PRIMORSKA DELAVSKA EHOTNOST GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV 2A SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Vsemu delovnemu ljudstvu želimo največje uspehe, mir in blagostanje v novem letu Uredništvo Leto 2., štev. 54 Cena 5 lir TRST, sobota 28. decembra 1946. Poštnina [jiačana . • Spedizions -in abbonamento posi. II erappo nun. ' -Tnntr.^- Lredništvo in uprava: via Irnbriani št 5 Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo PROGLAS ENOTNIH SINDIKATOV OB NOVEM LETU: Nadaljevali bomo dosedanjo borbo Za združitev delavcev, kmetov, nameščencev in cev proti izkoriščevalcem kakršnekoli obleke in intelektual- narodnosti TOVARIŠI DELAVCI! DELAVCI, URADNIKI! KMETJE, INTELEKTUALCI! Spet je preteklo leto; na težavnem pota k svoh osvoboditvi smo premagali še eno etapo. Bilo je to zgodovinsko leto, polno dogajanj, ki je v njih tokrat sodeloval delavski razred in velike delavske množice, ki so se pod vodstvom svoje sindikalne organizacije znale upreti delodajalcem in njihovem dobičku in priboriti si izboljšanje svojega ekonomskega položaja. ' ■ . To leto je bilo obeleženo po raznovrstnih dogodkih, po trdih in napetih borbah, ki so jih izbojevali tržaški delavci Julijske krajine ter tako pokazali edinstveno odločnost in redko borbenost; predvsem pa so }x>kazali voljo, izvirajočo iz njihove razredne zavesti, da premagajo vsako oviro, ki se jun stavlja na pot k njihovi osvoboditvi izpod kapitalističnega jarma.. Sodbo o zgodovinskih trenutkih, ki jih preživljamo, bodo podali pozneje drugi; ocenili bodo posameznosti iz velike borbe, ki jo trenutno delavci bojujejo na sindikalnem m političnem področju. Pokrajinska zveza Enotnih sin- ■3T Goriš&e&a dikatov delavcev, nameščencev in intelektualcev, ki so ji tudi to leto delavske množice zaupale vodstvo; tista Pokrajinska zveza Enotnih sindikatov, 'ki je s podporo velikanske večine delavcev razvila ogromno delo od mezdne pogodbe v preteklem februarju do one v decembru, ki je vodita veliko zgodovinsko stavko v juliju, ki ima 3 od svojih najboljših voditeljev v izgnanstvu po volji domače in mednarodne reakcionarne klike; tista borbena in razredna sindikalna organizacija, ki ste jo vi podpirali z rokami in s svojim dahom; ta orgamzaicja na pragu novega leta ponovno izjavlja: kakor v preteklosti m sedanjosti, tako bo ona v prihodnjo-sti, v kateri razredne borbe ne bodo manj krute kot v preteklosti, v zavesti, da uživa vaše zaupanje, in s podporo vaše borbene in železne volje korakala vedno na čelu, vodeč vas v borbo za pravice delovnega ljudstva in za popolno osvoboditev iz kapitalu slične sužnosti. Danes gre zgodovina tudi proti volji nekaterih zainteresiranih skupin po poti napredka in dogodki v svetu dozorevajo; kar je bdo v preteklosti utopija, se je Mladina si z delom utira pot v boljšo bodočnost danes uresničilo in se še nadalje uresničuje, in vse to po zaslugi silnih naporov milijonov proletarskih in demokratskih borcev. .Novo leto bo za Trst •« pokrajino novo poglavje borbe za utrditev sindikalnega in pr o ■.e* (irskega gibanja m našlo bo delavske sile ne več razcepljene in razdvojene, temveč kompaktne in združene v enoten blok. TOVARIŠI DELAVCI! Pot po kateri nam je hoditi, je za nas. jasna in nedvoumna kakor je bila vedno nedvoumna naša razredna tradicija: Za enotni in razredni sindikat, strašno orožje v rokah delavcev! 'Za združitev sil .vseh delavcev, nameščencev, kmetov in intelektu-I alcev v enoten blok! Za borbo do konca proti izkoriščevalcem vsake vrste in kakršne koli narodnosti! Za bratstvo obeh tu bivajočih narodov in za uničenje ostankov fašizma, smrtnih sovražtukov delavcev! Za zmago resnične demokracije in za svobodo narodov! Živeli Enotni sindikati! Živel delavski razred! Zahtevamo zadoščenje! Na glavnem sedežu policije so tepli urednika Primorskega dnevnika Med božičnimi prazniki so si za-1 Med tem so poklicali našemije-j vezmski vojaki dovolili marsikaj, j nega Angleža v šolo. Žahteval je Tov. Stanič, urednik »Primorske- od tovarišev dokumente. Ker pa toga cmevnika- ie;z nekim tovarišem variš, ki je prišel z urednikom Pri-X y*a .Cicerone, kjer je glavni se- morskega dnevnika, ni imel novi-dez voiaške policije, na božični dan narske • legitimacije, ga je pognal okoli 16 ure zagledal jtiasemljene- jz sobe z grožnjami, da mu bo že ga angleškega vojaka. Imel je rdečo bluzo, okoli trebuha pa zavezniš- pokazal, če se še enkrat prikaže. Tov. Stanič je ponovil svoje zah- ko lugoslovansko zastavo. Tovariša | teve in jih utemeljeval. Končno pa sta se napotila v glavni stan voia- ! mu je Anglež z zastavo okoli trebu-ske policije in zahtevala od sluz- ! ha, držeč v rokah dokumente, za-ouiocih častnikov, da ukrenejo vse brusil: ‘tu avere cervello niccola . potrebno, da se konča sramotenje ! mu zasolil zaušnico in mu 'pokazal jugoslovenske zastave. Dežurni 1 vrata. Tov. Stanič se je za zaušnico podčastnik te smehljaje odgovoril, ; „zahvalil“ in zahteval dokumente. da imajo Angleži Take običaje*. Pred uresničenjem pariškega sporazuma Sklep Osrednje komisije za sindikalno enotnost “SaT « Tm'f V zve* s tem je smatral vzpo- JS*! Poročilo nrinlž, mm tri pcmo ene odbore skupni:, KO- reditveni odbor za potrebno poslati jev policije, na glavnem stanu za- Namesto dokumentov pa je dobil še enkrat klofuto na zatilnik.. nato je odšel. Prisotni oficirji so mirno gledali i vse to, — nihče se ni zganil, i Strašna ironija, ki je, kakor zgle-j da mogoča le pod vojaško oknpa-j cijo: žalitev zavezniške države, fi-j žična žalitev novinarske, osebne ča-' sti našega tovariša, žalita’ vsega novinarskega stanu, ves to s strani Poročilo prinaša tudi razpredelnico minimalnih plač in mezd, sestavljeno na podlagi mezdnega sporazuma za industrijske delavce, dninarja do ogronoma. čl. 6 V organizacijskem in upravnem vtmacizt r , • • . --------potrebno poslati jev policije, na glavnem stanu za- v INASKI, GRAFIČNI, ter okrajni poziv Delavski zbornici, ker je od- vezniske policije, ki naj bi bila tu odbor v Miljah. j dajala po radiu .poročila v zvezi z , zato. da ščiti „mir, red in varnost" „ j mezdnimi pogajanji, ki so jih tam1 Četudi nam izkušnje iz preteklo- vst elani imenovanih odborov so zaključili. Obe organizaciji in od sti govore, da je pri nas v coni „A“ k g^uSutm 3SdUvS Motitanjih odvisne ustan^S” vTj, Pokradla smo^ z j’™ vsi novinarji dobiti pooolno naš, SnTS,r ^ j « Ostalo, poročilo o sklepih Osred- liker zadeva teritoriale kriterije. Iz stodflcatoe e- • Vzooreditveni rdhnr „ ,„7ir9V, sfgfasi’8136 23 SmdlkaIuo enotnost | JranDad&egrffOsni °r' uol:Ilosti čas iH dan svojega prvega Ijal o propagandnih uT političnih ^ mpsS olpmHa ^ospodareDa gJavno sestanka, ki bo na sedežu vzpore- učinkih sedajnega razdeljevanja žili POGLAVIF • a zLe fer shDiir J S12^1^ dltveiiega odbora v t,lici Monfort vil v okrilju Delavske zbornice ter VJ • | Stanovi Skite'kolfstomiieTd ^ 3-V prisot^sti ^ dveh ^ je sklenil, nasloviti pismo na Di-1 I w 1 P ]i,„™dl omenjenega odbora. tiral, v katerem bodo zahtevali, da ; čl. 4 Kobariška mladina naj nam bn1 pravili vzgled! Mladina kobariškega ckraj'a , ur. 112 prostovoljnili delovnih neiso^bcdccnost njenega naroda. Re-, dobroto Briškega ' zadoščatie, kajti, če ne, ona pope-vana ^demokracija** ni niti papir-nata, ampak... .... . -.........Oečii beli« i bi v prihodnjih poročilih označili' .,, , Kot so že preje določili bodo razdeljevanje pod naslovom „Po- . r/1- ;• za otroke praznik: morala vsa poročila v zvezi s sindi- sebno razdeljevanje živil za de- S.ec!,1 V0211- fnajst tisoč otrok iz kalnim delom (posebni dogovori, lavce.“ - i .^s ,-^n °' škeg^^ela^S^ad Vmt! tank<*™"^ de^skih organizacij. d in cev in mladink, ki so skupno napravili 15 500 prostovoljnih delovnih ur. Poleg napornega dela za gospodarsko obnovo se je mladina v isteoh Času tudi politično izpopolnjevala, saj je bilo v okraju organiziranih 5 enodnevnih kulturro-poHtičnih tečajev. Za odraslo mladino sta bila dva večerna tečaja. V petih vaseh pa sc sedaj znova vrše priprave za podobne tečaje. Upravičene odločne zahteve mladih delavcev kraju dela. Pri vsakem podjetju, ki zaposluje najmanj 20 delavcev, ki so vpisani v organizacijo, bo treba ustanoviti „tovamiško sindikalno skupino**. V krajih, kjer sta vsaj dve ,,tovarniško sindikalni skupini**, bo tre- dosegli tudi sporazum za delavce se zbrali otroci delavcev in udarnikov, da bi praznovali svoj božič, kar jim je bilo možno zara-I df razumevanja in dobrega srca’ j Džaskega delovnega ljudstva. V j dvorani se je zbralo 1.200 otrok, i dudi pri Sv. Andreju so delavci i organizirali slavje. Bilo je navzo-j čili 870 otrok. Povsod smo lahke i videlin občutili praznično razpo-j loženje ter obilo otroškega veselja. | Delovno ljudstvo je po svojih mo-j ceh prispevalo, da bi v današnjem -j pomanjkanju razveselilo malčke. V j vseli tovarnah so organizirali | „dečji božič**, v Arzenalu, v ladje-Po splošnem mezdnem sporazu- skladiščniki 7.800 Lir; 4) pomožni delnicah pri Sv. Roku, v Delavskih* mu za uslužbence v trgovinah, ki prodajalci, skladiščniki, blagajniki, 1 zadrugah, v ILVA-i, pri ACE-so ga nedavno sklenili, so te dni ' registratorji 7.000 Lir. ' ’ ! OAT-u itd. Ista je bila slika tudi Mezdni sporazum za delavce in nameščence v trgovinah Mladi delavci so nezadovoljni, razumeti. Seveda ni ugodno in za ba ustanoviti za delavce po raznih in nameščence v trgovinah z živili. v vsakl Pa ne samo v Trstu in okolici, po icn-MsiGb rtnmin « na piavice vnesejo v novo mezdno po- poročljivo priznati delovnemu ljud- podružnice**. Vse krajevne sindikal-1 ^.««1 j*^sa -.................... , ... , .___________........... .raZ._lke ._oce,.91 111 zahtevajo, da se mladi delavci in vajenci, ni všeč Vsi člani določene proizvajalne sekov, glavni knjigovodje, samo- ;,ret'a m ectrta skupina po 340 Lir. i tereni je bilo 200 gr biškotov, fige. po kulturnih krožkih. 8 mladinskih igralskih skupin s 113 člani- Na kulturnem in organizacijskem sektorju ie bil njih okvirni načrt prekoračen za celih 100%. Neverjetno ie narasla zahteva po ljudskem tisku in slovenski leposlovni knjigi, saf ie bilo prodanih s strani mladino nad • >00 knjig. Še mnogo bolj ie narastlo število' stalnih naročnikov na časopise, zlasti pa na tednike Na kulturnem in še posebno na fizku!turnem polju sta se odlikovali vasi Kred in Livek. Livska mladina je v tem zdaleka prekosila tekmovalni načrt. Za zgradnjo in obnovo mladinskih domov ter važne druge dobrodelne namene je kobariška mladina zbrala v denarju in J Eir, četrta in peta pa po 340 praznik. Vsi potrebni so bili deležni Lir; b) y trgovinah in skladiščih božičnega veselja. a) v uradih 1) tehnični in upravni vodje od- frva *n dru"a skupina po 425 Lir, i ... i • i • * rtViTlO iti «.-v 04A T 2 — \:'sak otrok je prejel zavoj, v ka- vprašartja njihovega položaja kon- kapitalistom, pa tudi ne reakcionar- skupine ali delavske panoge bodo stojni akviziterji 14.000 Lir na me- Te poviške dobijo uslužbenci osem- jabolka, dva kosa čokolade, slašč ■ eno resi in da se jim priznajo nji- jem. V njihovi borbi nrihaia vse tvorili »teritorialni sindikat skupi- sec; 2) pisarniški vodje in inspek- krat v vsej dobi svojega službova- ce, po en zvezek ali beležnica in h™. ......................... i J vm. „ . . ... , , .g. torji pri prodaji j j >3()0 Iir; 3) nja. i svinčniki. Poleg tega pa so f konceptni knjigovodje, samostojni Kar se tiče delavcev, zaposlenih zav°iu še zimska majica, hlačke, kerespondenti in drugo osobje s v trgovinah z živili, so jim zvišali nogavice ali kaj podobnega. Ni bi- podobnimi nalogami 10.000 Lir; njihove osnovne plače za 65%, ra- i? laliko zbrati vse ogromne koli- 4) nayadni knjigovodje, korespon- zen tega dobe trikrat po dva odstot- Ž'1?,6 blaga- Smo pekarna Delav- fend todo^ovililf^d? bi jUi' do1! 111 b°i i'jam zrn ne“, ki je najvišje zastopstvo sindi-izigrr1' ” '' ■ ’ ■ h!to"n„ 'rKt,11'-- KnviČno ibi ,namreč praviieno odločno borltrse’za^svoje ! , «dvoUf ^ ^0S' 'upravičene zahteve do končne ..Vsi delavci čl. 9 po raznih podjetjih, delavci, kar zmage. Zaradi tega stališča uživajo kl 80 včlanjeni v določenem kraju denti in blagajniki ter stenodatilo- ka poviška vsakih pet let za nos lihe sklh zadrug ie morala speči in pri- .QrrAlžmmim ____ _ J i . i i« u«i: 1,~J.-___________1_?_ rrrnf: 7 nnn Til.. _____1 1„*: *ii.oiri4: OA AA 1 1 tvi , t-g 1 Delavci tanejo kvalificirani slanih 13000 lir Eden naivečjih uspehov pa je4.,ta, da se je dvomesečnemu tekmovanju odzvalo mnogo ta, kih. ki so prej stali- ob strani Kred pri Kobaridu. Četudi nismo več v dobi dvomesečnega tekmovanja. se naša mladina še nadalie posveča udarniškemu delu Ifi mladincev ie popravilo kolovozno pot iz Kreda v potok. Pot ie bila hude raz-orana od vozov in dežia Poleg tega se mladina redno udeležuje pevskih vaj ter kaže veliko zanimanje in veselje do petja. Imenovanje udarnikov mirenskega okraja. Ob slovesni zaključitvi dvomesečnega tekmovanje »S Titom do zmage« v mirenskem okraju je bil proglašen za prvega udarnika 82-ietni ,ože Šavor z Vcgerskega, ki se ie Idiub starosti udeležil vsakokrat udanvškega dela na c »sti in napravil 200 udarniških ur. Ostalj udarniki So: pionir iz Gradišča Milko Cotar. ki se je odlikoval kot kolporter; mladinka Marija Marušič iz Nove vasi, Anton Ferlat iz Mirna, Savo Mikuž iz Sovodenj, invalid Franc Jelerčič iz Renč. invalid-partizan Alojz Furlan iz Prvačin«, Andrei Devetak z Vrha sv. Mihaela, Adam Šolar iz Bilj, Franc Pahor iz Opatieaa sela, Avgust Ferletič iz Dela, 0'ga Petrovčič iz Orehovelj. Stanko Marušič iz Lok-vice, Alojz Pahor iz Hudega loga, Janko Mozetič iz Bili, Miloš Dominko iz Bilj, Ivan Gregorič z Voger-skega. Leopold Gregorič ,z Prvačine, Milica, Kerševan iz Gradišča. Dominik Ožbot iz Mirna. Rado Vodopivec iz Dornberga- Ružiča Saksida iz Prvačine. Polec teh udarnikov, k; so bili tudi odlikovani, ie okraina ko- Briška mladina gradi »Dečji dom« v Ko-jskem. Briški mladinci dnevno prihajao na delo v Kojsko, da čim prej dograde »Dečji dom« za vojne sirote in revne otroke, 4. t, m. sc-v vedrem razpoloženju prišli na delo iz Vedriana. Vrhovlja. Bobrovega in Vipolž. Razmestili so se na zidarske- in mizarsko ■ delo in skupno na- b) v trgovinah in skladiščih 1) Upravniki s tremi prodajalci do^ro- prou®': 1 Stališče, ki so ga mladi delavci vseh občinskih odsekov istega kraja I“ E:,kkati h,rij01 ,,n, JStAT*delaTO aldiS MF&rrS&fSZ m ž" Za vse škodljivce ista mera! RAZGLEDI PO SVETU Stradamo, za nas ni hrane1 Kakor poroča Reuter, je prišlo v sidneyski luki do upora posad-Ke na britanski prekomorski ladji »Omord« v trenutku, ko bi morala odpluti iz luive. Mornarij so se s pomejo vrvi spustili do ladijskega DOrca. m na njem napisali z velikimi črkami: »Lačni Ormond«, na sami palubi pa razpeli velike plast-no. na katerem so napisali: »Stradamo. za nas tukaj ni hrane«, 12. t. m- so objavil; pristaniški delhvci vseh avstralskih pristanišč 24-urno stavko v znak protesta proti odločbi Vrhovnega sodišča, k!, je zavrnil uradne državno ko-misi.io za delo pri natovarjanju m odobritvi letnega 14-dnevnega plačanega dopusta delavcem. Po sporočilu tiska je bila kot posledica (Stavke ustavljene delo na, 54 ladjah v Sidney-u in na 80 ladjah v drugih avstralskih pristaniščih * Ih V Londonu se je vršila konferenca žena najrazličnejših sindikalnih in socialnih ustanov. Konferenci je prisostvovalo nad 400 delegatinj, ki so zastopale nad 30 milijonov angleških žena. Na konferenci so izglasovale resolucijo, v kateri zahtevajo angleške žene enake mezde kot moški. Spričo povišanja cen na ameriškem tržišču je vrednost ogrom-nega angleškega posojila v Ameriki v teku enega leta padla od 4 na 3 milijarde dolarjev. Politika ameriških kapitalistov spravlja v zadrego i>osebno angleški kapital. v- :i: si;. Delegacija Svetovne sindikalne federacije pod vodstvom Loui sa Sailianir. je' poslala !8 decembra protest; iranskemu poslaniku y Franciji proti pred kratkim izv; serum aretacijam delavcev v Iranu, kakor tudi uničenju prostorov krajevnih sindikalnih organizacij v različnih delih Irana. Zahteve sc naslednje: Da se aretirani delavci takoj spuste na prosto, da se preneha z ropanjem prostorov sindikalnih organiza-cii; da se sindikatom zagotovi normalno delo in da se prvaki iranskega delavskega gibanja zaščitijo pred samovoljo reakcionarnih elementov. Trgovinski minister Velike Britanije Stafford Cripps je na tiskovni konferenci izjavil, da bo racioniranje obleke v Veliki Britaniji trajalo še par let. * ❖ si: Izdajateljsko jtodjetje voditelja angleških fašistov Mosleya »Mo-slev Publication Limited** je po-krenilo sodni postopek proti uradnim predstavnikom nacionalnega Trade Uniona delavcev grafične industrije in papirne industrije zato, ker je Trade - Union odklonil izvršitev fašističnih naročil. Glavni odbor ameriških sindikatov delavcev avtomobilske industrije ie odobril pobudo predsednika kongresa industrijskih organizacij Mareya za ustanovitev podpornih fondov za slučaj Stavk. Kongres industrijskih organizacij (CIO) namerava predlagati ustanovitev teh fondov z ameriško federacijo dela in. neodvisnim sindikatom železničarjev. Tovarne strojnih konstrukcij, namenjenih prometu, so pričele j izdelovati nove Diesel brzovlake, | ki so jih konstruirali sovjetski in-ženjerji. Več kot 250 takih vlakov I bo vršilo promet1 prihodnje, leto po železniških progah v Sovjetski zvezi Njihova teža je za 40% manjša, učinek dela pa 4 krat večji- * * # Antifašistični komite sovjetski!; žena zahteva pravico, da se Mednarodna federacija demokratičnih žena udeleži dela ekonomsko socialnega sveta OZN in splošno dela za omejitev oboroževanja. * & 4= Februarja 1947 bo poteklo 15 tet od ustanovitve Komsomolska na Amurju. Ob vznožju Vulkana, kjer so bili nekoč gozdovi, so sovjetski rodoljubi zgradili prvorazredna podjetja in lepa stanovanjska poslopja. Tajga se je umaknila širokim in lepim ulicam. Tovarna „Amur-jeklo“ veča iz dneva v dan produkcijo. Služila bo kot jedro za izgradnjo močnega kovinskega kombinata tesno pri srcu in jim je zelo nepri- in špeculacije. Preganjam se škod 7^i0j"Za naS 16 to popolnorna ra' Eivci in rušilci delovne skupnosti zumljivo in enostavno. Pomisli i m ustvarjajo se solidnf (emelTza Pri gradnji železniških prog v SZ uporabljajo nove vlake, ki jso jih skonstruirali sovjetski inženirji Ti vlaki so opremljeni s sistemom spremljevalcev z dvigali in aparati za varjenje, kar omogoča avtomatično in neovirano polaganje tračnic. Na vsakem vlaku je 20 delavcev, ki nadomeščajo 5.000 ljudi. Pri gradnji železniške proge Odesa—Kišinjev so bila dela z uporabo teh vlakov končana v trikrat krajšem času moramo le na to, da dela za likvi- srečnejšo, bolje urejeno bodočnost iS-edn]egf SIStema zf° nagl° ki b0 zagotovila najširšim slojem npmrdU]-ej0'• Agiarna, r,ef5mna se , pošteno delo, blagostanje in mirno namreč izvaja z vso doslednostjo, j življenje. J no Istrski izkoriščevalci pa imajo i Tudi delovno ljudstvo v pasu A tudi tu pn nas svoje zaveznike, ki; ni prav nič drugačno kot drugod jim prav nič ni ljubo to, kar se v Zeli si, da bi lahko samo ščitilo filCVe?SkVIStri d0gaja- Zav?dai° se, svoje koristi, da bi se izvajala a-da praktični primeri preveč vzpod- grarna reforma, da bi se pregania-bujajo delovno, ljudstvo k pametne- li črnoborzijanci in špekulanti " ki mu razmišljanju in k še doslednej- dražijo življenje in vedno povsod ši borbi za vse demokratične in so- škodijo skupnosti. Za reakcijo pa ie cialne pravice. Zato se boje za svo- , vse, kar pride od vzhoda obsojanja je položaje, boje se da ne bi ljud-j in zgražanja vredno, je prekleto, stvo preveč kontroliralo m motilo i Zato se mora vse, kar od tam pri-njihovega poslovanja ki jim orno- haja očrniti, oblatiti Vsemu trnu goca tako lepo m udobno življenje. | se mora vtisniti pečat “stnS Kriče, ker se boje velikih manife- I hi zločinstva, stativnih zborovanj, na katerih ko- ^ , • . . Ioni po vseh istrskih vaseh izraža-| ”,eka] stlasne£a ie treba do-jo svoje veselje nad uvedeno agrar- .Zddevi> kar naj podkrepi no reformo. Ta zborovanja pa isto-L^Q,d f ]nost1 gr02odC]stev in daje časno dokazujejo, da predstavlja "' osovražiti se pač mora ljudska nega ljudstva, da niso več sužnji demokracija za vsako ceno, ker je temveč polnopravni in koristni čla- : nevarna ! ni družbene skupnosti. Krik svobo- ; Da, preganjajo se tudi protiljud-de pa gre tud, preko mejil m vzpod-j ski elementi, ah bolje povedano hu?3 zelje zatiranih in izrabljanih črnoborzijanci in špekulanti itali-k se veejt delavnosti, k se vecii .bor-! ianske narodnosti So mar eni izje-benost, za dosego enakih ciljev, j me? Ne, Ljudska ob]ast ne’ d£ Ljudska oblast je stvarnost. O j. razlike med italijanskimi in sloven-tem nas prepričuje razvoj vsakda- j skimi ali hrvaškimi škodljivci. To * njih dogodkov. Agrarna reforma 1 vse nam mora biti jasno! Iz področja ustvarjalnih sil cone B Ob koncu leta... Pravi gospodar ne živi samo danes in ne gleda samo v jutri, temveč se vsako toliko časa ozre nazaj. To oziranje nazaj seveda nima namena potočiti mehkužno solzo po „starih. dobrih časih", saj se napredni gospodar dobro zaveda, da gre zgodovina, da gre razvoj v svetu vedno le v eno edino smer, t. j. naprej; ve predobro, da znali solzavo tarnanje p>o preteklem prvi in zelo nevarni korak k nazadovanju. Misel zavednega gospodarstvenika poroma i- preteklost zgolj z namenom, da pregleda svoje delo. da ugotovi uspehe, oziroma neuspehe svojega dela, da analizira vsak posamezen, uspeh, oziroma neuspeh, poišče vsakemu vzroke, ki si jih mora za bodočnost dobro zapomniti; /x> gled nazaj slad naprednjaku kot najboljša, najuspešnejša strokovna knjiga za bodočnost. Za vsakega človeka, h stoji v borbi za bodočnost naše nove države, je stvaren, trezen in kritičen pregled našega skupnega dela, naših skupnih naporov ter vseh naših uspehov in neuspehov življenjske važnosti. Iz te komaj minule dobe bomo črpaj; mebroj naukov, iiv-ljenski k izkušenj in ne/jogrešlji- vih kažipotov za naše nadaljnje delo, za naše jutrajšnje življenje. Ni naša naloga na tem mestu teoretično razpravljati o taki bilanci našega izvršenega dela. kakor tudi ni naš namen, podajati s suhimi številkami to bilanco. Prvo in drugo so naše sindikalne organizacije vršile na raznih sestankih in konferencah, prvo m drugo je tudi naš Ust zasledoval in postavljal na pravo mesto. Danes, ob koncu celoletnega, napornega dela,. naj zadostuje na tem mestu le bežen, zaokrožen pogled na Vsa doživetja. Kakor bi bilo nepravilno trditi, da smo od osvoboditve pa do začetkom- tega leta samo veseljačili in se opajali ned dosežem svobodi), tako bi bilo napačno živeti v prepričanju, da snw \> teku tega leta že popolnoma resno in v polni meri pravdno delali. Še tako zakrknjen nasprotnik naše nove države mora priznati velike uspehe, dosežene v teku naših treh dosedanjih tekmovanj. Toda baš ta tri tekmovanja moramo kar naj-stvarneje presojati in jih primerjati pravi pravcati šoli, šoli življenja, šoli bodočnosti. Kakor mali učenčki, smo stopih 2 na j več ii m. navdušenjem. ~ nai-veijo delovno voljo in zato tudi 2 naravnost zaletelo silo v svoj prvi šolski razred, v prvomajsko tekmovanje. Načrte smo si postavili, saj si tudi bosopeti šotorček dela načrte ob vstopu v prvi razred. !n — naši načrti so bili šolarčkovim na las slični: navdušenje ie zastiralo •naš stvarni pogled! Naš drugi razred. Titovo tekmovanje, nas je streznilo: ne navdušenje. ne. prehitevanje, temveč trezno, vztrajno, premišljeno delo in strogo kritični duh nas morejo privesti do stvarnih uspehov. Prevelika vnema prvomajskega tekmovanja nas je upehala in mm brez vsake potrebe porabila velike množine sil, a posledica tej upehano-sti se je jasno očrtavala v začetku Titovega tekmovanja. Toda nič zato! Vsaka šola nekaj stane, nauk pa le ostane! Naučili srno se dejstva, da nam ni dovolj samo delati. temveč, da. moramo tudi premišljeno, postopno, načrtno delati. Opazovali smo sebe, opazovali svoje delo, opazovali uspehe; ana-I lizirali neuspehe in se naučili jih ■ na mestu odpravljati. Ta uspeh j Titovega tekmovanja je brezdvom-| no večje važnosti kot vsi stvarni j uspehi tega tekmovanj a! Tekmovanje za priključitev b Jugoslaviji, naš tretji razred osnovne šole, je bilo že povsem v znamenju stvarnosti. Načrti so bili sestavljeni že. na podlagi živtjen-ski/r izkušeni, delo se je vršilo premišljeno, brez vsakega prehitevanja. brez vsakega hlastanja po rekordih zaradi rekordov samih; sh alka — tekmovanje se je vršilo v znamenju, stvarnosti. O, bilo j je tudi navdušenja, mnogo navdu-' Senja! Toda to navdušenje ni bilo | slično onemu prvošolčka,, temveč : je to bilo navdušenje moža, zave-Idajočega se svojega življenja, svojih zmožnosti in svoje pravice do dela za'lastno bodočnost! — Uspehi niso izostali! Tako iztreznjeni smo dovršili svojo tretjo šolsko stopnjo. Kaj sedaj? Mar bomo ostali večni šotorčki!? Novo leto. nova delovna doba je pred nami! A mi moramo naprej, naprej z velikimi, toda nadvse sigurnimi koraki! Čliješ klic: bodočnost države moremo zagotoviti le z močno industrijo! Industrija zahteva močne in obilne električne sile! Lahko nam! Volje do dela na pretek! Sile, one zdrave delovne sile ne bomo nikoli izčrpali iz našega. naroda! Izkušnje? Da, tudi teh imamo že nekaj! So sicer šele osnovnošolske, toda — kakor smo te srečno prebili, tako moramo srečno in še uspešneje dovršiti našo srednjo stopnjo d el ovali izkušenj. Naša tolikokrat preizkušena vztrajnost in žilavost v do-i sezanju svojih namer se bo še I podvojila, sai imamo pred seboj najvišji možni cilj — obuvanje : naše lastne ljudske, svobode, one svobode, za kad ero smo tisočletja plačevali težke žrtve, one svobode, ■ za katero še danes hrepenijo mili-! ioni ljudi po svetu- To na j več j e j možno človeško dobrino imamo. I Ne samo to! Zavedamo se tudi i j. polni meri, da io moramo z vsa-> kim dnem boli utrjevati in izpo-i polnjevati, ker znani so nam še ži-; veli silni zmaji, ki nadvse sovra-! žijo svobodna ljudstva. | Vse to vemo! In zato se ne. boji-! mo za naš — jutri! Rudarska mladina Idrije se zaveda svojih nalog v polni meri Les-naše bogastvo! ja). Podoba je. da se mladina za io | panogo močno zanima. Vse tedaj kaže. da bo naša mla,- j dina pokazala pravilne zaniman je za | fizkulturo in ji posvetila vso pozor-. « * . « . , . ^ .... .. , nost. ES-podružmca lesne stroke pri žagi Windischgratz Sindikat nam ' -- • I r - -r * iZŠJSgg* ”"*>• raž tSS asi v Postojni polaga račun svojega dela !fdamkaiam]aLarikzSV<0 v bodočnosti tudi za to vrsto rudniku, so samoiniciativno napra- fizkulturo poživilo zanimanje in bo vili eno dnino, da so očistili rudnik mladina množično podprla to najtež ter pri tem opravilu opravili 322 j0- a tudi najlepšo telovadno pano. d-ovrnh ut. : ■ . mladinca na trimesečni politični te- Poleg tega je bik, izvršenih se več prepričani smo tudi. da bo naša čaj. drugih del manjšega značaja. mladina pokazala potrebno veselje Prav tako smo poslali enega m!a-Glede delovanja na prosvetnem po- in zan manje tudi za lahko atletiko, dinca na tritedenski fizkulturni te-dročju so se pokazali s strani mla- Pripravlja se skupina, ki bo vadba čaj. drugega na enotedenski tečaj dine že vidni uspehi: veliko je zant- rokoborbo (boks), za kar imamo že za košarko, a tretjega na štirinajst-manje za godbo na pihala, za orke- dobro izvežbanega vaditelja (trener- dnevni tečaj za Agit-Prop. za istrsko ženo 4225.- za albanske popi. 2290- Uspebi tekmovanja: Proizvodnja je bila tekom bome-eečnega tekmovanja za priključitev Delovni odnosi: Delovni odnosi v žagi so v popolnem redu: to posebno v zadnjem času. odkar so poeta!! delavski zaupniki aktivnejši in rešujejo vse zadeve delavstva in nameščencev podili 20 | tem sindikalne podružnice. Delovne norme. Dne 6. XI. so bile na skupnem množičnem sestanku postavljene de- le Jugoslaviji obdižarna z normalnim lovne norme v vseh območjih žage 8-urnim delovnim časom; toda v tem Postojna, času je bilo napravljeno isto delo ke; med nje spadajo tudi trije iz- kpt za časa prejšnjih tekmovanj z j Socialno-zdravstveni delokrog, med naših rudarskih mladincev in 9-urnim delovnikom. Pridobljena Doslej ne moremo zanamovati več- vrednost na zmanjšanem času zna- .i«h nesreč, pač pa je biio nekaj laž-ski mladini ša 188.940 lir. I jih slučajev, ozdravljivih v nekoliko Trije mladinci so odšli v razne rud- Kakovost proizvodnje smo izbolj- j dneh. Bolezenskih s.učajev je bilo nike v Jugoslaviji, da tam prežive šali za 35%. j januarja dalje 60; po večini so eno ali dvomesečno nčakso in si a, V fond ža. obnovo smo prostovolj- ’ hrta obolenja posledice vremenskih tem izboljšajo strokovno znanje, j no prispevali 3—5% zaslužka. Na ta sprememb. Za. prihodnje leto imamo xr Ljubljano smo poslali enega način smo nabrali 239-725,50 Ih. ! v načrtu gradnjo kopalnic, nov h S prostovoljnim delom smo prispe- Ceste in ska oblast Ifs&ešiao eleš& 'Cestne Baze v Ajdovščini vali še; pri obnovi 810 prostovoljnih ur v vrednosti lir 46.022.— v obratu, na terenu itd. 1596 ur v vrednosti « 106-795,— Naslov udarnikov so si zaslužili naslednji naši tovariši: Sirca Luka, Mekinda Anton, Miklavčič Amon, Štefančj Franc, Tršar Karel in La go Otiiaja. stranišč, menze in oblačiinlce. Doslej je bito- nemogče moisliti na to, ker je bila žaga docela Uničena in jo je bito treba popraviti. Mladina. Mladinski krožek šteje 13 članov in se polagoma, a vztrajno razvija. Imajo redne tedenske sestanke in se [)f:; pridna, udeležujejo presvetnega dela. Zaradi premalega števila članov, ki Pohvalo so prejelf. naslednji tova, bi prišli v poštev za fizkulturo, so se riši; Otoničar Anton, Miklavčič An- piladmei jfcducih v mestno dre.j, Bole Karel, Pelan Andrej, Mi- l^kuhurno društvo, lanič Josip. Dolenc Maks, Rebec Ma- ...kfrokovuo je buo usposobljenih 3 tija, Kolar Maks, Inočente Miran, tovarišev. Gerželj Janez, Čuka Marjan. Štegelj Posredovanje dela Fra«ri Gerželj Bogomir Sorbara Luč- Ta r€ferat je v ^ podražn:ci ko,^ Posega Ivan, ^ Milavec Vatisn, združen z referatom personalnega referenta in je v stalni zrvezi s po- Cestna baza se je organizirala vodje samo še administratorko, do- i Delovno normo smo dvignili za šele tekom meseca marca t. 1. Prej čim imajo cestne baze v Sloveniji 80%. Cestno-upravna služba je bije cestna služba spadala v delo- po 4—5 oseb. Kljub temu sta izvr- lana novo organizirana in delovna krog OINOO. Pri ustanavljanju šila 1.280 udarniških ur v vredno- sila 100% izkoriščena. Proizvodnja Križman Andrej, Ogrizek Lovre baze so se pojavljale velike zapre- stj 51.200.— lir. ! je popolnoma zadostila potrebi ob- Benčina Anton. . ke; predvsem ni bilo na razpolago Množične udarniške akcije so se nove cestnega omrežja. Stanje cest z duscip ma se je dvignua potrebnega delovnega kadra, kar vršile v okviru udarniškega tedna se je močno izboljšalo. Asfaltna s izvedeno je bilo nujno naročilo je bilo posledica politike bivšega fa* za ceste v času od >12,-25. maja 1.1. cestišča so bila obnovljena v dolži- j g barak po točnih načrtih v vralno- šističnega režima, ki nam je bil tekom Titovega tekmovanja od 25. ni 43 km in s tem rešena nadali- «ti 4,000.000 Ur. Nadaljnjih 8 barak nasproten; nadalje ni bilo na razpo- V. do 25. VIII. in tekom tekmova- njega propadanja. To dejstvo je po-: je pripravljenih za predaje-; vrecl-lago orodja, ki so ga bivše oblasti nja za priključitev k FLRJ od 1 . sebne važnosti, ker se cenijo asfalt- nest fcta. j odnesle y Trst, oz. y Gorico. Veliko IX. do 15. XII. t. 1. na cestišča področja B na 220 mi- V tednu zdravstva, smo prečistili sredo-vaJnico za delo KMS-a. Naše zadružništvo Poročilo o delovanju lesne produkcijske zadruge v Ilirski Bistrici težavo je predstavljalo pomanjkanje denarnih sredstev; položaj nam bo pa jasen, če vemo, da je bila prva naloga cestne baze ureditev asfaltnih cest, toda 1 km asfaltnega ; cestišča stane danes 5 milijonov lir. j Kljub vsem tem skoro nepre- ; ! magljivim zaprekam je pa cestna ! j baza v polni meri, t. j. 100% izvr-| šila svojo nalogo in svoj delovni načrt celo prekoračila. Obnovljena je bila asfaltna ce-' sta Razdrto — Ajdovščina — Ajševica v dolžini 43 km; pri tem delu je bilo napravljenih 26.904 nr popolnoma novega asfaltnega vozi-■ sča. i Proti koncu leta, ko vreme ni več dovoljevalo dela na asfaltnih cestah, je baza začela s sistematične obnovo makadamskih cestišč. Prva je bila na vrsti cesta Ajdovščina — Col, ki je bila deloma na novo zvaljana. Pri tem je bilo na roko pripravljenih 612 m:‘, z drobilcem pa 914 m3 gramoza; na novo žvalja-: nega cestišča je bilo 25.100 m-' in ; to v rekordnem času 4—5 dni, ta-j ko da je bila cesta v redu za mo-j torne dirke ob „paradi dela“. j Na cesti Ajdovščina — Lokavec je bilo zvaljanega 10.400 m2 cestišča ; gramoza in posipnega maie-i rijala je bilo pripravljenega 1.534 1 ms, od tega udarniško 654 m3, t. ,j. 44%. Da je bilo mogoče začeti z asfaltiranjem, smo morali najprej docela na novo urediti kamnolom v Dobravljah. Ta je prvotno delal Tekom udarniškega tedna je bi- lijcnoy lir; če se torej ceste pravo- delom bomo dvignili naše vasi iz ruševin Kmetijstvo vzhodno - primorskega okrožja Ki ™»” ■TRSTU , teiavami. j ‘“SlZSTTI&M fond SM od katerih >c im j občutljivejša težav- delal tedensko po eno uro. • ' no finančno sianje; velike preglavi-! sodelovanjeuprave in podruzmo-ce nam deri tudi p .manjkanje suhe-; nega odbora je htlo brezhibno, »•a lesa v potrebnih merah. Tudi de- j vajenci so redno Obiskovali obrt-lovni prostori ne ustrezajo povsem' no šolo. svojim namenom: ker pa nismo u- Titovo tekmovanje: speli dobiti primernejših, srno seda- Zvišanje proizvodnje za 27%, ---uaiKniVin mnou ptihranek na surovinah za 5% nje za -ilo poiiravili, davbomo moge v njih prežim ki: vse delo v vredno sti 20.01! ) je bil > iz\.rš8no udarniško. Delovni navit za toto 1941. smo sestavili. Ds bomo načrt laže in goto- znižanje režijskih stroškov za 7 izboljšanje kakovost; dela za 25%, izboljšanji delovne discipline za 60%. zn fond za obnovo je biio oprav neje šele je bila izvedena elektrifikacija. Pri tem je bil napravljen daljnovod z napetostjo 2000 v. v dolžini ca 1.800 m. Postavili smo tudi nov transformator. Za vso elektrifikacijo smo potrošili komaj 10% celotne vrednosti. V kamnolomu je bilo napravije- in prepleskali skladišča, pisarne in1 _ , , žago samb- Zaradi pomanjkanja po- . Zemlja vzbodnc-pnmorakegaokroz-| trebnega materijala nismo mogli M.ni primerna za gojitev žitaric. | zgradit; kopalnice, kakor smo se na- d o.mmski, grgarski, idrijski, bistri-menili. Vendar bomo kopalnico zgra- skr, herpeljski in kopetski okraj so diii tekom prihodnjega leta. to to v ^očfei subalpinskega, predalplnskega večjejn obsegu, kakor smo prvotno f>a kraškega značaja in je torej mislili. . bilo siljenje žitaric od strani italijan- PrS organizaciji nakupa lesa' smo ^jb- oblasti docela nerentabi.no. . dosegli višek. I Nase ljudske oblasti se zavedajo* Izdelali smo 2350 m3 gramoza, kar da je vsako siljenje v tem oziru ne predstavlja vrednost 71.100 lir. ►samo odveč, temveč celo škodljivo. Izven načrta srno popravili v lastni , lTo . Je. ) Pre^jkle^a leta režiji vodoravno tračno žago, uniče- kmetijske delo preusmerilo: Opustili no po požaru L 1945. Vrednost dela žitarice m se intenzivneje in na« ; 500000 Ur I crtno lotili živinoreje, h tem v zvezi ' „ , ‘ ' , . , , ! se je povečala proizvodnja krmsk h Zadružn štvo m preskrba. V zadru- pridelkov in koruze. V letu 1946. je Ki .K vpisanih nad 60 članov, Ker je bilo posejanih s krmskimi pride ki preskrba delavstva z obutvijo po- 4407 ha zemlje več kot v letu 1945 manjkljiva, smo sestavili točen se- Rcruze je bilo posejane letos za 406 znam vseh potrebnih, da jim pre- ha več kakor lani. skrbimo obuvalo, pa tudi obleko. | Temll p,.;mei-eri je tud; porast ži-KuJturno-prosvetno delo- Redni štu- vine^AJanes šteje vse okrožje 9416 dijaki sestanki se vršijo vsak pone- glav živine več kot je je bilo lani. deljek ob 17. uri. Obdelali smo zgo- Res, da se s tem še ni doseglo pred* dovino sindikatov. Sedal bomo pfe- vojno stanje, kar nikakor ni čudno, šli na zakon o ljudskih odborih. Za j vendar bo to stanje prav kmalu do-proslavo 29. obletnice socialistične ' e(ženo. revolucije v Rusiji smo prirediti prL?-j V primeri z . letom 1945 izkazuje slavo v območju žage v Postejm. 19.! porast v % v letu 1946.: pri živini XI. je tov. Vrsek Anton predaval o j 17,77%, pri praShUJi 22%, t j za 4917 Ustavodajni skupščini: tedaj smo glav. Za doseg:, stanja v prašičierejt slai Ustavodajni skupščina FLR Slo- j bo treba, da se število dv igne še za venijo udanestno pismo. Sicer «0 1348 glav. Močno je napredovala naši člani udejslvujeO v Prosvetnem ovčjereja Letošnji porast ovac v pri-društvu. predvsem v pevskem zboru, meri z lanskim stanjem znaša 7172 a tudi.pri godbi, nogometu itd. glav, kar značk da ni prekoračeno Tekom tekmovanja za priključitev ie stanje lanskega leta, temveč tudi smo imeli 7 študijskih setankov, tri predvojno stanje in sicer za celih gos poda rško-jiolitične, tri politične. 9355 glav ali za 18%. I.ahko se smejeta mladi Istranki, saj vidita v obnovi boljšo prihodnjost v TITOVI JUGOSLAVIJI veje izvedli, ho v delavnici bd^lma 1 Ijenih q!,q udarniških ur v znesku primerna reorganizacija. Lvedl; bo- ;i6.800.-- lir. mo akordno delo. ki ho vsakemu j ,}roSjtovdjTi-ih nep'ača:iiih ur je biio delavcu zagotovilo jcaco v pra\ri- 4qq v vrednosti 16.000.— lir. nem raziuerju z dolom. \ nricnd | za bodoče delo je razno p .hPivo ka t Tekmovanje ra pnključ.tav: ko>-kuhinje, spalnice itd. Vse to bo j jlzboiljšanie delovne (iiscip'Čne za t cem. izdelano v serijah. Pri -sestavvi na-1 25%, j Dalje je bila popravljena cesta črta smo upošievali rudi potrebni: štiidijski in strokovni sestanki ša1 Selo — Batuje — demarkacijska material Ker pa nam tudi dobre \ra-1 vršijo tedenske. 1 meja. Istotako so bile popravljene ije ne manjka. ,nv.,prepričani, daj nančiukov na časopisje, imamo M, feste y Grgarskem okraju,'odnosno področju Cestnega nadzofstva bomo zadani nam načrt pravilne iz-1 na kulturnem polju se udejsivn vršili. I je 26 Članov. V ietu 1946. smo dvignili proizvod- prihranek na surovinah znaša 5%, njo za 25%, kakovost, dela za 3b%. izboljšanje organizacije dela za a normo smo znižali za era 10%. V 15% prihodnjem letu bomo izboljšanja se znižanje režijskih stroškov za 8%,. stopnjevali. , izboljšanje higienskih pogojev v Velika nevšečnost našeaa delov- obratu za 50%. stva j*' dejstvo, da stanujejo rnno- lo napravljenega 573 m3 in razvo-nega 1224 m3 mortiranega hrib- ženega 496 m3 gramoza, cestišča ca; kot stranski produkt prodaja je bilo posutega 3.087 m2, a jarkov je bilo očiščenih 5.300 m. Skupna vrednost vseh del znaša 355.830.— lir. Tekom Titovega tekmovanja je bila izvršena asfaltna cesta Ajševica — Ajdovščina — St. Vid. Napravljenega je bilo 2.742 m3 gramoza, od tega udarniško 1.331 m3; prevoženega gramoza je bilo 2.069 nr, od tega udarniško 1.491 m5; na novo posutega cestišča je bilo 15.000 m2. Skupno je delavstvo napravilo 12688 udarniških tir. i kamnolom Obnovitvenim zadrugam pesek, s čimer se pospešuje obnova porušenih in požganih domov. Dela pri obnovi federalne ceste II St. Vid — Vrabče: obnovili smo 3,5 km ceste, za kar smo napravili ca 1400 m3 gramoza z drobil- časno ne popravljajo, se s propadanjem teh cest prizadene ljudski oblasti ogromna škoda, saj se zaradi obnove cest računa že ha prihranku vozil in voznega goriva letno na 9 milijonov lir. gi preč c i dulec, režnja sindikalne podružnica da b; jim preskrbela bližja stanovanja, s« doslej ni «a.a še uresničiti, vendar sc bomo za to vpnrianje sr- uadalj.- zanimali do končnega uspeha istotako bo treba pravilno rešiti vprašan je obutve in obleke za naše delavstvo. Študijske sestanke imamo vsakih 14 dni- Vsak 15. dan pa inuutto množični sestanek vseh članov, na_ katerem razju avl jamo o organizaciji dela, n načrtnem izvrševanju istega, o .udarniškem delu v prid sin'likalnega fonda, ki služi za kritje raznih stroškov za nabavo knjig, za prispevke dijakom, šoisk-nnu patronatu, za časopisje, zn p-moč potrebiim članom itd. Bazne dobrodelne akcije1 za. -sirsko ženo smo dal- lir 1.000.-— za nabavo knjig 'ir 5.000.— za podiužnično znst-.-.vo ir 3.68.1.— Uspehi prvomajskega tekmovanja: Zvišanje proizvodnje za 10% izboljšanje kakovosti za 20%. j izboljšanje delovne Iricipiine zai 25%. prihranek na surovinah za ,1%. izboljšanje organizacije dela za 1C% znižanje režijskih stroškov za 2%. v ESZDN so včlanjeni vsi delavci ni nameščenci. Grgar; splošno stanje teh cest je j 198 ur vožnje s kamjoni in 121 ur izboljšano povprečno za 50%. I z vozniki. Skupna vrednost udarniškega dela znaša 820.120 lir. Dela v tekmovanju za priključitev: končnih uspehov tega tekmovanja še ne moremo natvesti, ker dela še v teku; vendar lahko Na makadamskih cestah je bilo izčiščenih 64.690 m jarkov. Na-] pravljenega in navoženega je bilo , ..,H ... . 14118' m3 gramoza. Posuli smo udarniških m- smo upravni „ >1 m 1 26.400 m2 makadamskega cestišča sicer 17.) z& ureditev delavskih pro-1 (Zgcraj navedene količine so izvze- ugotovimo dejstvo, da smo postav- storov v obratu in 86 za napravo o ken za šplo v Pregarjah; skupna vrednost udarniškega dela znaša 20000.— lir. te). Ijeni načrt ne le izponlili 100%, Udarniško delo: temveč smo ga že prekoračili. Pisarna Cestne baze ima razen ; Delovni uspehi v letu 1946.; Lepo zavezništvo Tovariš Koren Janez iž Ajdovščine se Je nedavno vrnil iz Francije in pripoveduje: v Br ed odhodom iz Francije prot i domu so nam razni ljudje močno odsvetovali povratek v domačo državo, češ da so tam neurejene razmere, življenje težko, pomanjkanje vsega... Jaz sem jim gladko odgovoril, da jim ne verjamem, ker gotovo ni tako kot oni pripovedujejo. Smatram za svojo dolžnost, da grem domov, da bom tam pomagal delati in graditi, kakor delajo in gradijo drugi. Saj je to vendar dolžnost slehernega državljana Titove Jugoslavije,-? Iz raznih krajev KRAJEVNI MEDSTROKOVNI SVET norm in reči moremo da delavstvo ES V POSTOJNI šteje 18 podružnic 1 danes pravilno pojmuje akordno de-s skupno 1378 člani; od zadnje ken- j !o. Pregledali so vse plače in jih ference (17. Vil.) se je število po- obenem izenačili jk; sindikalni tarifi dnižnic povečalo za 6. Vse Pddruž- j v socialno-zdravstvenem oziru ee mce delujejo redno razen prevozne j,. polQŽaj delavstva p0gebno izboli-v Bukovju m gospodarsko-upravne , sal v teku zdravstvenega tedna; po. v Postojni. Skupno je bilo 11 občnih belili so delovna torišča, napravili zborov m 44 sestankov. — Tekmo- j ogrevalnice. kopalnice itd. V tem vanje je v teku v vseh podružnicah: tednu je bile napravljenih 1911 pro- poročil ne pošiljajo: zdravstvena, stovoljnih ur v vrednosti 61152_- splošno-mesana v Postojni, gospe- . j;r> • dareko-upravna v Postojni, prevoz na v Bukovju ih novo ustanovljene podružnice. Doseženi uspehi ostalih podružnic šo sledeči: Prostovoljnih ur: 6051 Vožnje s kamioni 11 ur 1450 m* gramoza zrezatid 32,47 m3 lesa ža Pogorelce , fond za obnovo za razne namene Skupaj 281 897— 9.97.7 — 43.500 — 21.105.- 236.810,- 9.416.- 602.705- tlladina je v sindikalnih organizacijah bolj malo zastopana zato posvečamo temu vprašanju posebno pažhjo Posredovanje dela debro napreduje. Danes imamo v okraju 45 brezposelnih moških in 35 žensk; med moškimi je lo demohiiizirancev. med ženskami pa jifi je nekaj, ki jih. nikjer ne marajo zaradi njihove nepoštenosti. Zaposlili smo doslej 312 , • ., ,, , ciancv. Od nezaposlenih jih bo he- V zadruge je vpisanih 80% delav-, iraj nameščenih v Sloveniji, stva. Veliko preglavico nam zadaja nabava čevljev in gumijastih plaščev; napravili smo potrebne korake in obljubili so nam. da prejmemo potrebno blago v najkrajšem času. V kulturno-prosvetnern oziru se članstvo nb udejstvuje povoljno; študijske sestanke ne obiskujejo redno, STENCAS je zanemarjen, dopisništvo v naše časopise je na mrtvi točki, na »Primorsko delavsko enotnost« je naročenih 365 članov Delovni odnosi: po vseh obratih je Sto1 ur- .zm;) bil govor o postavljanju delovnih > zl-v™e!) Uspehi trimesečnega tekmovanja za priključitev na področju Pov. P. N. 0.0. v času od 15. IX. do 15. XIL 1946 OKRAJ VREDNOST OBNOVE krediti Proštov- prispevki Razmerje med kreditom in vrednostjo obnove Vrednost porabljenega materiala Vrednost izvršenega dela skupna vrednost izvršenega dela Od P. P. N. O.O. Od | jOd„Sklad Okrožne [Od raznih] za Tekm. j ustanov obnovo" Komisije) j(e«.irid.) Krediti držav. gozdov Skupni krediti (dod.) llianiilko ! Platano i Skupno ! Udarniško i Platano i Skupno L Tolmin | 2.960.806. j 4.492.379.-; 7.459.185. j 2.581.034, j 2.302.269. | 4.883.303.- 12.342.488. 800 000, — j 256 279. 285 593,, »6 000 -i 1 421 872, 5.589,502 t 86 2. Idrija - Cerkno |l4.400.1.r>5.-i 29 624.741.-; 14.024.896.-1 14.946.666. 120.708.465. j 35.655.131.- 79.680.027,- 6 400 000, 900 000 j — 856 779, ji 250 000,} 9 406 779, 2.668 081. 1:84 3. Grgar j 3.570.342.-] 5.319.512, i 8.889.854.-1 7.864.354. 4,020.120.-| 11.884.474. 20.774 328 1.400 oon- 300 000,j — 1 213 770,jl 120 000,) 4 033 770 - 245 673. 1:50 4. Vipavski |20.(il8.780. j 24.978.940.-j 45.597.720. j 23.032.489.-] 6.569.609.-} 29.601498.- 75 199.218 . 1 000 000, 1.499 575. i — 999.575, 2 500 OOO,! 5 999.150 - 1.548 680. 1 : 125 5. Postojna | 3.433.711.-] 15.395.384,1 18.829.098, 12.54l.135.-j 3.859.647. 15.900.782, 34 729 880. 6 700 000-ji 130 000,] — j 700 000, 793 000, 9 343 000 , 1.1.5 667 1: 3,7 0. Ilirska Bistrica jl3.300.000, j 17.9o9 8o4.-j 31.259.854.-] 28.100.000. 36.850.000. j 64.950.000. 96.209 854 1.800 000.-] 1 500.000,J — ji 156 354 - 760 000,- 5 216 354 , 4 616 055 1 : 18,4 7. Herpelje-Kozin* j 2.693.410. j 2.368.788,) o.062.198.-| 8.254.852. | 1.526.188. j 9.781.040. 14 843 238 1000 000,-j — — 428 889 - 158 000. 1 586 389 - 160.640 1: 93 8. Koper 6.184.022. j 4.923.402..] 11.107.424,1 9.860.488. j 5.215.410. j 15-075.898, 26.183 322 1900 000 | 250.000. | — |l 499 363 2 108 000- 5 757 363 - 736 242 1 : .4 6 S k ti p n o 67.167.229.-ll05.063 000.-1172,230.229. i 107.181.0 8, 80.55 .108. })87 732.1. 6 359.962.355- 21.000 000. |5 599 575, 256 279, 7 439,823. j8 769 000!- 42 764.677, | 16 680 540 1: 8,4 PODRUŽNICA SPLOŠNO-MEŠANE STROKE V PRESTRANKU je doslej nabrala prostovoljnih prispevkov: nameščenci »Živinoprometa« v ckt, o050.— v nov. 6460.—; parne žage 'T^nni j a« 2305.—: državna posestva 1803.-—; tov. Tominca Antona v Kočah 500.—; skupno 16118.— lir. Prostovoljno delo: Nameščenci -Živino-premeta« so sklenili dati 1000 delovnih ur. zaradi velike odsotnosti nameščencev še tej nalogi doslej ni moglo v polni meri zadostiti, pač pa bo podana dobra prilika ž delom z živino, uveženo 'ro UNRRA-i. Z akcijo za poriroč Albancem bodo pričeli začetkom decembra. Studijski sestanki so se vršili redno. PODRUŽNICA »PRERAD« V POSTOJNI šteje 21 članov. Uspehi v tekmovanju: izboljšanje delovne norme: v osemurnem delu so obdržali storilnost deve: urnega dela. kar znači pridobitev 1239 delovnih ur v vrednosti 48.734 — lir; na prevoznih stroških je v novembru bilo prihranjenih 5,7% stroškov; prispevek v fond za obnovo znaša 3.991,— lir; pri doiu v okviru postojnskega Delovnega bataljona je bilo opravljenih 86 ur v vrednosti 12.452,— lir; člani so se odpovedali plačilu za nadurno delo. kar predstavlja vrednost 15.246 , lir; cd 10. X do 23. XI so opravili I 1110 ur prostovoljnega dela. kar zne-1 se 45.188.— hr; Upravne posle so zboljšali za 85%: jmei; so [ tečaj iz knjigovodstva obenem pa i s?, “ P°«k Buli skladiščiniki za skladiščenje blaga. Srcfni bodočnosti naproti Novo moderno delavsko nasede v bližini Titovega rudnika Litvi smo prostora. V Času graditve Mladinske proge Široke ulice.« Drugi so zopet analizi- Tomovič. Preko »KSta Briko-Banoviči, ko se je vršila ve- rali votlo gorskih potokov in s pol- mu sledili do gradbenega lika delovna ofenziva na naravo _y nirni pljuči vdihavali sveži planin- ' »Dva in dvajest zgradb s pet iacsem-Orlovskem tesnecu, v Majevici in Ki- skl zrak. »To mesto, so rekli, s 33» m desetimi stanovanji je že končanih. nadmorske višine je naravnost ide- Nekatere so že pokrite, ostale bodo seljaku, na vznožju Konjuh planine in Ozrena, je prispela v Litve skupina ljudi. Nekateri so razmestili razne merilne stroje, drugi so z nametanimi vrvicami merili zemljišče, tretji zopet so izvlekli iz torb razne načrte ter jih razprostrli po travi. Bili so to ljudje raznih strck: inženirji. arhitekti, urbanisti, geologi, rudarski strokovnjaki,; profesorji, zemljemerci in pejsažisti. Tem poslednjim je prostor ob ustju reke Radine v Litve kar ugajal. Prijetni hlad gostega bosanskega gozda, žuborenje hladnih gorskih (potokov in zelenje starih bukovih vej so prijetno vplivali na opazoval alno za življenje in okrevališče de lavcev-rudarjev.c j »Tu pojdemo na delo!« so končno izjavili vsi strokovnjaki. Po preteku enega meseca se je začela v pustem planinskem kraju, kjer so še preteklo zimo zavijati volkovi, gradnja moderne delavske naselbine. Gozd, v katerem je bivši lastnik, bogati beg, preživljal v družbi svojih prijateljev prijetne lovske urice, je zadobival novo lice. V hladu bukev so zrasle barake, kupi gradbenega materi jaln, orodja, peska, opeke, desk in železja. Kmalu je bil začrtan na zemlji Nekatere so še pred zimo.« gulirano tako, da bo teklo ek oz; središče naselja. Glavni trg bodo pa obdajale zgradbe, v katerih se bo zrcalilo vsakodevno mestno življenje: tržišče, zadruga, restavracija, menza, prosvetni dom s kinematografom in drugo. Ob reki Budini smo šli globlje v gož i. Na mestu kjer je primda dvignila teraso nad naselbino, postavljajo temelje za bolnico in okrevališče. Za. njima se v gozdu izgubljaj > vodovodne cevi. da dovedejo potrebno vodo is 10 km odaljenega izvirka Stttdešnice. Temperatura vode znaša, v naj toplejših letnih dneh 10 stopinj. Ob ustju Radine v Litvo bo ZA NAPREDEK IN PROCVIT KAKO BODO IZVAJAL,! CKHOSLOVA $KI DVOLETNI GOSPODARSKI NAČRT Med zgradbami se-že sedaj jasno zgrajeno kopališče, 11 km dclga pot .V.* — i —- >T ■ ^ri ia tT r. —..^ .11. . k- V . . -m.. /,, I niV vidijo ulice, zgradbe same pa sa postavljene pred gozdom tako, da se je podrlo čim najmanj dreves. Enonadstropne hiše nudijo vso udobnost prijetnega stanovanja. Oglejmo si. kako izgteda stanovanje v eni izmed že zgrajenih hiši Pe mali veži v pritličju pridemo v kuhinjo iti jedilnico. Stroka okna pti- skoai gozd to dovedla stanovalce mesta do bistrega prirodnega jezera z lepimi možnostmi za kopanje. Za. češkoslovaški dveietni gospo-1 'tarski načrt tonov« države kaže veliko zanimanje tudi avetovno mnenje. kar najbolj dokazujejo številni članki v svetovnem tisku o dveletnem načrtu. Tuji nevinarji, ki so v Dragi akreditirani, so dobili na tiskovni konferenci avtentične podatke o načelih dveletnega g .tjKsiarske- ga načrta. Vodilne osebnosti češko- skevaškega gospodarskega življenja meči, ki jih je izzvalo izseljevanje 1 so na tej konferenci pojasnile tujim Nemcev iz Češkoslovaške, jc že iz-Na periferiji malega 1 modernega dopisnikom kako se bo ta načrt v ravnano. mesteca bo postavljena železniška po* praksi izvajal. Predsednik gkvne! Problem delovnih sil v poljedelstvu staja, s katere bo po Mladinski pro- načrtne komisije dr- ing. Edvard je težavnejši kot v industriji-gi zveza z Beogradom. Sarajevom Outrata je naglasil, da je Listavo-in celo državo. dajna narodna skupščina sprejela - dveletnem .Z«, izvršitev dveletnega načrta je pomanjkanje predvsem pomožnih sil, treba uvrstiti v proizvodnjo novih infclrem ko je številčno stani« kva-500.000 delavcev, od tega odpada na j !ifutiranih driavcev zmiastno-industrijo 270.000, na poljeiielstvo pa j V (ivolotrtem načrtu se pripisuie 230(100. Piimaujkujdče delovne moči ■ se bodo dobile na ta način, da se bodo morale vrniti delovne moči jz administracije v proizvodnje.. S tein se ho dobilo okrog 150.000. novih delovnih moči. Pomanjkanje delovnih Na pomlad todo torej dntžrcie ru- zakon načrtu z zel c ce. Arhitektom je zelo ugajala siro- načrt bodočega malega mesteca. Na ka terasa rečno uo.ine, « je davila betonskih temeljih so se dvigali zi-kaj prijeten prostor za gradnjo Im. (tovi hiš. Petsto tesarjev, zidarjev. Urbanisti so prehodili teren m me- gradbenih in gozdnih delavcev je za-»Tcd bomo izpeljali moderne • ...» niU: MIR to je misel, to ponavlja leto za j Mir ljudem... so besede, ki jih letom ljudstvo vseh delov sveta v prepričanju, da je mir glavni pogoj za lepše, boljše življenje. V nas je zavest, da je mir ustvarjalec napredka, blagostanja, kulture ter zbližanja in pgmirjeuja med narodi. Leto za letom se gorečnost naših jelja po miru veča in stopnjuje do borbenega razpoloženja. V nas raste zavest, da se moramo boriti neprestano za vse necbhcdno potrebne pogoje, kj nam bodo lahko zagotovili izpolnitev? naših želja, zagotovili mimo sožitje in ustvarjalne, proizvajalne možnosti v korist človeštva. Mir prosi in se zanje bori delovno ljudstvo, ki je žrtvovalo v borbi proti samopašnemu imperializmu mnogo svojih materialnih in moralnih sil. Med to armado je uvrščeno zlasti delovno ljudstvo Julijske krajine, ki je nad četrt stoletja bilo zatirano in je trpelo pod fašističnim, imperialističnim strahovanjem. Imperializem, ki je nujno povezan s kapitalistično urejeno družbo, je nenasiten in za delovno ljudstvo nespremeljiv, ker je v popolnem nasprotju s težnjami delovnega ljudstva. Želi si in stremi podrediti si narode, da bi črpal njihove delovne sile, želi si zavojevati ozemlja in njihova prirodna bogasha. Tem mir ne gre v račun, ker bi hoteli še nadalje lagodno živeti samo cb medsetoin i borbi delovnega ljudstva, socialnih skupin, narodov, držav. Hoteli bi se obdržati na ure- gradbeni! im.,,« -.e]( ? delom in delalo dan in noč, i cla bi čim or e j dogradili severni del naselja. Njihovo delo so pazljivo nadzorovali inženirji, arhitekti m geometri. Tako je bilo poleti, kc se je v hi-treni tempu začelo z graditvijo naselja. Na pomlad bodo družine rudarjev T tevih rutin kov postale prvi stanovalci novega mesta. Danes, po petih mesecih, vozi gozdna železnica na poti od Živtnice : do Banovičev, štiri kilometre preti dnevnim kopom Titovega rudrčka, med obširno skupino hiš, pd katerih je večina že pod streho To je nova postaja rudnika, imenovana po reki i Litvi. Na veliki planjavi poleg pro-! ge je postavljen velik načrt delavskega naselja. Pojasnile nam kaže stanovanja delavskih družin, zgradbe za samce, ulice, park, prosvetni dom, bolnico, okrevališče, telovadišče. kopališče. i V sol« gradbene , uprava pri geometru Bogdanu Tcmoviču lahko vidimo modele zgradb in njihovo lego. Pod stekleno šipo leži celo me-’to v minijaturi. Celo na malo proda talnico tobaka na glavnem trstu niso pozabili. Do podrobnosti je izdelana relijefna slika, ki' predstavita najmodernejše industrijsko naselbino v naši državi, ki bc v kratkem služila svo-emu namenu. »Severni de', ki ee letos gradi, je šele del naselja,« tolmači geometer puščajo v prostore obilico svetlobe in i darjev Titovega rudnika, postal« prvi. malenkostnimi spremembami kakor •tudi to da je odobritev s strani skupščine bila zato lahka, ker je ta načrt raste! po>l stalno kontrole naT boljSih strokovnjakov. Skupščina je izglasovala .nekatere dopolnitve k temu načrtu, od katerih jc najvažnejša ta. da ima skupščina pravice vršiti kontrolo nad izvajanjem dveletnega gospodarskega načrta. Na ta način je poleg kontrole, ki jo vrši predsedstvo vlade, še posebna kontrolna komisija Ustavodajne skupščine, ki šteje 30 članov. Kontrolo v posameznih okrajih bode še naprej vršili oblastni kontrolorji, k, bodo istočasno različna podjetja svojega delokroga informirali o duhu glavne j linije dveletnega gospodarskega načrta. J Zanimanje svetovnega tiska, je, v ] glavnem _ osredotočeno na problem ^mobilizacije dela, o kateri je sedaj '•pripravljen zakonski predlog, kate-rega glavno načelo je princip pro-atovoljnosti. Češkoslovaška vlada bo i delavce bolj vabila kot pa pridlje-j v.ala, ker je prepričana, da se . more in ne me v demokratični državi uvesti primoranje k delu in na , dalo z bajoneti. Industrijalizacija. i Slovaške, za katero vlada v tujini I izredno veliko zanimanje, ni nobe-„ „ . [»to regionalno vprašanje in se bo re- Na ponnad bodo- šepalo z državnega stališča zelo velika važnost plovbi po Donavi. Ta plovba to v teku dveh let razširjena z- izgradnje 20 vlažilnih čolnov in dveh pamTcov. Ker dveletni gospodarski načrt ni odvisen od finančnih problemov, temveč se oslarija na surovim*, delovne moči in mrtžnpsti investicij, zale tudi ni odvisen od tujega kapitala in bo zate izpolnj**n tuli brez njega, t' vsakem slučaju a bo čsji m v kredite in posojila pozdravila, ker ji bodo olajšali izpAnitev dvoletneajfc gricsuodarskrtei načrta, w V kolikor pa gre za žensko delovna pomoč je bila dosežena .* vem, * no moč, ni Csft v nn p .gjedu da sta bila letnika 1927 in 192š rno- izčrpaja, v*s-b možn -ai V češko-: - biliziiana za tromesečno d?io. t' ce-1 vaški indusirij; ;« nameščeno 31'; loti hrta CeSku.šl':vaška tako ■: in- žen. medtem >> je v Angdji zn dustriji' kakor tudi v poljedelstvu poštenih UM j, a v SZ celo dl c;.. — ------- r------------ —---------------rrmrww«ni Leninska pravica Beloruska pravljica Računa se z dotok un delavstva iz Slovaške in iz tujine. Iz 'Bolgarije je že prišlo na češkoslovaško nekoliko, tf-imčev poljedelskih delavcev. Preliod- Rudarji prihajajo ['sonca. Levo od kopalnice- je oblalil- stanovalci mesta. niča, umivalnica in pralnica. Pol- mogli rudarji po opravljenem delu krožno stopnišče nas povede v pivo kreniti v svoje dameve, sprehajati nadstropje, v predsobo. Od tod s» vhedi v* dve večji sobi in manjšo otroško sobo. Vsi vhodi v hiše bodo okrašeni s cvetličnjakom, za hišami pa to zelenjadni vrl V središču naselja, kjer se bosta spajala severni in južni del mesta, stoji zgradba za upravo rudnika, osrednje sktadiSče za ves rudniški bazen in mehanične delavnice. Vijugasto korito- reke Litve bo re-. vega doma. se po alejah in po gozdu. Njihovi otroci bodo mogli iz šole demov grede brezskrbno skakati po parkih in asfaltiranih, ulicah do svojih domov in vrtov. A stari rudar Muradii Salibegovič, ki že 19 let koplje premog v osrčju Majevice, bo zadovoljen in vesel gledal sončni zahod tam za gozdovi vrh Kcnjirti ptonine s praga svojega no- V dveletnem načrtu so vsa češkoslovaška nacionalizirana podjetja zedini ena v fondu za poravnavo p« ministrstvu za finance. Na ta način bodo deficite ene industrijske stroke pokrili s suficiti ostalih industrijskih j podiatSj, Ta podjetja delujejo z nor-malrzimi bančnimi posedli in ko bodo ta, izčrpana, se bo pristopilo k posojilu, za katerega garantira država. V letu 1947. predvideva državni proračun dohodek iz nacionaliziranih podjetij v višini 330 milijonov Kes. Živela sla v neki vasi dva brata. Orala sla polje, zalivala zemljo s solzami m se v delu zgrbila. Kruh in živino jima je odvzela gospodo in jima plačala z u-darci /,y> hrbtih. Tako sta brata trpela ne samo eno leto, niti dve, trpela sta, da. sploh nista več vedeta koliko let. Tudi drugi kmetje i niso živeli bolje od njiju dveh. Pa se brata naveličata delati za tuj račun. Sklenila sta, da pojdeta na pot po širni materi Rusiji iskat pravice. Rečeno, storjeno! Hodita mesec dni, hodita leto dni. Pa zagledata veliko vas. Sredi vasi je stala velika hiša. ,,Pa kreniva y hišo in povprašajva, kje živi pravica!'' menita brata. Gresta po vasi in naproti se v Sovjetski zvezi Penzenska oblast Ruske federativne republike leži na zapadnih obronkih Privolske visoke ravnine. Njena površina meri približno 45.000 km.5. Za časa carizma je imel v teh krajih le malokateri kmet nad tri. hektar je za svojo družino. Pri tem so bile vračunane vse vrste zemlje: njive, travniki, pašniki in nerodna zemlja. jima privozi v kočiji gospodar. „Čigava kmeta pa sta in odkod prihajata?" ju vpraša gospodar. »Živela sva v bedi in nesreči", odgovarjata brata, ,,in nimava vel moči, da bi še dalje tako živela. Pa sva šla na pot. da poiščeva pravico. Povej nama, gospod, kje jo bova našla?" „Naj bo," pravi gospodar, »pokazal vama bom pravico, če že hočeia. Toda zato mi morata delati leto dni." Brata sta bila zadovoljna in začela sta delati za trgovca. Naučil ju je trgovec, kako se vara pošteni narod, tako se siromak ' „rri'voj-cVih nolitič- i ši del zemljišča. Zemljo se prejemali samo odra-nih, narodnostnih in socialnih nas-! f* možje. Niti kmečki otroci, niti žene niso ime- Včasih s plugom danes s traktorjem V nekaterih okrožjih je kmetu pripadal še manj-Z< , j aii možje. Niti k protstev. Kjer teh ni, jih umetno iz-! D pravice do zemlje, zivajo. [ Pod carizmom je kmečko gospodarstvo pro- Kapitalisti in njih pristaši, r>o- j padalo, obitelji so se delile in množile, a povr-berniki starega reda in socialne j šiita zemlje je ostala ista. Zato so se že itak neurejenosti, bi želeli samo navieje- j majhna posestva razdelila v še manjša in že zen mir, v katerem bi še vedno bile j možne imperialistične kombinacije in intrige. Želeli bi mir, ki pomeni za delovno ljudstvo in njih konsii prevaro, laž, ki no» y sebi kal1 za nove vojne. Hoteli bi še nadalje ohraniti in negovati možnosti za nadaljnje krvavo obračunavanje, možnosti zasužnjevanja ljudstva in ovirati ga na poti za dosego najosnovnejših pravic. Vsi dobronamerni, pošteni, sve bodoSiubni narodi, vse pravicoljub-no delovno ljudstvo pa odklanja tak mir, ter se in se bo dosledno* in vitra jno borilo proti njemu, ker hoče resničen, demokratičen mir za vse ljudi, ki so voljni in pripravljeni s svojim delom živeti m ustvarjati za koristi skupnosti, za človeštvo. Dovolj je bilo žrtev m trpljenja, dovolj je bilo izigravanja, varanja in izkoriščanja. Po težkih izkusb.ih smo spoznali moč bratstva, enotnosti in sodelovanja poberniki miru ža skupnost. lipi Mir in svobodo delovnem ljudstvu i vsega sveta, vsem narodom! Ta, klic ie prišel k nam s slovanskega kongresa v Beogradu, ta klic je v nas samih in se mu z vso iskrenostjo pridružujemo. Ta želja Je cloboko ukoreninjena v vseh slovanskih narodih, a še posebno v ljudstvu Julijske krajine, ki je bilo toliko časa teptano in zaničevano. A resnica je, da sloni mir in sc krepi m stvarnih pogoji!1., na dejstvih, in pa v besedah. Blagodohe* če besede odklanjamo m zahtevamo, da se v življenju izvajajo potrebni ukrepi, ki nas bodo prepričali o iskrenosti. Ruska revolucija je položila resnične temelje miru vsem svojim narodom na gospodarskem, političnem in kulturnem polju. Sprostila je čudežno moc spečih sil tolikih narodov. Pojavih so se tisti uspehi, ki smo F h v kapitalističnem gospodarskem redu zaman pričakovali in jih tudi bomo zaman pričakovali, ker jih njegovo bistvo in njegova narava ne ni°re' ta ustvariti. Slične uspehe zaznamuje tudi nova Jugoslavija — zemlja skrajnega fašističnega opustošenja, — to obnavlja ruševine tako rekoč brez sredstev' in si naglo utira pot k napredku, blagostanju, pomirjenju. Samopomoč, sodelovanje, skupnost, delo, to so načela resničnega in trajnega mirti, Vsa ta itačela so tudi načela pravega zadružništva. Zadrtigar-stvo je tovarištvo v sili. potrebi, v težavah! Največje težave v sedanjih povojnih časih so na gospodarskem polju. Proti vsem tem težavam in vsetn nepravilnostim se mora pravo zadružništvo boriti ter oslaniati vse svoje delovanje na načela, bi zagovarjajo in gradijo boljšo in srečnejšo bodočnost za delovno ljudstvo. leta 1905. je bilo mnogo kmečkih družin brez lastne zemlje. Ta ftoložaj se je docela izpranenil po veliki socialistični revoluciji. Sovjetska oblast je z odlokom predala vso zemljo kmetom. Preko 3 milijcne hektarjev zemlje so prejeli od sovjetske oblasti kmetje Penzenske oblasti. Danes je vsa zemlja izključna last kmetov, ki jo lahko nemoteno izkoriščajo in nihče nima pravice odvzeti jim niti enega samega hektarja brez kmetovega privoljenja. V teku jjeslednrib petnajstih, dvajsetih let so se v penzenski vasi dogodile velikanske spremembe. Predvsem se je izpremenil način izkoriščanja zemlje. Namesto poedinih gospodarstev s primitivnim tehničnim obdelovanjem, ki ni moglo nuditi aikake možnosti, da se pridela na zemlji toliko, kolikor more dati, je nastopila nova oblika gospodarstva — kolektiv. Pri kolektivnem načinu kmečkega gospodarstva z uporabo strojev, s pravilnim kolobarjenjem posevkov na velikih površinah, zaradi velikega razvoja posevkov m zaradi uporabe umetnih gnojil, kakor tudi zaradi drugih uvedb mo-, dernega kmetovanja, se je žetev povečala za dva do trikrat. Kolektivni način obdelovanja zemlje je omogočil, da so v Penzenski oblasti uvedli nove kmečke kulture: pšenico, lan, sladkorno repo in večletne trave. V teku teh dveh desetletij se je blagostanje kmeta v penzenski vasi zelo popravilo, obenem s tem pa se je dvignil tudi kulturni napredek kmetov. Danes bomo zaman iskali v penzenski pokrajini nepismene ljudi, saj posluje nad šesttisoč šol za ljudsko izobrazbo, kakih deset srednješolskih ustanov, okoli 500 bolnic in ambulant, istoto-liko društvenih knjižnic, okoli 1200 kmečkih krožkov (klubov), 100 stalnih kinematografov. V celi Penzenski oblasti izhaja nad 40 raznih časopisov. Vsi ti uspehi so posledica ekonomske osnove niške vasi. Zadružni način gosjaodarstva — kolhoz — nudi kmetu možnost, da vnese v svoja skupna gospodarstva nove vrste poljskih kultur, da uredi nove* velike čebelnjake in da zgradi kolhozne elektrone postaje. i slepari pri Zadružni način gospodarstva je penzenske-j §e ni minilo leto dni, mu kmetu omogočil, da je lažje preživel težke brat: vojne čase. Zaradi državne pomoči in po zaslugi pomoči, ki jo nudi kolhoz vsakemu posamezniku, ni trpela pomanjkanja, niti ena družina vpoklicancev ali padlih. Stalni in sigurni dohodki, ki jih prejemajo kmetje Penzenske oblasti, kakor tudi sicer širom Sovjetske Zveze, so omogočili veliko pomoč Rdeči armadi ne samo tudi lastno izdelavo eskadri! ko pravi »Ne da se ■ mi Še nadalje iskati pravice! Za kmeta ni pravice na svetu!" Pa se povrne v svojo vas. Starejši brat je bil trdovratne]-ši In se zato ni hotel vrniti domov brez pravice. Zato se sam napoti v hrani, temveč dalje ter stopi končno v službo pri vojnih avijonov, ‘ tovarnarju. v Mnogo let so delali ljudje v tovarni in se mučili, toda pravire niso videli. Nekoč je bral slišal tale razgovor: »Samo en človek živi, ki pozna pravico. Tega človeka imenujejo ki so bili darovani armadi. | Tovarnar je bogatejši od frgov- Po zaključku svetovne vojne se je Rusija ca. Starejši brat dela v tovarni. zopet povrnila na mirno delo. Vodeče organi- J A v tovarni je mnogo delavcev. zacije v državi so po smernicah, ki jih je da-1 la vlada, takoj začele izdelovati načrte za razvoj gospodarstva tekom prihodnjih petih letih. Tudi v Penzenski oblasti se bodo v teku teh petih let izvršile velike izpratnembe v kmetijstvu. Površina zemlje, ki jo bodo obdelale kmečke zadruge se bo povečala. Traktorske postaje, ki so bile zgrajene že pred vojno, bodo močno izpopolnili v strojne parke. Že doslej so gradili v Penzenski oblasti 14 novih traktorskih postaj, ki so dobro oskrbljene s traktorji, sejalnimi stroji, mlatilnicami in tovornimi avtomobili. Vse to omogoča kmetu lažje delo; Leta 1950 bo s stroji obdelane najmanj 745.000 ha zemlje, namesto s konji kakor doslej. Vse to bo seveda še bolj povečalo dohodke zadružnega gospodarstva, a vzporedno s tem tudi dohodke posameznega družinskega gospodarstva, ki je član kmečke zadruge. Z nad štirikratnim povečanjem pridelka krompirja, z znatnim povečanjem pridelka sladkorne repe in drugih kultur bo omogočeno v večini kolhozov povečati dohodke za najmanje 5 do 6 krat. Z dobrim, zavestnim in plodonosnim obdelovanjem svoje zemlje, zre ruski kmet — lastnik zemlje — mimo v bodočnost. Ve prav dobro, da bo bližnji čas mirne gradnje Čas bodočega ekonomskega napredka sovjetske države. Lenina in živi v Piijeru." (Petrograd, kakor sc je prej imenoval Leningrad). Zapomni si brat pogovor in odpravi si na pot, da poišče tega človeka. Potoval je več dni, morda tudi več mesecev. Pa je prišel v Pi/jer. Nasproti mu pride delavec. Brat ga tiho vpraša: »Kje najdem Lenina?" »Pojdi z menoj!" mu še tiše odgovori delavec. Odšla sta in prišla v preprosto sobo. Vse naokrog je ležalo polno knjig. Pred njiju stopi človek, skromno a snažno oblečen. Pogleda ju in prijazno pravi: »Dober dan, tovariša. Kaj bosta lepega povedala?" Pa se mu brat izpove. »Dobro si se nameril, ko si šel v tovarno iskat pravico" mu odgovori Lenin. »V tenarni boš gotovo izvedel, kje je pravica. Vi sami jo držite i> svojih rokah." Še pripoveduje Lenin bratu. kako se mora borit j za delavčeve I pravico, ne da bi obenem sluzil ni ' ti gospodu, niti tovarnarju, niti \ trgovcu in kako jih je mogoče vse ! s carjem \red nagnati. ! Vrne se brat v tovarno in začne 1 pripovedovati svojim tovori':m o leninski pravici... Eden nripc 1 veda j e — deset jih posli'i. de-j set jih pripoveduje — sto " i pc'-j sl uš n. Tako je šla leninska ca po svetu. • Dolgo let je romala po j na h in vaseh. Delavce, in | je vzpodbujala k borbi. In \ bru 1917. so pokazali sr j vica. Začela je. govorili i | kini glasom, vzklikala gla jo je cul ves svet. Pa so odšli delavci in kmetje v boj proti gospodi in proti tovarnarjem. In vodil jih je sam > Irnin s svojim najboljšim pomočnikom — Stalinom In zmagala je leninska /travico. Od tega dne dalje ne delajo j več delavci in kmetje za gospou i in tovarnarje, fie ' zalivajo ve I zemlje z solzami — danes so sa mi gospodarji svojih tovarn, sa-| mi gospodarji svoje zemlje, sami 1 gospodarji svojega življenja. r~avi- tovar- ’'t7Ul, okio-t prc-rom-:■), da Pri Mariboru so zgradili na Dravi veliko električno centralo Kultura v SZ ni le tast izobraženca, temveč širokih ljudskih množic. Ljudskemu izobraževanju je posvečena velika pažnja. Vlada in različne organizacije dajejo velike vsote denarja za organizacijo kulturnih domov, ljudskih odrov in knjižnic. Vsaka večja tovarna ima svojo knjižnico, ki služi izobraževanju in razvedrilu delavcev. Prizore iz neke take knjižnice nam stika novela Zinaide Vi-nogradove: V TOVARNIŠKI KNJIŽNICI. „Vsako x jutro prihajam v majhno sobo, kjer se nahaja knjižnica kovaškega oddelka velike moskovske tovarne avtomobilov „Stalin‘‘. Na okrogli mizi ležijo časopisi in revije. Na zidovih so plakati, ki jih je marljivo izdelala nevešča roka, in nekaj slik pisateljev. V sredini velikega plakata je nalepljena Gogoljeva slika, okoli nje ie seznam njegovih de! in kratka biografija. Drugi plakat je posvečen Čehovu, tretji pa Turgenjevu; 24 let sem žrtvovala delu y krtjižfljid in sedaj so pred menoj sadovi mojega dela. Nič manj kakor 50% delavcev kovaškega oddelka so stalni obiskovalci moje knjižnice in krog čitateljev stalno narašča. Ljudje iščejo v knjižnicah različne stvari. Pred dvema letoma je prišla v knjižnico mlada delavka Taranjenko: j,Dajte mi nekaj o ljubezni", me je naprosila. Dala sem ji „Plemiško gnezdo" Turgenjeva. Iz pogovora z njo setn sklepala, da je to knjigo brala zelo pozorno in resno. Sklenila sem, da jo naučim ravnati s knjigo. Naprosila sem jo, naj se po končanem delu oglasi pri meni. „Treba je narediti plakat o Turgenjevu", sem ji rekla, „ali bi se morda lotili tega dela? Za to morate prebrati njegova dela in izpisati tiste odlomke, ki so vstfn najbolj ugajali. Razen tega morate prebrati kritične članke o Turgenjevu, da spoznate* kaj so mislili o njem sodobniki." Taranjetikova je pristala, plakat je bil izdelan, toda dekle je našlo v delih Turgenjevih več imen ruskih pisateljev iz njegove dobe in ta imena so KAJ VAS ZANIMA? . skifa ta ftgftgfagffo ttcfaetfa detauntga ljudstva vzbudila njeno zanimanje. Prosila me je, da ji posodim zgodovino ruske literature- Po malem je v Turanjenkovi, ki je obiskovala večerno šolo za delavsko mladino dozorel sklep, da se vpiše na slovstveno fakulteto pedagoškega instituta. Ko je lani končala večerno šolo, se je vpisala na pripravljalni tečaj pedagoškega instituta, ki ga o-biskuje zvečer po končanem delu v tovarni. Nekoč je stala pred menoj starejša delavka, Nikcljska. „Dajfe mi kako knjižico", mj reče plaho „Kaj vas pa zanima?" jo vprašam. Nikotjska niti sama ni dobro vedela, kaj jo pravzaprav zanima. Dala sem ji nekoliko različnih knjig. Ko jih je vrnila, sem opazila, da ji je zlasti ugajala poljudna naravoslavna knjiga ,.Priroda in ljudje". Zato sem ji izbrala krošnro ,*Začetek in konec sveta". Danes čita Nikotjska z zanimanjem naravoslovne knjige., Dragič je stopil v knjižnico stari kovač Brtz-galov in je zahteval časopise. Ko sem mu jih dala, sem ga navidezno mimogrede vprašala, ali ne bi morda hotel čitati kako knjigo? „Nikar ne", mi je odgovoril, „star. sem že in tudj čaša nimam več; zjutraj grem na delo, ko pa pridem zvečer ' domov, sem že zaspan. Za čitanje zares nimam časa." „Ali daleč stanujeta," ga sočutno vprašam. „Daleč“, skoro eno uro hoda imam do tovarne." „Tcda v tramvaju lahko čitate, vam vsaj ne bo dolg čaš", sem rekla in mu dala novele Čehova. „Zabavna knjižica" mi je rekel Brizgalov, ko mi je čez nekaj dni vrnil knjigo. „Ali imate še kaj sličnega?" Takrat sem mu izbrala povesti O. Henrija, nato pa, ker sen; vedela, da ima tri sinove na fronti, sem mu dala knjigo povesti o junakih domovinske vojne. Kmahi je postal stari kovač Brizgalov eden izmed najbolj vnetih obiskovalcev moje knjižnice. Invalid domovinske vojne Tuzilkov, je prišel v knjižnico in je izjavil, da noče čitat; romanov in podobnih neumnosti, temveč, da hoče postati strugar in da hoče zaradi tega čitati same stro-kvne knjige." „Oglasite se čez nekaj dni", sem mu rekla, „pa vam bom našla potrebne knjige." Zvečer sem se zglasila v osrednji tovarniški knjižnici. V kartoteki Turzikova so se pojavile knjige: „Drehbank“, „Osnove železostrugarskega dela", nato navidezno slučajno, v resnici pa po načrtu, ki sem si ga izmislila, so se pojavile v njegovi kartoteki tudi Tolstojeve „Vojna in mir", Ana Karenina", „Vstajenje“, „Sevasorasla kultura in zahteve čitateljev — delaven'. Čitafdji so tudi večkrat sprejemali v tovarni sovjetske pesnike in pisatelje. Takih sestankov je bilo v dobi enega leta in vsi so bili zelo zanimivi Razstave, ki jih prireja tovarniška knjižnica, s? vselej zelo obiskane. Tukaj imenujem samo nekaj primerov takih razstav: ..Rdeča armada v umetnosti in literaturi", „Dnba Petra Velikega" in „2 a vzet je Berlina". Delavci zdo radi utajo rusko in svetovno klasiaio literaturo in pozorno spremljajo knjižne novice. Leto 1944. je obiskalo mojo knjižnico 4.655 ljudi. Vedeti je treba, da jc to samo ena izmed 15 podružnic tovarniških knjižnic, ki ima razen tega še 14 jvjtujoščh knjižnic organiziranih zato, da delavci ne izgubljajo časa za obiskovanje centralne knjižnice in da lahko dobri to knjige tam, kjer delajo. Potujočo knjižnico vet' eden izmed zastopnikov delavskega kolektiva, ki vsakokrat sprejme ■celo partijo knjig, jih razdeli med delavce, nato »a jih nefcere in zamenja. V tovarniški knjižnici so leta 1944 delavcu 210.539 krat obiskali knjižnico. Proti vsem krivicam Neka! besed o bolniški blagajni v Trstu Socialna politika etre za tem, da lajša na samo rane, ki jih zadaje sedanji družabni ustroj iti iz njega nujno izvirajoče razredno trenje, ampak tla zadosti predvsem rednim življenjskim' potrebam delovnega ljudstva. Ni naš namen, da bi na tern mestu razpravljali, s kakimi žrtvami, s kakšnim trudom in po kako dolgem času je prodrlo spoznanje, da je treba ustanovam socialne politike, kot pridobitvam neizprosne bitke delovnega ljudstva, prepuščati v njihovem razvoju kar največ svobode. Tržaški proletarec ob božiču Ugotavljamo le, da po logični nujnosti vladajeej družabni razred, čigar .koristi bi so ž razcvitom socialnega skrbstva-..okrnile v prid -delovnih množic, ni, stal v tem boju prekrižanih rok; temveč da ie izrabil vso za dosego svojega cilja in bil -pri tem ; na jvečkra t, najizdatneje pctlpi-rari at vsega, državnega reda in aparata.'' - * . -; ' Omčiijene pridobitve' delovnega ljudstvi so "'bile pridobljene 'v pte-tnklčsti-s "krvjo in 'solžami, zato tolika. moralna .privrženost- delovnih množic svojim uštauovam. . 'Ena izmod'teh-ustanov je tudi bolniška blagajna, ki nima povsod ena-ke.Ki) iuiepa, zato pa opravlja povsod, z večjimi ali manjšimi- spremembami, nad vse važno funkcijo speiai-no zaščite.. Iz razvoja fe ustanovo vidimo. ds si .jevdržava/ več ali matij povsod lastila pravice-, da. vpliva na ta. razvoj-v d dl ocen j smeri s sredstvi.. ki. so največkrat v našprotstvu s/'samim • bistvom •' in' cilji ustanove. T ' -cpažanic'. predvsem v državah z absolutističnim - 'in , totalitarnim državnim usti ojem, med-tem ko v tako imenovanih »demokratičnih« državah opažamo kompromisarski nadomestek, kj gre v. škodo delovnega ljudstva. •Edini izhod iz trenja razrednega uveljavljanja pravic na eni strani ai.i koristi'na drugi stran; je v avto nhniji. Tc pa v taki meri, da ima dolov,!)') ljudstvo v upravi socialnih hštauov sorazmerno zastopstvo. To je/tudi jamstve,' da ustanova služi svojemu namenu in da se ne udinja prikritim političnim ciljem, ki gredo vselej na škodo delovnih množic. V Julijski Krajini imamo mnogo od- prtih bolnih vprašanj, katerih reševanje sc zanemarja, zdi se po oni stari birokratski praksi, da se nekatera vprašanja rešujejo sama od sebo s časom, V našem tisku smo ostro opozarjali na ta pereča vprašanja, ki terjajc iz čisto političnega stališča nujno rešitev, saj so to živi ostanki fašistične miselnosti z vsemi nevarnimi. strupenimi klicami Ena takih ustanc-v je bolniška blagajna v Trstu. Ustanovljena je bila leta 1889 in je vse do prihoda fašizma na oblast delovala z upravo, ki je štela dve tretjini zastopnikov delovnega ljudstva; v neprestani borbi z zaprekami političnega in materialnega značaja pa je zvesto branila in ščitila interese delovnih mno žic. Zdravstvena zaščita je zaznamovala zavidanja vreden vzpon. Dajatve delavstva, vedne razmeroma najslabše plačanega, Id si jih je pri-j trgovalo od ust, je bolniška blagajna z največjim varčevanjem upravljala in privajala svojemu namenu. Skratka. socialni zavod je beležil razcvet, kakršen je bil v danih razmerah j mogoč. i S fašizmom je odzvonilo tudi tej I ustanovi- Blagajna je lepega dne ostala brez legalnega zastopstva, ki je bilo pogna.no na cesto. Novi postavljeni upravi je bil zavod samo še torišče in sredstvo za dosego političnih ciljev. Umevno je, da je to šlo na škodo bistva socialnega skrbstva. Tudi upravni aparat,-ki je služil z ljubeznijo- in vdanostjo vzvišenim namenom, ie moral prepustiti mesta drugim. Brez potrebe, zgolj iz političnih vzrokov, se je upravni aparat čezmerno večal z nekvalificiranimi silami. Tako je bolniška blagajna postala politična, baza, s. katere naj-bi se širil nov fašistični evangelij med najnaprednejšim in zato najnevarnejšim delavskim slojem. S krnenjehu pravic, ki izvirajo iz socialnega skrbstva, so ga mislili-pri-siiiti na kolena. Hotel;- so; da bi. posta! in ostal pasiven, če ga že ne bi mogli vpreči v svoj politični voz. Upravljanje z imovino Ustanove, je bilo tako, da je bi! -kmalu ogrožen sam .obstoj ustanove. - Seveda ni bil zavod več sposoben zadostili najosnovnejšim zahtevam socialnega skrbstva. Prišlo ie tako daleč, da so morali zapreti sanatorij v Ankaranu in dom v Pierabeiu Delovne ljudstvo ni bilo oropano samo ene izmed svojih pridobitev, ampak je ta njegova ustanova postala baza v borbi proti njegovim koristim,- Niso se pa ustavili- pr; taki demontaži' boiniške blagajne. Da bi že v .kali. zatrli sleherni, vpliv, ki ne bi bil v sklad,u s poiiiicnimi cilji, so sklenili ustanovo (locba podrediti centrali v Rimu. Do izvedbe tega sklepa, ki ie otrok pretekle vojne, sicer ni prišlo Izvedba tega, sklepa bi imela nedosledne "posledice ne samo v političnem, ampak tudi v gospodarskem pogledu. Od vse ustanove bi ostalo le še lepo ime. Ali res narekujejo politični vzroki, da se, to vprašanje ne reši? Mi nikakor nismo tega mnenja, ampak nasprotno: takega stanja naš demokratični red ne more in ne sme do-vcljevati! Z* zavlačevanje ali izgovore, ni'nc mosta ne opravičila. Nereševahje je doslei tolklo delavski razred, poslej pa bi se —- poudarjamo — prav za,-vlačevanje rešitve tega vprašanja znalo sprevreči proti tistim, ki jim je všeč, da se stvar zavlačuje. laMMt [tihtionaijn na delu »Daily Wcrker« komentira poziv Lewisa, predsednika Združenja rudarskih sindikatov, ki spadajo v okvir-ameriške federacije dela, o prenehanju stavke 400.000 rudarjev. Piše. da izpostavlja ta korak vse delavsko gibanje novim maščevalnim napadem reakcionarnih predstavnikov kongresa in in-dustrijcev, a delavskemu gibanju ie nujno potrebna, popolna enotnost v borb; s protidelavsko ofenzivo, ki-se vedno bolj krepi- Časopis opozarja dalje, da je. poslal .poziv za prenehanje stavke Lewis, ki da se predhodno ni posvetoval z nobeno sekcijo delavskega gibanja, ali pa, vsaj s predstavniki svojega sindikata. §e več, sklep Levvisa je bil sprejet v trenutku, ko se je stavka izkazala kot zeic- učinkovita in ko ji'jo bila izazana velika pomoč vsega ameriškega delavskega gibanja. Slovani in morje Istranke v narodni noSl Borba delovnega ljudstva v Združenih državah Poljedelsko • traktorska postaja v Novem Sadu - Jugoslavija Zgodovina ameriškega delavskega gibanja izhaja iz borbe obrtniških delavcev za- pravico svobodnega pogajanja z delodajalci; omejevala se je pa dolgo časa zaradi posebnih ameriških prilik samo na to zahtevo. Po eni strani so ameriški delavci dobili volilno pravico že v začetku 19. stoletja in to brez običajne borbe, ki je bila potrebna po evropskih državah, po drugi strani pa je ovirala razvoj organiziranega delavskega gibanja nenaseljenost večine predelov v ZDA, kamor se je delavstvo selilo pred gospodarskim pritiskom in slabimi življenjskimi pogoji in se je iz delavskega razreda pretvarjalo v samostojne posestnike — /ar-merje. Poleg tega je razvoj ameriškega sindikalizma zavrla v polovici 19. stoletja dolga secesijska vojna. Pravo sindikalno gibanje v širokem obsegu se začenja v ZDA šele okoli leta 1890, ko se je končalo brezplačno razdeljevanje zemlje v zapadnih predelih in je tako odpadla možnost bega pred proletarsko usodo. . Vendar jioznamo že mnogo prej osamljene sindikalne organizacije, toda šele po končani osvobodilni vojni (1774-1796). Edina izjema, ki sliči današnjim, sindikatom, je zveza tesarjev, ki je bila ustanovljena v Philadel-phiji leta 1724, ki pa je bila osnovana vendar še bolj na temeljih srednjeveškega delavstva. Veliki razvoj industrije v Angliji ob prelomu med 18. in 19. stoletjem je pričel ogrožali ameriško gospodarsko neodvisnost in izredno poostril, konkurenčno tekmovanje. Ker so ameriški in-dustrijci dobivali vse surovine po stalnih cenah, so zniževali cene proizvodom v glavnem na račun mezdnega dela — položaj, ki se do danes ni spremenit. Tako so se rodili v ZDA prvi konflikti med kapitalom in delovno silo; t' tem ozračju, je nastal prvi ameriški sindikat — Zveza vrvar-skih delavcev leta 1794, ki je pel let kasneje organizirala svojo prvo stavko zaradi znatnega znižanja mezd. Po devetih tednih stavke so vrvarji zmagali. Prvič jm so zadeli ob državno oblast v stavki leta 1805, kajti delodajalci so se zatekli k staremu angleškemu zakonu, ki prepoveduje „zarote“. Sodba proti stavkovnim voditeljem pravi, da „lahko stavka povzroči javne nerede in škodo zasebnikom, demo- ralizira delavce, ruši trgovino in ograža žepe vseh članov skupnosti". Modrovanje, ki se ne razlikuje mnogo od stališča današnje ameriške vlade dp delavskega gibanja in stavk. Sindikat vrvarjev je bil razpuščen. Leta 1827 se je pojavil v Phi-ladelphiji nov sindikat, ki je imel dokaj socialistično obeležje. Petnajst zvez se je združilo pod ime-nom ,,Zveza mehanikov trgovskih podjetij". Ta sindikat je pričel tudi s politično akcijo m ustanovil delavsko stranko. V nadaljnjem razvoju tekom 19. stoletja je dobilo ameriško sindikalno gibanje ono obliko, ki jo je obdržalo vse do velike gospodarske krize leta 1930. V polovici 19. stoletja so delavci dosegli 10-urni delavnik. Po secesijski vojni (1861-1865) so dobili sindikati novo organizacijsko obliko pod imenom „Vitezi dela"; ta organizacija je štela kmalu 700.000 članov in je predstavljala prvi korak k uresničenju enotnosti ameriškega delavskega gibanja. Kmalu sc je začela borba za 8-urm delavnik. Leta 1886 je zadostovala samo grožnja 35.000 delavcev v tovarnah za konzerviranje me.sa y Chicagu, da bodo 1. maja stopili v stavko, da so delodajalci pristali na to zahtevo. Sindikalno gibanje je zavzelo velik obseg in resno ogrožalo kapitalistične interese, tako da je bilo potrebno proti sindikatom nekaj ukreniti. Tovarna poljedelskih strojev Mac Cormick je odpustila več delavcev zaradi njihovega sindikalnega udejstvovanja. 1.400 delavcev je stopilo v stavko. Ko so pa stavkajoči hoteli vreči iz tovarne stavkokaze, je nastopilo 200 mož policije na konjih, ki je streljala v množico in ubila štiri delavce. Organizirano je bilo veliko protestno zborovanje na 11 uymarket Square, ki je poteklo \> popolnem redu. Ko so se manijestanii že razhajali sredi najhujšega naliva, je prispela policija. V tem je nastala strahovita eksplozija (dejstvo, da policija nikoli ni odkrila krivce, dokazuje, da je bila bomba nalašč podtaknjena prav s strani policije); policija je pričela streljati, nekateri delavci so odgovorili. 7 policijskih ageitov je 'bilo ubitih. 60 ranjenih; število mrtvih in ranjenih delavcev cenijo na 200. Ta dogodek je povzročil ostro gonjo proti delavski organizaciji „Vitezi dela", ki so jo dolžili krivde za eksplozijo. V tem položaju je nastala Ameriška federacija dela (AFL) — decembra 1886, ustanovljena proti »Vitezom dela" in s prav nasprotnim programom, ki je vnašal razdor t' delavske vrste in škodoval interesom delavskega razreda. Ta program, je Močil nekvalificirane delavce iz sindikalnih vrst, obsodil vsako politično delovanje siidikatov in se omejeval na barantanje z delodajalci — vse po vzorcu programa angleških sindikatov (Trade Uniorts). Porajajoča se enotnost ameriškega sindikalnega gibanja je bila razbita. Borba Slovanov za prost izhod do toplega morja se vodi že dolga stoletja. Že od pamtiveka se bore za to Rusi. Poljaki, Jugoslovani in Čehi in še danes ni ta borba končana. Znano ie n. pr., da ni mogla iiaj-ti Rusija svojih meja skupno / Jugoslovani ne morda zaradi Slovanstva, temveč zato. ker niso razne druge sile dovoljevale Rusiji prostega pristopa do Sredozemskega morja. Leta 1854. se je Rusija spustila v vojno s Turčijo baš jz razloga, da reši vprašanje Črnega morja; toda v usodnem trenutku za tur-čijo se je vmešala v zadevo koalicija evropskih držav, katerim na čelu je stala Anglija. Isto se je ponovilo v rusko-tur-ški vojni leta 1877-78., ko je ruska vojska prišla celo do samih vrat Carigrada. V prvi svetovni vojni se je pesem ponovila in to kljub temu, da je bila Rusija zaveznica. Na mirovni konferenci v Lausani 1. 1922. je Anglija uspe la, da sta se morski ožini Bospor in Dardanele proglasile za mednarodne. česar pa seveda ruska vlada nikoli ni priznala. Istotako je bila ustanovljena mednarodna kontrola na Donavi (in to pod predsedstvom angleškega admirala); namen tega je bilo onemogočenje poti po Donavi za izvoz ruskih surovin v Sredozemsko morje. Skratka — polagala se je kar ti a j strožja pažnja na to, da ostane Rusija čim dalje od toplega morja, kar je bilo tudi vzrok, da se je po prvi svetovni vojni uničila ruska mornarica. Toda z novo Sovjetsko državo so nastale nove prilike in borba za svobodno kretanje po morjih je za-dobila v novi Rusiji čisto nov polet. Leta 1931. je Molotov, kot predsednik Vrhovnega sovjeta za dela predlagal gospodarskemu vrhovnemu sovjetu, da se takoj začne z gradnjo nove mornarice; svoj predlog je podprl z dejstvom, da gre 90% sovjetskega izvoza v svet po vodni poti. a z lastno mornarico bo odvzeta možnost zaslužka tujim mornaricam Sovjetske ladjedelnice, ki so že prej začele z gradnjo vojnega brodovja, so se lotile dela. Toda ne tako, kakor se je to ZanimivosH od tu in tam Modemi potapljači Da bi se spustili v velike vodne globine, dandanes moderni potapljači uporabljajo posebne potapljaške apa, rate ali Oklepe, ki jih varujejo pred vodnim pritiskom, ki z globino boj in. t-olj narašča. S temi modernimi pripravami more potapljač delati pod normalnim zračnim pritiskom Posebno v Združenih državah so delali takšne potapljaške oklepte, ki Pa so imeli še številne .pomanjkljivosti. Praksa jo pokazala, da ni lahko sestaviti potapljaški aparat, ki,bi pooinoma ustrezal svejemu namenu. Stari aparati za potapljanje so blii pretežki in zaradi tega zelo nepriročni. Razen tega so bili pregibni deli na potapljaški napravi, brez katerih je nemogoče, da bi potapljač uspešno izvršil zastavljeno mu nalogo, , le redko res nepremočljivi, posebno še, če se je spustil v globoke vodo. Vse le ovire so bile šele tedaj prav za prav odstranjene, ko so se nemški tehniki.. vrgli na smotrno izdelavo sodobnih potapljaških naprav. In/ ženii- Ga! iz Wurtenberga je prvi uspešno rešil nalogo. Na prvi pogled se človeku zdi, da je ves potapljaški ustroj sila nepripra-ven, okoren, toda v resnici se vsi deli. pri potapljaški oblek; zelo lahko gibljejo in ne ovirajo kaj veliko potapljača pri delu. Vsa obleka tehta pn-bližno 400 kg. Kljub temu. da je obleka razmeroma težka, bi potapljač plaval na vodi, če ne bi bil oklep obtežen s potrebnim balastom, tako imenovanimi balastnimi tanki, ki so napolnjeni z vodo in narode, da se potapljač pogrezne v vodo. Potapljači so v svojih oblekah kos -vodnemu pritisku in - je odveč,., da /bi Jim dovajali v cklep tudi stisnjen zrak. Ne, tega. ni treba. Potapljači delajo v svojih oblekah pod navadnim zračnim pritiskom, kar je velika pred- nost. Pri preskuševanjih potapljaških aparatov so potapljači- delali v globini 100 m in to brez najmanjših težav, tudi kar se dihanja tiče. Ko so pu dveh urah prišli na površje,' ni bilo opaziti na njih nobene slabosti. Modema potapljaška naprava ima nožne in ročne pregibe, ki imajo kroglaste pregibe, tako. da se more potapljač zelo proste gibati Kot »roke« služijo kleščate prijemalke, s katerimi ravna cd znotraj. Potapljaška naprava ima tudi vod, ki ima telefonsko žico, s pomočjo katere se potapljač, pogovarja s tistimi, ki-so na površini. Posebni ventil dovolju-je potapljaču, da balastni tank, v katerem je navadno voda, napolni s stisnjenim zrakom, ki je v jeklenih steklenicah. Zaradi take napolnitve z zrakom postane- oklep lažji in potapljač se lahko vsak hip dvigne sam na površino, če le hoče. Navadno pa ga potegnejo na površje. S posebno vrvjo potegnejo potapljača na površino, le-ta pa more vrv7 sam odznotraj odpeti, če bi se zapletla v alge- ali drugo morsko rastlinje. Potapljač diha s krinke. Posebna cev vodi pokvarjeni zrak v pripravljene patrone, kjer se zrak spet prečiščuje. Za osveženje potrebni kisik, prihaja iz enega dela jeklenih steklenic. Globinsko merilo, termometer, žarnica za osvetljevanje raznih instrumentov dobivajo potreben tok iz baterije. Razen tega pa dela potapljač v vodi še v svetlobi od zgoraj souš/enega reflektorja. Reflektorski svetlobni snop ima štiri in pel metra premera. S pomočjo stekla se potapljač orientira, s kompasom pa si pomaga pri iskanju prave smeri. Pravkar omenjene potapljaške aparate imajo vsi pomorski narodi, kajti Galovi oklepi so se v praksi sijajno obnesli. vršilo pri nas. kjer se je nakupovalo vse, kar je dajalo pomorskim podjetnikom čim večje dividende z ozirom na konjunkturo! Ne, sovjetske ladjedelnice so začele svoje delo načrtno in so v serijah gradile trgovske ladje. Tako so v eni seriji zgradili deset specijalnih ladij za prevoz lesa (ladje; Stalin, Zino-vjev, Tonski, Krasin; v drugi seriji ladje Pravda, Raboči, Iskra, Krestjanin itd.) Razen teh specialnih ladij so se v leningrajski ladjedelnici zgradili — tudi v serijah — brodovj s posebnimi pripravami za konzerviranie mesa; to so ladje Džerdžinski, Sibir. Kooperacija, Rikov itd Za progo Krim— Kavkaz so bili v serijah zgrajeni zopet novi tipi ladij, kakor n. pr. Adžarija, Armenija, Ukrajina itd. Kot poseben uspeh sovjetskega ladiedelstva ie poudariti dejstvo, da je te ladje registriral angleški Lloyda kot ladje prvega reda. Sovjetska zveza je gradila nove ladje z ozirom na potrebe države. Leta 1932. so odprli takozvano ,,severno ali severovzhodno pasa-žo“, to je morska pot na severu Evrope in Azije do Daljnega vzhoda. Ta prehod je kot prvi omogočil ledolomilec Sibirjakov, kateremu je kmalu sledila svetovno znana ekspedicija profesorja Šmida na Če-Ijuskinu. Leta 1934. je prevozilo že 65 ladij pot ob severni obali Sibirije, a istega leta se je posrečilo ledolomilcu Litke. da je kot prvi prevozil pasažo od vzhoda proti zapa-du in to v 84 dneh. Arktični plovbi posvečuje Sovjetska zveza_, kakor vidimo, veliko pažnjo. saj je ta pasaža velike gospodarske in strateške važnosti. Leta 1935 je na tej progi vozilo že okoli 100 ladij, ki so prevozile okoli 100.000 ton blaga. Pot Vladivostok — Murmansk ima svojo redno progo, na kateri vozi 8 bro-dov jn sicer šest od vzhoda na za-pad,- dva pa v- obratni, smeri. Sovjetska zveza je s svojim načrtnim in premišljenim delom dosegla, da so prvič v zgodovini pomorstva privozile ladje blago po morski poti do ustja reke Pjasine (vzhodno od Jeniseia), do ustja reke fndigir-ke (vzhodno od Novosibirskih otokov) in do Šantaga (med Severno zemljo in Novosibirskimi otoki). Na tem mestu je predvsem poudariti veliki napredek sovjetske tehnike, kajti le tej gre zahvala, da je bilo mogoče ukrotiti naravo in o-mogočiti vožnjo po najsevernejših krajih sveta. Moderni sovjetski ledolomilci imajo velik akcijski radij, ker lahko voziio s seboj 1.200 ton olja. Prj najtežjem delu v ledu potrošijo na uro ca. dve toni olja, kar znači, da lahko plovejo najmanj 600 ur v najtežjih razmerah. Že v početku petletke je skušala sovjetska država čimbolj povečati Svojo trgovsko mornarico in to z gradnjo novih brodov v svojih lastnih ladjedelnicah, posebno pa z nakupom brodov v inozemstvu. Posledica tega je, da je število ladij naraslo od leta 1929. dalje za 88%. kar je zopet imelo za posledico, da se od 1. 1929 dalje kljub porastu pristaniškega in blagovne-"a.., Ppnieta ni povečala uporaba ut uh brodovij. Promet z inozemstvom se je tako naglo povečal, da je že !. 1926 prekosil najvišii promet pred vojno v letu 1913. Pomorski promet se je tako močno razvil, da je v letu prKM“i le y±fiwliki l.,spdli 50 bi,j možni Svu v-se 1C, posvečala pomor-j |V,CC!a. P.az«ia- Ustanovili so posebno komisijo, ki pregleda vsako leto vse ladje. Razpisali so po-sebne nagrade za dobro vzdrževanje ladij m strojev, posebne nagrade za delavce in ladjedelnice za pravočasno izvršitev popravkov po določenem načrtu. Leta 1928 je po podatkih imela sovjetska zveza skupno 327.000 fon fon1^1'3' ,eta 1938 Pa ŽC L35°.000 Ideal Petra Velikega, da napravi jz Ruspe pomorsko državo so ostvarih Sovjeti. PeterVeHki l S kel. Ne tabun zemlje, temveč vodo! Sovjetska zveza si je izkrčila pot Sata do6”? Vra e in si fako ocf-rIa S cte1J.0p,lh. morii, do katerih skozi stoletia m mogla priti. Grozi jim Kljub polnemu gospodarskemu razcvitii. ki je največji kar so ga kdaj.poznale Združene države, se v kapitalističnem svetu pojavlja bojazen pred bližnjo, novo gospodarsko krizo, piše akademik Evgen Varga v »Pravdi«. Ta- strah jc umesten Zgodovina kapitalizma dokazuje, da konča vsak gospodarski vzpon s krizo in da -se te, krize stalno ponavljajo v razdoljih od 7 do 10 let. Marks je dokazal, da morajo notranji, zakoni kapitalizma nujno privesti razvoj do zaporednega, periodičnega izmenjavanja vzpona industrijske proizvodnje in kriz. Splošna kriza kapitalističnega sistema pa je spremenila ta red zaporednosti. Obdobja kriz in upadanja so postala daljša. Upadanju namreč ne sledi doba razcvita, temveč samo doba oživljanja. V tej zvezi moramo omeniti, da sedanja doba pod vplivom svetovne vojne „ni normalna« Zaporedje med vzponi in krizami je bilo zaradi zadnje svetovne vojne prekinjeno. Kapitalistično gospodarstvo za časa vojne namreč ne pozna zaporednega proizvajalnega krogotoka. Vojna povzroča popraševanje po blagu, a to povpraševanje presega zmogljivost proizvodnje. V vojnem času kapital ne išče kup- nov polom ca, kot je to v mirnem času. Nasprotno, kupci grabijo po blagu in sc pulijo za tisto količino blaga, ki je na razpolago. Drugo posebnost vojnega gospodarstva povzroča posebnost potrošnje materiala, ki je potreben za vojno. Tanki, avioni, granate, mine in drugo se v vojni popolnoma obrabijo. Njih vred-nesr pomeni za gospodarstvo popolno izgubo in v najboljšem slučaju se lahko nabere in uporabi bol staro železo. To pomeni, da vsebuje sodobno vojne gospodarstvo v sebi tendenco k osiromašen ju dežele. Ta tendenca je še toliko močnejša zaradi razdejani, ki jih povzročajo vojne akcije v zraku, na morju in na kopnem. Vse vojskujoče kapitalistične države so iz vojne izšle močno obubožane, izvžemši Združene države in Kanado. Velika Britanija je v splošnem izgubila četrtino državnega bogastva doma in v inozemstvu. Nemčija je zgubila približno polovico svojega državnega bogastva. V evropskih državah dosega sedanja proizvodnja zaradi uničenia v vojni 30 do 80% predvojne proizvodnje, to se pravi, da je na nižji ravni kot v času najhujše krize. V nasprotju s popolnoma raz- j dejanimi kontinenti so Združene 1 države^ izšle iz druge svetovne vojne še bolj bogate. Njihova industrijska proizvodnja v letu 1946 prekaša približno za 50% raven iz leta 1938, kar pomeni, da je danes v polnem razcvitu. S čim se pojasnjuje ta okol-nost, da so Združene države za časa vojne obogatele? V Združenih državah, najbogatejši kapitalistični deželi, je bila gospodarska kriza pred vojno najobčutnejša. Osem milijonov delavcev ie bilo brezposelnih. Tovarne so delale le s 65% zmogljivosti. Znatnega dela plodne zemlje niso izkoriščali. Vlada je-dajala Armerjem velike denarne podpore za vsak hektar s pšenico ali koruzo nezasejanih polj, za vsak hektar, ki ga niso izkoristili za gojitev bombaža ali tobaka. šele svetovna vojna z neomejenim povpraševanjem po blagu je omogočla izkoriščanje proizvajalnih sil, ki jih za časa miru niso mogli uporabiti. Med vojno se je produkcija v primeru z letom 1939 skoraj podvojila. S pomočjo te tako povečane proizvodnje je bilo v Združenih državah mogoče kriti ne samo vojne potrebe, pač pa tudi potrošnjo civilnega prebivalstva (z izjemo gradnje stanovanj, proizvodnje avtomobilov in začasno tudi nekaterih prehranjevalnih proizvodov.) Razen tega so si Združene države nakopičile znatno boga- stvo z novo zgrajenimi tovarnami in ladjevjem. S tega vidika je dejstvo, da so Združene države stopile v vojno kasneje, velike važnosti. Pred letom 1944 niso Združene države vrgle na bojišča pomembnih sil. Ozemlje Združenih držav ni v nobeni obliki trpelo zaradi vojnih operacij. Ta razlika y posledicah vojne v Združenih državah in Kanadi na eni strani in v kapitalističnih državah Evrope in bližnjega vzhoda na drugi strani je privedla do tega, da kapitalizem sedaj kakor po prvi vojni ne pozna enotnega gospodarskega cikla. Medtem ko je v Ameriki gospodarstvo v polnem razmahu, je v drugih vojskujočih se državah to izboljšanje počasno. Pa tudi ameriški gospodarski dvig ne poteka normalno in tudi ne preprečuje brezposlnosti. Vojska brezposelnih šteje sedaj dva milijona in pol; razen tega je poldrug milijon demobiliziranih. ki sedaj živijo ob vladnih podporah. Industrijska proizvodnja za leto 1946. ie bila zmanjšana za e-no tretjino v primeri z letom 1943 in realna vrednost delavskih mezd stalno pada zaradi naglega dviganja cen. Ukinitev nadzorstva nad cena-nami’ bo povzročila še vejči dvig cen in ustrezno zmanšanje kup- ne sposobnosti delavcev, uradnikov in nameščencev, t. j. glavnih množic ameriških potrošnikov. To bo pospešilo konec gospodarskega dviga in dovedlo do nove krize. Tri dejstva jasno kažejo na bližajočo se krizo v Združenih državah. Predvsem naraščajo zaloge blaga. Na podlaga statistik trgovinskega ministrstva so zaloge idustrijskih in trgovskih izdelkov na debelo in na drobno narastle za več kot eno milijardo dolarjev7 in njihova vrednost znaša sedaj 31 milijard. Trgovinsko ministrstvo Združenih držav izjavlja, da predstavlja to zvišanje zalog, ki mu ni primera, nevarnost za nadaljnji gospodarski razvoj države. Z druge strani so borzne cene surovin v oktobru močno nazadovale. Samo v enem tednu je cena surovin padla tako nizko, kakor nikoli od leta 1933. dalje. Od maja do septembra tega leta je tudj močno padel tečaj in-drustrijskih delnic. Skupna vrednost Rejnic, ki so registrirane na newyorški borzi, se je znižala od 84 milijard na 65 milijard. Izkustvo uči, da se ta padec vrednosti pojavlja navado eno leto ali 18 mesecev pred gospodarsko krizo. Vzrok padanja v vrednosti delnic je treba pripisati dejstvu, da se mogotci finančne oligarhije, ki so najbolje informirani, skušajo rešiti industrijskih delnic. Vse to pomeni, da lahko y bližnji bodočnosti, verjetno najpozneje v letu 1948. ali morda tudi prej, pričakujemo v Združenih državah začetek nove gospodarske krize. preče; lažnem. Kaicor na pr veliki stroški za oborožev važni krediti drugim drža dolgotrajne stavke, lahko s za kratko dobo zadržijo krb Bližnja gospodarska kriz Združenih državah bo neiz« no globoko vplivala na pol drugih kapitalističnih držav kriza bo zadala resen udarec lavstvu, ki se v teh državah di,_ da bi si opomogla od za vojne. Uničevalni in porazni i ki te k-nze gotovo ne bodo c lili, da bi Združene države c kale gospodarski razmah. V kapitalističnih deželah je hod iz ^vojne v vsakdanje, m a In o zivljnje povezan z zn šanjem tržišča, s padcem cen piraiem podjetij, povečanjem 1 poselnosti. Samo sovjetska država ne pozna sličnih pojavov. V Sovjetski zvezi ne vlada proizvajalna anarhija, neurejenost, ki je svojstena za kapitalizem. Stanje neurejenosti v proizvodnji v kapitalistično urjenih deželah povzroča močne, temeljne gospodarske pretresljaje, ki vzbujajo pri delavstvu nezaupanje in bojazen za bodočnost. Kje se prične novo leta najprej Znano je, da se novo leto ne začne istočasno naenkrat po vsem svetu. Vi, ki boste prebrali *ele vrstice. se boste seznanili tudi s tem Vc ^ novo leto začne najprej. Na kratko o tem tole: Vsakomur je danes znano, da ie nosa zemlja okrogla, da ie krogla, /n se vrh okrog sonca, zato tudi m povsod po svetu enako svetlo. Medtem ko je pri nas dan, ie v Ameri-m noc m obratno. Zato gredo tudi ure po svetu različno. Vzemimo Silvestrov večer. V milijonskem ameriškem mestu New Vorku bo, ko pri nas praznujemo Silvestrovo, šele sest zvečer Na drugi strani Združenih držav severnoameriških ob Tihem oceana pa bo v milijonskem medu San č-raimscu komaj tri popoldne nn L^°e, Zelandiji bodo tedaj, n'ih;ra,Sl! dfPoldne, švigali avio-'■Obili proti mestu Welinglonu. 1 oseslmki, ki so svoja obšona posestva po silvestrovanju prespani ze Pregledali, hite čestitat v i jate-Peni v mesto srečno novo leto. Nekako 1500 km vzhodno od novozelandske obale lež: angleški otek Chatham in ta košček zemlje velja kot tisti kraj na svetu, h prvi no-dravi nastopajoče novo leto. Krstili so ga zaradi tega tudi za »Novoletni otok". Odgovorni urednik: MARJAN MEDVEŠČEK