40. številka. V Trstu, v soboto 19. maja 1888. Tečaj XIII. „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in soboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vse leto gl. 6. —; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4,50 „ za £etrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične številko se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po S nov., ▼ Gorici in v Ajdovščini po rt nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vgi dopisi ho pošiljajo uredništvu v ulici Torrunte it. 12. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana *<> n< "»prejemajo. Rokopisi so ne vračajo. Oglasi in oznanila ho mrun«* po 7 mot. vrstica v petitu; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsoglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. «e raruno po pogodbi. Narof nino, reklamacijo in inserate pro-jem a upravništvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacijo so prosto poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. t »V edinosti je mo««. 0 Slovencih tržaške okolice. Mnogokrat čitamo o napredovanji narodnih naših družtev v Trstu, o sijajnih „besedah" tržaških Slovencev. Istina je to ! — Inteligencija pridobila si je v Trstu in okolici v zadnjem desetletji nekoliko močnejšo podstavo. „Stari narodni živelj" ▼ okolici pa vedno bolj izumira. In koliko se je izpremenilo tam v tem obziru v zadnjih treh desetletjih! Pred tridesetimi leti nosila se je v okolici izključno narodna obleka, pele so se tam stare, narodne pesmi, — okoličani bili so ponosni „na narodnost svojo". Skoro neverjetno — trdno držali so se narodnih šeg, starih narodnih običajev. Ako je le govorila kaka domača deklica s tujcem ali sploh samo s človekom „v dolgih hlačah", (v okoličanski narodni nosi so kratke, spodej prestrižene hlače), govorilo je potem o njej celo selo; domače „narodnjaje dočke" izključile so jo iz svojo družbe! In kako je sedaj v tem pogledu? Možka narodna obleka bode tam v kratkem „bela vrana"; drži seje samo še ženski spol. O starih domačih pesmih ni niti misliti več; pojejo se sedaj po okolici neprijetne narodno italijanske pesmi. Domače deklice pa si sedaj svobodno med tujci „družbo iščejo", da, zahajajo celo na najnavadniše italijanske narodne plese! Vender ni tega trditi o dekletih iz zgornje okolice ali izključno o dekletih iz spodnje okolice, ampak velja to največ o dekletih iz predmestij. Domače okoličanske vasi postale so predmestja, in v njih siri se italijanski živelj z največim uspehom „v prid lrredenti in v propad domače straže ob Adriji!" — Ni pa niti misliti, da bi „prečrno" pisec teh vrstic sodil; kajti razmere lastnih rojakov so mu predobro znane. — Italijanski živelj neopisno upliva na okoličanske Slovence. Preprosti domači Slovenec se navadno svojega jezika v mestu „očitno sramuje", ednako vsaj na raznih uradih, kakor n. pr. na magistratu, kjer ima opraviti, ko plačuje davek! Uradniki bo zaradi ljudstva — in no ljudstvo zaradi njih, pravi so včasih, a tega ne pomislijo naši ubogi davkoplačevalci, in še manj brezvestni magistratni uradniki. Ubogi tržaško-olioličanski Slovenec, sin starodavne rodovine, izmirjan je so „ščiavo" (schiavo — suženj), ako bi se „predrznol" na magistratu govoriti v svojem jeziku! Prigo-dilo se je to uže večkrat, bilo je to celo v „Edinosti" oznanjeno javno, a kdo se zmeni za „ubogo rajo"! In vender delajo ednako z domačimi Slovenci — uradniki. PODLISTEK. Pikova dama. Ruski spisul A. S. Puškin, prevel I. H. n. (Dalje). Anekdota o treh kartah je silno delovala na njega domišljijo in celo noč mu ni šla iz glave. „Kaj, — premišljeval jo drugega dne zvečer, brodeč po Peterburgu — kaj, ko bi mi stara grofinja odkrila svojo tajno ! ali Če bi mi povedala te tri verno karte! Zakuj no bi poskusil svojo sreče? . . Predstaviti se ji, priti v nje milost, če je treba, postati nje ljubovnik — no za vse to jo treba časa, a ona ima uže sedem in osemdeset lot: ona lehko umre Črez teden, črez dva dni! . . I)a in sama anekdota? . . Jej jo li mogoče verjeti? . . Ne! Bistroumnost, zmernost in trudoljubjo: to so moje tri verno karto, to mi utroje, usedmerijo mojo glavico ter mi pridobe pokoj iu neodvisnost!" Tako računajo očutil se jo v eni izmed glavnih ulic Pe-terburga, pred liiso starinske arhitekture. I'lica je bila polna ekipaž; karete drvile rojeni po največ „isterski lahoni"! Tudi v drugih uradih se ne godi mnogo boljšo tamošnjim Slovencem v tem obziru. Umevno je samo po sebi, da se naš preprosti narod vsled tega poslužuje rajši tujega, italijanskega jezika v takih okolnostih, ko vidi, da se njegov domači jezik zaničuje in za-sramuje povsod. In kaj bi še le rekli o statistiki mesta Trsta? Ako ne drugo, vredno je omeniti, da ima magistrat to delo v mogočnih svojih rokah, in naš preprosti narod, v mestu bivajoč, upiše v popisovalne pole, sramujoč se lastnega jezika pred pričujočimi magistratnimi uradniki, za svoj občevalni jezik — „lingua usualo italiana"! Premnogo je tudi v Trstu italijansko gospode, katera ima služabnike, oziroma delalce rojene Slovence. Takim služabnikom, oziroma delalcem je seveda z gospodarji govoriti italijansko, in zaradi tega upišejo se te med Italijane! Tako nam pograbi magistrat tisočo rojakov v nenasit-ljivo svoje žrelo, in potem verujmo takoj Btatistiki! Jezik naš je tam povsod suženj, in ravno to slabo deluje na preproste naše ljudi. Slišali smo od preprostih domačinov, da je brezuspešno potegovati se za narodnost našo, ker v Trstu se ne doseže „z našim jezikom nič, ker nima naš jezik nikako veljave!" In tako jo! Domačim tr-žaško-okoličanskim Slovencem no dajo od nijedne strani nobene veljave, prištevajo jih tujcem. Toliko več veljave pa dajejo iz Italijo sem pritepenim Italijanom, in ti se sami ponosno prištevajo pravim Trža-čanom, samo da so naseljeni par let v mestu, da so tam obogateli — ali tudi samo na ulici „prodajali kostanj". Število pravih podanikov italijansko krone je v Trstu blizu 20.000! Tržaškim Slovencem bi bilo imeti svojega „Bismarcka", ta bi izboljšal gotovo žalostni njih položaj. Misel vseh pravih Irredentarjev je: „Tržaško okolico poitalijančiti v malo desetletjih", in to ima tudi slavni tržaški magistrat v svojem programu. In vsi možni načini služijo mu v to. Za velikansko število slovenskih otrok, v mestu bivajočih, ni nijedne slovenske niti ednorazrednice; mladini naši je torej obiskovati italijanske šole, in izgubljena jo za nas. Mestni in okoličanski slovenski otroci v tržaški sirotišnici in drugih zavodih so tudi izgubljeni za nas in po vsem jo reči, da v Trstu cvete za nas „novodobno janiearstvo". Pisatelj teh vrstic je sam poznal dečka, kateremu je bilo okolo 8 let, ko so ga sprejeli v tržaško sirotišnico. A ko jo črez kakih 8 so se ena za drugo po razsvetljenoj ulici. Iz karet prihajale so vsak hip zdaj lična nožica mlade krasotice, zdaj ropotajoči jezdiški škorenj, zdaj svilnata nogovica in diplomatski črevelj. Kožuhi in plašči švigali so mimo veličavega Švicarja*). Herman so ustavi. — Čegava je ta liisa? vpraša čuvaja na oglu. — Grofinje ***, odgovori čuvaj. Herman zatrepeta. Čudovita anekdota predstavi se z nova njegovi domišljiji. Za-čn o hoditi okolo hiše, misle o njeni po-sestnici in o čudni njeni sposobnosti. Pozno vrnol so jo v mirni svoj kotiček, dolgo ni mogel zaspati in, ko ga jo spanec premagal, prikazalo so so mu karto, zelena miza. kupi bankovcev, in grudo zlatov. Stavil je karto za karto, odločno pripogibal ogle, dobival neprestano, in grenil k sebi zlato, ter spravljal bankovce v žep. Probudivši se uže pozno, vzdihnol je ob izgubi svojega namišljenega bogatstva, šel zopet brodit po mestu in zopet očutil se pred hišo grofinje *** Neznana sila, zdelo mu so je, vlekla ga jo k nji. Ustavi so ter začne gledati na okna. V enem oglu zapazil je črnovlaso glavico, naklonjeno naj- *) Vrtita rja. let stopil iz nje, imenoval jo svoj rodni jezik „lingua schiava" ter ni znal ali ni hotel več govoriti v jeziku svoje matero. Ako bi hoteli navajati ednakih dokazov, napolnili bi mnogokako št. „Slovanskega Sveta". Mnenjo pisatelja teh vrstic je, da bi se mogli tamošnji Slovenci krepko vzdrževati samo „s trdno vladino voljo". Uradniki na magistratu in po vseh tržaških uradih morali bi biti vešči slovenskega jezika in se slovenskimi strankami občevativ imenovanem jeziku. V sirotišnici in drugih ednakih zavodih bilo bi otroke vzgojevati na podstavi njih materinega jezika in napraviti bi bilo v mestu vsaj par slovenskih trorazrednih šol. — To bi bilo vsaj za silo nekaj, in jezik naš bi v Trstu pokazal drugo veijavo. Ko bi se izpolnilo vsaj to, učili bi so tako naši tržaški Slovenci spoznavati 19. člen avstrijskega drž. osnovnega zakona, kateri je doslej za nje v deveti deželi! Vlada bi prav lehko izvršila imenovane nasvete. Kako izvršujejo to, in kako vzdržujejo „stražo ob Adriji", znano je pač dovolj. Kar zahteva za najnu jnejšo potrebo pisatelj teh vrstic za tržaške, tam domače Slovence, vse to, in mnogo več, uživajo Nemci v „češki zlati Pragi", in v „beli slovenski Ljubljani". V teh kratkih besedah je povedano vse! „Slovanski Svet". Govor državnega poslanca profesorja Fr. Šuklje-ja. (V soji državnega zbora dn6 10. aprila t. 1. v generalnoj debati o budgetu. Po utenoKratskom zapisniku). (Dalje.) Poslanec dr. Gregr grajal jo hudo v svojem oratorično tako zanimivem govoru mej drugim tudi prakso konfiskacij sedanje vlado ter obsodil objektivno postopanje. Stvarno mu pri vsem potrjujem, jaz sam nesera še žurnalista v sebi popolnoma zatajil in vedno je še moja misel, da objoktivno postopanje se nikakor no da v sklad spraviti z načeli tiskovno svobodo, katera nam jo zajamčena v državnih osnovnih zakonih. Vprašam pa poslanca Gregra, ali 311 konfiskacij, katero so pod ininistor-stvom Praždka zadele „Narodni listy", uredniki njegovi težjo prenašajo, kakor pa konfiskacijo prejšnjih vlad, katerih jo res bilo le 150, pa jim je dodano bilo delo-govanje porotnih sodišč, so jim dodane bile kazni v ječah, mesece in leta dolge, ter izgube na kavciji po tisočinah goldinarjev? (Prav res! Na desnici.) Ne bodem se pa sicer mudil pri tej postranskej opomnji in pravim nadalje: Ne ozirnjo se na vse prikazni, spremljajočo vašo sistemo, napolnila bi uže samo misel, kako sto vi s financami ravnali, avstrijskega davkoplačevalca z grozo, če bi ne imelo ponoviti vašo strankarsko gospodarstvo. (Dobro! Dobro! Na desnici.) Poslanec dr. pl. Ploner sili me, da to dokažem. — Res je, častita opozicija sklicuje se vedno v zbornici in izven zbornice, vzlasti po novinah z nekakim ponosom na tiste prebitke, kateri so se pokazali po računih v dobi od leta 1868. do 1872. Letos so o tem ni govorilo, ali letos se je sploh le malo govorilo o budgetu. Ti prebitki, to so tisti Ahilcjev ščit, katori se nam vedno pred nami drži, ako si upamo pogledati malo nazaj v njihovo finančno politiko. Lani se jo poslanec Tomaszczuk ž njim ponašal pred nami, rekši nam v seji dne 29. aprila 1. 1. doslovno (čita): „Če tedaj zberemo konečne sklepo računskih zaključkov, vidimo, da yleta 1809. do 1872. neso imela deficita (Čujte ! Na levici), tnarveč da prebitek dohodkov nad razhodi jo znašal 71 milijonov gold. V teh 71. milijonih gl. — to brez odloka povem — ušteto jo tudi onih 23 milijonov, kateri so došli iz likvidovanja aktivnih ostnnkov bivše držav ne iu centralno denarnice. Če pa tudi teh 23 milijonov odštejeto od 71 milijonov, vedno še ostane kurentnoga dohodka 48 milijonov". Kakošni so pa direktni prebitki? G. poslanec dr. pl. Plener prebitkov iz skupila državnoga imetka ni uvaževal. Vi ste pa, ko sto imeli finančno upravo v rokah, se poslužovali dveh velicili sredstev, ki so dado opravičevati samo se skrajno denarno stisko države. Prvo jo bilo ponižanje o-brestij od državnih dolgov, zavito v obliko davka; o sumi jivosti takega ukrepa niti besedo zinoti nočem — drugo je bilo pogosto | prodavanje državnih domen. Navesti ho-! čein, kako sodi o tem izvrstni nemški narodni ekonom. Sodbo, katero je izrekel Sehiiffio v svojoj uvažanja vrednej razpravi „Zur Theorio der Deckung des Staatsbe-darfes" o prodaji državnih posestev, da se pokrijejo primankljaji. Pravi namreč (čita): „Finančna politika olajša si nalogo le za tronotok za ceno stalno oteženega boja proti davčnim silam upirajočim so povo-čanju bremen." brž nad knjigo ali nad delom. Glavica so jo vzdignola. Herman zagledal je sveži obražček in črne oči. Ta minuta odločila je njega usodo. III. Yous m* tserivoz, nton nngo, des lettres de quatro pnges pluH vito <|uo je no puU les lire. Prepiska Toliko, da jo utegnola Lizaveta Ivanovim sneti plašč in klobuk, ko jo uže grofiuja poslala po njo in velela pripraviti karoto. Šli ste k vozu. Kavno ta čas, ko sta dva slugi vzdignola starko ter jo po-rinola skozi vratica, zapazila je Lizaveta Ivanovna prav tik kolesa svojega inženirja; on jo je prijel za roko; bila je vsa zmedena od strahu; mladi človek je izginol — pismo ostalo jo v njenoj roki. Spravila je jo v rokovico in vso pot ni ničesa ni slišala ni videla. Grofinja jo imela navado zdaj pa zdaj v kareti stavljati vprašanja: kedo je ta, ki smo ga srečali? kako so zove ta most? kaj je napisano tam na deski? Lizaveta Ivanovna odgovarjala jo ta pot narobe ter ne vede kaj in razsrdila grofi njo. — Kaj so jo pa zgodilo s teboj? Si li okamenela, ali kaj? M o li ne slišiš ali me no umeješ? .. Hvala Bogu, saj ne jecam in ob pamet tudi nisem! Lizaveta Ivanovna je ni poslušala. Vrnovši so domov, pohitela je v svojo sobo, in vzela pismo iz rokovico : zapeča-čeuo ni bilo. Lizaveta Ivanovna jo je prebrala. Pismu vsebina bilo je razodenje ljubezni: bilo je nežno, češčenja polno in po besedi vzeto iz nemškega romanu. No Lizaveta Ivanovna nemški ni znala ter bila ž njim zelo zadovoljna. Vender prejeto pismo jo je zelo vznemirilo. Prvič prišla jo v tajno, tesne razmero z mladim možkim. Očitala si je neprevidno vedenje iu ni vedela, kaj bi storila: nehati li sedeti pri oknu in ne /mene so zanj, ohladiti v mludem oficirji veselje za nudaljna prosledovanja? poslati mu li pismo? odgovoriti li hladno in odločno? Ni jej bilo s kom posvetovati se: ni imela niti prijateljico niti poevetovalke. Lizaveta Ivanovna sklenola jo odgovoriti. Sedla jo za pisno mizico, vzela pero, papir — in so zamislila. Nokolikokrat začela jo svoje pismo — in jo raztrgala: zdaj so se ji zdeli izrazi preskromni, zdaj pretrdi. Konečno se ji jo posrečilo napisati nekoliko vrst, s katerimi jo ostala zadovoljna. „Uverjena sem — pisala je — da iuiato pošteno namere in da nisto ho- Mi čutimo, gospodu moja, da ne nemamo več državnih domen, da smo je zapravili, kakor se je nedavno izrazil dr. Stein\ven-Jer. Ali veste, v kakem obsegu ste se posluževali tega jako nevarnega sredstva. Računi kažejo, da se je 1868. 1. skupilo za državna posestva 15,000.000 gl. (Čujte na desnici), 1869. 1. 8,659.000 gl., 1870. 1. 12,329.000 gl., 1871. 1. 9,393.000 gld. 1872. I. 1,525.000 gld. Če trdite, da ste imeli 48,000.000 gl. prebitka, je jasno, da je nad 47 milijonov izviralo iz skupil za dr-žavna posestvu. (Prav dobro! na desnici.) Ta prebitek se razkadi in razprši, ako ga malo natančneje pogledamo. (Prav res! in dobro ! na desnici.) In mislite, da smo res tako kratkega spomina, da bi se ne spo-minuli dube tako imenovanega gospodarskega razcveta. Onih zlatih časov se svojimi razuzdanimi orgijami, kakeršnih ni bilo v Evropi od francozkega regentstva, onih narodnogospodarskih veselih časov, ki se izražajo v številkah vaših proračunov, še bolj pa vaših računskih zaključkov. Gosp. poslanec Plener spodtikal se je nad tem, da se je 1885. 1. veliko več dobilo za tobak. V zame naj le računski zaključek za 1872. 1. v roke; tu je razumljivo, da kaže čas „griinde*3kih" sleparij nepričakovane večje dohodke. Skoraj vsi indirektni davki so se povekšali, koleki in pristojbine iz pravnih poslov donašali so neverjetno večje dohodke. Leta 1872. so dohodarino za 2 V«°/o viSje proračunali, in uspeh je bil vzlie temu za 4,334.000 gl. ugodnejši; pri kolkih za 1 milijon deli več v proračun in vender je bil uspeh še za 910.000 gl. ugodnejši, pri pristojbinah so pa smele celo Ji milijone postavili več v proračun, ker jo bilo prejšnjo leto jako ugodno, in uspeli, gospoda moja, je za velikansko svoto 14,351.000 gld. ugodnejši. Ob času, ko je denar tako rekoč na cesti ležal, ko se je bilo treba samo pripogniti in pobrati ga, ni bila nobena težava biti finančni minister, da se je vsaj na videz s kakimi prihodki pokril primankljaj. Sicer pa ni dob ro sklicevati se na one prebitke, ker sicer bi lahko mislili, da je vaša strankar-sk a politika prouzročila in pospeševala oni žalostni gospodarski nered. To očitanje tudi ni tako prazno, če se pomisli, kako so bili spojeni in zjedinjeni zastopniki ve-licega kapitala in tedanjega parlamenta. Navesti hočem hi odno številko; tedaj je poslala dolnja Avstrija 18 zastopnikov v to visoko zbornico, ki so vsi sedeli na oni (levi) strani. Ti gospodje so pa zavzemali nič manj kakor 38 upravno-odborniških mest (Čujte! na desnici.) In storimo še jeden korak dalje. Mnogo se očita večini in jaz priznavam, da ima večina velike pomankljivosti, velike napake, edne stvari jej pa ne moro nikdo odrekati, da se ta večina pošteno prizadeva, da uredi državno gospodarstvo, da odpravi primankljaj, in se v tem oziru ni strašila nikacih žrtev. Ko bi bila dan denes navada, kakor je bilo v 17. in 18. stoletji, dajati parlamentom priimke, zaslužil bi bil — in prosim visoko vlado, da se na to ozira — ta parlament nazvaje, epithoton ornans : požrtvovalnega. (Dobro! dobro! na desnici.) Če pogledamo vaše finančno gospodarstvo, vidimo le prizadevanje, kako bi so deficit pokril — in da odkrito povem — kako bi so preslepilo občinstvo, da ne bi videlo primankljaja. To se vidi uže v proračunjevanji z blagajničnimi zaostanki. Blagajnični ostanki so lahko porabljajo, a ne smejo jigurovati v proračunu, ampak se morajo v finančnem zakonu postaviti kot deficitna postavka. Zaradi tega se 1. 1873. in 1874. niste sklenoli brez primankljaja, kakor trdite, temveč iznaša deficit 1873. 1. 12,330.000 gl., ki so se vzeli iz blagajničnih zalog, in primankljaj 1874. I. zračunil bi jaz celo na 28,^37,000 gld. Kajti ne glede na to, kar se je vzelo iz blagajničnih zaostankov in skupilo za delnice Fran Josipove železnice, najdem še postavko dohodkov za 8 milijonov iz skupila neproračunjene poplačljive rente. Če se na to oziramo, dobimo primanjkljaje, kakor sem jih navel za 1873. leto. Leta 1875. nemamo le 8,425.000 gld., če se oziramo na to, kar se je vzelo iz blagajničnih ostankov, in poglejmo nazadnje še okupacijsko leto 1878., v katerem je bil se ve da velik primanjkljaj, in najdemo, da primanjkljaja ni bilo le 94 milijonov, kakor sledi iz tabelaričnega pregleda, temveč mnogo več. Apelujem na moralni srd opoziciji1? ki jo bila včeraj tako razkačena, ko je g. poslanec pl. dr. Plener grajal popolnem po krivici, da se je ustavilo 800.000 gld. posojilnega dolga iz hranilničnih posojil. V računskem zaključku in ravno tako v proračunu 1878. leta lahko citate, jaz mislim, da v poglavji XXXVII. postavko : „Skupilo za izdano zlato rento 25 milijonov goldinarjev". Tu so se res na ednej strani delali dolgovi, na drugej pa denar, ki so je jemal na posodo, kar upisavali mej dohodke. Ti popravki bo potrebni. Če se na vse to j oziram, dobim, če devetletno dobo od j 1871. do 1879. primerjam s časom od (1880. do stevši 1888, leto—jaz računam 1 tu malo drugače, kakor gospod finančni minister, zategatelj pa dobim tudi druge j rezultate — dobim za prvo dobo skupni j primanjkljaj kakih 326 milijonov gold.; in | če od tega odštejem prebitke 24,800.000 gld., katerih izvor sem zadostno pojasnil, primanjkuje še vedno 301 milijon, ali povprek 33 i/s milijona na leto. V času od 1880. do 1888. imamo pa zaznamovati sledeče rezultate. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. "V državnem zboru odgovoril je 14. t. m. pravosodni minister Pražak na interpelacijo nemških hujskačev Forreggerja in Sturma o slovenskem vknjiževanji v območji graškega deželnega nadsodišča. Tema dvema gospodoma ni po volji, da Slovenci zahtevajo, da se njih posestva in tirjatve vknjižujejo v slovenskem jeziku ter dotične ulogo rešujejo tudi v našoj materinščini. Celjski velikonemški poslanec jo za to interpeliral ministra ter ob enem se ve da silno zbadal in nekako zasmehoval slovenski jezik češ, da za uradovanje ni sposoben, no minister mu jo tudi dobro odgovoril. Minister jo rekel, da si je po na-redbah pravosodnega ministerstva izza 15. marcija 1862., 20. oktobra 1866. in 18. aprila 1882. leta, slovenski jezik priboril ustop v sodišča v vseh sodnih okrajih, pripadajočih v območje graškega deželnega nadsodišča ter se ga ima rabiti v kazenskih in civilnih zadevah, v prepirnih in ne- teli razžaliti me z nepremišljenim postopkom ; pa najino znanstvo ne bi smelo pričeti se na tak način. Vračam vam pismo vaše in se nadejem, da zanaprej ne bodem imela uzroka pritoževati se o nezasluženom neuvaženji." Ko je druzega dne Lizaveta Ivanovna zagledala idočega Hermana, vstala je izza pletenja, šla v dvorano, odprla okno tor vrgla pismo na ulico, nadejajo se gibčnosti mladega oficirja. Herman je je brž pobral in šel v konditorijo. Oddrapnol je pečat in našel svoje pismo in odgovor Lizavete Ivanovne. To je tudi pričakoval in vrnol se domov zelo zamišljen v svojo zadrego. Tri dni potem prinesla je Lizaveti Ivanovni bistrooka mamzelj listek iz modne prodajnlnice. Lizaveta Ivanovna odprla je je z nemirom, ker je menila, da je denarna terjatev; a takoj je vzpoznala rokopis Hermanov. — Vi duška, ste se zmotili, rekla je: ta listek ni name. — Ne, baš na vas jo! odgovorila je predrzna deklica in ni skrivala lokave nasmeške. Izvolite prebrati! Lizaveta Ivanovna je prebrala površno listek. Herman prosil jo je na rondez-vous. (Dalje prih.) Savlov srd pred Gibejo. Biblična rapsodija, zložil Fr. Mestoselec Goriški. (Konec.) „Razvnemi ti srce junaška slava, Grejoča svojce kakor solnčno lice, Ki žarkorodno gor' v sinjini plava, In ravne tak zlati in vse gorice, Ne treska grozo v vrage tvoja slava, Enako pišu jeznemu, ki goni ptico, Da mešajo torobne z valom krike, Ko v burnem jezeru plešo trtike?" . . . Savel grozno zdaj pogleda, Vpije: „Srd ti moj preseda? Sin nevredni, da b' ne bila Kleta majka te rodila! Ki so dragi ti lopovi, Beli zunaj ko grobovi, Ali črni v vražjej duši, Ki zvestobi bratom kruši. Meniš, David — mor ga vhiti! —■ Znan da ni mi, vpornik zviti? Skrivši snujo sin Jesajev, Ta potumeo krutih zmajev, Kar je tebi, slepec, ljubo, Meni v šteto in pogubo. prepirnih pravnih stvareh, zaradi česar se zatore j gori navedene naredbe ozirajo tudi na zemljeknjižne zadeve. Na to pravi, da se je nekoliko časa jemalo ozir tudi na uradnike, dokler se niso priučili slovenskemu jeziku. Na Kranjskem mora se izvršiti uknjižba v onem jeziku, v katerem je pisana dotična' uloga. Odkar se tako ravna, ni čuti od tam več pritožeb. Na to dokaže na podlagi zakonov, da, ako se ima uloga rešiti v onem jeziku, v katerem je pisana, mora so dosledno tudi slovenski uknjiževati. Ker pa interpelanta očitata slovenskemu jeziku, da ni še za sodnijsko rabo dovolj razvit, je čisto prazen ugovor, kajti vsi zakoni, državni in deželni, izhajajo v državnem in deželnem zakoniku tudi v slovenskem jeziku. Na Kranjskem vodijo zemljiške knjige uže več let brez vseh ovir v slovenskem jeziku, kar je pa na Kranjskem mogoče, moglo bi biti tudi v slovenskih delih Štajerske in Koroško. V drugih deželah vodijo tudi zemljiške knjige v več jezikih, ne da bi za to trpel realni kredit. — V specijalnoj debati o proračuni trgovinskega ministerstva govoril jo dr. Roser o poglavji Jotto". „Uže četrt stoletja", začel je govornik, „bojujem se proti nevrednej in nemoralnoj igri, imenovanoj „lotto". Zalibog, da ukljub mojej vztrajnosti nisem zmagal". Na to našteva govornik žrtve, katere jo loterija pobrala lansko leto v Avstriji. Z vzgledi je dokazal, kako ta nesrečna igra nekatero ljudi tako oslepi, da vse svoje imenje zaigrajo in ko uže nič več nimajo, sežejo po tujej imovini, ter tudi to so svojim poštenjem vred zapravijo v loteriji. Naštel je več slučajev, ko so neke ženske ukradlo vred-nostij za več tisoč goldinarjev, vse zaigrale, potom se ali umorile ali pa so bilo zaprte. To je jasen dokaz, da z loterijo zapeljuje država svoje podložno k nemoralnosti, kar je v popolnem nasprotstvu z njeno svrho. To igro bi morala država zatreti, ali malo je upanja, da se to zgodi, kajti to nosi 22 milijonov goldinarjev na leto, denar, kateri zlagajo po večini samo ubogi ljudje, udani praznim veram in vražam. Državi je treba denarja in ona so no ozira, ali jej pride iz čistega ali nečistega vira, samo da pride. Ko človek to premišlja, zdi se mu skoraj^ kakor bi delala na to, da ljudstvo posurovi in zapade neumnosti. Državni pravdnik pridno pleni novine, oglase pa, v katerih nekateri sleparji skušajo zapeljati nevedno ljudi, ter jim hvalijo loterijo, teh sleparskih in nemoralnih oglasov ne vidi ne policija, ne državno pravdništvo. V tovarnah vpeljal se je ne-deljni počitek, v c. kr. zavodih, imenovanih „loterijske kolekture*, pa tudi ob nedeljah ne počivajo, kakor bi so bali tudi za eden dan prekinoti pospešila posurov-ljenja naroda. Govornik pravi, da bi bil baš sedaj o štiridesetletnici cesarjevega vladanja najugodnejši čas zatreti to igro. Naposled stavi uže petindvajseto resolucijo, da se loterija odpravi, ali vsaj omeji. Re-solicija je bila izročena dotičnomu odseku. — llerbst jo govoril o mitnini in prepo-poročal, da so to čim preje uredi. — Poslanec dr. Vitez ič je preporočal, da se čim preje sezida železnica črez Tavre, ki bode po najkrajšej poti spajala Trst z Dunajem. Preporočal je nadalje, naj so osnuje poseben avstrijski zavarovalni zavod za ladije, konečno je govoril tudi za osnovanje posebnega pomorskega ministerstva. — Trgovinski minister razjasnil je v svojem govoru trgovinske razmere naše Predmet mislij, hrepenenja Biva njemu, v blišči zdenja Svitla krona, žezlo mojo In — nevrednik! tudi tvoje, Zdaj pa tebi duša v ali Se hinavcu plameni? Sin si zli, se več no hlini: In, prokleti, tu pogini — !" . . Izreče, ino kakor val nad skalo Hiti pene se, tje k drevesu šine, In lice še skrenivši, že prepalo Koj kopje vojvodi iz rok izvine, Lo-to zbrči — a bogu hvalo! Zapičenega tam frčanjo mine: Loj, kakor streli bil bi žrtva vneti, Od sulice se strese dob zadeti. Strmi, ki bežal zmir pred njim je smeli Sovražnik kakor pesek o viharji. Sin Nerov tam in on, ki zdaj mu beli Zlati se mladi vlas v večernej zarji. Nezvesto jeklo Savel pa zbledeli Preklinja v silnišem srca viharji Molče srdit, ko solnco tam od zono Za hribo kananejsko naglo tone. države z J^jo, Nemčijo in Rumemjo. S prvima d\. ,a skleneno so nove pogodbe, z Rumenijo bodo dogovori tudi kmalu končani in sklenena nova trgovinska pogodba, ki bode obema državama v korist. Hrvatski sabor bil je odprt 15. t. m.V prvej svojej seji bili so voljeni razni odseki ter potrjen zapisnik zadnjo seje. V tem zasedanji bavil se bode sabor se zadružnim zakonom in z novim kazenskim zakonom. Vnanje dežele. Kralj Milan odpotoval je na Dunaj, kjer se je sešel s kraljico Natalijo. Kra-ljica ga je počakala s prestolonaslednikom na kolodvoru, kjer je oba, kakor poročajo dunajski listi, „presrčno" pozdravil. No, to presrčnost pač ves svet pozna. Znano je, da si Milan in Natalija nista posebno dobra, kar tudi ni posebno čudo! Milan si je pa stvar dobro premislil; on ve, da v narodu ni posebno priljubljen, ne njega ministerski prijatelj Ilristič; ve tudi, da jo položaj v Srbiji vrlo zapleten in sedaj pod Hrističem tembolj kakor prej pod Gruičem, v<5 pa tudi, da je Natalija v narodu priljubljena in da mu samo njeno bivanje v Belem gradu daje večjo varnost nego vsi njegovi pandurji. Zato je ta „veliki" pohitel se svojim glavnim pandurjem Hrističem na Dunaj, da se tam izmiri s kraljico. — Dunajski listi poročajo, da so vjeli Iladžiča bošnjaškega ustaša in ruskega privrženika, ker jo nabiral v Srbiji ljudi, da bi z njimi prodrl na Bolgarsko. Srbska vlada zasledila jo neko sumljivo gibanje v nekaterih okrajih; Ilristič je brž zapo-vedal, da se tam vojaško posadko pomnože. To so bržkone priprave za bodoče „svobodne" volitve v skupščino. Princ K o b u r g ne bodo potoval, kakor je s početka nameraval, po notranjem bolgarskem. Obhodil bodo samo nekoliko večjih mest, nadzoroval posadke ter se povrnol zopet v Sofijo. Ka.^or poročajo njemu proprijazni nemški in mad-jarski listi, bil je gospod princ povsod preprijazno in slovesno sprejet; vse je bilo neki kar navdušeno zanj. Po notranjej kneževini pa no bode potoval, ker so „poti preslabe". Tako vsaj trde njegovi prijatelji. Resnica pa je, da se boji ustaških čet, ki se dan na dan množe in si osvajajo čim dalje večje okraje. Iz Trna javljajo, da so tam razgnali tako četo; ubežniki so si prizadevali prekoračiti srbsko mejo ali pa uteči v Macodonijo. V trancoskej zbornici sprejeta je nova carina na koruzo s prav majhno in neznatno večino. To uporabljajo boulan-gisti in bonapartisti, da zahtevajo, naj se ta zbornica razpusti, ki nima nobene moči, linj se na novo pregleda ustavo in potem zopet voli. V ministorskem svetu govorilo se je baje da o izgnanji Boulangerja. Začelo je izhajati devet novih listov, ki zastopajo Boulangerjeve ideje. Boulanger ni bil še v zbornici. Neki njegov prijatelj je izjavil, da pride general še le tedaj v zbornico, ko so mu bode ponudila prilika izustiti svoj veliki govor. V B e r o 1 i n u menja šo politično mnenje kakor vreme. Se pred nekolikimi dnevi gnali so se berolinski oficijozi skokoma na Rusijo ter junaški bili ob svoj zavezniški meč z Avstrijo; danes veje ves drug veter in „Posti" se je zdelo potrebno svojo nestrpne brate na Dunaji in Pešti malo potolažiti. „Post" polemizuje proti „Vossische Ztg.w, katera piše v nekem pismu iz Pešte, da treba enkrat odstraniti neznosno stanje ter rusko napado prehiteti. „Post" pravi, da je dolžnost Avstrije, da se oboroži in pripravi za vsak slučaj. To je Avstrije dolžnost in Nemčija to lehko zahtova, kajti njo zveza z Avstrijo jo stane toliko naporov in žrtev, kolikor bi lastna obramba nikdar ne stala. To Nemčija bridko čuti, vender vso te križe tiho prenaša. Obe državi stojiti s puško ob nogi; moč in pogum zaveznih držav pa ni v tem, da navaliti na pretečo nevarnost, ampak da tej nevarnosti od zob do peto oboroženi mirno gledati v oko ter hladno vsakega nemirneža pobijeti ter tako hudo kaznujeti. Brazilski državni zbor in senat sta enoglasno sklenola popolnoma odpraviti robstvo. Cesar brazilski, ki jo v Milanu obolel, uže okreva in bode skoro ozdravel. DOPISI. S Krasa, 13. maja 1888. [Izv. dopis.] Prigodilo so jo to dni, da jo prišlo šest slovenskih mladoničev iz TrBta na lepi naš Kras. Bili so dobro volje, prepevali so pa same italijanske pesmi. Ker jih niso znali dobro, zakaj bi no bili rajšo peli slovenskih, ker jih bolje znajo nego italijanske. Mimo njih gredoč, sera jih pogledal po strani ; oni so me takoj zapazili in me po slovenski vprašali, ker so mislili, da ne znam drugo nego samo to, rekoč: zakaj nas tako grdo gledate ? Odgovoril sem jim: Zal mi je, da ste slovenski fantje in pa laški prepevate; zakaj bi ne peli slovenskih pesmi; vas ne bi bil pogledal grdo; to je znamenje, da vas ne morem poslušati. Zal, da bi bili vsi Slovenci taki kakor ste vi, bil bi slovenski rod uže davno zatrt. v Ko so to od mene slišali, šli so osramočeni naprej. Ako bi bil jaz v Trstu od mladih let in do starosti, bi ne zavrgel svojega naroda. — Toraj prosim vas, ljubi bratje in sestre, nikar ne zamotajte slovenskega jezika. Od Dravo 1. maja 1888. [Izv. dopis.] Prvokrat nudi se mi prilika poročati bratom svojim na bregovih jadranskega morja nekoliko o naših tukajšnjih razmerah. Niso sicer najprijetnejše, kakor je sploh življenje Slovenca lo malokedaj prijetno, toda ravno uzroki te neprijetnosti stiskajo mi v roke poro, da jih tu izročam papirju. Kalna Drava sicer šumi in besneča podi svojo valove proti Ualkanu ; pa akoravno imamo rojakov po krvi tudi spodaj, zahajajo vender misli naše večkrat proti jugu, v sredotočje naših pokrajin in se ustavljajo šo le na bregovih vašega jadranskega morja. Ker sedaj ptice tjekaj ne lete, naj vam vsaj naše misli in želje poneso k vam naš pozdrav! Lehko, da si je vaše in našo narodno življenjo močno podobno, lehko pak, da tudi ne. Vi imate neprijatelja potuhnenega, vročekrvnega Italijana, mi največ nadutega, surovega in strastnega Nemca, kateri ima tu na meji od svojcev daleč več zaslombe, nego mi — pozabljeni od našega sredo-točja — Slovenci, ki baš zaradi tega našo usodo preživo čutimo in bolestno premišljujemo. Malono vsak Nemec tu na meji ve, da bodo njegovemu delovanju za nemštvo ploskali njegovi sobratje po širnej Evropi — kar ga še bolj vnema pn njegovem potrebnem ali nepotrebnem delu — dooim dendenes tudi najvnetejši Slovenec, žrtvujoč so za narodno stvar, prepogostokrat poleg mržnje in lastne gmotne škode ostaja osamljen, da ne rečem naravnost — preziran On ljubi in dela za domovino; on so trudi, da bi so ta, užo itak jako majhna, po pritisku tujcev šo bolj no pomanjšala, ter naša zemlja ne prehajaja v roke tujcev; pa kaj ima za vso to ? Časti in slavo si itak ne želi, ker mu je svest najboljšo plačilo; pa na nekaj podporo od sredo-točja Slovenijo smel bi užo računati, smel bi tudi sprejeti, toda o vsem tem dendenes še govoriti ni. Ljubljana in sinovi srečnejšo Kranjsko so dendenes kakor mrtvi za nas. In kako to zagreni njegovo delovanje, s kakšno bridkostijo mu konečno polni srco ! On, vnemajoč nezavedene k ljubezni do domovine, do naroda, napoveduje kakor vojskovodja, koliko bratov stoji za nami in kako plemenite duše so ; ko pa nastopi čas, ko treba ozreti se po teh „bratih", pa se ialostijo spozna prvi sam, da jo bila omenjena napoved le prazna izmišljotina, da je ostal na cedilu, da, na sramoti še pred temi, katerim je poprej o tem zanesljivo govoril o narodu ln njegovih domoljubih. Da ne bodem v joromijadi svoji nerazumljiv, treba mi je obrnoti pozornost čast. citat olje v na nekatere lokalne razmere. \ našem okraji smo osnovali pred nedavnim slov. „kmetsko bralno družtvo". Začetek njegovega razvoja obetal jo vso najboljšo; ljudje so navdušeno in radi obiskovali zbore in veselico in užo jo bilo skoraj očevidno, da tukaj na slovensko-nemskej meji v kratkem povsodi zmaga narodna ideja. Bilo bi vso prav in dobro, ako bi bili našli pri „srečnejših bratih" le količkaj zaslombe. Prav močno bili bi so uzadovoljiii s tem, ako bi nas bila nekatera uredništva hotela podpirati vsaj kako leto s potrebnimi časopisi. Premožonjo družtva pi vo leto Šo itak ne more iznašati stotakov, in ker v/lasti potrebno dekoracije družtvenih prostorov, veselice z godbo in streljanjem dosti stanejo; vrhu tega pa jo bil po nepriljudnih oblastih nam par-krati zapieČen užo napovedani zbor; odbito prošnjo za tombolo in igro, — kar vse jo stalo dokaj troškov, haska pa no rodilo nič, — pač ni čudo, da so jo doneskov za take nepredvideno slučaje nabralo vso premalo in da sedaj skoraj ni s čim naročiti potrebnih časopisov. Družt-veniki pa se malone gnjevno ozirajo na ustanovitelje in na družtveni odbor, kakor da bi ta ne znal gospodariti, kako da jih je ta v napovedanih nadah : pomoči so-bratom, le prekanol, govoreč natihoma, da bi bilo skoraj bolje, ako se ne bi družtvo bilo osnovalo. Odbor, vzlasti g. predsednik, se žrtvuje, prosi, naj bi vsaj slavna uredništva slovenskih listov tukaj no zabila na pregovor: „vsak začetek je težak", ter priskočila z neveliko žrtvijo v pomoč, pošiljajoč družtvu Časopisov, da v trpkih urah ne izgubi svojega pomena ; pa vso jo zaman ; narodnost in domoljubje skrilo se jo očevidno v kot. Kar je drugih ovir, žrtev itd., prenaša jih odbor brez mrmranja; da je pa v ostalem delovanje odborovo tako neocenjeno, prezirano, in to na mestih, kjer bi to pač biti ne smelo, to je pak v resnici uže rana. ki globoko razboli in katere najboljšo bi dejal zdravilo je le — letargija. „Čemu teli skrbi j, čemu tega domo-ljubja", mrmrajo užo nekateri; „do smrti vsakdo živi, pft bomo živeli še mi, naj smo po duhu in mišljenji uže Nemci ali Slovenci ! Ako uže naš'ncem ni mar za nas, zakaj bi morali baš mi edino delalni biti, zakaj baš mi prenašati žrtve gmotne in duševne ?"----(Konec prili.) Domače vesti. Tržaške Čitalnice pevci zbrani v Hojami praznujejo prijatelja Ivann god ter darujejo za družbo sv. Cirila in Metoda 6 gld. Popravljanje cest. Mestna delegacija je dovolila znesek 300 gld. za podrtjo zidu posestva kat. št. 527 na Vrdeli v svrho razširjenja ceste in za zgradbo zidu v novej črti. — Za podpirajoče zidovje novih stopnic v začetku ulico „Acquedotto prolun-gato" se je dovolilo 520 gl.--Za zgradbo zvezne poti mej železnično postajo v Gri-njani in miramarskim gradom je določen strošek 600 gl. Ribičem V Barkovljah je dovolila mestna delegacija pod pogoji, katere jo predložil tamošnji capovilla, da sušo svojo mreže ob barkovljskom pristanišči. Tramway v Barkovlje. Mestna delegacija jo potrdila dogovor med tržaškim občinskim svotom in tržaškim družtvom „Tramway" o dovoljenji zgradbo tram\vaya s konji iz TrBta v Barkovlje. Nova kopelj so odpre v to rek 22. t. m. v „hotelu do la ville" v Trstu. V četrtek 17. t. m. je povabilo ravnateljstvo tukajšnje oblasti in zastopnike tržaških listov, da so prepričajo o izvrstnih naredbah v novem kopališči. Prišlo je več odličnih oseb in to: ravnatelj magistratov, več asesorjov, dr. Bohata v imenu namestništva in razni inženirji. — Inženir Thormann je razlagal povabljenim uporabo mnogobrojnih vrsti kopelji, znamenj itd. Prepričali smo se, da je ta kopolj vsled svoje elegance in najnovejših tehničnih naredeb izvestno nova zanimljivost mesta tržaškega. Po obisku kopelj jo bil obed, mej katerim je napil stoloravnatelj g. vitez Tomasini povabljenim in gosp. Z. Oandusio ravnateljstvu „hotela de la ville". Mestna štatistika tržaške bolnice. Dne 30. aprila je bilo v tržaškej bolnici 1029 oseb (5G0 možkih in 400 'ženskih). V javnej bolnici je bilo 904 oseb, v po-rodilnici (i ženskih, v sirotišnici 4 otroci, v blaznici 64 možkih in 51 ženskih. Povprečno jo umrlo v bolnici v teku meseca aprila 10-69% bolnikov. Štatistika umrlih. Od 6. do 12. t. m. je umrlo v Trstu 91 oseb in sicer 48 možkih in 43 ženskih. Po starosti jih je bilo: 18 do 1., 11 do 5., 17 do 20., 5 do 30., 6 do 40., 15 do 60., 17 do 80. leta in 2 preko 80 let. Lani je umrlo v istej dobi 11 oseb manj. Povprečuo je umrlo med 1000 oseb 30*32. — imenovanje. Prvosednik primorskega višjega deželnega sodišča jo imenoval g. Ferdinanda Zadra za avskul-tanta. — Ćrešnje in jagode imamo uže nekoliko dni na tržaškom trgu. Jagodo so po 2 gl., črešnjo po 60 nvč. in nižje. Oznanilo magistratovo. Mestni magistrat zahteva od posestnikov, upraviteljev in najemnikov polj, vrtov, vinogradov, travnikov in gozdov, naj očiste do 10. junija t. 1. drovosa, grmovje, trte in seči od kvarljivih mrčesov. Novi parnik. V Četrtek 24. t. m. porine ali spusti so v morje iz arsenala avstrijsko-ogerskega Lloyda novi parnik „lmperatrix". — Parnik jo baš tako velik, kakor „Imperator", kateri je dovršil Lloyd o priliki svoje 501etnico dno 27. septembra 188(5. leta. Javni vrt. Dobrodelno družtvo „La Previdenza" jo prosilo mestno delegacijo, | da jej prepusti javni vrt za koncert, ka-1 teri je nameravalo prirediti v dobrodelno svrho. Mestna delegacija je odbila prošnjo s pozivom na zaključek 1. junija p. I., vsled katerega se javni mestni vrt nikakor ne sme zapreti ljudstvu v splošno uporabo. Novi bankovci po goldinarji začeli se bodo izdajati v drugi polovici tega leta, najbrže uže julija meseca. Novi bankovci bodo manjši od sedanjih, katerih so je iz edne pole izrezalo po" 12, zdaj se jih bodo izrezalo iz edne pole po 15 novih. Papir bode močneji. Ostanki Levstikovi in Rajčevi prenesli so se 15. t. m. v skupno rakev na sv. Krištofa pokopališči v Ljubljani. Skupna rakov je na novem pokopališči na desno od uhoda tik zidu, ob katerem so bodeta lehko postavila spomenika. Železnica iz Ljubljane v Kamnik bliža so svojemu uživotvorjenju, kakor je nedavno v državnem zboru zatrjeval trgovinski minister Bacquehem. Minister izrekel je nado, da se bodo obstoječo diference zaradi strojev in priprav na kolodvoru ljubljanskem kmalu poravnale. Nezgodi. 661etni karaenosek Fran Pa-nizzutti iz Benetek se jo zvrnol v žganje-pivnici v ulici Barriora vecchia tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Premagalo ga jo žganje, katero bodo sedaj izvostno opustil. — V sredo 16. t. m. jo obračal voznik Dominik Bresatti svoj voz z dvema konjema tik obali Giuseppina ter padel po lastnej neopreznosti z vozom in konjema vred v morje. Kočijaž je splaval na kopno ali konja in voz so spravili mornarji šolo po velikem trudu na suho. Samoubojstvo. Gospodar Josip Va-tovac iz Vrdele jo našel predvčerajšnjem blizu rotundo pri gozdiči obešenega okolo 701etnega starčka na drevesu. Nesrečnež, ki je baje da bil prosjak, je malo postave, in oblečen je bil v modrih hlačah, modrem tolesniku in sivej suknji. Truplo se je pripeljalo v mrtvašnico k sv. Justu. Zblaznel je zidar Peter Vrabec iz Sežano, stanujoč v ulici Canicida št. 403. Odveli so ga v blaznico. Od kapi zadet je bil prevčerašnjem okolo poludno znani cvetličar Anton M a-r o n V svojem kioksu na glavnem trgu in po zdravniškej pomoči dr. Merlija so ga spravili z vozom na stanovanje. Sodnijsko. Bivši finančni stražnik Iv. \Vinkler je pokradel v tukajšnjej tinan-čnoj kasarni svojim drugom obleko in denarja ter izginol. Našli so ga v Trstu ter ga postavili pred sodišče. Obsojen jo bil zaradi tatvine na (i mesečno ječo, čeprav jo zločin tajil. Policijsko. Tiskar Friderik Gustav Schmidt iz Freiburga jo ukradel v Alok-sandriji svojemu drugu Adolfu \Vernerju iz Draždan 170 frankov. Tržaška policija ga je našla v ulici Fabio Severo ter ga zaprla, ker jej je bilo užo prijavljeno, da se jo tat napotil v Trst. Imel je se 20 gld. in srebrno uro; ostali denar jo bil užo porabil v svojo potrebo. — Krušar Ri-hard Ferro iz Benetek je ukradel Mariji Menegon 65 gld. in 20 frankov v zlatu. Denar se je našel pri njegovej ljubici. Zaprli so oba. — Črevljar Fran Colja iz Komna se jo spri v kavarni „Alhambra" l natakarjem. Vrgel mu je kozarec v glavo ter ga izdatno poškodoval. Vročekrvneža so odveli stražniki v zapor. — Na trgu Ponterosso jo odnesel neznan tat prodajalki Antoniji Krozora novčarko z 18. gl. Književnost. „Istra". Spjevao Tvan Andrija llapic-cio, biskup tršćanski. Preveo A. K. Pre-štampano iz „Našo Sloge". Trst 1SS7. Tisak tiskare Dolenc. — Leta 1556. jo izdal Rapiccio na Dunaji pesem „Istria" z nekaterimi odami iu manjimi pesnimi. Ta pesem se jo pozneje podpolno pozabila. Stoprav lota 1826. najde znani dr. Petor Kandler v dvornej knjižnici dunaj-skej eden izvod, kateri da pretiskati istega lota v Paviji. To izdanje je bilo polno po-greškov. Lota 1869—70. pripravi* kanonik koperski De Favento tretjo popravljeno izdanje, katero nudi prevoditelj čitateljem iz ljubezni do mile mu Istro v hrvatskih hek8ametrih. Zadaj so opazke k pesmi Istra". Književnost slovenska pomnožila se je zopet z jako koristno knjižico: „Zbirka domačih zdravil", kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v Šent Vidu na Koroškem. Pogrešali smo podpolnem ednako knjižico mej slovensko literaturo iu upamo, da vsakdo z veseljem segne po njej. Sestavljena je jako previdno ter pisana v lehko umevnem jeziku. Služi posebno dobro prostemu ljudstvu na deželi, ker se lehko pouči o zdravilnej moči raznih cvetlic, grmov in korenin, ter tako pri navadnih boleznih pripravi dober lek. —1 Dobiva se pri „Narodnej Tiskarni" v Ljubljani po 40 kr„ s pušto 45. — Knjiga obsega dva dela: I. govori o človeku in raznih njegovih boleznih ter dotičnih domačih pripomočkih; II. dt-l pa o raznem drevji, grmovji, zelišči in rožah, ki imajo zdravilno moč v sebi. Knjižica je jako priročna. posebno ker ima tudi natančno kazalo. Vsem svojim čitateljem preporočamo to delo, naj jo obilno kupujejo, ker takšna knjiga se vedno potrebuje. „Učiteljski Tovariš" prinaša v 10. št. to vsebino: 1. Otroška individualnost. — 2. Knjiga Slovenska. — 3. Črtice iz botanične zgodovine. 4. Opis šolske občino Blagovica. — 5, Poročilo o pošiljat vali za „Prvo slovensko stalno učilsko razstavo* pedagogiškega društva v Krškem. — 6. Učila. — 7. Književnost. — H. Dopis. — 9. Premene pri učiteljstvu. — 10. Razpis učiteljskih služeb. Poziv. Dne 0. junija 1886. leta umrl je Božidar UlliČ. dne Ki. novembra 1SŠT. lota pa Frail Levstik, oba učenjaka in slavna pisatelja, oba nepozabljiva žalujočemu narodu svojemu, kateremu sta bila posvetila vse svoje duševno silo. l»oxim nikdar, če bi -e Se toliko Jasa zavživala. Ona ozd-avija vse obolelosti želodčeve in telesna, vranične in jetrne bulazni, kakor posebno zlato žilo, vsako telesno zaprtje, vodenico, dolgo-iraj:»jočo drisko vnled pokvarjenih Črevei, in je povrhu najuspešnejšo sredstvo zoper tfliste pn ot'ooh. — I«d lovatelj jo pošilja v zab< jčkih po 12 steklenic za 1 gi. 3fi kr ; poštne stroške trpe p. n. naročniki. V Trstu: Binsoletto, Potite Rosso; Ed pl. Leitenbure, Giardin Pnblico; G. pl. Leitanbnrg, Piazza S. Giovanni; Fora-boschi, lekarna »al Cammello«, Corso; Picciola, Piazza Barriera Vecchia; Poz-zetto, Palazzo del Lloyd; Praxmarer, Pa-Ihzzo Municipale; Prendini, Palazzo Mo-delio; Ravasinl, Piazza della Stazione; Rovi« Piazza della Legna; Saraval, za magistratom; Serravallo, Piazza Cavana; Suttina, lekarna »Liprandl«. Piazza della Dogana; Udovicirh. Via Farneto; Xico-vich, Via S. Niccold; Zanetti, Vin Nuova. fcs i + Debelost, medlost *w po novej metodi gotovo odpraviti. Vse kožno bolezni, kot grinta, žoltina, ogrel, pege, rmleče nosove in roke, bolezni las se radikalno ozdravijo. Pike od osepnic in kocine po obrazu se zmiraj odstranijo. V vsakem kozmetičnem p-ašanji daje se svćr,. Navodi, kako se zdraviti, dajo se pismeno, če se vse obširno poroči in se priloži marka za odpis v tdsmu z naslovom: „Hygiea-Officin* Breslau II. ••••••(»•••••»M J Proti hemoroidaml • Kdor lioSe čuvati svojo zdravje naj rabi, S meniškeTrogljice S • (Pilole dei Frati.) § w kri čisteče ni proti hemoroidam W £ IVkoje izdeluje P. Fonda. Tp® 0 • farmacista v Piranu ^fc Prepotrebne za vsakega, kateri trpi ^P na hemoroidah, zaba-atiju, brezteč- • nosti, glavoboiji, ter sploh veliko sedi, one čistijo kri in dober vspeh potr-^P jujejo zasebna in zdravniška npriče- « vala. koja so priložena z podukom za porabo vsakej škatljici v vlovanskem, nemŠKom in italijanskem jeziku, Prodajajo se po 20 nvft 'katljica v 2 vsih lekarn« h Trst* Reke, kakor 9 tudi Istre, Dalmacije, Gonškeja in ^ Trenta. 47-51 •901 ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, - kakor jih rabi slovenski narod. 1 S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. — Odobril br. Edvard BeneditiČ, nadzdravniii usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobi se pri „Narodnej Tiskarni- v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stano 40 kr., po pošti 45 kr. Ozdravljenje plućnih bolezni Tuberkuloze, (sušice, jetiko), naduhe, zaprte sipe), kroničnega bromhljaliipgn k nt ar a Itd po plinovi E X H A L A C I J I (po rektalnej injekciji). Najueveijetneji, skoraj n-dosegljivi idejal zdravnikov je z ovim postopanjem popolnoma dosežen ! Ob osupljivih, nepogrešivih vspehih govore najjasnejše sledeča pisma slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolikor mogoče z lastnimi besedami, In koja so bila tudi potrjena po zdrav niskih listih td- in inožemstva: Prof. dr. Berecon. Po tridnevne! plinovej ahalacijl po r k-talnej injekciji, izdatno pojemanje kašlja in izvržka, potem popolno prenehanje, — mrzlica, pot in hripavostje posve iz-ginola. — Truplo se redi vsaki teden za '/s — 1 K. Ravno tako brzo ozdravljenje tudi pri atarej, cel6 pri miliarnej tuber-kolozi. — Bolnik se ozdravi ter more tudi najteŽjiu posel zo pet opravljati. —u Prof. Dr Carnil in prof. Vernenil. Pri naduhi su more pol ure po plinovej exhalaeiji laglje sopsti. — Ako se exhalacija pravilno rabi, se naduha na povrne več. Prof. Dr. Dujardin Beaumetz : Kronični bronhialni katarh je itil podoolno ozdravljen Prof. Frantzei in dr. Statz : Mrzlica, potkaš<-lj se izgubo ; nastane velka iakota. — Bolnik se zredi do 5 klg. Dr M. Laughlin. je vporabil plinovo exhalacijo pri 30. bolnikih, koji so bili nže v naj zadnjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli. Vsaki dan pa se množe zravniška ooroč U o srečnim ozdravljenju, ter je razun nav&denih spričeval še mnogo druzih od slavnih profesorjev. — Imamo mnogo spričeval odzravelib. C. kr. izklj. priv. str-j za plinovo exnalacijo (Rectal-Jnjector) se do-Diva z vsemi pripravami za pripravljanje phna in z popisom za vporavo za zdravnike, ter ga more rabiti tudi vaak bolnik sam ter stane gld. 8 — z merilnim strojem za plin 10 gl. — proti gotovem novcu ali prova>itju Dobi se pri 1—50 Dr. KARLU ALTMANN, AVien VII., Mariahilferstasse N. 80/A TVRDKA Bernhard Ticho Briinn, Krautmarkt 18, (v lastnej hiši) pošilja proti povzetji: i .i. j »J »mil . i. m ,mmmmmmmtm Češljano sukno za osta'iek Zt celo možko obleko, more se p-ati. 6.10 m d,, d^leo f. — Valjano volneno sukno dvostroko š.roko, za c-lo r.bleko za gospe v barvah 10 met. f Tkana ovčja volna dvostroke širokosti, trpežna, cela obleka lOm-t f. 0.50 Indijski Foule volne, dvostnke širok, cela obleka, 10 met f. Francozki atlas iz volne v vseh enostavnih barvah, tudi progast in kariran; najnovejše, dvoitroko širok, 10 met. f. 0.50 Črni Terno saksonski izvod, dvostroko širok, za celo bleko. 10 metrov f. ;.r>0 Terno velonre dvostroko širok, Čista volna, v vseh modernih barvah za celo obleko 10 met f. 1.— Progasto blago 2a obleke 60 ctm široko, najnovejši vzorki, 30 met f. 3.50 Volnati ryps v vseh barvah, G.O ctm širok, 10 metrov f Dreidrath (Trnžičje) najboljša vrsta, fiO ctm. široko, 10 metrov f. Aquard blago 60 ctm. široko, najnovejši vzorki, __10 metrov f. ».KO Francoski Voal 10 metrov, elegantna obleka, ki se daje prati, for. 51.— Kosmanoški Krston 10 metrov, Za pranje, podpolna obleka for. » KO Ženske košulje iz močnega platna sSipkami 6 komadov f. 3.35 Dom ča platno 1 komad, 30 vatlov V« for. 1 » 80 »__% * K.KO Kiug-WebR boljše n go platna 1 komad 6 4 širok 30 vatlov f. « - Sifon 1 komad. 30 vatlov, I a f. C».r»0, nnj-boljše vrs'e f. 6.50 Kannafas i kom. 30 vatlov, lilo. f. -1 «o 1 • 30 rodeč . r»«« Kannafas iz niti 1 komad, ?0 vatlov lila in rndeč for. «.— Angl Oksford najboljši, iako preporočljiv, i komad, 30 vatlov f O .>(» Oksford se more prnti, dobro vrsta, 1 kos 30 va'lov f 4 KO Garnitura iz r i p - a sestoječa iz 2 postelj nih pregrinjal in namiznega prta s6 svilnatimi čipkami for. 4 50 Garnitura iz jute 2 namizna prta in pos'eljno pogrinjalo s činkomi f. SI.KO Jute zastor jurški vzorek; podpolni for. *.30 Holandski opstanki preprna 10-12 metrov dolcl ostanek far. 3 GO Letni ogrnj ć *rt dole, for i «o Konjska plahta jako dobra. 190 ctm. dolga, 130 ctm. širokn, f. 1.50 Košulje za gospodn. lastno dnlo bele ali barvane 1 kos I a f. 1 HO, U a i. 1 »o Ženske košulio iz šifona in platna, flno nletene, 3i> kom ior. « ao Tovarno skladišće suknena bla^a Brnsko sukno O istinek 3. 10 metrov za podpolno možko obleko f. :» fft Ostanki Brnskega sukna Ostanek za podpolno možko obleko 3.10 metrov dol aro for ■ 50 Brnsko moderno blago Ostanek, 3.10 metrov dolg za podpolno moiko obleko for !i AO najllnejŠ Blago za površnje suknje ejŠe vrste, za celo snknj f. H.— Lastnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Ž vab. Vzorki breznlačno in franco. Kar komu ni všeč se sprajm ® brez ugovora nazaj. DB Tiskarna Dolenc v Trstu.