fitk resen
LETO-YEAK IX.
glasilo slovenske na
Morgan ima 50 miljonov IZ DELA profita od vtjae. ■■■
Demokratična mašina poražena r Oklahaml. ||
»ilOURANI KAZNJENCI IN DINAMIT. —OIKLON V EAOINE, _ CE SE ODDA ŽENA "PRIJATELJU" V OSKRBO! -PIVO NAMESTO MLEKA SA OTROKE. - POŠTAR J| PRI. ZNAL PONEVERSTVO. - EED. DRŽAVE KUPILE DANSKE
OTOKE. - NASTOP PROTI ŽELEZNICAM, XI PREVAŽAJO
btmlivo.	-	:
Nadaljne žrtve vro&nt v Ckics|L
Ii« York, 7. avg. — J. P. Mor-mu je naredil ▼ dveh letih, odkar krojna, ravno toliko denarja, ko-jjlor ga je naredil njegov oče v nem ivojem življenju. Morgan ja »dsdov&l $63,684.000 in ta avota M j« v zadnjih dveh letih podvo-«1». Vsled pogodbe s Anglijo ima Igorgin dva odstotka provizije od \m municije in drugih reči, kar ^pi za zaveznike; v dveh lotih so Eraniki kupili za dve Biljardi Chrjev (200 tiaoč miljonov). Dalji ima Morgan provizijo od denarnih posojil zavezniškim držami. Ta poaojila snašajA še pol. togo milj&rdo. Vojna ja torej pinesla Morganu čez 00 miljonov profits. _
lew York, 7. avg. — Župan Btcfaell je izjavil, da bo itrajk cestnoielezniških uslužbencev končan ie danes. On pravi, da jo niel pot do sporazuma.
Chicago, 7. avguata. — Vročili, ki je bila za par dni ponehala, |i »pet pritisnila. Včeraj ja kali toplomer 96 v senci. Dvp od-Mčeni osebi in eden otrok ja u-gl vslad vročine in sedam osakj* penilo v jezeru, kamor so aa W iladit i tisočerimi drugimi
Chieago, 6. avguata. — Edward
Phorpy je bil radi nekega pre-topka aretiran in obsojen v ječo. Lo je odhajal v ječo, je izročil ivojo 21 letno ženo Bessie v var Ivo nekemu svojemu prijatelju John Adamsu, 2137 W. 18. ulica. Obiski žene so pričeli poatajati *<Jki in tudi obnašanje žene je pričelo postajati čudno. To je da-o povod Bdwardu Thorpyju, da |e postal ljubosumen in da je svoj srn razodel detektivom. Detektivi so pazili na Thorpy kv dom iu našli so Adamsa pod Mtflj<», ko ko vloniiji v sobo. Rwrpy zdaj Kroži, da v bije svo-Ijp "prijatelja," ko pride iz je-a Njegovo ženo in Adamsa ao Migljali ti a pol icajsko postajo na NUiueH ulici. \
k — ^ Bsyonne, N. J., 6. avgusta. —
' delavskeni predmestju, kjer ži
J najbolj Hlabo plačani inozem-
al delavci, dajejo detetom pivo
*t« mleka, ko jih odstavijo od
•j'nja. To je seveda vse histeri-
* jn pobožne bogste ženice
Javilo na noge, da naj oblasti
■krenejo kaj v tem oziru, da bo-
« '"»t^re dajale detetom mleko
atttn piv®,
Bonatinke ne pomislijo, da je Kjih 1^,0 in brezdelno živ-mije največ krivo, da proletar »otroci vrivajo pivo mesto mle-krr * lonec piva cenejži kot P»;/.grs/stl s., znajo nad ino-I/". klavci, ki mo izkorišča-»* kosti V deželi vaemogočne-rj'' <l» bi spoznale previ "u, s., pa preveč neumne.
Wi..(" c7 avguata. -
k| J- divjal v petek skozi J^'J" Kaeins, je i,„e| f.00 '"'»'Mm put, K uvel je drev
L v ,,r/"j»v"e in telefon.
vrto
Racina pol milje južno iu jc izginil v smeri proti jezeru.
Brzojavni drog jc padel na železniško progo, ko jc oeobni vlak Northwestern železnice doepel v viharni pas, in je zadel lokomotivo, kateri jc zlomil luč od spredaj. Sreča jc bila, da ni napravil večje Škode.
Prek tračnic električne cestne železnice ao ležali brzojavni drogovi in drevje. Vzelo je več ur čaaa, da ao očistili progo.
V Racinu ata bili pokvarjeni te-lefonska naprava in električna razavetljava.
Vihar jc apremljal hud naliv. Lilo je kakor it škafa, in kmalu so bila poplavljena polja in vrtovi.
■ *.iit< . ■•""•'»n je nsprs-M .'i	Ij'''ij. ni
lasiravno je bilo
zgu-živ
v nevarnosti.
r^Z !"r,.in v t*
H*'' ''	vrtinec v
r,Pri) |n
Vil«" '"»"ia.
-«l 'apede in £"kodu Obisk, podo-j« 4el mimo
Chioago, DI., 6. avguata. —
Benjamin L. Tweed je bil poštar v Waverkyju, Wash., v nekem malem gnezdu. Zabav ni bilo in tako jc pričel Ttfeed pohajati v družbi drugih mladih faatov v dvanajst milj oddaljeno mesto Spokane.
Zabave stanejo denar. Tvreedo-va plača ni bila velika in Tweed
t'Ti Trii tKftJrJtf
potrebni are dH/ mv jw pW tn sn J-
kljaj v blagajni znašal $100, je vzel iz blagajne še $800 in jo popihal v Chieago. Pfred odhodom je "uredil" knjige, da niao izkazovale primankljaja.
V Chieago jc prišel 18. julija in življenje v tem raHjonakem mestu se mu jc dopadlo. Pohajal je k kabaretnim predstavam in drugim zabavam. Denar je šel kakor sneg pod toplimi eolnčnimi žarki, ker ženake stanejo denar.
Bolj ko ee jc zniževal kupček v žepu, toliko glaancjie se je o-glašala vest in končno jc šel Tweed k poštnemu nadzorniku A. E. Oermerju in mu pevedal svojo dogodščino.
Zdej je na varnem in ni se mu treba bati, da zopet kmalu postane žrtev ekušnjav.
Washington, D. O., 6. avguata.
— Kupno pogodbo glade nakupa danskih otokov za $85,000,000 sta podpieala državni tajaik Lansing in poelenlc Constantia Brun. V smislu kupne pogodbe postanejo danski otoki St. Thomas, St. Croix in St. John ameriška posest. Podrobnosti pogodbo do aedaj ne bodo priobčili.
Iz Copenhagona poročajo, da v parlamentu ni bilo reano opozicije proti prodaji otokov; nagajali eo malo le konzervativel.
Herrin, 111., t. avgusta — Me
ato je bilo dve leti cuho in te suše ao se tsko nsvsiičsli, da so pre-bivelci spomladi glasovali, da me sto poštene sopet amkro.
Ko je prišla zadeva aa dnevni red v občinskem svetu, je župan Oreer, ki je imel odločilni glas in je bil izvoljen na tlketu suha čev, glssoval, da mesto poetane mokro.
Trideset selonov odpre sdaj vrate.
Wichita, Kana., C. avgusta. —
V Topeki ae jc inkorporirele nove oljne družbe s $2,000,000 glavni eo, ki bo zgradilo Čistlloieo za olje v obližju Wichita.
Qnrant, Okla., C.
Zvezni uredniki ao koafbeJrali 1,500 galon žganja, ki ja bilo ku hano bres oblastvenega dovoljenje.
<0*0« m t
A. F. of L soti. — Fi bi jejo. — S
železnicah dice, Id rahega it
a* •• ^ -'
licija
Jeklarski baroni raaočaranL
Hvbbing, Minn., 6. avgusta. Jeklsraki truetovci eo silno nadenl. Pričakovali so, da stvo "Ameriške delevsko f. cije' nc bo podpiralo stavke, je organizirana od I. W. W., več ji bo še naaprotovalo. vci so mislili in delali račone medvedovo kožo, e zgodilo ae narobe. Od unij, ki eo združ« "Ameriški delavaki feder jc izšel klic na avoje člane, podpirajo štrajkarje, ki ao darni in vatrajni proti jeklen baronom.
Del delegatov je eelo odšel Minneapoliaa v Keewetin, da tam govorili Štrajkajočim ru jem na shodu in jih bodrili, vztrajajo, dokler ne zmagajo, so sc približali štrajkovnerau kraju, so jih uatavili oboro klateži in beriči in jim za da jih poatrele, če ae ne vri Delegatje ee niao brigali za te žnje in šli ao, kamor ao bili men jeni. Dva štrajkarje ata aretirana, ksr ata odprla dv< no.
Oua Winbcrg je ožigoaal nerja radi njegovega tiranič nastopa napram rudarjem. S nil je navzoče na dejanja go nerja Johneona v letu 1907 in dejal, da ima Burnquiet ra tako priliko, da dokaže avoje v.koljublj. n.pr.,, del. je rajte prijatelj ata.
Lynn Thompaon in J. F. Rmme iz St. Paula sta govorila tukaj pred rudarji v Workers hall. Obljubila ata pomoč rudarjem od organiziranih delavcev iz te države in apelirala nanje, naj bodo aoli-darni.
Jean Spielman je govoril v Virginiji. Razložil je rudarjem načrt za pomoč in jim zagotovil, da pomoč pride.
Delegatje iz Minneapoliaa ao štrajkarjem vlili novo upanje v njih erce, ker ae zdaj rudarji zavedajo, da jih bodo organizirani bratjč od drugod podpirali v boju proti grabežljivemu jeklarakemu trustu.
Parmarji v Montanl v revolt!
proti vladi škod korporaoije.
Great Falla, Mont., 6. avguata. — Organizirani farmarji v Mon-tani ao ae odločili, da aledc zgledu njih bratov v North Dakoti in razbijejo atranko, ki jo vladajo korporacije.
Razaodbe najvišjega eodišča iu dejenje governerje Stewarta so prilila olje plamenu, tako, da se je re volte razširila pred cele države.
Liat " Northweatern Htockmann and Farmer" je že dolgo let po-znen kot aovražnik farmarja, ki aem obdeluje avojo farmo, in polj-akih delavcev. Uvodniki so pias* ni proti interesom mslegs fermsr-je in ferraerskim posojilom. List bsnkirjev ne bi mogel boljše ssgo-verjeti intereee morskih volkov v človeški koži, ki posojujejo densr fermerjem, kot to dele list, ki se nszivlje, de je eegovornik fsr-merskih interesov.
Napadal je fermerje z grdimi i-meni, ki eo se bojevsli proti ben-ksm in korporaeijem. Rezmcre so postele neznosne in fermerji «o pričeli revoltirati, ker je bilo vse pod kontrolo korporecij. Hodiš«'s ao ee poetevila na rearedno stališ-če, kar ae je poeebno pokazalo v tožbi proti Rocky Mountain F>. vetor Čo. Tehnične nepeke, na podlagi katerih je bile tožbe bri-ims ns sodnijeskem koledarju, mi bile brezpomembne v loči sdrsve človeške pometi
Med fermerji sc vsled teh ne-znosnih reamer vedno bolj širi Misel, de je trebe med fermerji
VETA
DNE PODPORNE JEDNOTE
daily except Sundays and
H oil d aye.

ILL, PONDEUEK, T. AVGUSTA (AUGUST) 1916.
STEV.—NUMBER ST.
GA SVETA.
radari em v Minne-v Montani se gi-stavka na cestnih Yorku. — Posle icjo vsled gene-ličarjev. — Pole v La Salle.
IZŠiriti rearediio savednoat in se [združiti a delavei, če hočejo raz->iti vlado denarne uioftnje.
Zapedna rudarska zveza, ki ima precej dobre postojanke v Monti, pomaga razredno zavest širi-med farmarji iu upati je, da nc kdovi te agitacije pokažejo v je-hi pri volilni žari.
OeetnoAelozniška stavka.
New York, 6. avgusta. — Kapi-liatična pozrešnoat in grabežlji-ost sta povzročila, da je bil sino-' ob osmih ustavljen uličnoželez-i (tramvajaki) promet v trgih nhattan, Bronx in Richmond. Brooklyn je bil edini trg v Ore-New Yorku, ki ui bil prizadet atavke. V trgu Queens je nekaj tolizuiikih uslužbencev, kateri-je 41 bos" njih hog, opravljalo rkokasko delo in ae še ni pri-Žilo atavki. Nad meatoin pa viai kot Da-oklejev meč splošna stavka vseh oželezniških uslužbencev. U-benei pri nad- in poduličui že-ici zahtevajo, da sc jih pokll-na stavko, če kompanije nočejo schati.
Kako resna je aituacija, doka-dejstvo, da so sinoči železuiš-strojevodje, ki vodijo lokalne ke v mesto, zahtevali konfe-eo s cestnof.ele/.uiškimi ualuž-ei. Koufcrenca ae vrši danea tn ljudje, ki jaeno vi'
ji sahtevali, da se ustavi promet na vseh železnicah, ki vodijo v meato, pa naj jih goni parna ali električna aila. '
Vae delavno ljudstvo simpati-žira s štrajkajočimi ceetnoželezni-škimi uslužbenci in ljudstvo se zbira v velikih gručah ua tračnicah, da ne morejo skozi vozovi, ki jih vodijo stavkokazi. Policija mora delati v takih slučajih pot, da ae vozovi počasi prerijejo skozi.
Ia zanesljivega vira se je izvedelo, da So na vsak polieajski inšpektorat poslali 10,000 nabojev. Inapektor Hchinidt Berger je ai-cer izjavil, da nabojev niao poslali za takojšnjo vporaho, marveč, da se da vsakemu policaju, ki atraŽi atavkokaze, 20 nabojev, vendar pa aituacija aa i taka da bi bilo treba razdeliti munieijo.
0o pride do splošno stavko ieles-ničarjev.
Cleveland, O., 6. avguste. — A-ko železniški uslužbenci proglase splošno stavko, zadene vss krivda želeaniške kralje, ki ue privoščijo svojim služheucem, ki so zanje na-garjali miljarde, da bi živeli kot ljudje.
Kekor hitro bo proglašene aplo-šna etevke, bo uatevljen ves železniški promet. Iu kaj potem f V velikih mestih kot New York, Chiesgo, Philsdelphis, Pittsburgh, Cleveland itd. ho že po 24 urah pri'msnjknvslo ledu, mleks, rele-ii js ve in drugega živeža. V teku enege tedne bo ne stotlsoče drugih delavcev brez dele, vse trgovi-na in iudustrijs bo desiorgsriizirs-ne.
In zekejf Ker pent železniških kreljev, v katerih žepih je v enem letu izginila ena miljarde čistega
<D»tJ* m S. rtrMl, 4. M«MI
Chieago: V pondeljek deloma O* blečno in vroče z eventualnim dežjem in gromom |»opoldiie, V torek oblečuo in hlcdneje. /Illinois: Deloma oblačno in vroče v pondeljek in nekoliko hlcdneje v torek. Nelivi z gromom v ee vernem delu v ffondeljek zvečer eli ponori.
Temperatura zadnjih 24 ur v Chicagi t Najvišje n, nejmžje 77.
Zavezniške zmage na treh krajih.
Ruska ofenziva južno od Brodl|rf.
FRANCOZI POROČAJO O ZMAGI PRID VERDUNOM, ANOLRŽI PRI POEIXMSU IN PRI BUlftKIM KANALU IN RUSI V GALICIJI TIR V KAVKASUI. - BERLIN IN DUNAJ DRLQMA PRIENAJITA VSPKHE SOVRAŽNIKA. - VELIKANSKI« IS-OURE NA OBEH STRANEH. - NEMŠKE SUBMARINKE PO-TAPUAJO VSE KRIŽEM. - BRUSEL NOČE PLAČATI NALOŽENE KAZNI
Duška plačuje Nemčiji vojno riškofelao.
ZADNJE VESTI.
London, 7. avgusta. — Angleške čete so okupirala pot milj dru-go nemška Črte sapadno od Posie-srssa. Včeraj so Angleži prodrli nekaj daljava proti Martinpuiohu.
Pariz, 7 avg. — Pozicije, katere smo rooknpirali pred Verdnnom, smo obdržali v naših rokah in odbili nemške protinapade Nemoi strahovito bombardirajo utrdbe v Thianmontn.
Berlin, 7. avg. — Okrog .Thiau-monte prod Verdnnom so nadaljn-jaja silni infantsrijskl boji. V oko-lioi Floury smo vjeli 576 Franoo-sov. .
Petrograd, 7. avg. — Nemško, avstrijski odpor ob rokama Seret in Orabcrka ja zlomljen. Vaša če-to so osvojilo šest vasi in celo vr-sto hribov in vjela 6600 moš s 140 častniki. Avstrijska ofsnziva ob raki Prut v Karpatih Ja ustavlja-i.
Berlin, 7. avg. — Rusi so okupirali zapadni breg reka Seret pri Zaločih. Drugod so bil odbiti.
Petrograd, 7. avg. — Naša armada v Kavkazljl ja osvojila pat črtov turških sakopov v dolini raka KtalkUtie in dva črti sakopev
London, 7, avg. — Turški aapad od Sueškega prekopa ja bil odbit in Turki ao ae umaknili nazaj. —
V	j stih jo bilo 3500 Turkov. Paril, 7, tvg. — Ii Soluna poro-
čajo, da so Srbi potekli Bolgara v bitki na maoadonski fronti ln o-svojili Ranil blizo Proebe.
Splošni položaj.
Po krstkem odmoru so zavezniki apet oživeli. To potrjujejo poročile o strašnih bitkah v zadnjih 48 urah na Francoskem, ki so oh tem času precej ugodna za zaves-nike. Bitke ae vrše pred Verdu-nom in na angleški fronti severno od Homme. Iz sobotnih in včerajšnjih |ioročll je razvidno, dn ao Franoozi momentaluo vzeli Nemočni inleljatlvo pred Verdunom in namesto nemške ofenzive je zdaj francoska ofenziva, ki trga iz nemških rok utrjene pozicije, katere ao Nemei tako drago plačali, ko ao jih bili oavojili. Po zadnjem poročilu is Pariza so Frsncozl re-okupirali utrdbe Thiatimoiita, večji del Fleurya in važne, strste-gične pozicije zepsduo od ceste Thiamaont — Fleury. Dva močna nemška protinapada ua fronti Va uz—Chopitre sta se razbils ob frstieoskeiu topniškem ognju. Izgube ne obeh streueh morsjo biti nsrsvnost ogromne. Berlin molči o izgubi Thiaumonta iu le usvs js, da se tsm vrše vroči boji.
Severno od Homme so Angleži po dveh dneh topniške prepsrsel-je in iiifsnlerljukegs nspsdsnjs potisnili Nemee tri četrtine tnilje dsleč ns dve milji široki fronti severno in sapadno od Pozlerens. linden zopet pripisuje to zrasgo svNtrslskim četam, ki so bile po mešeuc z novinci v r.sdnjam čssu rekrutirene srmsde. Nemški pro-t ins padi zs reokupseijo izgubljenih pozicij so zdej v polnem tiru, ' Kuni priznevsjo smolo pred Ko-velom. toda v severui Oslieiji so ziipH pritisnili a močno ofenzivo, j
V	sobotnem poročilu oiaenjs Pe. i trogrsd, ds mi mc »noreli Kusi o makuili pri Kudkl Mirjemiksji, pet na jut milj Iztočne od Kovela. v včerajšnjem poročilu pa pre v its Berlin in Dunsj, ds so Kuai preko rsčili reko Heret južno od Brodi-je Boji se nedeljujejo tudi v Kerpetih, tode isvzemši lokalnih izpremembeh ne more sc noliens
stran pohvaliti o kekih večjih vapehih.
Situacija v Kgiptu, iatočuo od Sueškega prokope, dele Angležem ' nove skrbi. Turki so pričeli s o-fenaivo in v enem kraju, KI Ru* man, ki je oddaljen še 2& milj od prekopa, je prišlo do bitke, ki še nI odločena. Turki poročajo o ru. akih ponesrečbsh v Perziji, msd-tem ko pravijo Ruai, da njihovo prodiranje v Kavksaiji as nsda* Ijtije.
Iz Ameatsrdama prihaja eenaa-cijonalns vest, da je Nemftljs iaai-lila ia Danske 80 miljonov krou vojue odškodnine aaradl kršenja neutralnoatl. Nemčija je obdolžila Dauako, da je zadnja dovolila su-glešklm auluuarinkam pot čez dansko vodovje na Baltiško mnr-je, kjer so potem potapljale nemške trgovske pernike. Danaka plačuje odškodnino v obrokih. '
(Jradua poročila aledet
Angleško porodilo.
lioudon, fi. avguata. — Med boji v zadnjih dveh dneh amo razširili našo črto severno In zspsdiio od Poziercsa 400 do G00 jardov ua fronti, ki se raateaa okrog tri t(-soč jardov. V teh operacijah so sodelovala čet« ta Avstralije in do-unrM'Mifiy ywdd} Sarteyi> in Sussexs. Okupirane poticljs amo obdržali vxlie hudemu topniškemu ognju sovražnika. Naša artilerija je bombardirala Conrcelette in Mirinimout iu povaroAlla velike eksplozije v omenjenih krajih. Deset topovskih podstavkov In tri . muuieljske postaje so šle v zrak. Sovražnik je poskušal osvojiti krater pri Hoiiehezu, toda bil Jr odbit. Med llooge in Ht. Kloiem Ja bilo artilerijsko bojevanje.
(Hobotno poročilo) London, 5. avgusta. Zadnjo nod smo oavojili vrsto zakopov sapadno od Po-zieresa ili bojevanje sa nadaljuj«. Zavzeti za kopi so bili polni mrtvih Nemcev in iiersnjciiih sum vjeli at o mož. Nemci so držali aid topniškega« ognja južno ml Posle* resa ves dsn in boinbsrdirall so tudi južni del gozds Minuets.
(Boji ob Himškom prekopu) Ka kili 14.000 Turkov nspsda naše pozicije v KI Klimami, petludvsj set milj iztočno od prekopa, že od SI. avgusta. Boji se vrše ns osem milj Široki fronti. Do petks večera niso Turki dosegli ničessr. Vje II smo ftOO Turkov, Nsšs moril uri es sodeluje v boju in nam dsje izvrstno pomoč. Vročina Je tam gro zns, sto stopinj v senci.
Franoosko porodilo.
Psrlz, tf. avguste. — Ne des nem bregu Meuse, v okolišu Thi-sumonte so Nemei prenehsli a protinapadi. Mi orgsnizirsmo po zicije, ki smo jih reokupirsli vče-rej zspsdiio od ceste Thisumont--Fleury In v Fleury, kjer je vss jc žns strsn v nsših roksh. Po silnem bombsrdirsnju, ki je trsjslo ves dsn, so Nemci dvskrst nspsdll z veliko močjo nsše pozicije v gos du Chapitre in Vsuz. Prvi nspsd se je razbil ob našem ognju, a prt drugem napadu so prišli Nemci. do naših zakopov, toda mi smo ta koj organizirali protinspsd in jih pognsli nszsj. Adjutsnt Leonir )» vrgel us tis neiniki seroplsn blizo M oran vili« t to je ž« šesti sovrsinl seroplsn, bi gs J^nčil nsš lets lee Ijeoliir.
(Hobotno |H»ročilo) Psrif, f» avguste. — Ob Hoiiimi je ns4s artl-lenjs iNoubsrdirsls nemške pozicije. Ne desnem bregu šfeuae se je nsdsljevsls bitks vss dan v oko
(Nadaljevsojc oe S. strani, I. stope« )
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNEJEDNOTE
LASTNINA SUlVSNSKS NABODN1 '^KlDrOSNK JK0N07K
CM4hwr M	» -
*wSg»
Naro'alM: Z«**Jmm «rto*« <»•*••
mi* t f < •«* M M IMo, 91 At M p* M.
Mil m l«u, •«.!• m M W SI.»S m tri
NmIm m »m, kor taoo •»» • Itotoat "PROSVETA" 30IS So. Crawford A»o., CkUo»o, lil
a "THE ENLIGHTENMENT"
Or g mm of Um Slorook Nttkul Imflt Sociotjr
«imI An#p mmd Holfator«
UV SLOVKNU NA-------
SKNKKIT SOCISYY
___Mr
OWN KI)
m ion ai.
A4v*rtUki.* i»l* Ml MMOMrt
Hukarrlutioai U»IU4 BtmUm In«*t CW-
eJZKZnTm* M l-rr r~t CKi«*. M*
lurvlKM MMOtHM. M M »M r«"._
"PROSVETA 301S So. Crawford Avo,, CUoofo, lil.
Delavsko živl|en|e.
i -
Kaj je delavčev« vsskdstijs
skrb!
Pri rojstvu ao mu dsli s aeboj želodec, ne ds bi gs bili ksj vprašali, če si ga želi ali ne. lina ga, in če hoče živeti, ae ga ue more iznebiti. Nositi ga mora a aeboj do aiurti, neizogibno. Ali če bi bila to ualoga, bi človek še lahko pre-povaL Toda želodec ima navade, ki jih izvršuje tirsnako. Neizogibno zahtev* reden davek od avo jega lastnika, vssk dan, brez ugovora; iu vsako insubordinacijo kaznuje z osla lie I ost jo, t boleznijo, trajno neposlušuostjo pa « smrtjo,
Življenje je zelo pisano iu ust valja jako raznovrstne potrebe. Toda bres salona, brez la kast i h čevljev, brez oljnatih alik, brez parka, brez pridige iti treba umre ti. človek težko pogreša copat«, če jih je vajen, ali zaradi njih ue dobiva grobar dela. Uro je prijetno iu koristno imeti v žepu, ali če je ni, se šc živi. Razum si da maraikaj dopovedati želodec niče aar ne.
Človek potrebuje zdravniks in zdravil, če je bolan. Ali bolezen je izjema; doktorja in medicine je trebs izjemoma, tirane je tre ha praviloma. Nfč na svetu ni tako nujno, tsko neizogibno kskor hrana. Ona je prvi in najsilnejš i hi go j življenjs. Vse zsman I Če u zadoščeno temu pogoju, je vae
drugo iluzija. Kdor ne verpa.....
naj poizkusi. Izkušnja je najbolj ša šola in njeni dokazi ao najbol, zanesljivi.
Junak naj oatane osem dni brez brane, pa bomo videli, koliko bo vrtnina njegova hrabrost. Če želodec ne bo dobival svojegs tribute, ue bo roka sukala meča, ščit jI bo pretežek in oko ne bo spravilo cilja iu muhe na puški v eno črto.	_ w
Idealist naj hudi tsl nedelje do nedelje a svojimi ideali po svetu ter naj izraža želmlcu svoj prezir s tem, da mu ue da zahtevane materije. Njegovi ideali se ImmIo raz bili kakor smiMlkin dim, zakaj tudi možgani dobivajo svojo moč <mI želodca.
V družbi angleške dniue jc pre-INivedano izreči hcacdo želodec. Angleška lady lahko stopnjuje svoje priderijo do te višine, kajti če je prava lady iuia papu lord že toliko, tin ji zahteve želtMlca ne tlelnjo »krl»i. Meti lordi iu delavei pa je na tem svetu še preeej razlike in največja jc ta, da |Mivzm
ča proletareu vsak dan največ brige to, ksr se vili uotpodu pre nizko, preprosto, presorovo.
Cc milostiva gospa ali iroit|iodič-na ni prisiljena, tla bi ni belila Kln\o, 1 h IU1 h I bi nnbavila potrebne dače svojemu žclodcu, vendar ni re«, da ue mihli na kurjavo avoje-Itn umirajočega telesa. Mordn ji
alovenaki pisatelj in politik je nekoč zapiaal, da je razlika med pečenim fazanom in pečenim krompirjem. To je Uko resnično, da ni treba dokazov. Ali če ni umazano zahtevati pečenega fazana, tudi ne more biti umazano zahtevati kuhan krompir.
Če bi imeli delavci dovolj — ne fazanov in oatrig, ampak hra ne sploh in če ne bi bilo treba zanjo skrbeti, tedaj bi jim vsak prijatelj moral reči: Uprite svoje oči više I Ne živite, da jeste, tem-več jejte, da živite in napravite življenje lepo in bogato, da ae bo boljinbolj odmikalo živalstvu, pa boljinbolj približevalo božanatvu.
Kdo bi mogel reči, tla ljubi človeštvo, pa ne želeti takega na predks, takega aplošnega napred ka, ki bi neprenehoma dvigal ves od Adama izhajajoči rod t Ce uživa desettisoč ljudi visoko kulturo, če prebivajo kapitalisti v palačah, ki jih lahko napolnjujejo z Vsakovrstnimi umotvori, če so za Imgataševe ainovc odprta vscučili-1 iča in akademije, če poje trustov-•em Caruso in jim igra Kleonors [)usc, še ni kultura človešks vi-soks. Vsi njeni plodovi, niso do->iček človeštva, dokler mora de avčev otrok prodati moč svojih rok, ko je komsj dovršil zakotno judsko šolo, dokler morn vsa pro-etarska družina a atarci in otroki prebivati v eni zatohli aohi, dokler mora ns tisoče revežev u-m i rat i za jetiko le vsled revščine, dokler so ljudje na svetu, ki po cele dni ne vedo, Če sije solnce ali če dežuje, dokler je nekoliko mi* jonov ljudi obsojenih da nosijo najtežja bremena brez počitka, skozi življenje in da sami nikoli ne žive.
Začetek napredks je pri želod cu. Misel ua želodec ovira druge misli; materialna skrb je največ ja zapreka kulture.
Ali delavatvo ai želi kulture zahteva jo in iuia pravico, da jo zahteva, ker aodeluje ua njenem polju, ker jo pospešuje z vsem svojimi močmi, žrtvujoč pri tem delu samega aebe. Poskusite si zamisliti moderno kulturo brez par nega atroja, brez premoga, brez — premogarja! "Železnemu veku" se prišteva naša doba; železo prinaša delavee iz zemeljskih skrovišč, delavec ga lušči iz rude topi ga v plavžih, izdeluje is'nje ga lopate in plug, pero in kladi vo, lokomotivo in motor. Knjigo, obsegsjočo znanstvene razprave nspiše znanstvenik, delsvec jo stsvi in tisks s pomočjo železne gs ln jeklenegs stroja. Brez žele zs in jekls si dsnsšnje kulture n ti misliti lie moremo. Ps tudi brez dclsvca bi današnje kulture ne tneli. Delavee sodeluje pri kultu ri, zsto ims tudi pravico do ssdov te kulture.
Ali delsvec v današnji družbi ni deležen sadov te kulture. Vsakdanja skrb, s čim si ho napolnil želodce, (polu želodec je pogoj življenju) vbija v njem vse druge misli. Ako hočemo, da so dvignemo no višjo kulturno stopnjo, potem mora družba skrbeti, tla nc bodo lačni in sestradani tiati, ki siMlelujejo pri kulturi.
Lenuhe, ljudi, katerim so rojenice nasulc brez njih zasluge zlata in srebrn v žilici, pitamo danes s fazani, pulartli, najboljšimi in najbolj sočnatiml izreaki govejega mesa iu napajamo jih z najfinejšim vinom in pivom, medtem ko za delavee dostikrat ni krom pirjn in lie čiste pitne vode.
Takšno je tlaues čestokrat življenje delavca, čiuitelja kulture!
dno vdajala plesni^SH poaebno ko je plesala v*l,,073 kim " Danom." Ko ae j« | J. dne rasgovarjala Elizabet* ,T ekom, nekim poalom, prav * aaa*e v kuhinji, je bil« ^ {ZT preveč in oštel je ženo, <i» J" epodobi zanjo, da se razgonJ. poalom, ko je soprog* ravnauL tako "finega" kluba C
je nato zasmejala in g« 1-----™
la "bikoglavegs Neinea'\Jufl bilo tudi Torku odveč in vluiuT tožbo za ločitev zakona.
New Orleans, La., 6. avpuu, — V letu, ki je končalo 1 £3 31. julija, so porabili ton poveznjev bombaža, ali tfjJ 000 poveznjev več kot HH njem letu.
pitji
I fioto by Awitfifin PrtffF
Prizor is itraika oestnošelezniikih vshtšbeneev v New Yorku. Olasom zadnjih vesti je štrajk postal	naVs* črtah električne ielatniea, nami BrooWyna. Slika pokasuje kako štiujkarjt
in njihovi simpatisantje ustavljajo poulične kare.
Herminie, Pa.
Zelo potrebna in koristna bila
I vidite, koliko štrajkov je bilo že [dobljenih v tem letu, skoro vsi kjer so delavci stali trdno v svo-| jih vrstah. Vi ste pa šli in se prodali vašim sovražnikom. Pfuj, sram vss hodil Vsša imena naj izve vaak Slovenec, ako se ne po-
Aneriške vesfi.
(Nadaljevanj« ta pnr« strast)
Jersey City, N. J., 6. avJH —Mestne oblasti so odredile
policajev, da preličejovsak vUL ki vozi akozi Jersey, rit v, : na njem naloženo strelivo, kep čejo železniške družbe preuekstl S prevažanjem streliva. Meato vsled razstrelbe na otoku Blaelc Torn aprejelo odredbo, ki pr«Jj veduje razkladanje in nakladaj nje atreliva na mestuem teritoriju-
Bnaayrus, 0, avgusta. - p«
I žar je uničil strojno delavni«« Carrol Foundry srni Machine ('oa pany. Škode je 100,000 dolarjev, Orodje ui stroji so večina jxikarJ
je vstanovitev Usta Prosveta, kte- vrnete v delavske vrste in bojuje-rega gospodar Jc delavstvo in ne U« boj z nami do zmage. Zadnjo cak zasebnik. Prepričan sem tudi, nedeljo t. j. 30. jul. inteli amo pik-da bo vsak zavedni delavec pose* Ljk, katerega se je vdeležilo veči-gel po njem. Omeniti tnorsm, da na štrajkarjev. Prišli ao tudi iz mi že peti križ leze na grbo in da drugih mest. sem prečital že marsikteri list, Čistega dobička je bilo $50.00, a tako podučijivega in zanimive- katero avoto ae porabi za pomoč ga lista, kot jo Proaevta še nisem štrajkarjev. Čuvajev ali deputi-dobil. Seveda, s tem ne rečem, da hev imanto jako veliko število, ki sem sovražnik drugih listov, ne, nosijo zvezde in količke, za var-vsak časopis prinaša marsikaj ko- Ltvo skebov in v strah štrajkar-ristnegn, eden v tej, drug v dru- jev. Imamo pa tudi take, ki ae ne gi zadevi. Ali Prosveta je naš list, izdajo. Ti samo prisluškujejo, ako vstanovljen od delavcev samih in bl kteri kaj rekel čez skebe ali zato za nas najbolj primeren in kapitaliste, da gredo hitro in po-podučljiv. Z vstanovitvijo Prosve- vedo sato predpostavljenim, da te napravili smo velik korak na*La vtaknejo "Špeh kamro." prej.	Organizacija I. W. W. obdržuje
Skoro vseh dopisnikov navada svoje eeje redno vsaki dan, ka-je, da tudi delavske razmere ne- tere so še precej dobro obiskane, koliko opišejo in to hočem storiti Bee jih je skoro vsaki dan manj, tudi jaz.	to pa sato, kjer jih vsaki dan ne-
Rov Herminie No. 1, obratuje kaj zapro. Zakaj f Kdo vet De-večinoma vsak dan, samo včaai lavci, kateri še niste v organizaci-ntanjka železniških kar. To ac ra- jit pristopite, čimprej mogoče, zume, da nekterim ni po volji, ali ker le v organizaciji je moč. moje tnnehjc jc, da se vsak po-1 Ako hodimo k sejam redno šteu kristjan 5 do 8 ur prav zado-|vsaki dan, zvemo vse podrobnosti sti "nugarba." Torej dela ae za* in resnico našega položaja, v tem dosti, ali celo preveč, ker vsak čaau našega boja proti kapitaliz-pride iz premogokopa izmučen, mu. Ni treba poslušati delavskih da se komaj privleče do stanova-1 nasprotnikov, ni treba omahovati, nja. Če pa pogledamo kolikšna je Ne recimo kot pravijo nekteri: plača, vidimo takoj, da ne odgo-|"Qni je šel delat včeraj, ta da-varja mučnemu delu. Rea, da so nea, drugi bo šel jutri." nam meseca aprila primaknili par 'Recimo rajši: Ta še ni šel, oni centov pri toni nnkopanega pre-1 tudi ne, tudi nti nc gremo,%dokler inoga, n kaj pomnga, ko gredo pejiie bo zmaga naša. Stojmo trdno cene živi jonskih potrebščin tako v delavskih vrstah in nagovorimo siluo kvišku. Saj številke na še one, ki zopet delajo, da puste štetmantil" šc ne izgledajo tako svoje judeževo delo in se nam zo-majhtte, ali po preteku 24 ur aa pet pridružijo, in zmaga bo naša l tako skrčijo, tla nimam toliko, dal Imejmo vedno pred očmi, da Iii sc odzval bogu, ki t«i izza sloga jači, nesloga tlači, "bare" roko moli.	• J I! koncu teh vratic pozdravljam
Društev imanto tu dovolj, tako vae zavedne delavce po Range že-da se lahko vsak zavaruje za alu- leč. kmalošnje poravnave med de-čaj nesreče. — Društvo štev. 80 lavci in kapitalom in to v našo S. S. P. Z. priredilo je dne 29. ju- sadovoljnost. lija veselico, ki se jc povoljno	Atrajkar.
obnesla. Dolžnost nti je v prvi vrl	-
sti ac prav iskreno zahvaliti od-1 Čitalnice ia vojake na ftvioarskem
Chicago, 111., avgusta. — Če | jeni. človeku pride slabo na ulici vsled vročine in ga prepeljejo v bolni*- Oanon Oity, Oolo., 6. avgmu nico, koliko je bolnišnica upravi- — Devet milj od mesta v neken čena računitit "	zapuščenem rudniku so našli
Jack Beirwater, stanuj, na 513« vet zabojčkov dinamita. V splui Carpenter at., je omedlel valed nem aodijo, da so hranili dinamil vročine. Njegovi prijatelji ao ga bivši kaznenci, da razstrele stru prepeljali v German Evangelical ječe in Uko osvobode gotove br Deaconess Hospital. Tu je ležal nence. od sobote popoldne do nedelje Aretirali so nekega James % zjutraj.	Holliday, ki živi v neki zapuščaj
Beirwater je mislil, da je bila ni koči blizo rudnika, odkar JI zdravniška pomoč zastonj, navr prišel is ječe. Oblasti iščejo ae o« dno aamaritansko delo. Ko je za- kega Alvo Lukenbilla, ki je bivd pustil bolnišnico, se je prepričal, v bližini in je bil pred kratke« da ni tako. Izročili so mu račun I paroliran. za zdravniško pomoč, aobo in hra- Poleg dinamita so našli fe h« no v znesku $5.	/	dem sodčkov smodnika in potreh
Naslednji dan je dobil iz bolni- no orodje za vrtanje. HB šnice račun še za $15.35, na ka* stvari je prišel na aled nek terem je bilo zapisano: "poeebna kravji paatir, ko je videl, bi strežajka $5." Beirwater pravi, je avtomobil izginil v zemeljd da ni vprašal za "poeebno etre«- odprtini, nico" in thdi je ni videl.	V koči Hollidayja so našli i
Časnikarski poročevalec od avtomobil, številka je bda Day Booka" je vprašal v bol- bita.l nišnici po cenah. Ko ao izvedeli s' kom intajo opraviti, ao zaprli telefon.
Umetnoat na Ruakem med vojno.
Oklahoma Oity, Okla., 6. avgusta. — Demokratična mašina go | vernerja Williamaa je atrta. Omejitev volilne Praviee da	Iducirala "l0,000 ton jekls ve«, znat t vsak volilee čitati in pissti, '	*
je bila odklonjena s 00,000 glaso-1 ,neRec'
Tonngstown, O., 6. avgusta. -I Brier Hill Steel Company iumu nja, da zgradi dva stotonaka plu I ža, ki bodeta stala ^700,000.
Prvi plavž bo dograjen 1. d< Icembra, drugi pa 15 dni kasne/ Kompanija bo potem lahko pri
vi večine. Do poraza demokratične politične mašine je največ pripomogla aociaLiatična stranka.
Če bi bila sprejeta omejitev volilno pravico bi demokratje, ki so sedaj v sedlu, imeli pravico od ločati, kdo sme in ne sme voliti.
Demokratje ao se poslužili umazanega trika, da bi bila omejitev volilne pravice sprejeta. Meato da bi
Neki Nizozemec, ki Je bil prot kratkim ua Kuskein, poroča v listih : Čudno Je dejstvo, tla se je ua Huskem od začetka vojne poživila umetnost, zlasti slikarstvo. Ae ni -	- , kdar ui bilo toliko raaatav, kakor
jc farmi IjuUi tsl purana, morski Jih je sdaj in nikdar niao bile tat
ko številno obiskovane. V Moakvi m v Pet rogratlu je vsak dan prilika obiskati jiet ali šcat rasatsv slik. Na raotavi združenja rusk Hi slikarjev je bilo mnogo slik po t|o. brih eeuah prtidattih, Združenje
borni kom In članom dr. štev. 871	koristna in posnemanja
K. N. P. J., ki sti nam prepustiliUredna naprava obatoji že več let društvene proatorc brcsplsčno in L ftvicsrskcm. V vsskem še tako se tudi vtlcležili naše veaelice v le-Ujajhnem kraju, v katerem sc na-poni številu. Zahvaljujem se pe baje vojaštvo, sc nahaja tudi či-tudi ostalemu občinstvu zs obilenbalni« s nsjrazličnejšimi časopisi
ptisct. — Pozdrav vaem rojakom širtiiu Amerike, tebi vrli liat Pro* aveta, pa obilo vspehal
Valentin Murn, naročnik.
raki ji nemsrs, bolj teknejo <h| morskih pajkov iu taui|>aitj*ke "marke" mora dolgo |MikUMati, da se prepriča, katern najbolje u-traja njenemu nežnemu uriti. 1'ra vi irurman je v "visoki družbi"
v. a*i raviHi tsko ali \>n še Udjl"l^niverztim" je prodal" za " interenanten" človek kakor sve .{ft.uno rubljev alik, druga razaU tovnoznan tenoriat alt pit najino- Va za 44.000. Vae to ae je agodilo tlernejša pleaalka	v januarju in v februarju v l"etro
Stvar, o katero se bavijo misli gradu. V Moskvi je bilo v tem tako, ds i»e je i« uje razvila |mmm>Ii času protlenih sa 150.000 nsbljev	-
na "v e<la " »a ljudi, katerim je slik. Tudi za antlkvitete je voli- v staro Ntižnnat kapiulisma Ako .lan predlog, 1» pi^bnimi "atro- ko zanimanje in plačujejo ljudje bode štrajk izgubljen, zapomnite kovnjaki," s |>«»-el.t.o tržno orga 'sanje čudovito velike zneske. Ob »i, bede to edino le vaša knvda, iiiraeljo, ven.lar ne more biti tako čo ps je pomanjkanje musikalnih j ve nič vredno iedajalake duše. zaničljiva, kskor tnli "lM.lj*a instrumentov in na pr, v Moskvi Naj vsm doni na vaša debela uše> družba", če mialijo nanjo in če ni več dobili klavirja na paaodo. sa »»cM-dn • «keb" na vseh vaših a..vore o njej ljudje, ki imajo te g»*H |»a »o se ptidrašile aa i00 od potih in tsMilik. |M»nt»či in podt*. reči v vsaki obliki premalo Znan i stoikov.	|vu. Aku čitale kake liste,
in dobrimi knjigami, a za neznaten denar dobe vojski v nji tudi čaj, ksvo in druge jedi. Take čitalnice ao ustanovila in jih vztlr-ž uje j o privatna dobrodelna društva. V njih ae v prostem čaau akajajo vojaki, čitajo, in kar je glavno, vzdržujejo se od alkoho-
Aurora
Situacija štrajka je tukaj bolj
slaba, kot kjer koli drugje pO	, ,	------
drugih meatih, v železnem okml la ln drugih njegovih posledic. To ju Meaaba Kange in to raradi sko- sadnje je tudi glavni namen uji lm\, katerih je toliko, ds ksr amr.|k«vega ust s navijanja, di. Doati je tudi članov dr. Aurora. štev. 4:1 H N. K J. katere ča l	Milwaukee, Wis. ka kasen po pravilih H. N. P. J. Velik, skupen izlet, piknik, v in sicer izobčenje is društva it! je-|Trinthamera Park, med Cudahy
Ka sazen pn prsvtnn n. iv r. •». I v eus, sau|>en tzlet, piknik, V waotwvrm iiiiiicnntaem peapomu. 11 je sazgo amouiun ■ • ljf lu sicer izobčenje ir društva ift je- Trinthamera Park, med Cudahy ^ "»oral v za|mr, ker je v nekem j Aarjcne floe. Pri ,fm "" ^ dnote. Za take iadajioe ni pnmto- in Ho. Milwaukee, priretlita dniš- domačem listu očital oficirjem, daLtraŠen grom. utež iMi-S'1 ra v S. N. P. J. Sramota sa Hlo tvi Sloga, štev. 16 in Venera, štev. nv ne brigajti za moštvo.	^eze, a nekoliko trsk m ' '
vence katerih se Je največ p«alalo 192 H. N. P. J„ v nedeljo 13. av-	- .	med preplašene kmete.
.. ...._ _..M__t L.kU.tl.-^ 1L.__t. t, •	A.U__M ** • «___I . . ..__.__^ILihIUVK« H
Columbus, 0., 6. svguita. -Ohio Fuel Suply Co. je zakljui la, da po 31. oktobru t. I. ne k več oddajala naravnega plin« [tovarniške namene, marveč p t hranila le za domačo vporabo.
Zanimiv top
V kraljevem bolgarskem u«^
ume pruviee nurvjewm. mvhiv ua i	•	"	u.;. m
... bilo n. glaaovnici tiakano "ds "»^J1 v Hof,J' in nc," jc moral vsak volilee črts>ehn® vr»te f0?' Sje*°" ^J ti gotove stavke v glasovnici, kilnav»dn* vodnjakov« cet^M
je bil proti omejitvi volilne pra
vice.
Poraz za demokrate je tem ob-čutnejši, ker jim tudi ta zvijača ni ptmmgsls do zmage.
nsvsdns vodnjakov« eev, na z železnimi obroči, a tndi ■ lesa in lsfetine stene ao ln« Nsprsvil gs je nek bivši tufi topničsr, rodom Ibilpar, kiten živel tskrst kot kmet v svoji s si. Lets lrt76. je pripadala ti « Se Turčiji, kstero so čestokisiis padali turški Čerkezi in zuki, a bolgarski prebivale, te f si so se hrabro branili.
New York, 6. avgusta. — Mili čarji bodo z interesom zaaledova li obravnavo, ko pride pred aodi w šče zadeva Benjamin SilvermansL^ ^ tjt mog|i bolj*- upir proti J. II. Hagelundu, ravnatelju Lj njihovirn napadom, ako bi m« Blur Valley Butter Company. kakšen top. In ob tej prilošam Benjamin Silverman je saršent ,Upravil ta kmet »monjeai N v miličarskent )Milku obrežnega got n4boji so mu služili o&l
oproščen|aU|| tehtn5w, kskrine rebije« je hotel I jtneB na vzhodu, a im»r> ro enako velikoet. T»P du v meato poatavili ns kup*" -oreh t i«" ■ nahajal
topništva. Te dni je bil miličnrske služIte in ko nastopiti svoje mesto pri tvrdki, ao mu povedali, da je zaaedeno Nato je Silverman vložil toibo proti tvrdki. Obravnava se vrši v torek.
nja, a ob njem je g* oglje, v katerem se y
kater«
žgali amodnik, ker
Nekega dne * P
ka
galne vrvice.
Oolumbus, N. M., 6. avgusta. —I ____
Hugh Cark, rek rut v drugem me- "illža vaai krdelo Čerkefnv-aešutskem miličsrskem pešpolku.Uje sažgo smodnik • pe«1"'^ je moral v zapor, ker je v nekem žarjene W«e. Pri
•usta t. 1.	Oakland. OaL, 6. avgusta. —
Za vsestranske zabavo in dobro Carl Henry York, ravnatelj 8e-
preplašene ------- ^
ni bil snatno pe»koJ«»^J| eev je imela	P ^
quoyalt Country Cluba, v katere-1 Doaegel je bil s tetn JJT
poatrežlio jo r polni meri preakrii
Ijeno. Svira Savin«ka godba. Za „„ _______________
ČOlek ob 2 pxipoldne. Vslop prost po 22dnevnem zakonskem
Vzemite Ho. Milwsukee karo naluju vložil tožbo za ločitev od svo-|so ts lop .
___________ _____ ___ katerimi
všeč, da se ja njegove žena Ae vr | radi spuščali v boj.
1 < &
ga mi imeli vstop le bogaUni, jelker so od takrst pasi
življe- vas v miro.	Bl
poslali l^'llf«^ J
Ke«i Street, ki vaa pripelje ae-;je žaue Klizabete. Vorku ni bilo|na pomoč, a	" ^
lahko .ravnost k parku.
,TftK)ka vojBi
fJEmp* vesli
pr*. itiMl)
rz^^n v vasi Fleury.
SS- Hovr-žnika, da b. nas
Ti/ dfla te vasi, so bill za-JPkL čete niso k «<lbile m
napade, temveč so v dru-
P*.«** urah Okupirale
ikke utrdbe Thisumonta, k. so rnltah kljub silnim
^ v »asih rokah kljub silnim
u U-lorn NVmeev Z enako rTje nadaljevala bitka v KI kier ho naie čete drugič pdu- reokupirala več kot
iktvifo vasi.
Nemško poročilo.
Mia.i..jv*. - (Zapadno bo-l^i nitka severno od Somme, o „,ri »aio včeraj poročali, se je £1« na Airni fronti proti močnim gibkim Kilam, Bojevanje se ie idaljuj^ » koncem dneva. Ang-ii, Ili SO prodirali severno od O-llcrsa in znpadno od Pozieresa, > imeli velike izgube. Novi boji P razvijajo v okolici Pozieresa. Vam-ozi so bili odbiti južno od liurepasa. Na desnem bregu Ma-i (Verdun) aiao tekom naših pro-upadov v Fleury vjeli 46H mož i jitirih različnih francoskih di-itij V okolišu thiumontakihf u rdh ae ropet razvijajo hudi boji. (Solwtno poročilo) Berlin, 5.
_ Med Anero in Sommo se Hi artilerijsko' bojevanje. So-ra/ni napadi južno od Guille-mnta, severno od farine Monacu i pri Bsrlesuxu so bili ustavlje ii. Zadnjo noč ne je posrečilo frincozom vzeti naše pozicijc rasi Fleury in južno od Thiau-Nita. toda naši protinapadi so am priborili danea zjutraj večji ie! izgubljenih pozicij. (Iztočno bojišče) Berlin, 6. av-[HKta. _ .\a severu so Rusi po žuMili prekoračiti reko Dvino pri hinhmu, u ui se jim posrečilo. V everni Galiciji, ob reki Seret so lašc čete odbile več ruskih napa-lov aeveriioznpaduo od Zalošev. luski oddelki, ki so prekoračili jtko Seret pri Ratscju, so se molili umakniti pred našimi proti ^ipadi. Blizo Mcdzigorova in Či-|t«pada se Rusi še drže na južnem kiwi Seret a. Nadvojvoda Kari jc »1325 Rusov v Karputih in vple fildve strojni puški. (Sobotno poročilo) Berlin, »g. — Severnozapadno od Posta ) ko eeto marsaja llindenburga (atiunile Ruse iz prednjih zako >wr. .lužnoiztočno od Baranovičev i l»ili živahni boji z ročnimi gra •lami. .Močni sovražni napad lilo Ljubaševa se niso obnesli. V ioliiu Sitovičev so se razvili vro-i hoji. liiiKom sc jc posrečilo pri Iv vii, Itudka—Mirjanskaja, to-protinapadi nemških in avstro-kili čet so potisnili Ruse iz o-enjene vasi in vjeli 361 mož. Po-'jii ruski napadi so bili odbiti, »rial, nadvojvoda Franc Karel, atrijski kron princ, je zdaj z av-fijtko armado v južni Galiciji.
Rusko poročilo.
Petrogrnd, (;. «Vg. — Bitke-ob th <iraborka in Seret, južno
Hrodijn, ko razvijajo nam v d. Naš<- <Vto, ki so v soboto pre-rčile reko Seret, ao nn desnem konxolidirale osvojene pozi-■ osvojil«, dve vasi in obraščcn * v sr,,|i. v teh vases so bili •k' hoji; sovražnik je srdito ril"l vsako hišo. Pozneje je so-Naik vprir.oril devet protinapa ™ 17 •'li/iijegh gozda, ki so pa odbiti z velikim izgubami U Ta.n smo vjeli 1200 mož in F«»JJ ne zmiraj dohajajo v naše , \ ok.dišu ,vke Biali Čere-• jw/iiozapadim od Kutija (v ■rpatdi jo sovražnik vrgel ako-^' divizijo proti majhnemu piku «.:.m. infanterijc, ki sc je v kratko daljavo. »»•Mi,,, poročilo)| avf
{aU;,j k i»k
takoj izgnan. Ruski uapadi zapad-1 do Nemčije. Nemška trgovina a
no in južnozapadno od Brodija ao akandlnavakimi državami, edina bili odbiti. Poskus sovražnika, da prosta trgovina, ki ae ni bila ome-\)\ prodiral ob železuici Kovel- jena vsled angleške blokade, je Sarni, se je izjalovil. V Karpatih j bila naenkrat odrezana, ko ao do smo vjeli 425 Rusov iu vpleniH j apele angleške subinsrinke dvs topova; bitka se jc raztezala Baltiško morje, do Dclatina. Severnozapadno od Neuičijs je takret pričakovala. Zalošev jc ovražnik prekoračil rc da bo Danska protestirala proti ko Seret, toda vrgli srno ga nazaj Angliji zaradi kršenja njene ueu izvzemŠi ua enem meatu, kjer se tralnoati, toda proteata ni bilo. zdaj vrže uaši protinapadi. Dru- par tednov pozneje je priplula god so Rusi poatali bolj mirni, kar britiška aubmarinka pred danske dokazuje, da imajo velike izgube, trdnjave v Suudu in poveljnik je (Italijansko bojišče) Italijani vpra*al za dovoljenje, da sme plu ardito bombardirajo goro Seihusi ti v Baltik. Dovoljeno mu je bito v okolišu Tržičs. Popoldne so Its- brez ugovora in aubmarinka jc te-lijani prodrli v več naših pozicij, daj odrinila uaravnost v Kiel. Biali naše čete so jih vrgle nazaj. |a je namreč nemška suhmarinka, Vjeli smo 250 mož in vplenili dve ki je imela masko angleško; mo-strojni puški.	>	§tvo je bilo oblečeno v angleške
(Sobotno poročilo) Dunaj, 5. uniforme in govorili ao angleško, avg. — Vsi ruaki uapadi v izto Tako so imeli Nemci dokaz, da je ihii Galiciji so se poiietirečili. Mo- Danska dovolila Angležem pot na eno prodiranje Ruaov ob Stokho- Baltiško morje, du je bilo ustavljeno in sovražnik Nemčija ie potem zahtevala od-se je moral umakniti iz Rudke—| danske vlade odškodnino za po
Iz ddavskefs sveta.
(Nadalj«r«nj» to prv« airaai)
profits, noč« dovoliti železniškim J uslužbencem oaemuruega delavni-1 ka, ki bi k večjem pomnožil letne atroške na leto za 25 uiiljouov dolarjev. Železniškim kraljem ne aa-1 doatuje na leto 975 miljonov i i stega profita, da ga razdele jucd eeboj. ampak imeti hočejo 1000 miljonov, niti centa ue privoščijo železniškim uslužbcncein, ki se ustvarili tc miljone.
To je lakoiuuoat, da svet strmi | in kateri ui para uu avetu. Ne-smrtni Shakespeare je v 44 Beneškem trgovcu" narisal lakomnost v židu &iloku, ki zahteva fuut mesa od dolžnika, ki ue more poravnati dolga. Ali lakomnost železniških kraljev je še večja! Radi 25 miljonov, ki ao zanje hagntclu, atavijo zdravje in življenje železniških uslužbencev in potnikov v
SlonnlM Hirata
Ustaaovi^eM a. aprila
ddnota
17. luaija 1*07 v dri. lUlMia
nevarnost, ker nočejo dovoliti u-topljen parnikcTSemTko^ča^lalejj^ ??m °!|f",!rn?«!1 d,,lftvnl"
,Turško poročilo.
w	w.	R'cer	je '^l0 «kod8^
. i r	v ' d i malenkostna, katero ao povzroči*
Carigrad, 6. avgusta. — Ruske L . ' . . . ' , ,7 x * n •••	i . le angleške suhmarmke, toda ko
čete v Perziji ao se morale uinak- Vt • n *•« i • x
... • u i	4 •, tvw, «» Nemci predložili Danski račun,
uiti pri Bukauu in ostavile ao 200 . ... . * .. j . ... ,
. ...x r, ,. , je buo videti, da je bilo škoda na-mrtvih ua bojišču. Ruski napad v r . '	.
, .. . A. * ... , i, . ravnost ogromna. Danska se jc u-okolici Gknotta, juz.no od Krzin- , . . .	...
... * ... dala, da plača 80 miljonov kron gana, je bil odbit in nadaljeno , ' . ^ ,_____ ' , .
prodiranje sovražnika je bilo u-stavljeno. Ruske torpedovke ao
odškodnine pod pogojem, da oata-ue stvar tajna. Kljub temu se je pa izvedelo pred dvema mescema,
bombardirale Tireboli iu Keraauu, i . -, ... . . .r* .vi.-««;,,	buii>(1 |ko je začela padati vrednost dr-
žavnih papirjev v Gopcnhagenu,
na obrežju Ornega morja, zapadno od Trebizonda. Več hiš je bilo porušenih in šest prebivalcev ubitih.
čeprav ne bi smelo biti povoda za
to. Nato je prišlo po ovinkih na
,a u\i	X-1 \ ^ ■ 1 r i dan, da vlada plačuje Nemčiji v
(Sobotno poročilo) Cangrad, 6. | ^^ mn6n^0 od4koanIno.
Danska je zdaj pripravljena prmlati Zapaduoindijske otoke
avgusta. — V okolišu Bitlisa in Musha so Rusi napadli naše prednje pozicije v Agnottu s sedmimi
.... polki infanterije, štirimi polki	^,nJcn.lxm driaJt4u rw f25.'^
kavalerije in a tridesetimi topovi.	000, prvič zato ker potrebuje de-
Po hudemu boju je bil sovražnik	drugič, da kljubuje NemČi-
odbit in izgubil je več kot tritisoč	kl * ** d«vn» hotel« kuPlU 1
mrtvih. Pozneje jc sovražnik ua-	menovane otoke *ase.
padel z večjo silo in zopot je trpel	Uradno noče Danska govoriti velike izgube, nakar aiuo se u-| čisto nič o tej situaciji, maknili iz nuših prednjih pozicij.
Rusko napredovanje zapadno od Krzin gana nima posebnega vspe-ha. Sovražnik je okupiral Kala Burnu, zapadno od Polatane.
Italijansko poročilo.
Riui, 6. avgusta. — Nh gori Ci
Brusel noče plačati kasni.
Londou, 6. avg. — Mesto Brusa! noče plačati kazni pet miljonov mark, ki so jo naložili Nemci zara di patrijotičnih demonstracij na belgijaki narodni praznik 21. ju-
ta, dn bi spočiti in čili opravljali alužbo in bi se tako omejilo Števi-o železniških nezgod.
Železniški kralji tvorijo nevarnost za človeško adravje in življenje in zato je napočil čas, da se prične z agitneijo za razlaščeuje železniških kruljev v interesu a-meriškega ljudstva.
raone smo kljub odporu sovražni- nija t. 1. Meatni župan Lemonnier ka razširili nave požicijc severno je obvestil nemškega militsristič od gorskega vrha. "Dva močna ao- nega governera, generala Biaaln
vražna protinapada sta bila odbi- ga, da meato ne bo plačalo kazni ta. No kraški planjnvi so naše čete ker je protizakonita. Pričakovati napadle avstrijske zakope iztočno jc resne krize,^^^^^^ od Tržiča in vjele 145 uiož s štiri- Iz Uaga poročajo, da ao Nemci mi častniki vred. Sovražni letalce deportirali M. Carticra, predaed je metal bombe v Baaaanu in poš- nika Narodne banke v Antwerpc kodoval železnico. Nato so naši nu, ker ni hotel izročiti nemškim acroplani vrgli 35 bomb na želez vojaškim oblastim avote 400 mi-niško poatajo v Nabrežini z dob- ljonov frankov proti enostavni rim rezultatom. V sredo je naša | papirnati pobotnici, aubmarinka potopila avatrijako
Štrajkarji se branijo.
La Salle, UI., 6. avgusta. Do apopada med štrajkarji in speei-alnimi policijoti jc prišlo radi ne-taknega in brutalnega uastopa po-licijotov.
Odkar jc milica odšla iz Straj-kovnega okraja, so pomnožili število špecijaluih policijotov, ki so taborili v ccineutovnah. Nekaj teh policijotov jc zapustilo klj^b povelju tovarno lu skušalo pregnati Strajkarje od tovarne. Ko so štrajkarji protestirali proti takemu nn-atopu, so pričeli policijoti streljati na ljudstvo, kar je bil začetek bitke.
Ranjena sta dva polleijota in več štrajkarjev jc obstreljcnih.
Po izpovedi župana Morrismia ao apecijalni policijoti zakrivili pretep. Morrison je baje skušal apraviti policijotc nazaj v tovarno, kar ae mu je pa šele poare-čilo, ko ata bila dva raujena. Štrajkarji ao oatali na pozorišču ln policijoti so se morali umaknu-ti.
Ko so štrajkarji .očistili eeato polieijotov**o šli pred tovarno iu zaklicali: <4Doli s atavkokazi I"
GLAVNI 8TANt CHICAGO, ILLINOIS. UPKATVX ODSIK :
Predsednik: John Togrlč, box 114, LaBalle, 01.
I. Podpredsednik t J. Brstkovič, R F. D. 4, b. 86, Gtrsrd. Ksna. U. Podpredsednik: Jožef Kuhelj. 9469 Kwing ava. S. Chicago. IU. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale Ava., Chicago, 111.
Telephone Lawndale 4635.
Blagajniki Anton J. Terbovee, P. O. Box 1, Cicero, 1U. Zapisnikar: Jokn Molek. 4008 W. 81st 8t. Chisago, 111
NADZORNI ODSIK:
Jože AmbroUČ, 351 box, Canonaburg, Pa. r Paul Berger, 741—lat St, La Salle, HL
F. S. Tauchar, 674 Ahaap Ave., Bsak 8prlnga, Wyo.
POROTNI ODtBK:
Anton Hrast, 811 95th Ava^ New Dulutk, Minn. Anton Peterlin, 6307 St Clair Ave., Cleveland, O. Jože Radiiek, 679 box, Smithon. Pa. Hudolf Plcteriek, 436 box, Bridgeville, Pa.
Albina Hočevar, 1H Board eve., Detroit, Mioh.
UREDNIK "P ROB VITI"
Jože Zavertnik, 3019 So. Crawford Ava., Ckieago. HI.
VftHOVVI ZDRAVNIK: F. J. Kern. M. D.. 6208 St Olalr ava.. Cleveland. Okla. Vse denarne aadeva in stvari, ki aa tftlajo glavnega urada, se Imajo poiiljatl na gl tajnika.
Prltoibe glede nerednega poslovanja nn predsednika nadaornege odaeka Jože Ambrožiču.
Zadeva prepirljiva vaeblno pradaadnlkn paratnega Hrastu.
Vae drugo stvsri, ki Imajo stik g "Prosveto", Isvaemii spremembo naalovov uradnikov krajevnih druitev pa <<Proavati,,l 3019 So. Crawford Ave., Chicago, HI.
VABILO NA VBUUOO
pri otvoritvi/dvorane, katero primi! društvo "Prostost," itev. 106 S. N. P. J. v Imperial, Pa. dna 4. septembra t L
Društvo bode pričskovslo druga društva ns kolodvoru ob 8:80 in 10:45 min. zjutraj na Imperial,
Pa.
Po obhodu aledl otvoritev dvo rano in nastop raznih govornikov.
Potom pa plea ln veaeln aaba* vn. Društvo bode spremljalo brat ska društvu na kolodvor ob 4tl0
in 7:35 min. zvečer.
Na avidenje dne 4. septembra v Imperial, Pa. I
(X)
Ignac Mnrshata
torpedovko.
Balkansko bojišče
1'etrograd
klioi Rudke—Mi* t v«.ri majhen ovinek
1	katera se izteka
etokli«(|, j,. |m|
Žki. Im,
vso zadnjo noč
d N« Bhd
V e. Sovražnik
je ua
"d treh nt rani; nekaj "dbili, a proti jutru
VZSTI IZ MBHIiKB MSJB.
... _ EI Paao, 6. avg. — V severni Berlin, 5. avg. — Na grški »ej*. Mehiki «e je začelo gibanje za no-južno od Bitolja, se je vnela bit- y0 reVolucijo, katero vodi neki ia mod srbskimi in bolgarskimi Mariano Taincs, bivši pristaš Vil-Četami, ki se ju končala v prid ,e tjHkani|, oklicev, ki ao raz-zadnjih.	Iširjeni po vseh večjih mestih se-
verne Mehike, je razvideti, da je Pet parnikov torpediranih. • Lft tem gibanjem stranka Legali London, 6. avguata. — Včeraj „tov, ki ao ae pred kratkim orga so nemške submarinke potopile nizirsli v Tezaan. Stranko pmlpi nadaljnih pet parnikov s skupno rjlj0 bogati sloji Iz Mehike. Tames tonažo 13.616. Trije ao angleški, jma 0krog petsto inož za seboj in eden italijanski in eden švedski nahaje se nekje trideset milj juž parnik.	no od Juareza.
Na Švedskem j(> zavladalo ogor- R1 pwo> 6 nv|?> _ Najnovej čeujc zaradi torpediranja parnika L ^ o Vj|I| jo xdnjf d|| ju jf vrfti, •'Commerce", ki ni imel nobenega gamo|Ilop| Tail0 |Mmu'.. mU Hadi-kontrabnnta. Vlada bo vložila P™!,," Kl||(lilo Carranzine vlade v teat v Berlinu.	Torreonn. Liat piše, da sc je Villa
Washington, 5. avg. — Državni | tuitrrlil 17. julija v prepiru a oddelek je naložil poslaniku Pa jjini fa-t,iiki. Tukaj ae smejejo tej geju v Rimu, da mora takoj dobi- M0V;cj
.....-p................ r
Cleveland, 0., 6. avguata. —
Upravitelji polieajskega sklada ao odklonili *2<H), ki jih je poslala Standard Oil družba kot priznanje za službo pri delavskih nemirih.
To jc delavakk lekcija za oljno veličanstvo.
potopljen na ravno tak način ka-.	. Wilaonorim nasvetom
kor Aneona ki je povzroči a na - ^ ^	bi ssv-
■ -merje me> ^"J"1 Lali kmuiaarji obeh strank, to
1 Z Htbbi aj a meriš- M* -Uj, ko je nota netočno preve-, da li je	v angleščino, ne vaebuje m
čeaer, kar je šelel Wila<»n. ('arran
za hoč«' vatrajetl pri svoji origi
nslni zahtevi, da komiaije razpra
razumeli Tarranzin odgovor, da je
peto razmerje med Zedinjenimi državami in Avstrijo. Do zdaj Še ni znano
kih državljanov na Letimbru.
d*
""aknili iz vasi kakih !MJ0
|,r"ti vzhmlu. Južno od
rtu
y u« noral Sa lin rov V od H »d«- nn Kovražno črlo v	»jel I Ksi vjetni-
RatkJ
"" l>riMlrli v precej-
Im,
'šče) .In/tin ml
prkt
turškega teritorija.
I ,,ri K.vgi Kino razpršili
Nemčija dr« Dansko sa vrat
Amsterdam, 6. avg. — Nemčija je prisilila |>anako, da je zadnja plačala HO miljonov kron (♦22,-400.000) vojne odškodnine zaradi kršenja neutralnoati. Prestopek je bil izvršen zadnjo zimo, ko ao angleške aubmarinke uivadirale Baltiško morje in fmtopile več nemi kih trgovakij ladij. Morska pot v
vlja le o položaju na meji. Dane« ima kabinet sejo in sklepalo »e bo o Csrrsnzinem odgovoru.
— Mexico Cltv. 6. avg. — Me hiški miniater za zunanje zadeve je prejrl noto od eanadake vlade v katerf vabi generalni gnverner mehiške in emeriške zeatofinike
Bal t i š k o V|in or je d rž i ^ če« d ako mirovne konf^, da naj zboru Baltiško morje aro	Cmmmtii in aieer v Vaneou
ZZ te; ML j-
DBLO DOBI.
Havana, 6. avgusta. — Strokovna organizacija pomorskih strojnikov je sklenila, da proglasi ta-koj atavko, če delodajalci ne priznajo oaemurnega dclavuika.
Petindvajset vlivarjev (aquae* zers iu nn bonč); kontraktno dc lo, stalno in dolgo trajajoče delo, nobenih sitnosti \ dobri vlivarj zaslužijo $4.00 do $5.00 dnevno Pridite takoj pripravljeni za de lati.	i—
TBBBB HAUTE MALL&MFO. 00., Terra Hantta, Ind No. 52, 53, 54, 55, 56, 57.
Cincinnati, 0., 6. avgusta. — Pr-
vič sc udeleže fsrmarji delavske parade na Delavski praznik. Far-maraka organizacija, ki šteje 500 članov, je naznanila mestni delavski zvezi, da nt' parade udeleži.
Philadelphia, Pa., 6. avgusta. —
Organizacija eestnožclezniškili u-službeoaev je sklenila, da proglasi stavko, če kompattije ne priznajo zahteve cestnožcleziiiških usluž lienccv.
CestnoželesnlAkl uslužbenci za htevejo od 40 do 50 odstotkov po višanje mezde.
puatila angleške podmorske ladje čez to vodovje brez vsake ovire, in
Av|lr»j)iko poročilo. ^ ' - l. a v gnats je
m v" t'"^1 v na^- za-|«*a -------------
^ *ie«aiva, toda bU je (aieer zeredi eoUpetij, ki j*h »ma
nu da naj deluje % ameriško via do ne ta, de ae uatreže vabilu ea itad»k«* vlade.
Milwaukee, WU., 6. avgusta. —
Pri Cslloway Km I Co. j«» zastav kalo 25 voznikov, ker je družba prepovedala voznikom nositi javno linijski znak.
Duboqus, Wis., 6. avguata —
Oatnoželezniška družba je poVl šala nalažbencem meado za tri eente ue uro.
New York, «. avgusta — Kro
jaška atavka, ki je trajala skoraj šliri meeeee, je bila j»roglaš4'iia iz ravna ni na shodu Štrsjkovnegs (Mlbora. To ac je zg«Mlilo šele potem, ko je večina štrajkarjev gla •ovala za pog<»dl>o a popravki.
Bitima pomoč.
Kuharlea (svojemu vojaku); "(Ih, Pranee, U bedaati »neaar je poelal premalo maaa. Moram pu atiti, da se pr črnka malo zažge ča hočem ©teti kaj sate od uaise."
Bitna ziamtiji boltzni.
Počutita sa U slabo in utrujeno?
11. 11. von Schisk, slaviioziiati naravni adravnlk in^tovarnar Bolgarskega Krvnega C'aja, kutcrl Je a atoinstotiaoči bolnim v atulnl zvezi in dobiva od Onih, katerim jc Bolgaraki Krvni ("'itj vrnil sdravje, cele kupo zahvalnih pi aem, Vam avetuje, da Vam vrne vašo moč ako vžlvato Bolgaraki Krvni Čaj.
Naš rojak linbro Nemci h B. 53, Milvllle, New Brunswick, N. J. piše sledečo o tem znamenitem zdravilu.
"Zelo aem bil alab, Uko, da ee-lih 11 moaeoev nisem mogel ničesar delati; veliko zdravil aeui poskusil all vae zaman: "<1 kar pa jemljem vaš Bolgaraki Krvni Čaj sc počutim prav močnega iu v moji hiši nc bode več brez tegs ča ja."
Kn veliki zavoj llolgarskcgu Krvnega ačja, kateri zadostuje za 5 mescaeev dobile za 1 dolar, pošiljamo na vse kraje.
Marvel Products Co.
9 MARVEL BLDO. PITTSBURGH, PA.
pripomba. Ako hočete pošilja tev oslguratl, pošljite 10c, več.
..........................t..........................
KAKO JE UMRL AVSTHIJ8KI PRESTOLONASLEDNIK CEf ARJEVIČ RUDOLF T
to nam opisuje velesanlmlve knjiga i 2IVUENJK NA AVITRlIKtM DVORU
V Avstriji Ja prapovadana. ZakaJT Kar ja najti v njaj vae In- ; Umnosti, kl ao aa dogajala na avatrtakem dvoru.
Knjiga Ja tiskana na najflnajšam PfPlrJu, obaaga 144 -tranl tar tri allks ns poaabnem papirju, caaarice EllzaUta, eaasrjavlča Rudolfa In naaračna baronica Vetaara, ljubimka aladnjega. Cena knjiga ■ poštnino vrad 75«.
Naročila J« nasloviti nai »LOVENilCA KNJIGARNA, BOX l«lt, NEW YORK, N. V.
............IHI M MI <MM11 » MM;........
»eeeeeeeeeeeee

Naročile se na dnevnik
"PROSVETA**
Najboljši alovenaki dnevnik v Zd. državah. Llet prinaša dnevno dobre, podučljlve članke, noviaa U starega kraja ln Amerike, sploh calegs sveta, sanimlve romana \m aabavnWUvo.
Naročnina aUne sa aslo lato $8.00, pol lata $1.50 sa Zd. države. Za nsročnlke Uven Zd. držav, isvaemii Canada, stene zs eelo lato $4 50, sa pol leta $2.25. Ravnotako stane sa eelo lato $4 50 In pol leta $2 25 v mestu Ckieago in Sa. Chicago.
Imena, naslova In naročnino pošiljajte m slede« naslov: UPRAVNIiTVO "PBOiVBTA", 1019 Bo. Crawford Ave.,
Chicago, EL
Vsa poštne___
draft čeke aa naj nnalovi nn "ProavaU" S osebnih kneat
VaM zastopniki m društveni Ujnlkft.
Yen nadaljia pojasnila daje drago
"ProsveU".
Ordar,
P. J. Ne rabite
♦olja
spravnižtvo

EMILE ZOLA:
DENAR.
M-k.


Utopil jo k odprtemu oknu in poolninl. BiU je madama Dagreraontova, ki Jr poln pesem pri klavirju; najbrž ao Je vodila sa nastop v kakem salonu tisto večer, ttzksrds je umsmils pesem in je začel sanjati o čudnih pripovedkek, ki jih je slišsl o Dagrmnontu t o pripovedki glede H adamantine iu poaojila petdesetih miljonov; imel je v svoji posesti ves delež in ga prodal in ponovno prodal petkrst po svojih borzi jenih, dokler ni ustvsril trgs in ustanovil cene; nato je končno vse prot^l, preden so delnice psdle is tristo ns J*tn*j"t Jankov, in naredil allnl dobiček ns škodlo |*riprostih ljudi, ki so propsdli če« noč. O — močsn in grozen je Dsgreinont 1 — Madarnine pesem je odme-vala dalje, pesem polna mehkobe iu trgajoče tragedije. Ksksrd je stopil v sredo sobe in opszovsl Meiasonierja na sliki, kstcro je ssm pri sebi cenil us stotisoč frankov.
Nekdo je stopil v sobo in Hsksrd se je zsču-dil, ko je videl Hurete.
"Ksjt Ti si že tuksjf Ssj ie ni pet urs. Ali je zborovanje že končano!
"Os, končsno. Stvsr se je zsvlekla."
Pojasnil je Heksrdu, ds je imel zsstopnik opozicije dolg govor, ki gs ie ni končsl, iu Kogon bo odgovoril iele jutri. To priliko je izrsbil Buret in govoril s ministrom med kratkim odmorom ns ssmero.
"Ksj js rekel moj alsvni brstf" vprsšs Hsksrd selo nervozno.
"Hm, renčsl je kskor medved. Po prsvici mors m rsči, ds drugege nisem pričskovsl, kakor de mi eoostsvno pokaže hrbet. Povedal mu setu o tvoji zadevi in omenil, da nočei začeti ničessr bres njegovega odobren ja."
"In potem T"
"Potem me je trdo prijel sa obe roki in zare-žal naravnost v moj obrasi "Naj se gre obesit..." To je vse, ker je rekel Rogon in odiel"
Hsksrd, ki je bil nsmsh bled, se prisiljeno sa-sineje
"To jope dobro 1"
"Heveds je dobro," ponovi poslsnee v pre-pričevelnem tonu. "Toliko nisein pričakoval in sds j gremo lakko na delo."
V sosedni sobi je bilo slišati Dsgremontove stopinje in Sakard je naglo šepnil Huretu na uko t "Pusti me, ds mu jaz povem."
Očividno je bilo, ds se je Iluret silno zsnimsl sa Univerzalno banko in da bi bil red v zvezi e podjetjem. Nedvomno je že premišljevel o vlogi, katero bi lahko igral. Komaj je torej stisnil desnico Dsgremontu, ki je stopil v sobo, je Že ins-, hsl s roko v zraku s izrazom velikega veseljs.
"Zmaga!" je vakliknil, "zmaga je naial"
"Res! Oovorite, govorite!"
"O Bogi Veliki mož je storil, kar je bil dolžen storiti Odgovoril je: "Sreča s njimi"
Degremont se je kar topil radosti. Odgovor je bil res lep. "Sreče s njim!" pomeni vse. Uhko pomeni, da mu bo pomagsi, če bo brst imel srečo. To je jasno kot Mi dsn! In bomo imeli vapeh, dragi moj Hskrsd, le bres skrbi bodite I Storili bomo vse, ksr je potrebno, ds dosežemo nsi cilj."
Vsi trije so posedli krog mize s sklepom, ds se zedlnijo v glavnih točkah. Tods msdsinins pesem ne drugem koncu pslsčc je medtem dose-gls višek in naraščajoči glasovi so odmevali kakor globoko vzdihovznjc obupzjočega Človeka. Dsgremont je ssprl okno, a vslio temu so se še t mešali jsdni glssovi z njihovih pogovorom, ko so se odločili zs ustznovltev kreditnegs zavoda, Univerzalne banke, a kapitalom petindvajsetih miljonov, kl ae ims razdeliti v petdeset tisoč delnic po petato dolarjev vsaka. Dalje ao se domenili, da organizirajo sindikat, čigar člani bodo Dagre-mout. Iluret, Sedli, markis Bohain in ie par njihovih prijateljev; Člani slndiksta imajo vzeti v naprej itirl petinke vseh deležev, to je štirideset tisoč delnie, kstere si bodo porazdelili med seboj v svrho, ds bo izdsjs deležev zagotovljena in da lshko poznsje omejijo delnice na trgu ter s tem poljubno zvišajo cene. Kn Je pe Dsgremont zahteval premijo itirlsto tisoč frankov, ki se ima naložiti na Štirideset tisoč delnic po deset frankov ud vsake delnice, hi se bili skoraj sprli. Hakard je protestiral, čei, četnu bl mučHi kravo, preden jo pomol sejo. Začetek bo težak, asks j torej de-Istl ovire? Nsposled se je moral udsti, ko je videl, ds se ne protivi Iluret. Zadnji je omenil, da je stvsr Čisto naravna in da je premija povsod v navedi.
Rezhejali so se s zaključkom, da se zopet snidejo drugI dan in pri tem sestsnku Im navzoč tudi inženir llsmelin. Tedaj se Dagremont udari po čelu.
"Da sem moral pozabiti na Kolha! Ta človek mi ne bl nikdar odpuatil. Hodite tako prijazni gospod Hakard, in obiščite ga takoj I ni šest urs iti Kolb Je gotovo tsm. Ne odlsgajte na jutri, temveč danes morate. To Im» učinkovalo na Eolba, kl nam Im še veliko koristil."
Hekard, vedoč, da srečni dnevi se ne ponev. I Jejo snove, je šel bres ugovora. Bil je zopet brea kočije, ker jo je bil prej odslovil s namenom, da pojde od Dagreiuoiita nevarnost domov. Ker je |ie dež končno prenehal, je šel |»ei popolnoma sedovoljen, ds še enkrst bruni pete po parlftkih pločnikih, nsd ksterimi b« kmalu sagoapodaril on. De se ne ssmudi. jr vrel krajšo |tot če s več ulie, io ko js sto|»sI urnih korskov po Idlžnjlel, ds bl dosegel ulico Vlvienne, je zagledal Uuatsvs He dits. ki je prišel is stranske aleje in naglo izginil, ne da bi se ozrl. Hsksrd Je obatsl in |togledat na hišo, Iz katere je bil prišel fant; bil je bolj dvom Ijiv hotel. V tistem hipu je |fa prišla ia tiatega hotela majhna < enak s svetlih las s pejčolaiiom ua obreza. Samo enkrat jo je premeril s očmi In Bok srd je sposnal v nji madamo Koaiaovo, lepo leno trgovca e pisalnim papirjem. Torej tu je ti •ti prostor, v katerega je Koaiaovo vodile svoje ljubi k«, kadar je bila dobre volje, medtem ko je
njen debeli soprog trdno verjel, de je šle tirjet račune. Ts skrivni kot v središču okrožja je bH kekor nslešč ze Uke sestanke in le slučaj je na-nesel, ds ga je zalotil Hakerd. Hmejel se je sam pri sebi, kskor ds se zabava nad imenitno srečo mlsdega Hedils. (Jermana Kor prepoldne ia go-
rKonin popoldne — fant ima dvojno gostijo I enkrst je dobro pogledsl na vrate hotela, da si jih zapomni, kajti izkušnjavs ga jc prijela, de bi tudi on poskusil tsm.
V uliei Vivienne je Hsksrd zopet obstsl ravno v hipu, ko je mislil štopiti v Kolbovo banko. Lepo zveneče iu kristalna godba rožljajočih eekinov, ki je prihajala iz kleti, ga je kakor pričarala k tlom. Tskoj se je zavedel odkod prihaja zlata godba, to neprestano cm k an je cekinov v okoliei barantanja in špekuliranja, kjer je stal že zjutraj tistega dne. Dan se je začel in končal s cin-kanjeiu zlata. In obraz se mu je zssvetil, kskor da bi si hotel pritrditi, ds je Jo zelo dobro znamenje.
Kolb je bil v kleti, kjer se je nahajala talilnica, in ker je bil Hakard domač s Kolbom, js šel usrsvnost doli k njemu. V golem podzemeljskem prostoru, ki je bil noč In dsn razsvetljen s plinom sts dva topilničarja stala pri škrinjah, okovanih a kositrom, in metala z lopatami zlate novce v veliko in štiriogleto topilnico. Tisti dsn sta imela španske cekine. Vročina je bila neznOsns. Moža sta morala napenjati plučs, sko sts hotela govoriti dovolj glzano, ds ju je bilo slišati med muzikaiičiiim/ žvenketom, kl se je razlogzl pod nizkim stropbin. Pretopljeni komadi čistega zlata z briljsntuim leskom, so ležali v vrsti na mizi, pred katero je stal mož in jih vagal. Od jutra je tam že ležalo zlata za šeat miljonov frankov in bankir je bil zagotovljen, ds ima od vsega tega komaj tristo do štiristo frankov dobička. Tršna vrednost zlsts, ki se v nsjboljšsm slučsju meri po tieočinksh, prinaša dobiček le tedaj, če je kovina pretopljena v večji množini. Zato se je ps ponavljalo zvončkanje od jutra do večera in od lets do lets v tej kleti, ksmor je prihsjslo zlato v novcih in odhajalo v surovih komadih, iz kzte-rili ae bo spet vračalo v novcih in zapuščalo klet v sjonovnih komadih — brez konca in kraja, medtem ko je ostalo bankirju le nekaj drobtin te zveneče kovine.
Kolb, majhen in zelo zagorel mož, čigar noa je bU podoben orlovemu kljunu, kar ga je takoj izdalo, da je Žid, je pazno poslušal Hakarda, in ko mu je zadnji dobro pojaanil vato atvar, je sprejel ponudbo.
"PravilnoI — Ako je Dirgremont zraven, sem drage volje tudi jsz. Hvsls Vsm, ker ste se potrudili do mene!"
Komaj sts pa slišala drug drugega, fte nekaj treuotkov sta molčala, omamljene vsled zvonkega rožljanja cekinov, katero jima je pretreaalo telo kakor pretrese človeka milo pojoč glaa atrune na goslih, krčevito se dvigajoč v višino.
Hakard se jc poslovil, in ko je zopet stal su-uaj ua cesti, je bil lep majski večer z jasnim nebom. Čutil sc je truduega iu je poklical kočijo, da ga ddpelje domov. Delo je bilo težavno, ali dan se je dobro končal. j IV.
Pojavile ao se težkoče, zadeve se je vlekla in preteklo je pet mesecev brez kakega zaključka. Bilo'že prve dni meseca septembra in Hakarda je mučilo, ko je videl, kako vštejejo nove ovire kljub njegovemu modremu načrtu, cela vrata po* stranskih vprašanj, katere je bilo trebe rešiti, preden so mogli začeti s čiin resnim in trdnim. Njegova nepotrpežljivost je že tsko nsrssla, da je .enkrat žc mislil opustiti ves načrt o sindikstu, a tedaj mu je pa prišla v glavo hipna mlael, da bi stopil prod pricezinjo Orviedovo in jo pridobil sa atVar. Ona jc imela iniljone, a katerimi se bi lshko začelo; znkaj ne bi princezinja investirala svojih miljonov v to imenitno podjetje, dočim bi manjši investantje prišli pozneje, ko povečajo kapital, knkor je žc imel vso stvar v pregledu! S tem ni mislil čisto nič slabega; bil je prepričan, da princezinja lahko podeseteri svoje bogastvo, imetje revnih ljudi, ki gn jc razsipavala v dobre namene vedno boljinbolj.
Nekega jutra jc ftel Hakard gori v sobe prin-eezinje Orviedove in ji razložil kot prijatelj io trgovce, cilj in vea mehanizem nove banke, katero si je bil zasanjal. Povedal ji je vsebin pred njo jc razgrnil vse obriac inženirja Hamelina o o-rijcutalskih podvzetjih. Med avojim navdušenim pripovedovanjem se je tako ogrel, da je celo zaupal prinecziiiji blazne sanje o papeževi atolioi v Jeruzalemu, o zmagi katoličanstva, o papežu kot gospodarju svete dežele, kateri bo imel svoj krsljcvski bidže, ki ga bo črpal is Zsklsds Božjega 11 roba In kateri bo končno zavladal vaemu svetu. 1'riueezinja, ki je bilo zelo vneta katoličanka, st* ni dosti zanimala za Hakardovo pripovedovanje, dokler se ni dotaknil zadnjega projekta, krone vejlkfga načrta in nepojmljivo veličanstvene l-de je, ki je vsradostila njeno brezmejno domišljijo, ono domišljijo, ki je povzročile, da jc Orvie-dova metala miljone za koloselna dobra dele. Francoski katoličani so ae ravnotiste dni smatrali za ponižane in razžsljene, ko jc ee-asr sklenil |>ogodho s itslijsnskim kraljem, s kstcro se je zsvezsl pod gotovimi pogoji, ds odpokliče francoske čete is Rima. To je pomenilo, ds bo Kitu prepuščen Italiji. Katoličeni ao že videli v duhu, kako l»o papež pregnan is Rims, osrs* močen In oropan, nafcsr se ho moral potepsti ml meats do meats a bersško torbo na hrbtu. Višek vseh trlumfov bi bil torej papežev pohod v Jeruzalem, kjer bi hil sopet sam svoj gospodar in kralj, inštaliran In podkrepljen s pomočjo banke, ki bi nudMa viaoko čast vaakemu vernemu kristjanu, da jc njen delničar! . . . Ideja jc bila nad vse krasna, in princesinja jc isjavila, da tako velika tuUel sc še ni porodila v vaem stoletju in da bi morala navdušiti vaakega človeka, kateri ima količ-k'aj vere. Vrcsničcnje te mlali je pe ugotovljeno brez vaakega dvoma. Njeno apošlovanje do inženirja Hamelina. ki je bil roditelj te ideje in do katerega je imela večjo mero naklonjenosti ves čas, odksr gs je poznala, jr zdaj silno naraslo.
(Dalje sledi).
KralievKia krt*.
Spisel: Mark Twain.
(MaSalJavaa*•>
V tem pn pride sluga z jedilom in ge postavi na mizo ter primakne dve stoliei.
Deček se prebudi, dvigne se urno in plane k umivalniku, ki je bil v kotu, pa tam postoji, kot da bi nekaj čakal.
rad"t" ga vpreše
"Kaj bi Hendn. "Umil bi se rad!" "Nu, potem pa se umijl" Ali deček pocepte nestrpljivo z nožieo in reče: "Nu, tedaj nalij mi vode! Hendn je jedva premagal smeh hitro priskoči in uro stori po želji.
"In sdaj podaj mi obriaalko! Tudi v tem mu Hendn postreže. Nato sede deček k mizi, in Hendn hoče storiti isto. Ali deček sakliče srdito: "Stoji V kraljevi na-vsočnosti ne smeš sedeti." To je Hendna iznenadilo. "Zdaj si domišljuje, da je kralj, ker je bržkone čul, da je kralj umrl." Ali nič ne reče, temveč odmekne stolieo, vstane, se postavi za kraljem in mu streže.
Kralj izpije kozarec rine pa reče: "Rad bi U hotel bolje apo-znati; pripoveduj mi kaj is svojega življenja, Majlz Hendn. Si li morda plemič f"
"Sem plemenitega rodu, Vaše Veličanatvo. Moj oče je laatnik manjšega viteškega poeeatva in imenuje ae Rihard Hendn iz Hendn Hole. Mater sem izgubil rano, ko sem bil še deček. Imam dva brata, starejšemu je ime Artur, ter je velikodušen kot oče. Mlajši Hugon pa je bil vedno sebičen in zvit kot kača. Ta je umel ob vaaki priliki preelepiti mojega očeta; oče pa mu je veroval vse in ga je najbolj ljubil, daai je bil najmlajši. Hugon je opazil, da je Artur zelo šibkega zdravja, in mialil ai je, da poetane on dedič poeeetva, če Artur umre, in še bi mene ne bilo na svetu. Zato me je obrekoval pri očetu, dokler se moj oče nI odločil, da me pošlje po svetu v vojsko. Prebil sem satem hude bitke, marsikatero trpljenje na kopnem in na morju. Ujet v bitki sem preživel sedem let v ali vseeno nisem umrl, tot je upal moj brat Hugon. In sedaj ae vračam reven domov. Moja povest je končana, kralji"
"Sramotno so te izdali!" vzklikne kralj. "Ali jaz ti pripo-morem do praviee. Bog mi je pričal"
Nato je deček jel pripovedati lajlzu svojo zgodbo slednjih dni. Majlz se mu je čudil pa si je mi alil:
"Kaj al ta deček vsega ne u-miši jat' a potem reče: "Ti osts? noš moj ljubinoe, moj moli tovariš. Poetal boš snamenit mož, jaz pa ae bom pohvalil. Glejte, bom dojel, tege sem jas rešil."
Kralj gs prekine: "Res, rešil si mi življenje in krono s tem. Izreči kakšno željo, pa ti jo izpolnim."
"Potem moj gospodar," reče Majls Hendn, "prosim, da mi daš milostno pravico, de smem jss in aa smejo moji potomci sedeti kraljevi navsočnosti a pokrito glavo, In de nem nihče ne ame toga braniti."
Tako reče in poklekne pred dečka. Ta pa ga udari nalahko njegovim mečem po rami v znak, da ga je povzdignil v viteški stan "Vstanl, pa sedli Tvojs proš nje je uslišana. Dokler bosta ob-stojsls Angleška in angleški pre-atol, ti ne bo nihče kratil te praviee."
Hendn sede k mizi in si misli nedovoljen: "To Je bile arečns misel. Jedvs sem se mogel šc vsdržstl ns nogsh. Ce bi mi to ne prišlo ne ura, bl moral gotovo še ledne ln tedne stati na nogsh, dokler bl deček ne ozdravil. Sedaj eem postal tudi še vites v kraljestvu njegovih bolnik ssnj. Nu, \ tem se vidi njegovo dobro in hvs lažno srce."
XII.
Kraljevič Izgine.
Oba tovariša jsme prevlsdsti Vance Kraljevič reče: "Hleel mi te cape!"
llendn stori to drage volje, pe ga položi v posteljo, pokrije ga pa išče po aobi prostor, kamor bi oa legel To opazi mali kralj pa reče: "Ti boš legel pmi duri kot ŠUvajl"
"Oj, slstl otrok, ree kot bi bil rojen ze kralja!" pomiali Hendn, Pr*d duri; "tipal
slabše celih sedem let, ne bo me konec piti danes."
Zjutraj zgodaj vstsne Hendn in zbudi kralja.
Milostjivi gospodar, imam nekaj opravkov v mestu, ali hitro, se vrnem, medtem Še malo po-spite."
Čez pol ure se Msjlz zopfet vrne svojo sobico. Prinesel je seboj deško obleko, ki jo je bil kupil za kraljs. Bila je sieer že obnošena, a mnogo bolje od cap, ki jih je deček sedaj noail.
'Če bi imel polno mošnjo, bi bil kupil Že kaj boljšega," govori potiho ssm seboj, da bi ne prebudil dečke, ki je očividno še spal. "Ali zadovoliti se bo moral s tem. Čaka naju še dolgo potovanje. Tu v krčmi sem plačal že zajutrk; nu, preostane mi še novcev, da kupim dva oslička, pa da se preživiva do Hendn Hola. O j, veselo bova tam živela, konec bo tam tvojega in mojega stradanja in s tem tvoje bolezni," je govoril tiho in pokr-pal še tuintam kupljeno oblačilce.
"Živio, zdaj je vse gotovo Zdaj ga prebudim, da vatane."
Ali ko je nato Hendn odgrnil posteljno odejo, zapazi s strahom, da dečka ni več, in tudi njegovih cap ne. Takoj pokliče krčmarja in ga vpraša, kam je šel deček.
"Malo potem, ko ste odšli vi, pritekel je nek mladenič, pa je rekel, naj vaš mali takoj pride ono-strsn mosta, kjer ga vi čakate. Deček se je obotavljal, a slednjič je vendar šel."
"Ah, tega mladeniča je poslal prav oni nepridiprav, ki se je izdelaj včeraj za njagovega očeta. Sedaj sem te izgubil moj ubogi, slsboumni kraljevič. Ali našel te bom; iskal te bom po vsej deželi, dokler te ne najdem. A zdaj urno, urno; Zajuterk naj pojedo miži, jaz nisem več lačen!" In zdirjal je na ulico.
XIII.
Kralj jo umrli tivio, kralj!
Toma se je prebudil. Sanjal je, da je pri svoji materi, pri svojih sestrah Nani in Beti. Zato je začuden pogledal dvorjanika, ki je klečal pred njegovo ponteljo.
tudi on
"Povej mi, kdo sem jazf" ga vpraša zmedeno.
"Včeraj si še bil princ uelski, danes pa si moj najmilostljivejši gospodar, Edvard, kralj angleški/'
Soba je bila polna dvorjan i ko v, oblečenih v znak žalosti v temno-modre plsšče.
Toma se dvigne v postelji, in zdaj je pričel imeniten posel oblačenja. Vsak del obleke je šel skozi neštevilno rok raznih dvor-janikov in dostojanstvenikov, predho ga je slednji oblekel Tomi Tako je prišla vrsta tudi na svilene hlače. Tudi te so Šle z roke v ,roko, a slednji dvorjanik, ki jih je imel natakniti Tomi, jib bolje pogleda in se ail no prestraši. Urno vrne hlače poleg njege stoječemu ta tudi prebledi kot stena in jih vrne tretjemu. In tako ao šle hla če zopet svojo pot nszaj, in vai so se zgražali in prebledevali.
Nu, kaj je bilof Na hlačah je manjkal gumb.
Ko prineso nove hlače, in je Toma smel vstati, ga še umijejo in počeaajo.
Nato gs peljejo v prestolno dvorano, kamor - so ga spremili dvorjaniki ter telesna straža pet desetih plemiče v a pozlačenimi meči.	i
Zdaj je bilo treba reševati državne zadeve.
Poleg Tome je stal grof Hetr frd, da pomaga tnlsdeinu kralju i svojim svetom.
Odprli so oporoko umrlega kra Ija. To Tome ni ksj posebno zani malo.
Ko pa je tajnik čital obračun o izdatkih slednjih šest mesecev kraljevega dvore, in jc Toma čul da se je izdalo 28.000 funtov šter lingov (Funt šterlinga je prilič-no 21 kron.) v tem čaau, ps ds jih 20.000 šc ni plsčanih od te vsote se je hudo prestrašil.
"fce vidim," jc dejal, "ds bo-mo morali vsrčevsti. Del dvorja nikov bomo odpustili is službe, ti itsk le okolu posed s jo ter nad le-gujejo človeka, kot dn bi bil lesena punies brez možgsn in rok, in bi ne ne znal sem poslužiti. Vem ze malo hišico ne ribjem trgu —"
Prit iak ns njegovo ramo je poučil Tomo, da je rekel zopet nekaj nepristojnega. Za rdi in obmolkne tedej. Potem zopet čuje, ksko jc pokojni kralj piNlelil grofu llertfnlu nealov in čant vojvode ter Ae drugim dvorjanikom rame nagrade.
Tedaj ai je Toma mislil, «1« jej
v tem hipu krali lahko imenoval svojo dobro sa vojvodinjo. Ali koj se de da bi poslali po zdravnik, to predlagal, Češ, du zopet ^
Nadaljna razprava „ zadevab se ni mogla vršiti U. kralj t. j. Toma, lepo svojem pestolu.
Pozneje je bil Ton., zopet svoji sobici. Tedaj stopil njega dvanajstleten, ves črno oblečen. Odkrit« in gnjene glave ae uiu priblii* ma ga ogleduje začudeno itt vpraša:
"Kdo si T Kaj hočeš ti Boječo reče deček:44 K«j u*, znaš, moj gospodar. Jaz „,„ Ček, ki ga mesto tebe Siba^ "" "Mesto mene te šiba jo?"
"I)a. miloMtljivi gospodar! sem Heinfri-Alerlo! Saj se ue rate spominjati. Stvar j« umljiva. Nobeden ne sme % ^ kaznovati posvečene osel)« pru uelskega. Ali če se dog.sli, a, ljevič kaj pogreši, šihajo n To je popolnoma v redu, k je moja služba, ki mi nese ček."
Toma m je mislil: "To je p«, čudno! Skoda, da niso nastavili kakšnega dečka, katerega bi sto mene oblaeili in česali." P( tem pa reče glasno:
Nu, reci tedaj, kaj bi radi1 Nič ni posebnega, noj ^osi dar. Dva dni sem je Vaše Vi čanstvo napravilo tri pogreifci grški nalogi, za te pogrtške tui učitelj pretil, da me pretepe, niao me še prešiball, morda žalosti po umrlem kralju, sem prišel, da boš zame gov I)a ti odpustijo kazen 1 skrbi bodi, takrat te ne bo bali; pobrigati se hočeui u stvar."
Oj hvala, milostjivi gi dar!" vzklikne deček in p« pred Tomo. "Ali še nekaj na srcu. Zduj, ko si kralj, la storiš, kar je tebi prav. Lahko vrgel knjige in učenje za peč. če bi to Htoril, sem jaz brez ali in brez kruha in z mano moj mala sestrica, ker siroti sva."
Toma je bil ganjen, pa pw velikodušno: "Nič se ne boji ček! Ostal boš vedno v svoji sls bi, da še več, to služba ostal dedna tebi in tvojemu potomstf Vzel bom spet knjige v roke, toliko pogrefikov bom napravil vsaki nalogi, da boš imel trik* večje dohodke negoli dostdsj."
Deček se mu prisrčno zahvi in odide. *
XIV.
Toma kot kralj.
Tomn se je kot kralj tekou obnašal vedno bolje, in bilo, da imel sprejemati tuja odpc stva, ali obedovati javno množico oči.
Četrti dan svoje vlade je ob oknu ter gledal na ulieo. Ps, zapazil na ulici tri zločine«, Skega in dve ženski, ki ho gnali na moriŠče. Množica I jih jc spremljsla. Nn Tomovo f velje jih privedo pred njfli dvorano, ki je bila v hipu p^ dostojanstvenikov in plemenil gospodov.
Za par hipov se oglasijo vo ški koraki, in v dvorano stoj obsojenci. Spremljal Ji t« j* in oddelek kraljeve straže nik poklekne tudi pred "j»" kleče čakajo nn nsdaljns |»»vdJ Toma je pazljivo motril tr » neže. In tednj se je spomnil, <k moža že nekoč videl in novega leta dan. Tedaj W ■»1 skoro utopil eden Tomovih M rišev v Temzi, če bi ga ta mož ne rešil iz rcčiiiMi valov. ■
Obrne sc do sodnika ter t* in: "Ksj je zakrivil ta n.«*^ Hodnik poklekne in reče: ^ strupil je moža. Veličanstvo
Toma dalje vpraša dokazano!"
Sodnik odgovori: "Jssao P
i'lmn/|,	veh*a»»«t •♦»
i - Toma vzdihne: "Potem >
pr
Ali
služil amrt.	i
Obuojenee jc sklenil roki »'N
zaprosil z okupsnim ffl«'«H" , Ija: "OJ, moj gosH»r ,B T usmili se me! Nedolžen je krivda ni jasno doksm"M o tem nočem govoriti. izrečena nad mano in »* "J ( preklicati. Nc pn^tm l* življenje, eli izksži mi druf» lost in zs povej, da a* "'j^f , ne zsžgo živegs ns m"*^
Toma skoči vzklikne t "Nearc-ii*^ kor	I« * hi TJ3
krivd* *e vee j« tske fmfff^ ti »e niic* omretil"
(Delje prihodu^*