^ rtakdaansaa i«,ufd d*11/1 Sund*y> and Holidaja. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urvdnllkl tn upravalftkl prortorli te*7 8. UwikUU A t* Offic« of Publication: M67 South UwimU1« Ati T«Uphoo«, Rockw«U «»04 lito-tea* xxm M®^® J® ^^^^ Ul * lua i. in (HICAGO, ILU PONDKIJKK. .10. DKCKMRR A (DBC. SO). 1935 SobscripUoa 16.00 Y«artj. ftTKV.—N l1 M BK R 25.1 Accsptaa— far —Utng at *»dal raUof posta«« proridad far ta Mrtioa 1103. Act of Oct. I. 1917, autkoHiad o« Jana 14, ltlft. Liga narodov ne more preprečiti vojne, pravi Laval V tvojem govoru v državni zbornici je poudaril potrebo militarističnih paktov, zaeno pa je obljubil pomoč Angliji v slučaju italijanskega napada. Abesinska delegacija v Ženevi pred-ložila pogoje glede končanja vojne v Afriki. Italija ojačila svojo pomorsko in letalsko silo Mobilizacija kitajskih študentov PARIZ, 29. dec. — Pierre Lani si je včeraj ohranil premier-tfj stolček z majhno večino (20 glKov), k« j« svečano Obljubil šornici. da zunanja politika buči je bo odslej slonela na prijateljstvu z Anglijo in da bo-v Ženevi ukrepali glede oljnih pritcij proti Italiji Me potem, vidijo, kaj sklene ameriški ijrre*. ki začne zborovati 3. uarja. i ji val je rekel, da brez »delovanja Združenih držav je »trolejski bojkot Italije skoro flOJfOČ. Pariz, 28. dec. — Premier Lani je včeraj podal izjavo v dr-Itvni zbornici, da zaščitni ais-tem Lige narodov ne more preprečiti vojne, ako ta sistem nima podpore v militarističnih režah. Ta izjava je pokazala možnost, da bo Francija zavrg-svojo tradicionalno zunanjo politiko. To vprašanje je Laval prine-1 pred bornico, kjer so bili ijegovi nasprotniki pripravljeni pobijati politiko, s katero je hotel premier rešiti Mussolini-, ki je obdolžen kršenja kove-inta Lige narodov. • 'Teoretično," je rekel Laval, 'črpa Liga narodov moč iz avo-splošnosti, toda biatveno ni ila ta sploAnost nikdar realizi-laa. V praksi bi morala Liga ibsoditi svojo nesposobnost, ker more objektivno pretehtati rojih zmožnosti. Ona se je ledno zavedala, da poleg sploš-lih obligacij je tudi vprašanje Mjanja. "V Ženevi so bila predložena Učela in metode pokrajinskih bitnih paktov, katerih cilj je organiziranje medsebojne »moči, ki naj bi bila omejena nevarne cone. Ako ne bo »riftlo do soglasja v tem oziru, * more biti učinkovitega izva-»nja XVI. člena Ligine pogod- . ki govori o sankcijah." Iz I^valovega govora je bilo izvidno, da je premier zapel kbodjo pesem Ligi narodov, ki r sedanji .situaciji igra dvojno togo — vlogo vrhovnega sodita in vlogo policijske sile. Očit- 0 je bilo, da se Laval navdu- zn militaristične zveze med Heailami v okviru oskubene ^e narodov. To je cilj ne ea-10 Francije, temveč tudi An-ftiiUutf-.ao- potrdili dogodki v Kinjih mesecih. Skoro polovica poslancev v Ncoski zbornici nasprotuje 1» liti k i, toda opazovalci si-so mnenja, da bo Laval / majhno večino, ko bo Wlo vprašanje zaupnice na ^ a nje. To glasovanje ne [»»menilo, da je Francija za-Ligo narodov, možnost pa fc da I h »do Herriot, državni mi-is drugi socialni radikal-lv tavalo vem kabinetu resig-,r*in m tem prisilili tudi U- f a ostavko. U\a| je v svojem govoru tu-aril fašistično lUlijo, da '' 1" rnncija iK>dpisala Anglijo v i italijanskega napada na r' KO Ik> j no brodovje. "V smi-u XV|. člena Ligine pogodbe >rr "»»ljubil, da bo Francija ' " ila na pomoč Angliji, če ' alija napadla njeno bojno '•j** v zvezi z izvajanjem »)." je rekel Laval. "Da se Mi v**k dvom v tem oziru, »novno poudarjam, da se ne izneveril obljubi, katero * dal afigleškemu poslaniku 'Viiu." Abaha. 28 dec — Vče- 1 -bili objavljeni pogoji, na (Italja na 3. »trasi.) Proti japonski sentiment se razširja Peiping, 28. dec.—Reprezen-tanje študentov v severni Kitajski so se na tajnih sestankih odločili za nadaljevanje in poostritev odpora proti agresivnosti japonskih militaristov, ki hočejo odrezati velik del Kitajske. Študentovaka mobilizacija je povečala napetost med Kitajsko in Japonsko. Kitajski uradniki se boje novih izgredov proti japonskim militaristom, ki podpirajo gibanje, da dobi severna Kitajska avtpnomijo. Znamenja kažejo, da bo japonska oborožena sila zadušila študentov-eki odpor s prelivanjem krvi. . Kitajske vojaške avtoritete v Nankingu so poslale 500 vojakov v Peiping, da preprečijo demonstracije študentov. Nad 2000 dijakov je iz šanghaja od* korakalo v Peiping, kjer nameravajo protestirati proti japonski invaziji kitajskega ozemlja. Major Resuke Isogai, imilita-ristični pobočnik v japonskem poslaništvu, je napovedal drastično akcijo proti zarotnikom, ki so na božični dan umorili Tanga Ju-jena, prijatelja japonskih militaristov in kitajskega železniškega podministra. "Ta umor je bil posledica Ju-jenovih poskusov, da se ublaži rapetost med Japonsko in Kitajsko," je rekel Isogai. "Bil je dokaz, da protijaponski sentiment narašča in vrgel je temno senco na bodočnost japonsko-k i tajskih odnošajev." Ta umor je rezultiral v razglasitvi obsednega stanja v Sanghaju in Nankingu. Kitajski študentje so objavili proklamacijo, v kateri naglaša-jo, "da avtonomistično gibanje v severni Kitajski ograia našo teritorijalno in uipravno integralnost. Razglasitev samostojne vlade v provincema Cahar in Hopei je bil prvi korak, da se uniči kitajska republika." General Sung Ceh-juan, načelnik avtonomističaega sveta, je odredil .konfiskacijo fondov in drugega imetja ter urada Peiping-Mukdenske železnice v Tientsinu. Japonska dolžiAme- MILICA POSEG ričane na Kitajskem LA V STAVKO V MINNEAP0L1SU Domače vesti Napačna vest Sharon, Pa. — Pred nekaj dnevi je nekdo poročal Prosveti, da je pes ugriznil tukajšnjega rojaka Johna Novaka. Ta vest ni resnična — in kdor laže, Čeprav glede psa, nuj gloda kosti! . . , (Opozarjamo poročevalce, da naše "Domače vesti" so le za resnične vesti, ne pa za izmišljotine, ki širijo mržnjo med rojaki. Uredništvo.) Nagla smrt na cesti Cleveland. — Frank Tomšič, star 64 let, se j+ na božič zgrudil mrtev na ulici, ko se je vračal domov iz cerkve. Zadela ga je srčna kap. Pokojnik je bil iz Sverc pri Hinjah in v Ameriki 35 let. Bil je član SNPJ in tu zapušča ženo, pet sinov in štiri hčere. — Rojaku Jakobu Pograjcu je umrla žena Ana, po narodnosti Cehinja, ki je bila 25 let v Ameriki. iPoleg moža zapušča tri hčere, brata in sestro. Nov grob v New Yorku New York. -— Zadnje dni je umrl John Majdič, star 38 let. Zapušča Ženo in hčerko. Nov grob v starem kraju Cleveland. — Mary Cimper-man je prejela žalostno vest, da je v Kaplanovem pri Velikih Laščah umrl njen oče Anton Za-krajšek v visoki starosti 93 let. V Ameriki zapušča sina in hčer, v atari domovini pa tri sinove in hčer. / Strupeno božično žganje Aliquippa, Pa. — V tem mestu je naglo umrlo Šest oseb, štirje moški in dve ženski, na posledicah zastrupljenja, ko so se na božični praznik napili nekega "munšajna". Med temi žrtvami je vsekakor pet Hrvatov, katerih imena so: Mike Ma-ravič, George Grgič, John Gora, Milka Žarkovič in Ana Bekič. Šesta žrtev je Poljak Mike Wa-sapowsky. Vsi so umrli v teku 24 ur. Človek, ki jim je to "žganje" prodal, je bil aretiran. Stari Insull se vrača na lov na dolarje Propadli magnat pripravlja omrežje radia Chicago. — Sam Insull, bivši finančni car, ki je z bankrotom velike finančne korporacije Mid-west Securities pognal čez sto milijonov dolarjev tujega denarja po vodi, nakar je bil pred aodiščem oproščen, je zdaj začel organizirati novo. podjetje. Združil bi rad v#e manjše ra-diopostaje na srednjem za padu v veliko omrežje a središčem v Chicagu, To omrežje bi zajelo tri države, namreč Illinois, Indiano in VVisconsin. Koga je Insull dobil za financiranje tega pod vzet ja. še ni znano. Is-null je star 76 let. "Jat*ie" se ponuja gledališčem New York, 28. dec—Dr. John F. Condon, znan pod imenom "Jafsie," ki Je igral veliko vlogo v zvezi z Ugrabljen jem Lindberghovega otroka, bi sedaj rad nastopal v gledališčih. ,To kaže njegov oglas, ki je bil objavljen v gledališčni reviji "Variety." Candon, ki je bil posredovalec pri pogajanjih gled* Odkupnine z ugrabitelji Lindberghovega otroka, se rad kaž<- v javnosti. On je bil glavna držtvna priča na obravnavi proti Brunu Ri-chardu Hauptmannu, ki je bil spoznan za krivoga ugrabi jen ja in umora Lindberghovega otroka in obsojen v nmrt na električnem stolu. Tokio pravi, ozvana v akcijo. Pet policajev in večje število piketov je bilo ranjenih v včerajšnjem spopadu pred tovarno omenjene družbe. V tovarn je bilo v iatem čaau okrog 40 ntavkokazov, katere ao odpelja li hu njihove domovuupod zašči to močne oborožene atraže, ko je doapela državna milica. 8tot nik Ow«Wi J, Trainor, poveljnik milice, ji potem naznanil, da a# stavkokazi ne bodo vrnili v tn-varr )elavski nemiri ao izbruhnil že v avgustu, ko je bila druftba obdolžena, da hoče preprečit organiziranje delavcev. Kom panijskl uradniki so zanikali to obdolžitev, toda konflikt Js vae eno naraščah in družba je morala zapreti tovarno, v kater je bilo v normalnem času upo-slenih okrog tisoč delavcev. 0( tistega časa so s« vršila pogaja nja med družbo in stavkarji, ki pa niso prineala nobenega rezultata. Kompanija je zapreti-la, da bo premestila tovarno v St. Joseph, Mo„ kar je še bolj razkačilo stavkarje. Včerajšnji nemiri so izbruhnili, ko so prišla (»oročila, da kompanija namerava tajno obnoviti obrat v svoji tovarni. P|-keti si> nato navalili na tovarno in razbili nad sto oken, nakar J« bila pozvana državna milica v akcijo. Tragedija v šotori-sču civilne armade Štirje častniki izgubili življenje I Waterhury. Vt.. 28. dec.— Štirje častniki so izgubili živ-jenje v požaru, ki je uničil njih glavni stan v tukajšnjem šoto rišču civilne konservacijske armade «\TC). Trije so zgoreli, ko ho skušali |>ohegniti is lene nega poalupja, četrti, poročnik Charles H. Brooks. pa je |>odle-gel opoklinam. ko ao ga pripe-jali v bolnišnico Htaton v Montpelierju. Dva druga čast nika sta dobila nevarne opek i ne. Ogenj je povaročila prevroča peč ali pa eksplozija premogove-ga plina, kar pa še ni definitiv no ugotovljeno, labruhnil je l>onočl, ko so častniki spali; nekateri so si s skokom skozi okno rešili življenje. Imena Žrtev so Roland D. Potter, Kdwln W. Boothby, Leonard B. Rushey in C. K. Hrouks. Vsi so bili re ter v ni armad ni častniki. Pomanjkanje vode Je onemogočilo gašenje pokara. Vojaške avtoritete so nazna nile preiskavo, ki naj bi ugotovila vzrok tragedije. Zdravilo proti otroški paralizi Povoden j v Albaniji t 40 o teb utonilo Helgrad, 2H. dec. — Polurad^ na "Pravda" |>oroča o silnih poplavah v Albaniji. Mesto Skodla je pod vodo in 40 oseb je izgubilo življenje. Povodenj je doitegla tudi več Jrugih meat in občeval na zveza v Albaniji Je pretrgana v več krajih. Rockefellerjev institut naznanil odkritja s I New York. 88. dec.—Na otvo ritveni aejl Društva ameriških batkeriologov je bilo naznanjeno, da so A. B. Sabin, P. K. Olitsky in H. R. Cox, profesorji na Rocitefellerjevem Institutu, sestavili tekočino proti otroški paralizi. Kksperimsnti z opica mi, katerim so vbrizgali to tekočino, so bili uspešni in sedaj bodo sredstvo preizkusili tudi na ljudeh, ki trpe na otroški paralizi. Tekočino so vSriagali dvajsetim opicam in samo dve sta dobili paralizo, daai so bile vse iz-postavljene tej bolezni, Kkape rimenti z opicami so se vršili več tednov. Drugo sredstvo za preprečitev Otroške paralize so odkrili na univerzi Columhia. To je vitamin C, ki sa ga dUbi v oranžah, llmonaih, špinači, paradižnikih in drugI zelenjavi. Ta vitamin je preprečil paralizo pri opicah, toda pod okoinostml, ki aedaj še ne dovoljujejo Nličaih eksis^ri men tov z »»trocl. VELEBIZNIS SE JE SKRIL ZA KRILO DELAVKE Nevedne ženske se je poslužil, da ubije Wagnerjev zakon SODIŠČE V SLUŽBI PLUTOKRATOV \Vaahington. — V prizadevanju, da ubije VVagnerjev delavski aakon, se je velebiinis poslužil slične metode kskor v raznih prejšnjih slučajih, ko je tiral kak delavski zakon pred vrhovno sodišče in ga navadno tudi ubil. Skril ae je namreč za — žensko krilo. Tudi v tem alučaju se je poslužil stičnega trika. Kot je bi-lo že imročuno, je na apel teks-t line unije zvezni delavski od-bor odredil tovarniške volitve pri Gate City Cotton Mills v Kast Pointnu, Ga. Prošnjo za volitve je podpisalo 95 delavcev. Družba se je nato satekla na zvezno okrožno sodišče v A-t lan ti, da prepove volitve, toda sodnik je odklonil njeno prošnjo ta injunkcljo. Družbi je nato priskočil na immoč Wall Street Ih v Imenu neke njene delavke po imenu lraciJskih odvetnikov iz New Yorka. Ona niti oeld lato tasluži toliko kakor tnaša 80 Rubov v smrtni nevarnosti na ledu Moskva, 28. dec. — l^iena skorja Je zajela tri majhne sovjetske parnlkf, ki ao prsd več dnevi zapustili otok Sahalin v Pacifiku in odpUili proti Vladi-vostoku. Ladje, na katerih je okrog HO mož, se ne morejo ganiti it ledu in nevarnost je, da jih ledni pritisk zdrobi. I*do-lomsc Krasin, ki j<< <»dhitel ladjam na |»omoč, Je sam obtičal v ledu kakih 7)0 milj n*ke in napoveduj« novo vstajo. Htari re-belni vodja Aauinaldo je tudi i aktiven. Delavska organizacija t "Sinovi |*oti" pripravlja velike demonstracije v Manili /u* 'tO. decembra. ne enega samo enodnevni račun "njenega" odvetnika. Vseeno pravi Kchoiaova v peticiji ta injunkcijo, da bi ji tovarniške volitve prinesle "nenadomestljivo škodo", čs bi v slučaju unijake zmag« izgubila "pravico do individualnega pogajanja" s korporacijo. Kchol-sova seveda sploh n« v«, kaj te besed« pomenijo, tod« kot orodje plutokratov Je njen slučaj seveda izvrsten. Knakega trika so s« kapitalisti poslužili že v«čkrat. Zakon proti otroškemu delu j« bil n« primer razveljavljen na stičen način. Tožba je bila vložena v imenu nekega očeta, ki J« trdil, da |M>«tava krati "ustavn« pravice" njegovih dveh mladoletnih sinov. Vrhovno sodišč«, prednja In zadnja garda privatnega izkoriščanja v interesu profi-ta, je bilo sličnega mišljenja in je talton proti ol roškemu rtr«tn ratveljavilo. Na stičen način je bila ubita tudi poalava ta minimalne plače ta delavke v zveznem di« striktu Columhia. Tudi v tem »lučaju se je velebiznis skril za krilo neke mlterno plačan« d«* 'avke, ki je delala v hotelu. Prav /a prav Me je |Mislužil dv«h, ker Iv prva lo/.ilka umrla vsled siliranja radi netadostn« hran« pred no Je utvar prišla 4>red /vezno vrhovno sihIIšč«. Toda v«lebiznis j« našel drugo lutko v keltskem krilu, katere sv. I'«-'er ni pr<-j poklical v neb«««, da je »odišče protflaNilo zakon za neustaven. - Tudi proti NRA j« bilo n« sodiščih vlofcenih mnogo tožb s pomočjo "vdov", ki so s šivanjem na domu zaslužile komaj tri do |M*t dolarjev na teden. Naval na delavuki zakon j« /*dnje čase prišel z več strani, /vezni »odnik *TNINA »U>VgN«H NASOONS mrOBKB JEONOTK Orvaa W MWl.fc.< to Um St**aM MaUaaal Bm(H MMr MmMaImi m 4rta«a to Itontov aa M vrateiu. liuraro« «mUm Urttaa. H>- 4/MM. pmmbi itd ) m vrMto »ottljaulj« to v »luMju. M >• primi poltaiau A4*arli.>B* ratai ell, naj pomaga k pomiloščenju morilca svojega otroka.* Na eni strani vzklikajo, da je Lindberghov beg sramota in ponižanje za Združen« države, nit drugi strani pa rentačijo, da bi Lindbergh moral zaupati v ameriško pravico in ostati tukaj, naj pride kar hoče. Mi ne bomo Lindberghu ploskali, niti ga ne bomo grajali. Njegov odhod je za na« njegova osebna zatleva. Ce ameriški kapitalisti in hinavci jokajo za njim, je to njihova stvar. Oni že vedo. kaj so izgubili z njim! Ameriški tolovajski tisk, ki danes kriči glede njega, tu-di ve, kil I jr izgubil z Llndlieruhom. Ameriški delavci in farmarji niso z njim izgubili — nič. Ako hoče Lindbergh kot letalec in znanstvenik res kaj koristiti človeštvu v splošnem, lahko koristi, kjerkoli se nahaja. Zdi se nam pa, da Lindbergh najbrž« ne t>o več dosti koristil nikomur, kaiti kapitalistični sistem Amerike ga je — ubil. Ven — kapitalistični sistem! Njegov odhod iz Amerike ni nobena sramota in imnižanje za Ameriko, kakor danes vpijejo časnikarski razbojniki, temveč je sramota in ponižanje edino za ameriški kapitalistični sistem. Ta razbojniški sistem je Lindberghu. preprostega fanta, dvjgnil med bogov« nad oblaki v svojem interesu in ko us j,, dodobra'izkoristil, ga je oropal Mina in iz njegove strašne afer«« je naredil cirkus *iH«t \ Nvojem interesu! Vsi oni, ki dane* krite, da mora Amerika oprati svoj »rdi madež, val zločinov, p redno bo vredna, da »«• Lindbergh vrne \ njeno naročje, zaman napenjajo -voia pljuča. Tipični ameriški zločini ugrabljanja in raketirst\a »o tes-no povezani z ameriškim ekonomskim sistemom in pr\l brez zadnjega m» InmI<> mkdsr odpravljeni. Vai oni. ki vidiio *aino zločince, ljudi zlob neg« značaja in prost«* volje, ter njih dejanja, toda zločinskih ekonomskih in socialnih razmer ne vidijo, ImmIo ponovno m ponovno —■ zaman vodili svoje kampanje proti zločinskim valom. In marsikatera lrt««\ bo »e /,l»«/.ala iz Amerike. Ketala Ih> zato. ker ne bo imela |M»trumu. da bi se j»o«ta\ila |m robu največjrmu krivcu... Zanimive beležke lx>kalni uspehi Svgan, Pa. — Na našem društvenem polju gre dokaj po vol j-no naprej. To se še posebno opaža pri naši mladini okrog društva št. 669 SNTJ, ki je v tekočem letu pokazala, da ji je za napredek. Društvu so pridobili precej novih članov, kar je v dokaz, da se zanimajo za svoje društvo in jednoto. Na svoji decembrski seji je društvo št. 6 SNPJ sklenilo, da bo praznovalo svojo obletnico (30 letnico) na 7. sept., to bo na Labor day. V Prosveti sem čital, da je Bartol Jerant iz Aliquippe imel srečo na lovu in je ustrelil lepega jelenčka. Gotovo se je dobro počutil nad svojim uspehom, ker bi se vsak. Tudi tukajšnji lovci so se spravili nad jelen * in drugo divjačino. Uspeh so imeli Knezovi sinovi in Frank Ursitz ml., ki so vzeli življenje par jelenom. / da zna to orožje rabiti sebi v korist, 'tedaj bo tudi znala vse ostalo urediti tako, da bo resnično prišla zaželjena sreča gied vse delavstvo, temu pa bo. ser veda sledilo tudi veselje, kajti oboje je skupaj združeno. Delovno ljudstvo obojega pričakuje že mnoga leta. Ali se bo u-resničilo v letu 1936 ter ostalo med nami za vselej? Joaeph Uk. Ve.Ht o >mrtni nezgodi Saginaw, Mich. — Sporočiti moram žalostno vest, da je dne 8. dec. preminil moj ljubljeni in edini sin dr. Mihael A. Lam-pert v Cullonu, 111., kjer je bil ubit v avtomobilski nesreči. Pokojnik se je rodil 2. maja 1905 v Kenoshi, VVis. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali vence in me tolažili v težki uri žalosti. ' Lepa hvala moji nečakinji* Mi-nie in njenemu soprogu J. Ka-. stelicu v Kenoshi, VVis., ki sta | dala svoje prostore za mrtva-Uspeh se je pokazala tudi-ipri nki oder. Hvala vsem, ki ste mestni vladi. 2e več let smo ,ja|j HVOje avte m vožnjo pri po-težko pričakovali, da se zgane- ^^ jn VBeryif 8te pokojnika jo, sedaj pa so končno pričeli Bpremili k zadnjemu počitku polagati vodne oevi preko Tre- ter ga obiskali ob mrtvaškem veskija. To bo stalo Jef_ mesečne obroke. fcrgon ave Sftginaw> Mich> Lorenz Kaučič. Koncert h plesom Pittaburgh, Pa. — Radnički kluba Napredek in Bratstvo priredita koncert s plesom v Slovenskem domu na 57. cesti in Butler dne 1. januarja ob 3. |)opoldne. Na programu bo 12 točk. Tamburaški zbor bo zaigral Internacionalo, nakar bo sledil nagovor, umetni ples in harmonika, zbor Bratstvo pa bo zapel rusko o čolnarju na Volgi. .Pevsko društvo Prešeren bo zapelo Studenčku in izvajale se bodo ostale točke sporeda. Potem bo ples. Igrala bosta Me-lody Boys orkester in tamburaški zbor Bratstvo. Pripravljena bo dobra večerja in pijača. Vabi se vse občinstvo. Vstop«i-na v predprodaji 20c, pri vratih 25c. Ples prične ob 7. zvečer. Odbor. —Fadaratad Pictur«« Avery Hrundage (levoj^, predsednik Ajm?riike athletske zveze, in Jeremiah Mahoney, bivfti predsednik te organizacij«. MoJ« novoletno vodčita M!lwaukee. Wis. — Vsem delavcem in kmetom bi rad voščil srečno novo leto ter obilo veselja, pa kaj pomagajo želje in voščila, ki nam nikdar nič ne prinesejo. Ne prvega ne drugega — sreče in veselja! — ne bo toliko časa, dpkler si delavci in kmetje ne sežejo eden drugemu v znak političnega združenja. To je potrebno. Delavci in kmetje se morajo "skupaj vzeti" in izbrati skupna, kandidate za vse politične urade. Potem pa morajo vsi ko eden zanje voliti, nakar bodo zlahka dosegli svoj cilj, ker oni posedujejo veČino glasovnic. Kakor hitro bo delovno ljudstvo to doseglo, da bo imelo večino svojih zastopnikov v javnih uradih, tedaj bo prišlo do tiste zaželjene sreče in veselja, kar si sedaj ob nastopu vsakega novega leta kar iz navade in vselej brezuspešno vošči. Ta lepa prilika, da si pridobimo srečo in veselje, se nam bo nudila v letu 1936, ki je že na prahu. V dosego tega pa je neobhodo potrebno, da se že sedaj pričnemo združevati v močno delavsko fronto in pripravljati za odločilno volilno bitko, ki se bo vršila vse leto ter se bo končala prvi torek v prihodnjem novembru. ~ Takrat si bosta stali nasproti dve veliki armadi. Na eni strani bo kapitalistična, ki Jemlje delavcem srečo in veselje, na drugi pa delavska, ki zaman tako težko pričakuje obojega.,' Umevno je, da bo armada delovnega ljudstva v premoči. Vprašanje pa je, če bo znala svojo premoč grabiti sebi v ptidi ce bo znala sukali orolj« in streljati s pujfro glasovnico v svojo korist. A ko bo pokazala. mačini, tako da bo ta'zabava res domača zabava. Na ta način in do gotove meje ostane zabava naša, ne da nas bi prišli motit tujci, vsaj ne v velikih gručah. Nabavite si vstopnice .pred 31. dec. Dobite jih pri vseh klubovih članih in članicah, ali pa si jih rezervirajte telefonič-no. Pokličite Rockwell 2864 ter povejte svoje ime in omenite število vstopnic, ki jih želite, v torek zvečer, ko pridete v dvorano, pa vprašajte pri vratih prodajalca vstopnic za svoje vstopnice, ako jih boste naročili. Vsoto po predprodajni ceni boste izročili njemu. Odbor. Silvestrova zabava Gowanda, N. Y.—Naznanjam rojakom in rojakinjam, da se bo vršila zadnja zabava v tem letu v korist Slovenskega doma dne 31. decembra ali na ^tarega leta večer. Servirale se bodo pečene ribe, pa tudi žejno ne bo treba biti nobenemu. Za plesalce bo igrala slovenska godba. Vstopnina prosta. Direktorij doma vas uljudno vabi, da se prošnje spišete ter v kuverti zalepljene pošljete na naslov: Slovene Hali, 36 Palmer st., najkasneje do 9. januarja. Prošnje se bodo potem na seji drugi dan odprle, in delničarji ibodo določili glede prošenj itd. Ce želi kateri kaj več pojasnil o stvari, na primer vedeti, koliko sedanji oskrbnik prejema, naj poizve pri njem v dvorani in on vam bo dal rade volje svoje pojasnilo. Zeleč vam vsem v«selejše novo leto! John Matekovieh? predsednik. Srečni zastopnik! Sharon, Pa.—Da, resnično povedano, vaš potovalni zastopnik dnevnika Prosvete se počuti srečnega. Z vseh strani j« nam reč iprejel božična in novoletna voščila. Poslali #q mi jih moji stari prijatelji in znanci .ter naročniki Prosvete in drugj. Voščila sem prejel iz rafcniih naselbin Pennsylvanije ip iz države Ohio, pa tudi iz daljnega mesta Chicago. Iz John#towna Klubovo Silvestrovanje v dvorani SNPJ Chicago—Tudi letos bo klub At. 1 JSZ priredil svojo običajno Silvestrovo zaibavo na 31. decembra. Ta zabava se bo vršila v torek večer dne 31. decembra v dvorani SNPJ na 27. cesti in Lawndale ave. Opolnoči se bo^^ izvajal kratek pa zanimiv urjjJ/t^^ "SP ^^ pu zanimiv p; gram. Zabava se prične že ob 8. zvečer. Igrali bosta dve godbi. Ko-čevarjev orkester bo igral v gornji dvorani, v spodnji pa bosta igrala F. Gradišek in T. Omerza. Zabave ho obilo za vse. Pridite in se zabavajte na lep in dostojen način med nami! ()|R)lnoči, kakor omenjeno, se bodo izvajale žive slike o pomenu novega leta z ozirom na delavsko gibanje. Vstopnice so v predprodaji po 40c in pri vratih bodo 20c dražje. Razlika v ceni vstopnicam je radi tega, da se proda kar največ mogoče vstopnic med do- udeložite omenjene zabave v 11» Prejel denarno nakazni-malo večjem številu kakor na-1 co ah money order » Da. vadno. Poslopje je last vseh skupaj, vzdrževati ga mora pa le par delničarjev ter uimpati-čarjev doma. Ko se ti enkrat naveličajo, potem ni treba njim pripisovati posledice. Ker je ravno zadnji večer v tem letu, upamo, da pridete v velikem številu, da leto zaključite med svojimi rojaki. Saj vas vstopnina nič ne stane, pa tudi oropali vas ne bomo zad-jega centa, ker je na vsakem da potroši kolikor mu le dopuščajo finančne razmere. Torej se vidimo na Silvestrov večer ob 8. uri! Zraven naj še omenim, da se bo vršila letna delničarska seja dne 10. januarja zvečer ofo pol osmi uri. Delničarji, glejte, da si pridete izbrat bodoči odbor, kateri naj bo večini izmed vas všeč. Nu tej seji se ima tudi izbrati bodočega hišnika, da se ne bo bodočemu d i rek toriju tega prepuščalo, potem pa kritiziralo, da "uganja trikarijo" pri tem izbiranju. Vsi tisti, kateri nameravate vložit i protaje aa oskrbnika pri domu, ste prodeni, da 1 je som prejel pošto iz Hermi-nieja, Pittsburgha, Bridgevilla in Treveskieja. To so bila voščila vseh voščil, ki še pOsefono staremu človeku prav pridejo, ker ga vzpodbudijo k nadaljne-mu delu. v Neka farmarica in zvesta na-točnica na dnevnik Proaveto je pa poslala meni in moji družini tople zimske copate in domače klobase. Vse te copate so bil« namreč napolnjene z domaČimi klobasami. Navihana farmarica, kaj ne? Pošiljka je Wla seveda nadvse hvaležno sprejeta, copate in klobase, kajti oboje prav pride baš v zimskem času, posebno pa starim ljudem. Vsem mojim in našim voščil-cem in prijateljem se naj iskrene je zahvaljujemo za voščila in darila, tako se zaihvaljuje tudi moja družina. H koncu moraim omeniti, da se spet nahajam na potovanju med rojaki. Upam, da bo uspeh j>ovoljen. Ako bo mogoč* če bo vreme dopuščalo, in pa zdravje, bom v kratkem obiskal mnogo * ^ - - aa v lojakov v raznih nasett>inan. Se vam priporočam! Anton Zldanšek, zastopnik. Prizor iz proslav obletnice r»4..»«d Flrtat«. komunMičae r«voluciJe v Ku»iji. ki no m vršile « ,\lo*kvi. Relifne delavce krote po vojaško Terre tfaute, Ind: — Tukaj-1 A nji funkcionarji WPA in mestna vlada so prav po vojosko nastopili proti brezposelnim, ki so se pri relifnih delih uprli podaljšanju delovnika za eno uro na dan, da bi nadomestili vsled božičnih praznikov zamujeni čas. Ko je prišel ta ukaz ii urada WPA. so ga delavci ignori-i ali, nakšr so oblasti zagrozil«, da bo vsak oh relifno delo, kdor n« bo delal eno uro v«Č. 27 r«-lifnikov je drugI dan vseeno odšlo domov ob običajnem času. nakar so bili ob "zaščitni" zaslužek. In ko je semkaj prišel iloot Rasmusen. organizator« zveze brezposelnih, da orgsnisi-' ra odpor proti tem šikanam, so ga oblasti enostavno vrgle v vojaški zapor. V Terre Hautu je i namreč v veljavi ft« vedno ob-sedno stanje. Zveza breipoael-' nih se je zavzela, d« prizadetim 1 rebelem pribori izgubljeno delo. PONDBUEK. 30 DRrpvton^ Problemi priseljenca Certifikati o prihodu Vprašanj«: Pravijo, da kdor vpraša za %rvi papir", mora pradlošiti spričevalo o ,> J L Odrovor! Vse, k.r i mite .toriti, je, aa pota«te tiskovino Form A-221S i„ J0 Po polti na imigracijski in naturaliS ur«d ivojega okraj«. Adreso najdet, na ", tlakovine. Priložiti morate dve alikUn^ TsŽT, "„.inf (>k0 8Vrlili po 2y S 1906), plačljiv na ime Comminaioner of u mltration and Naturaliiation, Waah,n*;.jn d C. Na podlagi Informacij, ki .te jih navedli v/r^J''naturalizacij,ki urad sam pl akrbel certifikat o prihodu in ga priložil som. »J1* Kje naj se vloii prošnja za "prvi papiff Vprašanje: "fcivim v Newarku, N J večinoma delam v mestu New Yorku Ali m,, rem dobiti "prvi papir" v New Yorku? Vprašanje: Inozemec mora vložiti prošnjo za "prvi papir" tam, kjer ima svoj dom. Ako dobi papir tam kjer se nahaja začasno, papir ni yel*v«n in ko vloži prošnjo za dru„i papir Bf isti odbije, ako se najde, da prosilec ni red' oq stanoval tam, kjer je dobil "prvi papir" Potem si mora priskrbeti nov "prvi papir" itt zopet čakati dve leti za naturalizacijo. Državljanstvo adoptiranih otrok Vprašanje: Poročil sem se leta 1933 jn a. doptiral njena dva otroka, oba mladoletna Postal sem pred kratkim ameriški državljan AU sta U dva otroka postala z menoj vred ameriška državljana? Odgovor: Ne. Oni imajo nadalje isto državljanstvo kot mati. Ako vaša žena postane ameriška državljanka, potem seveda postaneta amerigka državljana, ako bosta tedaj še v starosti pod 21. letom. Naturalizacija inozemskega veterana Vprašanje: Služil sem v ameriški vojni tekom svetovne vojne. Leta 1923 sem odSel iz Združenih držav in sem se povrnil 1. 1929. Ali morem biti naturaliziran pod posebnim zakonom za inozemce-veterane? a Odgovor: Da, ali, ker zadnji prihod v Združene države je bil po 3. marcu 1924, morate dobiti certifikat o prihodu. "Prvega papirja" pa vam ni treba in vam ni treba plačati nika-ke pristojbine za "drugi papir". Privatno in "relifno" zaposlen je Vprašanje: Delam na relifu. Imel sem ponudbo za privatno delo, ali sem odbil, ker ni delo za me primerno. Ali imam pravico odbiti tako privatno delo? Odgovor: Le ako najdejo, da ste bili popolnoma opravičeni odbiti tako ponudbo za delo, ne utegnete zgubiti sedanje delo na relifu. Relifno delo se daje nezaposlencem, dokler niso v stanu dobiti privatnega zaposlenja. Dejstvo, da privatno delo ni ravno v vaši stroki, se nt smatra kot dober vzrok za odbijanje privatne ponudbe, razun ako je plača odločna premajhna in so drugi pogoji nesprejemljivi. Pribliino pet milijonov inozemcev v Z. D. Vprašanje: Slišal sem v nekem radio govoru trditev, da je 20 milijonov inozemcev v Združenih državah, od katerih pet milijonov je tu-kaj nezakonito. — Odgovor: Resnični podatki o nenaturalizira-nih inozemcih v Združenih državah so po zadnjih uradnih statistikah sledeči: Imajo v tej deželi nekaj manj od 5,000,000 inozemcev in od teh 600,000 Je zaprosilo za naturalizacijo. K<>-liko nezakonito bivajočih inozemcev imajo tukaj, se ni moglo nikdar ugotoviti. Department of Labor ceni, da približno m-000 inozemcev ne more dokazati, kdaj in kako so prišli, in izmed teh morda manj kot 100,ow je podvrženih deportaciji. Nova formula Na Nemškem je vse vprek v rabi pozdrav "Heil Hitler'" Toda nekaterim f sns tikam K to še premalo. Tako je na primer elektrarnu v Lipskem sklenila, da se morajo poslej vmi telefonski nagovori začeti in končati f temu dve-ma magičnima besedama. Mogoče na splošno to gre. Tbda utegni- r kdaj zgoditi, da se zadeva isprevrže v m stovoljen humor. Pravijo, da se je ondsn nekemu Lipsičanu tole primerilo: Zabmel je telefon. "Halo?" je vprašal »<*• nič hudega ne sluteč. "Heil Hitl«r!" je odgovoril glas na dr^ir koncu. "Ce ne plačate P^Jblne do jutri P";,, osmo, vam bomo prekinili tok. "Heil Hiti«r. Prej je tika, zdaj rak Češkoslovaški minister za ^ stvo J« dr. Czech. T« dni j« v ^rrenUj vorll o zdravstvenih problem h v toMirta n je med drugim dejal, da umrl .vost ^ ^ pada. narašča pa število obolenj tmrl)^ ia jetlko posebno nazaduj«, pač ps je < P* da zahteva rak vsako leto ■žrte J^ q leto je za to boleznijo n. O^lovaškem^ 18,1.88 oseb Pos«bno hudo f umrljivosti zavoljo bolezni toka Unsko Isto so zahtevale SOJ«* žrtev. S tem so te bolezni stopUe n-v statistiki smrti. Zelo narava t »em. ki spada med najbolj nevarne •*>•!» lesni. prosveta Vesti iz Jugoslavije (Is vir na poročila is Jmealavija.) p021gai.bc v ijubuanski okolici Aretacija mUdeg«f«iU, ki je ix ' ^taegt nagne«j* P^if^ PO" slopja na Barja, na Viču in v Rudniku Ljubljana. Od lanskega oktobra so ae v ljubljanski okolici, predvsem na Barju in Viču, vrstili požari drug za drugim in mnogi znaki g0 kazali, da gre za požige. A šele zdaj je uspelo, da so prijeli pravega požigalca. Je to 23-let-ni Ivan S. z Barja, ki so ga prijeli ob zadnjem požaru, ki je u-ničil kozolec poseatnice Marije Kadunčeve na Knezovem stra-donu. To je bilo že drugič, da je zažgal KudanČevi, a prav ta drugi požig ga je izdal. Nekaj dni nato so ga aretirali in fant je počasi priznal vse požige kar po vrsti. Vseh skupaj jih je naštel 15! Fant je očitno bolestno užival ob ognju, zato je pofcigal. Gre za bolezensko nagnenje, kar pa bo morala ugotoviti šele preiskava. Požigal je na Viču, na Barju in v Rudniku. Oktobra lani je zažgal kozolec Kadunčeve na Knezovem stradonu, potem je zažgal skedenj in šupo ppse-stniku Vovku na Viču, potem je zažgal hlev posestniku Podlip-ci na Ižanski cesti, tri dni nato je pogorel čebelnjak Ivana Mr-varja na Viču, naslednji dan je zažgal šuipo posestnika Meses-nela na Viču, potem drugič posestniku Vovku hlev in pred kratkim spet novi kozolec Kadunčeve, ki ga je zgradila, ker ji je prejšnjega zažgal isti požiralec. Skupna škoda vseh teh požigov znaša okrog 400,000 Din! Fanta so izročili ljubljanskemu sodišču, kjer ga bodo preiskali tudi psihijatri, da ugoto-ve, ali je res požigal iz bolezenskega nagnjenja ali iz zlobe. Verjetno, da zaradi tega ne bo mnogo ali pa celo nič obsojen, pač pa ga bodo morali na kak način izolirati ali pa postaviti pod »stalno nadzorstvo. Za božič 200 delavcev na cesto. — Mariborska tekstilna to varna Zelenko et Co. je odpovedala vsem svojim delavcem in delavkam službo s 14 dnevnim odpovednim rokom, tako da bodo delavci ravno za "vesele" božične praznike na cesti, brez dela, brez zaslužka. Prizadetih je okrog 200 delavcev in delavk. Podjetje ima gotovo kakšno š|*kulacijo, ker je hkrati »poročilo delavstvu, naj se ob novem letu spet zglasi. Najbrže bo vsem ponudilo nižje plače in "ploh slabše delovne pogoje. Ker bodo odpuščeni, se podjetje pač nadeja, da bo najlaže premagalo delavce in delavke. Jedel žeblje in žico. — V Ma-riboru je bil ipred dvema letoma obsojen na poldrugo leto 40- letni Anton Kelenc. Prestal je ka-2<*n že pred meseci, a so ga kljub temu še pridržali v zapo-ru kot v prisilni delavnici. To i«1 mož vzel tako k srcu, da j! pobegniti. Ker pa je .Iz jetnisrfice težko pobegniti, je sklenil, da zboli. Nato ga bodo prepeljali v bolnišnico, od ko-(,, r bo lahko pobegnil. Ker ni drugega storiti, je začel požirati žeblje. Iz raznih pred-m< tov' je I)U|j| žeblje jih začel J*'-ti. Ker to ni nič pomagalo, je a« <1 jesti kose žice. Pa tudi to "prU ni pomagalo. Sele čez ne-**.i mesecev ga je začelo boleti v trebuhu in povedal je, kaj je 'al. Zdaj ho ga operirali in mu v"l» iz želodca pet dolgih <1K ('m> žcbljev, ki jih želodec ni Kel prebaviti. Kelenčevo sta-" i*1 po vol j no. Ko okreva, ga lo menda izpustili. 1'ni/kuAen namomor. — V ma-' r*ko 1 Mil ni Anico so prepelja- I nezavestno tovarniško dela v-Frančižko K., staro 28 let. V •momorilnem namenu je pilil "•I in njeno Mtanje je bilo ze-re*no. Samomor je hotela izpiti v obupu zuradi težkih raz-r Lani ji je ubilo moža. ko' " Vanili Hutterjevo tovarno, o-j H'a je nama s petimi otroki. II Jih pa ni mogla preživljati s •vojo bedno plačo. V bolnišnici ' 1 rudi jo, da ji rešilo življenje, " je njeno stanje zelo nevarno. Volitve na Ježici. — V sosedni dbčini Ježica se vršijo 15. dec. občinske volitve. Priprave nanje se vršijo v znamenju klerikalnega režima, oziroma režima nove vladne stranke Jugoslovanske , radikalne zajednice, v katero je vstopila tudi bivša klerikalna > stranka. Ta vladna stranka ima seveda svoje društvo tudi na Ježici in predsednik je sam klerikalni minister dr. Krek. Dej«tvo pa je, da je večina v Ježici socialistična in marksistična, kajti taimkai stanuje mnogo industrijskih delavcev, ki so člani soc. strokovnih organizacij, je ipa tudi mnogo kmetov, ki so socialisti. Zaradi tega so se klerikalci bali, da utegnejo 'biti te prve občinske volitve v 'Sloveniji, kar so spet klerikalci na vladi, važne zanje, posebno še ker se zave- terih novih, tudi dobrih filmov Ljubljani svoj kino, pišejo celo splHke židovake firme. — Tudi ljubljanski kne- Horatijevih dva tisoč let majhne rasti. Sam se norčuje, da je miril komaj dva črevlja od glave do pet Ljubil je alato sredino (aurea mediocritas), valit* temu je veljal v srednjem veku za pravo pooaobljenje raz-vratnosti, saj so njegove šiv- Dne 8. decembra se je sporni zoškof dr. Rožmaii se" je dotak-1 "I****"0 *,ov®*lv<> velikega I Ijenskosočne pesmi prepisovali nll v svojih .pismih z ameriške- rim*kt>ifM Pesnika Q. Horatija pobožni menjhi, ki jih je nenah ga potovanja v "Slovencu" film- F,acc*: u ljubeznivi glasnik no preganjal strah pred sata ske produkcije Piše namreč Rinm ** ie rVdil pPtd nom izkušnjavcem. Učeni jezi-kako ga je izletniški avtobus v I dvema tisočletjema v apulijski koslovci,»o odkrili v pesmih te* Los Angelesu vozil v Hoollv- Venu8,Ji- Non omnU morl»r — K« ljubitelja življenja, ki je mo-woodu sem ter tja in kako je P* Ve* Umrl ~~ zapisal dro osUl do smrti samec, 18 vodnik ' razkazoval vile tega in ? •vjJJH P«mil; po dva tisoč ljubic. Vsekako nesrečno štetega filmskega igralca ali igral-P*ih V°irMe Ju turni svet vilo, tembolj, ker so a njim zve-ke, pa pravi, da so bila to zanj * Pre^tvo< * ^ratius bi ga bil mrtva imena, ki jih ne posna delom f* je zare8 poi,tav1il ..mo* Mvomno rajši zaokrožil na in tudi ne želi poznati. Ko M> numentum aere perennius - višje kakor na nižje. No, we- bo vrnil v Ljubljano, mu bodob?men,k <>d bro™' J™?1 !MTIJ* " bU gotovo poročali, koliko nese no- , daT U\ ^ vi "katoliški" kino Union. Kar h*"1'1 n»* *k°j) veličuje vino, ni bil pijanec in bodo številke i»ač uirodne mu vekow v dobo pped Krl"tovim dasi so bile Ukrat čislane raz- ZrelVseeno Z l ini roj8tvom in iWe v Horatljfvem košn. pojedine, je bolj užival onih ki zvabiiajo ta denar v lelu iledov nJe*ov® osebnoatl, preprosti domači učenki, ki jo ^n^sko bU^ajfio. ali ne ^'vUenjepis tedanjega človeka je zalival z navadnim kislim vi- Odkar imamo torej ta Unionski Je'»,raV k!4kor ^^ f .V očeh suhoparnih, na- kino, ki je baje popolnoma last ',,ka' kaQtfrem ** ^ f ttfk1^v . > »^vomno dajo, kdo ima v resnici večino v tej občini. Socialisti so hoteli j preceJ »Pomenil. Dva nova ki-sestaviti svojo listo z nosilcem »emato^rala smo dobili. Prvega Ignacom Dovčem iz Male vasi, toda lista ni bila dovoljena. Po posebnem naročilu tudi niso bili dovoljeni nikaki volilni sestanki za to listo,« niti po tHje socialisti niso smeli priti skupaj, da se pogovore glede tega. Tako je bilo nabiranje podpisov za to listo in vse priprave za to listo onemogočeno. Zaradi tega so vse neklerikalne skupine sestavile novo skupno listo, katere nosilec je isti Dovč, socialist, a je na listo sprejetih tudi nekaj zastopnikov drugih skupin. Klerikalci pa so postavili svojo listo z nosilcem Francom Severjem. Predvolilni dnevi potekajo torej v znamenju nasilja s strani klerikalcev, ki so zdaj nalašč napravili še to, da bo njih kandidat, ki je hkrati predsednik Rdečega križa, delil tik ipred volitvami moko in drugo podporo revnim ljudem, pač iz fonda Rdečega križa in občine. Dalje imajo klerikalci shode, pristaši nasprotne liste jih ne smejo imeti, ne shodov ne sestankov ne (prijateljskih sestankov na domu kandidata! To je klerikalna svoboda! Kako bodo volitve potekle in kdo bo izvoljen, bomo še poročali. Spričo takega nasilja je vse mogoče. klerikalci in kino. — Do nedavna je bilo v Ljubljani, v mestu troje tkinematografov, katerih lastniki so bili isti gospodje, sorodniki dnevnika "Jutra". Imeli so torej v Ljubljani kino monopoliziran. Klerikalci so že večkrat zaprosili za ki-no-koncesijo, a je niso nikoli dobili. Zato so napadali te kinematografe, češ, da predvajajo šund, pohujšljive filme, židovsko blago, pa tudi židovsko-boljševiško blago. Klicali so na pomoč oblast in po cerkvah so grmeli proti temu satanskemu početju. Dejstvo pa je, da je filmska produkcija v veliki večini res šund, dejstvo pa tudi, da so ruski filmi, kolikor zelo ostriženi sploh pridejo k nam, še največja umetnina, kar lahko vidimo na kinematografskem platnu pri nas. Dejstvo pa je tudi, da se ji. ljubljanski kino-kartel zavedal, da nima ndbimr konkurence, in je zaradi tega čisto mirno prodvajal res mno- ge stare filme in da marsiku Jrosvetne zveze, je "Slovenec" ža in lomi čas. Skozi Horatija uživač in lahkomiselni grešnik, je otvorila žel^ničarska godba oz. 4lruštvo "Sloga" v Ljub. ljanskem dvoru in že vnaprej javila, da je napravila pogodbo z dobavitelji filmov, po kateri bo prevajala le nove, dobre filme. ^malu nato pa se je govorilo, da bo otvorjen nov kino .prav v centru mesta, v veliki dvorani hotela Union. Ta kino da bo oficielno last g. Khama, toda poučeni krogi so trdili, da bo ta Vino prav za prav last Prosvetne zveze, matice klerikalnih prosvetnik društev. Veliko U-nionsko dvorano so res začeli prezidavati v ta namen in klerikalni "Slovenec" je več mesecev pred otvoritvijo tega kina prinašal članke o tem kinu, članek v redakcijskem delu lista, kar je od jet je nemAko-židovsko opereto Ples v Savoju. < Popi ej je "Slovenec" na vsak praznik zahledoval, kaj igrajo kinematografi v Lji^iljani in jih napadel, da pa je Ifnionski kino igral za vse svetnike tako opereto, to mu' je bilo prav. Objavil trtnrerfit, naj m gredo ts! gledat !) Tudi je "Slovenec" včasih H|Moh napadal kinematografe in filme, zdaj pu- odkar imajo v bolj milosten s filmsko produk- ledT * TT ^ a ^ P* J* b l .f^TT cijo in rade volje objavi a i mitJ ^ Hp^jeU j?1« r»iumw umetnik življenja, rate za ta kino. (Za "jutrovske" T? ?T .«« P* P° ^ ' kinematografe jih seveda ne ,0rtt' k ,b° nekf,Ji Mt J *** kl * ijUtl U objavlja, načelno ne!) Katoli-»,ro*l\v f V M ni.kega rodu. je bilo veliko za-ftka morala pa se kaže tudi v katerega bo brizgnila v tile «U-1 koščenjt, da se je sam cesar tem: Prosvetna sveu naskaku- sve a /t" u ' Vf^ Augustui potegt.val za njegovo je ljubljansko Narodno gledali- ^ ^ kr^tt,mki »,rivU prijateljstvo. Ko je umrl ple-Išče, sama pa igra "židovske" dl meniti Maecenas, je v svojem filme. Katoliški "Slovenec" na-P V Holtttiievl dobi je bila gr- testamentu priporočil cesarju pade vsako opereto ki jo npri- ško-rimska duhovna spojina še tudi skrb za Horatija. Toda zori Narodno gledališče, dela pa P°ln* »>lein€nitf Hl,e- vend,fcr l>e»nik "Eplstol" In "Satir" ga reklamo za ogrete, ki jih pre- "ekateri znaki že kazali utru-1 j« preživel komaj za nekaj te-dvaja Unionski kino. Narodno J*nost. Rlm J« narastel v veliko dnov (umrl je leta 8.1. prt«! Krl-gledalllče mu je zaradi rteka- rttrko4no meMto- KJe HO bl,e stom. Horatijevo truplo so u-terih komedij in ruskih dram Pravljične rimske kreposti71 pepslili na Estiuillnskem hribu postalo zavod za boljševizacijo 8Uro P»tricijstvo je ginevalo, hn polotili |>epel poliff Maecena-in pohujševanje, Unlonska dvo- repMikanakl ideali so že pod- tovega prahu. Med njegovim rana pa jo "Slovencu" "central- eesarska roka Je pogrebom so na cesarjevo od morala brzdati naraščajoče so-1 redbo peli v vseh rlmakih temp-cialne sile. Zlasti se je čutilo |jih Horatijevo "Carmen saecu nasprotje med mestom in deže- Igre." lo, in cesar Augustus je moral I , , e poklicati na pomoč pesnika Ver* Poezija tega davnega pesnika gillja, da je s svojo bukollčno nam je bližja kakor se zdi po poezijo obujal odrevenelo vose- vtiskih, kl Jih je kdo prinesel I Je do življenja na kmetih. ia slovniške učilnice-mučllnlce V dobi močnega vzpone več-1 klasičnih filologov. Prav kakor nega mesta je prišel iz A pulijo v samogovorih cesarja Marka Horatijev oče, potomec suženj- AureliJa, utriplje tudi v nji ži u.. .. . . ... ou .skega rodu, in je skušal, prav va oaebnoet, ki je nI nu»gel raz H o, Havaji^o otočje, 2H. dec. kttkor toUk() prigadevn|h kmeč- grizti niti prab dveh tisočletij - let ameriških bojnih *ep°-1 jtih jn delavskih očetov sedanjo-1 lz Horatijevih pesmi in eplsto sti, zagotoviti bistroumnemu se oglaša vedno tivljensko ob dečku boljšo bodočnost. Dal galčutje antičnega človoka. Zelene je šolati pr/ najboljših učiteljih so rimske trate, šume gozdov in ga poslal tudi v Atene, kul-1 Sablnsklh gora. Bacchu«, fau turno središče tedanjega sveta, ni in nimfe oživljajo svežo pri Tu se je mladi Horatius zapletel rodo. In ko nam najbolj diha v v politične boje in stopil v legi-1 dušo strupeni obraz Melanholi jo Junija Bruta, kl se je boril je, ko se zdi vse okrog nas aa ni slovenski prostor." Bombardiranje toka lave na Havajih| Nov način boja z ognjeniki planov je včeraj krožilo nad vul-' kanom Mauna I/>som in metalo bombe na ogromen tok lave, ki polzi iz žrela in se pomiče proti mestu Hilu. Dvajset 600jfunt-nih bomb je eksplodiralo v toku lave ali l*k toka in silni jeziki ognjene tekočine so brizgnili visoko v zrak v znamenje, da so I £ ^publikansTe Ideale" HruTmrsčeno i7 obupno,"TahTikoz * IH>g(Klile cilj. tuM jm n| uMpL>, |n ko M je wm. tttmJne 20 stoletij, preko grobov Namen tega bombardiranja ,,,utirani Horatius vrnil v do- celih narodov in cesarstev lju je, d« bombe iz zraka narede mov|no, je bil očetovski dom v beznlvl klic h kozarcu vina, k novo strugo in odvrnejo lavo tujih rokah, oče pa v grobu. Iluzijam ljubezni In sladki ute proč od meni a. Ognjenik Mau- U(Jllj jt, morH| Horatius okusiti hi sanjarij« Horatijev: Carpe na Los bruha lavo že |>el tednov ^rjupo usodo brezposelnega diem! ah, kakor Je prevel |M»- in tok lave je že tako velik in močan, da ograža mesto HIlo, ki je oddaljeno 40 milj. Vojaški letalci so nastopili že dvakrat in če bo trelm, se bo bombardiranje lav i nega toka iz zraka nadaljevalo toliko časa, da se grozeči tok obrne drugam. Velebiznit te je »kril za krilo delavke (NnrialJevanJ« s 1. -ako preživljal |*»mladl in polet-| Ja, gojil Nadje in trto, užival v priredi in si sredi travnikov in ! gozdov zdravil zrahljane tlvce, ki mu jih j« bil pokvaril vele. meatni ki m. Imel je vse, kar Je hotel (modu* ugrl non ita mag-I nus, hortua ubi et teeto viclnus j Iug4* aesn!k Avguatovega Rima, 1 edo\ a le« smerne žlvljenake 1 filozofije, kl ae je nihala med i epikurejatvom in utolcicmom, | poet gfttdov 1n isdj in |H*dežel-Slika kaie notranjost nmega ^tnega p«al«»f ja. kl ga Je federalna Uada zgradila v Nf« Ywku. akega zatišja, je bil človek Izobraženca in le trudoma je do-1 kojni Amat SkerIJ: bil službo pisarja. V tefn raz- "Danes" je tvoj, na "Jutri" položen ju je pričel dvoriti Mu- m, dajaj posojila! zam: spisal Je svoje prve satire. Tud, m, tjv|mu v ko j,, Duhoviti verzi so vzbudili po- mopd|| ,M>|J kl|kor |M)d m^n|m zornost, zakaj tedanji svet J«|togJom Augusta treba "prestrl čislal pesnike in videl v njih Upanju perot". Is nemoči sooblikovalce in Izpovedovale? |M,r aIo kj M j4, nagrmadil* o-rimskega duha. Horatija je kn>4f nM| flgj ul)0gam0 včasih sprejel v svoj krog sloveči Mae-1 Horatijev nasvet, dokler nas n« cenas, po katerem še danes ime- ,.jn Mtcrnum wxH|||um n n jemo mecene. Ta rlmaki bo- (v V^MU pregnanstvo), v svet gataA je l.il pokrovitelj tenko-1 mrM^,lflgM (>r<%| čutnih umetnikov In mislecev in ob lepih večerih se je v njegovi. , , . palači na F^uilinskem hribu /VoW milMŠOtšM MHfl zbiral cvet tedanjega Rima. Po tor /« farmer-laborit večletnem poznanatvu m> |,MU, M|nn Ooverner cenea |k,klonil lloratlju vilo v F|<>yd n O|((on J(, v p¥lifk Sablnsklh gorah. M(JV||, funnrr Izborit« Klmerja Zdaj se je |W)dež4*lskemn ze A. Bensona za federalnega s«« lencu, ki se je tesnil v zldovju natorja, kl ima Izjiolniti nedo večnega mesla, izponil lepi iu*n: končani termin republikanskega kot priznani peanlk se je vrnil aenatorja 'nwnna«a D. Schalla na kmete, blažen, da lahko lam kateregn je ubil avtomobil idioti breme skrbi (Beatus lile, VVashlngtonu pred nekaj dnevi «juf procul negotiis ut prisca Berison je doidej bil državni ko gen*» mortalium palerna rura miaar za lianke. Senatni man IkjIium eKereet stiis . . ."L Imel J dal bo imel do Sli. decembra 10HA. r«iw«t«4 (vi«,«, Urugvaj pretrgala , stihe z Rusijo M on te vido, Urugvaj, 2H. dec —* Južnoameriška republika U-rugvaj je včeraj formalno pretrgala illplomati/ne whke m Ho v jet ako unijo. Vzrok »o nap«! i odnoAaji z Brazilijo, v kateri je zadnji mesec izbruhnila komu-ni stična revolta in bra/.iUka vlada je izjavila, da je Mivjet ako poMlaništvo v Montevldeju financiralo to revolto. Urugvaj j« bila edina Južnoameriška dežela, ki Je doalej Imela diplomat Ično r\ez#» z Rusijo, autiram za PROHVBTOI Liga narodov ne more pveprečki vojne, pravi Laval (Nadaljavaaja t 1. alrasl.) katerih podlagi je alieslnska de-cgacija V ženevi pripravljena otvoriti pogajanja s Italijo glede končanja vojne v Afriki. Ti pogoji so: Odpoklic italijanske armade iz Abealnije. priznanje suvere-nitete afriškega cesarstva, določitev meje med Abesinijo in italijanskimi kolonijami po posebnem odboru Lige narodov in ekonomska, administrativna in finančna pomoč Abesiniji s pridržkom, da italijanski vpliv ne bo igral pri tem nobene vloge. Dalje hoče A besi ni ja (»dškodni-no od Italije, ker je invadirala afriško cesarstvo. Zaeno s tem je abesinska vlada naznanila novo zmago severna in zapadno od mesta Ma-kale. Abesinska armada je prisilila italijanske čete na umik in zasegla enajst strojnic, večje število pušk in muuicije. Rim, M, dec. - Italija je včeraj posvala 1200 rekrutov v letalsko službo. Med temi Je nad tisoč isurjenlh mož, ki snajo ravnati s strojnimi puškami. Fašistična dršava Je tudi obnovila protibritsko kampanjo, fašistična lista Tribuna in Te-vere sta včeraj obdolžila Angii-o, da nadaljuje gonjo proti talij i zunaj okvira Lige narodov. i Rim. 2«. dec. — Italija je pričela mobillsirati svojo pomorsko silo, se glasijo poročila is zanesljivih virov. To je rasvidno s Mussolinijevega dekreta, s (a ter i m je pozval 1H.000 mornariških strokovnjakov v aktivno slušbo. Fašistična vlada se je odločila za ojačanje bojne mornarice v bojazni pred oljnimi sankcijami, katere bo morda Liga narodov pričela izvajati prihodnji mesec. Italijanski diktator je fte večkrat naglasi!, da bo smatral oljne sankcije za vojni čin in da Je krvavi konflikt med Italijo in državami« ki bodo is-vajale oljne sankcije, neizbežen. Zaeno se Je isvedelo, da bosta dve najmočnejši angleški bojni . ladji v Hredosemskem morju Ismenjali posicijl. Bojna ladja "Ramilllea" Ia, odplula s vzhoda proti Gibraltarju, kri-žarka "Renown" pa ho odrinila is Gibraltarja v Aieksandrljo. 1 Mihu t!, fraucoeka Somalija, 2H. dec. — Uprava francoske želesnice, ki veže to mesto s Ad-dis A babo, ae Je pričela pogajati glede vs|H>stavitve prometa s tovornimi avti, ko se Je pojavila možnost italijanske okupacije želesnice. Da Italijani nameravajo pretrgati železniško zvezo med francoskim priataniščem in abe-slnsko prestolice, kažejo velike aktivnosti fašistične armade v provinci Ogaden, Tu domnevajo, da bodo italijanske čete obnovile ofenzivo v prihodnjih dneh. Cilj te ofenzive bo okupacija Harrarja, železniškega križišča v Južni Abesiniji. Pojavile so ae govorice o veliki nezadovoljnosti med črnimi vojaki, ki mi jilrllalijani rekru-tlrali v Krltreji in italijanski AomaJIjt. H so se naveličali trpljenja v zvezi s prodiranjem v notranjost Abealnije fti sr u» p! rajo. Addia Alialia, 2M dec. — AIm-ai naka vlada jioroča, da ao njeni vojaki m Mtreljarijem prisilili italijansko letalo ua tla v bližini mesta Daggah Bur in obglavili pilota Drugo por«»čllo se glasi, da je vlada obnovila kampanjo proti Apionom v alužbi italijanske armade. Tajna Hlclja Je prijela Grka Dmitrija Klrlakoulakisa in ga izgnala iz Albini je. Obdolžila ga je zveze z Josefom llinter-zatoni in l^dlslavom Phara-gom, ki sta bila na obtožim Apio-naže v prilog Italiji izgnana iz dežele 21. decembra Dalje je bilo nannanjeno, da ima abeain-iikn vlada v svoji službi evropak« agente, ki jI |Kimagajo pri zatiranju italijanskega špionaž-nega krožka. Klriakoulakla je Se«la oaeba, de|s»rtirana iz Abeninije radi vohunstva v prid Italiji. Hkritisel "Zdi »e mi, da Vera avojo zaroko Ae skriva." "In še kako! Celo njfn zaročenec še nič ne ve o njej i'' PROSVETA PONDELJEK, 30. DECEMRKA Dolina meseca ROMAN gpH,l JACK LO*f DON—Poslovenil Vladimir Levstik J je uničujoče po- •Jioljše postelje Ae nisem imela,f je pripomnila Saxon. .no ♦To zdaj tako praviš," je puhnila Sara. "S kraljico ne bi menjala zanjo," je dodala Saxon. "Za kaznjenčevo posteljo! | vzela Saxon. "Prej ali alej se mora vsak seznaniti z zaporom Ali niso Toma sredi ceste aretirali na nekem socialističnem shodu? Dandanes zapirajo vse." Ta puščica je zadela v živo. "A Toma so oprostili," je hlastno odvrnila »Sara. , „ "Noč je pa vendar prespal v zaporu. Temu ni bilo moči oporekati; Sara se je zatekla k svoji najljubši taktiki in napadla svakinjo v bok. ... . "Daleč si prišla, to moram reči, da se vkljub svoji dobri, pošteni vzgoji spustiš v ljubimkanje s stanovalcem." __ "Kdo to pravi?" je vzrojila Saxon z ogorčenjem, ki ga je pa naglo obrzdala. "Oh, slepec lahko bere med vrsticami. Stanovalec. mlada žena, ki nima čuta za svojo čast, pa mož, ki je poklicni boksač — zaradi česa drugega naj bi se bila stepla?" "Kakor v vsakem rodbinskem prepiru, jeli? se je mirno nasmehnila Saxon. To je Saro tolikanj pograbilo, da v prvem trenutku ni mogla odgovoriti. "In še to ti povem, da boš razumela, je nadaljevala Saxon. "Ženski je samo v ponos, če se moški bijejo zanjo. Jaz sem ponosna na to. Slišiš? Ponosna sem. Le povej to svojim sosedam. Vsakomur povej. Saj nisem krava. Moški me imajo radi. Moški se bijejo zame. Moški sedijo v ječi zaradi mene. Zakaj pa je ženska na svetu, če ne za to, da ugaja moškim? Pojdi zdaj. Sara; takoj pojdi in vsem razglasi, kaj si brala med vrsticami. Reci jim, da je Billy kaznjenec, jaz pa malopridna ženska, ki vso moške skomina po njej. Razkričl to, Bog ti . daj srečo. In spravi se iz moje hiše in glej, da se več ne prikažeš. Preveč spodobna ženska si, da bi hodila semkaj. Utegnila bi zapraviti svoje dobro ime. Na svoje otroke misli. In zdaj z Bogom. Pojdi." i Sele ko je Sara v svoji osuplosti In grozi od-Ala, se je Saxon vrgla na posteljo in krčevito zajokala. Prej jo je bilo sram samo Billyjeve negostoljubnoeti, surovosti in krivičnostl. A zdaj je Videla, kako so drugi gledali na vso reč. Saxon' to še ni bilo prišlo na um. Prepričana je bila, da tudi Billyju ne. Vedela je, kako je mislil že od začetka. Zmerom se je upiral temu, da bi vzela stanovalca; ponos mu ni dal, da bi bil svoji ženi dovolil delati za druge. E-dino stiska mu je bila izsilila pristanek; kakor je Saxon zdaj videla vso reč, ga je bila skoraj z zvijačo prlpravla, da je dovolil. A vse to nI moglo izpremenitl pogleda so-scdščine in vsakogar, kdor jo je kdaj poznal. Tudi za to je odgovarjal Billy. To se jI je zdelo strašnejše od vsega drugega, kar je bil kdaj zakrivil. Poslej ni mogla nikomur več pogledati v obraz. Maggie Donahuejeva In Olse-novka sta bili zelo prijazni, a kaj sta si neki mislili ves čas, ko sta govorili z njo? In kako sta govorili sami med seboj? Da, kaj so vobče govorili ljudje — izza vrtnih les In preko dvoriščnih plotov — in moški, ko so |>ostajali na vogalih in se pomenkovali v krčmah pri pijači? , Pozneje, ko je bila od žalosti že tako Izmučena, da so jI solze usahnile, je jela soditi mani osebno. Zamislila s«« je v nesreče, ki so bile zadele že toliko žensk, odkar so se bi^» pričelo zmede zaradi stavke — ženo Otta Franka, Hendersonovo vdovo, zalo Kitty Bradyjevo, Mary, in vse žene ostalih delavcev, ki so zdaj v San Quentinu nosili jetnlško obleko. Svet m« je ruAil okoli njo. Nihče ni bil izvzet. Ne le, da onu ni bila ušla pogubi, ampak njena sramota je bila najhujša izmed vseh. Obupno se je tolažila z domišljijo, češ, morda pa spi, morda je vse to le mora; zdaj-zdaj bo zaropotala budiljka in ona bo vstala in sftuhala Billyju zajtrk, da pojde na delo. Ves tisti dan se ni vzdignila iz postelje. A tudi spala ni. Njeni možgani so delovali z vrtoglavo hitrico; zdaj so s«^na dolgo in široko ustavljali ob nesreči, ki jo je bila zadela, zdaj so fantastično razpletali to, kar si je prištevala v sramoto, zdaj so se vračali nazaj tja do otroških let in obnavljali nešteto brezpomembnih podrobnosti. V duhu je iznova delala v vseh poklicih, ki jih je kdaj imela, opravljala vse neštete mehanične gibe, ki so bili lastni vsakemu izmed njih, zgibala in lepila škatle v kartonažni tovarni, likala v pralnici, tkala v tovarni za juto in lupila sadje v konzervni tovarni. Spet je hodila na vse svoje plese in veselice; preživljala je svoja šolska leta ter se spominjala obrazov, imen in sedežev vseh sošolcev in sošolk; siva mrkoba let v sirotiščnici je iznova šla preko nje; vsak spomin na mater in sleherna njena istorija se je vračala k njej; in še enkrat je preživljala vse svoje čase z Billyjem. A vselej — in ravno ? tem je bila muka — vselej so se njene misli vrnile s teh daljnih blodenj k sedanjemu gorju, k temu skele-nju v grlu, k tej topi bolečini v prsih, h glodajoči praznoti misli, da je konec vsega. PETNAJSTO POGLAVJE Vso tisto noč je ležala Saxon bede, ne da bi se bila slekla, in ko je zjutraj vstala, si umila obraz in se počesala, je začutila v sebi neko čudno otrpelost in v glavi jo je tiščalo, kakor da bi bila vkovana v debel železen obroč. Ta gluhi pritisk na možgane je bil začetek bolezni, o kateri sama ni vedela, da je bolezen. Vedela je samo to, da ji je čudno pri duši. To ni bila mrzlica, niti ne prehlad. Telesno ji ni bilo nič, in ko je nekoliko pomislila, si je dejala, da morajo biti živci — živci, ki niso bili po njenih nazorih in nazorih ljudi njenega sloja v nika-ki zvezi z boleznimi telesa. Navdajal jo je čuden občutek, kakor da je izgubila sama sebe in si postala tuja; svet, v katerem se je gibala, je bil zagonetno meglen in zastrt. Nikakih ostrih črt ni bilo v njem. Njegova običajna, živa jasnost je bila izginila. Spomin jo je pogosto puščal na cedilu in vsak trenutek se je zasačila, da počenja reči, ki jih ni nameravala storiti. Tako se je nekoč v svoje veliko začudenje mahoma zdramila na dvorišču, za hišo, ko je razobešala perilo tistega tedna. Ni se mogla spomniti, da bi ga bila oprala, a vendar je bilo oprano, natanko tako, kakor je bilo treba. Rjuhe, prevleka blazin in namizno perilo, vse je bilo prekuhano. Billyjevo volneno perilo je bilo oprano v sami topli vodi, z domačim milom, ki ga je delala po Mercedinem navodilu. Ko je šla pogledat, je videla, da je bila za zajtrk pojedla jarčjo zarebrnico. To je pomenilo, da je bila pri mesarju, Čeprav se ni mogla spomniti, kdaj je bila šla. Radovedno je stopila v spalnico. Postelja je bila postlana in soba pospravljena. O somraku se je zavedela v sprednji sobi. Sedela je pri oknu in jokala od prevelikega veselja. Izprva ni vedela, zakaj se tolikanj veseli, a potem jo je zdajci obšlo: zato, ker je bila izgubila otročička. "To je blagoslov, blagoslov!" je pela na glas in vila roke, a iz veselja — vedela je, da iz veselja vije roke. Dnevi so prihajali in minevali. Saxon se je le nejasno zavedala časa. Katerikrat se ji je zdelo, da so že stoletja minila, odkar je šel Biliy v zapor. Drugl£ je bilo spet tako, kakor da se je zgodilo šele snoči., A sredi vsega tega sta se trdovratno vračali dve misli : da Billyja no sme obiskati v ječi in da je zanjo blagoslov, ker je izgubila otroka. ^ (Daljo prihodnjič.) "Hvala, gospoda, nič mi ni.' "Ne zamerite!" se je opravičil starejši nekam čmerikavo. Nalil je kozarček do vrha in vprašal svojega soseda: "Ali bi ti požirek?" "Prav rad," je odvrnil Kred in potegnil tobačnico. Biserna ovratnica Miklok Loerincz Ela je imela moža in prijatelja. In zgodilo se je, da je moral fepega dne njen mož na po- "Ali se ti smem s cigareto od- tovanje. Eli zaradi njegovega dolžitif izostanka ni osivel niti en las, "Kakšna specialiteta?" moža je pa resno skrbelo, da se "Menda," se je nasmehnil reva bržčas dolgočasi, in zato mlajši. se je odločil, da ji kupi kakšno Ubogi gospod Porenta je za- prikupno darilce, pa Če bo še sledoval sleherno njuno kret- tako poceni { samo da bo ženo njo. Kakor v kakem poceni ro- razveselil in jo odškodoval za manu si je dejal: opojne ciga- dolgo čakanje v samoti . . . rete, zastrupljen konjak. Ce bo Denar mu ni nikoli šel rad iz-oboje dovolj hitro delovalo, bo pod palca. ( Stikal jte in stikal, nemara lahko še utekel, preden dokler n t vendarle našel v izložbo prinesel pobegli Tom dina- benem oknu nekega 0ragotinar- mit v torbi. Starejši je fsrkal vase dim cigarete: "Ti, v cigareti je pa opij?" "Samo malo. Neka angleška sorta je; prijateljica iz Londona mi jih je poslala." ja prav prikupno ii^ na oko lepo bleščečo biserno ovratnico. Par frankov je stala, podobna je bila pa pravim biserom na las. Ob l>ovratku je Elo njegova pozornost prav razveselila, če- "Naš poklic nas pa res na vse tudi je na prvi pogled spoznala, vetrove zanese!" da ovratnica ni kaj prida. Rek- Starejši je ' grdo pogledal, M« ni ničesar, pač pa je ker je bil Fred postavil žganjar- »tekla drugo jutro k svojemu Ček zraven sebe na klop. u prijatelju in mu dejala: "Ali mar ne misli* piti?" "Dragec, zdaj #eti lahko izprosim," je pokorno odg*. tvoja srfcfc'želja 2e od voril Fred. Toda ko je segel po n*kd*J te f^J™* f ne m0" kozarcu, se je prevrnil in ss ^ova^ kaktae počeno- zdrobil na sto Icoaov. ™ P* MOZ ™ Je T. p« ni neumen, »i je ml.111 I Prine»el ii .P.riai »r-notUar- Porenta. Starejši ni bil nič v zadregi. "Ne maraj! Kar iz steklenice potegni !M Fred se je nekoliko obotavljal, potem je pa prijel steklenico in jo krepko nagnil. Toda o-stremu Porentovemu pogledu ni ušlo, da je pogoltnil le prav majhen požirek. "No, žejen pa menda nisi," je suho dejal Maks. Obrisal je, . . . ___ _ dulec steklenice in krepko po- Slabe \ZTZl tegnil iz nje. * e° "'T™ ^ J* Va* vZ ' 'spravile na rob propada. Pre- moženje je kopnelo ko sneg ob solnčnih dneh. Nekega dne je no ovratnico, toda — ponarejena je! Ce me torej resnično ljubiš, poj»em *«• na tvojo jm»- j ni o«. (V me p« puatiA na cedi lu . . ," Stisnil je |n-*ti in «W» s«J mu Im»*no zažarele "Prav, prav," ga i«- miril Mm-rejAi, čigar zabuhel obraz je jaxno kazal znake razuzdanoMti. "Kar bre *krbi lw»di! Saj ni prvič, F*red, da jinj 1"»\m »kupno mafalt ' zabrenkala." "l>«-n "Prav imaš, Maks. Torej jh». mogore pluAaJ . , ." 1 /daJ tU. ] "Bodi previden!" ga je pre-jkinil Maks. "Ali se ti ne zdi i ta človek, ki tako ravnodušno [tam H«'di, kakor kakAen preoblečen detektiv?" "Precej se mi je zdel nekam sumljiv," je Aopnil prvi, "toda zdi h«* mi, da ni nevaren. Takoj ko bo odftel odtod, ga bo že kak*rn nnA zanesljiv možakar vzel na muho. In če naju bo le IHinkusil izdati, mu !m) pognal kroglo v vamp." Gospod Porenta ho je nemirno presedal na njsležu. "Ali bi mar ne |>očakala raj-j ši. dokler ne odide T" je po tihem \ paaAul Mak*. "Ni* smeva tratiti časa," se je "Zapomni si, Tom ne pozna i>esede "nemogoče". Kako bo napravil ne vem. Gotovo je pa, da bo že čez nekaj minut prinesel torbo." "In kaj je v njej?" "Dinamit!" Goepodu Porenti je kar sapo zaprlo. Tresel se je po vsem životu, oči so se mu izbuljile . . . Kaj bi le storil? Ali naj pokli-če na pomoč? fcive duše ni bilo blizu, du hi ga slišala. Morda bi bilo dobro, če bi potegnil zavoro. Toda ta Amentana stvar je visela pri oknu, in pri oknu sta sedtla tudi oba razbojnika! Ce bi potegnil, Rog ve, ali ga ne ^aka zunaj že kakšen pomngač uprl Fivd; "že čez nekaj minut 'ch nepridipravov? nanui bo nekdo prinesel tor- "Kdo jo bo prinesel?" "Tom!" "Ta je pa bosa, naj je Tom >\endar na gorkem." "Pobegnil je, prijateljček," je odgovorit Kreti in |M»membno (Mimežiknil. "Pobegnil je?" "Da. nocoi: di •ndar 'JI Je re mu |M>- da ne Zdajci sta pričela oba potnika z zanimanjem opazovati gospoda Porento. "Ali vam je slabo?" ga je vprašal mlajši. Starejši je pa potegnil iz žepa steklenico in jo |M»nudil gospodu rentniku: "Nemara bi vam konjak dobro storil?" Gospod Porenta si je seveda njuno "ljubeznivost" takoj po svoje i a/lagal. Krzčas bi me ! rada omamila, ali pa celo za-j ntrupila, si jt dejal Janet. Zbral je |toskdnje moči in dahnil: timaciji. "Glej, glej! Gospoda sta gledališka igralca. Lep poklic, ne?" je dobrohotno men.il sprevodnik. "Da, da," je trudno odvrnil starejši, "lep poklic! Ko se le , , ^^ človek ne bi moral venomer po- c«*to. NJ«n moi J1 J® 8,€dl1 diti iz kraja v kraj. Danes tu-ll**"^-kaj, jutri tam, med vožnjo pa še skušnje delaj . . . I-ep poklic!" jal: ' "Ta reč ni prav nič vtfedria!" "Kaj, nič vredna da Hit 'Saj je vendar pristno biserje < . "Na Žalost ne! Ponarejeno je . . ." Ela je opotcfcfcje se stopila na za Boraa - "Kaj je prav za prav borza?" je vprašal Cafizelj. Pametne je pomislil in dejal: "Denimo, da si za tistih par groftev, ki si si jih del na stran, kupiš plemenskega petelina i rejo in prav tako kokoš. Le-ta leže jajca, čedalje več kokoši imaš, kar v nadlego so ti že, zato si ogradiš pravcsto farmo — tedaj pa prihrumi nekega dne nevihta, povodenj nastane in tvoje kokoAi utonejo, ker ne znajo plavati." "Že (pravr prijatelj! Samo vpraAal sem te, kaj . . "Race bi bi bil moral kupiti! To je borza!" e NemAki pozdrav fcef: "Ali mar ne veste, da morate, kadar stopite v pisarno, pozdraviti 'Hefl Hitler'?" Strojepiska: "Torej ne bom nič več rekla 'Dober dan, gospod ravnatelji* &ef: "Ne. 'dobrih dni'if Nemčiji ni več!" 'Podlež . . . neefamni podlež!" je siknila in stisnila pesti. Bančni ravnatelj je pohlevno sklonil glavo in hudo sram ga je bilo, da je moral doživeti tako ponižanje . . . Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočano Chicafo, III. — "Trinerjero grenko vino jemljem, kadarkoli trpim na ie-lodčnih sli prebavnih nerednoatih in lahko ga iakreno priporočam v »akomur" — Mre. Suaanna Pavlin. NiVarte delati poitkuaov a kakim drugim odvajalnim Bredetvom. Jemljite Triner-levo grenko vino. ki je tekom tidnjili 44 let dokstato. da je najbolj aaneotji-vo t dre vilo proti taprtju, plinom. »Is-bemn teku, glavobolu, nemirnemu apanju ia podobnim teiavam. Pri v»eh lekarnarjih. TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA Za Evropo Je..............90.00 Ispolnlte spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarje sli Monej Order v pismo in si naročite Proeveto, Ust, ki Je vaia lsstnins. Pojasnilo:—Vae!eJ kakor hitro kateri teh članov prenehs biti član SNPJ, sli če se preseli proč od družine in bo zahteval ««m »voj list tednik, bodt moral tisti član it dotične družine, ki Je tako »kupno naročena ns dnerntt P ros veto, to takoj natnanlti upravniitvu lista, in obenem doplsčstl dotieno vsoto listu Prosveta. Aso tega ne store, tedaj tnoea upravniitvo ssiuu datum ta to vsoto naročniku._____ PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave., Chieago, 111. Priloženo polil Jam naročnino sa list Proeveto vsoto ................ D ............................................ČL druitva It.......... Naslov Ustavite tednik in ga prlplllte k moji naročnini od sledečih člaaer •eje družine: . tv ....................ČL drafcva It.......... •I .............. t) ........................................: . *.......... D ............................................& ......... ............' ........CL dm»*a It.........* I) .... Moste , ».»<. •••««••••' Drftavs ........-4 TISKARNA S.N.P. J SPREJEMA VSA JoetphTriner Companjr, Chicaco —frT——T-1 " — ■ » ' ■—»'I*- r Ali ste naročeni na dnevnik iVosveto?' Podpirajte svoj list! ▼ tiskarsko obrt spadajocadela Tiska vabila za veaelice In .hode, vUitnice 6a.oiU knjige, koledarje, letake Itd. v .loven^kem hrv.UK slovaškem, češkem, nemškem, sngleškem jeolku in drug* V0D8TV0 TISKARNE APELIRA NA CLANST> 8.N.PJ. DA TISKOVINE NABOCA V 8VOJI TI8KARNI Vsa poJa**Ue daje vodstvo tiskarne ■orne, unijako delo prve mte Pilite po informacije aa S. N. P. J. PRINTERY 2667-69 80. LAWNDALB AVENUI Telefon Raekwell 4»04 CHICAGO, ILL.