27. štev. V Ljubljani, v t . ara 1879. Letnik VI InMratl se sprejemajo in vel j A Iriatopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 2 ii n n ii * ii ^ ii ii n n ^ n Pri večkratnem tiskanj s« •ena primerno zmanjia. R ok o pi si se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravni&tvo (administracija) in eksf edicija ua B tare m trgu h. it. 16. Puliti Cen lisi n slorasli narod. Po poŠti prejeman velja : Za celo leto . , 10 gl. — kr za poileta . . 6 „ — „ za četrt leta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 k», za pol let» . . 4 „ 20 ¿a četrt leta 2 „ 10 „ V V Ljubljani na dom pošiljac velj& 60 kr. več. ua leto. Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 26. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soOoto. Sv. Ciril in Metod. Pravi Slovenci se radostni spominjajo prisrčnih pa iskrenih sporočil, ki jih je vsako leto osorej ranjki vladika M. Slomšek iz bra-ternesv. Cirila in M eto d a pošiljal po svetu katoliškem. Prihodnjo nedeljo 9. marca nam reč je po dnevu god slovanskih blagovestm-kov, ki se pa zarad postne nedelje v naši vla-dikovini obhajal bode naslednjo soboto 15. t. m. Pred nekaj leti se nam je obetalo, da se tudi pri nas omenjeni god, kakor v nekterih druzih avstrijskih škofijah, prestavi na 5. julija, da bi se slovesniše mogel praznovati nego se da to v štirdesetdanskem postu; a doslej se nam ta pravedna želja še ni spolnila. Torej ga hočemo s katoliško cerkvijo in posebej z družbo ali braterno sv. Cirila in Metoda obhajati katoliški Slovenci te dni tako, da bodemo duhovniki v godovno 9. t. m. ali kteri dan v osmini služili sv. mašo, neduhovni pa po pravilih storili svojo dolžoost v namen hvaljene bratovščine. Vsegdar nam biva pomenljiv god sv. Cirila in Metoda, Ciril ali prej Konstatin imenovan je bil rojen I. 827 in Metod I. 824 v Solunu na Macedonskem. Po blagovitnem delovanji med moravskimi in panonskimi Slovenci sta pokorna podala se v Rim , kjer je 14. fe-bruarija 869 Ciril umrl, in je letos po smrti njegovi preteklo 1. 1010; sv. Metod je marljivo deloval še po bratovi smrti do 6. aprila 1. 885. Približuje se tisučletnica njegove smrti, in vzlasti severni Slovani se pripravljajo že zdaj tisto spodobno obhajati na Velehradu. Pomenljiv biva nam god slovanskih teh bla-govestnikov z ozirom na dogodke preteklih let. Kdo bi si bil pred tremi ali petimi leti domišljeval kaj takega, da bodemo avstrijski Slovenci v tako živi dotiki z jugoslovanskimi Srbi in Bolgari? Slovan prihaja na dan , in kdo v<5, kakova osoda mu bode v nekterih bodočih letih? Istina je, da se v Rimu in Beču ali na Dunaju posvetujejo, kako bi bila vrav-nati katoliška cerkev v Bosni in Hercegovini. Istina je, da naznanjajo mnogi, da morebiti še to leto podil se naša vojna dalje skozi Novi Bazar proti Solunu, rojstnemu mestu blagove-stuikov slovanskih. Kteremu iskrenemu slovenskemu katoličanu ne utriplje srce pri tem spominu? Kdo ima v oblasti srca vladar jev in jih vodi kakor potoke? Kdo dela in dovršuje prav za prav svetovno zgodovino? Mar berolinski ali dunajski ali moskovski liberalci? O kaj šel Tista roka, ktera je v kratkem času Jugoslovane rešila krutega jarma hudih Turčinov, prav tista roka jim brzo ua-kloni lahko še više in veče blagostij, in teh dejmo prositi I Da bi živel ranjki preblagi vladika Slomšek, oj kako iskreno bi klical in pisal v sedajni dobi vsem bratom in sestram, naj t zedinjenimi močmi vojskujejo se pod vodstvom sv. Cirila in Metoda v ta namen, da se rešijo in povzdignijo Slovani ter sklenejo v resnici in pravici pa v krščanski ljubezni. Kar se je zvršilo v malo letih, daje nam upanje za prihodnost, in veselo ¡poroštvo sme nam biti vzlasti to, da sta sv. blagovest-nika v veliki časti pri vseh rodovih slovanskih, pri Bolgar h in Čehih, pri Rusih in Slo- vencih. Resnobno se je ravno pri nas v zadnji dobi svetovalo, naj se braterna sv. Cirila in Metoda nekoliko premeni in povzdigne tako, da družniki, kteri hočejo in premorejo, darujejo kaj tudi v blagu ali v novcih za Bosno ali sploh za brate Slovane na jugu. Prav želeti je, da bi ta stvar ne zadremala, marveč se vstanovila iu pospeševala krog iu krog na čast božjo, na rast sv. katoliške cerkve, pa na blagor vsem Slovanom! Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 5. marca. V «lelcft-ncijalk imajo zdaj bosniški proračun v delu. Večinoma bodo menda dovoljene vse svote. Čudno je , da je celo vojni minister zagovarjal železnico čez Brod in Ze-n co, pa pobijal ono od Siska na Novi. Tako se povsod le Ogrom vstreza, in če celo Nemci nič ne opravijo, ki se tudi potegujejo za črto čez Novi, kaj bomo neki dosegli mi Slovenci in Hrvatje? In vendar bi bila ta železnica tolike važnosti za nas. Za nas Slovence bi bila še največ pripravna železnica od Ljubljane do Karlovca in od tam naravnost na Novi, Banjoluko, Sarajevo; tedaj na Sisek. Taka železnica bi nas naravnost zvezala, in bi bila sploh za srednjo Evropo najkrajša pot v balkanske dežele. Ves promet bi se na to črto obrnil. Celi svet priznava važnost in potrebo te železnice , pa Madjari hočejo drugače, in Ljubljanske slike. Uvod. Vea slovenski svet se kolikor toliko ozira, nosi in obnaša po Ljubljani, naravnem središči bodoče „Slovenije1' (če jo borno kedaj res dobili), ali vendar ni nihče še nadrobno in po vrsti popisal njenih prebivalcev, njihovega dejanja in nehauja tako, da bi jih bil svetu prav v zrcalu pokazal. Morda bom jaz vstregel marsikomu, če mu pokažem ta mikavni rod nekako pod steklom , da bo potem razumel, zakaj je marsikaj Uko in ne drugače in zakaj vzlasti slovenski duh se ne more v Ljubljani vkoreuiuiti tako, kakor bi bilo naravno in koristno ne le temu mestu, nego tudi prebivalcem vse dežele. Toraj bodo v sledečih črticah šle memo bralca podobe raznih stanov ljubljanskih, vsaka se bo vstavila pred njim le toliko, da jo bo lahko spoznal. Uvrstene bodo po redu od zgo-rej navzdol, kolikor: se to dti; lastnosti vsake vrste bodo pisane v kratkih črticah, h kterim si bo marsikdo lahko še kaj druzega mislil, ker domišljiji ne maram staviti nobene graje. Mesta ljubljanskega ne maram popisovati; le toliko bode omenjeno, da priimka „bela Ljubljana" zdaj več ne zasluži, ker je preveliko gujezdo nemškutarije in drugih nečednosti. Beli se le počasi in najboljše upanje je, da bo prej ali slej zopet bela. Zdaj pa je k večemu polovičarska in to v dvojnem obziru: po jeziku in po noši, t. j. na pol gosposka, na pol kmetiška, — na pol nemška, na pol slovenska. Čisto nemška ne more biti, ker jej manjka pravilne nemščine. Se ve, da ta sodba ni tako natančna , da bi je nihče ne mogel ovreči, toraj treba nekoliko pojasnila. Gospode prav prave namreč v Ljubljani skoro ni, le malo rastlin je gosposkih, pa še teh ne smeš postaviti pod drobnogled, ker bi tu pa tam ua njih zapazil, da so zrastle na kmetiškem gnoji. Najprej se spoznajo po go vorici: da le usta odpre taka stvar iu iz njih spusti nemško besedo, pa boš vedel, pri čem da si. Le malo jih je — in tudi ti niso vsi gosposkega stanu, ki so nemške korenike, pa so se že tudi navlekli slovenskega soka , čeravno ga ne marajo, tako, da tega ne morejo 'več skrivati. Ti znajo slovenski le kleti ali k I večemu toliko, da se morejo razumeti s posli. Renegatov med temi ravno ni, ker niso slovenske krvi. Druga vrsta je gospoda le na videz ali za lepše, kakor kdo, ki si na umazano srajco pri-veže ali pripne „goljufa", da svet misli, da ima vso srajco tako lepo , kakor je na oprsji in za vratom. Take ljudi spoznaš po tem, da so nemškutarji in prav radi nemški govore — pa kako! Za nemška ušesa je ta nemščina tako zoperna , kakor n. pr. bolnemu človeku brlizganje lokomotive ali kovanje 10 kovačev. Tukaj je veliko renegatov. Vendar je v tem stanu mnogo ljudi, ki ne trpinčijo ušes s svojo nemščino, marveč govore svoj materni jezik; ti so narodnjaki. Nekaj jih je pa tudi, ki govore oboje : nemški in slovenski — enako slabo in se ne brigajo za politiko; ob volitvah so pa vendar tički, ki gredo večidel nemčurjem na liinauce. Nošnja jim je navadno na pol gosposka, na pol kmetiška, t. j. predmestna. Tretja vrsta so prebivalci prejšnjih predmestij, Meščani so postali še lepo novi vredbi mesta. Gospoda ne marajo biti , so tudi večidel rokodelci, obrtniki ali kmetje. Nemški znajo in govore le za potrebo, med sabo pa le slovenski in se ponašajo s tem, da so Slo. pri nas v Avstriji se mora vse zgoditi, kar Madjari hočejo I Ali bo zmirom tako? Vuanje države. Na Vrancoskcm se stranke hudo mešajo. Minister Marcere je moral odstopiti. Š|iai|jsko ministerstvo je dalo svojo ostavko. Na Turškem ne bo še miru. Pravijo, da je predvčerajnem pet sto oboroženih Grkov pridrlo čez mejo, in da so eno turško vas požgali. Najbrž (hočejo ustajo razplamtiti v Tesaliji. Kedar bodo južni Bolgari pričeli ustajo, bodo gotovo tudi Grki poprijeti, ker vidijo, da drugače ne morejo razširiti svojih mej in osvoboditi Grkov, ki so še pod turško oblastjo. Na Nemškem je zdaj velikanska preiskava zoper tiste, kterim se je v Marpingenu Mati Božja pokazala, in zoper tiste, ki so to naprej pravili. Poklicanih je 163. Državni pravdnik jih toži vse zavolj „goljufije". V Tri-eru, kamor ta kraj spada, pa zdaj uemajo Škota, ker je stari škof umrl, novega pa ne-čejo voliti, ker bi ga država itak ne potrdila. Tako se bo cela stvar preiskavala samo po posvetni oblasti. Levimi dopisi. Iz lijuhljane, 7. sušca. — (O vo-litvi v velikem posestvu.) Ker se ima v tem mescu vršiti volitev iz velikega posestva namesto Vesteneka, ne bo morda odveč, ako spregovorimo par besedic o tej zadevi. Da bi slovenska stranka kandidata postavila, o tem še misliti ni. Dokler je „nobel" biti Nemec, dokler je vladna stranka taka, kakoršna je bila v do-zdanjih volitvah, tudi pri našem „velikem" posestvu ni misliti, da bi se kaj na bolje obrnilo. Če pregledamo vsih sto in enajst imen, ki jih našteva „Laib. Z t g." o priliki volitve, čuditi se moramo, kako za-more biti slovenožrešna strauka v tako ogromni veČini, saj večina naših takozvanih veli-koposestnikov nosi imena slovanske korenike. Nemškutarstvo naših grajščakov izvira deloma iz baharije, deloma iz nemške odgoje, deloma želje, dopadati vladi, v manjši meri iz odpad ništva in druzih namenov. Ko bi mi Slovenci imeli več denarja, in več požrtvovalnosti, potem bi morali več takih posestev nakupiti, in tako počasi pridobiti si večino. Ker pa tega ni, moramo naravi prepustiti, da to rano na našem telesu začeli. Volilii red je krivičen, to vsak vidi, in predpravica naših kot ,,gosposkih" vknjiženih posestev nema po postavi enakosti državnih bremen in pravic nobene podlage. Postava govori le o „velikem" posestvu; ker pa na Kranjskem tacega ni, izmislili so si drug pripomoček, vrgli so v kasto „veliko" posestnikov vse tiste posestnike gradov, koji niso bili tlačani, ampak „svobodni gospodje". Čudno je, da se ta razloček še zdaj dela, ko je tlaka že davno odpravljena! Pa dokler volilnega reda spremeniti ne moremo, tako dolgo moramo z uašim „veliko" posestvom računati kot faktorjem. Da bi naše grajščake kedaj na svojo stran pridobili popolnoma. to je malo verjetno, vsaj od sedajnega roda ne. Če se pa politična sistema prenaredi, da bodo Slovani v Avstriji bolj spoštovani, potem bodo tudi naši grajšaki svoje nazore predrugačili, in vdali se uam v marsičem. Tudi njihovi poslanci nam ne bodo več tako strastno nasprotovali. Konečno opomnimo še to. Čeravno naši nemškutarski grajščaki ne bodo dolgo več gospodarili v deželi, vendar ostanejo grajšiue še zmirom važne za nas, zaradi vpliva, ki ga imajo ua kmetsko prebivalstvo. Za to bi morali Slovenci vendar po tem hrepeneti, da do-bodo v svojo last kolikor mogoče grajšin po deželi, če bo grajšak Slovenec in za narod agitiral, potem ga bo posnemal kmet in meščan, in naša agitacija bo prav lahka. Grajšak na deželi je kakor majhen kraljič, in njegova beseda, njegov izgled nam lahko mnogo pokvari, pa tudi mnogo koristi. Bogatejši Slovenci naj si kupijo grajščine , če prav menj nese, pa zemlja je le gotova stvar, ki je niti tat niti sovražnik odnesti ne more, in kot posestnik grajščine narodnjak lahko mnogo koristi. Bz Črnomlja, 3. marca. Okrajnega glavarja g. Janeza Mahkota smo zgubili pred kratkem; brez slovesa, brez živijo • klicev odpeljal se je na svoje novo mesto v Logatec. Vli ga ne bomo pač veliko pogrešali ; predobro nam je znana njegova osobna strast iz časov volitev v deželni zbor. Mož, nekdaj narodnjak, je mislil, da bode kot nemčurski kandidat prodrl, a kakor znano, je slavuo propal. Poseb nega zabilježiti od njega nimamo. Odšel je in mi se ga bomo spominjali, kakor so Be Izraelci egipčanske sužnosti spominjali. Slovenski naš narod je gotovo veren ; ža-libože se najde tudi tu pa tam kak zgubljenec, ki celo javno izražuje brezverska svoja načela. Minuli teden nabiralo se je namreč prostovoljnih darov za napravo novega križa na pokopališči. Nek gospodek, ki se sploh jako bu-dalasto obnaša, je nabiratelju navedenih darov blizo takole v zobe rekel: Jaz ne dam nič; jaz ne rabim nobenega križa , ako bi za kaj druzega pobirali, morda bi kaj dal. Ako si ne morete pomagati, pa h.....gor obesite ! (!!) Tako je govoril oni gospodek! Kterega vernika ne žalijo take besede ! Kdo toraj ljud naš zapeljuje? Je-li to liberalizem, na kterega se ponašate? če pojde tako naprej, prišli bodemo tako daleč, kakor v blaženi Germaniji. Te vrstice naj za danes zadoste. Onemu gospodku pa svetujemo, naj svoj jeziček malo skrči, drugače bodemo njegovo ime priobčili, kar mu gotovo ne bode najljubše in koristnejše. Domače novice. V Ljubljani 8. marca. (O 25letnici poroke cesarjeve) razposlal je minister notranjih zadev deželnim predsednikom naznanilo, da bosta cesar in cesarica sprejemala le deputacije dežel in pa glavnih mest. (Iz seje deželnega odbora dne 28. febr.) Občini Boštanjski se dovoli 20n/0 občinske priklade na direktne davke; — deželnemu stavbinemu uradu se naroči, da predloži ope-rat za napravo dovoda potrebne vode, pokritih hodišč in notrauje oprave v novi norišnici na Studencu; — občini Kranjski se naznani, da po dopisu c. kr. deželnega predsedstva ministerstvo prošnje deželnega zbora za obstanek niže gimuazije v Kranji ni predložilo Njegovemu Veličanstvu in da bi se o tem le potem moglo še dalje pogajati, ako bi se mestna občina ali pa dežela zavezala, k tro-škom za gimnazijo priplačevati; — na dotični dopis se deželnemu šolskemu svetu odgovori, da deželni odbor ne dovoli v to, da bi se plače učiteljev veronauka v ljudskih šolah na venci. Ob volitvah nemčurji tu le malokterega vjapiejo, ker so do malega vsi stare narodne kosti. To bodi kratek uvod, da bo bralec poznal obzor, na kterem se mu bodo pokazale naslednje podobe. Slovenskim imenom so pridana tudi latinska in še marsiktera druga , da se stvar lajše uvrsti. Hišni lastnik ali ¿sospoilar. (Dominus domesticus.) Brez hišni mesta, toraj moram tudi jaz začeti s hišami ali marveč z njihovimi lastniki, ker so važni v trojnem obziru: 1. plačujejo hišni davek — to je dobro za mestno blagajnico, 2. imajo pod svojo streho ljudi, ki nimajo svojih hiš, in od teh vlečejo najem-ščino — kar je za nje dobro, ker bi jim brez tega hiše nič ne nesle, 3. so vsled tega vo-lilci za mestni, deželni in državni zbor. Razen tega so jako nevarni ljudje , kajti če bi svoje hiše podrli, česar bi jim nihče ne mogel braniti, bi ne imel nihče nikjer strehe in mesta Ljubljane bi ne bilo več. „Mesto je naše", reko luhko ti ljudje pouosno, in kdo jim bo oporekal ? Zatoraj je spodobno, da tudi jaz te stvari stavim v vrsti ljubljanskih slik na prvo mesto. Po rodu je vsak hišni gospodar, toraj tudi ljubljanski, sesavka, in sicer po splošnih postavah sveta in tudi po posebnih hišnih zakonih. Zadnjo lastnost občutijo najhuje najemniki ali hišni gostači. Posebna njegova lastnost je, da hrepeni vedno više, z najemščino, ktera se mu ne zdi nikdar previsoka. V računstvu je jako izurjen, nezmotljiv; prav dobro ve, koliko ima vsak najemnik plačati, ne zgreši nikdar kvartala v pratiki, ve na tanko, da jih ima leto čvetero, ktere si v pratiki rudeče za-znamova. Tudi v drugem obziru je jako izobražen iu ve, kaj je spodobno. Proti koncu kvartala nikdar ne pozabi poprašati, ali je ta ali oui njegovih najemnikov dobrega zdravja m kako se mu sploh godi. Ni vsak tako vljuden, da bi čakal v svoji sobi vseh gostačev, da mu prineso najemščino; so tudi nekteri tako prijazni, da sami splezajo v drugo ali tretje nadstropje in kedar zopet nazaj pridejo, je njim in njihovim najemnikom veliko lajše ; njim pri srcu, najemnikom v mošnji. V svojem kraljestvu je hišni gospodar gola previdnost; očetovsko njegovo oko čuje nad vsemi strankami enako, v njegovi hiši je polna enakopravnost; kdor ne plača, tistega zapodi ali rubi brez ozira na narodnost in vero, denar Slovenca mu je toliko, kakor denar nemčurja ali pravega Nemca. Robatega ne vidiš nikoli, če se mu ne zdi na pravem mestu. Ker ima pa, kakor Bog, v svojem kraljestvu ljudi vsake baže, njegov stan ni lahek; vendar pa ve povsod vdariti na pravo struno. Pri volitvah je nekoliko svojeglaven in hoče, da bi bili najemniki njegovi ž njim enakih misli. Ako se to ne zgodi, pride potem včasih preseljevanje, pri kterem se pa ne seli on. Glede stanu ali politične in socijalne vrednosti je hišni gospodar mestni odbornik, ud enega, nobenega ali več društev; razen tega je marsikteri še trgovec ali rokodelec, le nekoliko jih živi od kuponov in hišne najemščine, toda taki so že velike pošasti, ker v Ljubljani navadno samo hiša brez vsega druzega ne nese toliko, da bi se človek mogel postavljati. Te so najznamenitnejše lastnosti te vrste človeštva v splošnem; glede posebnih lastnost so pa razdeljeni v več razredov, v kterih ima vsak še svoje posebnosti. (Dalje prih.) normalno Šolski zaklad prevzele, in da o tem more le deželni zbor sklepati. „Nov.'1 (Iz seje družbe kmetijske 2. dne t. m.) je došlo „Nov." sledeče poročilo. Na vprašanje družbe kmetijske dunajske: ali ne bi hotela družba naša Be pridružiti skupnemu čestitanju vseh kmetijskih družeb o priliki sreberne poroke Nj. veličanstev, je odbor govoril, da, in za svojega zastopnika v dotični slavnostni komite imenoval viteza Schned-Treunielda na Dunaji, častitega uda naše družbe kmetijske. — Dopis si. deželnega odbora , da ga je volja o ugodnem času deželnemu inženirju g. Vičeljnu za 2 ali 3 tedne dopusta dovoliti, da gre na Nemško gledat, kako ondi beke izrejajo, se je vzel radostno naznanje, — isto tako drugi dopis, da so se 3 učencem tukajšnje podkov-ske in živinozdravske šole podelile štipendije po 60 gld. — Poročilo g. V Valente, ma-gistratnega oficijala, o ribških zadevah kranjskih rek se je z zahvalo sprejelo. — Dopis rateške kmetijske podružnice, ki radostna pozdravlja namen deželnega odbora, ravnatelja slapenske vinorejske šole gosp. R. Dolenca na Dolenjsko poslati z nalogom potovaujskega pod-učevanja, se je vzel v zbirko dotičnega akta, ki se uaposled skupno izroči deželnemu odboru, isto tako dopis metliške podružnice, ki za motna vina poduka želi od g Dolenca, ki je bil nemudoma po odboru za to uaprošen. — Prošnji krajuega šolskega sveta č e m š e-niškega za podaritev vrtnarskega orodja! družba ne more vstreči, ker nima za to državne subvencije, prošnja za Hartingerjeve table se izroči c. kr. deželnemu šolskemu svetu; — krajnemu šolskemu svetu ua Jesenicah Be uaukaže za 10 gld. sadnih dreves iz druž-binega vrta po znižani ceni; — isto toliko (10 gld.) se dovoli krajnemu šolskemu svetu Št. Vidskemu poleg Cerknice za nakup divjakov, če veljavno dokaže, da je občina šoli odstopila za napravo vrta potrebno zemljišče; — gosp. poštarju v Beli peči se ni mogla za drevesuico naprošena podpora dati, ker družba n ma na razpolaganje nobenega zneska iu če tudi bi ga imela, po normativu si. ministerstva se podpora ne daje posamesnim osobam ; — prošnja gosp. Fr. Ravuikarja, di jaka na dunajski živinozdravnišnici, se je priporočilno izročila dež> lnemu odboru. — Račun družbini za leto 1878. se je izročil v pretres gospodoma odbornikoma Jan. Murniku in L. Robi ču, račuu družbinega vrta padotičnemu gospodarskemu odseku (gospodom Lasniku, Souvanu iu Jeriču). — Kot udje v družbo so bili sprejeti: gospodje Franjo Ravnihar, deželni blagajnik, Dragotin Žagar, kontrolor dež. blagajnice, V. Val en ta, magistratni oficijal. (Seje mestnega odbora 6. t. m.) se je z županom vdeležilo 19 odbornikov. Dr. Kalten-egger poroča, da letos iz odbora izstopijo v I. razredu gg. Mahr, dr. Zupančič, dr. Schrei in dr. Supan ; v II. razredu gg. Leskovic, dr Scboppl in dr. Keesbacher; v III. razredu gg Ilorak, Jurčič, Klun. Potem se rešijo reklamacije zoper volilni imenik, ter se določ i, da se bodo volitve vršile: za III. razred 15. aprila za II. razred 16. in za I. razred 17. aprila. Tudi se županu prepusti, da bode iz mestnega odbora on izbral 4 odbornike v volilno komisijo. — Lastnikom kisarnic se devoli povrnitev nekoliko vžitninskega davka. Računi za potrebščine mestnih kancelij za drugo polov.co 1. 1878 se potrdijo , ravno tako svota , ki jo ima mesto plačati za vzdrževanje realkinega poslopja. Hranilnici se vrne dolg 2000 gld. — G. Regali vtemelji svoja predloga, da naj se državnemu zboru pošlje prošnja za novo postavo zoper oderuhe, in da naj se pomnoži razsvetljava v nekterih delih predmestij. Prvi predlog za zdaj umakne in si pridrži ga staviti pozneje. Drugi predlog se v pretres izroči magistratuemu odseku. Gosp. Potočnik sproži nasvet, da uaj se volilni imeniki letos natisnejo in volilcem izročd. Pa pri glasovanju predlog ne obvelja. Tudi opozori g. župana, da je jako škodljivo za ljubljansko močvirje, če se razne reči mečejo v Ljubljanico, ki so potem na poti, da se voda hitro ne odteka, in da na mahu nastopajo povodnji. (Občni zbor ,,Matice Slovenske") bode, kakor smo že naznanili, prihodnjo sredo t. j. 12. t. m. ob 4. uri popoludue v čitalnični dvorani, kterega naj bi se ne le tukajšnji, temuč tudi vnanji gg. udje obilo vdeležili, ako ne osebno, vsaj z volilnimi listi, ker pri volitvah odbornikov „Matice Slov." vštevajo se tudi volilni listi takih udov , ki sicer ne pridejo sami k zboru, pa vendar volilue liste s svojeročnim podpisom odboru pošljejo. (Valvasorjeve kronike) je prišel te dni na svitlo že 52. snopič, to je X. knjige 4. snop č, ki govori o deželnih gospodih in vojvodih na Kranjskem. Podobi se nahajete v tem snopiču dve, namreč poklou tev ljubljanskih prosilcev pred cesarjem Friderikom III. in pa deželni grb, ki se kakor vse Novakove podobe posebno odlikujete. (Uradniki za Bosno ) Dolenjeavstrijski namestnik razglašuja , da naj se pripravijo ne-kteri uradn ki za Bosno, ki morajo znati kak slovanski jezik. Okrajni sodniki bodo imeli 2400 gld. plače, kresijski glavarji za šest kre sij (Sarajevo, Tuzla, Banjaloko, Bihač, Travnik in Mostar) bodo imeli po 1700 gld. Kresijski inženirji po 1500 gl. itd. (Vrednost srebernega denarja.) Ker bo zdaj, ko dobomo zopet sreberni denar, gotovo ua dan prihajalo razen golduiarjev še druzega srebra, bodi tukaj priobčena vrednost tiste vrste denarja, ki se v Avstriji najpogosteje nahaja Cesarski križavec je vreden 2 gld. 30 kr.. pol-križavec 1 gld. 12 kr., četrt križavca 55 kr. tolar (stari denar) 2 gld. 10. kr., stari cesar ski goldinar 1 gld. 5. kr., novi tolar (od 1 1859 iu naprej) 2 gold., novi goldinar 1 go!d. zvezni tolar (Vereiusthaler) 1 gld. 50 kr., stara dvajsetica 34 kr., stara deset ca 17 kr., stara petka (fiinfer) 8'/2kr., stari groš 5 kr., četrt-goldinar (od 1. 1858 naprej) 25 kr. To veljavo pa ima ta denar le, če ni luknjast ali preveč odrgnjeu če je pa tako poškodovan, ga cesarske blagajnice jemljo le na vago za srebrno blago. Stare dvojače (šestice) od 1. 1848 in 1840 zamenjuje cesarska deželna kasa še za 8 kr. ste, ker zdrav želodec — zdrav človek. Vendar pri vsi marljivosti našega zdravniškega odseka pii magistratu, toraj mestnega fizikata, nismo še nikdar kaj slišali ali brali o tem, da bi bil šel preiskavat tudi vino, ki se po ljubljanskih gostilnicah toči. Ni treba nam prič, vsak se sam lahko prepriča, kako malo gostilnic — in med temi najboljših — je, po kterih dobi človek res prave vinske kapljice, ki je na trti zrastla; vse drugo je sodrga, kije zdravju veliko bolj škodljiva, kakor najostudnejša gnojnica. Ali bi se toraj mestnemu fizikatu ne poljubilo enkrat obiskati najbolj znane gostilnice po mestu in kemično preiskati vino, ki se po njih toči za drag denar? Stavimo, da bo moral konfiscirati toliko sodov te sodrge, da ne bo vedel kam ž njo, in da, če jo v Ljubljanco zlije, bo do Fužin vsa povodna žival ob nji poginila. (Poslano.) Vsa hvala sicer slavnemu vodstvu hrauilnice za lepa darila, ki jih je letos zopet iz zaklada hranilnice odločilo za razne dobrodejne namene, vendar se med temi nahaja tudi svota 450 gld. za podporo nemškemu gledišču. Kako neki ta za nas nepotrebni in v narodnem obziru colo škodljivi zavod pride do podpore iz denarja, ki se je nabral večidel po soldih takih ljudi, kteri gledišča večidel še od zunaj videli niso! Naj da na to odgovor, kdor more! (Hvala, komur livala gre.) Večkrat smo že njergaii češ, da mestna gosposka ljubljan ska ne počedi vselej mesta tako, da bi se člo vek ne umazal, če stopi čez prag svoje hiše Z velikim veseljem danes pripoznamo, da je — čeravno je zuuaj mesta iu tudi po planinah in ua odsončnih gričih še blata in snega ne ljubljansko mesto lepo čedno, tako da človek ne obtiči v blatu. Prva hvala za to gre gorkemu vremenu in solncu dveh dni, druga pa mest nemu magistratu, pod čegar oblastjo je soluce sušilo trge in ulice. (Resno vprašanje do ljubljanskega mestnega fizikata.) Znano je, da memo tistih reči, ki so za zobe, je tudi vino izdaten živež za tistega človeka, ki si ga more privoščiti. Prav in hvale vredeno je toraj, da se v Ljubljani kolikor toliko prodajalcem živeža gleda na pr- Eazne reči. — Novi slovenski glasbeni skladbi. Ravnokar nam je došlo iz Gorice dvoje ličnih slovenskih skladeb na novo izdanih. Prva je „Slovenska" pesem za dvospev in moški zbor in tudi za glasovir. Sostavil jo je po raznih skladbah že znani gosp. Anton Hribar v Gorici. Kolikor smo to delo mogli v naglici pregledati, zdi se nam prav slovansko in melodijozno, zatorej bo našim čitalnicam in pevskim društvom dobro došlo. — Drugo delce je „Slavjanka", polka mazurka za glasovir, vglasbil jo je gosp. Srečko Carli. Tudi to smo nekoliko pregledali in našli, da je prav melodijozna in lahka za glasovir. Le tako naprej! Naj Slovenci kažemo, da tudi kaj vemo in znamo! Vsaka prikazen na duševnem polji nas povzdiguje. — Škoda, da nam skladatelja nista naznanila cene svojih del in kje se dobivata. — Nesreča na Savi. Ono nedeljo se je pri hrvatski vasi Jasenovac hotelo 25 ljudi na čolnu prepeljati čez Savo v Uštico; čoln se preobrne, ljudje počepajo v vodo, in ker je bil grozen vihar, moglo se jih je le 9 rešiti, drugi so utonili. — Pogorel je te dui grad Tervueren v Belgiji, kjer je prebivala zblaznela meksikan-ska cesarica, nesrečuega Maksa žena, Charlota. Goreti je začelo zjutraj, ko so ljudje še v posteljah bili. Škode je en milijon frankov. „Narod." — Krvavi dogodki v Kijevu. V neki h:ši je bilo zbrauih 16 mhilistov, med ujimi 4 ženske. Prišli so nad nje žandarji, iu vnel se je hud boj; več ko sto strelov se je sprožilo, mnogo ranjetrh, nekaj mrtvih. Hujši, ko prava kuga, je za Rusijo nihilizem. — Zoper oderuštvo se je oglasil tudi mestni zbor duna.ski, in sklenil prositi državni zbor za postavo proti oderuhom. Tako se teorija o „svobodni kupčiji" kos za kosom podira. Tu se pač zopet vidi, da nobena teorija nema ohstanka, ki je nasprotna krščanski resnici. — Veselj e v čeških Toplicah, r se je v čeških Toplicah vrelec zgubil, bila je velika žalost, ker od tega mnogo ljudi živi Veliko je tedaj veselje, ker se je vroči studenec zopet našel. Napravili so veliko bak-ljado. — Knjiga, sosebno Nepomuča nom zanimiva. Menda da ga ni med svetniki nobenega, kteremu bi pobožno slavljenje, zlasti po Avstrijskem , toliko očitnih spominkov bilo postavilo, kakor sv. Janezu Nepomu čanu. Ali vkljub tako vesoljnemu češčenju, kterega prve sledi že brž po smrti sv. muče nika nahajamo, se je o njegovi osebi neljuba zgodovinska pomota zakrivala, da nekteri pisatelji, n. p. Vaciav Ilajek („kronyka češka". 1541), menijo, o času kralja Vaclava bi Pragi bila dva sveta moža z imenom Janez slovela ter v spolnovanju svojih dolžnost venec mučeniški v Veltavi našla, prvi, kanonik pri sv. Vidu, 1. 1383 zarad spovedne molčlji-vosti, drugi pa nadškofov duhovni vikar, 1. 1393 za potrjenje Kladrovskega opata Odolena proti kraljevim nameram storjeno. Ker pa takemu ločenju marsikaj v zgo dovini neovržljivo gotovega nasprotuje, je to sovražnikom cerkve doneslo povod, naravnost trditi, da „sv. Janez Nepomučan" ni zgodovinsko resnična oseba, temuč, kar pod njegovim imenom slavimo, bi le cerkven ideal bil, proti Husitom živo („konkretno") namišljen, ali pa tudi narobe, s tem primkom zaznamnjeni IIus, kterega njegovi kot mučenika častijo. Spominjam se iz dijaških let, da je tudi pri nas to neumnost učil gimnazijski povest-ničar, ne ravno iz proticerkvenega nagiba, ampak v silnem svojem duha — siromaštvu ktero je menil s tem nekoliko zakrivati, če nam kaj pove, češar gotovo dotlej še nismo slišali bili I Že je več spisov izšlo, ki tako bedastim trditvam, kar jim gre, odgovarjajo ter omenjeno zgodovinsko napotje dovolj pojasnujejo. Ker pa bo letos (19. sušca) 150ta obletnica tega, da je Janeza Nepomučena papež Benedikt XIII. slovesno prištel med svetnike, je za to priliko veleučeni praški kanonik Anton Frind spominsko knjigo sostavil (der HI. Jo-hannes ven Nepomuk denkschrift etc.) v kteri z razlogi prejšnih razprav in marljivega svojega preiskovanja starih listnin, deloma dozdaj še neznanih, prav temeljito obdeluje življenje sv. varha češke dežele in tako vprašanje, o kterem je menil Palacki, da bo javalne kdaj brezdvomljivo razrešeno, za vselej saj pravičnih dvomov utegne oprostiti. Povzemimo tukaj iz navedene knjige le toliko, kar o letu in dnevu mučenstva sv. Jana dokazuje. Zgodilo se je to 20. sušca 1393. — Arhiv praškega kapiteljna brani še iz onega časa bukve, v kterih so se zaznamovale cerkvene ustanove (liber erectionum, confirmati onum) in bukve cerkvenega sodišča (acta ju-diciaria). V teh bukvah se nahaja podpis Janeza Nepomučana od leta 1389, ko je tedaj-nemu nadškofu Jenstein u postal vesoljni vikar, pa do leta 1393 ko mu je v tej službi dozdajui oficijal, Nikolaj Puhuik, nasledil. In ker je ime Nepomučana zadnjikrat viditi podpisano 10. sušca in sicer v potrditev novo iz voljenega opata Odolena Kladrovskega. nasl:?d-dnikovo pa prvikrat 24. sušca istega leta, pač ni dvomljivo , da v ta čas, med 10. in 24. Bušec I. 1393, spada mučenstvo sv. Janeza. Kar že iz teh zaznamkov sledi, pisatelj še z mnogovrstnimi drugotnimi dokazi vterja in natančniši določuje. Iz sodnijskih bukev naveja pristransko opazko, k 24. sušca 1393 oakole pristavljeno: „Janez Pomuk je 20. sušca svoj zadnji dan sklenil." Potem opozoruje na trojno obletnico v spomin Nepomučana, kterih eno mu je že njegov neposredni nasledoik pri praškem kapiteljnu za 20. sučec ustanovil. Sklicuje se tudi na pritožbo o kralju Vaclavu, ki jo je 1. 1393 nadškof Jenstein rimskemu prestolu poslal, in ktera se proti koncu tako le glasi: „častiti doktor Janez, moj duhovni vikar, je bil po grozovitem mučenju, in ko so ga prej že po straneh tako hudo obžgali , da bi več ne bil mogel živeti, očitno po mestu k utopljenju peljan; zvezali so mu roke hrbtu, djali so mu krepelec v usta, razprostrli so mu noge v podobi kolesa proti glavi, in tako so ga vrgli iz mosta (v Veltavo) p topili". Te in enake uradske listnine presodivši pisatelj dalje našteva stareji zgodovinarje, m scer naj prvo opisovalca življenja Jensteino-vega, ki poroča: „Janez, tedaj duhovni izkaz, je pobožji milosti bil mučenik, žgan, z nogam teptan, slednjič utopljen iu sijajnimi čudež poveličan , česar pa, da si tudi je spomina vredno, tukaj ne razkladam, ker se je šele nedavno zgodilo in že drugod obširneje popisalo, ter je tako že po vsi deželi znano." Na to sledijo spričevanja dvanajsterih čeških letopisov (kronik), ki od leta 1400 do 1440 izhajajo, in pet druzih iz časa med 1440 do 1480, kteri vsi mučenstvo sv. Janeza enoglasno za leto 1393 sporočujejo. Kaj pač more proti tako obilno izpričani resnici pozneje zakrivljena pomota, naj bi tudi nje sled se clo v one spise bila vrinila, na kterih poročila se deloma kanonizacija naslanja, kakor da bi mučenstvo sv. Janeza že deset let poprej (1383) se bilo vršilo? O koliko svetnikih ne vemo ne smrtnega dneva ne leta, pač pa nam je re snica njihovega mučenstva za vso gotovost vtrjena! Tem toraj velja pri kononičnem preiskovanju naj prva iu naj ojstrejši natančnost, nebistvena drugačna pomota pa, ako bi jo tudi prezrli, svetosti kanonizacije in nje veljavnosti ne more ovirati. In sijajni zgled tako spolno-vane natančnosti nam pisatelj ravno v tej knjigi obrisuje, ko o slovesnem vzdignjenju trupla sv. Jaoeza iz groba I. 1719 in o čudežu, tedaj na ujegovem jeziku poroča. — To malo kar smo tukaj iz kuj ge naveli, nam daje sklepati, kako temeljito še drugo obdeluje. Po vsem pa je velevažna za cerkveno zgodovino, znamenita sosebno Nepomučnuom. Prodaja jo v Pragi Otomar Beyer, bukvar. Eksekutivne dražbe. 10. marca: 3 Rrolih z Visokega in 1. Kar-čiž iz Strohinja v Kranji. 3. Wernig v Ljubljani. 2. Likan iz Begunj. 2. Plečnik iz Hotederšice, 2. 1'etroveič iz Kalca, 2. Mahnie iz Dolenje Planine, 2. Levar iz Grahova, vsi v Logatcu. Umrli so: Od 4. do 5. marca: Terezija Pesjak , kuharica 37 1., za vnetico možg. mrenice. Elizabeti» Valenčič, vratarjeva ž. 61 1., za sušico. Telricrnllcnr d<*finri>r rrnc 7. muren. Papirna rent* Ü3.36 — Hreherna rnnt» 63.95 — ¿lata renta 75 95 — 18601etno državno posojilo 116.20 tankine ukoje 790 — Kreditne akcije 232 60 — London 16 60 — — Oe». kr, cekini 5.64. — 2i'-lrankov 9.29. Zalivala. P. i. prebivalci ljubljanskega mesta so bili proti moji sestričini Terezija Pesjak skoz 21 let, kar je pri meni bivala, tolikanj prijazni in so ob enem meni pri njeni smrti iu včerajšnjem pogrebu, kterega so se jako obilno vdeležili, ¡•kazali tako ljubeznjivo sočutje, da si štejem v prijetno dolžnost jim za to javno izreči svojo uajprisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani , 7. marca 1879. •VoMip Kuiinii. stolni prošt. iP^aSsOSOGOSOeOsaeOSOStJeOSOeOSiJ Gostilnica prt pram w®ki4ž (Bierquelle) v 11.) u t) ljn. ii i, 4 na Francovem obrežji (za zidom) štev. 9 tile Valvazorjeve kavarnei, vhod za vodo in iz špitalskih ulic v ¡Srajerjevi hiši. Najboljše graško marčno pivo in pivo varne Sehrcinerjevc, dobro vino, namizno in v buteljah, okusno kosilo v prijazni na novo napravljeni gnstilniei ali na dom jemano, zajuterk, zvečer raznih jedil na M izbir, vse to po najnižji ceni 111 ob naj-skrbnejši postrežbi. Postne ti II e ve so pripravljena postim ¡edila. i Žitne cene preteklega tedna. Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 316/io» mernikov. V Ljub- V Novem- V Kranji V Sodra- V Mari- V Ptuju V Ormnžu V Celovcu V Zagrebu Reči ljani mestu iici boru fl kr. gl- kr. gl- kr. gl- kr gl kr. gl- kr. gl- Ur. gl- kr. gl- ! kr. f hektoliter 6 83 7 7 9 45 6 20 6 _ 5 80 7 _ 6 90 Pšenice f mernik 2 10 2 15 2 15 2 60 I 90 1 85 1 80 2 2.i 2 22 (hektoliter 4 86 4 88 5 20 _ _ 4 30 3 60 4 50 5 54 4 60 Kezi . . ( mernik 1 50 1 50 1 60 — 1 32 1 10 1 38 1 1 38 ( hektoliter 4 15 3 10 4 55 4 15 4 20 3 20 5 40 4 30 4 20 .1 ečmena ( mernik 1 30 1 6 1 40 1 30 1 30 — 98 1 65 l 32 1 28 ( hektoliter 4 55 4 22 4 55 5 76 4 20 3 60 4 17 4 78 4 20 Ajde . . ( mernik 1 40 1 30 1 4Q 1 76 1 34 1 10 1 26 1 85 1 54 (hektoliter 5 20 4 10 4 70 5 81 4 30 3 40 7 80 4 46 5 — Prosa • ( mernik 1 60 1 25 1 50 1 78 1 38 1 6 2 40 1 36 1 64 (hektoliter 3 9i 3 75 4 55 4 96 4 20 3 60 6 60 4 3 70 Tursice ( mernik 1 20 1 16 1 40 1 52 1 30 1 7 2 63 l 22 1 20 Ovsa . ( hektoliter o 93 2 42 2 76 3 26 2 40 2 60 3 26 3 — 3 - (mernik 90 70 1 1 1 74 80 1 92 92 Izdajatelj in odgovorni vrednik Filip iittderifcp. J. Blunikovi uaileiniki v L.junljMii.