru, 9. marca v Ljutomeru in Ptuju ter 16. marca na Jesenicah. Vsepovsodi, kjer je Matica gostovala, je bila deležna izredno toplega priznanja in prisrčnega sprejema. So pa vsi ti njeni propagandni koncerti imeli namen, poživeti zanimanje in veselje do pevske kulture med Slovenci, za kar moramo biti društvu v interesu gojitve slovenskega petja upravičeno hvaležni. Neimenovan ljubitelj petja nam piše: «Iz srca rad podarim 50» dinarjev skladatelju, ki bi komponiral naslednjo staro, na mojo mladost spominjajočo pesem v ljudskem, preprostem in pevnein slogu. Ilazsojo o podelitvi nagrade prepustim uredništvu ,Zborov'. Skladbe naj se pošljejo z drugo roko pisane, brez navedbe imena skladatelja, pod katerokoli šifro, s priloženim zavitkom, v katerem naj bo pravo ime in naslov skladatelja.» — Čakamo na skladbe! — Uredništvo «Zborov». G o m i 1 š a k: Le enkrat še, le enkrat še Bi stopil rad na gore, Ki žarno se Spreminjajo V bliščobi zlate zore. Le enkrat še pogledal rad Bi iznad gor v dolino. Ki zvati jo pred svetom vsem Smem drago domovino. Le enkrat še tam videl rad Bi hišico na trati, Kjer mi v radosti tekli so Mladosti dnevi zlati. Le enkrat še poljubil rad Bi te, gomila sveta. Ki mi zagrebla v grobu noč Si mater in očeta. Tako srce čez gore tja Vzdihuje mi in sili; Kdaj vidim spet domači svet, Kdaj vidim dom premili? Odbor glasbenikov za zaščito avtorskih pravic. Kakor smo že v prejšnjih številkah «Zborov» omenili, se je ustanovil v Zagrebu odbor glasbenikov za zaščito njih avtorskih pravic. V ta odbor je bil imenovan za slovenske glasbenike poleg profesorja in skladatelja L. M. škerjanca in E. Adamiča tudi pevovodja «Ljubljanskega Zvona» in urednik «Zborov» Zorko Prelovec. Dva glasbena jubileja v Zagrebu. Zagrebški glasbeni svet je v zadnjih dveh mesecih slavil dva glasbena jubileja in to: desetletnico dirigentstva Rudolfa M a t z a, pevovodje pevskega zbora intelektualaca v Zagrebu, in petdesetletnico glasbenega delovanja popularnega muzika in dirigenta ter bivšega večletnega direktorja zagrebške opere Nikola F a 11 e r j a. Ob priliki jubilejev so jim dnevniki posvetili daljše članke. Obema jubila ntoma pošiljajo tem potom tudi «Zbori» k njihovemu zaslužnemu delu najsrčnejše čestitke! Naš mojster Betetto v Miinchenu. Pred dobrim poldrugim mesecem je nastopil v nionakoivski operi naš mojster pevec Betetto z velikim uspehom in posledica je bila, da mu je ravnateljstvo ponudilo angažma. Tako je verjetno, da nas v bodoči sezoni zapusti, a upajmo, da ne za vedno. Odi ični gostje v naši operi. 12. marca t. I. je gostovala v «Glumačih» gospa S t a 1 1 e r - S t o 11 e r j e v a, ki nam je znana še iz gostovanj v «Faustu» in «Madame Butterfly». — V torek 18. marca je gostoval v «Glumačih» tenorist in režiser bratislavskega gledališča, zrel umetnik in pevec visokih pevskih kvalitet, R. H ii b n e r. — V nedeljo 6. aprila sta nastopala v opereti «Grofica Marica» člana zagrebške opere, naša rojaka Marica L ubejev a in Bratu ž. Lubejeva, ki je rodom Slovenka iz Gorice, se je na mariborskem odru razvila v simpatično operetno subreto. Nekaj časa je bila angažirana v Beogradu, nato pa je bila poklicana na zagrebško gledališče. Bratuža poznamo že izza časa, ko je prišedši iz Trsta nekaj časa pel pri naši operi v manjših partijah in se je razvil v Mariboru. Igra in petje obeh sta bila povsem zadovoljiva. — Ob velikonočnih praznikih pa smo imeli priliko poslušati Zlato G j u n g j e n a c - G a v e 11 a, odlično operno pevko in članico beograjske opere. Na velikonočno nedeljo je gostovala v «Boheme», na velikonočni ponedeljek pa v «Madame Butterfly. Naš rojak gostuje v Zagrebu. Slovenski tenorist, Ljubljančan, Peter B u r j a, bivši učenec dr. Kozinové šole, ki deluje že dlje časa na češkoslovaških opernih odrih, je gostoval za Veliko noč v zagrebškem Narodnem kazalištu. in sicer v partiji Calafa v Puccinijevi operi «Turandot» in kot Pinker-ton v Puccinijevi «Madame Butterfly». Šubljev nastop v Berlinu. Naš rojak Anton šubelj je pred kratkim priredil v Berlinu koncert zamorskih in indijanskih pesmi. Berlinska kritika se izraža o njem zelo pohvalno, zlasti hvali prednašanje pesmi. Fjodor Šaljapin v Zagrebu. 13. aprila 1.1. je v dvorani Zagrebačkog Zbora v Zagrebu priredil koncert ruski basist Fjodor Šaljapin, pevec svetovnega slovesa. Koncert je bil sijajno obiskan in spada med najbolj uspele v sezoni, ko Zagreb že nekaj čas ne kaže posebnega zanimanja za glasbene prireditve. Pred prihodom v Zagreb, je šaljapin imel tudi koncert v Beogradu, ki pa vsled visoke vstopnine ni bil tako dobro obiskan kot zagrebški. Uprizoritev Bravničarjeve opere. Tekom maja 1.1. bodo uprizorili v ljubljanski operi glasbeno farso po Cankarjevi drami «Pohujšanje v dolini šentflorjanski», ki jo je u glasbil skladatelj Matija Bravniča r. Že danes vlada upravičeno zanimanje za to novo slovensko opero, še posebej zato, ker je Bravničar modernist in je svojčas pripadal Kogojevi struji, pa je kesueje ubral samosvojo smer. Kompozicijska nagrada, ki jo je jeseni leta 1929. razpisala Filharmonična družba za najboljšo vloženo orkestralno skladbo, je bila na podlagi soglasne ocene juryje podeljena skladbi «Preludio, Aria e Finale» skladatelja L. M. škerjanca. Razsodišče sta tvorila rektor zagrebške muzične akademije g. F. Lhotka in prof. dr. Božidar Širola. Od ostalili vloženih skladb je bila pohvaljena in izven natečaja nagrajena tudi «Suita» za orkester skladatelja S. Osterca. — Za prihodnjo sezijo bo Filharmonična družba razpisala novo nagrado za kantato za večjo zasedbo (zbor in orkester) ter opozarjamo že danes skladatelje na ta razpis. Operete na podeželskih odrih. Naši podeželski odri kažejo zadnje čase posebno zanimanje za opereto. V prejšnjih številkah smo že omenili uprizoritev «Grofice Marice» na odru v Kranju, pred kratkim pa je zelo obsežno uprizorilo isto opereto Sokolsko društvo v Ljutomeru. Pevsko društvo «Zvon» v Šmartnem pri Litiji je uprizorilo opereto «Mežnarjeva Lizika» po priredbi Jake Špicerja tudi s prav dobrim uspehom. Pevski zbor zagrebških Slovencev. Pod okriljem «Narodne knjižnice in čitalnice» v Zagrebu je bil osnovan v marcu t. I. pevski zbor zagrebških Slovencev, ki se utegne po prvih vtisih in poizkusih razviti v danih razmerah do prvovrstnega zbora. Našim rojakom v Zagrebu to prav iz srca želimo, saj je baš pesem v drugem kraju faktor, ki najtesneje spaja rojake v medsebojni krog. Opera «Kraljevič Marko». Poljski skladatelj R o g o v s k i, ki živi že nekaj časa v Dubrovniku, je po libretu Kutuzova pred kratkim dokončal novo opero pod naslovoim «Kraljevič Marko». Skladatelj je prejel že več prošenj za prepustitev novosti v izvajanje. Naša kulturna sramota. Neštetokrat v zadnjih dveh glasbenih sezonah so naši kritiki po dnevnem časopisju in glasbenih revijah žigosali malodušnost in brezbrižnost naše javnosti do glasbenih prireditev. Z gotovostjo lahko trdimo, da so bile več ali manj skoro vse glasbene prireditve, če že ne deficitne, pa vsaj z malenkostnim, truda nevrednim prebitkom. Ugibanj je bilo vsestranski dovolj, ali vsi predsodki in ugibanja niso temeljili na opravičljivi bazi, pa tudi obveljali niso. Zdi se mi in u ver jen sem, da naša kulturna javnost, izvzemši častnih izjem, vse premalo ceni trud in prizadevanje naših umetnikov in zborov, da se predvsem ogreva za vso tujo, čeprav včasih manj vredno in dražje servirano umetnost, kot pa da bi podprla domačo in s tem predvsem naše glasbene delavce in kroge. Smo pač še vedno «hlapci» (po Cankarju), le s to spremembo, da je naše hlapčevstvo in klečeplastvo prenešeno iz narodnostnega polja na kulturno. Primerjajmo le rekorden obisk rokoborb v Union-ski dvorani in obisk koncerta (!) črncev v primeri s sliko hvaležne (!) oddolžitve napram pevskemu društvu «Ljubljanski Zvon» ob priliki njegovega jubilejnega koncerta. Ni li sramotno dejstvo to, ni li še bolj sramotno, da so posamezna društva, uvidevajoč in razumevajoč nezanimanje naše javnosti, priobčila pozive za obvezno udeležbo članstva na koncertih kot indirekten apel in opomin na ostali del javnosti. Ne pomnimo tega iz prejšnjih let. Stara resnica je. da so posamezna društva dobrodošla za razne «štafaže» — hvaležnost pa je zopet zadevščina zase in stran z njo. Kakor že rečeno, vse premalo znamo ceniti trud in prizadevanje domačih moči, podcenjujemo našo narodovo lastnino in umotvore in to vse v naši morda deloma prirojeni mlačnosti in priborjenem hlapčevskem duhu. Čemu naj se potem trudijo naši mladi umetniki, skladatelji, pevovodje in izvajalci vobče, če niso deležni niti primitivne hvaležnosti naše javnosti. Zavedajmo se, da narod, ki ne zna čislati svojih narodovih del in ustvarjajoči!) moči, ni vreden, da živi in naj pogine s svojo kulturo vred! No in ali ni sramotno za Ljubljano, da morajo resna koncertna društva po hišah prodajati vstopnice, če hočejo, da krijejo stroške svojih prireditev? Trpek očitek in grenko je jedro teh drobnih vrstic, izzveni kot kruta obtožba na o li i del naše javnosti, ki se kaj rada «b a h a» z visokim kulturnim razumevanjem, prirojeno inteligenco in finim č u t o in, pa naj zaleže kot d o 1) r o h o t e n memento v naše kulturno p r e r o j e li j e! — V. P. Cosima Wagner. V Bayriithu v Nemčiji je umrla v 93. letu starosti soproga pokojnega najodličnejšega nemškega opernega skladatelja Billarda Wagner ja. Pokojna je bila hčerka skladatelja Liszt a in se je z dvajsetim letom poročila s kapelnikom ITans von Biilowom, katerega je pa, čim se je v Švici spoznala z Wagnerjem, zapustila in se leta 1870. poročila z Wagnerjem. Bila je inteligentna in pod-vzetna ženska, o kateri je trdil z zanosom Nietzsche, da je edina ženska velikega stila, kar jih je poznal: Wagner sum pa je izjavil, da bi brez nje nikdar ne bil dovršil «Parsifala». Splošno znana je postala s tem, da je po njegovi smrti sama organizirala in vodila bayruthske slavnostne igre. Njeno truplo so vpepelili v koburškem krematoriju in so se pričele žalne svečanosti z igranjem «Tannhäuserjev», zaključile pa z igranjem «Čara Velikega petka» iz «Parsifala». Prvi Wagnerjev spomenik v češkoslovaški. Pred kratkim so v Aussigu na šolskem trgu odkrili spomenik Rihardu Wagnerju. Je to prvi Wagnerjev spomenik v Češkoslovaški. Toscanini častni doktor univerze. Georgetownova univerza v Washington!!, ena najstarejših kulturnih institucij Združenih držav, je podelila slavnemu dirigentu Arturju Toscanini j u častni doktorat glasbe. Zakon o zaščiti avtorskih pravic. Uradni list od dne 25. januarja 1.1. prinaša «Zakon o zaščiti avtorskih pravic». Opozarjamo na ta zakon naše pevske zbore in društva, da se seznanijo z njim v izogib eventualnim neprijetnostim. Zvočni film in godbeniki. S 1. marcem 1.1. je vpeljalo ljubljansko kinopodjetje «Kino Matica» zvočne filme, ki so v zadnjem času zavzeli nenavaden obseg in skoro izpodrinili nemi film. Zanimanje za tovrstne filme, še posebej z ozirom na pevske in druge glasbene točke, je bilo tolikšno, da še danes vse mlado prepeva šlager «Sonnv boy» iz prvega filma «Pojoči norec». Znak, da smo Ljubljančani hitro sprejemljivi za vsako tujo novotarijo in da bolj čislamo (!) tuje manj vredne šlagerje kot pa lepo domačo pesem. Spočetka so nastajali dvomi, če se bo govoreči ali zvočni film obdržal, ne toliko pri nas, kot pa v zunajem svetu, a vse kaže na to, da se bo. Z njim v zvezo pa prihaja važno načelno vprašanje, kako rešiti mizerijo in brezposelnost številnih glasbenikov, ki so bili nameščeni v raznih kinopodjotjih, pa je s pojočim filmom njih potreba in raba odpadla. O tem važnem vprašan ju piše srbski časopis «Pravda» z dne 23. aprila 1.1. pod naslovom «Nešto o modernem inuzičkom vaspitanju» s podpisom Vere Jamnik. Filliarmonična družba v Ljubljani razpisuje nagrado 15.000 Din za najboljšo skladbo, ki je napisana za veliki orkester in zbor eventualno še soliste (suita, kantata itd.). Skladbo je treba vložiti do 1. ma ja 1931. pri Filharmonični družbi v Ljubljani. Pogoji so sledeči: Pravico do udeležbe pri tekmovanju imajo vsi komponisti jugoslovanske narod- nosti, živeči tudi izven meja naše kraljevine. Skladba mora traja brez presledku najmanj 30 minut in mora 1 > it i še lic-izvajana. Tekst naj bo originalno jugoslovanski in literarne vrednosti. Skladba mora biti s črnilom čitljivo pisanu, tekst v latinici, na ovoju skladbe naznačeno geslo, v zaprti kuverti pa priloženo avtorjevo ime. Originalni orkestri. Moda orkestrov brez dirigenta izvira iz Rusije in se bo kmalu, kakor kaže, vpeljala tudi v Združenih državah. V New Yorku je bil pred kratkim ustanovljen «simfonični ensambl», ki mu pripadajo le ženske moči in katerih koncerti se vrše brez dirigenta. Uspeh prvih dveh takih javnih koncertov je bil, sodeč po č-isopsinih vesteh, naravnost presenetljiv. — Povsem drugega značaja in svojim posebnim namenom služeč pa je orkester, ki ga je ustanovil in ga financira milijonar Edward T. Stottesburg. Orkester sestoji iz 50 glasbenikov, ki so se morali obvezati, da bodo vedno prirejali koncerte po kaznilnicah v razvedrilo kaz-liencem. Vprav amerikanski je spored takega koncerta. Vsebuje komade, ki izražajo življenje kaznencev. Naši grobovi. V Idriji je nenadoma preminula 29. marca 1.1. ga. Minka Kosmače v a' roj. Prelovčeva, sestra našega skladatelju in urednika «Zborov» Zorka Prelovca. — V Ljubljani pu je umrl začetkom aprila profesor trgovske šole, primorski rojak Ivan G r u d e 11 v najlepši dobi življenja kot žrtev zavratne jetike. Pokojni je več let poučeval in vodil na državni trgovski šoli pevski pouk s posebno vnemo. — Bodi jima ohranjen časten spomin! Iz uredništva in upravništva Ker se je prvi zvezek (slavnostna številka ob 251etnici Ljubljanskega Zvona) precej zakesnil, je naravno tudi ista usoda zadela drugi zvezek, ki ga danes pošiljamo svojim naročnikom. Objavljumo harmonizacijo narodne «Teče mi vodica» O. Deva, priredbo narodne «Čergo moja, č e r g i c e» V. Mirka (obe za moški zbor), dalje mešuni zbor «S u n c e» L Ocvirka, cerkveno «Večerni zvon» A. Mi-helčiča za sopran, gosli (zbor) in orgle, ter mešani zbor B. Arniča «K i š». Vsakemu letošnjemu zvezku dodamo še prilogo z enim ali dvema solospevoma za glas in klavir. V tem zvezku priobčujemo solospev «Prišla je jesenska noč», skladbo iz mladih let našega urednika Z. Prelovca. Drugič pa bomo naročnike prijetno iznenadili s priredbo narodne «Potrkani ples» (mešani zbor) po mojstru TT u b a d u. ki je hvala bogu ozdravel in dela ves inludeniški za naše petje dalje. Tn še marsikaj pride na vrsto. Podrobno poročilo o operi in ocena novih skladb v 3. zvezku. Prosimo le. da «Zborom» ostanejo vsi naročniki zvesti, da poravnajo čimprej naročnino in da pridobe listu novih naročnikov. Vse skladatelje prosimo, da nam pošljejo svoje nove skladbe za zbor in solospeve za glas s klavirjem. Obžalujemo, da je «Nova muzika» zaradi premajhnega zanimanja prenehala izhajati, veselimo se pa. da se je osamosvojil «Pevec in nadaljuje s svojim koristnim delom. Priporočamo ga! Nadaljevanje dr. J. Mantuanijevega članka «O slovenski operi» v prihodnji številki. F. R. v C. Vsako društvo J. P. S. mora po sklepu zadnje skupščine naročiti «Muzički Glasnik» pevskega društva Stan-kovic v Beogradu. Savezne vesti so v zadnji številki tiskane v latinici. L. P. v Lj. Opozorili ste nas pismeno na to, da s» v polemiki odbora Glasbene Matice s kritikom dr. St. Vurnikom naziva slednji z naslovom s o t r u d li i k «Zborov» in da utegne ta nekoliko tendenčna notica listu škodovati. Povemo Vam odkritosrčno, da ne ljubimo sporov z nikomur, da smo v prijateljskih odnošajih z vsemi našimi glasbenimi krogi, /lasti z Glasbeno Matico in mislimo, da to tituliranje ni imelo namenu škodovati «Zborom». Prav tuko pu povemo, du smo iz srcu hvaležni dr. St. Vurniku za njegovo blagohotno sodelovanje v «Zborih». Skladbe iz «Zborov» in založbe Ljubl janskega Zvona naročajte vselej pravočasno po dopisnici na naslov uprave «Zborov» ali pa naravnost na naslov pevskega društva «Ljub-l janski Zvon». Urednikov zaključek dne l.maja 1930. ¿Zbori" mo [Letnik W., st.2a j/ TEČE MI VODICA\ Prekmurska narodna. JfijfJriO, 7enorI.in.2f. Moški zbor. u . ULJA . --------- i.le - ce mi, te - ce vo - di-ca, Harmomziral 0$kffl'Hev, ( Maribor.) w ^^ coc/ l/^ ^g, ,/&p ga. Ipi 2g'erseje ¿/h-bica zmi-vata,mi-to se sto -tega Jtrccjana dru-giJcraj, ne bo gcc ^ V w trtf_______^ t^r ■ » mo - sta zi-da-no-ga, Ju - biJcsol- dedom od-sel, jo - Jca - ta. Jo - Jca - ta. več^^ na - zai. L i: :ll Jger seje ¡Ju -J?ica zmiva-la, milo se sto - tega Jcra,Jana dragiJcrqJ,ne bo gcc /Jos/avaJf. LJ W r Te-če mi, le-če mi vo di - ca. 2*it. Te - čemi, te - čemi vo - di - ccc. ----— Jo - Jca - ta. več na - zqj -ta. - 0---f- , Sgggpi -za?. Te -če mi, te -če mi 7:0 - di - ca. Zamt*saii- zhorje to narod? 1 o priredil dnEJlimovec („Fevcc "J. „Zbori" 1930 \ ItfwMjab CERGO M0JA9 CERGICE. A ctro fina:. Barifoit solo. Friredil Vasiiy Mirk, (MctriÉor.) m .í / ú i £ 6'<3T - £><2T s Cor go ztW-Ja, cergi-ce, od ca-dcT-va jflat-na, Ve -ti-áas-M dvoiv-vi, ne-po-micne sie - ne, \ 0 i Me-ni sla -ve ne iré-ha, ni Jbo-gasiva ve - l/a, 2 \ Mi - sa far -ba da -bo -ka iz - vfr-ra Je _j¿a, MusM zbor: uer - go Ve - ti Me - n i JVa - 3a - Jr.aJ s¿a ior m.i -.».-.i* cer - gi — ce,, dvo - ro - vi ne iré - jbaf. du - bo - Jta, PP zlaí-na. Are -ne. ff sim en i Tea-ci-ca s.rebr-na i a fipraíié ci -ga-na, fai-da-god se mi smo crni ci-ga-ni si-ro-masnih ze - l/'a. a njofnicu. mi-risna bo -garaje . - sil - va. ......^ ' - na. n ■ rr Jcre - ne. Sfmcnl fia -ci -ca z/ar^ a íiprohs ci -ga-na Jrrzd se mi. smo si-ro - nía - snih ze - — pa. a njojni-ca mi -risna je p. " -ji ¿> $; i Gru - di, gudigurfafo, jdo — vrlv ifazrfcüiH-ca, ic-sfa, sil - vcv. |ÉlÍliÉliÉi e c/z, (mai,¿n/at SMfc (,7uct¿,giu&,ga-da jJovrhbn/aJi zí (JU - <27, - ¿ ¿ «z, - j^e-jau-ttatcmaiiZh pérmica, ca, izsfa ¿uin¿j3i??pt¿t%Z-~ícínanzJi pérmica , jj---1 ^ - | qj | ^ÁmM r-it&ti. „Zbori/mO l/efaiik VI.,M.2c Jfješovtfi ' zbor jŽUNCE. Ivan Ocvirk. J/oder ato -z:z=^jzLridcLxiti2to _ (ßüy) ----^fj i Mi r^f^ ./zötf ûstâvà'as'i hthvffas? Se -dna de - car ¡ Ue-dna de-caie vo — - ¿fe. i,I i, t^Taq I VO - - ./" /noie le -po j> j> w. S t /fi/ / i. _/ ¿fe -^¿7 sa-nas - ce, i su -nas su -nas - ce J / á=fi Moderato . iT w M /Ts jlzicUzzttizio 77TT Ste P Vrt nam sveiva- o. -ste -beerte m Jja -sle po-beplji — vno. ÉÉpWÉÂ^Âé H—ñh -5—t— ïÇ P f'vÇj'1 da - -2 ïavno r vno. Jbi- va 4-ß- n î> ^ iavno ob - zor - m je, 4=i ö^ -zon - je. ob - zon - je,. i -=>—SÍ- Jtfotier rf Q ~ WS i pp le-de-ni, za-dah odp - skoga. sne - - "À Mi-ri i I t t i w r-r y* LJJii ni- _____ ^^rall, —tñrT i i A -àr w=t I s s breg ne 'T Li "1 a ma -g¿a s ¡rf i -uz r s breai -'r. 'y -zi, si - la xma-gla si - la y fathi -zi. -7,7.. f > 'J* -j 4 P Ts^S 1 - - -T _ r t - . JmmJ- -JL Jfoderato jrj fjcffr-f*s r f/ _ —Tr\ ^ rt■ r\ 111 H J^zidcuztiizo mm Me-sec á ce-la-Je J) J> gl hladnim m CCCCLJZUZC /. hladnim ce - lovim, ce - lovim no — j j>]> j- _ 7'(tlf. id ^ f{ií gij / i^spg tz<7 — cfc. - moa na - sor ¿e/c . je bol._ no — ct. /Ja - moc¿ na - so/ oe/c Je /Sa - moci na - so/' leJc Je hol, leJt Je j w fon h.1 Bol. leJt Je bol.. m «t T' " fr * r'ppr ^/W Lr ^r 7 , r o — pet /jun - cehoces u ^ ~ ^ ri - vra-iitse "h na fi ■pet "T/ ' ma 9 vra-iil se j> J r r f. m ^ [g---^- - ^ mj n - /i ¿fcr-r- kf P P'L lama bit ia, — - /7z<2 HJ1/ cj -p- « z bii^ ce m =U=É5t= - O Jca - o u n » v ¿.i t tama, ïpL-SU V vj^-if-i" ij <-j— ■...... / r ¿(tri.. —■ ir—- cg ^ — — - L a - o ti , le -pa,le -^fT^-r , i - —— V „Zbori"mO, Letnik W.,ši.2c Prijatelju Francu zJericu, ravnatelju Ljudskeposojilnice v Celju. VEČERNI ZVON. 3/ijrzio jSopraA JIlojzij^Mihelčič. tfosli Orgle pip m d. Večer-zii zvon, o mili zvon/ 2fo zarja zmodrenam vi-2.. Ve - čer-ziizvon, o mili zvon! Tvoj glasposlušam iz da-3. Moj duh poza - Jbi teh dolizi, na krajziebešlce misli 3= SE i v m/j % A m i sé *á=¿ fiSS lll£i l^js^L p p J| D P <5W -¿/0 J/% - ¿V?, sla- ve, zvezdci te- les icjer bo naznanja Jizilijozi, 2mzzia%jasUzm¿janomdl-ve. nih večziečulimspon, sr-ce ioplsejnoli -d- ve. de zemlje solzziisizt zza vekeMicaljblazezi 2?~ ve. % 3eé r 1 i P -|L ^ rr ¿Sopran Tenor Or&le Mfy^ p r r r-Ö- \f 0 y p i i mfer— = 1 f - velfa 'H -ja, f r r a veÄ/a, # . r* - ja» —- -m&r j J J ^ -veJlio ü-U-D iri -ja, PH-A a- ue, J--- čz -vej/a rt^ -ji v> ~G-- l M / frlj s ^- —&- 1 -f—11— | I | zctdrxtij ^ T^^—- a - ve, a - ve Mari -ja.Mzri - <2 - ^ £ - / ftp^ J IQIpl se a-vea a - ve, oc - veJ/ari-jdjMzri — tudi zboi Orgle -1—»—i r—f—ri^p — .¿F - ^ « - veJfari -jajtfczri — — J^/ r r r f dlaci-ci Ivqji be- U dlačici,po tvoji mehki ia-či - ci f prelta in ir - pljenjapog opi^stQ)JjrosiQptasUf „Zbori" 1930 Letnik JT., št 2d & S&esc. Jcrat* ha j i J. J i J J jji J K* j j> i' i i P >. ¡j, ; s ¿J : ^ j. g. i " i, T r r- p 1 p 'P 1 p r y 2up boš, si-va braaa/ 2faj bi s ta, - A? vlilacinemjrezdizmlada!irk m i i ■ itfj j m-l- ^ n|J bo vMadnempiiezdiz mlada! irk _ _ __ f—fo p r>T pip g * 1 r r 't • « ; ^ »s «t i i m po svet f 5 - m /Tu1 i V vez A -Zl/ £ 33= =jg= — — VCt m P % wrfn - ofe/ r—r—^—r- plakalplakal, l/a - Ml ver-2tg ^ —_rz_n_rr_ a jaz m p i 4 % m mm Nt Cfo-vo-ri-li so, _im a Jaz sem plakal,plakal, czresc. ^trcbstrto,jf>oltiiev€cj K -J-ljtJ) D h h. * <24 ca/tal, in sem cakac, caltal, in sem h i., i-J- in sem Čakal, J) p» dectso P p »p "p i P Ž fp 6 ¿pu/bil verno f j j> ji J,]. J t|J 0$: i2i sem čakal, čakal, in sem čakal, jaaco s? - ' S W, r - , * „ ^ čakal, čakal j ne za -j. Tt jjo- ccucaC; ne za - man,;- j^-p .fe ^'/kc1.c jr 1 f^ in sem cakaljtze zaman.- Ji h-ko si izpadla, Me - aa, X p fit. "r r f^fi S - - %soat,.. lise Je prav in vse Je Jasno, kakoru sobot cfaberchn, j, j. ^ «i—i...... --I ^ ■ -T - p 1 r -"r 'j? Bas solo Sopran J. ait JÜL alt Tenor 1. bets If. bas Z/e zoom-ie,_ te._zooni-èe_ -Jca_ Jca. t ÎEÊ ht ton_ vsemi --Jca. ton. ion -V- m p Jca. tink____: Jr- > y ¿ nk- lÙzk-•y Jca_ tink. ïiiik fS?Jc, ^ inox'cztcta >_ y #• P Ígj® ~%en-Jcomo -¿?opoJcoplfi — ¿fe, Jca_ Jca. Jca. ÏOTb_ ton_ sa/ imam Je sin -Jca / .Z^ - Jfez_ _ J"«_ : : j&z___ JccL— Jca._ _!_ Unk_:__Hiik—i— Zink HrtJr, \ tinJc_ y-r- mi nv¿ ii-f^ii sy _i(jïk——lvtiJc_z^T&fc_fe&fc_¿M_ wf J. aseémostelo, smorzojido 2 ni - te, sa/ imam se sin -Jca, sin -Jca, sin - Jca/._ Jca_ Jca_ Jca_ Jca_ Jca_ Jca^ ion ^ ton ton_ ion.. IS S ï FâF 7 rw àFr r * a&r7 r^r7 f s; tùiJc Jca_ tink_ tùtk- Jaz— Jca— tink. j it y r i i ejH: _tink_tink_ Unk_ Unk jL y y È £ jrectiettiv da jaz jusén b-če tu oj. Fo dgii-mr-l ng op - P J. —IT -J-H,-J- bJ "—1- Mz j: / ha,ha,ha,ha ,,7cr-sto~ —^f premisli H H* "p U-- -praznopo ~Jto - *r i -ft r "s s. > r «r _TJ-1---p!- líjti 1 v j) i—r— p —1 odpo----- -greña sempr r Hfl war, '"p P p P ii na pragu mojem si se-ae¿. rf jV.J JiOz^ P P M t V P "p -----T, J «r — ri-k- tfh j jtn i --V—N- =3 — > ) ') h —V , -"J--Y-er :i=b=d ft—V' t •> H- p sem L j. J & spoznalj/c f j > b j ? žvoji hedi >T ; 'I wr dla-ci -ci, ttf p jaz sem te sjjoztiaijpo * j1^ sjbo - jvhod po žuoji fce -, HM-H-W p ^ P' P p. p. P voji jbe -li dlaci-ci.po ivqji Truahlciftzol - Priloga„Zborom 1930, št. 2. 3 FfflSLÄ JE JEČENjSKJ NO C... (iïleksandrov -Murn) Zor]co frelovecm) Ibčctsi, tekstu jjjrimGjmo. (LjuJbljanaJ »i/ K lílctvir a noč, pročjemoje spec - 2p'e; misli uro obvc -pec/oč, É PÉ m ± m j y Jfrl molto et temÁ m M f T- >7nolto jrit. kdo xse zme-ni zcc - jife ? -^.r-a Prislaje Jesenskanoč, proč jemo -je spet - zife. doz sem iopolscmiz- ji tirii o in, Čedalje jaz sem topol samujoč, M 2te se - je in ne zoc izje. ___w jtoJ- - -J f^j ^^ r" O I) t £ ct tempo i jU. f i r itei /O led. -p- ■ 7JP vi/ Y I JA 66 podjetje JUGOSLOVANSKA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZAVAROVALNA BANKA IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM Zavaruje proti ognju, tatvinam, nezgodam itd. ter na doživetje in za slučaj smrti Podružnice po vsej kraljevini Najbolje kupite ŠIVALNI STROJ in KOLO samo Gritzner, Adler, Kayser za dom, obrt in industrijo. pletiini stroj Dllbjed. Pisalni ■troj Urania ▼ treh velikostih. Lepe opreme, ugodno odplačevanje! Društva poseben popust! Posamezni deli za vse stroje in kolesa, pnevmatiko edino le pri Josip Peteline, Ljubljana Telefon it. 2913 ailllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO LJUBLJANA Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Telefon št. 2040, 2457, 2548, 2706 in 2806 Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic In kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe • deposits Itd. itd. Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin LITOGRAFIJA OFFSETTISK ^ ČEMAŽAR IN DRUG GLASBENE PRILOGE „ZBOROV" SO NATISNJENE V LITOGRAFIJI ČEMAŽAR IN DRUG. LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6 RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LITOGRAF-SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD. » GROM" CARINSKO- POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJSKI BUREAU LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA ŠT. 41 NASLOV ZA BRZOJAVKE: „GROM" TELEFON INTERURB. 2454 =ÎIIIIlllflllllfIIIIIIIMIIIIIIIIIIlEJIIil1ltlllllllll(IIIUiJllltlllllllltlllIIIIIMIIIIIIIIIIIlItlllllllllllt1EIIEIIIIIIIflllltl]lfllllflTlllllllliltllllIIIIII = USTANOVLJENO LETA 1895. RUDOLF WARBINEK TOVARNA ZALOGA IN IZPOSOJEVALNICA KLAVIRJEV LJUBLJANA OREOORlliEVA ULICA STE V. 5. in RIMSKA CESTA STEV. 2. Pelini ¿«kovni račun it»y. 14.076. Popravila se izvršujejo točno in ceno, tudi na obroke. IIIIIIII llllltlllilllllltllllltllll lltlillllllllllllllilllllll IIIIII Itlllllilllll II iilillil Itllltlll lllllllilll lllllllllllllllll illtltltlMIltll llllllllllllltlllltlilfs OBRTNA BANKA V LJUBLJANI CENTRALA: KONGRESNI TRG ŠT. 4 podružnica: LJUTOMER račun pri postni hranilnici podružnici v ljubljani, st. 12.051 TELEFON ŠT. 508 " Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. vlogk na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno vise. HEPIC-ZANKL tvornice olja, firneža, lakov in barv družba z o. z. Centrala v LJUBLJANI Lastnik FRANJO MEDIČ Tovarne: LJUBLJANA - MEDVODE Podružnice in skladišča: MARIBOR, NOVI SAD # Lastni domači proizvodi: Laneno olje, firnež, vse vrste lakov, emajlno-lakastih in oljnatih barv. Kemično čiste in kemično olepšane kakor tudi navadne prstene barve vseh vrst in barvnih tonov, čopičev, steklarskega kleja itd. znamke „MERAKL" za obrt, trgovino in industrijo, za železnice pomorstvo in zrakoplovstvo. # Cene umerjene Točna in solidna postrežba NAROČITE VAŠI KLAVIRSKI MLADINI DESET POVESTI VASILIJA MIRKA nmiiHiiffinilnl™ CENA PARTITURI 15 Din BREZ POŠTNINE ZAHTEVAJTE CENIK NAŠIH SKLADB Založba muzikalij pevskega društva „LJUBLJANSKI ZVON" .........................................*........................................................... Izdaja in zalaga pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, tiska Delniška tiskarna, litografirata Čemažar in drug. Letna naročnina za kraljevino Jugoslavijo 50 Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrug dolar. Pomnoževanje partitur, litografiranje posameznih glasov je po zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so naročila notni material dotične pesmi za ves zbor.