Gospodarske skušnje
* Skusnje s sadnimipeskami, scepljenjem in 8 cepi5i. 1. Kakor je peska bolj ali manj debela, tako je drevo bolj ali manj mocno, to je, 6e peske od sadii istega drevesa po debelosti (velikosti) in razrasce-nosti v 3 vrste locis in posejes, bodes videl, da iz de~ belih peskd izraste mocno drevo, iz srednjih srednje, iz drobnih peskd pa slabo drevesce. — 2. Po velikosti popka (ocesa), ktero cepis, se ravnd moc cepljenega drevesa, to je, dobro izrascen popek naredi mocno mla-diko, manj izrascen srednjo, slab popek pa slabo. — 3. Cem moSneji je cepi<5, tern mo6neje je drev6, ki izraste iz tacega cepica, — cem slabeji je cepic, tern slabeji je drev6. — To potrjujejo obile skusnje.
* Visnjevo (plavo) kravje mleko — od kod? in kako se odvrne? Neki gospodar pise v saksonskem kmetijskem casniku to-le: Od kod plavo mleko, tega prav za prav ne vLmo; da bi bile neSedne latvice ali zatuhle mlecnice tega krive, tega ne verjamemo. Na smetani se pokazejo vcasih plave lise, smetana sama in mleko pa niste pjavi; vcasih pa seLe ta plava barva dalec v smetano. Ce tudi so latvice steklene ali por-celanaste in hram cist in zra6en, se vendar narejajo take plave maroge po nileku. To-le pa je pomagalo vselej, da mieko ni postalo plavo:   v latvico, kamor se
je namolzeno mleko vlilo, je na pol bokala mleka pri-djal malo ^lic^ico pinjenega mleka (Buttermilch) in je potem vse skupaj enmalo premesal, da se je pinjeno mleko dobro z mlekom pomesalo. Nikoli ve6 ni bilo mleko plavo in dobra smetana se je naredila.
* Krompir za zivino kuhaj vsaki dan sproti. — Kakor je pravo in dobro, da krompir kuhas, ki ga fcivini pokladas, tako je neumno, ce ga kuhas vec dni poprej, predno ga 2ivini das. Kuhani krompir, kadar se shiadi, naredi neki klej (pop); da tak pop givinski Eelodec tezko prekuha, to kazejo sledece skusnje. Dvema srednjima kravama se je skozi 9 tednov pokladala enaka mera sena, rezanice, krompirja in otrobov. Prve 3 tedne, ko se jima je dajal frisno kuhan krompir, so dale 189 bokalov mleka in obe kravi skupaj ste vagali 9 centov in 93 funtov; druge 3 tedne, ko se jima je dajal en dan popred kuhan krompir, ste dali 171 bokalov mleka in vagale ste 9 centov in 75 funtov; zadnje tri tedne pa, ko se jima je dajal zopet frisno kuhan krompir, se je namolzlo 187 bokalov mleka in vagali ste 9 centov in 89 funtov. — Tako pise dasnik Leske gospodarske druzbe.
* Da sadje ne zmrzne. — Znano je, da sadju skoduje zmrzlina takrat najbolj, kadar prehitro od-taja. To je posebno pri jabelkih in hruskah. V zacetku lanske zime je oblezalo nekoliko jabelk in hrusek v hramu, da so enmalo zmrznile. Nekoliko so jih potem z roko v pehar prelo&li in v klet (kelder) djali, nekoliko pa jih je ostalo v hramu. Cez vec dni, ko je mraz zopet odjenjal, so bile te jabelka in hruske zopet popol-noma dobre, zdrave, tiste pa, ki so jih z roko prijeli in v klet djali, ce tudi so jih le enmalo otisnili, so dobile lise in se niso dale dalje hraniti. Ako tedaj zmrznjeno sadje prekladas iz kraja v kraj, ne primi ga z golo roko, ampak z volnatimi rokovicami (prsti so topli in nagla toplota skoduje zmrzlini), in vari, da jih nikakor ne otisnes.  — Tako  svetuje badenski kmet. casniko