List 10. • r.' _ i 9 Tečaj XLVI. i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold. 70 kr.,za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani marca 1888. Obseg: Kakeršna setev, takšna žetev! Kmetovalci, odprite oci ! Razne reči sanja in odgovori. Trgovinska in obrtna zbornica. Semenski krompir. Arorska potocnica. Zemljepisni in narodopisni obrazi. (Dalje.) — Andrej Einspieler. (Dalje.) Vpra- Iz deželnega zbora štajarskega. Naši dopisi Novičar. Gospodarske stvari. njive brez plevela in pridelek, katerega bi mogel po naj viši prodati Kakeršna setev, takšna žetev! ne gleda na žetev Žalibog , ampak pa večina naših kmetovalcev misli kako bi mogli pri setvi par krajcarjev prihraniti. Od tod prihaja, da sejejo Kakeršna setev, takšna žetev! Resničen pregovor, ceno in slabo seme ter se ne morejo odločiti, da bi nekaterega ne moremo nikdar dosti živo spominjati naših koliko globoče segnili v žep ter kupili boljšega in či kmetovalcev. Naj mi bode torej dovoljeno, zopet nekaj vrstic o tem pisati, ker ravno sedaj se zopet pripravlja kmetovalec na jaro setev, nadejoč se, da mu bogato rastline stejšega semena semenu uiso skrite osnovne oblike prihodnje obrodi zrnje. Nikakor ne zadostuje, da kmetovalec dobro pognoji in obdela njivo in potem dobrotljivi naravi prepusti vse drugo; ne, on more še mnogo storiti, in to mora. ampak skrbna mati narava skrbela je tudi za primern h da mlade rastlinice, kedar svet, ne trpijo pomanjka Če kaže seme pridejo na sled svoje popolno m m Pred vsem je treba za obilo žetev dobrega semena in pa semenske premenjave ob določenem času. To oboje vedo naši kmetovalci žalibog še veliko premalo ceniti. Jaz pa ne menim množice vsejanega semena. Nasprotno! Saj pri nas kmetje dostikrat vsejejo hranit še preveč semena, katero ali ne skali vse, ali pa tako zunanje oblike, da ni popolno, ali pa če je celo strto potem ni v njem dovolj prve hrane mladi rastlinici. Iz vseh teh vzrokov naj bi kmetovalci vender pričeli rabiti e r popol- čis t i n to seme, v s e kd; k t ne iz skopost g in slabega semena, ker t i n enem odpust napač k a z n j i malomarnost gosto zaraste njivo » da žito niti dobro rasti ne more. mislih imam najbolj, ali je seme dobro ali ne. Naši Kmetovalci si pripravijo seme sami, in sicer iz svojega pridelka, in kakšno je to, ve vsak sam. Naše domače žito vsa je le toliko očiščeno, da so od zrnja ločene Nikdar ne moremo dovolj priporočati setve najboljšega in ob enem suhega semena. Zato je važno, dolo-čiti semenovo kmetijsko vrednost, težo zrna in kaljivost. Težo določimo zrnu s tehtanjem, n. pr. ako ste- druga nesnaga, kakor plevelna zrna ter mala, zlomljena, nedozorela zrna ostanejo pa še vedno v semenu. Da po tacem semenu ni misliti na dober pridelek, mora vsak sprevideti, niti ni treba, da bi bil kmetovalec, kajti plevel da plevel, in majhna nedozorela zrna sicer kalijo, a ne dajo nikdar lepih klasov z lepim zrnjem. Na vse to se nikdar ne misli; če je potem njiva polna plevela ali pa vsled slabega zrnja redko zarastena, vzrok je zemlja slabo vreme itd., le kmetovalec sam ni nikdar kriv. Ako bi vsak kmetovalec, naj ima veliko ali malo polja, rabil le dobro seme, katero je kupiti od poštenih in zanesljivih semenskih pridelovalcev, potem bi gotovo ne tožil toliko o slabih letinah in zraven tega bi imel 100 zrn rži tehta VI 2 do grame 100 do grame htamo 100 zrn; zrn pšenice pa 21/ Kaljivost določimo s posebnimi pripravami. Vzamemo i n. pr. 100 zrn, katere denemo med vedno vlažen papir; kolikor več zrn okali, toliko bolj men » se je seme. Najbolje nam določijo semensko vradnost v ta na-ustanovljene kontrolne postaje. Žalibog da nobeden kmetovalec ne zahteva semena, ki je bilo na tacem zavodu pregledano, in od tod prihaja slaba žetev in pa cele njive predenice, katera uničuje tako zelo deteljo, da je po nekaterih krajih niti več sejati ne morejo. Kmetovalci, odprite oči! 20 klgr. deteljnega semena. Trgovec, ki je to seme kupil Kmalu bo izginil sneg, in kmetovalec bode pričel iz novega svoje trudapolno delo na polji. Kakor bo sejal, tako bode tudi žel. Ako je torej dobra žetev zavisna ne le od Boga, 2 izbral je iz njega klgr., reci dva kilograma prede- ničnega semena. Tako seme pa naši kmetovalci tudi se jejo torej ni čuda, ako pridelajo namestu detelj pre- mpak tudi od kmetovalca samega, važno in imenitno je zanj, da uže setev tako opravi, da se sme nadejati dobre žetve. Ob mnogih prilikah sem poudarjal, da je kmetovalec izgubljen, ako se zanaša na tujo pomoč? ko- denico. Kadar pa kupijo semena, kupijo pa ravno ta kega svojimi očmi sem videl, ko je kupil ljubljanski trgovec dve vreči deteljnega semena, katero je pregledala ana postaja ter spoznala, da ima vsak kilo- uze imenov a si sam ne pomaga. Kako naj si pa pomaga? liko je takih prilik! Kdor ne pozna nobene take prilike* prebere naj ta članek in spoznal bode vsaj eno. ito toliko ucenilo, da ga ni vredno gram nad 1000 zrn predeničnega semena. Tako seme prodajaj naš trgovci na drob kmetovalci ga pa ku Odkar se Lt našemu kmetovalcu pridelovati za prodaj, od tedaj ostala je živinska reja edini pripomoček, ki mu obeta vsaj nekaj dobička. Kdor pa redi živino, imeti mora krme pujejo, ker mislijo, da so Bog ve kaj prihranili kupili kilogram za 5 kr. ceneje. Da še huj kemu trgovcu v Ljubljani, ke 80 je f ne nom na debelo hodij telj ni, ki kupčuje z deteljnim seme gospodarji kupovat pleve od de semena. Te ple bij Najvažnejša krma po slovenskih niškega sena vsekakor detelj deželah njivi ni druzega nego čez in čez predenica tudi poleg trav- Dastane krik za seme. Potem pa na In zdaj pa pridelovanj Država pomagaj, dežela pomagaj, Kine važne te rastline peša pri nas, in sicer po krivdi kmetovalca samega. Predenica se širi po slovenskih pokrajinah tako zelo, da so morali po nekaterih krajih uže opustiti deteljno setev, po drugod jim pa krati predenica tako pridelek, da ne dobivajo niti polovice tega, kar bi morali. Pa še nekaj. Samo Kranjska je izvažala deteljnega semena na leto po več nego za en milijon tijska družba pomagaj! Sam si pomagaj! Kupi si poštenega semena, če moraš tudi po 10 kr. draže pla- čati kilogram, in imel bodeš njivo brez predenice in ker je tako seme tudi bolj kalivo in rastno, potreboval ga bodeš tudi manj. Dobro in u seme pa le g o 1 d i n a r j vrednosti, danes pa ga ne izvaža niti sto tisoč več. Nedavno mi je pravil ljubljanski trgovec da je pred leti iz dežele prodal kranjskega deteljnega semena na leto več nego 10.000 novih stotov, danes pa niti tisoč ne. Pred leti so v Ljubljani s tem semenom tržili na debelo mnogi trgovci, danes trgujejo še trije Kolika izguba da je to za deželo > zlasti za kmetovalce to si more vsak misliti. Da se je pa kupčija z deteljnim semenom tako močno unesla, prihaja od tod, ker je kranjsko deteljno seme izgubilo zbog primešanega predeničnega semena svoje dobro ime. Kranjsko deteljno ki je tisto, ki je pregledano in za dobro spoznamo od c. kr. pregledovalne postaje na Dunaji. Kje pa je dobiti takega semena? Na Kranjskem ga ne prodaja nihče na drobno, in drugje na slovenskem pa tudi ne vem. Ker je kranjska c. kr. kmetijska družba dolžna v takih slučajih pomagati in posredovati, zato je ukrenila naročiti na Dunaji pregledano seme in ga oddajati kmetovalcem kolikor mogoče ceno. Pravega francoskega semena lucerneali nemške detelje kilogram bode ude c. kr. kmetijske družbe stal 88 kr., neude 93 kr. Najboljšega semena rdeče ali štajerske detelje kilogram bode ude c. kr. kmetijske družbe seme, ki je bilo na izvrstnem glasu ne le v Avstriji, temveč tudi na Nemškem, umakniti se je moralo semenu * drugih dežel, katere znajo pridelovati čisto seme. Predenica uničuje torej pridelovanje detelje za krmo in kupčijo z deteljnim semenom. To zaprečiti in zopet popraviti je dolžnost naših kmetovalcev. 4 o preden stal 5o kr.; neude 58 kr. kako? Ed trem t pomoček, čistega semena. Kdor se nadeje pomoči od deželne postave, ki ukazuje zatiranje predenice; kdor misli, da bodo kmetovalci zatrli predenico na njivi, ta se vara. Ako bodo pa vsi kmetovalci dosledno dajali tako seme, v katerem ni prav nič predeničnega semena, odkrižali se bodemo prav kmalu nadležnega in na vso moč škodljivega plevela. Dokler pa pojde po starem naprej, toliko časa ne bode Zavoj ali vrečo bode posebej plačati. Družba bode pošiljala seme po povzetji ali pa ga oddajala proti goto-vemu plačilu v pisarni &voji. Ker bode družba naročila le toliko semena, kolikor ga bodo gospodarji naročili pri njej, naj oglasi vsak, ki tega semena želi, uže sedaj, koliko ga rabi in naj pošlje ob enem polovico zneska za aro. Naslov je: tijska družba kranjska v Ljubljani. kr kme predenica ne le prenehala, temveč še množila in širila se bode. Preiskava, katero je zvršila c. kr. pregledovalna staje g. C. Rambousek-a v Zborovu, Semenski krompir. zadnji številki je si. uredništvo objavilo poskus, ki ga je naredila c. kr. kmetijska družba s krompirjevimi vrstami, katere je kupila odsemenarske po- p oš ta postaja na Dunaji, pokazala je, da ima 1 kilogram pri- Forbes na Češkem. Tem izkušnjam, ki se so prav semena ugodno obnesle za imenovano postajo, moramo tudi mi merno še precej čistega kranjskega detelj 1050 predeničnih zrn v sebi, slabša po več in sicer do 2000 zrnc Nedavno je prodal neki kmetoveleč v Ljubljani pritrditi. Naročili smo namreč tudi mi zgodnji krompir- jevi vrsti O n e i d a £ in » Zborovski" ter kasno vrsto *» f V 1 » v I. • « 75 Y) snežnik rožnik". Imeli smo po vsem kaj lep in bogat masla zadostuje prst debel in za dve dlani velik kos _ ^ t » pridelek. Posamezni gomolji 'so tehtali do Preteklo jesen smo tudi dobili od omenjene tvrdke Rambouseka žitnega semena kolossal" „Austral Alaby", rž „ na posebno priporočbo in sicer resasto pšenico ter švedsko snežno rež. Ako ravno je bilo to žito pozno posejano, obraslo se je gosto in močno, in to priča, da je seme posebno izvrstno. Uspeh teh žit hočemo ob priliki prijaviti v »Novicah". Kmetijska podružnica v Senožečah. Azorska potočnica. Izmed cvetlic, ki rastejo pod milim nebom, ni brž priljubljene, nego je potočnica (Vergissmeinnicht, latinski mt/osotis). Zato je naravno, da so jo kmalu pre- bolj sadili na vrt ter tam pričeli vzgojevati umetno nove vrste ali pa so prenesli na vrt potočnice iz tujih dalj- njih krajev. Kmalo bode petdeset let, kar so prinesli lepo vrsto te mične cvetlice, z azorskih otokov > je polna modrega cvetja, Corvo in Flores. Da si je ta vrsta potočnic zelo razširjena, vendar je redkokrat videti njeno zvrst, ki nad-kriljuje vse druge. Ta je myosoti8 a z or i ca H. C. W a 18 on (glej podobi 9. in 10.) Graščinski vrtnar Dol-ler v Schonbornu na Dolenjeavstrijskem vzgojuje jo z imeuom „cesarica Elizabeta". Ta vrsta je vse hvale vredna, ker podaje se lepo na vrtnih cvetličnih gredah, kakor je tudi lepa Podoba 9. Podoba 10. okenska rasti jo moreš ojiti kakor majh drevesce. Na Dunaji kupujejo cvetlični trgovci Dajrajši to potočnico, ker se da kaj lepo povezati v šopke in vence. Če rasto v peščeni zemlji ter jih imaš na primer Kruha. Nekateri ščične moke. denejo v maslo namesto kruha tur L. R. ' l » | i Vprašanje 16. Kje imajo na prodaj ameriško ličje za vežnjo cepljenega drevja? (A. V. na Opčini.) Odgovor: Gotovo menite japonsKo ličje, t. j. ličje od rafije. AmeriŠKO ličje nam vsaj ni znano. Ličja od je najboljše vezivo za cepljence. doboste pri V4 klgr. ličja od rafije, Klenertu & Geigerju v Gradci. Kilogram tega ličja stoji goldinar. Četrt kgr. Vam zadostuje. Najceneje doboste to ličje, ako pošljete imenovani tvrdki 30 kr. v postnih markah ter prosite, da Vam pošljejo rafije po pošti kakor vzorec brez vrednosti (Muster ohne Wert). Vprašanje 17. Naznanite mi, kaj je vzrok, da dobivajo moje kure tako zelo pivko (znano bolezen na jeziku). Kure imajo dovolj peska in zelenja, in da si jim pridno odiram pivko, vendar mi je uže ena poginila. B. v G. pri Celji.) Odgovor: Pivka pri perutnini je katar (nahod) sluzne (T. kože v kij na jeziku mislij splošno, da je pivka jezična bolezen. Vzrok pivki je najbolj prehlajenje ob skubenji (mavsanji), tudi pa pomanjkanje vode in ze-lenjadi ter premočna, vročino delajoča krma. Ker pa neposredni prenos bolne sluzi na zdravo sluzno kožo gotovo tudi zanaša to bolezen nalezljiva. ? zato je pivka manj ali več tudi iva. Od pivke zdravite kuretiuo tako le: Najprvo dajte enakomerno toplo bivališče. Čistite ji nosnice, kij in jezik, ter mažite sluzno kožo z dobrim in ne slanim surovim maslom ali pa z dobrim oljem. Za lek dajajte vsaki živali trkrat na dan po 1 do 2 žličici ko- prčevega čaja (Fenchelthee), v katerem raztopite salmi- jaka. Na pičlo četrt litra čaja zadostuje eno noževo špico salmijaka. Razne reči. Zmrzel krompir ? repo ? korenje, peso itd. na- pravimo zopet okusne, ne samo za živalsko, ampak tudi za človeško hrano predno se ujuži, ako v mlj kopljemo te zmrzle stvari, tako globoko, da ne pride druga, nova zmrzal do njih; spomladi, kadar se zemlj nem kraji, ohranijo se tudi suhe čez zimo. Pomnožujejo otaJa> ^Pijemo jih še le ter jih ali sami uživajmo ali se prav lahko s potikovanci, ki se radi prijemljejo. Ako narediš potikovance zgodaj spomladi, presaditi moreš ukoreninj rastline prav kmalu na piano, kjer te uže pa živini pokladajmo Laško raco hvalij ki ima različno barvano perje zelo, ker leže prav pridno jajca. Pravijo da zgodaj spomladi razveseljujejo z lepim cvetjem je takrat še tako ubogo malo. > katerega na leto po 80 do 100 jajec Vzrej te vrste rac neki ni prav nič težavna, tudi ni potrebno veliko vode. Race so srednje težke ter jedo prav malo. Laška raca leže po- Vprašanja in odgovori. Odgovor na vprašanje 14. Grenko maslo tudi popravimo, ako je prekuhamo ter vanje denemo kos kruha (črnega ali belega). Maslo s kruhom vred se mora potem kuhati (vreti) kakih deset minut. Kruh se navleče vsega neprijetnega duha in okusa. Za pet kilogramov sebno pridno, ako se sme prosto gibati. Sčeti s katerimi obleko snažimo, ohranimo čiste, ako jih večkrat odrgnemo 8 čistim papirjem. Papir položimo na rob mize, in na tem robu drgnimo s ščetjo ob papir. Papir postaja umazan, zato ga pa pomikajmo čez rob. To moremo prav hitro zvršiti. Ako snažimo tako ščet, hranimo obleko, kateri umazana ščet dostikrat bolj škoduje, nego pa koristi. • < i i • i ♦ Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J a r o s 1 a v. 76. Tandži (Tangerju). Andrej Einspieler. (Konec.) Slovenski narod že dolgo spoznava z največo hvaležnostjo brezštevi'ne velike zasluge E i u s p i e 1 e r j e v e . veče kakor jih ima kdor si bodi za Slovence. Nobeno v narod slovenski na Koroš- ime ni tako globoko seglo Pripluli smo pred Tandžo v Maroku. Razvivši za- kem, kakor ime vrednika n Miru. u e davno volile so stavo smo koj poslali par mož v čolnu po dovoljenje za Einspielerja mnoge domače družbe, kmetske občine izkrcanje. Zanimivo je, kako so nas spravili na suho. za častnega uda, občana. On je podpredsednik „Kato-Vsakega možaka je zadel po eden Marokanec ter brodil liškega društva", odbornik, denarničar in podpredsednik njim po plitvej vodi na breg, a žensko je posadil na »družbe sv. Mohora", odbornik »Slovenske Matice". Aka stolec in jo odnesel na rami. To odnašanje naprav- demična mladina podala mu je častno diplomo, jednako ljalo pravo zabavo na obali stoječemu občinstvu društvo n Slovenski Jez" v Braih in drugod. On je prvi Tandža ni lepo mesto. Obrežj je ožgano od žgo čega solnca. Hiše so nizke, slabe, in neredno razmetane pozidane so skoro vse v enem istem, to je v arabskem častni član „družbe sv. Cirila in Metoda", ustanovitelj iu odbornik „Vincencijeve družbe", ustanovitelj in do- brotnik društva »katoliških rokodelskih pomočnikov u V slogu, torej se zelo razlikujejo od evropejskih. Zgrajene Celovci itd- Knezo-škof imenovali so ga škofovskim sve-so navadno na čveterokot, belo pobeljene, brez oken na tovalcem 8&m oče papež so te dni izvolili ga častnim ulico in z ravno streho. Sredi čveterokotne stavbe je komornikom, naslovom dvor, ki je pogrnjen ali s tepihi ali z rogožinami, kakor monsignor u Srečen med svojim sorodom, ljubljen od revnega letni čas nanese. Da solnčni žarki prehudo ne pripekajo, ali hvaležnega mu naroda, visoko čislan od vsega za razpet velik baldahin čez dvor, ali ga hlade košate vednega, avstrijskega slovanstva, pričakal je blagi naš smokve in orjaške trte. Bogatinci imajo tudi lične vo- Andrej prekrasni današnji dan, ki kaže njemu in nam: domete, ki razširjajo ugoden hlad. Z dvora drže stopnice v prvo nadstropje, potem v drugo, in naposled na teraso. Na večer in po noči do gotove ure je vse živo na terasi, s katere imaš lep, razgled po mestu. Meniš, da zreš po orjaškem pokopališču, s katerega kipe vitki minareti. „Dolgo življenje, Dolgo trpljenje, Malo miru, Mnogo sadu". Bog nebeški daj, da mu bila teh stolpov se razlega leto in dan glas mujezinov, ki opominja vernike na molitev. Zvonov nimajo Muhame-danci. Ulice mestne so zelo ozke, nesnažne in s kamenjem nametane. Hiše so obširne in utrjene kot gradiči. „ Z arj a večerna Slava neizmerna" Narod pa se ne bode izneveril sam sebi, ne udaril se s slepoto in temo sedaj, ko mu svita zarja boljše bo- Od luke naprej skozi vse mesto drži dokaj široka dočnosti. Naj bi stal zvest očetovskim naukom jaz zavil. in ravna cesta, na katero sem tudi sem srečal do deset let starega dečka, ki je pul Pustil ga svojega Najpreje probuditelja, učitelja, voditelja; naj bi delal složno in le brado . ko neutrudljivo! Da bo temu z božjo pomočjo tako, ravno današnja slavnost. Njemn pa, ki mu velja priča naša jako ponižnemu in pokornemu Judu sem do njega prišel. Kmalu na to je Jud prišel do mo- svečanost, dal bode slovanski kulturni zgodovinar častno šeje. lonog iti mimo. Ker se stari mož ni Vsak Jud pa se mora izzuti pred mošejo, ter go mesto v zgodovini slovenskega razvitja. rzo izzul. dal mu je brco ondi stoječ vojak, in stara babura mu je po vrhu plunila v obraz. Mirno in udano, brez Žale besede, po- trpel je Jud vse te podlosti. Drugo mu tudi ni kazalo. Da se je kolikaj po robu postavil, pali bi bili po njem in ga morda tudi pobili. Možiček je stopal naprej, kakor Ljubi Andrej, Ti prvoboritelj z jeklenim zna- da se ni nič prigodilo, ali naenkrat šinil v ko in krivo ulico, ter bežal, kolikor so ga noge nesle. Iu prav čajem, zreti smeš s ponosom in največjo zadovoljnostjo na svojo slavno prošlost! Ti si duša veselejše preroditve! Po pravici Te imenujemo svojega »očeta" ! Po pravici Te ljubimo in spoštujemo! Sprejmi hvaležnost našo! Redko kdo dočaka čvrst na duhu in telesu število Tvojih let, a koliko jih je še-le, ki s tako zadovoljnostjo kakor ! Slo- je imel. Koj na to glasnih Hamdušev. reč se pokazal Ti morejo ozirati se na dolgo trnjevo pot za seboj sprevod zlo- venec Tvoje zasluge dobro pozna, ceni in slavi f blago Hamduši so močna in upli nabožna loči ki > nevarni dela strah po vsem Maroku. To so taki divjaki, da ni moči povedati. Ni varno srečati teh fanatikov * ' * '--v x " so kristjanom in Judom. Načelnik arabski, bil jim je visokorasten, ali mukadem po slavljal bode Tvoje delo pozni vnuk! 0 « Monsignor Einspieler, ponos in dika mile nam domovine, vodnik koroških Slovencev, sprejmi navdušeno Te ohrani še mnoga leta sloven- naše čestitanje: Bog v ohlapen bel plašč zavit starec; jahal je krasnega belca, in v roki je držal zastavo. ' ' - ^L ' X ' j • % ^ r ® • V (Dalje prihodnjič.) skemu narodu na srečo, čast in slavo ! Bog poživi na šega Andreja! Živio! Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) IV. G-osp. zbornični svetnik Oroslav Dolenec poroča, da sta občini in župniška urada Kolovrat in Ržišče ter še drugi interesenti prosili za napravo telegrafske ali brzojavne postaje v Izlakah. Ker je v obeh občinah 30 obrtnikov in ker so pri Izlakah toplice z jamskim kopališčem, katere imajo lepo bodočnost, in bi prospeh teh toplic brzojavna postaja v Izlakah zelo pospeševala, želeti je zato naprave brzojavne postaje. Toda ne samo v korist dobra Gallenegg in obiskovalcev toplic, ampak tudi v korist župniških uradov v Čemšeniku in Kolovratu ter posestnikov in obrtnikov biia bi naprava brzojavne postaje v Izlakah. Odsek predlaga torej: „Slavna zbornica naj priporoča napravo brzojavne postaje v Izlakah pri c. kr. poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu". Predlog se sprejme. V. Gosp. zbornični svetnik Oroslav Dolenec poroča, da c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu namerja predlagati pri visokem c. kr. trgovinskem mi-nisterstvu, da se napravi državna brzojavna, s poštnim uradom združena postaja v Lescah. Odsek je, poudarjajoč kmetijske, obrtne in prometne odnošaje rečenega kraja mnenja, da bi naprava brzojavne postaje, s pošto združene, ne bila samo v korist občevanju tujcev, nego tudi v korist obrtnosti in prometu, in zato predlaga: „Zbor-nica naj pri ravnateljstvu v Trstu najtopleje priporoča napravo brzojavne postaje v Lescah". Predlog se sprejme. VI. Gospod zbornični svetnik Anton Klein pcroča, da se je občinski zastop gradašid obrnil do c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu s prošnjo, da se napravi v Gradacu brzojavna postaja. Odsek se je s to prošnjo temeljito bavil ter se uveril, da je popolnoma opravičena. Za to brzojavno postajo so prosile občine Gradac, Podzemelj, Gruble in Semič, katere štejejo vkupe 5087 duš, potem trije župniški uradi in trije graščaki. Te brzojavne postaje je tem bolj potreba, ker sta bližnji postaji, katerih se morejo posluževati rečene občine, v Metliki in Črnomelju. Nadalje je treba uvažiti, da je v okolici gradaški vinogradarstvo, živinarstvo, trgovina z lesom in z deželnimi proizvodi znatna in da bi z novim občilom trgovina mnogo pridobila. Vrhu tega je poudariti, da je v Gradacu samem gozdnarija alpinske družbe, katera mnogo občuje z osrednjim ravnateljstvom na Dunaji; nadalje, da dobra Krupp, Semič in Podturn zelo pogrešajo brzojavne postaje. Zato izjavlja odsek, da bi naprava rečene brzojavne postaje bila v korist kmetijstvu, obrtnosti, trgovini in prometu, ter predlaga, naj zbornica to pripozna in prošnjo občine gradaške najtopleje priporoča. Predlog se brez razgovora jednoglasno sprejme. Politične stvari. V zadevi slovenskih zemljiških uknjižeb. Govor deželnega poslanca dr. Jos. Serneca v deželnem zboru štajerskem dne 17. januarija 1888. Visoka zbornica! Ko sem prvokrat bral poročilo Jr rn v 1 večine, razvnel me je posebno tisti stavek, ki govori o dveh jezikih, katera bi mi Slovenci imeli. Ali ta gnev minil me je kmalu; kajti hitro sem prišel k prepričanju da se ta stavek ne more resnim zmatrati, ter da o takih trditvah preneha vsak daljni razgovor. Jaz že delujem na spodnjem Štajerskem od leta 1870 in sicer 5 let kot koncipijent in 12 let kot odvetnik. V tem času nabral sem si veliko skušen. Držal * r x yt . _ \U ^^p , t ' sem se vseskozi pravila, da nesem nikdar za slovenske stranke delal nemških pisem, nego pobotnice, dolžna pisma, kupne pogodbe itd. delal sem v tistem jeziku, pi v katerem me je stranka nagovorila, razen če so me prisilile kake posebne okoliščine k čemu drugemu. Posebno pa, od kar sem odvetnik, napravljal sem za slovenske stranke, za tožnike ali tožence, — izvzemši malih izjem — vedno le slovenske uloge. Od početka zadovoljil sem s tem, da so bile slovenske uloge vspre- jete; tu in tam so se slovenske uloge rešile v nemškem jeziku. Uradniki takrat niso slovenskega jezika bili tako zmožni, torej se še ni dalo doseči, da bi se vseskozi reševale uloge v slov. jeziku; pa od dne do dne bilo je več slov. rešitev. Pri vseh okrajnih sodnijah na Spod. Štarjarskem prišle so v zemljiške knjige kar tropoma slovenska pisma. Kakor jaz, delali so tudi drugi. Bila je to velika dobrota, katero smo s tem skazovali na pravosodnem polji slovenskemu prebivalstvu. Koliko sitnob, koliko nesrečnih pravd sem videl nastalih iz tega, ker je Slovenec, neznajoč nemški, podpisal ali podkrižal nemško listino! Prišel je potem k meni rekoč: „moj Bog, to se me ni prečitalo, o takem dogovoru ne vem nič; pogodba se je drugače glasila, to se je v pismu izpustilo". Taki listini se ne more pripisovati dokazilna moč, kajti listina se mora pre-čitati onemu, ki ne zna sam brati, Slovencu pa, ki ne zna nič nemški, se more taka listina samo raztolma-čiti. Kdo pa je porok, da je tolmač pri laganji pravo zadel? Dotični Slovenec mora podpisati listino samo s slepo nado, da je tolmač pošten mož, ter da je tudi pravo pogodil. Pravd nastalih iz takih nepravilnostij imel sem mnogo in konec je bil navadno, da je moral sodnik spoznati na priče, ki so bile navzoče, ko se je ^^ 'm listina delala. Listina sama pa se ni jemala kot dokaz tako da je bila brez vsake vrednosti. Sodnik moral se je ozirati samo na to, kar so priče govorile, kako se je v resnici ustna pogodba glasila; iz listine pa se ni-kakor ni dalo razvideti, kaka je prav za prav pogodba. Po teh skušnjah sem se ravnal. Nikdar pa se mi šesanjalo ni, da imamo dva slovenska j eziR a, novoslovensk kmet » v i n d i š k Govoril sem s i n m i k a n i m jutro kidale so ga velike množice delavcev na kop ter Slovenci samo jedenjezik ga odvažali na večje prostore izrekoma na široko okrožno ter poznam samo jeden slovenski jezik. Pa slovenski cesto. Gorkomer kazal je danes zjutraj ob 9. še 6° mraza- jezik govori se v deželnem zboru kranjskem, časniki knjige se pišejo v njem, neštete stranke se ga poslu žujejo; kako bi vendar vse to mogoče bilo, če tega je zika ne bi nikdo razumel ker je jasno, bode se čez drži da že ogrelo se svojih pravic, zagotovljenih ji v -Pratik kaže vladarsko dobo do 21. marca toda zima H|HMp ki Samo sv. Gregor, hora v Celovci j ta Omenjam le družbe sv. Mo- kateri po starodavnem ljudskem pravu pričenja spomlad družba dava po sedem i do osem zamore zimi slovenskih knjig na leto vsakemu svojih udov, ter broji nego 3 bero utrgati ubornih 9 dni čez 36.000 udov; to neso le omikani Slovenci večinoma kmetje; in to je dokaz, da naši kmetj godi tudi letos. Danes večer to upamo i da se bode v hotelu „Zillinger" na Vid velika Beseda na čast našemu in knjige razumijo; kajti kako bi mogoče bilo, da bi Besede udeleže se gotovo tako z veseljem segali po teh knjigah in bili udje te jočih slovanskih narodov, družbe, ako knjig ne bi razumeli? Morebiti, pesniku Vodnik te stopni • * vseh tukaj biva Obljubil je pri petju ta ve da se je čer sodelovati tudi pevec Weiglein od d se dalo v 1860. letih preiti preko nas in našega jezika med pisanjem čujem, da se nekaj pa takrat smo komaj začeli delovati; vadi pevcev Naše ljudstvo na dnevni red do takrat še nesmo imeli nobenih ■i takrat ni znalo brati niti pisati. Danes je to, hvala Bogu, drugače! Velik del našega ljudstva bere ter mu je s tem mogoče se dalje izobraziti, ko je že šolo zapustilo; in to je potreba sedaj v veku telegrafov in železnic, da vsakdo, tudi v najzadnji koči. bere in se da- e opere po star pa na Drž b sam ima glede javnih sej nekake počitnice, neumorno pa delujejo odseki javnih sejah obravnavajo se večinoma zastareli, deloma pozabljeni ali taki predmeti, o katerih velja pregovor, „iz te moke ne bode kruha". lje izomika. To je tudi naš cilj, to hočemo doseči Tak predlo cr i & J > in v zadnjih dveh sejah obravnavan opazujemo, da naš kmet v kulturelnem oziru veselo napreduje, odkar mu dajemo berila v narodnem mater-nem jeziku. pa še ne dognan predlog o nekaterih polajšavah pri po trjevanji podp na pismih, katera se imajo rabiti pri Kaj stori naš kmet, če dobi slovenski odlok ? Če zemljiških uknjižbah. Razun male izjeme od leta 1852. do 1855. v prejšnjih časih ni bilo postavno zapovedanih takih potrdil ne zna sam brati tožbo, odlok itd pokliče pa kakega šolarja, da mu Od one dobe naprej 1872 se je sklenila taka postava bojuj prečita, ter ve potem takoj se vse prebivalstvo skoraj za kaj se gre. Mlajšim kmetom, ki še ne vedo o uknjižbah, velikansko breme predznambah, zastavni pravici, obravnavah in o jed brez izjeme zoper to prisilno potrjevanje, ker v j nakih izrazih se morajo taki pojmi pojasniti, starejši posestniki pa, ki so imeli s sodnijo že veliko opraviti, razumijo vse te izraze ter se še nikdar ni pripetilo, da Predlog poslanca Siegel-a in drugov zahteval je, naj se iz vse zbo voli odsek členov ki naj ne bi razumeli odlokov vi lni slovenščini. Bil i ak s o bil v sem mnogokrat priča, da je toženec, ki je dobil slovensko tožbo, vedel pri sodnij koj povedati, za kaj je poklican ter se pozival na to da stoji v tožbi to in to el volj ; S m sprotno je posle predlagal, kako bi se to breme polajšalo, ako ne popolnoma odpravilo. Leta 1882. predložila pa je vlada sama načrt postave s polajšavami glede književnih pisem, ki zadevajo vrednost do 100 gld. Zbornica poslaucev je predlo ^ • " • w * V «f W en od cr O prejela pa gosposka zbo ga je zavrgla. a j e bil nemška Sedaj predložil je dotični v ta namen izvolj sek približno enak predlog, ki bistvene polajšav tožba, ter da je rekel da ne ve, zakaj da je poklican. Kako težavno je za kmeta, če dobi nemške tožbe in nemške odloke! L '. " Z/, * . J nemški razumel: voluj save pri- do vrednostne svote 100 gld. ki pa v svoji obliki ni posebno srečen in ki po drugi strani nikakor ne za marsikateri vasi ni nikogar kdor bi mora se toraj dotičnik zanašati na so- dnijskega slugo, ali pa na kakega drugega človeka, o katerem se govori, da baje nemški razumi. Ta mu raz- tolmači odlok dobro ali slabo, kakor ve in zna: in če kmet ni toliko previden, da bi šel s takim nemškim dostuje onim, ki so po vsem nasprotniki prisilnega potrjevanja podpisov. Obširno in zgodovinsko razpravljal je ta predmet Kronawetter, z nasprotnega stališča pa društvo notarjev. Ni dvomiti, da bode zbornica poslancev sklenila po svojem prepričanji, ali vlada ne bode hotela storiti odločnega odlokom kakemu odvetniku mu ali notarju, prigodi se krivo raztolmačil, ter da vsled tega zamudil obroke ali kake druge potrebne koraka, še manj pa je pričakovati, da postala go navadno, da se mu je odlok korake (Dalje prihodnjič.) sposka zbornica kmalu druzega menenja, kot pri zadnjem sklepanji. torek je na dnevnem redu tudi državna pomoč Goriški zarad bolezni ,, za katehete. pelagra in pa odškodnina vožnje Naši dopisi Dunaja marca Iz Igubljane Koroški Slovenci. Najtem Sinoči je zopet sneg pobelil ulice Dunajske in danes nejša maroga našega ustavnega življenja v tostranskih deželah je pač ravnanje s koroškimi Slovenci * Ako človek opazuje tamošno uradovanje, ako si ogleda re§i priljubljenega našega deželnega glavarja nadležne šolstvo njem namenjeno, prašati se mora nehote: ali za bolezni. „Laibacher Schulzeitung", o kateri se sedaj skoraj deset let ni čulo nikjer nikoli nič oglasila, se je se-daj zopet z vabilom do naših učiteljev, naj se vzdignejo Mi iz- koroške Slovence ne veljajo one ustavne in šolske po • • stave, kakor za druge narode, — ali slovenski del Ko roške ne spada k Avstriji. To stanje, te nesrečne razmere koroŠKih Slovencev ZOper šolski predlog Lichtenstein-ov. opisavali so slovenski državni poslanci z gorečimi be- smo svoje mnenje 0 tem predlogu jasno in brez sedami z ojstrimi interpelacijami, žalibog do sedaj ovinkov: n a č s 1 o predloga je gotovo pravo, in a še brez pravega vspeha. Vendar pa je dosedanje de- katoliško slovensko ljudstvo mu gotovo ne bode naspro-lovauje slovenskih poslancev imelo nekaj vspeha na dve tovalo. Vendar pa je prav tako gotovo, da je predlog strani: Prvič strmeli so celo narodni nasprotniki, o pravičnostih ki se koroškim Slovencem gode glede nas Slovencev pomanjkljiv. Ako hoče šola naša se dandanes in protigovori postali so maludušni in še bolj v resnici ostati verska, mora biti tudi narodna, interesu Slovencev koroških, primorskih in štajerskih plit kot pred, drugič pa so koroški Slovenci dobili mora toraj naš narod po svojih zastopnikih zahtevati da sprejme vendar zopet nekoliko poguma, zapušča jih prejšnja obup- da se predlog Lichtensteinov razširi tako, nost, ker vidijo, da v hudem boju za svoje narodne pra- načela avtonomije, versko in pa narodno šolo. vice niso osamlj temveč, da so z njimi vsi drug Slovenci pa tudi pravični Nemci. tem smislu delovati je tudi našim narodnim učiteljem. Svarila pa jim je dosti, česa ne smejo storiti, raščečim pogumu priča izrekoma zaupnica ako jih „L. Sch " hujska proti predlogu Lichtenstein-ovem. i n zah valnica, katera je minuli teden s Koroškega d oš 1 a na Dunaj slovenskim držav- nim poslancem. Te zahval podpi od 56 različnih sloven- skih občin, krajnih šolskih svetov večinoma tudi od zdravji državnega poslanca dr. Ferjančiča in soproge njegove čujemo, da se je začelo boljšati. Upamo, da kmalu okrevata. Za hudim kašljam bolan je pa tudi poslanec tržaški župnij od velikega števila posestnikov 9 obrtnikov Nabergoj, ki tudi že teden dni biva v Proseku. Upamo da tudi njega ozdravi spomlad teško pričakovana. trgovcev itd gla se do besede tako Kmetijska podružnica na Bledu. V nedeljo 11. Visokočesliti gospodje državni poslanci! državnem zboru ste dokazali, kako se nam t. m. bode popoludne ob uri v šoli na Bledu shod ko- roškim Slovencem godi. Možato ste se potegovali za naso materno slovensko besedo, naj dobi v šolah in kanclijah svoje postavne pravice. Očitno povemo in potrjujemo, da gospodarjev, z namenom, da ustanove za blejsko stran posebno podružnico kmetijske družbe. Ob tej priliki predaval bode g. Gustav Pire, tajnik kmetijske družbe v Ljubljani, o važnosti in koristi kmetijske družbe. Da ste govorili popolnoma po našej volji in po naših eljah se ustanovi ta podružnica, ima največ zaslug gospod A. Izrekamo Vas trud Vam svojo najtoplejšo hvalo in zahvalo za ves y ter Vas vse prav lepo prosimo ? da nas ko roške Slovence; ki v državnem zboru nimamo izmed ko roških poslancev nobenega branitelja in zagovornika, zanaprej tako bratovsko in srčno branite in podperate tudi Hudovernik iz Bleda, ki je nabral uže veliko število novih udov. Državna pomoč za stradajoče goriške furlane. odseku potegnil se je za svoje goriške budgetnem Zah podpi večinoma avgusta mesca rojake poslanec dr. vit. Tonkli minulo soboto z jako toplimi besedami prav tako, kakor vlansko leto pri min. leta. deloma pa tudi še le kasneje minulega leta Med podpisovalci je mnogo razumnikov, drugem branji dotičnega predloga grofa Coronini-jevega. Dunajski listi poročali so o teh obeh govorih primeroma mnogo obširno. Zanimivo pa je j da so goriški listi te zagovore prostih posestnikov, pomenljivo pa je. da je prav mnogo dr Tonklijeve zamolčali obakrat, kakor je videti prav imen pisanih z nemškimi črkami, nahaja se pa poleg podpisov tudi opazka: Vsi ostali možje, ki ne znajo pi- namenoma. sati me pooblastujejo in prosijo naznaniti, da se vsi pridružijo tej zahvalnici in prošnji. To gibanje nam je porošt\o, ni še zgubljena in da tudi tam braževanja na naravni Gosp. da Koroška nikakor kmalu nastopi čas izo narodni podlagi! deželni glavar grof Thurn, ki se je po kon- čanem deželnem zborovanji podal v Raduljico, da bi zlatenico pregnal v zdravem gorenjskem zraku, vrnil se je koncem minulega tedna nazaj v Ljubljano, ne da bi se Slovenski državni poslanci imeli so minulo nedeljo svoj zaupni razgovor o daljnem svojem postopanji. Nadrobnosti razgovora naravno sedaj niso za javnost, temveč se bodo razodevale prilično dejansko. Vreme bilo je tudi minuli teden nepretrgoma mrzlo. Zima skrbno izrablja še svoje zadnje dni. Upamo da čez teden dni prične nastopati spomlad svoje milejše "Trt'^IBRi' B!k FM iv! 4 - r Jfl ~ V ' J OČ 1 jk J^SnvflSjK vladarstvo. Vodnikova beseda na Dunaji bila je minulo bil ozdravil od hude bolezni na jetrih. Želimo pa in na- nedeljo večer prav sijajna, bil je prav lep shod sloven- dejamo se, da umetnost zdravnikov milejši bližajoč se sko-hrvatske-češke mladine in pa starejših rodoljubov iz spomladni zrak ali morebiti primerna kopel, prav kmalu vseh vrst stanov. Državnih poslancev bilo je navzočih 80 11 in to: 3 slovenski. 2 češka. 2 hrvatska. 2 poljska in 2 nemška. je bolezen neozdravljiva, postalo je tako namestovanje neizogibno Vse te zmešnjave pri nemškem dvoru Novičar iz domačih Z Dunaja in tujih dežel. Drugo potovanje grofa Kalnoky-a pa dajejo tako že vsegamogočnemu Bisraarku še večjo prostost, tako, da se sme trditi, da ne razpolagajo samo z vladajočo rodbino, temveč tudi z vso državo — in to je nevarno. v Budapešt na dvor cesarjev priča zato, da se med Francoska. General Boulanger se je zopet vladami evropejskih velevlasti živahno razpravlja vpra- znal povzdigniti na vrhunec dnevnega razgovora po sanje Bolgarsko, zato priča tudi naznanilo, da se ima svojih različnih kandidaturah. — Vojni minister pozval princezinja Klementina, mati koncem tega tedna vrniti na Dunaj, devah podal se je tudi Bismarkov sin Herbert v London, da bi pregovoril Angleško za neki način rešitve tega vladarja bolgarskega ga je na odgovor in pri tem je Boulanger izrekel, da Prav v teh za- se on tudi s pasiviteto ni storil krivega onih kandi- datur ker povsod izrekel, da ni kandidat. Vsled tega razgovora prinesli so časniki formalno izjavo, v vprašanja. S Carigrada dohajajoča poročila potrjujejo kateri pravi, da ne sprejme nikakoršne kandidature in menenje, da se Turška pričenja udajati pritisku da prosi vse prijatelje, naj nikar ne zametavajo svojih poslanika nemškega Ra d o vi t z - a in trdi se, da Turška glasov s tem, da nega volijo. — S tem bi bilo to vpra-že obeta, poslati v Sofijo neko pisanje, toda v mnogo sanje rešeno, ako bi se tej kandidaturi ne bili podtikali mečji obliki, kakor pa to zahteva Ruska. — To je po- drugači nameni. — Časniki izrekli so namreč menenje i ložaj sedanjega trenutka. da Boulanger s temi kandidaturami dela na to, da naj Da je ono Nemško pritiskanje v prvi vrsti obrnjeno bi predsednika republike francoske volilo vse fran- proti Avstrijsko-Ogerski, je naravno, ker v najojstrejšem cosko ljudstvo nepos redno; toraj tako, kakor je bil nasprotji sta si po naši unanji politiki vpliva Avstrijski voljen Napoleon III., naj pred za predsednika iz ka- Ogerski in pa Ruski na Balkanskem polotoku, izrekoma terega mu kasneje ni bilo več teško prestrojiti cesarja. # o Bolgariji. Ako pa Nemška deluje za Rusko, nasprotuje ob enem svojemu zavezniku Avstrijsko-Ogerski. Zato čuje se uže danes nekaj politikov, ki sodijo, da Lahko je razumljivo, da so vsled tega vse repu blikanske stranke planile po njem. Spanjska. Republikanski časniki raztrosili so Bismark dela na to, da za m en j a z naš o državo govorico, da hoče kraljica odložiti vladarstvo. Dotični z ono z Rusko. Bismark se ve da pri tem računa s časniki zapadli so tožbam sodnij. prav ledenem srcem: skrivnosti Avstrijske so mu večinoma znane i Ruska je močnejša dragocenejši zaveznik, pot doli do •»i toraj nemškega zanj f ja- Najnovejše vesti. dranskega morja pa bi bila jako lepa, toraj bodimo rajši zavezniki s svojim dosedanjim nasprotnikom se ne boji nikogar! > Nemška Z Dunaja. V včerajšnji seji državnega zbora rešilo se je formalno poročilo o potrjevanji (legalizaciji) podpisov s tem, da se je predlog vrnil odseku nazaj. Podpora države za Furlane goriške sprejela se je brez razgovora. -« • JJ ■ ' jL ■ • Po tem pričela se je razprava o nagradah za po-Cesar nemški je zopet prehlajen, po- dučevanje v veronauku. Poročevalec večine je mesto To so oni duhovi, kateri so švigali iz znanega zadnjega govora Bismarkovega, in ti po pravici morejo iznemirjati vodstvo naše unanje politike. Nemška — ročila od bolnika v St. Remo so sicer v nadrobnostih Jirečeka, d\ svetovalec Czerkavski poročevalec vsak dan bolj povoljna, v obče pa vedno hujša. Nemški manjšine pa je Ed Stis3 Do ure popoludne govoril prestolnik prizadeva si, da se še skoraj vsak dan pri- razun poročevalca manjšine, poslanec Fuss, za njim j ki verske odgoje, nikakor kaže na balkonu svojega stanovanja, tudi je zmeraj minister Gautsch, potem pa poslanec Heinrich navzočega nekaj nemškega občinstva, katero ga po- je trdil, da se glede veronauka in zdravlja, — pa tudi doli v gorkem podnebji Laške je ne vrši državna šolska postava, dalje premalo ur si pri-sedaj večinoma mrzlo in za bolnika celo, zato je pri- vošči veronauku, izrekoma pri katoliških več se zgodi čisto nič pa pri judih. Koliko kazavanje prestolnikovo prav za prav samo dokazovanje, pri protestantih, skoraj da je še živ in toliko pri močeh, da more nekoliko boljši je to v nemški državi, tam pa se podučeva vero hoditi. nauk po 5 ali 6 ur na teden, od tod tudi nost katolikov na Nemškem. tolika goreč Sredi minulega tedna dospel je v St. Remo sin bolnikov, princ Viljem, ki je občil s svojim očetom ter se osebno prepričal o nevarnosti njegove bolezni, ponedeljek jutro odpeljal seje čez Milau zopet domu v tovalec Brandenstein. Nemška. Princu Viljemu odločeni svetovalci so profesor Gneist, general Wittich in pa vladni sve Prvi odločil se je po pre- Berolin. — Sedaj se že ne taji več, da dobi princ Viljem dlogu Bismark-ovem, kateremu so pritrdili cesar, cesarjevič nekaj vladarske oblasti, ker s tem se že tudi soproga bolnikova ne more več ogibati vsestranski trditvi ? da in princ Viljem sam. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.