NAPOTENIDELAVCI.SI E-PRIROCNIK ZA DELAVCE, DELODAJALCE IN PRISTOJNE JAVNE USLUŽBENCE Ljubljana 2016 NAPOTENIDELAVCI.SI E-PRIROCNIK ZA DELAVCE, DELODAJALCE IN PRISTOJNE JAVNE USLUŽBENCE Avtorici in avtor Nataša Rogelja, Kristina Toplak in Jernej Mlekuž Jezikovni pregled Polona Tonicar, Oto, d. o. o. Oblikovanje in prelom Hestia pro, d. o. o. Izdajatelj Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU Za izdajatelja Marina Lukšic Hacin Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Za založnika Oto Luthar Prva e-izdaja. Prirocnik je nastal v okviru transnacionalnega projekta Posting of Workers: Sharing Experiences, Promoting Best Practices and Improving Access to Information / Napotitev delavcev: Izmenjava izkušenj, promocija dobrih praks in izboljšanje dostopa do informacij (2014–2016), ki sta ga financno podprla Evropska komisija (EaSI PROGRESS) in Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tu objavljene informacije odražajo mnenja avtorjev in Evropska komisija ne odgovarja za uporabo teh informacij. Dodatne informacije najdete na spletni strani www.napotenidelavci.si, morebitna vprašanja pa lahko naslovite na info@napotenidelavci.si. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 331.556.4(4)(035)(0.034.2) ROGELJA, Nataša Napotenidelavci.si [Elektronski vir] : e-prirocnik za delavce, delodajalce in pristojne javne uslužbence / avtorici in avtor Nataša Rogelja, Kristina Toplak in Jernej Mlekuž. - 1. e-izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 Nacin dostopa (URL): http://www.napotenidelavci.si/sl/spletni-prirocnik/ Nacin dostopa (URL): http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1323 https://doi.org/10.3986/9789612549282 ISBN 978-961-254-928-2 (pdf) 1. Gl. stv. nasl. 2. Toplak, Kristina 3. Mlekuž, Jernej 285980160 KAZALO PREDGOVOR 4 1. UVOD 5 1.1.Splošni opis situacije 6 1.2.O cem govori ta prirocnik? 6 1.3. Komu je namenjen ta prirocnik? 6 1.4. Kako uporabljati ta prirocnik? 7 2. SPLOŠNE INFORMACIJE 8 2.1. Kdo so napoteni delavci? 9 2.2. Katere oblike napotitev delavcev obstajajo? 9 2.3. Kateri so splošni pogoji za napotitev delavca v tujino? 9 2.4. Katera pravila morajo biti upoštevana pri napotitvi delavcev? 9 3. PRAVNE PODLAGE 10 3.1.Zakonodaja EU 12 Direktiva 96/71/ES 12 Direktiva 2014/67/EU 13 Uredba 883/2004/ES 14 Uredba 987/2009/ES 15 Uredba 1231/2010/EU 16 3.2. Nacionalne pravne podlage 17 Zakon o delovnih razmerjih 17 Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev 18 Zakon o varnosti in zdravju pri delu 19 Kolektivne pogodbe in drugi predpisi, ki se nanašajo na dolocbe direktive 96/71/ES 19 4. PraKticNi NaPOtKi 20 4.1. Napotitev v Slovenijo 22 Ali poznate svoje pravice in obveznosti? 22 Delavci: dobro je vedeti 23 Delodajalci: dobro je vedeti 24 4.2. Napotitev iz Slovenije 25 Ali poznate svoje pravice in obveznosti? 25 Delavci: dobro je vedeti 27 Delodajalci: dobro je vedeti 28 4.3. Pristojne institucije in interesna združenja 32 Pristojne institucije 32 Možnost izmenjave informacij med pristojnimi institucijami: IMI sistem 35 Interesna združenja 36 4.4. Najpogostejše kršitve 38 PREDGOVOR Mobilnost in napotitve delavcev so rezultat skupnega evropskega trga, ki temelji na prostem pretoku oseb, blaga, kapitala in storitev. Število napotenih delavcev v in iz Slovenije iz leta v leto narašca, najvec napotenih delavcev iz Slovenije pa je v panogi gradbeništva. Posledica stalne rasti števila napotenih delavcev je tudi rast zlorab in kršitev pravic. Vse vec je nejasnosti glede pravic in dolžnosti delavcev, delodajalcev in pristojnih javnih uslužbencev, pojavljajo pa se tudi številne nejasnosti v zvezi z razlicicami cezmejnega dela (sezonski delavci, napoteni delavci …). Prirocnik želi povecati dostopnost, preglednost in koherentnost informacij o napotitvah delavcev za razlicne ciljne skupine: delavce, delodajalce in pristojne javne uslužbence. Prinaša tako splošne informacije o napotitvah delavcev v Slovenijo in iz Slovenije (oblike, splošni pogoji in pravila napotitev), vpogled v zakonodajo (mednarodno v okviru EU in slovensko s poudarkom na rabi Direktive 96/71/ES3 in Direktive 2014/67/EU4 s podrocja napotitve delavcev) in prakticne napotke za delavce in delodajalce kot tudi za pristojne javne uslužbence. Gre za prvi takšen ciljno in tematsko široko zastavljen prirocnik v slovenskem prostoru, ki pa še zdalec ne more zajeti in podati vseh aspektov napotitev. Prirocnik je nastajal na osnovi javno dostopnih virov (zakonodaja, porocila, študije, spletne strani, medijski prispevki idr.) in številnega drugega gradiva, sugestij, priporocil, ki smo jih pridobili od sodelavcev, vkljucenih v projekt. Poglavje Najpogostejše kršitve je nastalo s pomocjo Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Opise dejavnosti in pristojnosti institucij, povezanih z napotitvami delavcev, so prispevale institucije same. V prvi vrsti tako prirocnik deluje kot povezovalna podatkovna platforma razpršenih informacij in projektov, namenjena najširšemu krogu vpletenih akterjev v situaciji napotitve delavcev v okviru opravljanja storitev. Prav tako je potrebno poudariti, da so tovrstni prirocniki in brošure (pri tem pricujoci prirocnik ni izjema) praviloma obsojeni na hitro staranje, saj se zakonodaja, uradni postopki in dejanske razmere pogosto spreminjajo. Zaradi možnosti sprotnega posodabljanja podatkov je prirocnik oblikovan v elektronski obliki, pri tem pa bomo veseli priporocil, sugestij, izkušenj, pozitivnih praks in vsega, kar lahko prihodnje prirocnike naredi boljše, uporabnejše in prijaznejše, pošljete pa jih lahko na naslov napoteni.delavci@gmail.com. Prirocnik je nastal v okviru projekta Posting of workers:Sharingexperiences, promoting best practices and improving access to information/Napotitev delavcev: izmenjava izkušenj, promocija dobrih praks in izboljšanje dostopa do informacij, so-financiranega s strani Evropske komisije v okviru Programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije. V projekt so bile vkljucene naslednje institucije: ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije (koordinator projekta); Inšpektorat Republike Slovenije za delo; Zveza svobodnih sindikatov Slovenije; Gospodarska zbornica Slovenije; Ministarstvo rada i mirovinskog sustava Republike Hrvatske (Hrvaška); Filozofska fakulteta Sveucilišta u Zagrebu (Hrvaška); Savez samostalnih sindikata Hrvatske (Hrvaška); University of Rostock, Chair of Business, Economics and Entrepreneurship Education (Nemcija); Labour Inspection of the Federal Public Service Employment, Labour and Social Dialogue (Belgija). Avtorji se zahvaljujemo vsem sogovornikom in sodelujocim institucijam za koristne napotke in informacije ob pisanju tega prirocnika. Nataša Rogelja Kristina Toplak Jernej Mlekuž 1 Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L št. 18 z dne 21. 1. 1997, str. 1, v nadaljevanju Direktiva 96/71/ES). 2 Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L št. 159 z dne 28. 5. 2014, str. 11-31, v nadaljevanju Direktiva 2014/67/EU). 1 UVOD 1.1 SPLOšNI OPIS SITUACIjE Po prvem maju 2004 je zacel med starimi in novimi clanicami Evropske unije veljati prost pretok storitev3, ki je ob prostem pretoku oseb, blaga in kapitala ena od štirih temeljnih svobošcin, na podlagi katerih deluje notranji trg EU4. Prost pretok storitev v praksi pomeni, da lahko podjetje ali samozaposleni posameznik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dolocene dejavnosti v svoji državi, opravlja to dejavnost kjer koli znotraj EU. Delodajalec lahko tako svojega zaposlenega pošlje v drugo državo, da tam zanj v okviru opravljanja neke storitve opravlja doloceno delo (delavca napoti na delo v drugo državo). Temeljna predpisa, ki dolocata okvir napotitev delavcev, sta Direktiva 96/71/ES in Direktiva 20014/67/EU. V skladu z dogovori o prostem pretoku storitev, število napotenih delavcev v Evropi iz leta v leto narašca, narašcajo pa tudi številni problemi in kršitve, povezani z napotitvami. Številni gospodarski subjekti, nevladne organizacije, inštituti, zavodi, društva idr. širijo svoje poslovne dejavnosti na obmocju EU, kot tudi na z EU povezana gospodarska podrocja, pri tem pa je za pravilno izvedbo dejavnosti in dobrobit vseh vpletenih strani izrednega pomena poznavanje pravic in dolžnosti vpletenih strani v procesu napotitve. Širše gledano so napotitve delavcev ena izmed posledic globalizacije svetovne proizvodnje in tržišca, hkrati pa je sama napotitev izredno kompleksen pojav, ki vpliva na številne novonastale predpise in dogovore ekonomsko-politicne narave, tako v okviru nacionalnih zakonodaj in organizacij kot tudi v okviru nadnacionalnih razmerij, odnosov med državami, regijami in meddržavnimi organizacijami, ki urejajo mednarodno poslovanje. Prav zaradi številnih novonastalih razmerij, je obsežnejši del tega prirocnika posvecen predstavitvi zakonodaje, vezane na napotitve delavcev. Cezmejne napotitve delavcev so bile v Sloveniji poznane že v casu SFR Jugoslavije, med napotenimi delavci pa so prevladovali poklici tehnicne stroke, ki so najpogosteje opravljali svoje delo v Iraku, Libiji in neuvršcenih državah iz afriške celine. Ceprav so dolocene oblike napotitev dejansko obstajale že v preteklosti, pa niso bile tako pogoste kot danes, v casu tržnega kapitalizma. Vstop Slovenije v EU leta 2004 je na podrocju pretoka delovne sile vplival na uvedbo številnih novosti in oblik zaposlovanja – tako v okviru držav clanic EU kot tudi v odnosu do državljanov neclanic EU. Leta 2005 je bilo v Sloveniji izdanih 1149 E101 obrazcev (kasneje obrazec A1), leta 2014 pa kar 103.370 obrazcev A1, ki so statisticni pokazatelj napotitev (glavnina napotitev v Nemcijo in Avstrijo). Temeljna sektorja, v katerih so delavci napoteni iz Slovenije v letu 2014 opravljali svojo dejavnost, sta gradbeništvo (51%) in industrija (19%) Povecuje se tudi število napotenih delavcev, ki prihajajo na delo v Slovenijo.5 Posledica stalne rasti števila napotenih delavcev pa je tudi rast zlorab in kršitev pravic napotenih delavcev, ki nastajajo tudi zaradi nepoznavanja zakonodaje, ki doloca pravice in obveznosti vpletenih strani. 1.2OcEmGOVORITAPRIROcNIK? Prirocnik vsebuje splošne informacije o napotitvi delavcev v Slovenijo in iz Slovenije (oblike, splošni pogoji in pravila napotitev), vpogled v zakonodajo (mednarodno v okviru EU in slovensko s poudarkom na širjenju poznavanja Direktive 96/71/ES in Direktive 2014/67/EU s podrocja napotitve delavcev) in prakticne napotke za delavce in delodajalce. Ob napotitvah delavcev iz Slovenije se prirocnik bolj osredotoca na posamezne izbrane države kot so Avstrija, Nemcija, Francija, Belgija in Nizozemska. Te se po številu napotitev iz Slovenije štejejo za pomembnejše destinacije napotitev. Posebno poglavje je posveceno napotitvam v Slovenijo, saj število napotitev v Slovenijo, in s tem povezana vprašanja, narašca. 1.3 KOmU jENAmENjENTAPRIROcNIK? Z namenom vecje preglednosti pravic in dolžnosti v situaciji napotitve delavcev želi pricujoci prirocnik zajeti kar najširšo zainteresirano publiko, pri tem pa je besedilo organizirano na nacin, da lahko specificne skupine (delavci, delodajalci, pristojni javni uslužbenci) enostavno poišcejo relevantne informacije, ki se nanašajo na njihovo delovanje. Spodnja tabela podaja enega izmed kljucev branja tega prirocnika. 3 V Nemciji in Avstriji velja prost pretok storitev v dolocenih dejavnostih (npr. gradbeništvo) po 2011. 4 Temeljni dokument, ki zagotavlja prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala je Pogodba o delovanju EU (UR 2012/C 326/01). 5 Vir: statisticni podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. 1.4 KAKOUPORAbLjATITAPRIROcNIK? STE V KATEGORIJI STE/IMATE PREBERITE POGLAVJA Delavec ¦ napoten na ozemlje katere od držav clanic na podlagi pogodbe, sklenjene med podjetjem, ki je delavce napotilo, in pogodbenico, kateri so storitve namenjene; ¦ napoten v ustanovo ali podjetje, ki je v lasti skupine na ozemlju katere od držav clanic; ¦ ki ga podjetje ali agencija za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku za zacasno zaposlovanje posreduje podjetju uporabniku, s sedežem ali na ozemlju katere od držav clanic (agencijsko delo). ¦ sedež v Evropski uniji in napotujete delavce v okviru opravljanja storitev. ¦ sedež v Evropski uniji in ste narocnik storitev, ki se opravljajo z napotenimi delavci. ¦ zaposleni na državnih in socialno varstvenih ustanovah (ministrstvih, inšpektoratu, nosilcih obveznega socialnega zavarovanja, upravnih enotah, sindikatih idr.) v RS, ki se srecujete z napotitvami delavcev v okviru opravljanja storitev. 2. SPLOŠNE INFORMACIJE 4. PraKticNi NaPOtKi 4.1. Napotitev v Slovenijo Delavci: dobro je vedeti 4.2. Napotitev iz Slovenije Delavci: dobro je vedeti 4.3. Pristojne institucije in interesna združenja Pristojne institucije Interesna združenja 4.4. Najpogostejše kršitve 2. SPLOŠNE INFORMACIJE 3. ZAKONODAJA 4. PraKticNi NaPOtKi 4.1. Napotitev v Slovenijo Delodajalci: dobro je vedeti 4.2. Napotitev iz Slovenije Delodajalci: dobro je vedeti 4.3. Pristojne institucije in interesna združenja 4.4. Najpogostejše kršitve 2. SPLOŠNE INFORMACIJE 3. ZAKONODAJA 2. SPLOŠNE INFORMACIJE 3. ZAKONODAJA 4. PraKticNi NaPOtKi 4.3. Pristojne institucije in interesna združenja Pristojne institucije Možnost izmenjave informacij med pristojnimi institucijami: IMI sistem Delodajalec, ki napotuje delavce v okviru opravljanja storitev Uporabnik Pristojni javni uslužbenci: 2 SPLOšNE INFORmACIjE V praksi obstaja precej nejasnosti glede razlicnih tipov dela tujcev. Napoteni delavci so ena izmed oblik migrantskega dela, ki se je izoblikovala z vse kompleksnejšim evropskim trgom dela. Trg dela v EU tako postaja razdeljen na vse manjše in vedno bolj specificne kategorije in tipe, ki se pogosto prekrivajo in vnašajo zmedo tako v pravne kot tudi v neformalne opredelitve migrantskega dela in s tem povecujejo tudi možnost zlorab. V tem poglavju boste dobili odgovore na splošna vprašanja: ¦ Kdo so napoteni delavci?; ¦ Katere oblike napotitev delavcev obstajajo?; ¦ Kateri so splošni pogoji za napotitev delavca v tujino? ter ¦ Katera pravila morajo biti upoštevana ob napotitvi delavcev? Definicije, pogoji in pravila, vezana na napotitev delavcev, izhajajo predvsem iz Direktive 96/71/ES in Direktive 2014/67/EU s podrocja napotitve delavcev, ki bosta podrobneje predstavljeni v poglavju o zakonodaji. Pricujoce poglavje podaja zgolj osnovne informacije s podrocja napotitve delavcev. 2.1. KDO SO NAPOTENI DELAVCI? Napoteni delavci so delavci, ki za omejen cas opravljajo delo na ozemlju države clanice, ki ni država, v kateri obicajno bivajo. 2.2. KATERE OBLIKE NAPOTITEV ¦ Napotitve delavcev na ozemlje katere od držav clanic na lasten racun in DELAVCEV OBSTAJAJO? pod lastnim vodstvom na podlagi pogodbe, sklenjene med podjetjem, ki je delavce napotilo, in pogodbenico, kateri so storitve namenjene; ¦ napotitve delavcev v ustanovo ali podjetje, ki je v lasti skupine na ozemlju katere od držav clanic; ¦ ko podjetje ali agencija za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku posreduje delo delavca podjetju uporabniku, s sedežem na ozemlju katere od držav clanic. 2.3. KATERI SO SPLOŠNI POGOJI ZA NAPOTITEV DELAVCA V TUJINO? Splošni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za napotitev na delo v tujino, so: ¦ da je napotena oseba vsaj en mesec pred napotitvijo vkljucena v obvezna zavarovanja za socialno varnost; ¦ da obstaja pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini; ¦ da gre za placano zaposlitev; ¦ da delovno razmerje traja celotno obdobje napotitve na delo v tujino; ¦ da trajanje napotitve ne presega 24 mesecev; ¦ izjemoma lahko napotitev traja 5 let, vendar le, ce obstaja dogovor med državama clanicama; ¦ da ne gre za zamenjavo druge, že napotene osebe, ki ji je napotitev potekla; ¦ prekinitev, ki je krajša od dveh mesecev, ne šteje kot prekinitev napotitve. Napoteni delavec ostane v delovnem razmerju pri podjetju, ki ga je napotilo, vendar velja za napotene delavce v dolocenem obsegu tudi delovnopravna zakonodaja države napotitve – države clanice, v kateri napoteni delavci opravljajo storitve. Direktiva 96/71/ES in Direktiva 2014/67/EU s podrocja napotitve delavcev napotenim delavcem zagotavljata minimalne pravice. Pravice zagotovi delodajalec, država napotitve pa mora le poskrbeti, da delodajalci, ki napotujejo delavce na delo v državo clanico EU, napotenim delavcem te pravice tudi zagotovijo. Napotenim delavcem je tako potrebno zagotoviti delovne razmere v državi napotitve, dolocene z zakonom ali drugimi predpisi in kolektivnimi pogodbami: maksimalni delovni cas in minimalni pocitek; minimalni placani letni dopust; minimalne urne postavke; pogoje za posredovanje dela delavcem, predvsem ko podjetje za zacasno zaposlovanje zagotavlja delavce; zdravje in varnost pri delu; varnostni ukrepi glede pogojev za delo in zaposlitev za nosece ženske ali mlade matere; enako obravnavanje moških in žensk, in druge dolocbe o enakopravni obravnavi. 3 PRAVNE PODLAGE Podrocje napotitev delavcev med državami clanicami EU/EGP je vezano na mednarodne in nacionalne pravne podlage, ki urejajo osnovne pravice in dolžnosti vpletenih strani. Delovno pravo tradicionalno sicer sodi v okvir avtonomnega urejanja posameznih držav clanic, vendar se nivo varstva pravic delavcev med posameznimi državami clanicami razlikuje. Z namenom usklajevanja predpisov glede minimalne zašcite delavcev, delodajalcev in uporabnikov, sta bili s strani Evropskega parlamenta in sveta sprejeti Direktiva 96/71/ES in Direktiva 2014/67/EU s podrocja napotitve delavcev in nekatere druge uredbe. V kolikor bi se v casu napotitve delavca na delo v drugo državo clanico še naprej uporabljalo pravo maticne države z nižjim nivojem varstva pravic delavcev, bi to imelo lahko za posledico konkurencno prednost tujega izvajalca storitve pred domacimi ponudniki storitev. MEDNARODNO ZAKONODAJO za podrocje EU/EGP lahko razdelimo na dva sklopa pravnih podlag, ki urejajo podrocje napotitev delavcev. Prvi sklop pravil ureja sam postopek izvajanja storitev, zagotavljanje minimalnih standardov, ki jih morajo izvajalci storitev zagotavljati svojim napotenim delavcem, nadzor in sodelovanje med nadzornimi organi ter dostop do kljucnih informacij. Za prvi sklop sta pomembna predvsem dva dokumenta: Direktiva 96/71/ES (doloca minimalne pravice delavcev) in Direktiva 2014/67/ES (doloca uporabo in izvrševanje Direktive 96/71/ES). Drugi sklop pravil ureja koordinacijo sistemov socialne varnosti, ki doloca pogoje, pod katerimi se pridobljene pravice na podrocju socialne varnosti ohranijo tudi v primeru dela v drugi državi clanici. Ta pravila tudi casovno omejujejo delo napotenega delavca. Na tem podrocju sta relevantni Uredba 883/2004/ES, Uredba 987/2009/ES in Uredba 1231/2010/EU (se nanaša na državljane tretjih držav) (polni naslov uredb glej v nadaljevanju besedila). SLOVENSKA NACIONALNA ZAKONODAJA vezana na napotitev delavcev: Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, Zakon o varnosti in zdravju pri delu (polne navedbe zakonov glej v nadaljevanju besedila) ter kolektivne pogodbe in druge predpisi, ki se nanašajo na dolocbe Direktive 96/71/ ES. Janaurja 2016 je šel v javno obravnavo tudi predlog Zakona o napotitivi delavcev na delo. 3.1 ZAKONODAjA EU Kot posledica uvedbe enotnega evropskega trga se tako delavci kot delodajalci vedno bolj soocajo z vidiki dela in življenja, ki temeljijo na evropskih pravilih in predpisih. Cilj mednarodne pravne podlage je usklajevanje zakonodaj držav clanic, tako da se vzpostavijo predpisi glede minimalne zašcite vpletenih strani. Prvi sklop mednarodnih pravil prava EU, ki urejajo postopek izvajanja storitev ob napotitvi delavcev, je vezan predvsem na dve direktivi: Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L št. 18 z dne 21. 1. 1997, str. 1, v nadaljevanju Direktiva 96/71/ES) in Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L št. 159 z dne 28. 5. 2014, str. 11-31, v nadaljevanju Direktiva 2014/67/EU). DirEKtiVa 96/71/ES NAMEN Namen Direktive 96/71/ES je zagotoviti spoštovanje ustrezne minimalne ravni varstva pravic DIREKTIVE delavcev, napotenih na delo z namenom cezmejnega opravljanja storitev, ne glede na njihov status in ne glede na državo clanico, v kateri ima podjetje sedež. OZADJE Evropski parlament in Svet evropske unije sta sprejela Direktivo 96/71/ES: SPREJEMANJA ¦ ker je eden od ciljev EU odpravljanje ovir za prosti pretok oseb in storitev med državami DIREKTIVE clanicami; ¦ ker so v skladu s Pogodbo o ustanovitvi EU za opravljanje storitev prepovedane vse omejitve na podlagi zahtev glede državljanstva ali bivališca po koncu prehodnega obdobja; ¦ ker dokoncna vzpostavitev notranjega trga ponuja dinamicno okolje za cezmejno opravljanje storitev, zaradi cesar vse vec podjetij napotuje svoje delavce na delo v tujino, da opravljajo delo na ozemlju države clanice, ki ni država, v kateri so obicajno zaposleni; ¦ ker mora biti zakonodaja držav clanic usklajena, tako da je doloceno jedro predpisov glede minimalne zašcite, ki jih morajo v državi gostiteljici spoštovati delodajalci, ki napotujejo svoje delavce, da opravijo zacasno delo na ozemlju države clanice, kjer se opravlja storitev; ker je tako uskladitev mogoce doseci le skozi zakonodajo EU; ¦ ker je Rimska konvencija iz leta 1980 o veljavnem pravu v obligacijskih razmerjih v vecini držav clanic zacela veljati aprila 1991. PODROCJE Direktiva 96/71/ES se uporablja za podjetja s sedežem v kateri od držav clanic, ki v okviru UPORABE cezmejnega opravljanja storitev napotijo delavce na ozemlje katere od držav clanic. Direktiva se DIREKTIVE uporablja, ce podjetja uporabljajo katerega od naslednjih cezmejnih ukrepov: ¦ napotijo delavce na ozemlje katere od držav clanic na lasten racun in pod lastnim vodstvom na podlagi pogodbe, sklenjene med podjetjem, ki je delavce napotilo, in pogodbenico, kateri so storitve namenjene, pod pogojem, da v casu napotitve obstaja delovno razmerje med podjetjem, ki delavca napoti, in delavcem; ¦ napotijo delavce v ustanovo ali podjetje, ki je v lasti skupine na ozemlju katere od držav clanic, pod pogojem, da v casu napotitve obstaja delovno razmerje med podjetjem, ki delavca napoti, in delavcem; ¦ ko podjetje ali agencija za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku posreduje delo delavca podjetju uporabniku, s sedežem ali dejavnem na ozemlju katere od držav clanic, pod pogojem, da v casu napotitve obstaja delovno razmerje med podjetjem ali agencijo za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku; direktiva se ne uporablja za posadke podjetij trgovske mornarice. DOLOCBE Države clanice poskrbijo, da ne glede na to, katera zakonodaja se uporablja za delovno razmerje, IN POGOJI podjetja zagotovijo delavcem, ki so napoteni na njihovo ozemlje, pogoje za delo in zaposlitev v ZAPOSLITVE zvezi z naslednjimi pravicami: ¦ maksimalni delovni cas in minimalni pocitek; ¦ minimalni placani letni dopust; ¦ minimalne urne postavke, tudi za nadurno delo; ¦ pogoje za posredovanje dela delavcev, zlasti kadar gre za delavce, ki jih zagotovijo podjetja za zacasno zaposlovanje; ¦ zdravje, varnost in higiena pri delu; ¦ varnostni ukrepi glede pogojev za delo in zaposlitev za nosece ženske ali ženske, ki so pred kratkim rodile, za otroke in mlade; ¦ enako obravnavanje moških in žensk in druge dolocbe o nediskriminiranju. V direktivi je koncept minimalnih urnih postavk opredeljen z nacionalno zakonodajo in/ali prakso države clanice, na katere ozemlje je delavec napoten. SODELOVANJE Države clanice imenujejo za potrebe izvajanja direktive v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali PRI OBVEŠCANJU prakso enega ali vec uradov za sodelovanje ali enega ali vec pristojnih nacionalnih organov. DirEKtiVa 2014/67/EU NAMEN DIREKTIVE PREDMET UREJANJA ORGANI ZA IZMENJAVO INFORMACIJ INFORMACIJSKI SISTEM IMI SPLOŠNA NACELA MEDSEBOJNE POMOCI Namen Direktive 2014/67/EU je izvrševanje Direktive 96/71/ES ob spremembi Uredbe 1024/2012/ EU (polni naslov glej v nadaljevanju) o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg IMI. Eden izmed glavnih namenov te direktive je izboljšan dostop do informacij (brezplacen dostop do informacij, enotno uradno nacionalno spletno mesto…) o pogojih za zaposlitve, kot so ti doloceni v 3. clenu Direktive 96/71/ES. Ta direktiva vzpostavlja skupni okvir ustreznih dolocb, ukrepov in nadzornih mehanizmov, potrebnih za boljše in enotnejše izvajanje, uporabo in izvrševanje Direktive 96/71/ES v praksi. Direktiva 2014/67/EU opredeljuje naslednje organe, ki sodelujejo pri izmenjavi informacij, s ciljem boljšega izvajanja Direktive 96/71/ES: ¦ pristojni organ (npr. uradi, ki jih clanica imenuje za izvajanje nalog, dolocenih v Direktivi 96/71/ES) – v Sloveniji so to npr. Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD), Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije (ZZZS) in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije (MDDSZ), pogojno pa tudi Financna uprava Republike Slovenije (FURS) v zvezi s placilom prispevkov za socialno varnost; ¦ organ prosilca (organi v državi prosilca, ki zaprosijo za pomoc); in ¦ zaprošeni organ (organ, na katerega je naslovljena prošnja za informacije – v Sloveniji so to npr. IRSD, ZZZS, MDDSZ, pogojno pa tudi FURS). Sodelovanje in medsebojna pomoc med pristojnimi organi držav clanic se izvaja na podlagi te direktive preko informacijskega sistema za notranji trg IMI, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odlocbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1–11, v nadaljevanju Uredba 1024/2012/EU). IMI je informacijski sistem za izmenjavo informacij med pristojnimi organi v razlicnih državah clanicah. Vec o IMI sistemu na IMI spletišcu ter v cetrtem poglavju tega prirocnika (4.3. Možnost izmenjave informacij med vpletenimi akterji: IMI sistem). Direktiva 2014/67/EU doloca sodelovanje med državami clanicami za lažje izvajanje Direktive 96/71/ES. Sodelovanje med clanicami zajema: ¦ odgovore na utemeljene prošnje pristojnih organov, ¦ izvedbo preverjanj, inšpekcijskih pregledov in preiskav v zvezi s primeri napotitev, ¦ cezmejno izvrševanje upravnih denarnih kazni. VLOGA DRŽAV V casu napotitve delavca v drugo državo clanico so za pregled pogojev zaposlitve, ki jih je CLANIC potrebno izpolnjevati skladno z Direktivo 96/71/ES, pristojni organi države clanice gostiteljice, pri cemer ti po potrebi sodelujejo z organi države clanice sedeža podjetja. VARSTVO PRAVIC Skladno s to direktivo morajo države clanice zagotoviti ucinkovite mehanizme varstva pravic (lažja vložitev pritožbe ob kršitvi pravic, pritožbe za zamujena placila), preko katerih lahko napoteni delavci neposredno vložijo pritožbe proti svojim delodajalcem ter pravico do zacetka sodnih ali upravnih postopkov tudi v državi clanici, na ozemlje katere so bili delavci napoteni. Drugi sklop mednarodnih pravil ureja koordinacijo sistemov socialne varnosti, za katero sta relevantni dve uredbi: Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, str. 1-123, v nadaljevanju Uredba 883/2004/ES) in Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o dolocitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 283, str. 1-42, v nadaljevanju Uredba 987/2009/ES). Za državljane tretjih držav je relevantna tudi Uredba (EU) št. 1231/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o razširitvi uporabe uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 na državljane tretjih držav, za katere se navedeni uredbi ne uporabljata le na podlagi njihovega državljanstva (UL L 344, str. 1-3, v nadaljevanju Uredba 1231/2010/EU), ki doloca, da se zgornji dve uredbi uporabljata tudi za državljane tretjih držav. UREDBA 883/2004/ES PODROCJE UREJANJA PRISTOJNOST UREJANJA PRAVICE IZ NASLOVA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA OSEBNO PODROCJE VELJAVNOSTI UREDBE ali NA KOGA SE UREDBA NANAŠA STVARNO PODROCJE VELJAVNOSTI UREDBE ali NA KAJ SE UREDBA NANAŠA Uredba 883/2004/ES o koordinaciji sistemov socialne varnosti ureja pravila koordinacije, ki so jih države clanice EU dolžne upoštevati v zvezi s pravicami nacionalnih sistemov socialne varnosti za zaposlene in samozaposlene državljane drugih držav clanic. V skladu z ustanovno pogodbo je dolocanje nacionalnih sistemov socialne varnosti v izkljucni pristojnosti posamezne države clanice, pravice iz sistemov socialne varnosti posamezne države clanice pa pridobivajo državljani držav clanic praviloma pod enakimi pogoji in v enakem obsegu, kot domaci državljani. RS kot clanica EU samostojno ureja vse sisteme obveznega socialnega zavarovanja. Pravice iz naslova slovenskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, uveljavljajo tudi državljani drugih držav clanic in osebe, za katere velja Uredba 883/2004/ES glede na osebno veljavnost. Prav tako lahko tudi slovenski državljani v drugih državah clanicah uveljavljajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih predpisuje nacionalna zakonodaja posamezne države clanice pod enakimi pogoji, kot državljani te države clanice. Uredba 883/2004/ES se nanaša na: ¦ državljane ene od držav clanic, ne glede na stalno prebivališce; ¦ osebe brez državljanstva ali begunce, s stalnim prebivališcem v eni izmed držav clanic; ¦ družinske clane, ki imajo pravice po zavarovanih osebah; ¦ državljane tretjih držav, kot tudi na njihove družinske clane, ki zakonito prebivajo na obmocju države clanice in njihov položaj ni omejen izkljucno na eno samo državo clanico. Ali zavarovanec izpolnjuje pogoje osebne veljavnosti, se ugotavlja na dan nastanka zavarovalnega primera (npr. ko dopolni upokojitveno starost, ali na dan smrti zavarovanca). Glede stvarne veljavnosti velja Uredba 883/2004/ES za uporabo nacionalnih zakonov držav clanic, v katerih so urejena posamezna podrocja socialne varnosti, kjer so dolocene pravice do prejemkov za bolezen, materinstvo, invalidnost, starost, za preživele družinske clane, nesreco pri delu in poklicne bolezni, pomoc ob smrti, brezposelnost, dajatve pred upokojitvijo in družinske dajatve. DRŽAVE, ZA KATERE UREDBA VELJA PRAVICE, KI SE LAHKO UVELJAVLJAJO NA PODLAGI UREDBE POSTOPEK VLOŽITVE ZAHTEVKA ZA PRIDOBITEV PRAVIC IZ POKOJNINISKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA UPOŠTEVANJE ZAVAROVALNE DOBE IN DOBE PREBIVANJA Uredba 883/2004/ES velja za države clanice Evropske unije: Avstrijo, Belgijo, Dansko, Finsko (vkljucno z Alandskimi otoki), Francijo (vkljucno s prekomorskimi departmaji Guadeloupe, Francoska Gvajana, Martinique, Réunion, St. Pierre et Miquelon), Grcijo, Irsko, Italijo, Luksemburg, Nemcijo, Nizozemsko, Portugalsko (vkljucno z avtonomnima regijama Azori in Madeira), Španijo (vkljucno s Kanarskimi otoki, Ceuto in Melillo), Švedsko, Združeno kraljestvo, Ciper, Ceško, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovaško, Romunijo, Bolgarijo in Slovenijo ter od 1. 7. 2013 za Hrvaško. Uredba velja tudi za države Evropskega gospodarskega prostora (Islandija, Norveška, Liechtenstein) ter Švico. Vsaka država clanica odloca o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi svoje nacionalne zakonodaje. Uredba 883/2004/ES ne uvaja novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V Sloveniji se na podlagi Uredbe 883/2004/ES lahko uveljavi: ¦ pravica do starostne, predcasne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine ter ¦ pravica do dodatka za pomoc in postrežbo. Upravicenec vloži zahtevek za pokojnino pri pristojnem nosilcu v državi clanici stalnega prebivališca ali pri pristojnem nosilcu v državi clanici, katere zakonodaja se je zanj nazadnje uporabljala. Zahtevek za pokojnino, vložen v eni državi clanici, ima za posledico priznanje pokojnine v vseh državah clanicah, v katerih je bil vlagatelj zahtevka zaposlen, pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do pokojnine. Navedeno ne velja, ce vlagatelj zahteva odložitev priznanja pravice do starostne pokojnine iz posamezne države clanice. Osebe, ki prebivajo v Sloveniji, lahko vložijo zahtevek na vseh obmocnih enotah Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in na sedežu zavoda v Ljubljani, Kolodvorska ulica 15. V zahtevku je potrebno opozoriti na zavarovalno dobo, dopolnjeno v državi clanici ter priložiti dokaze o zavarovanju v državi clanici. Ce predlagatelj dokazov nima, je potrebno navesti popolne podatke o zaposlitvi, s casovnimi obdobji, imenom delodajalca in krajem zaposlitve. Ce želi upravicenec odložiti uveljavitev pravice do starostne pokojnine iz druge države clanice na kasnejši datum, mora to v zahtevku izrecno navesti. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo po oddaji zahtevka zacel postopek za priznanje pravice oziroma posredoval ustrezne zahtevke tudi v druge države clanice. Uredba 883/2004/ES omogoca osebam, ki so bile zaposlene oziroma zavarovane v vec državah clanicah, da s seštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih po zakonodaji posamezne države clanice, izpolnijo predpisane pogoje zavarovalne dobe za pridobitev pravice do pokojnine in drugih pravic v posamezni državi clanici. Zavarovalne dobe, dopolnjene v državah clanicah, se seštevajo le, ce se casovna obdobja ne prekrivajo. Obdobja, ki se prekrivajo, se upoštevajo samo enkrat. Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do pokojnine in odmeri pokojnine oziroma drugih pravic se upoštevajo vse zavarovalne dobe, ki se priznajo po zakonodajah držav clanic, ne glede na to, ali so dopolnjene pred ali po datumu, ko je Uredba 883/2004/ES za posamezno državo clanico zacela veljati. Kot zavarovalna doba, dopolnjena v posamezni državi clanici, se upošteva samo tista doba, ki jo na dogovorjen nacin sporoci ter potrdi pristojni nosilec posamezne države clanice. Vec o uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi Uredbe 883/2004 in Uredbe 987/2009. UrEDBa 987/2009/ES SPLOŠNO Ta uredba doloca podrobna pravila za izvajanje Uredbe 883/2004/ES o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Osnovni cilj prenove uredbe je bil izboljšati preglednost obstojece uredbe. OSNOVNE Osnovne novosti Uredbe 987/2009/ES so: NOVOSTI ¦ širitev osebne veljavnosti, ¦ širitev stvarne veljavnosti, ¦ okrepitev nacela enake obravnave (dolocena dejstva in dogodki (npr. nesrece), ki so se dogodili v eni državi clanici, se bodo morali enako obravnavati tudi v drugi državi clanici), ¦ poenostavitev ureditve (vzpostavitev elektronskega sistema izmenjave informacij, sprememba obdobja napotitve, poenostavitev pravil pri dolocevanju zakonodaje). POENOSTAVITEV PRAVIL DOLOCITVE ZAKONODAJE SPREMEMBA OBDOBJA NAPOTITVE MEDSEBOJNA POMOC MED PRISTOJNIMI INSTITUCIJAMI BISTVENE NOVOSTI PO PODROCJIH Splošno pravilo za dolocitev pristojne države ostaja nespremenjeno: lex loci laboris, velja zakonodaja države, v kateri delavec dela. Izvedbena uredba doloca pristojno državo v bolj zapletenih primerih. Vzpostavitev možnosti zacasno pristojne države. Obdobje napotitve se z 12 mesecev podaljšuje na 24 mesecev. Podaljšanje bistveno poenostavlja postopke pri delodajalcih, ki napotijo delavce in tudi pri organih, pristojnih za odlocanje o podaljševanju napotitev. ¦ Vzpostavitev medsebojne pomoci pri izterjatvi neplacanih terjatev; ¦ nacelo medsebojnega pobota neplacanih terjatev; ¦ sprememba pristopa k uveljavljanju pravic, s ciljem približati sistem uporabnikom in povecati ucinkovitost sodelovanja med pristojnimi organi držav clanic. Zdravstveno zavarovanje: ¦ sprememba v postopku izdaje evropske kartice zdravstvenega zavarovanja (kartico izda nosilec zavarovanja, pri katerem je oseba zavarovana, in ne vec pristojni organ v državi stalnega bivališca); ¦ sprememba pri obracunavanju stroškov za družinske clane aktivnih zavarovancev in za upokojence in njihove družinske clane (po novi uredbi je pravilo, da se stroški vracajo v celoti, po dejanskih stroških in ne na podlagi pavšalnih zneskov); ¦ posebne pravice pripadajo upokojenim obmejnim delavcem (v primeru bolezni so upraviceni do nadaljnjega prejemanja storitev v državi clanici, v kateri so nazadnje opravljali dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe). Družinske dajatve: ¦ za družinske clane velja splošno pravilo, da je primarno pristojna država zaposlitve staršev (tu ni vecjih sprememb); ¦ prioritetna pravila v tej uredbi so natancneje razdelana; ¦ uvedeni so prejemki za ocetovstvo (enakovredni prejemkom za materinstvo). Pokojninsko in invalidsko zavarovanje: ¦ na podrocju priznavanja in izracuna pokojnin in invalidskih dajatev v novi uredbi ni bistvenih sprememb; ¦ novost je natancna opredelitev obdobij, krajših od enega leta, ki se upoštevajo (po novi definiciji se upošteva vse dobe zavarovanja). UREDBA 1231/2010/EU NAMEN UREDBE Prvega januarja 2011 je EU z Uredbo 1231/2010/EU razširila uporabo posodobljenih pravil koordinacije sistemov socialne varnosti na državljane držav zunaj EU, ki zakonito prebivajo v EU in imajo cezmejno zaposlitev. Pravila veljajo tudi za njihove družinske clane oziroma preživele družinske clane, ce živijo v EU. KDO SE LAHKO Na Uredbo 1231/2010/EU se bo lahko skliceval državljan države neclanice EU, ki se je zaradi SKLICUJE NA zaposlitve preselil iz ene države EU v drugo, medtem ko otroci živijo v prvi. UREDBO IZJEME Uredba se ne uporablja na Danskem in v Združenem kraljestvu. 3.2NACIONALNE PRAVNE PODLAGE Delavec, ki ga tuji delodajalec napoti na delo v RS na podlagi pogodbe o zaposlitvi (po tujem pravu), opravlja zacasno delo v RS pod pogoji, dolocenimi s predpisi, ki urejajo delo in zaposlovanje tujih državljanov. Delavcu morajo biti zagotovljene pravice po predpisih rS in po dolocbah kolektivne pogodbe, vezane na dejavnost, ob upoštevanju mednarodnih pravnih podlag. V RS je pomembna nacionalna pravna podlaga še Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s popr. in sprem., v nadaljnjem besedilu: ZDR-1), Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 47/15, v nadaljnjem besedilu: ZZSDT), Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11, v nadaljevanju besedila ZVZD) ter kolektivne pogodbe in drugi predpisi, ki se nanašajo na dolocbe Direktive 96/71/ES. Janaurja 2016 je šel v javno obravnavo tudi predlog Zakona o napotitivi delavcev na delo. V primeru napotitev delavcev s strani slovenskih delodajalcev v tujino prav tako velja za delavce in delodajalce slovenska zakonodaja, v omejenem obsegu pa tudi zakonodaja države, v katero je delavec napoten. ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH OZADJE NAPOTITEV DELAVCEV V SLOVENIJO NAPOTITEV DELAVCEV IZ SLOVENIJE POGODBA O ZAPOSLITVI ZA OPRAVLJANJE DELA V TUJINI Državni zbor Republike Slovenije je marca 2013 sprejel dva pomembna zakona v okviru reforme trga dela: Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 21/2013 in 78/2013, v nadaljevanju ZDR-1) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS št. 21/2013, v nadaljevanju ZUTD-A). V ZDR-1 sta opravljanje dela v tujini in položaj delavcev, napotenih na delo v RS, dolocena v poglavju VII. Posebne dolocbe; 208. in 209. clen obravnavata opravljanje dela v tujini, clen 210. pa obravnava položaj napotenih delavcev v Sloveniji. Osnovni položaj napotenih delavcev v RS je opisan v 210. clenu ZDR-1, ki za položaj napotenih delavcev med drugim doloca: ¦ delavec, ki ga tuji delodajalec napoti na zacasno delo v RS (na podlagi pogodbe o zaposlitvi po tujem pravu), opravlja zacasno delo v RS pod pogoji, dolocenimi s predpisi, ki urejajo delo in zaposlovanje tujih državljanov; ¦ delavcu mora delodajalec zagotoviti pravice po predpisih RS in po dolocbah kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, ce je to za delavca ugodneje. ZDR-1 obravnava tudi napotitve delavcev zunaj EU oz. napotitve delavcev v Slovenijo iz držav, ki niso clanice EU. Napotitev delavcev iz Slovenije je dolocena v 208. in 209. clenu ZDr-1. V skladu s pogodbo o zaposlitvi lahko delodajalec zacasno napoti delavca na delo v tujino. ¦ Delavec lahko odkloni napotitev v tujino, ce obstajajo upraviceni razlogi (nosecnost, varstvo otroka, ki še ni dopolnil sedem let starosti, vzgoja in varstvo otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti, invalidnost, zdravstveni razlogi, drugi razlogi, doloceni s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo). ¦ ce pogodba o zaposlitvi ne predvideva možnosti dela v tujini, morata delodajalec in delavec skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. ¦ Po prenehanju opravljanja dela v tujini mora delodajalec zagotoviti delavcu vrnitev v Slovenijo (novost!). Ce je delavec zacasno napoten na delo v tujino, mora pogodba o zaposlitvi poleg obveznih sestavin po tem zakonu vsebovati še: dolocila o trajanju dela v tujini, praznikih in dela prostih dnevih, minimalnem letnem dopustu, višini place, dodatnem zavarovanju za zdravstvene storitve v tujini, drugih prejemkih v denarju ali naravi, nacinu zagotavljanja in uresnicevanja pravic v zvezi s placilom za delo in drugimi prejemki, ki so v skladu s predpisi države, v kateri se delo opravlja (novost!) in o pogojih vrnitve v Slovenijo. Vec o novostih ZDR-1. Glej tudi Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja. ZAKON O ZAPOSLOVANJU, SAMOZAPOSLOVANJU IN DELU TUJCEV OZADJE PODROCJE UREJANJA OBLIKE DELA TUJIH DELAVCEV V SLOVENIJI V Uradnem listu RS je bil aprila 2011 objavljen novi Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 26/2011, v nadaljevanju ZZDT-1), ki je nadomestil zakon iz leta 2000. Številne zlorabe prejšnjega zakona so bile poglavitni razlog za novelo zakona. 1. 9. 2015 se je zacel uporabljati (veljati je zacel že 15. 7. 2015, uporablja pa se od 1. 9. 2015 naprej) Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 47/2015, v nadaljevanju ZZSDT), ki temelji na ZZDT-1 iz 2011 ter prinaša nekatere spremembe. ZZSDT je temeljni akt na podrocju delovnih migracij v RS, ki doloca nacine in pogoje za zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev ter s tem povezane naloge države za urejanje in zašcito domacega trga dela. V Sloveniji locimo dva temeljna režima zaposlovanja in dela tujcev, in sicer: prost pretok delavcev in storitev med državami clanicami EU, Evropskim gospodarskim prostorom in Švico ter režim zaposlovanja in dela državljanov tretjih držav. ZZSDT iz leta 2015 nadomešca ZZDT-1 iz leta 2011. Slednji je pripomogel k ureditvi zaposlovanja tujih delavcev na slovenskem trgu dela, kar z razlicnimi instituti ohranja tudi ZZSDT. Med drugim je uvedel: vecjo zašcito in varnost tujcev, ki so zaposleni ali delajo pri slovenskih delodajalcih; zašcito slovenskega trga dela; preprecevanje zlorab (neustrezne nastanitve tujcev, previsoke najemnine …); odpravo administrativnih ovir in poenostavitev postopkov za delodajalce in tujce; predpisane so bile višje globe v primerjavi s starim zakonom (npr. za primere kršitve rokov prijave in odjave dela tujcev); ureditev podrocja nastanitve tujcev, ki delo opravljajo pri slovenskih ali tujih delodajalcih na ozemlju RS (ZZDT-1 je dolocal, da so delodajalci, ki zagotavljajo nastanitev tem tujcem v RS, dolžni zagotoviti minimalne bivanjske in higienske standarde); uskladitev zakona z zakonodajo EU (ZZDT-1 je uvedel modro karto EU v primeru visokokvalificirane zaposlitve tujca); ZZDT-1 ni vec predvideval možnosti, da bi sezonsko delo opravljali tujci na podlagi posebnega dovoljenja za sezonsko delo tujcev (možnost izdaje takšnega delovnega dovoljenja se je ohranila le za sezonsko delo tujcev v kmetijstvu in gozdarstvu); zakon je uvedel zaposlitev pri dveh ali vec delodajalcih (tujec z najmanj visokošolsko izobrazbo, za katerega je že bilo izdano dovoljenje za zaposlitev, je lahko po najmanj enomesecni neprekinjeni zaposlitvi pri prvem delodajalcu pridobil dovoljenje za zaposlitev pri drugih delodajalcih); zakon je uvedel nove vrste delovnih dovoljenj. ZZSDT iz leta 2015 predstavlja prenovljen sistem pridobivanja potrebnih dovoljenj za zaposlitev / delo / samozaposlitev tujcev v Sloveniji. Na podlagi novega ZZSDT Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ne izdaja vec delovnih dovoljenj, ampak le še soglasja k dolocenemu tipu dovoljenja za prebivanje in delo v RS. S 1. 9. 2015, ko se je ZZSDT zacel uporabljati, je bil uveden sistem »vse na enem mestu« tudi za pridobivanje potrebnih dovoljenj za prebivanje in delo tujcev v RS. S tem naj bi se administrativno pospešil trenutni postopek pridobivanja dovoljenj. Delodajalec ali posameznik vlogo za pridobitev enega (enotnega dovoljenja) za prebivanje in delo vloži na upravni enoti, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pa k izdaji enotnega dovoljenja poda soglasje le, ce so za soglasje izpolnjeni zakonski pogoji. Zakon razlikuje med razlicnimi oblikami dela, ki jih tujci lahko opravljajo v RS. Poleg izvajanja storitev z napotenimi delavci in izvajanja individualnih storitev tujcev, zakon predvideva še: ¦ usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev, sezonsko delo tujcev (ce ima dejavnost sezonski znacaj, za opravljanje takega dela pa morata delodajalec in tujec skleniti pogodbo o zaposlitvi, vendar najvec trikrat v posameznem koledarskem letu); in ¦ usposabljanje v gospodarskih družbah (usposabljanje lahko izvajajo domaci delavci, in sicer z usposabljanjem tujih napotenih delavcev, ali pa napoteni tuji delavci usposabljajo domace delavce). Pogoj je kapitalska povezanost tuje in slovenske gospodarske družbe, poslovno-tehnicno sodelovanje ali prenos tehnologije. IZVAJANJE STORITEV Z NAPOTENIMI DELAVCI V ZZSDT Tuji delodajalci lahko z napotenimi delavci izvajajo cezmejne storitve s tržno prisotnostjo ali brez nje, v skladu s predpisi RS in mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo RS. Tuji delodajalec lahko izvaja cezmejne storitve: ¦ z napotitvijo svojih delavcev v svojem imenu in na svoj racun na podlagi pogodbe z narocnikom iz RS, kateremu so storitve namenjene, ali ¦ z napotitvijo svojih delavcev v organizacijsko enoto, s katero je tržno prisoten v RS. V casu izvajanja storitev na ozemlju RS tuji delodajalec svojim napotenim delavcem zagotavlja najmanj minimalne pravice v zvezi z delovnim casom, odmori in pocitki, nocnim delom, minimalnim letnim dopustom, placo, varnostjo in zdravjem pri delu ter posebnim varstvom delavcev po dolocbah zakona, ki ureja delovna razmerja in po dolocbah kolektivnih pogodb, ki veljajo na celotnem ozemlju RS. ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU SPLOŠNO Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011, v nadaljevanju ZVZD-1) opredeljuje, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoce v delovnem procesu, vkljucno s preprecevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obvešcanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Pri tem se kot delodajalec po ZVZD-1 šteje tudi uporabnik, h kateremu so v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, napoteni delavci s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. SPOROCANJE O Po ZVZD-1 je uporabnik, h kateremu so napoteni delavci s strani delodajalca, ki opravlja NEZGODI PRI DELU dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, dolžan o morebitni nezgodi pri delu obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) in izpolniti prijavo na obrazcu ER­ 8. Uporabnik je kot delodajalec odgovoren za zagotavljanje varnega in zdravega dela delavcev ter za vse dolžnosti delodajalca, ki izhajajo iz zakona in drugih predpisov na podrocju varnosti in zdravja pri delu. DRUGO: KOLEKTIVNE POGODBE, ZAKON O GRADITVI OBJEKTOV IN PREDPISI, KI SE NANAŠAJO Na DOLOcBE DirEKtiVE 96/71/ES KOLEKTIVNE POGODBE ALI ARBITRAŽNE ODLOCBE ZAKON O GRADITVI OBJEKTOV DRUGI PREDPISI V RS, KI SE NANAŠAJO NA DOLOCBE DIREKTIVE 96/71/ES V Sloveniji se sklepajo tudi kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti (vsebino in postopek sklenitve kolektivnih pogodb ureja Zakon o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS št. 43/2006 in 45/2008)). Kolektivna pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta pogodbeni stranki, torej vsaj en delodajalski podpisnik v imenu delodajalcev in vsaj en sindikalni podpisnik v imenu delavcev. Kolektivne pogodbe ali arbitražne odlocbe dodatno dolocajo dolžnosti in pravice delavcev ter standarde za delo ter zavezujejo delodajalce v dolocenem poklicu ali panogi. Evidenca kolektivnih pogodb v Sloveniji. Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB, 14/05 – popr., 92/05, 93/05, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13, 110/13 in 19/15, v nadaljevanju ZGO-1) se uporablja za dolocene kategorije delavcev v gradbeništvu, tudi za napotene delavce, in doloca pogoje za opravljanje teh poklicev v Sloveniji. Za poklice kot: odgovorni vodja projekta, odgovorni projektant (arhitekt ali inženir), odgovorni revident projektov, odgovorni nadzornik gradbenih del, odgovorni vodja gradbenih del in odgovorni vodja posameznih gradbenih del velja, da morajo v RS pridobiti status pooblašcenega inženirja ali arhitekta po dolocilih ZGO-1 in biti clan Inženirske zborniceSlovenije ali Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, katerih pristojnosti so definirane v ZGO-1. Drugi predpisi v RS, ki se nanašajo na dolocbe Direktive 96/71/ES: ¦ Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosecih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile, in dojecih delavk (Uradni list RS, št. 62/2015); ¦ Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb (Uradni list RS, št. 62/2015); ¦ drugi predpisi s podrocja zagotavljanja enake obravnave glede na spol ter drugi predpisi, ki zagotavljajo nediskriminatorno obravnavo. 4 PRAKTIcNI NAPOTKI V tem poglavju je zbrana vrsta prakticnih informacij, napotkov in opozoril, vezanih na napotitve delavcev iz Slovenije in v Slovenijo. Ceprav se dolocene pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev v primeru napotitev iz Slovenije in v Slovenijo prekrivajo, pa obstajajo tudi razlike. Pri napotitvah iz Slovenije so v prirocniku posebej izpostavljene ureditve v Avstriji, Belgiji, Nemciji, na Nizozemskem in v Franciji, v državah, ki sprejmejo najvec napotenih delavcev iz Slovenije. Dolocene informacije so specificno vezane na delodajalce, druge pa na delavce (glej rubrike Dobro je vedeti). STE NAPOTENI DELAVEC ALI DELODAjALEC, KI NAPOTUjE V OKVIRU OPRAVLjANjASTORITEV? Ce delodajalec (lahko je to tudi agencija za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku) delavca za dolocen cas pošlje v drugo državo EU z namenom, da tam opravlja zacasno delo, se takemu delavcu rece napoteni ali detaširani delavec. V VEDNOST: v Avstriji in Nemciji se npr. napotenim delavcem rece entsandte Arbeitnehmer, v Belgiji in Franciji se jim rece le travailleur détaché, na Nizozemskem pa se uporablja izraz gedetacheerde werknemer. Za agencijske delavce, ki so ena izmed oblik cezmejnega opravljanja storitev z napotenimi delavci, se v Franciji in Belgiji uporablja izraz travailleurs intérimaires ali travailleurs temporaire, v Nemciji in Avstriji izraz Leiharbeitnehmer in Zeitarbeitnehmer, na Nizozemskem pa izraz uitzendkrachten. Glede na obliko cezmejnega opravljanja storitev locimo tri kategorije napotenih delavcev, katerim je skupno to, da mora delovno razmerje med napotenim delavcem in delodajalcem (slednji je lahko agencija za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku) obstajati ves cas trajanja napotitve. Za prvo obliko napotitve velja primer, ko delodajalec napoti delavca na ozemlje druge države na lasten racun in pod lastnim vodstvom na podlagi pogodbe, ki jo je sklenil s pogodbenikom iz druge države, kateremu so storitve tudi namenjene. Druga oblika napotitve je, ko je delavec napoten na delo v podjetje, ki je v lasti skupine (kapitalsko ali pravno povezanih) podjetij s sedežem v drugi državi clanici. Tretja oblika napotitve je agencijska napotitev, saj delavca lahko na delo v tujino napoti tudi podjetje ali agencija za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku, ki delavca zacasno zaposli in njegovo delo nato posreduje uporabniku v drugi državi clanici. V VEDNOST: agencijsko delo je posebna oblika napotitve delavcev, ki nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi med delavcem in agencijo (delodajalcem), ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Pogodba o zaposlitvi je torej sklenjena med delavcem in agencijo, ki v tem primeru nastopa kot delodajalec (z vsemi pravicami in dolžnostmi), uporabnik pa je podjetje, v katerem delavec opravlja delo. Pri agencijskem delu je za delavca pomemben pisni dogovor, ki ga skleneta agencija za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku (delodajalec) in uporabnik in v katerem dolocita medsebojne pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti delavca in uporabnika. V skladu s tem mora biti delavec z napotitvijo na delo k uporabniku pisno obvešcen o pogojih dela ter o pravicah in obveznostih pri uporabniku. 4.1.NAPOTITEVV SLOVENIjO ALI POZNATESVOjEPRAVICEINObVEZNOSTI? Delavec, ki ga tuji delodajalec napoti na delo v RS, opravlja zacasno delo pod pogoji, dolocenimi s predpisi, ki urejajo delo in zaposlovanje tujih državljanov. Delavcu morajo biti zagotovljene pravice po predpisih RS in po dolocbah kolektivne pogodbe, vezane na dejavnost, ob upoštevanju mednarodnih pravnih podlag (Direktive 96/71/ES in Direktive 2014/67/EU). V RS sta poleg kolektivnih pogodb in specificnih zakonov (npr. Zakon o varnosti in zdravju pri delu oz. zakoni, vezani na specificna specializirana podrocja, kot npr. gradbeništvo) pomembni nacionalni pravni podlagi še Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. V VEDNOST: v Sloveniji se za napotene delavce obcasno uporablja tudi izraz detaširani delavci. Ne gre pa izraza enaciti z agencijskimi delavci, ki so le ena od oblik napotenih delavcev. Agencijsko delo je posebna oblika napotitve delavcev, ki nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi med delavcem in agencijo (delodajalcem), ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. V VEDNOST: sezonsko delo je ena od oblik dela tujih delavcev, ki je ne gre enaciti z napotenim delom oziroma cezmejnim izvajanjem storitev v okviru napotitve. Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev poleg sezonskega dela opredeljuje tudi druge oblike dela tujih delavcev: usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev, usposabljanje v gospodarskih družbah in izvajanje storitev (z napotenimi delavci in izvajanje individualnih storitev tujcev). Sezonsko delo je mogoce le v kmetijstvu in gozdarstvu. Za opravljanje sezonskega dela lahko delodajalec in tuji delavec skleneta pogodbo o zaposlitvi ali civilno-pravno pogodbo, vendar najvec za obdobje sedmih mesecev na leto. MiNiMaLNa PLaca Minimalna placa za delo s polnim delovnim casom je v letu 2015 znašala 790,73 evrov (bruto). Minimalno placo doloca Zakon o minimalni placi, elemente place doloca Zakon o delovnih razmerjih, kolektivne pogodbe pa še dodatno dolocajo specifike. V VEDNOST: izjemi, doloceni v slovenski delovnopravni zakonodaji: a) ce je napotitev delavcev krajša od enega meseca v posameznem koledarskem letu ni potrebno zagotavljati place po predpisih RS. b) V primeru zacasnih zacetnih del, ki so sestavni del pogodbe o dobavi blaga, ki ne trajajo vec kot osem delovnih dni in jih opravljajo strokovni delavci dobavitelja, se ne uporabljajo dolocbe, ki se nanašajo na uporabo minimalnih standardov v zvezi s placo in letnim dopustom po predpisih RS. Obe omenjeni izjemi, doloceni v slovenski delovnopravni zakonodaji, se ne nanašata na delodajalce s podrocja gradbeništva. DELOVNi caS Polni delovni cas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Z zakonom oziroma kolektivno pogodbo se lahko doloci kot polni delovni cas delovni cas, ki je krajši od 40 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur na teden. Izjemoma (zdravstveni razlogi ali nevarnost poškodbe) se lahko doloci tudi polni delovni cas, ki traja manj kot 36 ur na teden. Vec o delovnem casu (124. clen). NOcNO DELO Kot nocno delo se šteje delo v casu med 23.00 in 6.00 uro naslednjega dne. Ce je z razporeditvijo delovnega casa dolocena nocna delovna izmena, se šteje za nocno delo osem nepretrganih ur v casu med 22.00 in 7.00 uro naslednjega dne. Delavec, ki dela ponoci vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega casa oziroma dela ponoci vsaj tretjino polnega letnega delovnega casa (v nadaljevanju nocni delavec), ima pravico do posebnega varstva. Delodajalec mora nocnemu delavcu zagotoviti: daljši dopust, ustrezno prehrano med delom, strokovno vodstvo delovnega oziroma proizvodnega procesa. Vec o nocnem delu (150. clen). ODMOri iN POcitKi Delavec, ki dela poln delovni cas, ima pravico do odmora, ki traja 30 minut. Cas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni cas. Vec o odmorih in pocitkih (154. clen). LETNI DOPUST Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni cas ali krajši delovni cas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Letni dopust je mogoce izrabiti v vec delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Vec o letnem dopustu (159. clen). DRUGE ODSOTNOSTI Z DELA Delavec ima pravico do placane odsotnosti z dela do skupajnajvec sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okolišcin. Za vsak posamezni primer lastne poroke; smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja; smrti staršev (oce, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj) in hujše nesrece, ki zadane delavca, ima delavec pravico do placane odsotnosti z dela najmanj en delovni dan. Vec o drugih odsotnostih z dela (165. clen). DELAVCI:DObRO jEVEDETI KAjSTORITI, cEDELODAjALEC NE ZAGOTAVLjAPRAVIC? Ce delodajalec delavcu ne zagotavlja pravic, so mogoci naslednji koraki: ¦ Prijava neposredno pri delodajalcu: ce delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma, da svoje obveznosti izpolni (vec o tem ZDR-1). Pri oblikovanju pisnih zahtev se lahko obrnete na Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. ¦ Sodno varstvo: ce delodajalec v roku osmih delovnih dni po vroceni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodišcem. Vec o tem ZDR-1 (200. clen). ¦ Mediacija s pomocjo inšpektorja za delo: inšpektor za delo lahko na zahtevo delavca ali delodajalca posreduje v sporu med njima, ce delodajalec v roku 8 dni po vroceni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitev. Sporazum o razrešitvi spornega vprašanja med delavcem in delodajalcem, ki bi ga sklenila s pomocjo posredovanja inšpektorja za delo, ne sme nasprotovati morali in prisilnim predpisom ter ima naravo izvršilnega naslova, ki se izvrši po pravilih, ki veljajo za sodno izvršbo. Vec o tem ZDR-1 (216. clen). ¦ Prijava na dva inšpektorata (v državi, kjer delavec dela in v državi, od koder delavec prihaja). ¦ Vzpostavitev stika s sindikatom, ki je pristojen za vašo panogo. KAj jEDObRO PREVERITI PREDODhODOmNA DELOV SLOVENIjO? ¦ Imate pisno pogodbo o zaposlitvi in pisni dogovor o napotitvi? ¦ Je placilo bivanja urejeno s pogodbo? ¦ Imate podatke o podjetju, za katerega vaš delodajalec opravlja storitve? ¦ Imate podatek o minimalnih zagotovljenih delovnih postavkah v Sloveniji? ¦ Priskrbite si kopijo obrazca A1 (bivši obrazec E101). ¦ Priskrbite si veljavno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja oz. certifikat, ki ga izdajajo obmocne enote ZZZS (v primeru, da oseba ne naroci pravocasno evropske zdravstvene kartice) (vec o narocanju listin za tujino). Za splošne informacije o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev kontaktirajte Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje; Kontaktni center (brezplacni telefon 080 20 55 ali kontaktni.center@ess.gov.si); za podrobnejše informacije se obrnite na Službo za zaposlovanje tujcev. DELODAjALCI:DObRO jEVEDETI KAj mORAm NAREDITI,DALAhKONAPOTImDELAVCAV SLOVENIjO? Za izvajanje storitev v Sloveniji je potrebno najkasneje dan pred zacetkom dela Zavodu za zaposlovanje RS predložiti izjavo o izvajanju storitve: ¦ preko spletne prijave ali ¦ pisno na obrazcu ZRSZTUJ-35cl na naslov: ZRSZ Centralna služba, Rožna dolina cesta IX/6, SI-1000 Ljubljana. POMEMBNO: pri izvajanju storitev z napotenimi delavci je potrebno: ¦ zagotoviti dokumente o zagotavljanju varnosti in zdravja na delovnem mestu; ¦ evidenco delovnega casa napotenih delavcev imejte za nadzorne organe vedno na vpogled na samem kraju izvajanja storitve; ¦ delodajalec mora na kraju opravljanja storitve hraniti še vec dokumentacije glede izvajanja storitev in zagotavljanja pravic delavcem ter jo na zahtevo dati na razpolago nadzornemu organu; ¦ v Sloveniji lahko izvajate storitve brez delovnega dovoljenja s svojimi napotenimi delavci, ki jim morate zagotoviti minimalne pogoje za delo in zaposlitev po slovenski zakonodaji in kolektivnih pogodbah. DODATNE INFORmACIjE Delodajalec za zagotavljanje dela ne sme napotiti delavcev na delo k uporabniku in uporabnik ne sme uporabljati dela napotenih delavcev: ¦ v primerih, ko bi šlo za nadomešcanje pri uporabniku zaposlenih delavcev, ki stavkajo, ¦ v primerih, ko je uporabnik v predhodnem obdobju 12 mesecev odpovedal pogodbe o zaposlitvi vecjemu številu pri njem zaposlenih delavcev, ¦ v primerih, ko gre za delovna mesta, pri katerih iz ocene tveganja uporabnika izhaja, da so delavci, ki opravljajo delo na teh delovnih mestih, izpostavljeni nevarnostim in tveganjem, zaradi katerih se dolocajo ukrepi zmanjševanja oziroma omejevanja casovne izpostavljenosti ter ¦ v drugih primerih, ki se lahko dolocijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, ce zagotavljajo vecje varstvo delavcev ali jih narekujejo zahteve varnosti in zdravja delavcev. Število napotenih delavcev pri uporabniku ne sme presegati 25 odstotkov števila zaposlenih delavcev pri uporabniku, razen ce ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti doloceno drugace. NADALJNJE INFORMACIJE: ce prihajate iz drugih držav clanic EU/EGP in bi želeli svoje storitve izvajati v Sloveniji, obišcite enotno kontaktno tocko Slovenia Business point, kjer dobite informacije glede: zahtev, pogojev in postopka za opravljanje storitev v Sloveniji, kontaktnih podatkov pristojnih organov; dostopa do javnih zbirk podatkov o ponudnikih; splošne informacije o pravnih sredstvih v primeru spora: kontaktnih podatkov o organizacijah, ki nudijo prakticno pomoc. V VEDNOST: o pogojih za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku (dejavnost agencij) glej bolj natancno Zakon o urejanju trga dela (163. in 164. clen). 4.2.NAPOTITEV IZ SLOVENIjE ALI POZNATESVOjEPRAVICEINObVEZNOSTI? Direktiva 96/71/ES in Direktiva 2014/67/EU s podrocja napotitev delavcev dolocata minimalne pravice napotenih delavcev, ki jih mora zagotoviti država napotitve. Napotenim delavcem je tako potrebno zagotoviti delovne razmere v državi napotitve, dolocene z zakonom ali drugimi predpisi in kolektivnimi pogodbami. Napoteni delavec ostane v delovnem razmerju pri podjetju, ki ga je napotilo, in zanj še vedno velja domaca delovnopravna zakonodaja, vendar za napotene delavce velja v dolocenem obsegu tudi delovnopravna zakonodaja države napotitve – clanice, v kateri napoteni delavci opravljajo storitve. Za dolocene dejavnosti (npr. gradbeništvo) so pomembne tudi kolektivne pogodbe, ki dodatno dolocajo pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev. V nadaljevanju bodo za situacijo napotitve iz Slovenije opisane dolocene specifike za Avstrijo, Belgijo, Francijo, Nemcijo in Nizozemsko. DODATNE INFORMACIJE: delodajalci lahko najdejo dodatne informacije v zvezi z napotitvijo delavcev v Avstrijo, Belgijo, Francijo, Nemcijo in Nizozemsko na sledecih spletnih naslovih in brošurah: Avstrija (Bundesministerium fur Arbeit Soziales und Konsumentenschutz ali v prosto dostopni spletni brošuri Der Gemeinsame Arbeitsmarkt ab Mai 2011); Belgija (Federal Public Service Employment, Labour and Social Dialog; Francija (Temporary Posting of Workers in France); Nemcija (Federal Customs Administration ali v prosto dostopni spletni brošuri Employment and Posting of EU citizens); Nizozemska (Q+A Posting of Workers in the Netherlands) DODATNE INFORMACIJE: splošne informacije dobite tudi na spletnih straneh Evropske komisije (Employment, Social Affairs & Inclusion: Posted workers) in spletnih straneh Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (Prost pretok delavcev in storitev v EU). mAKSImALNI DELOVNI cAS6 AVSTRIJA Normalni dnevni delovni cas je 8 ur, tedenski pa 40 ur. Maksimalni dnevni delovni cas je 9 ur, izjemoma 10 ur (vec). BELGIJA Delovni cas v Belgiji ne sme presegati 8 ur dnevnega dela in 38 ur tedenskega dela. Izjemoma lahko delodajalec odredi delavcu 9 ur dela dnevno, vendar le v primeru, ce delavec ni zaposlen vec kot 5,5 dni tedensko. Delavnik lahko zaradi omejitev nocnega dela poteka med 6.00 in 20.00 uro (vec). FRANCIJA Maksimalni delovni cas v Franciji je 48 ur tedensko, v povprecju (v periodi 12-ih zaporednih tednov) pa tedensko delo ne sme presegati 44 ur tedensko (vec). NEMciJa Delovni teden variira med 38 in 40 urami, odvisno od kolektivne pogodbe. Navadno delavec ne sme delati vec kot 8 ur na dan (vec). V VEDNOST: na podrocju agencijskega dela je v Nemciji navadno dogovorjen 35-urni delovni teden, dejanski delovni cas pa je pogosto odvisen od delovnih izmen v podjetju, kjer delavec opravlja delo. Na casovnem kontu (Arbeitszeitkonto) delavci zbirajo plus in minus ure, kadar delajo vec ali manj, kot je dogovorjeno s pogodbo. Število plus ur je omejeno s kolektivnimi pogodbami. Ce ima delavec na svojem kontu vec kot 105 plus ur, ima pravico zahtevati izplacilo teh ur. NIZOZEMSKA Povprecni delovni teden je med 36 in 40 ur. Po zakonu dnevni delavnik ne sme presegati 9 ur, tedenski pa 45 ur (vec). 6 Podatki o minimalni placi, delovnem casu, minimalnem pocitku ipd. se nanašajo na leto 2015, viri EUROSTAT, EURES in spletne strani nacionalnih institucij pristojnih za posamezna podrocja. mINImALNI POcITEK IN ODmOR mED DELOVNIm cASOm AVSTRIJA Delavcu, ki dela vsaj šest ur, pripada najmanj 30 minutni odmor. Po zakljucku dela mora imeti delavec vsaj 11 ur pocitka, preden spet odide na delo. Odmori se ne štejejo v placani delovni cas (vec). BELGIJA Delavcu, ki dela vsaj šest ur, pripada najmanj 15 minutni odmor. Pocitek po delu navadno opredeljujejo kolektivne pogodbe. (vec) V VEDNOST: izplacilo trinajste place V Belgiji se mora delodajalec, ki spada pod sektor gradbenih dejavnosti, prijaviti instituciji OPOC / PDOK (Formular). Ce ima delodajalec v pogodbi dolocbo, da v Sloveniji delavcu izplacuje trinajsto placo, mora delodajalec pogodbo prevesti v nizozemski ali francoski jezik in jo overiti preko sodnega tolmaca in skupaj s formularjem v priponki poslati na OPOC/PDOK. Ce v pogodbi ni dolocbe o izplacilu trinajste place v Sloveniji, je v Belgiji treba za trinajsto placo, ki se bo izplacala delavcu, prispevati mesecno 9,12 % place delavca. Ce se OPOC/PDOK instituciji ne prijavite, boste v primeru, da v Sloveniji ne izplacujete trinajste place, dobili v Belgiji poleg placila 9,12 %, še kazensko placilo (cca 38%) , ker se OPOCU/PDOKU niste prijavili. Belgijske minimalne place v gradbenem sektorju variirajo od kvalifikacij - kategorije - delavca (izobrazba, število delovnih let). V letu 2015 je minimalna placa variirala med 13,386 EUR na uro in 19,328 EUR na uro, za vodjo skupine minimalno 17,718 EUR na uro. Minimalne bruto place po uri glede na razlicne kategorije: Category I: 13,386 EUR na uro; Category II: 14,268 EUR na uro; Category III: 15,176 EUR na uro; Category IV: 16,107 EUR na uro; Category IA: 14,052 EUR na uro; Category IIA: 14,98 EUR na uro; Overseer: 19,328 EUR na uro; Teamleader type A: 16,694 EUR na uro; Teamleader type B: 17,718 EUR na uro. FRANCIJA Delavcu, ki dela vsaj šest ur, pripada najmanj 20 minutni odmor. Med dvema delovnima dnevoma mora delodajalec delavcu zagotoviti najmanj 11 ur pocitka (vec). NEMciJa Po 6 urah dela je obvezen 30 minutni odmor. Po zakljucku dela mora imeti delavec vsaj 11 ur pocitka, preden spet odide na delo (vec). NIZOZEMSKA Med osem urnim delavnikom so delavci upraviceni do krajših odmorov: po 5,5 urah do 30 minutnega odmora, po 10 urnem delu pa do 45 minutnega odmora (vec). mINImALNA PLAcA AVSTRIJA Minimalne place so v Avstriji dolocene s specificnimi sektorskimi (oz. panožnimi ali branžnimi) kolektivnimi pogodbami (vec). BELGIJA Minimalno placo v Belgiji navadno dolocajo kolektivne pogodbe. Ce takega dogovora ni, znaša minimalna mesecna placa v Belgiji (od januarja 2015) 1559,38 € bruto za delavca starejšega od 21 let. Dodatne informacije, vezane na panožne kolektivne pogodbe veljavne za Belgijo. FRANCIJA Minimalno placo dolocajo panožne kolektivne pogodbe. Ne glede na kolektivne pogodbe mora delodajalec delavcu zagotoviti vsaj minimalno placo glede na francosko zakonodajo, ki znaša 1,457.52 € bruto mesecno za 35 urni tedenski delavnik. Minimalna urna postavka v Franciji znaša 9,61 € bruto (vec: 1, 2). NEMciJa Za napotene delavce veljajo minimalne (bruto) urne postavke, kot so te za Nemcijo obvezujoce za posamezno panogo (glede na kolektivne pogodbe). V Nemciji minimalna urna postavka znaša 8,50 € bruto, ce kolektivne pogodbe ne dolocajo višje urne postavke (vec: 1, 2). NIZOZEMSKA Minimalna placa znaša 1,502 € bruto mesecno (vec: 1, 2). mINImALNIPLAcANI LETNIDOPUST AVSTRIJA Delavec z delovno dobo do 25 let ima pravico do 30 dnevnega letnega dopusta (vkljucujoc sobote), delavcu z delovno dobo preko 25 let pripada 6 tedenski dopust. (vec). BELGIJA Delavec ima pravico do 24 dnevnega letnega placanega dopusta (ce dela 6 dni na teden) in do 20 dnevnega placanega dopusta (ce dela 5 dni na teden) (vec). FRANCIJA Delavec ima pravico do 2,5 dnevnega placanega dopusta na mesec, kar pomeni pet tednov placanega dopusta letno (vec). NEMciJa Delavec ima pravico do placanega dopusta najmanj 24 dni v letu, ce dela 6 dni na teden. Vecina kolektivnih pogodb doloca 30 dnevni letni dopust (vec). NIZOZEMSKA Delavci so upraviceni do 20 dnevnega placanega dopusta (vec). DELAVCI:DObRO jEVEDETI KAjSTORITI, cEDELODAjALEC NE ZAGOTAVLjAPRAVIC? Ce delodajalec delavcu ne zagotavlja pravic, so mogoci naslednji koraki: ¦ Prijava neposredno pri delodajalcu: ce delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma, da svoje obveznosti izpolni (vec o tem (200. clen)) . Pri oblikovanju pisnih zahtev se lahko obrnete na Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. ¦ Sodno varstvo: ce delodajalec v roku osmih delovnih dni po vroceni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim (vec o tem ZDR-1 (200. clen)). ¦ Mediacija s pomocjo inšpektorja za delo: inšpektor za delo lahko na zahtevo delavca ali delodajalca posreduje v sporu med njima, ce delodajalec v roku 8 dni po vroceni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitev. Sporazum o razrešitvi spornega vprašanja med delavcem in delodajalcem, ki bi ga sklenila s pomocjo posredovanja inšpektorja za delo, ne sme nasprotovati morali in prisilnim predpisom ter ima naravo izvršilnega naslova, ki se izvrši po pravilih, ki veljajo za sodno izvršbo (vec o tem ZDR-1 (216. clen)). ¦ Prijava na dva inšpektorata (v državi, kjer delavec dela in v državi, od koder delavec prihaja). ¦ Vzpostavitev stika s sindikatom, ki je pristojen za vašo panogo. KAj jEDObRO PREVERITI PREDODhODOmNA DELOVDRUGODRžAVO cLANICO EU, EGS ALI šVICO? ¦ Imate pisno pogodbo o zaposlitvi in pisni dogovor o napotitvi? ¦ Je placilo bivanja urejeno s pogodbo? ¦ Imate podatke o podjetju, za katerega vaš delodajalec opravlja storitve? ¦ Imate podatek o minimalnih zagotovljenih urnih postavkah v državi, kjer boste opravljali delo? ¦ Od delodajalca si priskrbite kopijo obrazca A1 ¦ Priskrbite si evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Priporocljivo pa je tudi zavarovanje z asistenco za tujino (za delavce, ki potrebujejo nemški Van der Elst vizum, pa je to tudi obvezna priloga). ¦ Pred sklenitvijo delovnega razmerja si pridobite kar najvec informacij o bodocem delodajalcu in njegovem poslovanju v preteklosti. Pri tem se lahko obrnete tudi na ZSSS. VKATERIhPRImERIhLAhKODELAVEC ODKLONI NAPOTITEV? Delavec lahko odkloni napotitev v tujino, ce obstajajo upraviceni razlogi, kot so: ¦ nosecnost, ¦ varstvo otroka, ki še ni dopolnil sedem let starosti, ¦ vzgoja in varstvo otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti, ce delavec živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo, ¦ invalidnost, ¦ zdravstveni razlogi, ¦ drugi razlogi, doloceni s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca (vec o tem (208. clen)). POMEMBNO! Pred napotitvijo na delo v države EU: 1. dobro preberite pogodbo o zaposlitvi (morajo vam biti zagotovljene pravice do placila, odmorov in letnega dopusta v skladu z zakoni države, v katero ste napoteni); 2.vodite evidenco prisotnosti na delu v primeru inšpekcije; 3. vedno imejte pri sebi dokumente in evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja; 4. v primeru, da se vam zgodi nezgoda pri delu, obvezno poklicite policijo, da naredi zapisnik; 5. nikoli ne podpisujte praznih listov. POMEMBNO! Ce delodajalec (npr. agencija za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku) za delavca nima vec dela, mora delavec še naprej prejemati nadomestilo place (dokler je delavec še pripravljen delati za delodajalca v casu trajanja pogodbe). V casovnem kontu se delavcu ne smejo knjižiti minus ure, prav tako delodajalec delavca ne more prisiliti, da v tem casu vzame dopust. DELODAjALCI:DObRO jEVEDETI KAj mORA DELODAjALEC, KI NAPOTUjE V OKVIRU OPRAVLjANjA STORITEV, NAREDITI PRED ODhODOm DELAVCA? POGOJI Temeljni pogoj za napotitev slovenskega delavca na delo v države clanice EU je ta, da je obveznost delavca dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi. Možnost opravljanja dela v tujini mora biti torej predvidena že s pogodbo o zaposlitvi. V VEDNOST: pogodba o zaposlitvi mora v primeru napotitve poleg obveznih sestavin (glede na ZDR-1) vsebovati še: informacije o trajanju dela v tujini, praznikih in prostih dneh, minimalnem letnem dopustu, višini place, dodatnem zavarovanju za zdravstvene storitve v tujini, drugih prejemkih v denarju ali naravi, do katerih je delavec upravicen v casu trajanja napotitve. Delavcem, napotenim na delo v tujino, se izda ustrezna listina, kadar so izpolnjeni sledeci pogoji: ¦ da trajanje napotitve ne presega 24 mesecev; ¦ da skupno trajanje napotitev ne preseže 5 let (vendar le, ce obstaja dogovor med državama clanicama); ¦ da ne gre za zamenjavo druge, že napotene osebe, ki ji je potekla napotitev. Poleg tega mora biti zaposlena oseba vkljucena v zavarovanje RS vsaj 1 mesec pred napotitvijo na delo v tujino. Samozaposlena oseba mora opravljati podobno delo v RS ter v državi napotitve, poleg tega pa mora opravljati svojo dejavnost na ozemlju RS že vsaj dva meseca pred zacetkom dela na ozemlju države napotitve. POMEMBNO: delodajalec in samozaposlena oseba sta dolžna ZZZS sporocati vsakršne spremembe pogojev, ki se zgodijo v casu trajanja napotitve. POSTOPKI Napotitev delavcev v drugo clanico EU, EGP in Švico je dovoljena za obdobje 24 mesecev. V primeru, ce je to obdobje daljše od 24 mesecev, je potrebno pridobiti posebna dovoljenja. V VEDNOST: navodila za izvajanje napotitev na delo v Republiko Makedonijo, Republiko Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Crno goro, za katere ne velja evropski pravni red, ampak bilateralni sporazumi o socialni varnosti, in za ostale države. Postopek napotitve na delo v tujino za dobo do 24 mesecev je sledec: ¦ Podjetje, ki napoti delavca na ozemlje druge države clanice, se mora obrniti na pristojno obmocno enoto ZZZS za pridobitev obrazca A1. Zanj je potrebno zaprositi pred zacetkom izvajanja napotitve. ¦ Delodajalec (ali samozaposlena oseba) mora izpolniti ter predložiti ZZZS pravilno izpolnjen vprašalnik za delodajalce (v primeru napotitve, ki je daljša od treh mesecev, pa mora delodajalec pri obmocni enoti ZZZS opraviti spremembo zavarovalne podlage z 1 na 2). ¦ Da bi bili napoteni delavci upraviceni do zdravstvenih storitev v primeru bolezni in materinstva, mora pristojni organ delavcu izdati tudi evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. V VEDNOST: zavarovana oseba lahko naroci evropsko kartico ali konvencijsko potrdilo: 1. preko interneta, 2. preko mobilnega telefona s SMS sporocilom ali neposredno pri katerikoli obmocni enoti ali izpostavi ZZZS. Postopek napotitve na delo v tujino za dobo nad 24 mesecev je sledec: ¦ V primeru napotitve na delo v tujino za dobo nad 24 mesecev (vendar ne dlje kot 5 let) mora delodajalec oz. samozaposlena oseba nasloviti prošnjo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS (v nadaljevanju MDDSZ) ter hkrati posredovati izpolnjen vprašalnik za delodajalce. ¦ MDDSZ pošlje predlog pristojnemu organu države prejemnice. ¦ MDDSZ obvesti delodajalca oz. samozaposleno osebo, ki nadaljuje postopek skladno z dogovori. Napotitev javnega uslužbenca: Napotitev javnega uslužbenca na delo v tujino je dolocena na podlagi clena 11.3.b Uredbe 883/2004/ES. V skladu z uredbo velja za javne uslužbence zakonodaja države clanice, v upravi katere so zaposleni. Ker v tem primeru ne gre za klasicno napotitev, zanje tudi ni casovnih omejitev. V VEDNOST: javni uslužbenec je posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor po Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007 – uradno precišceno besedilo s sprem.) sestavljajo državni organi, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni zavodi, javni skladi, javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ce so neposredni uporabniki državnega proracuna. KAKšNA jERAZLIKA mEDSLUžbENOPOTjOIN NAPOTITVIjO? Kot službeno potovanje je mogoce šteti le tisto pot, ki ne predstavlja rednega opravljanja dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem s pogodbo. Iz sodne prakse lahko povzamemo, da je službeno potovanje le tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi (Sodba I U 149/2010, Sodba X Ips 387/2011, Sodba VIII Ips 215/2007)). Sodišce se je opredelilo, da delavci, ki so svoje delo ves cas opravljali v tujini, izven sedeža delodajalca oziroma njegovih poslovnih enot, niso bili na službeni poti, temvec so bili napoteni, zato jim dnevnice ne pripadajo. Iz ugotovitev sodišca izhaja, da je bilo delovno mesto delavcev v tujini, zato ti delavci niso bili vsakodnevno na službeni poti v tujini, zato tudi ni podlage za izplacilo dnevnic kot povracila stroškov na službenem potovanju. DODATNE INFORMACIJE ZA DELODAJALCE, ki napotujejo v okviru opravljanja storitev, lahko najdete za izbrane države na sledecih spletnih povezavah oz. v nacionalnih prirocnikih: AVSTRIJA: ¦ navodila za napotitev v Avstrijo ¦ brošura WKO napotitev v Avstrijo BELGIJA: ¦ navodila za napotitev v Belgijo V VEDNOST: Obrazec Limosa Belgijska sociala na podlagi obrazca A1 izda obrazec Limosa (L1). Delavec mora imeti ta obrazec vedno pri sebi. Pred nastopom dela mora slovensko podjetje za vsakega posameznega delavca belgijskemu podjetju, s katerim je sklenilo pogodbeni odnos, poslati L1 obrazce za vse delavce. Belgijsko podjetje v Belgiji naredi elektronski vnos L1 obrazcev za delavce slovenskega delodajalca. Ta elektronski vnos je poslan belgijski sociali (RSZ- ONSS). Delavec, ki zjutraj pride na delo se registrira za Check in at Work tako, da vodju gradbišca pokaze L1 obrazec. Trajanje izvajanja storitve ¦ do tri mesece: se za delavca v Belgiji uredi prijava za bivanje. ¦ nad tri mesece: se za delavca v Belgiji uredi dovoljenje za bivanje. Ta dokument, podoben osebni izkaznici, mora delavec tudi vseskozi imeti pri sebi. Dostopnost vseh dokumentov Belgijski inšpekciji morajo biti ves cas trajanja izvajanja storitev dostopni vsi dokumenti na nekem mestu v Belgiji: pogodbe o delu in vsi ostali dokumenti, ki se nanašajo na projekt. FRANCIJA: ¦ navodila za napotitev v Francijo NEMciJa: ¦ navodila za napotitev v Nemcijo NIZOZEMSKA: ¦ navodila za napotitev na Nizozemsko NADALJNJE INFORMACIJE: na portalu Evropske komisije najdete pod rubriko Employment, Social Affairs and Inclusion - Prakticni vodnik o zakonodaji, ki se uporablja v EU, EGP in Švici. V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni POStOPKi Za aVStriJO iN NEMciJO, dve trenutno najaktualnejši destinaciji za napotitve delavcev iz Slovenije. AVSTRIJA ¦ SPLOŠNO: Zakon o preprecevanju socialnega in placnega dumpinga (v veljavi od 1.5.2011) doloca, da mora tuji delodajalec v casu napotitve delavcev v Avstrijo, za le-te spoštovati delovnopravne pogoje v skladu z avstrijsko zakonodajo: placilo, doloceno v okviru kolektivne pogodbe za dejavnost, dolocila o delovnem casu, dopustu itd. ¦ POSTOPEK: Slovensko podjetje mora zacasno napotene delavce prijaviti na Centralno koordinacijsko tocko za nadzor nezakonitega zaposlovanja (KIAB) oz. financno policijo pri Zveznem ministrstvu za finance (prijava je možna tudi preko spleta). Obrazcu je potrebno priložiti obrazec A1 (potrdilo o urejenem socialno-zdravstvenem zavarovanju, ki ga izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije). Državljani držav clanic EU lahko v Avstriji brez prijave bivanja bivajo do treh mesecev. Vedno pa morajo imeti s seboj osebni dokument s fotografijo. V primeru bivanja, daljšega od treh mesecev, je potrebno prebivanje prijaviti na uradu, pristojnem za prijavo prebivalcev (Standesamt). Prijavo prihoda in bivanja v Avstriji je potrebno opraviti pri pristojnem organu v roku 3 dni od prihoda. Prijavo za vsakega napotenega delavca mora podjetje vložiti najmanj en teden pred pricetkom izvajanja del. Kopijo odobrene prijave morajo imeti delavci ves cas bivanja v Avstriji vedno pri sebi. Za podrocje gradbeništva je treba upoštevati tudi vplacila v BUAK, avstrijski paritetni socialni sklad za dopust in odpravnine gradbenih delavcev (Die Bauarbeiter- Urlaubs- und Abfertigungskasse oz. BUAK). POZOR: delavci morajo imeti ves cas napotitve pri sebi tudi nekatera druga dokazila: obrazec A1 (potrdilo o urejenem socialno-zdravstvenem zavarovanju, ki ga izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije), kopijo potnega lista, kopijo odobrene prijave napotitve, kopijo pogodbe z uporabnikom, t.j. avstrijskim partnerjem, potrdilo o priglašeni dejavnosti (ce je to potrebno), kopijo slovenskega obrtnega dovoljenja (priporocljivo), kopijo pogodbe o zaposlitvi (priporocljivo). NEMciJa ¦ SPLOŠNO: Po 1. maju 2011 je opravljanje storitev v vseh dejavnostih tudi v Nemciji prosto, kar pomeni le, da vec ni potrebno pridobiti delovnega dovoljenja. Kljub temu pa je treba upoštevati in spoštovati nemško zakonodajo. Pri napotitvi zaposlenih v Nemcijo za opravljanje dejavnosti je potrebno upoštevati kar nekaj zakonov in predpisov (npr. sporazum o izogibanju dvojnega obdavcevanja, sporazum o napotenih delavcih, zakonodajo na socialnem podrocju, davcno zakonodajo in podobno), vendar pa sta v prvi fazi poglavitna predvsem zakon o odpošiljanju delavcev (Arbeitnehmer-Entsendegesetz, AEntG) ter zakon o prepušcanju delavcev (Arbeitnehmerüberlassungsgesetz). Za napotene delavce veljajo v Nemciji enaki pravni predpisi, kot veljajo za domace. To velja zlasti za delovni cas, dopust in predpise v zvezi z varstvom pri delu. Slovenski delodajalec, ki napotuje delavce, mora zagotoviti placo napotenega delavca v višini place nemškega delavca ter spoštovati delovni cas, vkljucno z odmori in pocitki. ¦ POSTOPEK: Pri napotitvi zaposlenih v Nemcijo za opravljanje dejavnosti, ki je zajeta v okviru zakona (AENTG), je treba najprej opraviti prijavo pri Zvezni financni direkciji – Zahod (Bundesfinanzdirektion West), Wörthstraße 1-3, 50668 Köln, telefaks: +49(0)221/964870. Poleg te prijave mora slovenski delodajalec za svoje napotene delavce priskrbeti obrazec A1, ki ga izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in z njim dokazuje, da gre za primer napotenega delojemalca in da so prispevki za socialno zavarovanje placani v Sloveniji. Enako velja za samozaposleno osebo. Državljani držav clanic EU lahko v Nemciji bivajo do treh mesecev brez dovoljenja. Vedno pa je treba imeti s seboj osebni dokument s fotografijo. Nemcija ima sklad za placilo nadomestil za letni dopust gradbenih delavcev (ULAK ali SOKA-BAU). Poleg place mora delodajalec delavcu odvajati prispevke v nemški sklad za regres in izravnavo place za podrocje gradbeništva. Na podlagi zahtevka delavci prejmejo nakazila od skladov. Na telefonski številki 0049 611 707-4052 dobite informacije o nakazilih skladov v B/H/S jeziku, opis delovanja v slovenšcini pa na tem naslovu. Za posredovanje natancnejših navodil v zvezi z napotitvijo delavcev iz tretjih držav je pristojen nemški urad za zaposlovanje tujcev. 4.3.PRISTOjNE INSTITUCIjEIN INTERESNA ZDRUžENjA PRISTOjNE INSTITUCIjE INšPEKTORAT REPUbLIKE SLOVENIjEZA DELO Kršitve lahko posameznik uveljavlja pri Inšpektoratu RS za delo, ki je ustanovljen kot organ v sestavi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Inšpektorat opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, place in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost in zdravje pri delu. Zadolžen je tudi za nadzor nad izvajanjem zakonov in predpisov, ki to izrecno dolocajo. Inšpekcijski nadzor, v mejah pristojnosti inšpektorata, samostojno opravlja inšpektor. Glede na okolišcine primera in pooblastila v skladu z zakonom in drugimi predpisi prosto presoja glede svetovanja, pomoci ter izbire ukrepov. Inšpektor ima poleg pooblastil iz zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, pravico narociti neodvisen odvzem vzorcev ali meritve v casu, v delovnem prostoru in v delovnem okolju, ki ga doloci sam. KONTAKT: Inšpektorat RS za delo, Verovškova ulica 64a, 1000 Ljubljana, T: (01) 280 36 60, E: gp.irsd@gov.si NADALJNJE INFORMACIJE: Kako prijaviti kršitev? Delavec lahko kršitve delovnopravne zakonodaje prijavi Inšpektoratu RS za delo. Za ucinkovito in uspešno izvedbo postopka na podlagi podane prijave je zaželena cim vecja kolicina podatkov: podatkov o kršitelju (vse podatke o podjetju in samem delodajalcu), opis same kršitve in morebitna dokazila, ki kažejo na sum storitve kršitve. Prijavo lahko posameznik odda pisno po navadni ali po elektronski pošti: gp.irsd@gov.si ali ustno osebno v casu uradnih ur, na pristojno obmocno enoto Inšpektorata RS za delo. Pristojna je obmocna enota Inšpektorata RS za delo glede na sedež delodajalca. Vec o tem, kako prijaviti kršitev. mINISTRSTVO ZA DELO, DRUžINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE mOžNOSTI REPUbLIKE SLOVENIjE Na podrocju delovnih migracij Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije (MDDSZ) tesno sodeluje z Zavodom RS za zaposlovanje ter drugimi ministrskimi resorji, zlasti z Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije. Sektor za zaposlovanje in migracije pripravlja predloge zakonskih in podzakonskih aktov na podrocju zaposlovanja in dela tujcev v Sloveniji, spremlja izvajanje predpisov ter rešuje pritožbe zoper odlocbe Zavoda RS za zaposlovanje o zavrnitvi izdaje dovoljenj za sezonsko delo za tujce. Sodeluje tudi pri pripravi zakonodajnih predlogov EU na podrocju prostega pretoka delavcev in storitev ter vstopa, prebivanja in zaposlovanja državljanov tretjih držav, njegovi predstavniki pa sodelujejo tudi v okviru Svetovalnega in Tehnicnega odbora za prost pretok delavcev, Odbora strokovnjakov za napotitev delavcev ter delovnih skupin Sveta EU s podrocja migracij. Konkretno na podrocju napotenih delavcev na podrocju urejanja delovnih razmerij se MDDSZ ukvarja s pripravo zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na splošno ureditev individualnih delovnih razmerij ter sodelovanje z drugimi resornimi ministrstvi pri pripravi posameznih podrocnih zakonov, kadar ti posegajo na podrocje dela oziroma delovnih razmerij (urejanje položaja napotenih delavcev v ZDR). KONTAKT: gp.mddsz@gov.si ZAVOD REPUbLIKE SLOVENIjEZA ZAPOSLOVANjE Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) je pristojen organ za sprejem prijav opravljanja storitev z napotenimi delavci ter za izdajo soglasja k enotnemu dovoljenju za napotene delavce. Sprejem prijav opravljanja storitev z napotenimi delavci Prijava storitev se lahko izvede tudi elektronsko, veže pa se na tri razlicne situacije: izvajanje storitev podjetij s sedežem v državi clanici EU, EGP ali v Švici; izvajanje kratkotrajnih storitev izvajalcev iz tretjih držav; prijava kratkotrajnega dela zastopnika ¦ izvajanje storitev podjetij s sedežem v državi clanici EU, EGP ali v Švici Delodajalec, ki je pravna oseba ali posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti, s sedežem ali prebivališcem v državi clanici EU, EGP ali v Švici lahko z napotenimi delavci, ne glede na njihovo državljanstvo, v RS izvaja storitve na podlagi prijave zacetka izvajanja storitev. Zacetek izvajanja storitev je izvajalec storitve dolžan prijaviti pri ZRSZ pred zacetkom izvajanja storitve. O opravljeni prijavi ZRSZ izda potrdilo. ¦ izvajanje kratkotrajnih storitev izvajalcev iz tretjih držav Tuji delodajalec lahko z napotenimi delavci v RS izvaja storitve, vezane na dobavo blaga in servisiranje, na podlagi prijave zacetka izvajanja storitev (primeri: dobava in montaža strojev, naprav ali opreme, uvajanje osebja narocnika, demontaža strojev, naprav ali opreme; izvajanje rednih vzdrževalnih servisov, odprava napak na dobavljenih strojih, napravah ali opremi). Zacetek izvajanja storitev je tuji delodajalec dolžan prijaviti pri ZRSZ pred zacetkom izvajanja storitve. O opravljeni prijavi Zavod izda potrdilo. Storitve se lahko izvajajo neprekinjeno 14 dni ter v skupnem trajanju 90 dni v koledarskem letu. Isti napoteni delavec je lahko ponovno napoten na delo v RS po vmesni prekinitvi, ki traja toliko casa, kolikor je trajalo predhodno izvajanje storitev. ¦ Prijava kratkotrajnega dela zastopnika Tujec, ki je v skladu z zakonom vpisan v sodni register RS kot zastopnik pravne osebe, lahko opravlja delo zastopanja pravne osebe, sklepanja pravnih poslov, nadzora, dajanja navodil in opravljanja podobnih del, ki jih je mogoce opravljati le v funkciji zastopnika, na podlagi prijave dela zastopnika. Kratkotrajno delo zastopnika se lahko opravlja do 90 dni v koledarskem letu. Zacetek opravljanja dela je tujec dolžan prijaviti pri ZRSZ pred zacetkom opravljanja dela zastopnika. O opravljeni prijavi Zavod izda potrdilo. Soglasje k enotnemu dovoljenju za napotene delavce Soglasje k enotnemu dovoljenju za napotene delavce podaZRSZna zahtevo upravne enote za namen cezmejnega izvajanja storitev, gibanja oseb znotraj kapitalsko povezanih gospodarskih družb in usposabljanja napotenih v povezanih gospodarskih družbah. Soglasje za napotene delavce lahko tuji delodajalec pridobi le za tiste delavce, ki so že najmanj devet mesecev oz. šest mesecev, v primeru tujca z najmanj visokošolsko izobrazbo, pri njem neprekinjeno zaposleni. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANjE SLOVENIjE Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je javni zavod, ki je nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja v RS. Osnovna funkcija ZZZS je zagotavljanje ucinkovitega zbiranja in razdeljevanja javnih sredstev za kakovostno uresnicevanje pravic iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, za katere se namenja sredstva, zbrana s prispevki, zajemajo pravice do zdravstvenih storitev in do nekaterih denarnih nadomestil. ZZZS je skladno z evropsko zakonodajo na podrocju socialne varnosti v primeru napotitve delavcev dolocen kot pristojni nosilec za izvajanje tako dolocb, ki zadevajo zdravstvo kot tudi dolocb, ki zadevajo podrocje dolocitve zakonodaje, ki se uporablja, kamor sodi tudi izdajanje obrazcev A1. Obrazec A1 je uradni dokument, ki se izdaja na podlagi predpisov EU, s katerim ena država clanica EU potrdi, da za dolocenega delavca, v dolocenem obdobju, velja izkljucno njena zakonodaja s podrocja socialne varnosti. Ob predložitvi tega dokumenta druga država clanica EU, kjer se napoteni delavec nahaja, ne sme obracunati in ne sme pobrati prispevkov za socialno zavarovanje po lastni zakonodaji. Obrazec A1 za zaposlene osebe in samozaposlene osebe, ki so zavarovane v RS, izda pristojna enota ZZZS v kraju, kjer ima delodajalec ali samozaposlena oseba urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Delodajalec oz. samozaposlena oseba mora ob tem predložiti pravilno izpolnjen obrazec Vprašalnik za delodajalce, ki se dobi tudi na vseh obmocnih enotah in izpostavah ZZZS. UPRAVNE ENOTE(IZ RS) Upravne enote na vlogo tujca ali delodajalca izdajajo enotno dovoljenje zaradi cezmejnega opravljanja storitev z napotenimi delavci na podlagi 45. clena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 45/14 - UPB1, 90/14, 19/15 in 47/15 - ZZSDT), kjer je doloceno, pod kakšnimi pogoji lahko tujec pridobi enotno dovoljenje za prebivanje in delo kot napoten delavec. FINANcNA UPRAVA Financna uprava RS (FURS) izvaja informiranje o davcnih obveznostih napotenih delavcev, ki so s strani svojega delodajalca poslani na delo v tujino, oziroma tujcev, ki na podlagi napotitve opravljajo delo v Sloveniji. informira pa tudi njihove delodajalce o podrocju obdavcitve dohodkov iz zaposlitve. Naloga FURS je tudi odmera in obracun obveznih dajatev ter financni nadzor. Davki in prispevki se odmerjajo na podlagi vloženih napovedi za odmero (akontacije) dohodnine od dohodkov iz zaposlitve, pri tem se preverja pravocasnost in pravilnost obracunov davka, opravlja pa se tudi naknadni financni nadzor v financnih inšpekcijskih nadzorih. Ce so v postopkih nadzora ugotovljene nepravilnosti, FURS izreka sankcije v prekrškovnih postopkih. Na podlagi mednarodne izmenjave podatkov FURS posreduje podatke o dohodkih nerezidentov z virom v Sloveniji pristojnim tujim davcnim organom. mOžNOST IZmENjAVE INFORmACIj mED PRISTOjNImIINSTITUCIjAmI: ImISISTEm KAj jE ImI? IMI je informacijski sistem, ki ga je razvila Evropska komisija skupaj z državami clanicami. IMI na podlagi informacijske tehnologije povezuje javne organe v Evropskem gospodarskem prostoru in tako prispeva k boljšemu upravljanju notranjega trga. IMI omogoca izmenjavo informacij med državnimi, regionalnimi in lokalnimi javnimi organi preko vnaprej prevedenih vprašanj in odgovorov, ki omogocajo sporazumevanje v lastnem jeziku. V primeru napotitev delavcev se IMI sistem uporablja predvsem za zahtevke za informacije (preverja se zaposlitvene pogoje delavcev). Inšpektorat RS za delo je npr. pristojen za nadzor nad slovenskimi delodajalci ter delodajalci, ki opravljajo storitve ali dejavnost v RS, nima pa pristojnosti za izvajanje nadzora na ozemljih drugih držav. Sistem IMI inšpektoratu omogoca povezovanje s pristojnimi organi drugih držav clanic EU in ugotavljanje stanja spoštovanja zakonodaje v drugi državi. KAKOSE ImIUPORAbLjA? Sistem IMI omogoca izmenjavo informacij na razlicne nacine: ¦ delovni postopek od enega do drugega (pristojni organi v razlicnih državah si pošiljajo informacije z uporabo vnaprej prevedenih vprašanj in odgovorov); ¦ delovni postopek od enega do mnogih (pristojni organ pošlje informacije skupini prejemnikov; npr. mehanizem za opozarjanje ali obvešcanje o nacionalnih predpisih na zadevnem podrocju); ¦ podatkovna skladišca (pristojni organ lahko shrani informacije v podatkovno zbirko v sistemu IMI, do katere imajo potem dostop vsi uporabniki IMI ali dolocena skupina uporabnikov IMI). INTERESNA ZDRUžENjA ZVEZA SVObODNIhSINDIKATOV SLOVENIjE Delovanje in pristojnosti Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v zvezi z napotenimi delavci: ¦ ustrezno ozavešcanje napotenih delavcev o postopkih napotitve in sprotna preverba delodajalcev; ¦ krepitev sodelovanja z nadzornimi organi in pristojnimi inštitucijami na podrocju napotitev delavcev (primer: IRSD, ZZZS); ¦ krepitev mednarodnega medinstitucionalnega sodelovanja skozi medsebojno obvešcanje in sodelovanje; ¦ spodbujanje napotenih delavcev k sodelovanju z nadzornimi organi in organi pregona; ¦ ozavešcanje napotenih delavcev skozi nudenje strokovne pomoci in pravnega informiranja in svetovanja; ¦ krepitev sodelovanja z nemškimi sindikati ter uradnimi organi iz Nemcije ter Avstrije; ¦ sodelovanje z državami, kamor slovenska podjetja napotujejo tuje delavce; ¦ obiski pristojnih ustanov oz. organizacij v državah, kjer se problem kršitve pravic napotenih delavcev pojavlja v vecji meri; ¦ priprava in distribucija ustreznega informativno svetovalnega materiala ter pripomockov za napotene delavce; ¦ krepitev že vzpostavljenega sodelovanja z nadzornimi organi in organi pregona tudi na mednarodni ravni, s takojšnjim prijavljanjem zaznanih kršitev in rednim obvešcanjem. ObRTNO PODjETNIšKAZbORNICA SLOVENIjE Obrtno podjetniška zbornica šciti in zastopa interese delodajalcev. Že nekaj let se intenzivno ukvarja s svetovanjem in strokovno pomocjo svojim clanom pri napotitvah na delo v tujino in s tem povezanimi postopki. Prav tako nudi svetovanje in pravno pomoc pri pogodbah v primeru napotitve delavcev v tujino. Obrtno podjetniška zbornica mednarodno sodeluje z delodajalskimi institucijami in krepi medsebojno sodelovanje z nadzornimi organi, tako v EU kot s tretjimi državami. Kot delodajalska institucija sodeluje tudi z ostalimi obrtnimi zbornicami po svetu in preko izmenjave dobrih praks in razlicnih oblik krepitve institucionalne zmogljivosti (npr. študijski obiski strokovnjakov v razlicne evropske države), ki so zvecine sofinancirane s strani razlicnih evropskih programov, svojim clanom nudi strokovno podporo. KONTAKT: Zdenka.Bedekovic@ozs.si Na tem naslovu lahko dobite brezplacne osnovne informacije, podrobnejše informacije pa so dostopne clanom organizacije oziroma proti placilu. GOSPODARSKAZbORNICA SLOVENIjE Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) kot najvecje gospodarsko in delodajalsko združenje v Sloveniji, s prek 160-letno tradicijo, zastopa interese podjetij v odnosih z državo in sindikati pri oblikovanju pogojev dela in poslovanja ter pri zagotavljanju pogojev za gospodarski razvoj. GZS je del mednarodnega omrežja 50-ih mednarodnih panožnih organizacij ter drugih institucij. V okviru svojega delovanja se GZS ukvarja tudi z vprašanji, povezanimi z napotenimi delavci. GZS je vkljucena v Svetovalni odbor za prosto gibanje delavcev pri Evropski komisiji. V zvezi z napotenimi delavci GZS sodeluje tudi v zakonodajnih postopkih v okviru pristojnega ministrstva. Povezave in sodelovanje pa ima vzpostavljeno tudi z drugimi organi, ki so vkljuceni v postopke napotitev. GZS na temo napotitev delavcev organizira tudi razlicne izobraževalne dogodke za njene clane ter clanom individualno svetuje glede napotitev. ZDRUžENjEDELODAjALCEV SLOVENIjE Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) je prvo prostovoljno gospodarsko interesno združenje v Sloveniji, ki zastopa in šciti interese delodajalcev že od leta 1994. ZDS se že vrsto let aktivno ukvarja s tematiko oz. problematiko napotitve delavcev na delo v tujino. Izdali so dve brošuri z naslovom »Postopki napotitve slovenskih delavcev na delo v države clanice EU« in »Napotitev managerjev in strokovnjakov na delo v tujino«. V okviru clanstva v ZDS nudijo delodajalcem informacije o postopkih napotitve na delo v tujino. Prav tako svetujejo v zvezi z obvezno vsebino pogodbe, ki jo morajo skleniti z delavcem v primeru napotitve na delo v tujino. SVETOVALNICAZA mIGRANTE Svetovalnica za migrante je organizacija, namenjena zagovorništvu, varstvu, promociji ter razvoju delavskih, socialnih in statusnih pravic najbolj ranljivih skupin, kot so migranti, begunci in prosilci za azil. 4.4.NAjPOGOSTEjšEKRšITVE NAjPOGOSTEjšE KRšITVE DELODAjALCEV KAjLAhKOSTORIm, cE mIDELODAjALECNIZAGOTOVILPLAcILAZA DELO? Ce vam delodajalec ni izplacal place, imate na voljo vec možnosti. Izplacilo place lahko zahtevate s tožbo proti delodajalcu na delovnem sodišcu, pri tem pa velja, da je pisni obracun place, ki ga izda delodajalec, verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga kar sodno izvršbo. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. Ce vam delodajalec: ¦ ni izplacal place vsaj dva meseca (ali pa je bila izplacana placa bistveno zmanjšana) oz. ¦ vam dvakrat zapored ali v obdobju šestih mesecev ni izplacal place ob zakonsko dolocenem oz. dogovorjenem roku oz. ¦ vam vec kot dva meseca ni zagotavljal dela in hkrati ni izplacal zakonsko dolocenega nadomestila place oz. ¦ vam tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti placal prispevkov za socialno varnost, imate možnost, da pod pogoji iz ZDR-1 izredno (brez odpovednega roka) odpoveste pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru vam bo moral delodajalec poleg zaostalih plac in prispevkov izplacati tudi odpravnino, doloceno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in odškodnino najmanj v višini izgubljenega placila za cas odpovednega roka. Kršitev v zvezi z opustitvijo izplacila place pa lahko prijavite tudi na Inšpektorat RS za delo - ob tem pa je pomembno, da lahko inšpektor za delo, ce ugotovi kršitve glede izplacila place, delodajalca za storjeni prekršek le sankcionira, ne more pa s svojimi ukrepi doseci dejanskega izplacila place. To lahko stori le delovno sodišce. KAjLAhKOSTORIm, cE mE jEDELODAjALEC ODPUSTIL bREZ RAZLOGAALI bREZ KAKRšNIhKOLIDOKUmENTOV? Ce vam je delodajalec neutemeljeno odpovedal pogodbo o zaposlitvi oz. je to storil kar ustno, brez posebnega postopka ali dokumentov, lahko s tožbo pred delovnim sodišcem v roku 30 dneh od vrocitve odpovedi oz. v 30 dneh od dneva, ko ste izvedeli za kršitev svoje pravice, zahtevate ugotovitev nezakonitosti odpovedi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti namrec v vsakem primeru pisna in ustrezno vrocena delavcu, pred njo pa mora delodajalec izpeljati ustrezni postopek, ki ga predvideva zakon. Ce delodajalec tega ni storil, lahko takšno ravnanje prijavite tudi na Inšpektorat RS za delo. Ce bo inšpektor ugotovil kršitev glede postopka oz. same vrocitve odpovedi, bo delodajalca lahko sankcioniral za prekršek, ne bo pa mogel s svojimi ukrepi doseci razveljavitve odpovedi. Slednje je le v izkljucni pristojnosti delovnega sodišca. KAjLAhKOSTORIm, cE mIDELODAjALECNIZAGOTOVIL VRNITVEVDOmOVINO? Ce delodajalec delavcu po prenehanju opravljanja dela v tujini ne zagotovi vrnitve v Slovenijo, predstavlja takšno ravnanje prekršek, zato lahko delavec to kršitev prijavi na Inšpektorat RS za delo. Po vrnitvi v domovino lahko nato delavec toži delodajalca za povrnitev stroškov, ki jih je imel z vrnitvijo, in za povrnitev škode zaradi prestanih nevšecnosti. Ce se delavec znajde sam v tujini brez možnosti oz. sredstev za vrnitev v domovino, se lahko obrne tudi na diplomatsko predstavništvo Republike Slovenije (npr. veleposlaništvo ali konzulat). Na diplomatskem predstavništvu mu lahko izdajo dokument za vrnitev v Slovenijo (npr. potni list za vrnitev ali osebno izkaznico) in se lahko povežejo z delavcevimi svojci oz. s pristojnim Centrom za socialno delo, ce delavec nima drugih možnosti oz. si ne more sam placati vrnitve v domovino. Ce v državi, v kateri se znajde delavec, ni slovenskega predstavništva, se lahko obrne na diplomatsko predstavništvo katere od drugih držav clanic EU, kjer mu lahko izdajo t.i. »emergency travel document«. NAjPOGOSTEjšE KRšITVE DELAVCEV KAjLAhKOSTORIm, cEDELAVECNE PRIDENA DELO? Ce delavec ne pride na delo in ne opravici svojega izostanka, predstavlja takšno ravnanje kršitev pogodbenih obveznosti, k izpolnjevanju katerih se je delavec zavezal s podpisom pogodbe o zaposlitvi. Glede na to, kako ima kršitve obveznosti iz delovnega razmerja opredeljene delodajalec v svojih splošnih aktih, lahko delavcu v primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti v skladu s pravili disciplinskega postopka (ce jih ima delodajalec predhodno opredeljene) izrece disciplinsko sankcijo, vendar ta ne sme trajno spremeniti delovno pravnega položaja delavca. Ce je delodajalcu zaradi delavcevega neopravicenega izostanka nastala škoda, mu jo mora delavec povrniti - seveda po predhodno izvedenem postopku, v katerem se ugotavlja višina nastale škode, odgovornost zanjo in storilec. Neopravicen izostanek z dela pa je tudi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, in sicer lahko delodajalec izredno (brez odpovednega roka) odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, ceprav bi to moral in mogel storiti. Pred odpovedjo mora delodajalec izvesti posebni postopek in paziti na roke, ki so v primeru izredne odpovedi relativno kratki. V tem primeru delavcupreneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravicene odsotnosti z dela, ce se ne vrne na delo do vrocitve izredne odpovedi. KAjLAhKOSTORIm, cEDELAVEC OPRAVLjADELO NESTROKOVNO, NEPRAVOcASNOINZNAPAKAmI? Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, kakšni so razlogi, da delavec opravlja svoje delo na opisan nacin. Ce gre za disciplinske kršitve, lahko delodajalec sproži disciplinski postopek zoper delavca. Prav tako lahko (v posebnem postopku) od njega zahteva odškodnino, ce je z delavcevim ravnanjem (ali z opustitvijo) nastala delodajalcu škoda. Ce so razlogi za delavcevo nestrokovno oz. nepravocasno delo zdravstvene narave, pa lahko delodajalec delavca napoti na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled, in sicer: ¦ pri zmanjšani delovni zmožnosti, ¦ po bolezni ali poškodbi izven dela, ki zahteva daljše zdravljenje in kjer obstaja dvom o delavcevi zmožnosti za dosedanje delo, ¦ ce obstaja sum na bolezni odvisnosti, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost delavca, ¦ ce gre za delavce, ki so bili v obdobju enega leta v bolniškem staležu zaradi bolezni ali poškodbe petkrat ali veckrat. Pooblašceni zdravnik mora v desetih dneh posredovati delodajalcu oceno o delavcevem izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev za doloceno delo v delovnem okolju. Na njegov predlog se lahko (v soglasju z delavcevim osebnim zdravnikom) zacne tudi postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja za delavca. Rezultate zdravniškega pregleda mora delodajalec nato upoštevati in delavcu zagotoviti takšno delo, ki mu ne bo poslabšalo zdravstvenega stanja. Ce takšnega dela nima, lahko zacne s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali invalidnosti, ce gre za delavca, ki ima status invalida. V slednjem primeru mora delodajalec predhodno, pred odpovedjo, pridobiti tudi mnenje posebne komisije. Nedoseganje pricakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravocasno, strokovno in kvalitetno, pa je tudi razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Pred takšno odpovedjo mora delodajalec izvesti posebni postopek, dolocen v ZDR-1. KAjLAhKOSTORIm, cEDELAVECNEUPOšTEVANAVODIL DELODAjALCA? Podobno kot smo navedli pri prejšnjem vprašanju, lahko delodajalec tudi v tem primeru zoper delavca sproži disciplinski in odškodninski postopek. Poleg tega lahko izvede postopek pred odpovedjo in poda odpoved bodisi zaradi razloga nesposobnosti bodisi zaradi krivdnega razloga (kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja). Neupoštevanje navodil delodajalca pa lahko pri dolocenih delih in v nekaterih okolišcinah tudi ogrozi zdravje oz. življenje delavca in njegovih sodelavcev oz. ostalih ljudi. Zato ima delodajalec v primeru hujših kršitev delovnih obveznosti tudi možnost, da delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v skladu s postopkom, ki ga predvideva ZDR-1. Delodajalec lahko ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu tudi prepove opravljati delo za cas trajanja postopka. V casu prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila place v višini polovice njegove povprecne place v zadnjih treh mesecih.