Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Pa pošti pr*]eman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 » — » četrt » » 6 » BO » mesec » 2 > 20 > V »pravnlštvu prejeman: za eelo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » Četrt » • 6 „ — » mesec ► 1 »70» Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Štev. 73 V Ljubljani, v sredo, 1. aprila 1903 Letnik XXXI Naročnino In inserate sprejema upravnlštvo V Katol. Tiskarni^ Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma n« vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Političen list za slovenski narod. proti nadškofu dr. Stadlerju. Kako nestalno je ljudsko mnenje, zlasti na Hrvatskem, o tem bi vedel marsikaj povedati nadškof sarajevski. Slavili bo ga že do devetih nebes a tudi udrihali po njem — in često isti ljudje! Zadnja afera, vsled katere je razburjeno vse Hrvatstvo in so zopet deli v dva tabora: proti Stadlerju in za Stad-lerja, je prišla tako : V selu Višnjevici je živela mohame-danka Sala, vdova s tremi otroki. To selo spada pod vrhbosansko nadškc!i|o. Sala je želela, da bi bila krščena in sprejeta v ka-t&liško cerkev. Zato se je dala poučevati od svojih katoliških sosed in se je celi dve leti pripravl|ala na krat V tem času ae je pa seznanila z nekim oženjenim katoličanom in mu rodila dete, katero je dala krstiti v Sarajevu, a svoje odnošaje do njega je pretrgala in ni več občevala z njim ocl junija meseca 1902. Sala je po svojem zaupniku večkrat prosila pri ordinariatu v Sarajevu, da jo krste z njenimi otroki. Ordinariat je dal dovoljenje šele leto«. Ker se Sala v Vi-šnjevici in iz strahu pred mohamedanei ni mogla dati krstiti, se jej je nasvetovalo, naj se pokrsti v kakem drugem kraju. Res je fila z dvema otrokoma drugam, tretje dete je pa ostalo doma; otrok hoče za materjo, a ga skrbno čuvajo, da ne more proč. Nadškef Stadler, dobro vedoč, da mu bo delala vlada težave, se je obrnil v Rim in je naznanil vso stvar. Nato mu je sveti oče po kardinalu Rampolla naznanil, daje prav ravnal in po cerkvenem pravu drugače ni mogel narediti. To je dejanje dr. Stadlerjevo, katero je tako »razburilo" mohamedance in tudi zagrebške Hrvate. To dejanje pa kritizirajo zdaj dr. Stad-lerjevi nasprotniki e dvojnega stališča: z vladnega in z narodno-hrvaškega. Jasno je, da se dela vrhbosanskemu nadškofu velika krivica, kajti: 1. Vladno stališče, da katoliška cerkev ne sme pokrščevati mohamedancev, nasprotuje naravnemu božjemu in kanoničnemu pravu. Tudi v stari rimski državi je bilo prepovedano, pogane krstiti, a apostoli so rekli: »Boga moramo bolj poslušati, kakor ljudi«, in so svoje apostolsko zvanje izvrševali tudi z nevarnostjo svojega življenja-Sicer pa vlada sama s svojim ravnanjem ne potrjuje principa, da morajo konfesije ostati nepremakljive. Kajti ako kdo odpade od krščanstva k Turkom, se mu ne delajo te-žkoče, in vlada nastavlja v državnih službah turške uradnike, ki so oženjeni s poturče-nicami. Ali bi samo katoliška cerkev ne smela sprejeti mohamedancev, kateri žele prejeti bv. krst? 2. Nasprotujejo tudi z narodno-hrvaškega stališča. Hrvatje bi namreč radi pridobili mohamedance, da bi ti ne pristopili k Srbom. Kajti od mohamedancev je odvisno, ali v Bosni dobi hrvaški ali srbski element večino. S takim ravnanjem pa, pravijo, se mohamedanei odbijajo od Hrvatov, in bo bodo iz jeze proglasili za Srbe. Tudi ta razlog ne more škofa odvrniti od tega, da bi ne dal krščevati mohamedanskih izpreobmjencev, ker cerkov ima dolžnost učiti in krščevati v s e n a r o d e. Da bi vsled tega trpel katolicizem, ker se mu delajo nasprotniki, ni istinito. Katolicizem trpi takrat, kadar njegovi služabniki zanemarjajo svojo dolžnost, nikdar pa takrat, kadar jo izpolnjujejo. Upamo, da se na Hrvaškem pojmi slednjič vendar toliko zbistrijo, da ne bodo več vsled takih, samih ob sebi umevnih dogodkov delali demonstracij in kri\ično napadali cerkve, kat«ra mora tudi braniti svoja prava. Državni zbor. Dunaj, 31. sušca. Današnja seja, ki je trajala le do pol 3. ure, |e bila jako živahna. Takoj začetkom seje se oglasi češki radikalec dr. Ba.va ter se v češkem jeziku mej hrupnimi ugovori nemških poslancev pritožuje, zakaj njegova češka izjava v z?dnji seji ni tiskana v zapisniku. Pcslanec F r e s 1 kriči na vse grlo ter s pestjo hne ob mizo. Oglasi se v tercetu tudi posl. C h o c , ki odgovarja na mejklice vsenemških poslancev. Proti dvoboju. Danes je minister za deželno brambo grol \Velseroheimb odgovoril na interpelacijo posl. dr. Tollingeria in tovarišev glede znanega ukaza vojnega ministra proti častnikom, ki so člani zveze proti dvoboiu v armadi. Minister je rekel mej drugim: Dotični ukaz vojnega ministra ni bil tajen in tudi ne naperjen proti imenovani zvezi, ki hoče ome jiti dvoboje. Vojni minister je prepovedal častnikom to zvezo, ker hoče, da je v armadi glede dvoboja enotno prepričanje, kakor je določa statut za čantni svet. V tem oziru mora odločevati le vojna uprava, sicer bi bile mogoče škodljive kolizije. S tem odgovorom pa večina zbornice ni zadovoljna Zato sta koncem seje predlagala poslanca Choc in dr. Tollinger, naj se v bodoči seji otvori razprava o ministrovem odgovoru. Zbornica je sprejela ta predlog. Ko pa predsednik grof V e 11 e r naznani, da bode prihodnja seja v petek, vstane poslanec W a g n e r in predlaga, seja bodi v četrtek. Za ta predlog je bila gotova večina v zbornici, toda predsednik izjavi, da je Wagnerjev predlog odklonjen z 78 proti 77 glasovom. Kdo se je zmotil: zapisnikarji ali predsedstvo? Državne podpore. Poslanec P f e i f e r in tovariši so danes vložili nujni predlog, naj vlada dovoli državno podporo pogorelcem v Malinah pri Semiču, kjer je 22. t. m. pogorelo dvanajst hiš z gospodarskimi poslopji, obleka in gospodarsko orodje, ter pogorelcem v Gornjih Skopicah pri Krškem, kjer je v petek pogorelo osem hiš in več gospodarskih poslopij. Poslanec Steiner je v imenu dotič-nega odseka že danes poročal o tej in raz nih drugih prošnjah, ki so se s priporočilom izročile vladi. S tem je bila seja končana in današnji suhi dnevni red pride v petek na vrsto. Sicer pa bode v petek gotovo živahna razprava proti dvoboju. Svinjska kuga. Vlada je danes predložila nov načrt zakona v obrambo proti svinjski kugi. Gnjezdo te kugo je bilo v Ameriki, od koder bo jo zanesli na Angleško in odtod v ostale evropske dežele. Pri nas v Avstriji so je svinjska kuga pojavila v višji meri spomladi leta 1895, ko je tudi na Dolenjskem počepalo mnogo prašičev. Vlada je že dne 9. junija 1895 izdala naredbo proti razširjanju svinjske kuge, toda tedanja sredstva niso zadoščala. Leta 1898 pa so razni poslanci v zbornici zahtevali ostrejše naredbe preti svinjski kugi. Vsled teh predlogov je vlada izdala novo naredbo z dne 2. maja 1899, štev. 81. Ta naredba določa, da se morajo pobiti oboleli, pa tudi vsi sumljivi prašiči, ki bo v bližnji dotiki z obolelimi. Naredba določa tudi odškodnine za pobite obolele in sumljive prašiče. Ta naredba pa je dajala povod raznim pritožbam. Pokazalo se je namreč večkrat, da so bili kot sumljivi pobiti prašiči popolnoma zdravi, in lastnik je dobil neznatno odškodnino, ako ni imel hlevov v redu, ali če kuga ni bila naznanjena politični oblasti. V takih slučajih bo prodali zaklane prašiče in odtegnili vse komisijske troške. Š) ostrejša, oziroma za posestnike naravnost nesrečna je določba v odstavku tretjem pa r a grafa 5 imenovane naredbe. Ta določa da za pobite živali posestnik ne dobi nobeno odškodnine, ako je bil le eden cku žen prašič z Ogrskega, oiiroma Hrvatskega, in se je pri njem kuga pokazala v teku 40 dnij, ko je bil kupljen. Tako so na Kranj skem vsled te naredbe pobili na tisoče zdravih domačih prašičev, ki so bili slučajno v dotiki z »O^rom. ali »Hrvatom« in torej suml|ivi; a posestniki niso dobili nobene odškodnine. Tako so trpele zadnja leta mnoge družine velike škode. Živinozdravniki sami so naglasali, da je ta določba naravnost kri vična in tudi brez vspeha. Dokler namreč morejo preko avstro-ogrske meie brez nadzorstva vtihotapljati tudi obolele prašiče s potnimi listi, tako dolgo ima kuga prosto pot v naše dežele in Avstrija daje le premije za ogrsko kugo. ln dalje ! Naš kmet kupi prašiča od trgovca, ki trdi, da so prašiči zdravi ali da so 8 Štajerskega. Č^z dva ali tri tadne pa mu prašič zboli. Komisija pride, pobije mu še ostale zdrave prašiče, in kmet ne dobi vinarja odškodnine. Odgovarjajo mu : Zakaj pa si kupil ogrskega, ozir. hrvatskega prašiča ? Išči odškodnine pri trgovcu ! Kje naj ga išče ? Ti prekupci se navadno izgovarjajo, da le za plačo drugim prodajajo. Torej mejo je treba zapreti oprrski kugi, sicer so vsi troški vrženi v vodo. Tako je vlada v zadnjih letih samo za pobite pra šiče izplačala 3 700 000 kron odškodnine. Toliko ali še več pa so trpeli škode razni avstrijski posestniki. V zadnjih štirih letih so uradno pobili 129 C87 prašičev. Tretjo naredbo je vlada izdala 15. sept. 1900, ki nekoliko zvišuje odškodnine in ne zahteva tako strogo pobijanje sumljivih prašičev. Vse te naredbe kugo niso zatrle, pač pa pomnožile škodo državi in strankam. Zato se je vlada odločila, da je izdelala nov zakon, ki določa : V bodoče se prašiči ne bodo kar po vrsti pobijali, marveč bode vlada v prvi vrsti zaprla okužene kraje. Živali bodo le tedaj pobite, ako je utemeljeno upanje, da se s tem v istem kraju kuga zatrč. Kdaj naj se pobija, to določi deželna vlada. Dalje določa novi načrt, da se pobite živali ne bodo vedno uničevale, marveč prepuščale v porabo. Druge določbe pa ostanejo, kakor so v naredbi iz 1. 1899 in 1900. A ravno proti tem določbam je največ pri-tožeb ; zato bode dolžnost poslancev, da do ločbe zboljšajo, osobito glede prašičev z Odrskega. Demonstracije v Zagrebu. Zagreb, 31. marca. Včeraj jo bil ves Zagreb vznemirjen radi naredbe glede spremenjenih napisov. V strahu so se žo izbrisani nemški napisi zopet izpostavili, a ker so časopisi svet pomirili z izjavo, da naj dotični posestniki tvrdk pri obrtni oblasti naznanijo brisanje nemških napisov, a da jim bode obrtna oblast to precej dovolila, je bil kraj vznemirjenju. Vkljub temu pa je bilo zvečer pozvano voj-ništvo na pomoč orožnikom in stražarjem ter so prav nasilno čistili Ilico in druge ulice od občinstva, a slednjič zaprli Ilico, Gajevo ulico, kjer je pošta, in pa kolodvor. Po drugih ulicah pa so prehajale jake straže do danes zjutraj. Danes stoje po vogalih ulic samo še mestni redarji, vendar pa je vojaštvo in orožništvo še vedno v pripravi. Posebno pa zijo na vseučilišče. Opozicionalnim vodjem je vendar uspelo, da so pomirili dijaštvo in meščanstvo, da ni prišlo do hujših izgredov. Tudi opozicionalno časopisje je Btorilo svojo dolžnost ter prav resnobno svarilo občinstvo, da se vzdrži de- monstracij in nasilja, kajti vsak kamen vržen v zrak, bi mogel odleteti zopet le nazaj na narod. Zato je zares nedostojna pisava uradnega časopisa, ko oponaša opozicionalnim listom, da so oni izzvali vse te demonstracije. Zdaj naj se čaka in ves boj za pravico se mora omejiti le na postavno dovoljeni način. In to so skupščine. Za prihodnjo nedeljo se skliče javni shod vsega meščanstva, kjer se bode razpravlialo o nezakonitih napisih. Ako redarstvena oblast shoda ne dovoli, sklicalo se bode precej najmanj 20 skupščin po § 2 v zaprtih prostorih, k|er bode govoril o tem predmetu p 3 en govornik. Voditelji opozjeje se bodo potrudili, da se tudi po deželi razširi agita-'ja za take skupščine proti nezakonitim napisom. Ta pokret se š ri po celi zemlji in to je dobro znamenje. Narod hrvatski se je prebudil in zdij ne sme več zaspati. Danes so zopet odkrili samomažarski napis na prometnej zgradi. B*n je obljubil, da se bode vprašanje glede tega napisa rešilo do B' bote. beveda napis je pod stražo dan in noč. Mnogi mislijo, da ostane ma-žartki napis, čes da tako zahteva ogrska vlada in da mora ban vkljub vsem demonstracijam vzdržati mažarski napis, ali pa odstopiti. Pravijo, da bode odstopil tudi Szell, a da bi mogel ban priti za ogrskega ministra, če izvede dobro svojo nalogo na Hrvatskem. Radovedni smo, kaj nam tedaj prinese prihodnja sobota. Ban izhaja zdaj le pod stražo, kar do zdaj ni bilo v navadi Danes je odšel na Dunaj zapovedajoči general Klobus, ter se o tem potovanju mar sikaj ugibljo. Poznato je, da Hrvati niso proti zajedniškej vojski, nego le proti večim stroškom za vojsko. Hrvati dobro vedo, da bi bilo za njih stokrat huje, ko bi Mažari dobili svojo narodno vojsko, nego jim je zdaj pod zajedniško vojsko. Morda s tem računajo tudi na Dunaju, da imajo Hrvate proti Mažarom na svojej strani. Ve se dobro, da je bilo vojakom zadnje dni najstrožje zapovedano, da se ne smejo na noben način posluževati orožja proti demonstrantom, a dotični vojak, ki je ranil trgovskega pomočnika, bode hudo kaznovan. Na vseučilišču so se včeraj zopet skoraj ponovile demonstracije, ker je pota do vseučilišča zaprla žandarmerija in ni pustila nobenega dijaka na vseučilišče. Posredovanjem rektorja Klaiča in predstojnika redarstva je bil dovoljen pristop le z legitimacijo. Rektor Klaič je potem dijake nagovarjal na mir, a le ti so izbrali na to odbor od 12 članov, da s pomočjo rektorja izposlujejo pri redar-stvu, da se izpuste zaprti dijaki. Danes so zares izpuščeni in tudi \elik del včeraj zaprtih. Pravijo, da so izpustili tudi Radiča in Sirovatko. kar pa ni verjetno. Dr. Frank, dr. M. Starčevič in Kumičič so prosili pismeno prometno upravo državnih železnic, da spremeni samomažarski napis na zgradi. Prometna uprava je izročila to prošnjo deželni vladi, a po zapovedi ba-novej je ta spis predan državnemu pravd-niku, da postopa proti omenjenej trojici prosilcev. Tako se bodo morali zagovarjati omenjeni domoljubi, ker so prosili za pravico,\ celo pred sodoijo. Tudi dobro znamenje današnje ere zakona, rada in reda na Hrvatskem ! * * s Včeraj so bili zaplenjeni vsi opozicio-nalni časopisi radi uvodnih člankov in radi poročil iz mažarskih časopisov o demonstracijah v Zagrebu. Ta poročila so zares tako sramotno pisana, da se mora človeku gnu-siti. Hrvatska redarstvena oblast jih je menda tudi zaplenila, da pokrije mažarsko sramoto, saj take pisavo gotovo ni najti nikjer na svetu. Pa se še govori o mažarskej kulturi! Je li dostojno kulturnega naroda, da zove svojega soseda pas|i zarod in robsko ljudstvo ? Drugih psovk ne omenjam, omenjeni sta dokaz, kak kulturni živelj so Mažari. Stališče Mhuločehov. 0 tem pišejo zadnji »K a t o 1 i c k o 1 i s t y« : »Mi dvomimo, da bi mladočeška stranka preživela svojo sedanjo krizo. Ona ima sicer Se štiri leta časa, preden jej ugasnejo mandati, a ona danes nima več tiste prostosti, kakor prej; sama si je pripravila situacijo, in katere m izhoda. Lahko ji je bilo delati jako popularno politiko takrat, ko je ves svet, prijatelj in nasprotnik, od nje pričakoval, da na nemško obstmkoijo odgovori a češko obstrukcijo. Ko bi bila to storila, bi bil stal za njo vea češki narod Ko je pa pustila, da je bežalo leto za letom in se je ona sama skozi usta svojih prvakov izražala najprej za odložitev, pozneje pa za popolno opustitev obstrukcije, ne more sa zopet vrniti k njej, in bi ravno s tem, s čimer bi bb botela ohraniti, izgubila ugled ne le pri vladi in v parlamentu, ampak tudi pri volivcih. Poslanski klub mora voditi narod, ; . ne narobe. Poslanci, iz katerih ravnanja se vidi, da jih volivci ženo pred Beboj, ne morejo na nobeno stran narediti takega vtiska, v katerem bi bilo zagotov Ijeno poroštvo za kak uspeh. Ali mladočeški poslanci to spoznavajo ali ne, o tem nas pouči bližnja bodočnost. Na dan 2G. aprila sklicujejo shod svojib zaupnikov, in na tem shodu se morajo od ločiti. Tudi »Illas« in »Mor. Orlice« se pečata s tem perečim vprašanjem. Oba lista odobravata namero, naj se skliče shod zaupnikov češkega naroda, ob enem pa cba iz javljata, da bi nikakor ne bilo dobro, če bi zaupniki naprej določili taktiko državno zboiskega kluba, ker je vsekako mnogo previdneje, če imajo v zadevi določevanja taktike poslanci prosto roko. Prvi list ob enem svari poslance, naj se nikar ne boje v nekaterih krajih navstale nevihte, ohranijo nai pogum in mirno kri. Konečno izraža »Mor. Orl.« prepričanje, da se bo po-litiškim voditeljem posrečilo na shodu za upnikov najti prave besede in može prepr -čati o premsmbi taktike, kakor se je to po srečilo posl. dr. Kramafu v Tabru. Nemščina parlamentarni jezik. V odseku 2a prtmembo zborniškega poslovnika se je vršila včeraj zanimiva debata o predlogu, naj se preglasi nemščina za edini razpravni jezik v parlamentu. Tozadevni predlog je stavil vsenemec Schalk, s pripomnijo, aa se ne sme neben govornik poslužiti nobenega nenem^kega jezika Ta predlog je padel z 22 glasovi proti 9. Za njim jo predlagal poslanec G r o s s , naj se dopusti nenemfiki govor le onim poslancem, ki notorično niso zmožni nemščine. Toda propadel je tudi ta predlog z 21 glasovi preti 10. Gross je mogel pridobiti na svtjo stran le enega člana več. Proti predlogoma so poleg zastopnikov nemških strank glaso vali tudi krščanski socialci, člani katol. centra so se pa umaknili pred glasovanjem. Tudi socialni demokratje so glasovali proti. Francoski proračun. Zadnjo noč minulega meseca je bil Irancoski parlament v permanenci. Najprej je zboroval senat, da odobri proračun, ki Btopi danes v veljavo. Sklenil je več spre memb na proračunu, posebno vojnem. Več govornikov je pobijalo vekšanje izdatkov za vojsko in mornarico, ker deželi ne preti nobena nevarnost. V debato je posegel tudi ministerski predsednik Cimbes. skupni proračun je bil končno vsprejet z 253 proti 14 glasom in je bila na to seja zaključena ob 3. uri zjutraj. — Zbornica se je sešla ob 5. uri zjutraj in zopet vsprejela vse kredite, ki jih je črtal senat, sosebno pa one, ki se tičejo vojnega proračuna. Skupni proračun je bil vsprejet s 356 proti 72 glasom. Ob 7 */4 uri zjutraj so sejo pretrgali do 9. ure predpel Ine. Vkljub tako napornemu delu torej vlada vendarle včeraj zjutraj še ni imela od obeh zbornic definitivno odobrenega proračuna. Senat se je moral namreč še enkrat sniti, da odobri postavke, ki jih je prvič črtal. Toda tudi pri drugi seji ob 1/»1L uri ni ho tel popolno kapitulirati pred zbornico in je odobril le nekaj njenih zahtev. Vsled tega je moral jrroračun ob 12. uri še enkrat v zbornico, ki se je konečno udala in sprejela postavke, kakor jih jo odobril senat. Novo bolgarsko ministerstvo Kar se ni posrečilo Gešovu, to je mogel včeraj izvesti bivši bolgarski ministerski predsednik D a n e w. Pregovoril je namreč vse svoje dosedanje tovariše, da so vstopili nazaj v kabinet, iznebil so je le vojnega ministra generala Paprikova ter poveril ta portielj polkovniku S a v o v u , ki ga je bil priporočal knezu že takoj po Papnkovi demisiji. Ker se je sedaj knez Ferdinand zadovoljil s to premembo, pomeni rešitev krize poraz kneza samega. Rusofil Danew je pa srečen, da je mogel izvesti željo ruske vlade. Iz brzojavk. Nižj eavstri j ski deželni zbor se snide šele 16. aprila, kakor je sedaj definitivno določeno. Zboroval bo baje le štiri dni. - Nova protidvobo jna liga se snuje na Ogrskem. Priprav-ljavni odbor za protidvobojno ligo je včeraj odobril pravila. To je bržkone uspeh zadnjega ukaza vojnega ministra. — Poslednji nemški župan je odstopil v Vyškovu na Moravskem. Dr. Svoboda, nemški župan v VySkovu je odstopil. Češka večina je izvoli mesto njega Al. Součko. — Politična potovanja. Te dni je odpotoval nemški kancelar grof Biilow v Italijo in se snide z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Prinettiiem dne 4. aprila. Na svojem povratku v Berolin obišče grot B(llow tudi našega ministra za zunanje zadeve grof« Golubowskega. — Angleži in Irci. Angleška vlada je predložila te dni angleškemu parlamentu zakonski načrt, glasom katerega dovoli država irskim poljedelcem posojila, da bodo mogli od lordov popolnoma odkupiti posestva, katera sedaj obdelujejo kot najemniki. Če bo sprejeta ta predloga, bo Ircem znatno pomagano. — ? r i n e 11 i j e v naslednik. Vedno bolj ae potrjuje vest. da odstopi ital. zunanji minister Prinetti. Nasledoval mu bo Guicci-ardini, ki že dalj časa čaka na to mesto. — Framasonske želje. Framason ski liati z vidno radostjo poročajo o neki nezadovoljnosti vatikanskih krogov s kardinalom Rtmpolla. Pravijo, da so njemu sovražni vBi kardinali in da le z ozirom na papeža ne zahtevajo že zda| premembe v državnem tajništvu Kajpada je to le vroča želja laških in francoskih framaaonov. — Vstaja na H a i t i. Iz Kap Haitiena javljajo. da se je minulo soboto po|»vil pri San Domingu boj, v katerem ao izgubile vladne čete 27 ubitih in 43 ranjenih, vstaši pa pet ubitih in 11 ranjenih Pričakuje se več|e bitke. — Volitve na Kreti. D sedanji vspehi volitev v narodno skupščino so pokazali, da je vladi zagotovlieria velika večina. — Prusi proti sežiganju m r 1 i č e v. Pruski deželni zbor je odklonil predlog liberalcev glede dopustitve fakulta tivnega sežiganja mrličev. Enako stališče je zavz*-la pruska vlada Dnevne novic*?. V L j u b I j a n i 1 aprila. Pripoznanje dr. Tavčarjevo. »Slov Narod« zdaj grozno udriha po »klerikalcih« in zagotavlja, da so »klerikalci« proč na Dunaju in v deželnem zboru in bodo morali okoli liberalcev okrog letati, čo bodo hoteli kaj doseči. Spominjamo se pri tem, kako je dr Tavčar proti nekemu »klerikalou« še dne 16 jan milo tožil: »Proti nam ubogim ra dikalcem ste ('klerikalci«) kakor proti strastnim sovražnikom, čeravno veste, da vam nične moremo škodovati« — G. Malovrh, informirajte se vendar pri dr. Tavčarju. preden daste liberalno baharijo v list! Dr. Tavčar se je torej vendar omajal. Izrekel se je za splošno, d i rektno in — jednako volivno p r a v i e o za deželni zbor kranjski. »Edinost" izjavlja slovesno, da se več ne bo bavila z verskimi za d e v a m i ". Z velikim zadoščenjem smo vzeli na znanje to senzacijonelno izjavo. Upati je torej, da bo v Ricmanju mir, ako se bo tega držala. Celjska »Domovina« ima novega urednika, ki kaj težko utajuje svoje simpa tije do gnjilega kranjskega liberalizma, in tako se je zgodilo, da danes nam došla »Domovina" prinaša sila plitev članek o slovenski delegaciji v drž. zboru, v katerem si do mišljuje neki brezpomembai politik, ki si pa nadeva ime .odličnega rodoljuba", da bi imela slovenska delegacija večji vpliv, ako bi bili v njej združeni vsi slovenski poslanci, t. j. vpliv slovenske delegacije bi silno na rastel, ako bi imeli v skupnem klubu pro štora veliki rodoljub nadsvetnik extra statum dr. F e r j a n č i č, pošteni notar P1 a n t a n in veliki borilec za slovensko gimnazijo celj sko dr. I v a n Tavčar, ki kakor Sien-kiewičev Jurand ne more videti glav na nemških telesih. Domovina bi bila potem rešena, ker pa še ni, je krivda seve — dr. Šusteršičeva, kateremu se kar naravnost očita, da je „izdal interese štajarskih in koroških pa tudi kranjskih Slovencev" in to samo radi tega, ker ne sedi v enem klubu i zgoraj omenjeno, z Nemci zvezano trojico, kateri bo slovenski interesi, kakor splošno znano, vedno prva skrb, osebni pa zadnja Prenizko bi cenili dr. »uateršiča, ako bi ga hoteli zagovarjati proti takim iz bruhom. Vsak trezen slovenski politik pač ve, da je dr. Tavčar imel priliko v „IIr vatako - slovenskem klubu" pokazati resno voljo za združitev, da je pa posebno glede celjske gimnazije tako naBtopil in da je liberalna frakcija vrtila se okolu takih zvez, da se je moral celo »Hrvatsko-slovanski klub« zahvaliti za tako družbo. Menda je liberalno glasovanje za dispozični zaklad celjski ^Domovini« tako imponiralo, da meni, da bi bilo nekemu v »Slovanski zvezi" lažje stališče, ako bi imel še dr. Tavčarja in Ferjančiča ob strani svojih vladnih namer. Sto-venaki in hrvaški poslanci bo sedaj akoro vsi združeni v »Slovanski zvezi« in nihče ne čuti, da bi »Slovanska zveza" radi tega imela manj vpliva, ker onih par liberalnih zastopnikov s svojo ob tržiških volitvah in pri dispozičnem zakladu dokumentirano narodno značajnostjo v njej nima besede. Bolje bi storila »Domovina«, ako bi izdajstvo slovenskih interesov naslovila na naslov, kateremu smo izdajstvo opetovano dokazali, in pa na naslov tistega, ki hoče, da bi jugoslovanski poslansi n j. ljubo vlade podrli svoje Btališče a tem, da gla8ujejo za tako spremembo državnczborskeea poslovnika, katero hoče vlada. Dr. Suateršič je dosledno stal v državnem zbora na vseslovenskem stališču in od celjske »Domovine" ni zaslužil da mu očita izdajstvo. Naše mnenje je, da pot, po kateri pride jugoslovanska delegacija do večjega vpliva in veljave, je pot najskrajnejše odločnosti, ki gre preko vladnih intrig in vladnih intrig a n t o v. Upamo, da dr. Sasteršift oatane slej kakor prej na svojem mestu, na katerem uživa zaupanje vseh, ki niso okuženi z liberalnimi ali pa vladnimi aspira-cijam'. Tržaški škof premil. dr. Nagi je do- šel v Opat jo. Župnijo Reteče je dobil župnik v Borovcu č. g. Jakob K a lan. Promosija. Te dni je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem medicine n»š rojak gospod M. H u b a d. Najiskrenejše čestitamo! Sestanek 'Leonove družbe«. Danes zvečer ob l/»8. uri bo predaval na sestanku »Leonove družbe« v »Katoliškem domu« bogoslovni profesor dr. Jan. Ev. Krek o Kantu in moderni protestan-tovski apologetiki. Učiteljski shod se bo vršil 8. t. m. ob '/i 10. uri dopoldne v veliki dvorani tukajšnjega .Mastnega doma". Celjski .Narodni dom". Ni se čuditi, da se je dr. Šusteršič izognil »Narodnega doma« v Celju radi mogočih mzult; saj bo tudi duhovnikom v bodočnosti težavno, pohajati »Nar. Dom«, ki ga je postavila s cerkvenimi glavnicami dobro založena hranilnica. Naj to spriča sledeči slučaj, katerega bi no spravljali v javnost, ko bi štaj. liberalec ne očital dr. Šusteršiču narodne neznačajnoBti. Pred par tedni pride župnik iz celjsko okolice h kosilu v »Nar. dom«. Pri bližnji mizi je sedelo par gospo-dičov. Ko zagledajo duhovnika, brž zasučejo pogovor na kranjske razmere. Zabavljali so na vse pretege čez dr. Šusteršiča, ljubljan. škofa, klerikalizem i. t. d. in to tako glasno in v takem tonu, da se je jasno videl namen žaliti navzočega duhovskega gosta. Molče je v delu za cerkev in narod osiveli mož prenašal zbadanja teh .omikancev«, trdno sklenivši, ne več prestopiti praga te hišo. Tako tedaj. Štajerska sloga poka na vseh koncih in krajih, duhovnik pa mo či in pretrpi vso radi te ljuba prtkave sloge! Drugi jo naj rušijo, ti jo pa zvesto drži! To razumi, kdor more! Quousque tandem ? Ali hoče celiski »Nar. dom« postati podoben ljubljanskemu, kjer se v pranih prostorih šopiri le naduta frakarija? Videant con-Bules 1 Iz goriške trgovske in obrtne zbornice. Danes došla nam »Gorica« poroča: Kakor čujemo iz prav verodostojnega vira, je sklenila goriška trgovska zbornica v svoji zadnji seji, delati na to, da uvozna carina na tuja vina ne sme znašativ bodoče nad 10 Kna jeden kvintal vina terdanaj zloglasna vinska klavzula ne leostane, marveč, da se dovolijo italijanskim vinom pri uvozu še večje olajšave, nego so obstajale do sedaj. Naša dolžnost nas veže, da opozorimo vse naše občinske zastope in društva na ta Bklep trgovske zbornice, proti kateremu naj brez odloga glasno in jasno protestujejo. — Brž- kone v ozki zvezi s tem sklepom pa je poročilo nemških listov, da sta predsedstvo in odbor trgovske zbornice oblastvom naznanila svojo ostavko. Is celovške ikoflje. Č gosp. Htnrik Smažik, župnik v St. Janžu v Rožni dolini, je imenovan za župnika in kanonika v dt. Štefanu pri Velikovcu. — Prestavljen je 6. g. provizor Al. Mlinar iz Djekš v St Janž v Rožni dolini. — Pobožnost v čast sv. Glavi se je minuli teden slovesno obha jala po vsem Koroškem. Posebno slovesna je bila pobožnost v mestni farni cerkvi sv Ilja v Celovcu, kjer je vsak večer pridigal d. o. P f i s t e rm ei s t e r družbe Jezusove o krščanskem trpljenju. Osebne vesti. Naš rojak g. dr. Ljud. B renče, finančni praktikant v Celovcu, je imenovan za finančnega koncipista. — Dosedanji predsednik koroške hranilnice v Celovcu, g. dr. Joa E r w e i n, je radi boleh-nosti odstopil. Na njegovo mesto je izvoljen za predsednika g. dr. Jos. Luggin. Petdesetletnica obstanka Belčeve delavnice v Št. Vidu pri Ljubljani. Danes praznuje velespoštovani gosp. župan vrle šentviške občine, gospod Ivan Belec petdeBetletnico, odkar je njegov oče začel svojo kleparsko obrt v St. Vidu nad Ljubljano. Ta veseli dogodek so z gospodom Belcem praznovali tudi njegovi uslužbenci. Dal Bog vrlemu g. županu še mnogo let! Volitve v celjski okoliški občini. V nedeljo dne 29. marca so se sešli zaup niki iz vseh delov celjske okoliška občine in Boglaano določili 24 kandid»tov za odbornike in 12 za namestnike. Razdeljeni so Borazmerno a številom volilcev po vseh so-seskah občine. V ponedeljek in torek bodo volitve I Nova posojilnica v Skofji Loki. Iz Škofie Loke so nam piše: Nova po Raj-fijznovem zistemu ustanovljena »Ljudska hranilnica in posojilnica« je začela preteklo nedeljo 29 marca poslovati. Odslej bode imela redne uradne ure v sobotah od 9 do 12. in ob nedeljah od 10 do 12. ure do-poludne. Hranilno vloge bo obrestovala po 4'/«%, posoiila pa bo dajala na vknjižbo po 5%, na poroštvo po 5l/t%\ — Kdor hoče kaj vložiti ali izposoditi, naj se ravna po povedanem. Odbor. Razglednice P. Hartmana Povodom prireditve oratorija »Sv. Frančišek« v stolni cerkvi pod osebnim vodstvom skladateljevim, dal je napraviti tukajšnji trgovec s papirjem gospod Jernej Bahovec razglednice s sliko skladateljevo, ter se bodo iste od ponedeljka naprej dobivale pri omenjeni tvrdki. Razpisano je do dne 20. aprila mesto šolskih voditeljev v Kazazah in Voarčah na Koroškem. Na šoli v Vogrčah se s prihodnjim šolskim letom otvori tudi drugi razred. _Do 15 aprila je razpisano mesto distrikt- nega zdravnika v St. Štefanu ob Žili. — Lenassi v škripcih Kakor poročajo »Etinosti«, ima goriški državni poslanec in slovenski odpadnik Alfred Lenasai kočljivo afero na vratu. Neki Pallicb, rezervni častnik in trgovec v Gorici, krvavo žaljen po imenovanem Lenassiju, je iBtemu poslal dne 29. marca eekundante v osebah dveh častnikov. Lenaes: je namreč v javni seji goriške trgovske zbornice imenoval g. Pallicha — policijskim voburom! To očitanje se nanaša na slučaj, ker so se Pallich in šo trojica goriških trgovcev, ob priliki, ko je bil zadnjič naš cesar v Gorici, ponu" dili za spremljanje vladarja po meBtu in okolici. Ta četvorioa je dobrovoljno vršla častno službo kolesarjev ob kočiji, v kateri ae je vozil O.o, po katerega življenju so že večkrat streg i razni lopovi; in ker je rečena četvor.ca pazila na to, da ae ne dogodi kaj žalega glavarju države — ae sedaj državni poslanec Lenassi upa tej čatvorici očitati — pnlioijsko vohunstvo 1 — Umrli. V Pliberku je dne 27 marca umrla mati ondotnega narodnega notarja, gospa Klara Svetina, stara 86 let. — V Spodnjem Dravogradu je dne 25. marca umrl zvest Slovenec, g. Janez Rabič, hišni posestnik in odbornik tamošoje slovenske posojilnice, star 60 let. — Samomor notarja. O tem se nam še poroča iz Celovca: V Trgu se je ustrelil tamošnji notar G 1 e i c h. Prestavljen je bil ravnokar v Voitsberg na Štajerskem. Bil je v dobrih gmotnih in družinskih razmerah. Iz zapuščenih pisem ae vidi, da se mu je zmešalo. Truplo so prepeljali v Gradec.^ Priloga 73. štev. »Slovenca*« dn£ 1. aprila 1903. — častnim občanom je izvolil občinski zastop v Slavim pri Postojni soglasne gosp. Josip Bolčta, veletrgovca na Reki. — Sneg je šel včeraj ves dan na Je senicah. — Na Žalostni gori bode cvetni pe tek velik shod romarjev. Ob 10. uri bo imel govor preč. g. dr. F. Če kal, stolni kanonik iz Ljubljane. lati dan je tudi letni sejem za živino in blago v Preaerji. — Koroike novice Poroča so nam: 85!eten starček zgorel je nedavno v neki bajti v Čeranu blizu Trga na Koroškem. Starček, P. Wiegele, ja bržkone kadil v po stelji, tako zožgal postelj in bajto ter našel žalostno smrt Drugi stanovalci v bajti so so še rešili. Bajta je pogorela do tal. — V Pa-ternijonu se je obesila 47ietna posestnikova žena El Walker. Zmešalo se ii je — Nad 15 OOO laških delavcev je prišlo letos samo že preko Pontebe in Beljaka iz blažene Italije v Avstrijo. Domačini Be izseljujejo, tujci pa si pri nas služijo lep denar. Res, čudne razmere! Kdaj se zbolj-šajo ? — Smrt žganjarja. Iz KotmarevaBi na Kor.: Dne 21. sušca so našli na potu v Prebije mrtvega 541etnega dninarja in dr varja Jos. Bruliha, Doma je bil iz Medbo roviiice. Bil je znan žganjar, ki je včasih spil 1 do 1'/» litra žganja na dan. Tudi dne 19. sušca se ga je bil nasrkal do mokrega in takega je na poti prehitela smrt. Nov do kaz, kaj dela žganje! — Požari na Koroškem. Poroča se nam: Dne 20 sušca je nastal požar v bajti ?a steljo posestnika J. Sablačana v Selah pri Žrelcu. Škode jo 140 K. — Dne 19. suica je pogorelo pohištvo L. Janeša, p, d. Kir-šnerja v Zapuoah pri Oospi sveti. Škode je 4000 K. — Dne 23 marca je bil velik požar v Rakevlah, obč Važenberg. Pogorele so hiše in gospodarska poslopja posestnikov Pr. Orosa, p. d Sprunga, Jan. Karpfa, p d. Purpelnika, in T. Zupanca, p. d. Petra. Zgorela bo tudi živila, krma, orodjo in mnogo oprave. Škoda je ztlo velika. Kako je požar nastal, Be 8o ne ve. — Dne 24. marca je pogorel bučelnjak Marka Trinkla na Dobravi pri Ovbrah s 150 praznimi panji. Škode je 200 K. Zažgala je menda zlobna roka. Novice iz Amerike. § Slovensko tiskarstvo v Ameriki. Tiskarno g. Jos. K o š a k a v New Yorku je kupil g. Anton Kline. § Nevarno obolel je v Steeltonu č. g. župnik F. J. A ž b e. Sedaj se mu vrača zdravje na bolje. § Posilni ruvač zob. Z Dulutha poročajo: John Simonaon je vzbujal mnogo groze po Like Ave. cesti na čudnosten način. Oborožen z zobozdravmškimi kleščami jo korakal gori in doli po ulici ter se slednjič podal v stanovanje nekega starega moža. Vprašal ga je, kako je kaj z njegovimi zobmi, na kar mu je odgovoril starček, da so njegovi zobje prav dobri. S monson potisnil ga je pa kar meni nič tebi nič na tla ter mu izruval dvoje srednjih zob predno mu je bilo možno vabraniti. Malo poproje izpulil je tudi neki gospej Eiiason posiloma eden zob. Zvedelo se je pozneje, ko je bil že v luknji, da so je še pred tem v kakih osem do desetih gostilnah bavil s posilnim zobozdrav ništvom, kjer je pijancem izdiral zobe. Na vprašanje, kdo da je, je odgovoril da je zobozdravnik. Ko so ga vprašali za spričevalo, pokazal je neko pogodbo za sekanje sežon-skih drv. Najčudneje pri vsem je to, da iz gleda kot bi bil pri popolnoma pravi pameti. § Osemdesetletni ženin in pet-naj st letna nevesta. To dni se je 80ietni mesar John Povvel v Cath, N. Y., poročil s 151etno Almiro Bradellovo. Powtdlova tretja soproga je umrla pred osemnajstimi meseci, toda kljub temu in kljub svoji starosti ima starČ8k še vedno vroče ljubeče srcu. Svojo nevesto je videl prvič na dan svoje poroko, ko je prišla deklica k njemu kupit meso. Kakor hitro je Almiro videl, že jo je vprašal, ako se hoče z njim poročiti, v kar je dekle privolilo. Še isti večer sta se poročila. Po Z3jutrku naslednjega dn6 dal je svoji ženi denar, da si omisli za zakonsko življenje potrebnih stvari, na kar je ona odšla v prodajolne, iz katerih — 89 pa ni več vrnila. Da so potolaži, odšel jo Powell k svojim sorodnikom v Brook!yn. Ljubljanske saovice, Ljubljanski občinski svet. Živahna debata radi zgradbe poslopja »Mestno hranilnice". Upravni oiibor »Mestne hranilnice« je sklenil, ne da bi bil prej o tem obvestil občinski svet, da v novem poslopju ne bo namestil uradnih prostorov v pritličju, kakor mu je na predlog načrta g. Žužka priporočal občinoki svet, ampak v I. nadstropju, in je dal izgotoviti tozadevni načrt po g. Vancašu. Župan Hribar je na to poslal stavbin-Bkemu odseku obč. sveta obširno vlogo, v kateri pravi, da po štatutu mestne hra' nilnice mora nje upravni odbor prej dobiti dovoljenje od občin, sveta, da imajo nove hranilnične stavbe povsod drugod uradno prostore v pritličju in da bi se pri »Mestni hranilnici« zravnala (I) razlika mej nj > in reservnim zakladom nemške kranjske hranilnice, ako bi imela »MeBtna hranilnica" prostore v pritličju. (Tavčar se smpja.) Poročevalec stavbinskega odseka g. Ž u ž e k jo včeraj predlagal torej obč. svetu, da se od upravnega odbora BMestne hranilnice" zahteva, da preskrbi uradne prostore v pri tličju nove stavbe. Dr. Tavčar nasprotuje temu in pravi, da po statutu mestne hranilnice nima ob činski avet tako pravice, ter obširno pobija predlog stavbinskega odseka »brez ozira na to, da je pravni konzulent mestne hranilnice«. Dr Tavčar pravi, da je zemlja že dobro zrahljana mej upravnim odborom mestne hranilnice in mej mestno upravo, zato ni ireba v to gnezdo dregati, da ne pride do konfliktov. Zupan glede stavb še ne more biti zadnja inBtar.oa. Uradi v pritličju bi se lahko zgradili, a sosed občinski svet-n i k Lenče ni hotel odstopiti nekaj prostora. Dr. Triller je proti dr. Tavčarjevemu izvajanju o oblasti občinskega sveta napram upravnemu odboru mestne hranilnice in pred laga, naj upravni svet predloži svoje argumente, radi katerih se je odločil postaviti uradne prostore v prvo nadstropje. Občinski svetnik Trnkocr,y želi, da bi upravni odbor in mestni avet imela skupni dogovor. Občinski svetnik Turk, ki je tekom debate kazal izvanredno »korajžo«, se je tudi oglasil ter izrazil »veselje, da so si en krat akademikarji tako nasprotni«. Govor niku se čudno zdi, kako more pravni za stopnik mestne hranilnice, dr. Tavčar, biti za to, da se stavba zavleče; prostor je drag in izgubilo se bo mnogo obresti. V debati 89 je v dr. Tavčarjevem smi slu oglasil tudi občinski svetnik gospod Proseno. Nato je prevzel predsedstvo podžupan Bleiwei8 in je župan Hribar pričel odg> varjati dr. Tavčarju. Občinski svetnik Turk kliče: »L** dajta sa!« Župan je naznanil, da utegne tudi kranjska hranilnica nastaviti svoje prostoro v pritličju, ker kupuje del Souvanovega vrta in bo morda svoje prostoro razširila. Upravni odbor mestno hranilnice je vpraSal za svet svoje uradnike, ki še niso nič videli po svetu in so malomest-nega ljubljanskega naziranja, in to mnenje je upravnemu odboru meredajno. Kramarsko stališče je, ako se hoče v pritličju nastaviti samo trgovine. Končno bi bil tudi ztdovo Ijon, ako se vsaj uradi za promet s strankami nastavijo v pritličju, ostali uradi pa v prvem nadstropju, ki se naj zveže z uradom v pritličju. Končno je g. Žužek za svojo osebo odstopil od predloga stavbinskega odseka in je bil sprejet predlog dr. Triller je v. Naj nam bo dovoljeno izreči svoje občudovanje takemu gospodarstvu. Ali se niso mogli gospodja prej natančneje pomeniti ? Načrti za novo hranilnično poslopje so že atali blizu 4000 kron, detailni načrti iz-gotovljeni po izvestnih navodilih bodo tudi požrli kak tisočak in so že skoro dovršeni, sedaj bode pa treba menda zopet novih na črtov, ker jo g. župan Hribar dejal, da so za nič To je po mnenju nekaterih »vzorno napredno gospodarstvo«. Mestnim revežem je tovarnar g. Albert S a m a s s a naklonil 2000 K. Izrekla se mu jo zahvala. Stavbinske zadeve. V Knafio vih ulicah bode .Narodna tiskarna" postavila trinadstropno poslopje. Sosed g. dr. Jos Kosler se je pritožil proti previsoki stavbi. Odredilo se je, da se sme postaviti samo 15 m. visoka atavba Poštni uradnik g. Bučar, ki namerava ob Čolnarskih ulicah in Opekarski cesti postaviti vilo, so je pritožil proti nekaterim odredbam stavb, komisije. Ugodilo so mu je, izvzemši točko 21. njegove pritožbe. Sklonilo so je, da se mu plača 5 kron za kvadratni m«tar za svet, katerega bo moral pri regulaciji odstopiti mostu. OJtabri se parcelacija Sou vaaovega vita ob Šelenlmrgovih ulicah in Muzejskim trgom. Za razširjavo „Muzejskeg,i trga« bo moral g. Sjuvan odstopiti mcslu del sveta. Vožnja z avtomobili na železnicah. Obč. svetnik g. Š u b i c je stavil predlog, naj ae naroči g. županu, da se obrno do ravnateljstva drž. železnic, da upelje mej Ljubljano in Jesenicami na gorenjski progi poleg navadnih vlakov tudi vožnjo i avtomobili, ki se je tako dobro obnesla posebno na Francoskem Na ta način se lahko ugodi lokalnim po trebnm. Podžupan B 1 c i w o i s priporoča, naj bi ee tozadevno oglasila tudi trg. zbornica in deželni odbor. Obč. svet g. Z u i e k priporoča, nai se posreduje tudi, da se upelje vožnja z avtomobili tudi po dolenjski progi. Obč. svetnik dr. Tavčar pravi, da je upravni odbor žo dobil tak predlog, in da se bo posvetoval o tom v prihodnji seji. Na to je župan javno sejo zaključil. Zabavni večer. Slovensko plan. društvo priredi v soboto dne 4. t. m. v restavracij nkih prostorih »Narodnega doma« poučno-zabavni večer, na katerem bode predaval društveni podnačelnik g. Fran T o m i n š e k 0 svojem potovanju na Kočno in na Grin tovec. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnine ni. Po članih vpeljani prosti dobro došli. Pevsko društvo »LJubljana« naznanja, da je sklenilo poleteti dne 3. velikega travna na b v. Katarino. V slučaju slabega vremena se preloži ta izlet na nedoločen čas. Prva letošnja društvena vrt na veselica se vrši 10. odnosno 17 velikega travna v Š v i c a r i j i. — Druga vrtna veselica priredi se pa dne 5. oziroma 12. malega srpana. Kraj te in vsa natančneja poročila svoječasno. Umrl je užitninBki rcvident g. Sebasti jan Čič. Pogreb bo jutri popdudne ob peti uri. N v m. p.! V Ameriko. Danes ponoči je odpotovalo z južn. kolodvora v Ameriko 183 oseb in sicer 172 Hrvatov in 11 Kranjcev. Najdeno. Na cesti pred juž. kolodvorom jo bilo najdenih 10 k'.g žice. Mestna posredovalnica za delo in službe. Mestni trg št. 27. Oi 19 do 26. marca je dela iskalo 10 moških in 45 ženskih delavcev. Delo je bilo ponudeno 4 moškim in 33 ženskim delavcem, v 31 slučajih se je delo sprejelo. OJ 1. januarija do 26. marca je došlo 715 prošenj za delo in 620 deloponu-deb. V 420 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobetakoj, moški: 1 sodar, 1 gostil, sluga, 1 kočijaž, 1 voznik pive, 8 kon|8kih hlapcev, vajenci za trgovino, pekarijo, brivca, kovača. Ženske: 1 izurjena kolektantinja, 1. prodajalka v slašči-čarnico, 1 šivilja, 3 kuharice k orožnikom, 3 deklice za vsako delo, 3 deklica k otrokom. Službe iščejo, moški: 2 ko-mija, 1 vrtnar, 2 mizarja, 3 pisarji, več trgovskih slug, 1 hišnik. Ženske: več trgovskih prodajalk, 1 kavarniška blagajničarka, več natakaric, 2 gospodinji in drugi posli. Stanovanja oddati je 1 proda jalna, 2 stanovanji s 3 sobami, več mesečnih sob. V najem se iščejo stanovanja z 2 sobama. Književnost in umetnost. * Slovensko gledališče. V petek na korist dramskemu osebju veseloigra »S a-tanova hči«. V nedeljo popoludne se ta igra ponovi, v nedeljo zvečer zadnja pred stava »Adrienne Lecouvreur«. * Dr. Ebenhoch dramatik. Te dni so v deželnem gledališču v Ln cu b precejšnjim vspehom predstavljali enodejanBko igro dr. Ebenhoeha „Anno Neun«. Sedaj izdeluje dr. Ebenhoch neko večjo igro. * Petdesetletnica Thomajerja. če ški listi Be toplo spominjajo petdesetletnice dr. Thomajerja, kateri je pod imenom R E. J a m o t napisal mnogo popularnih zdravstvenih razprav. * Plagiatorska nadloga na Ruskem Ruskemu beletriatišfcemu in ilustrova-nemu listu »Njivi« se je primerila jako neprijetna nesreča. Pride v uredništvo ele ganten gospodič, kateri se predstavi kot li terat Ivan Kallistratovič Gordik in s pismenimi priporočili drugih pisateljev ter ponudi uredništvu za visok honorar povest: »Gde pravda — tam i sčastje«. A smola! Kmalu pridejo naročniki na to, da so to povest že enkrat brali, in slednjič se poke-že, da je Ivan Kallistratovič Gordik dobesedno prepisal neko povest I. I. Jasinskega in jo pro dal za svojo. Kaj je ostalo »Njivi« drugega, nego da je v sredi prenehala s povestjo in 80 izkušala opravičiti pred naročniki, češ, to se vsakemu uredniku lahko primeri. Kdo pa more vedeti za vse neštevilne povesti, kar jih kroži po svetu? Urednik »Njive« pripoveduje, da je »Novoje Vremja" postalo ravno tako žrtev plagiatorja, ko je priobčilo pesom, o kateri se je pozneje dokazalo, da je proizvod Minskega. Muogo ruskih urednikov jo že tako previdn h, da od osebno jim neznanih pisateljev sploh nobenega proizvoda no sprejemajo, ker so vedno v nevarnosti, da ne kupijo za drag denar kakega plagiata. * Ant. Aškerc je izdal svoje » B a • lade in romance« v drugi izdaji. Prvič so izšle leta 1890, in mi smo ie takrat o njih obširneje govorili. V tej izdaji so vse pesmi, kakor so bile v prvi, samo da jih je pesnik metrično večinoma popravil, sernter-tje pa tudi nekoliko poslabšal. * Aleksandrov. Pesmi in romanoe V Schvventnerjovem založništvu ao izftle »Pesmi in romanco« Aleksandrova (Jos. Murna). Bil je mlad pesnik, kateri je prezgodaj umrl za jetiko. Predno bo se njegovi darovi razvili, je umrl. Ziato je toliko peBmi nedovrše nih. Altksandrov je bil iz nove impresionistične moderne struje, a je v svojih pesmih kazal nravno dostojnost, kar ga odlikuje pred marsikaterim vrstnikom. * O svesi mej Solčavo in Koroško. (Nov e p i s prof. dr. Frisch-a u f a : »Eine Alpenstrasse z wi-sohenaann undVellach.) Vele-zaslužni častni član »Slovenskega planin skega društva« profesor dr. F r i s c h a u f1 ki se je a svojim delovanjem pokazal pravega očeta prebivalstvu v Savinskih planinah, nam je podal Bpia, v katerem je zbral vspehe svojega večletnega truda za napravo ceste med Solčavo in Koroško. Gornja Sv vinska dolina nima namreč nobene cestne zveze s koroško deželo, taka zveza bi pa bila silno važnega gospodarskega pomena za ta naš planinski raj. Po inioijativi gospoda dr. Frischaufa se je doseglo, da so se po deželnem odboru Štajerskem odredile poizvedbe glede naprave nove ceste že 1. 1896 in da je tudi vlada obljubila podporo. Ravno sedaj, ko pojde nova železniška proga do Železne Kaplje, je ta cestna zveza postala šo važnejša in zato so tudi poslanci Zičkar, pl. B9rkB in sodrugi dne 6. decembra leta 1901 stavili v državnem zboru interpelacijo v tem smislu, da naj se prihodnjo pomlad že začne z delom za novo eesto preko Jezerskega vrha in zveže železna Kaplja s Solčavo na državne stroške. Za zvezo med Solčavo in Koroško so se tudi vladni krogi jeli zanimati S svojim spisom podpira dr. Frischaui to idejo in podaje na temelju večletnih študij potrebni načrt za novo eesto. Iz spisa razvidimo. koliko truda in časa je že pora bil gospod pisatelj za to važno zadevo in kako je res temeljito preizkusil vse možne načrte in pripravil zrel načrt za takojšnjo iz vršitev. Posnetek njegovih študij je na kratko ta: Nova cesta se bode cepila od Solčavske ceste tam, kjer se ta zavije v Logarjevo do lino, oziroma ob stoku potokov ^rne in Je-zerje blizu Podbrežnikove hiše. Vila se bo cesta naprej ob potoku Jezerji, koder je vodila stara cesta, imenovana »Oglarska cesta«, in pojde mimo Kiemenšeka do Ručnikovega grabna in odtod kvišku na Pavličevo sedlo; odtod bi šla najboljša črta mimo kmeta Pav liča in dalje navzdol ob severni strani zgor niih vrhov skalnatega pogorja, imenovanega Štruca, in potom v ndah ali ključih mimo Hallerja do toplic v Bali in do državne ceste. Ta zveza čez Pavličevo sedlo je najboljša, ker je Pavličevo sedlo najnižje v tem mejnem pogorju in ker je ta zveza tudi najkrajša ne samo z Belo, nego tudi z Železno Kapljo. Naprava nove ceste bo stala od Sol čave do državne ceste v Boli približno 150.000 kron, seveda ako se bo delalo b primernimi možmi in zanesljivimi podjetniki — častnemu članu »Slov. planinskega društva« prof. dr. Frischaufu najlepša zahvala za njegovo temeljito, našim krajem toli koristno delo! Dr. F. T. * »Šmarski odmevi«. Vsem častitim gg. pevovodjem, poprasujočim po »Smarskih odmevih«, uljudno naznanjam, da so popolnoma pošli in se jih ne dobi več. — Al Mihelčič, organiat, Metlika. * Gustav Charpentier v Pragi. Francoski pesnik in BUladatulj Charpentier je bil v Pragi osebno navzoč pri predstavi svoje opere » L o u i s o «. Čestital je orkestru „Narodnega divadla" češ da je bil iz-nenaden vsled vzornega s.iranja čeških glasbenikov. Balkan. Bolgarija. Knez Ferdinand je doBlej igral jako dvoumno ulogo glede Makedonije. Nagibal se je včasih na stran Rusije, včasih na stran makedonskih odborov, kateri so najostrejši nasprotniki ruskih teženj. Zadnji čas Be je nagibal na rusko stran, a ni pretrgal zveze z makedonskimi odbori. Pri zadnji ministerski krizi ni mcgel Danev dobiti osebe za portfelj vojnega ministra, katera bi šla brezpogojno z njim v prijateljstvu do Rusije, in zato je moralo celo ministerstvo odstopiti. Gešov, ki je zdaj nastopil, je tudi rusi fu, a se je pokazalo, da ni imel več sreče kakor Danev. Ta razpor v mišljenju je zdaj razširjen po celi Bolgariji. Eni gledajo na Rusijo kot na rešiteljico, drugi so pa misli Stambulovih, da so naj na Balkanu Risija ravna po Bolgariji. Knez Ferdinand ne ve, kam bi se nagnil. Kako se boji prihodnjosti, nam kaže najbolje to, da jo ie poslal svoje otroke čez mejo, da bi bili v slučaju revolucije ali državljanske vojske na varnem. Boji v Makedoniji. Vstal Z a -j e v je na Aeluku premagal turško četo. Dva dni na to so udarili Turki nanj s podvojeno silo. Z o so ga obkolili, kar mu ie prišel na pomoč Aleksoj Porojlev s 70 možmi. Vrgel bo je Turkom v hrbet, in Zajev je ušel iz obsede. Turške izgube so precejšnje. — Kapitan S t o j a n o v , eden pobočnikov generala Cončova, jo s 95 prostovoljci udaril čez bolgarsko mojo v Makedo- nijo. V boju so mu Turki šest mož ubili, ensjst ranili. Turki so mu hoteli na to zapreti pot. Prišlo je do nove bitke, kratke, a krvave. Turki so izgubili 42 mrtvih in ra njenih, in vstalem pustili prosto pot. Stojanov se hoče združiti z Zajevom — Sodi se, da je prišlo iz Bolgarije zadnji čas v Makedonijo do 50 malih čet, broječih okoli 600 moi. * * * Porazi bolgarskih čet. Pri vaseh Podareš in Razlovcu je prišlo do boja med Turki in bolgarako-makedi nskimi vatasi; poslednji so bili popolnoma poraženi. Bili so preostanek Sarafove čete, premagane pri Vladimirovu, k|er je padlo 29 Bolgarov in Makedoncev- UAlo je 11 mož, katere so pa Turki v P.idarešu vsa pomorili. V R.izlovcu je padlo 13 Bolgarov. Vstaši ao mogli razdreti samo brzojavno zvezo med Pečevom in Strumico. Ta četa se je skrivala dolgo časa po gorah. Turkom jo je izdala neka bolgarska iena. — V kosovskem vilajetu je mobiliziranih zopet oaem domobranskih pra porov. Poslali so jih v Prizren, kjer so Turki ustrelili srbskega župnika. V Divlju jo bila premagana bolgarska četa. V Stipu je nastal boj med bolgarskimi četami; padlo je osem mož Iz Sofije javljajo: Železniški most na postaji Mustapha paši orientalske železnice so makedonski vstaši z dinamitom pognali v zrak. Promet me| Carigradom in Stfijo je pre trgan. — Belgrajski list »Stampa« javl|a iz Mitrovice, da preti mestu velika nevarnost od strani Albancev, ki so se zbrali pred mestom v veliki množini. Turkom se je razpršilo nekaj rezervnih praporov, ker niso vojaki dobili niti hrane niti plače. Nekaj praporov je vsled tega pomanjkanja turška vlada sama poslala domov. Ot> bolgarski meji so Turki postavili 15 trdnjavic. Vsaka je dobila po 1 častnika iz Carigrada. V okolici Strumice je prišlo do krvavega boja mej Turki in vstaši. Vstašev je 7 ubitih, drugi so vjeti. Turk« imaio 4 mrtve in 4 ranjene. Vstaši v b< j>h dozdaj nimajo sreče, vendar se ne udajo. Make donski komitet v akoplji pobira »rodoljubni davek«, in sicer ne le od Bolgarov, ampak tudi od Srbov. To Srbe jezi, ker morajo zdaj plačevati trojni davek: Turkom, Ar-navtom in Bolgarom. Politični umori se množe. V Vrbanu so umorili srbskega popa in ne kega trgovca Martinov;6a. V Solunu je napadel Kosta Nikolič Srba Angjela Tančev:ča. Napadalec je zaprt. Sultanova amnestija se iz vaja jako pristransko. Arnavte izpuščajo iz zaporov, Srbov pa ne. S^dem Srbov, ki so zakrivili dinamitov atentat na dom in življenje Čatoviči-paše v Sanici, nečejo izpustiti. Bolgarske čete se krvavo maščujejo za turške krivice. V Djev-djeliji so pomorili celo grško rodbino, ker je gospodar izdal Turkom, kje se skriva bolgarska četa. V Dojranu so umorili srb skega učitelja, ker ni hotel pristopiti k njim. V Prespu so umorili 15 Turkov. Srbija se oborožuje. Vojni minister v Belgradu je naročil 45 mil. patron za mauaerice v treh avstrijskih tovarnah, 50.000 plašče v za dež na Francoskem, 7000 pušk manlicherovk v Avstriji in kupil 8000 konj v Pešti. Izpred sodišča Celovška porota. Letošnje prvo po rotno zasedanje je trajalo od 3. do 14 marca. Pred porotnike je prišlo 21 obtožencev; v dveh slučajih se je obravnava preložila, 2 obtoženca sta bila oproščena 17 je bilo ob sojenih na vkup 79 let iu 7 mesecev težke ječe. Med obsojenimi je samo 1 ženska. Celovško deielno sodišče. Svoj čas smo poročali, da je 18 letni pomočnik T. Gaggl v Celovcu po neprevidnosti ustrelil deklo A. Hameršal pri trgovcu spielerju, ker se jo igral s samokresom. Gtgel je bil zato obsojen na 4 tedne ostrega zapora. Trgovec Spieler, ki je bil obtožen, da crožja ni dosti shranil, je b'l ojiroščen — 29-letni Jur. Knez, doma iz Kotelj, rudar na Lošah, je obtožen, da jn dnč 11 jan. t. I. pretepal m telesno poškodoval M. R»pnik<» na Lešah. Zato je bil obsojen na 4 mesece težke ječe. Obrtno sodišče v Trstu. Juatično ministerstvo je naročilo višjemu deželnemu sod šču v Trstu, da stori potrebne korake za ustanovitev obrtnega sodišča v Trstu, ki naj bi pričelo svoje delovanje že v teku tega leta. Zverine v človeški podobi. V Li-verpolu na Angleškem vrši se te ni kazenska razprava proti trem mornarjem, kletnemu Otonu Monsotiu, 29letnemu Gustavu Rauu in 301etnemu Viljelmu Sunilhu, ki so obdolženi, da so med vožnjo na mjI|u: *Brez denarja«. Burka s pet|em v šestih slikah. Spis. Krena-in Lindau. Uglasbil Laopold Kuhn. — Pri predstavi sodeiuje pomnožen orkester celjske narodno godbe. Biagajmca se odpre ob polu sedmi uri. Začetek ob poiu osmi uri. — Vntt pnina: Sedeži v psrteriu od l. do 2. vrste 2 K, od 8. do 7. vrate' 1 K 40 h. od 8. do 16. vrate 1 K Sedeži na bi-.lkonu 1 K 20 k. Stojišča 60 h; dijaki, vojaki do narednika in redni udje delavskega podpornega društva po 40 h — Vstopnice ima v pred-prodaii trgovina D Hribarja v C-^lju. (»Rdeči križ".) Vabilo k rednemu občnemu zboru deželnega in gospejnega p o m o č n e -ga društva „rdečega križa« za Kranjsko, kateri bo d n e 4. a p r i l a 1903 ob 6. uri zvečer v knjižnici c k r. deželne via de, (II. nadstropje) Bleiwoisova cesta. Dnevni red: 1. Naznanila prvosedstva. 2. Goepndar-stveno poroMlo in račun za leto 1902 3. Dopolnilna volitev enega odbornika za g >-spojni odsek. 4. Dopolnilna voiitsv ene>i?i cenzorja namestnika. V Ljubljani, dno 26. marca 1903. Društveno vodstvo. (Društvo »Zvezda« na D u naju) priredi cvetno ned !j > 5. apri! 1903 svoj zabavni večer v dvorani »Wiener Res-source«, Dunaj, I R^chsratsatrasse 3. Is po sebne prijaznosti sodelujejo pri tej zabavi: Koncertna puvka gospica Ida Scbontag ova, gospica Mari Stekarjova in gospod Ant. Ste kar ter društveni pevski zbor poti vodstvom gospcds Vinko Krušiča. Začetek ob šestih zvečer. Slovenski gratje dobro došli! Narodno goHpodamtvo. Dobavni razpis. L kr. trgovsko ministeratvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljub ljani, da se bo dnč 25. aprila 1.1. pri okrožni finančni pref^kturi v Zofiji vršila ponudbena razprava za dobavo raznega brzojavnega in telefonskega materijala. Približna vrodnoat dobave znaša 65 865 frankov, kavcija pa 5 %. Superlicitacija se bo vrSila tri dni po ponud beni razpravi in sicer le tedaj, če bo ugodnejša ponudba za najmanj 5% nižja. Na-tančneji dobavni pogoji so med 5. in 6. uro popoldne v računskem oddelku glavnega ravnateljstva v Zofiji na vpogled, oziroma se tam dobo proti položitvi koleka za 20 eents, Telefonska In brzojavna poročila. Čast ptujskega župana pred sodiščem. Ptuj, 1. aprila. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim sodiščem obravnava proti bivšemu uredniku vitezu Kalch-bergu, katerega toži ptujski župan 0 r n i g radi razžaljenja časti, ker mu je Kalehberg v nekem pismu na vodstvo nemške ljudske stranke očital, da je erar oškodoval za nekaj tisoč kron, da tako na nepošten način dobi občini nekaj dohodkov. Znano je, da je Kalehberg že pri prvi obravnavi dejal, da mu je naročil pisati to pismo dr. A m-brosohitsoh, sedaj odvetnik v Ljubljani, ki je tudi pri včerajšnji obravnavi nastopal kot Ornigov zastopnik. Kalehberg je. kakor znano, n a -stopil dokaz resnice, češ, da je storil Ornig očitana dejanja radi tega, da bi pokril mestno slabo denarno stanje, katero je kot župan zakrivil, ker se po njegovi inicijati izvršene naprave ne ren-tirajo. Ptuj ima vsled Ornigove krivde 800.000 K dolgov. Kalchbergova glavna priča privatni uradnik Gustav Mayer, ki je bil od 1. 1898 do 1902 mestni oskrbnik v Ptuju, je izpovedal, da se plinarna, ledenica in mestna žaga ne rentirajo. Po naročilu Ornigovem je moral napraviti take napačne račune, samo, da se je na podlagi teh napačnih računov pokazala rentabiliteta. Župan je zahteval, da je upisaval napačne podatke. Da bi država izplačala subvencijo za obrežna dela pri Dravi, je moral po županovem naročilu ponarejati račune, katerim je svote deloma zvišal ali jih popolnoma f i n g i r a 1. Tako se je zgodilo tudi z delavskimi knjižicami, katere so potem imeli razpostavljene 14 dni, da bi črnilo obledelo in izgledalo starejše. Pri tem mu je pomagal mestni stražnik Toplak. Tudi v knjigo za bolniško blagajno so ponarejali, samo da bi dosegli svoto, radi katere bi potem država dala še subvencijo. Ko je županu omenil, da to vendar ne gre, mu je Ornig dejal: „Vi ste neumen Tirolecl" Zastopnik Ornigov dr. Ambrositsch je predlagal na to, naj se stavi na namestništvo v Gradcu razna vprašanja, zasliši nove priče in zahteva od grsškega magistrata spričevalo, na kakem glasu je Kalehberg. Sodnik je ugodil tem predlogom in obravnavo preložil na nedoločen čas. Obravnavo je vodil sodni tajnik We-nedikter, ki je bil delegiran od mariborskega sodišča. Gradec, 1. aprila. Umrl je č. g. Anton V a m b e r g e r, ki je opravljal duhovniška opravila v prisilni delavnici v Št Petru pri Gradcu. Dunaj, 1. aprila. (0. B.) Ustavni odsek poslanske zbornice je pri imenskem glasovanju s 13 glasovi proti 12 sprejel predlog pododsekov, naj se odpravi paragraf 14. državnega osnov, zakona. Dunaj, i. aprila. Kršč. socialni poslanec Steiner je vložil interpelacijo, ako je res, da nameravata državna in južna železnica mej seboj napraviti kartel, ki bi oškodoval prebivalstvo. Ob enem je v interpelaciji zabeležil kričeča dejstva, kako južna železnica postopa s potniki in uslužbenci. Dunaj, 1. aprila. Štajerski deželni zbor bo zboroval od 16. do 18. t. m. Dunaj, 1. aprila. Izdajatelja in urednika lista »Information", Grafa, je sultan odlikoval z Medjidje-redom, srbski kralj pa z redom sv. Sava. Neapolj, 1. aprila. Tu so aretirani anarhisti, ki so nameravali napasti ruskega carja, ko pride v Rim. Kolin, 1. aprila. Poroča se, da so zadeve princezinje Lujize sedaj urejene. Potrebno je le še pritrdilo avstrijskega dvora. Princezinja bi imela odslej naslov: ..Kraljeva visokost Toskanska". Belgrad, 1. aprila. Poslanec Klo-fač je prišel iz Carigrada sem. Vrača se domov. Klofač pravi, da ga sicer turška vlada ni pustila v Makedonijo, vendar ima dovolj zbranega gradiva. Carigrad, 1. aprila. Hišo bivšega velikega vezirja Said paše je policija obkolila. Vezir je dobil hišni zapor, tudi v mošejo ne sme. O vzrokih te naredbe se ničesar ne čuje. Umrli no: 23. marca A:ia Lukežič, sprevodnikova žena, 69 let Marije Terezije cesta 11, Carcinoma ventriculi. 29. marca. Ernestiua Reil, pomožnega uradrrka žena, 19 let, Gruberjeva cesta 1, Pleuritis. — Meta Železnikar, kramarica, VI let, Hrenove ulice 5, Carcinoma. 30. marca. Primož Lampret, posestnik, 73 let, rak v Želodcu. Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak ?40'0 mm i j t • Cas opisovanja Stanje barometra. T mm. Temperatura po Celnija Vetrorl. Nebo .2 fi a i:« cS ► « ► 31 9. z*«S. 732-5 2'6 brez . oblačno 22 7 j 1 ' /,jatr. 2. popol. 732 3 /312 3 0 121 sl. jzah. 1 s- vzh. | jasno sk. obl. Srednja včerajšnja temperatura 4-9° normale, 6 6*. IIuii»fska borza? dnž 28. marca. Skupni državni dolg v notah .... lt'0'65 Skupni državni dolg v srebru.....100-65 Avstrijska zlata renta 4% .....12190 Avstrijska kronska renta 4%.....101'20 Ogerska zlata renta 4% ......12155 Ogerska kronska renta 4% .....99'4& Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. . 16'0l Kreditne delnice, 160 gld.......688- — London vista......................239'80 Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 116-98 20 mark........................23 42 20 frankov (napoleondor)............19'06 Italijanski bankovci...... . . 95 35 C. kr. cekini...........11-28 Vipava, 1. aprila. Tu je posestnikov sin Anton Boje iz Nanosa kočarja Antona F u r 1 a n a tako sunil, da je Furlan s tako silo priletel na tla, da je skoro na to umrl. Tržič, 1. aprila. Včeraj volitev župana onemogočena. Nemci so odklonili tri slovenske viriliste. Slovenci oddali protest in odšli. Nemci so ostali nesklepčni. Zagreb, 1. aprila. Včerajšnji dan ni bilo novih nemirov. Iz preiskovalnega zapora sta bila odpuščena pisatelj R a -d i č in voditelj kršč. soc. delavcev S i - i r o v a t k a ; istotako tudi vsi prijeti d i j a k i. Reka, 1. aprila. Stavka prodajalcev rib je končana. 414 1-1 Marija Č16 javlja v svojem ter im*nu svojih hčera Marije Pauer in Fanl 016 vstrn sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo poklicati k Sebi njenega iskreno ljub ljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Sebastiana Čiča užitninskega revidenta kije danes zjutraj ob'/, 5. uro po dolgotrajni, zelo mučui bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v starosti 76 let, mirno v Gospodu zasnal Pogreb dragega pokojnika bo jutri. dn6 2. aprila ob f1. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta St. 48, na pokopališče k svetemu Krištofu. Sv zadušr.e maše se hodu brale v župnih cerkvah sv. Petra in Marijinega Oznanjenja Blagega pokojnika priporočamo v poboino molitev in prijazen spomin. Ljubljana, dne 1. aprila 1903 t 393 1-1 Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nad iskreno ljubljeni sinček Avgust danes ob pol 12. uri dopoldne po dolgi mučni bolezni v Gospodu jaspal. Truplo predragega ranjcega preneslo se bode dnč 3. t. mes. ob pol 5. uri popoludne iz hiše žalosti, sv. Petra cesta St 80, na pokopališče sv. KriStola k večnemu počitku. V Ljubljaui, dne 1. aprila 1903. V imenu žalujoče rodbine Avgust Adamič, učitelj 415 l—l Zahvala. Za dokaze mnogoštevilnega sočutja ob »mrli nepozabnega sina, oziroma brata gospoda Antona Westra izrekamo najsrčnejšo in najiskrenejšo zahvalo za darovane vence in obilno udeležbo na njegovem zadnjem potu. prečastiti duhovščini za spremstvo, vsem ooim, ki so nam ustmeno ali pismeno na tako ljubezniv način izražali svoje sožal|e, zlasti pa še gospodom pevcem bralnega društva za ginljive žalostmke. Posebno se zahvaljujemo za zadnjo izkazano čast zastopniku »Zav gasilnih društev kranj-1 skih« gasilnim društvom iz Bohinjske Bele. Brezaice, Gonj, Ljubljane, Mošenj, Radovljice in Bibna Zahvaljniemo se vsem sožaljnikom, ki so pokoj, ega spremljali r,a zadnjem potu. Bled, 31. marca 1903. Žalujoči ostali. Spominjajte se ljudskega sklada I ........................................................................................................................ Hi 398 2 Konverzija rent. Od 30. marca da\je prevzema 4'20|0 rentne obligacije da preskrbi prekolekovanja in sicer popolno brezplačno banka j. C- fWER 413 2-1 Ljubljana. 2a častni in mnogobrojni obisk moje gostilne se vsem cenjenim bivšim gostom ij Ljubljane in i^ven iste tem potom naj-is^reneje zahvaljujem ter jim kličem: jih šivi!" 4 i-i )van Jfojjenina. V abilo na IV.redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Tunicah, registr. zadruge z -neomejeno zavezo. kateri se bode vršil dne 18. aprila ob 3. uri popoldne v Tunicah h. it. 6 Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računa za leto 1902. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načel stvo. Dcbrc ohranjena ol^na in urata so po ceni na prodaj. Več se izve pri hišniku v ,,Glasbeni Matici", Vegove ulice 6. 411 2—2 * = Zarezane strešnike vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel) zidarsko opeko cement, roman in portland glinaste peči in štedilnike plošče za tlak, žamotne in cementne kot vse drugo stavbinsko blago **** ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah F. P. Vidic & Corap., Ljubljana. s,\«K,, ^vtss*— Skg vvtS^ J'M? 27*5!^ m*-mr- .................................................................................................................................mTTI = m?- prva tovarna koles Iv. puch v Gradcu katere sloviti izdelki so dosedaj še vedno najboljši in neprekosljivi ter zavarovani z oblastveno vpisano znamko I. Puch V Gradcu podelila je glavno zastopstvo za celo Kranjsko strokovnjaku gospodu Fran Člllllllt v Ljubljani pri katerem so vsakemu na vpogled razpostavljeni razni modeli. c\ ji n 341 4 tik državne ceste KranJ-Kokra, v kateri je že nad 100 let gostilna, pekarija in trgovina s špecerijskim in meSanim blagom, zraven nekoliko polja in gozda — vse v najboljšem stanu — se daje v najer^ skupaj ali posamezno ali tudi na račun za več let. Več pove lastnik Peter Alešoveo v Tupa-llčah h. št 26 nad Kranjem. 377 6—3 —— Dobiva se v vseh knjigotržnicah —— MALI VITEZ Pan Voiodijevski Zgodovinski roman, spisal H. Sienkiewicz * Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. * Roman izide, bogato ilustriran, v 20 do 25 se-šitkih po 40 h. Vsakih 14 dni se izdaja en sešitek. ———— Založila knjigarna —-———. Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. 111 20-17 o<- J registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi lii&i, obrestuje hranilne vloge po no 95-37 4% odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Postnega hranllničnega urada St. 828.406, rJTelefon štev. 57. Absolutno zajamčeno pristno masno vino. Škofijski list je 1. 1898. priporočal v č. gg. župnikom mašno vino, katero razpošilja ,,Kmetijsko društvo v Vipavi" kot zajamčeno pristno. Belo vino posebno dobrega okusa oddaja se po 35 K ln vlijo. in rudeče namizno hribovsko po 30 K za 100 litrov v Postojno postavljeno. V zalogi je še slaro belo vino. Kvaliteta je letos izborna, po novem načinu kuhano vino je milejšega okusa in čisto kot solnce (za buteljke). Najmanjša množina je 66 litrov. Na-roibam čez 600 litrov se cena primerno zniža. Zadrugo nadzoruje strogo v č. g dekan Vipavski. Izključena je vsaka prevara. Kmetijsko druStvo v Vipavi. 1 344 (4) Yožnjekarte in tovorni listi illEKIKO. Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Konces'jonovana od visoke o. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: BCa kosilo ali večerjo se je mogoče abonomirati. Z odličnim spoštovanjem Antonija in Valentin Mrak K K * K K K K * K K * K K K K K K K * K K * K St. 47/pr. Razpis. 390 3-3 Pri upraviteljem deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani izpraznjena je služba računskega oficijala z lftno plačo 1.600 K, aktivitetno doklado 300 K in a pravico do dveh v pokojnino vštevnih petiei"'c po 100 K. Kventuvaino bo izpraznjeno tudi mesto računskega praktikanta pri deželnem knji?ovod4vu z ad)utom 1000 K na leto. Pri oddaji službe računskega olioi|ala oziralo so bo 1° na take prosilce, kateri so položili izpit iz državnega računo*lov|a in so izvežbani v računarski fctfoki. Prosilci za mesto računskega prnktinanta pa m )ra|o dokaziti, da s> dovršili kako srednjo šolo ali pa vs»j štiri nižje razrede k*ke srednje sjle, vrhu tega pa še kako trgovsko fiolo. Proiilci za jedno teh m?st predi >že naj svoje s kr*tiim listom, s spričevali o dovršenih študijah, o popoliem znaniu slove »skega in nemškega letika ter o dizdanjem službovanju opremljene prošnje najkasneje do 15. aprila 1003 a'i neposredno, ali pa. če so že v kaki javni službi, petom predpostavljene oblasti podpisanemu deželnemu odboru. Eeželni edber uejucdine l^ranj^c. V Ljubljani, dne 18. marca 1903. Važno za gospode! cTlovo! cTlovo ! Vljudno naznanjam, da sem v /. nadstropju svoje trgovine Pred škofijo Štev. 1 o tvoril posebni oddelek sa vsakovrstno sukneno blago ter sem se potrudil, svoje skladišče dopolniti s najnovejšim, najmodernejšim tu- in inozemskim blagom od najfinejše do najceneje vrste, tako da sem v prijetnem položaju ustreči vsem zahtevam. 7- nr)L.Yrri ak° kaJ potrebujete, z mojim vsako-ruf^ujiTe en/^rur, vrstnim suknenim blagom in prepričali se bodete, da Vas bode zadovoljila moja velika izbera, kakor tudi kakovost in cene kar najbolje. K prijaznemu ogledu vabi najvljudneje c7. SroBolniR, JSjudljana. Blago iz lanske sezije 20% in sukneni ostanki 30% ceneje. 305 io—8 Vzorci na deželo zastonj. Naznanilo. Kdor hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj novi veliki cenik, kateri je gratis. Posebno priporočam novosti v stenskih urah z novim stolpovim bitjem. Vsa popravila točno in ceno, umetna delavnica v I. nadstropju. Za obilni obisk se najtopleje priporoča Fran Čuden urarski trgovec in posestnik v Ljubljani. tvrdka na debelo in na drobno, član švicarnkih tovarn Union, založnik c. kr. drž. dolenjskih železnic. stroji, posebno /a domačo rabo prav poceni. > M exportna Šivalni 256 6 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.