Fofctnma plačana v gotovmL Leto LXXII., št« 57 Ljnbljana, petek 10. marca 1939 Cena Din Izhaja vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2 50 od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovorni, mseratrd davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIftTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefoni 81-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, SlomSkov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 v Madridu še niso končani: Razkroj v republikanski Španiji General Mlaja je moral pozvati vojaštvo s fr onte, da bi vzdržal red v Madridu in drugih mestih, kjer zahtevajo komunisti nadaljevanje borbe proti generalu Francu TJlLBAO, 10. marca. w. Krvava obračunavanja v republikanski Španiji so se razširila iz Madrida tudi na provinco, kjer se ocigravajo ogorčeni boji med Mia;ev:mi pristaši in komunisti Dočim ao oborcžene sile generala Miaje v Valenciji popolnoma gospodar položaja, so se komunisti v andaluzijskih piovincah Jaenu in Alme. riji polastili »blasti in povsod ustanovili krajevne sovjete po vzorcu Sovjetske unije. Včeraj so komunistični pristaši ponovno prodrJj daleč v notranje okraje Madrida ter zasedli vse glavne dohodne ceste. Najhujši boji so bili v okolici vladnega mestnega okraja in dirkališča. General Miaja je v stiski pozval močne oddelke svojih čet s fronte za ojačenje posadke v mestu ter so njegova letala bombardirala mestne dele, ki jih imajo zasedene komunisti. Trdijo tuJi, da so prešli h komunistom rdeči oddelki, ki so bili prej na strani Miaje. V zadnjih bojih je padlo na obeh straneh po več tisoč mož. General Miaja je pozval madridsko prebivalstvo, naj se postavi na stran obrambnega sveta PoJrobnosti o bojih se morejo s?.mo domnevati ker so komunisti pretrgali vse zveze mesta z zunanjim svetom Po odredbi sveta za na.rodno obrambo so čete. ki so se priključile novi vladi, krenile ponoči proti Canilajasu, kjer se nahajajo močne čete komunistov. Komunistične čete pa so krenile proti Madridu iz El Parda. kj ležj 25 km daleč od Madrida. Prispele so do predmestij brez odpora ker so se vladne čete hotele izogniti prelivanju krvi. Vlada je dobila ojačenja iz okolice Almade de Osuna. Polkovnik Casado je poročal sn:či po radiu ter je izjavil, da se je svet za na. rodno obrambo zelo blagohotno zadržal napram elementom, ki ustvarjajo nered. vendar pa to trajno ni mogoče in bo svet zato zace. strogo postopati napram komunistom in bo v najkrajšem času \'zposta-vil red v Madridu. Kasneje ob 23.20 je glavni štao za narodno obrambo objavil da so se uporniki predali njegovim četam ki so ob tej priliki ujele 1.400 mož. MADRID, 10. marca AA. I Štefani I: Po vesteh iz Madrida, ki pa še niso potrjene, se je glavni generalni štab komunistov predal Zaprtih je bilo 1500 komunistov, vendar pa posamezne skupine komunistov še vedno prodirajo proti Madriu. Komunistična gnezda v Madridu sc čete generala Miaje začele obstreljevati s topivi. Poslopja, v katerih so se nahajali komunisti, so popolnoma poruSena. V teku včerajšnjih bojev v Madridu je prodrl tank s 30 komunist j v središče mesta ter začel streljati na čete generala Miaje, ki so skušale z barikado preprečiti njihovo prodiranje. Komunisti so zapustili tank ter s pomočjo ročnih. granat zasedli neko hišo na trgu Bemanda. Vojaki generala Miaje so imeli težite izgube. Borba proti komunistom še vedno traja. Beg republikanske podmornice k Francu BURGOS, 10. marca. br. V Palmo je priplula podmornica »C2c, ki je doslej pripadala španski republikanski vojni mornarici. Podmornica se je predala nacionalistom. Francija bo vrnila republikansko brodovje TUNIS, 10 marca, i Piedstavnik francoske vlade v Tunisu Eric le Bonne je sprejel včeraj predstavnike tiska in jim izjavil, da bo Francija Prancovi vladi vrnila vojne ladje, ki so se zasidrale v Bi-zerti, ker smatra, da so kakor zlato in umetnine, ki so bile izvožene iz Španije, last španskega naroda., Posadka, ki je bila razo rožena, bo poslana nazaj na špansko, žene in otroci so ostali sedaj na ladjah, mornarje pa so zaposlili v bližnji okolici Kdor bo hotel nazaj na špansKO, mu bo. do oblasti olajšale povratek. Posadka španskih ladij, ki so se> vsidraie v luki Bi-zerte, Šteje 4132 mož. Vojne ladje so v zelo dobrem stanju. Polkovnik Lister o položaju v Španiji PARIZ, 10. marca. z. Francoski novinarji so imeli priliko govoriti s polkovnikom Lis tro m, ki je bil vodja španskih anarhistov in poveljnik pete španske republikanske armade, ko je potoval v vlaku iz Toulousa v Pariz. Skušali so zvedeti, kaj misli o položaju v Španiji. Polkovnik Lister je visoke, vojaške postave, že po zunanjosti se mu vidi, da je borben značaj. Do državljanske vojne v Španiji je bil navaden delavec in je polkovnik postal šele pred dobrim letom. Izkazal se je v borbah proti Francu kot odličen vojak. Nimam ničesar povedati, je izjavil Lister novinarjem, razen tega, da sem zelo utmjen. Utrujeni so tudi moji tovariši, kakor vidite. Pokazal je na pet republikanskih oficirjev, ki so z njim zbežaii v Francijo. EJden izmed teh oficirjev je imel Še uniformo z rdečo zvezdo. — Pred tremi dnevi sem zapustil fronto pn Madridu. Ko je polkovnik Casado izdal svoj preglas vojski, smo dobili povelje, naj se takoj vdamo, sicer bomo ustreljeni kot izdajalci. Z letalom smo pobegnili v Francijo. Ko so novinarji vprašali polkovnika Li-stra, kaj misli o možnosti odpora proti Ca-sadu v Madridu, je Las ter odgovoril: Mislim, in tako mislijo vsi moji tovariši, da bi se lahko še borili, če ne bi odstopil predsednik dr. Negrin. Danes je republikanska armada strta, stri jo je polkovnik Casado. — Kaj mislite o novem šefu republikanske Španije ? • — Casado je dober vojak, to je vse, kar morem o njem reci. — Kje nameravate ostati, ali v Parizu? Polkovnik Lister je zamahnil z roko, kakor da ni važno, kje bo odslej prebival kot emigrant, izjavil je: Nekje v Franciji, pa je vseeno, kje. Anglija in blokada republikanskih luk London, 10. marca. br. Iz Burgosa so prispele vesti, da so nacionalisti sklenili s svojimi vojnimi ladjami blokirati vse preostale španske luke. Te vesti sicer niso bile uradnega značaja, vendar pa so bile potrjene. Angleški parnik »Stanlev« je imel namreč velike težave, preden je mogel predreti blokado in pripluti v valen-cijsko luko, kamor je pripeljal večji tovor živine. Vesti o blokadi so izzvale v Londonu veliko vznemirjenje. »Dailv Telegraph^ pravi, da angleška vlada blokade v nobenem primeru ne bo priznala Ze v pri-četku državljanske vojne so velesile sklenile, da ne bodo ne enemu ne drugemu španskemu taboru priznale pomorskih vojnih pravic. S tem, da je angleška vlada priznala vlado generala Franca v Burgo-su, pa še ni rečeno, da je predrugačila omenjeni svoj sklep. Angleška vlada v nobenem primeru ne bo dopustila, da bi kdorkoli oviral angleški pomorski trgovinski promet. Ce bi špansko nacionalistično brodovje poskusilo zadrževati angleške trgovinske parnike od španskih republikanskih luk. jih bodo pričele spet na poti v republikansko Španijo spremljati angleške vojne ladje. List pravi, da bo angleška vlada tokrat zavzela zelo odločno stališče glede blokade španskih republikanskih luk in podala tudi odločno izjavo o svojem stališču v spodnji zbornici. Anglija bo energično zaščitila svoje ladje LONDON, 10. marca. i. Včeraj je bila v zgornji zbornici debata o španskem vprašanju. Govoril je zunanji minister lord Halifax. ki je govoril o blokadi, ki jo namerava izvesti burgoška vlada ob republikanski obali in poudaril kot samo po sebi umevno, da bo angleška vlada v primeru, če bo kaka britanska ladja napadena izven španskm vLo-kalanzeiger:': Angleška politika je zelo čudna, ker predstavlja pristransko postopanje napram generalu Francu. Deutsche Allgemetne ^ertim.sr-* pa piše. da j« izjava, lorda Halifaxa zno\*a poostrila situacijo Anglija so BpoSca v nevarna kombinacije. Pressnova slovaške vlade Odločen nastop osrednje vlade v Pragi — Novi predsednik slovaške vlade Sivak, doslej pomočnik ministrskega predsednika Berana PRAGA, 10 marca A A Predsednik republike dr Hacha je razrešil dolžnosti predsednika slovaške vlade dr. Josipa Tiso, mi-istra za na.rodno gospodarstvo Pru-žinskega ter ministra za promet in javna dela Ferdinanda Turčanskega. Za predsed- I nika nove slovaške vlade je imenovan Jo- j sip Sivak, pomočnik predsednika češkoslovaške vlade Berana. V novi slovaški vladi bo minister brez i portfelia S^dor še nadalje podpredsednik j ter član r->ntralne vlade. V političnih krogih trdijo, da so bile spremembe v vodstvu Slovaške potrebne zaradi tega. ker so gotovi politiki začeli med liudstvom akcijo proti državi. Tej akciji ki se je vodila z namenom, da se odcepi Slovaška, se nekateri člani slovaške vlade niso uprli, kakor so v Pragi pričakovali. PRAGA, 10. marca, A A. (Ha vas). V urad n:v< krogih trdiio. da je bila sprememba j češkoslovaške vlade potrebna zaradi ohranitve češkoslovaškega edinstva. S spremembo vlade ni bila okrnjena slovaška av tonomija. ker je bila sklenjena sporazumno med Čehi in Slovaki. Ruska p?moč Poljski in Rumunifi Rusija bo dala na razpolago vse svoje pomožne vire, če bosta Poljska in Rumunija napadeni od zapada London, 10. mar. d. Kakor poroča diplomatski dopisnik »Dailv Expressa«, je Sovjetska unija obvestila Rumunijo in Poljsko, avtomobilskega« paragrafa pride v zaunjem času čeualje več šoieijev. Ob dnevih, ko posiuje soun.k poeuinec, to je v poneueijKUi, četrtkih in sobotah, se zagovarjajo šoferji, ki so nepieviano vozili ji se pregrešili proti paragrafu 204 ali 205 kazenskega zakonika. Malomarne vožnje z avtomobili in motornimi kolesi ter karamboli vozil s pešci in vozovi so že tako štev.lni kakor tatvine in udoji. Slišali smo že iz ust sodnikov, da je treba s strogimi kaznimi iztrebiti nož in kol. Spr.čo številnih prometnih nesreč, ki jih zakrivijo malomarni vozn.ki, bo treba s strogimi kaznimi prisiliti šoferje, da bodo pr* vožnji bolj previdni in da se bodo ravnali strogo po prometnih predp.sih. Včeraj je sodn k zaključil razpravo proti peku in šoferju Edvardu Jonketu iz Oplot-nice, ki ga je obtožnica dolžila, da je zakrivil veliko nesrečo dne 7. avgusta lani na državni cesti pri vasi Dobrepolje. Tedaj je preh tel neprevidno tovorni avtomobil, v katerem se je peljalo 27 romarjev iz Kamnika na Brezje. Jonketov avto Je zadel v os prednjega levega kolesa, tovorni avtomobil se je prevrnil, devet potnikov je bilo lažje poškodovanih, pesestnikove-mu snu Franu Grošl^u pa je pri padcu počila lobanja in je kmalu po nesreči umrl. Tovorni avto 2 romarji je vozil šofer Franc Poglavec. Sodišče je zaslišalo 12 prič in izvedenca g. Gorca. Obtoženi Jonke se je zagovarjal, f* nesrečo povzročil šofer tovornega avtomobila, ker je prehitro vozil po sredi ceste. Večina prič je izpovedala, da je bilo dovo'j prostora na cesti, da bi Jonke lahko brez nevarnosti prehitel tovorni avtomobil, če bi vozil bolj previdno. Devet prič je zahtevalo odškodnino za stroške zdravljenja in za boleč ne. Mati smrtne žrtve je zahtevala 30.000 din odškodnine ali doživi iensko rento, ker jo je ponesrečeni sin preživljal. Sodnik je spoznal obtoženca za krivega po § 205/11 k. z. in ga obsodil na 2 meseca zapora. Sod "šče ni moglo izreči po-goine kazni, ker je bilo dokazano, da je Šofer vozil skrajno neprevidno in ker je j imelo kaznivo dejanje hude posledice. Po-I škodovanci. ki so zahtevali odškodnino, so j bili zavrnjeni glede svojih zahtev na pot i civilne pravde. SAM SE JE OBTOŽIL, PA XI BIL OBSOJEN Pred sodniki kazenskega senata 3 predsednikom RajKom Ledeihasom sta sedela v sredo trgovec Franc Stre.j in posesini-ca Marija Jeršin iz Primskuvega. Strelca je obtožba, ki jo je zastopal dr. H.nko Lu- čovnik, dolžila, da je v neki civilni pravdi po krivem pričal, Jeršinovo je obtožba dolžila, da je Strelca nagovorila h krivemu pr.čevanj^u. Ozaaje obtožbe je bilo dokaj zamotano. Jeršinova in Uršula Molj sta se pravdali zaradi odškodnine 30.000 din. Uršula Molj je mačeha Jeršinovega moža. Po smrti njenega moža se je drugič poročila. S tem pa je izgubila pravico do vdovn.ne. Toda pametna žena si je zagotovila ali si je vsaj hotela zagotoviti primerno odškodnino za vdovnino, katero bi ji morala Jeršinova pia čevati vse dotlej, dokler se ne omoži drugič. Bila je pripravljena odreči se vdovnini po 4~0 din na mesec, če dobi nekakšno odpravnino v znesku 30.000 d!n. In res sta bila Jeršinova pripravljena toliko plačati, samo da se Urše odkrižata. Naredili so ustno pogodbo, priča je bil obtoženi Strele. Urša Jeršin se je omožila in je postala Urša Molj, a Jeršinova ji nista hotela izplačati odpravnne 30.000 din. Začeli so se pravdati. Urša Molj je pravdo izgubila na dveh instancah. Sod šče ustne pogodbe ni priznalo za veljavno, ker je bilo dokazano. Ja so jo pogodbeniki sklenili v vinjenem stanju. V civilni pravdi je pričal Strele v korist obtožene Marije Jeršin. in sicer po krivem. Sam je kmalu po pričevanju zaupal mesarju Andreju Zormanu. da ga je Marija Jeršin pregovorila, naj krivo priča. Obljubila mu je parcelo in ■ stavbni les. da si bo lahko zg: adil svojo hišo. Obljube pa ni držala. Branilec Marije Jeršin dr. Krivic je dokazoval, da Strele iz maščevanja sam sebe po krivem obtožuje, da je po krivem prrčal. Strele pa je vztrajal pri izjavi, da je po krivem pričal in da ga je potem »srce peklo« in »i je olajšal vest s priznanjem. Senat se ni mogel prepričati, da je Strele po krivem pr'čal. čeprav sam sebe obtožuje, ker obiektivmh d oka rov za krivo pričevanje ni bilo. E>okazano tudi ni bilo. da ga je Jeršinova nagovarjala, naj krivo priča. Oba sta bila zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Zapsslsucst delavstva v januarju Ljubljana, 10 marca V jamarji! 1939 je b;lo pri OUZD zavarovanih povprečno 89.657 delavcev. Letni prirast je znafal -f-1415 delavcev. Napredovale so zlasti sledeče mdt*st~ije: tekstilna z letnim prira-tom -f 1025 delavcev, industrija za predelovanje lesa fn rezbarstvo -f461 delavcev, oblačilna industrija -f270 delavcev. hišna. sJužiučad 4-268 delavcev itd Nazadovali pa sta predvsem gosdno-žagarsfca industnja z. letnim padcem —841 delavcev in gadnje n/s. ing. Skopal-Rus M. 5. Turnirja se je ude-iežino 14 igralcev. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, 10. marca: zaprto Sobota, 11. marca: ob 15 uri: Hlapci. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene Nedelja, 12. marca: ob 15. uri: Holly\vood. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Upniki, na plan! Izven. Znižane cene — Zan»miv gledališki dogodek se obeta našemu občinstvu z gostovanjem benečanske-ga dramskega ansambla »Teatro di Vene-zia«, ki se bo vršilo v sredo, dne 15. t. m. To je prvo gostovanje Italijanov v povojnem času pri nas. Za vse. ki se zanimajo za gledališče, bo to prilika, da bodo spoznali pristni italijanski komedijski slog. Goldonijeva igra »Lažnik«, v katri nastopajo stalne figure iz komedije deli' arte, je izredno zabavna. Točna vseb na igre bo objavljena v časopisih in na gledaliških sporedih. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki se vrši pri dnevni operni blagajni po cenah od 50 din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 10. marca: zaprto. (Go3tovanje v Celju: Trubadur) Sobota, 11. marca: Jesenski manevri. Red A Nedelja, 12. marca, ob 15. uri: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Ančka. Izven. Znižane cene Snažne razmere Poročilo tajskoprometnlh zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS z dne 10. HL 1939. " Rateče-Planica 870 m: —4. sončno, osojno 20 cm snega, sren Planica.. Slat na 950 m: —3, sončno, 30 cm snega, sren Planica-Tamar 908 m: —3; sončno, 40 cm snega, pršič Peč-Petelinjek 1440 m: —3, sončno, osojno 45 cm snega, sren Dom na Kom ni 1520 m: —6, sončno, 10 cm pršiča; 140 cm podlage Dom na Voglu 1540 m: —4, sončno, 140 cm snega pršič Triglavska jezera 1683 m: —5, sončno, 15 cm pršiča, 200 podlage Dom na Krvavcu 1700 m:. —4, sončno, 80 cm snega, osojno pršič, prisojno sren VeliKa Planina, 1558 m: —5, sončno, 60 cm snega, osojno pršič, prisojno 'jsre-njen, Pokljuka; —2, demo oblačno, 10 cm pršića, 50 cm podlage, Peca, 1645 m: —2, sončno, 10 cm pršiča, 55 cm podlage, Koda pri Smrekovem —6, sončno, 65 cm anega, pršič. 9. in. 1939. Mozirska planina, 1333 m: —4, soncnc\ 10 cm pršiča. 50 cm podlage, K06a pri Sv. T>eh kruli*h na Pahorju 1200 metrov: —5, 20 cm snega, sren. £ e ( e 111 ? c a KOLEDAR Danes: Petek, 10. marca katoličani: 40 mučenikov D A .N A S N J E P K 1 K K I) I T V E K'no Matica: Ljubezen Tatjane Petrov-ne ob 16. Kino Union: Mozart Kino Sloga: Divji lovec Kino Moste: Tarantela in Ločena ?. Društvo fclovon*kih književnikov" občni Zbor ob 20. v prostorih Slovenske Matice Sponvriski večer ge. Franji Tavčarjev: ob 20. v veliki dvorani Razine Koncert pianista Nikolaja Orlova ob 20. v veliki Filharmon Oni dvorani Francoski institut filmsko predavanje o potovanju g. Daladiera po Severni Afriki ob IS. v kinu Unionu D E t V K N E LEKARNE Danes: Mr. Leustek. Resi jeva cesta 1. Banovce. Kongresni trg 12 n Nada Kom Vič — Tržaška oaata &iVod s'ta Sem člun delniške dnuhe. Torij njen $0-liittnik. Xtt zitdnjem [tfrfnnm /boru Hm zith*e\'ul besedo in krit tiral dela Jruebe m rm-fia/djslva, pz. so me rad: tegv vrg/i \'on in i/kl'iueili od se /V tr.t. fnega /hjJ- jetja. Potem so me klicali nu rvafffevan/6 Bil sem bolan, gripa me /e tlačili*, in sem mislil, ne ba t&kn hudo-, mmj niso ob! ist in ne gre za zaslise\'anie. unjpnk le za poWovHi po ni ene k — pa bo Is čas. Čez nekaj dni pa dobim od ravnateljstva obvestilo, da sem iz delniške dru/be izklju Cen, ker nisem prišel na ■ Torej iz mojega fosfftega podjetja so me izključili, ker nisem ubogal s\'ojih nameščencev, katera plačujem Pa ne mislite, da se je to pripetilo \ centralni Afriki ah na J.\ .':/ Stran 3 DNEVNE VESTI — Zahvala. Ob svoji zlati poroki sem prejel toliko pismenih čestitk, da mi nI mogoče vsem prijateljem, stanovskim tovarišem in znancem zahvaliti se os=ono. Zato jim izrekam tem potom v svojem in v imenu svoje žene na:.skrenejšo zalivalo. — Jakob Zebre, nadučitelj v pokoju. — prekop B-*ograU—Solun. Nemški listi zadnje čase obširno pišejo o nacrtu prekopa Odra Dunav, v zvezi s tem poročajo o možnosti zgraditve prekopa Beograd—Solun Stroški bi znašali okrog 400 milijonov nemških mark in amortizirali bi se v 15 letih. Po tem prekopu bi lahko vr.zili parniki iz Hamburga v Egejsko morje preko vse Srednje Evrope. — Nemci že prihajajo na Jadran. Zadnje dni prihaja v Dalmacijo vedno več nemških izletnikov in letoviščarjev. Skoraj vsak dan prispe v Split skupina nemških turistov. Vse kaže da bo letošnja sezona na našem Primorju zelo ugodna. Po vesteh iz Belina so izdali nemškim turistom v januarju in februarju za potovanje na naše Primorje več nemških mark nego v kateremkoli letu doalej. _ Osijek dobi avtomatično telefon**o centnlo Postra direkcija v Zagrebu je obvestila osiješko Trgovsko zbornico, da bo Instalirana v Osijeku avtomatična telefonska cr-r*ra]a in rekonstruirani telefonski vodi. V ta namen je odobren kredit v znesku 4,100 000 din. Avtomatična telefonska centrala bo instalirana čim izide uredba o n konstrukciji telefonskih instalacij v naši državi in čim bo :x?alizlrano rrz - v %0Q milijonov din, ki bo najeto na pod agi te uredbe pri poštni hranilnici. — Ionska dalmatinska vina večinoma razprodana. V januarju je bila trgovina z vinom v severnem Primorju precej slaba, v srednjem Primorju in na polotoku pelj'$eu pa precej živahna. Vino je šlo večinoma v razne kraje na&e države, v inozemstvo pa samo 2823 hI in sicer na Ce*ko?lovn?--ko. Ra7prodan*,?rH ip Že nad 65 odstotkov lanskega vina. Zato so cene čvrste in v nekaterih krajih so celo poskočile. Fo : Rosemarle* tn Belem jorgovanuc danes ob 20. uri TARANTELA" •Tfanetio MacDonald, špijonata, potje, ples Itd. — liot drugi film »LOČENA ŽENA«, «mebapolna komedija z Jean HarlG»v, Spen-rer Tracv. — Foxov zvočni tednik. Predigri: »Esnaparsld tiger« in »Indijski nagrobni •spomenik. — KINO MOSTE. — Izžrebana dva velika dobiti. V Sarajevu sta bila včeraj zjutraj izžrebana v riji dva velika dobitka. Srečka št. 52.120 je zadela 500.000 din. Ena četrtina te srečke je bila prodana v Zagrebu, druga v Novem Sadu, dve pa v Beogradu 400.000 din je pa zadela srečka št. 74.557. —Sneg v Splitu In na daJmatinskih oto_ kih V srede je v srednjem Primorju snežilo tako kakor v letošnji zimi še ne. V Splitu je najprej deževalo In pihala j« močna burja, po tem je pa jelo snežiti. Precej snegs je zapadlo na Mosoru, Kozjaku ter na vrhovih Brača, Hvara. Visa in Korčule. &e več ga je pa zapadlo v Zagori. Na liakJ progi je tudi zapadlo precej snega, vendar pa prometa ni oviral. — Vrf'nif. Vremo-'^ka napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nekoliko hladneje vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu in Splitu 13. v Dubrovniku in Kun]boru 12, v Ljubljani 10.2. v Zagrebu in na Visu 10, v Mariboru 9.5, na Rabu 9, v Sarajevu 5 Da-i je kazal barometer v Ljubljani 759 3 temperatura je znašala —0.2, na aerodromu —5 C. — Tatvina obleke v Brezovici Oni dan ponoči se je vtihotapil tat v stanovanje Vladimirja in Pavle Svetek v Brezovici pri Šmarjeti na Dolenjskem Tat je najbrž iskal denar, ki sa pa ni našel, nakar se je zadovoljil s tatvino obleke Odnesel je črn moški suknjič, črne frače, nekaj moških srajc, rdečo žensko obleko in nekaj perila. Tat je izginil brez sledu. — Nevaren obrezovalec trte. K posestniku Antonu Justu v Tr^beljevem je prišel pred dnevi neznanec, ki ga je prosil, da bi ga zaposlil kot obrezovalca trte, kar ie Just rad storil, ker mu je primanjkovalo delovnih moči. Neznanca pa je vzela noč, ž njim vred pa tudi za 1000 din Justove ob!eke in par Čevljev. Nevarni pohajač je okradel tudi več kmetov v vaseh nad Litijo, nato pa pred orožniki pobegnil. — Izsleden pohotnež. Orožniki v okolici Celja so že nekaj tednov zasledovali 28-letnega Ivana Kajtno iz Petrovč, ki ima na vesti ostuden zkčin. Kajtna je sredi preteklega meseca ustavil in napadel v gozdu v Št Pavlu pri Preboldu 14-letno dijakinjo P. V. in ji storil silo, nakar je pobegnil Kajtno so orožniki prijeli in ga konfrontirali z deklico, ki je v njem takoj spoznala nasilneža. Kajtno so izročili sodišču. — Lekše še vedno straši. Po okolici Kr- škesa se klati znani vlačugar in tat Jože Lekše. ki ima tudi nekaj pomočnikov, ki jih pošilja na oglede na vse strani. Lekše je s svojimi Dajdaši vlomil v mnoge kmečke hiše in v zidanice ter odnesel zlasti veliko obleke, iestvin in tudi nekaj dragocenosti Pred dnevi se je ustavil pri posestniku Francetu Bizjaku v Kočnem kjer je pustil žensko kolo brez znamke in brez evidenčne številke. Kolo, ki so ga orožniki zaplenili, je Lekše nedvomno nekje ukradel. — Pobeglo dekle. Od svoj h staršev, sta- nujočih Pod Možakljo 4 na Jesenicah, ie pred dnevi pobegnila 16-letna Greta F'š Dekle je srednje velike postave, na sebi ima modro svileno obleko in rdeč beloplsan plašč — Nesrečna zaljubljenca SKocila P°d vlak. v sredo zvečer sta skočila pri Slavonski Požegi pod vlak 271etni Stjepan TJhrin m 181etna hčerka železniškega kret-nifarja tlima Knežević. Starši so nasprotovali njuni ljubezni in zato sta obupala nad življenjem Fantu je vlak odrezal levo nogo pod kolenom in zdrobil desno, razen te. gr>, pa ima odrezane prste na levi roki tn težke poškodbe na glavi Dekletu je odrezalo reko pod komolcem in tudi sicer Ima težje poškodbe Obžaluje pa. da ji vlak ni oiirezal glave. Zdaj ležita v bolnici. — Samomor nezaposlenega monterja. V Zagrebu si je v sredo zvečer končaj življenje nezaposleni monter Viktor Jug1, star 40 let Obesil se je v svojem stanovanju, v smrt Je šel zaradi težkih gmotnih razmer. —lj Spominski večer Franji Tavčarjevi priredi drevi JNAK *Edrnstvo«. 7. aprila poteče leto od smrti dvorne dame Franje Tavčarjeve. V živem spominu je še ganljivo slovo Ljubljane od plemenite do, brotnice, ki je umrla ravno dva meseca potem, ko je, deležna splošnega spoštovanja .praznovala svojo 70-letnico Njeno življenje in delo je bilo ob njeni smrti vsestransko osvetljeno še zlasti so bile poudarjene njene zasluge za revne studente JNAK *Edinstvo< se je oddolžilo njenemu spominu s tem, da je ustanovilo Akademski podporni fond Franje Tavčarjeve, nad katerim je prevzel nadzorstvo ravnatelj Akademskega kolegija prof. Fran Je-ran. Na današnjem spominskem večeru, ki se bo pričel ob 20. v veliki kazinski dvorani, je na sporedu pozdravni govor Milana Pezdirja, Havdnov opus 21., Lučo vni kov a recitacija iz Tavčarjevega -Cvetja v jesenu, nastop Milice Polajnar jeve, govor Manice Komanove o Franj; Tavčarjevi, govor Milana Rakočevića o gespej Tavčarjevi in dijaštvu in nastop g Rakovca Vabljena je vsa naša narodna javnost, da se na današnjem večeru pokloni manom Franje Tavčarjeve za obletnico njene amrti Predsedstvo kluba Primork sporoča, da se je pridružilo Kalu iugoslovensklh sester in Društvu kneginje Zorke in 1 veseljem prevzelo pokroviteljstvo nad spominskim večerom Franji Tavčarjevi, ki bo danes ob 20 v Kazini. —lj OMn! zbor k. o. .TNS na Viču. Ob udeležbi nad 250 strankinih pristašev, je bil snoči v vseh prostorih gostilne pri Pir-natu občni zbor k. o JNS, ki je ena najmočnejših strankinih postojank v Ljubljani. Z veseljem smo ugotovili veliko udeležbo mladine, ki si je snoči ustanovila svojo mladinsko organizacijo in izvolila svoje predsedstvo Skupščino ie vodil predsednik France Belič, ki ie pozdravil banovin-skega tajnika JNS dr Marjana Zajca, dalje strankine borce dr. Aluje^ica, inž. Kusa in UrŠiČa. ki so jim zborovalci priredili viharne ovacije Občnega zbora se žal ni mogel udeležiti naš nrvoboritelj dr Albert Kramer, ker ga je dolžnost kl;ca>a na drugo mesto. Po poročilih predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora so bile volitve noveea odbora in so bili izvoljeni razen prejšnjih odbornikov še drugi iz vseh kraiev bivše viške občine in z Brda. Za predsednika je bil ponovno soglasno izvoljen France Belič, industrijalec, v odbor pa 28 agilnih strankinih borcev Istočasno ie bila ustanovljena tudi mladinska org. JNS. ki šteje že nad 130 članov, dočim jih šteje k. o. nad 400. Z velikim odobravanjem je bil izvoljen za predsednika mladinske OJNS Rudi Marinič. za podpredsednika Marjan Novak in Ivan Knez. miza tajnika Demšar in Galič. za blagajnika Pirnat Nani in še 12 mladih pristaš°v Po občnem zboru so poročali o političnem položaju dr. Zaje, dr Alujević, inž Rus in Uršič in so bila njihova izvajanja sprejeta z viharnim odobravanjem Snočnji občni zbor viške JNS ie znova dokazal, da ie Vič stara napred. trdnjava in d^> je baj'-a trditev naših nasprotn;kov, da jugos'ov^nskih nacio nalistov na Viču ni. Viški JNS želiron pri bodočih nalogah, ki jo čakajo Se v tem letu, mnogo uspehov. —lj izročitev odlikovanja primariju dr. Jenku. Danes dopoldne je izroMl ljubljanski župan dr. Juro Adlešič primarijn g. dr. Ivanu Jenku red sv Save ITT stopnje, K odlikovanju tudi naše čestitke. —lj Ribji trs Je še vedno slabo založen z morskimi ribami glede na večje povpraševanje v začetku meseca. Izm^d cenenih morskih rib je bilo največ giric, ki so po 18 din kg Sardelic je bilo malo in prodajali so jih po 20 din kg Dražje so bile tudi skuše, ker jih je bilo prav tako malo, in sicer po 36 din Najcenejše trii je, manjši komadi so bili tudi po 36 din. Po nekaj kilogramov je bilo zobatca po 34 din in cip-lov po 24 din. Med rečnimi ribami je bilo nekaj posebno večjih ščuk. ki so jih prodajali kakor navadno no 16 din kg navzgor —lj Važno za trafikante.. Vljudno sporočamo vsem članom, kakor tudj ostalim tovarišem, da bo v nedeljo 12. t. m. ob 15.30 v lovski dvorani hotela Miklič. red no občni zbor združenja trafikantov. Na zborovanje so prijaviieni delegati iz Zagreba, ki bodo poročali o najnovejši situaciji, ki je nastala za naš stan. z imenovanjem generalnega direktorja uprave monopolov g. dr Joža Markoviča. Nadalje boste slišali poročila, v koliko je naša stvar napredovala ter kai se je med letom storilo za našo stvar. Kakor je članom znano, obstoja velika nevarnost, da se bodo v kratkem času v L ni bi .lani ustanovile še nekatere nove trafike. Zato je potrebno da pri tem sodelujemo vsi in vsaj ublažimo zlo. ki se nam obeta. Iz pisarne udruženia trafikantov. —lj Slavni pianist Nikolaj Orlov bo igral drevi ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani koncertni spored z naslednjimi točkami: Mozart. Variacije v a-dum, Beethoven: Sonata v es-duru. Srhumann: Zvečer. V noči. Ssnjariie. Ravel: Ondine, Skv-jabin: šest etud. Chopin: Balada v as-duru, šest preludijev, Dve mazurki in Scherzo. Nikolaj Orlov je eden največjih sodobnih p:anistov sploh. Prepotoval je že ves svet ter imel na svojih koncertih ogromne uspehe. Nocojšnji klavirski večer v veliki FilhprmoniCni dvorani bo prvovrstna umetniška prireditev, izrednega užitka Začetek točno ob 20 uri, vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. u— Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda za bežigrajski okraj vabi vse rodoljubne BežigralKe in Bežigrajce na svoj ustanovni občni zbor dne 24. t. m. ob 20. v telovadnico Sokolskega društva Ljubljana ITI. ob Tvrševi cesti, ker je kr. banska uprava že potrdila podružnična pravila. Pridite polnoštevilno, saj imamo zagotov-jenih že nad 100 članov in smo prepričani, da bomo tekmovab v delovanju z ostalimi bratskimi podružnicami za našo šolsko družbo v Ljubljani. — pripravljalni odbor. —lj Poslednja uprizoritev zabavne in duhovite Vachekove komedije »Peč« bo v Šentjakobskem gledališču jutri ob 20.15 Pri vseh dosedanjih uprizoritvah je dosegla ta izvrstno igrana komedija velik uspeh in so obiskovalci odhajali izredno zadovoljni. Kdo** se hoče nasmejati, naj ne zamudi prilike, ogledati si to izvrstno komedijo. V nedeljo 12. t m. se uprizori tudi poslednjikrat mladinska igra »Pepel-kac In sicer ob 11. dopoldne kot matineja po zmzanih cenah in popoldne ob 16. uri. Ta pravljična igra nudi zaradi pestrosti in razgibanosti dejanja, ki ga 1 poživljajo plesi in godba, malim gledalcem j mnogo užitka in zabave. Ker je bila tudi j Samo se ob 10. uri. duhovita ili komedija LJUBEZEN TATJANE PETROVNE i.%>.tr%*J ***%i'iCA9 tel. 21*24 CHARLES BOTER, CLAUDETTB COLBERT. Režija A. LITVAK. — Predstavi ob 19. in 21. url odpadeta. zadnja predstava razprodana in je za predstavo veliko zanimanje, kupite vstopnice že v predprodaji —tj Spominski večer ob dvajsetletnici Ivan Cankarjeve ^mrtl priredi v soboto pri *Levuc tudi društvo »Soča« v Ljubljani predaval bc znani liter, zgodovinar prof. dr. Anton S-odnjak, ki je že imel a Cankarjevim predavanjem po Sloveniji velik uspeh. Po predavanju bo recitiral znani režiser Nar gledališča v Ljubljani g. Ciril Debevec najlepša mesta iz Cankarjevih umetnin Pridite vsi! Vsem vstop prost. —lj Veliko ljubiteljev glasbe kaj rado igra kitaro. Koliko pa se more doseči na tem instrumentu s pridnostjo, vztrajnostjo in talentom pa nam bo pokazal g. Stanko Prek, ki je brez dvoma najboljši slovenski kitarist, ki goji igro na kitaro z umetniške strani in prireja s svojim instrumentom prave koncertne večere. Zato vabimo vse prijatelje tega inštrumenta v ponedeljek dne 13 t m. ob 20 uri v mak) Fil-harmonično dvorano na Prekov kitartsti-čni ve^er. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. u — Pododbor društva »Knegfnja Zorka« opozarja svoie članice in njih rodbine ter druffe častilke blagopokojne gospe Franje Tavčarjeve, da bo njen spominski večer danes v veliki dvorani »Kazine« Udeležba le naSa ča?tna prijateljska dolžnost! —lj Sama rja m in samarijanke društva R.K. Pozivamo vas, da vrnete vse unifor-j me in halje, v petek 10. in v ponedeljek ' 13. t. m Sprejemalo se bo v samarijanski sobi Stari trg 19 I. od IS. do 20. ure. Načelstvo. — lj Za pokojnim dr. Ivanom Oražnom bo maša zadušnica ob obletnici njegove smrti v soboto. 11. t. m. ob 9. uri v frančiškanski cerkvi — Po sv. maši se zberemo vsi, ki už'vamo njegove dobrote, na dvorišču Oraž dij. doma (VVolfova) h kratki komemoraciji. —lj Za jutrišnji »Mednarodni ples« v Kazini vlada ogromno zanimanje, zato prosimo vse cenj. interesente ki pomotoma ali zaradi pomanjkljivosti naslovov niso prejeli vabila da to blagovolijo oprostiti in se vseeno udele?itj te zadnje elitne plesne zabave v tej sezoni. Rezerviranj*« miz in reklamacije dnevno v Kastni. »P. S. K.ct Gostom-neple*alcem bo tudi galerija na razpolago. 147—n —lj Slovenske narodne In umetne pesmi bo izvajal v nedeljo popoldan priznan plesni orkester v dvorani gostilne Martine, Zg. Šiška. Pri pogrnienih mizah! Vstop prost! 149-n —lj Pobegel jetnik. Iz zapora ljubljanskega okrožnega sodišča je oni dan pobegnil 25-letni kovač Ivan Lač'č iz vrbaske banovine. Mož ima na vesti več zločinov. Nosi civilno obleko in se sedaj naibrž klati po Ijublianski okolici, ni pa i7k!iučeno, da se je vtihotapil v vlak In se odpeljal proti Skoplju, kjer ie dolgo časa živel. — lj V Stritarjevi uliri št. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik in urai FR P. ZAJE C. torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. — lj Ukradeno Je bilo precej moškega in ženskega perila, brisač, posteljnega pe >ila itd. Pred nakupom se svari. Ako bi ) do kaj izsledil, se naproša, da sporoči na telefon št. 44—31 ali policiji. KINO SLOGA, tel. 27-30 Samo de danes! Divji lovec Film prirodnih krasot ln nebrzdanih lovskih strasti po znamenitem L. Ganghoferjevem romanu. Napeta borba za pravico in za ljubezen! Paul Riehter, Cleorgia Holl, Hans Schletou-. Jutri PREMIERA velikega glasbenega filma: C 17 KI Bf 6 R 1? sf* 1 t v gl. vlogi Grace Moor - »slavcek HoUy\vooda« 3 ML Pl IV lm X* V 1 • Najlepše arije klasičnih kompozicij: Traviata, Marta, Madame Butcrflev, Manon. Danms nepreklicno zadnjikrat! WOLFGANG AMADKliS MOZART V Ftarovem tedniku: Izvolitev papeža Pija XII. KINO UNION. Tel. 22-21 Danes ob 16., 19. in 21. uri Velik simfoničen orkester izvaja odlomke oper »Ftgarova svatba« ln »Čarobna piščalka«. Film o enem največjih glasbenih genijev. — Mozartova borba za priznanje svoje muzike — njegova živl^njska pot — trpljenje — ljubezen. vitjem društvenega prapora bo ime 10 društvo v Železnikih. Društvo v Podbrezju bo otvorilo novo letno tejovadišče. Ob tej priliki bo nastop radovljiške skupine. Društvi v Kovorju in v Podnartu razvijeta svoje prapore in bosta seveda slavji združeni s telovadnimi nastopi, polnoštevilno bo gorenjsko sokolstvo pohitelo na jubilejni zlet v Ljubljano, pa tudi zleta na Sueaku .-e bodo udeležili Gorenjci. Iz Šoštanja — žalostna smrt oletnega otroka v SfU-gl. V ponedeljek okrog petih popoldne se je ob strugi Pake zadaj za Kozlevča-je-vo niso igra) Viki Kovačev, ;>letni sinček s svojim tovarišem. Struga se odcepi o-\ Pake pri jezu na Pr<*ieh in teče v loku na Zapuškov mlin. Pri Kozlevearjevj niši preide struga, v podzemeljski rov. (Jolg približno 60 m. Pred prehodom v rov ^ta se dečka igra»a. V svoji otroški reslgra&Ou sti pač nista »mislila, da lahko pri najmanjši nepaz!j:vos*i zdrkneta v strugo, v kateri je vods nad 1 m globoka Ljudje. ki so hodili tam mimo, so čuli, kako sta z veseljem metala kamenje v vodo. Nekaj minut nato pa je Viklju spodrsnilo, izgubil je ravnovesje in padel v vodo. Nesrečo je videla Kozievčarjeva služkinja « okna prvega nadstropja. Takoj je obvestila ljudi na dvorišču, ki so najprej odprli zapornice pri mlinu, da se je voda hitreje odtekala, dela\ec Slatmšek pa je zlezel v podzemeljski rov. Voda je bila seveda hitrejša hi je nesrečnega otroka ze otne-sla d'> grabelj pii iniinu. Tam ga je Sla-tinšek našel. Slabotni znaki življenja so pričali, da je nesreča že opravila svoje strašno delo. Poklicani zdravnik dr. Me. dic je mogel ugotoviti le dečkovo smrt. Na kraju, kjer je padel Viki v v-do, se je zgodilo že več nesreč. Leta 1932 je na istem mestu padel r strugo Kozlevčarjev sinček in naše? smrt pn mlinu. Pa tudi mnogo perutnine je rnoralo sko-^ podzemeljsko strugo na mlinsko kolesje. Nujmo je zato potrebno, da se strugin prehod v p.>dzem:ic pregradi s posebnimi grabi jami. Pobudo /a to naj da občina. Sokol — Jubilejna mladinska akademija Ljubljanskega Sokola, ki je dosegla preteklo soboto izvanreden uspeh, bo ponovljena to soboto 11. marca ob pol 7. uri zvečer. Mla-dina. naraščaj in deca, ki nastopi, želi s ponovitvijo akademije pokazati svoje delo pokolski in šolski mladini in prijateljem sokolstva. ki preteklo soboto niso mogli v prepolno sokolsko telovadnico v Narodnem domu. Cisti dohodek akademije je namenjen posebnemu zletnemu skladu mladine Ljubljanskega Sokola. Cene so znižane: stojišča din 2. sedeži din 4. Vabimo občinstvo, da s»e te lene prireditve udeležb! — Gorenjsko &ok°!stvo bo imelo letos ve? prav pomembnih praznikov, 2upni zlet bo 18. junija ra Blerru, proslavo 30-letnice svojega obstoja, združeno s skupnim nastopom Škofjeloške skup!ne ln raz- Veliko učiteljsko zborovanje ¥ L|iibl|ani Jutrišnjega zborovanja se udeleži učiteljstvo iz 11 šolskih okrajev Ljubljana, 10 marca. Jutri bo v Ljubllani veliko učiteljsko zborovanje. Tako številnega zbora, ki bi na njem sodelovalo 11 sreskih društev JUU še nismo imeli Mogočni zbor se prične ob devetih dopoldne v dvorani kina Matice na Kongresnem trgu. Dnevni red zboia je postavljen v okvir proslave 701etnice stanovskega pokreta slo venskega učiteljstva Tedaj so si pod vodstvom nadučitelja Praprotnika osnovali učitelji na Kranjskem prvo stanovsko edi nico O početkih organiziranega učiteljskega pokreta bo referiral knližničar sekcije JUU v Ljubljani % učitelj Jelo Janežič. Potem bo g. Rudolf Kobilica pedagoški vodja bežigrajske poizkusne sole kl je edina v vsej dravski banovini, razpravljal o novih učnih načrtih Sedanji niso prlklad ni za šolsko delo. saj ne vpoMevajo osnovnega pedološkega načela, ker ne odgovarjajo starostnim stopnjam šolaria in ne vpoštevajo dovolj domovinskega principa Zahteva po novih učnih načrtih ie ?e dolgotrajna V ministrstvu prosvete pripravljajo prav zdaj nove učne načrte in jutrišnji zbor bo dal npkai pobud kakšne učne načrte želi slovensko učiteljstvo. Situacijsko poročilo, ki bo zanimalo vsakega organiziranega člana, bo podal predsednik izvršnega odbora g Ivan Dimnik iz Beograda. Z njim bo dopotoval tudi njegov najožji sodelavec I. podpredsednik JUU g. Stjepan Kraničevič iz Zagreba Potem bodo prišle v razpravo še razne druge sta- j novske in prosvetne zadeve. Velikega skupnega učiteljskega zbora se [ bodo udeležili učitelji in učiteljice iz na- slednjih Šolskih okrajev: Litije, ki to zborovanje sklicuje, Ljubljane-mesta, Ljubljane vzhodnega in zahodnega dela, Radovljice, .škofje Loke, Kranja, Kamnika, LaSkesa in Logatca Vsa ta društva štejejo nad 1000 članov. Odziv bo torej gotovo velik. Popoldne ob 15. uri pa se bo udeležilo učiteljstvo gledališke predstave v Narodnem gledališču Prisostvovalo bo Cankarjevim »Hlapcem« in tako počastilo spomin svojega zagovornika ob dvajsetletnici njegove smrti. OUZD v februarju Ot »ZD objavlja statistične podatke o atanju zavarovanja v februarju. Povprečno je bilo zavarovanih 56 249 mo£k;h im 36.049 žensk. sJcupaj 92.298 V primer: « februar jem lanskega leta je bilo letos 2206 zavarovancev več. Bolnikov je bilo povprečno 2866 v primeri z lanskim letom 264 več. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 2493 (+1.23) celuitunoa dnevna za-var mezda pa 2.10102^20 (-H6aS20.4O). Povprečni dnevni ptalfi za\arovanili delavcev je znašal letos v februarju 92.298. Letni priras: je znaAa* 2206. lani pa 8031-Tudi povprečni stalež in odstotek bolnikov sta v primeri z lanskim letom manj povoljna. Stalež bolnih zavarovancev se je dvignil za 264 na 2866, odstotelc pa za 0.22 ne 3.11. Celokupna dnevna zavarovana mezda je za 165 820.40 din večja od lan*Jcega leta-vendar je njen letni diferencial za okroglo 136.000 din nižji od lanskega. OGLASI .eseda 50 pai. davek po^ei*:} t'reKiiei izjave heaeoa DUJ L— đa ve M pose t>e j r,a pismene odgovore giede malih 3g lasov ye trena priložiti enamko. — popustov za male oglase a« priznamo. A7T\G Seseda 50 par davek posebej P?&fmanf91 znesek 8 Din VRTNE OiiRAJE železobetonske, hitra dobava. Načrte, proračune, vsa stavbna dela poceni tn solidno izvršuje RUDOLF TERCELJ. stavbeno podjetje pri novi cerkvi v Sidki pri Ljubljani. 551 UŽBE Seseda 50 par davek posebej Na1man'.4i ?ri#»sek 8 Din ŽAGAR ZA VENECUAVKO dobi stalno službo. Nastop takoj. — Jamaek Ludvik, Kamnik tis FRIZERKO ALI FRIZERJA za moška in ženska dela — sprejme takoj Lojze Dolinar, Konjice. &L2 KUPIM Beseoa 50 pai davek posebej NaimaniSt znese|i s Din KROMATICNO HARMONIKO dobro ohranjeno, s šolo, Stirt-vrstno, osemdeset basov, kupi Govekar Lojze, Straiisče 286. 811 PRODAM Beseda 50 par. davek poaebej. Najmanjši zneseK 9 Din SPALNICE in drugo pohištvo po skrajno nizki ceni naprodaj. — Ogleda se v St. Vidu nad Ljubljano št. 36 (tik zadnje tramvajske postaje). RS* CEPLJENO TRSJE sadno drevje, divjake -- nudi Žiher Franjo, Zamušani. Sv. Marjeta. MoSkanjci. Zahtevajte cenik! 837 MOdKO OBLEKO crno, skoraj novo, ter temno-rjavo in modne hlače v dobrem stanju takoj prodam. Ogleda se v nedeljo od 0. do 10. dopoldne. Gregorčičeva ul. 17 a. pritličje levo. ms SUHE BOSANSKE CEAPLJE La. zaboj 10 kg Din 80—, zaboj 25 kg Din 170.—. Sveža jajca, zajamčena, 720 kom. Din 410.— franko podvoz — razpošilja G. Drrhslsr, Tuzla. mm „OPERNA EET" V LJUBLJANI sporoča, da je prejela novo pošiljko odličnih dalmatinskih vin, kakor: BELO VTSKO BELO VTTGAVO PRAVO RtTzICO VISKI OPOLO tn ŽLAHTNO CRNINO Posebnost: prošek »JADRANSKI BISER«! Vsako sredo in petek velika izbira raznovrstnih plemenitih morskih rib Okusna topla ln mrzla jedila vsak čas na razpolago. Za obilen obisk se priporoča M. LOZIĆ BKnifMJl! !',t ; . .:,;<:iiiaiittilR!iUliiUOiiH«iULlOMI Kakor doma se počutite, no p..«e.te NOVO KUHINJO, kl Vam nađi vedno kvalitetna, a ve te pripravljena Jedila. se priporoča Kmetic TerezU* MORSKE RIBE danes v večji izbiri, pripravljene na različne načine: Bistrinske kamenice (ostrige) in druge speciall-tete. Vina prvovrstna. Cene zelo zmerne. Vam nudi in se priporoča GOSTILNA »PRI KMETU«, Gosposvetoka cesta 8 Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafiljeva ulica itev. S Stran 4 »SLOVENSKI fTAROD«, petek 10 marca 1939. Štev. ^7 V naši industriji polovica tujega kapitala Kz predavanja tajnika Centrale industrijskih korporacij dr. Cvetka Gregoriča v Berlinu Ljubljana, 10. marca Tajnik Centrale industrijskih korporacij dr Gregorič je predaval na občnem Zboru Nemike trgovinske zbornice za Jugoslavijo v Berlinu o vlogi tujega kapitala v naši industriji. Navedel je zelo zani-lnfve podatke, ki v splošnem niso znani. V industrijskih družbah v naši državi je po cenitvah vlcženieiga 12.80O.0O0.O0O dinarjev kapitala, in sicer v delniških dcružbah in premoženjskih rezervah 0-5 milijarde din. 6.3 milijarde din pa odpade na kredite. Vendar to nikakor ni ves kapital, ki ie vložen v industrijo v naši državi. Obstoja £e 2.300 zasahnih industrijskih pod jet :j, razen 667 industrijskih družb. V zasebna podjetja je sicer vloženega znatno manj kapitala, tako da je v celoti v naši industriji investiranega okoli 15 milijard din. Kcuko je v naii industriji tujega, kapitala, ni mogoče natančno ugotoviti, ker ga med podjetji in cujim kapitalom posredujejo banke. Računajo, da je v letih 1934-35 bilo v naših delniških družbah izmed 11.7 milijard din lastnega in posojenega kapitala 45.5° o tujega, torej, da je od kapitala, investiranega v naši industri. ji skoraj prlovica tujega. Nekoliko se pa izboljša ta sli1 a. če se upoštevamo kapital zasebnih podjetij, okrog 2 milijardi din; od tega kapitala je bila le približno četrtJna tujega. liazmerje med tujini in našim kapitalom je bilo torej: 57° 0 domačega in 42.5° o tujega. Mnogi precenjujejo vlcgo tujega kapitala v nasi industriji, številne industrijske stroke so v rokah domačega kapitala, ki je pa investiran tudi v mnogih »tujih« podjetjih. Upoštevati je pa treba, da je precej podjetij tudi državmh in občinskih, n pr. premogovniki. sladkorne tovarne, elektrarne, tobačne tcvame itd. V rokah domačega kapitala, so mnoga pod- jetja živilske stroke, pivovarne, tovarne konzerv in muni Razmerje tujega kapitala v nasi industriji po posameznih državah je naslednje: Največ odpade na francoski Kapital udeležen v industrijskih delniških družbah. 34.6*'»: angleškega kapitala je 17.4«/*. ameriškega (USA) 14.6°/*,' Švicarskega 6.77* eeškosl:vaškega 6°,o. italijanskega 3.3°'o, begijskega 4.7%, nemškega ibrrz Avstrije) pa samo 0 8n o Zdaj je seveda vloženega znatno več nemškega kap tala. Avstrijskega je bilo 5.7% če k delniškemu kapitalu prištejemo se posojila, se pokaže nekoliko drugačno razmerja; na Francijo odpade 20 6° n kapitala. Anglijo 16.3°/o. Švico 14 3n (v. českrslovasko 9.5»/0, Itaijo 8.3%, Ameriko 7.4«,©. Nemčijo z Avstrijo vred 7 05°/o, Madžarsko 4°/0 in Belgijo 36% Naša zunanja trgovina se ne ravna po udeležbi kapitala posameznih držav v naši irdustriji Najmanj je v nasi industriji vloženega nemškega kapita'a. vendar znaša udeležba Nemčije v naši trgovini lani 38?,'. a Francije samo 2.9°V Največ tu;'ega kapitala je vloženega v kernićni industriji, in sicer skcraj četrtina. V rudarski industriji prevladujeta angleški in francoski kapftal. v kovinski in strojni angleški, rumutnski m madžarski, v cementni francoski in italii-mski v sladkorni češkoslovaški in madžarski m pri elektrarnah švicarski in ameriški kapital. Mednarodni plesni turnir v Ljubljani Jutri bodo tekmovali najboljši plesni pari Jugoslavije, Nemčije in ČSR Ljubljana, 10. marca Ljubljanski Plesno športni klub, ki je matica p.esnega sporta v Ljubljani, Jugoslaviji in celo na Balkanu, priredi jutri zvečer v vseh prostorih Kazine velik mednarodni plesni turnir, na katerem se bo vršil kot posebna točka tudi plesni turnir za naslov prvaka Jugoslavije za letošnje leto. Vsi dosedanji v Ljubljani prirejeni plesni turnirji so pokazali, da vlada za ta novi salonski sport tudi pri nas naj-živahnejše zanimanje in da uživa ljubljanski Plesno športni klub že tudi v inozemstvu ugled in upoštevanje. To potrjuje tudi velik cdziv najboljših inozemskih plesnih parov, kjer je ta sport bolj razvit kakor pri nas. Živimo v skromnih razmerah in tako skromna je bi ie v bančnik1 Akademiji znanosti in umetnost* njen predsednik znanstvenic rrancai. Arago objavil svetu i.um J-^eh \rn\> t 70v sledu'iskesa deko- a ter.a n > ucar u Daguetrei-a n moniar-Ak-g:* cas.rr.ica V'er>cem R'' »r zum foto i»rat:je — ric take luder&ne <*mo <*aje«i da nas — t4*pak sila la mr>liciranetop.ka fei na it verid-ir a/maial tu hove. \ so ?ačt! re#vriO misliti ,ia nje^u rN-vV*'C^o izkoriščanje n izpopuhiievanjc In res. p--ko »i*7!ičnejcih svetiočufrnh snovi, razv'n nih post »pkov in us-taljeval nili metod se je v minulem sto>letiu fo!»>-grafija razvila v sport k ie danes dosto pen paj vsakemu zemljanu Pa ne »amo sr>o*t; fotografija }c nur"!d n nud- dane* še v večji meri človeku ki neka? čuti, ši roke možnosti izražanja sw rh duhovnih nastrojen j — fotografi ia je postala če hočete — umetnost Kaj in koliko smo doprinesli Slovenci k razvoju, danes po vsem svetu uveljavljene fotografije? Leta 1941 nunu biovenc praznovali 100!etnico de'ovanja slovenskega Daguerrja. k-an jskejj* roiaka Jane?& harja (1814—1864). kaplana m soizun-nte lja med izumitelji h to^rafije Kot sodnb nik obeh slavnth Francozov ie prvi uporabljal *teklent<*k'u-ba. bf-u*; porabdi pi-liikc m se =e^li na u».ta novni -^etanek na katerem h-id«- sklepali o obhiti svoje nove organi/nt'ie Cas in kraj sestanka bosta pravočasno tavitna vsem zainteresiranim l tan vitc\ foto-kluba v Kraniu ie treba vsekakor podpreti, saj 'mamo že danes v v-»tah amaterjev odlične fotografe, iz na>cga mesta zlasti 3 laneza Marenciča. ki le preje' že številna vdl'kovanja na mednarodnih tekmovanjih Z novo fotoamatersko postojanko v mestu prvega našega fotografa Puharja bo omogočeno številnim neorganiziranim fotc*-amateTJem poglobiti znanje, da bodo naši uspehi v svetu še večji. 2e danes opozarjamo vse amaterje da bo poles fotografij ki jih bo dala na razjx>'a-go Zveza s f d pnreditelj skušal organizirati rudi kolekcijo slifk le kranjskih amaterjev Na ta način bo dana možnost, da pokažejo tud' kranjski amaterji lavno-sti, kai zmorejo Vse k'anjsike amaterje, ki se zanimajo za razstavo, opozarjamo, da čimprej pripravijo svoja dela (povečave iznad 18X24 cm) da jih bodo mog»Ii pravočasno predložiti razstavni žiriji v oceno. Z veliko fotografsko razMavo bo Knanj doživel važen dogodek, na katerega opozarjamo vs«; fotoamaterje in lavnofet že danes, kajti razstave so v našem mesrtu zelo redke, razstave fotografi i pa do danes niti rti bMo^ Vsa potrebna pojasnila k raz-siavi bomo še obiavili Planica 12. -19. III. E. Kirchberer 21 | „Pov čez mrl če" . ~ johunsk .0171011 ti' .-■■.:u.i..tittl»fcatliiui«mi;:^:.all! XIII. Polkovnik Krup nastopi Detektiv Kfiž je bil zdaj prepričan, da je bil telefonski odpoklic inženirja Sameka gola komedija. Znan mu je bil cilj Samekove poti. Odhitel je skozi staro strojnico in vstopil v delavnico št. 7. Obstal je na pragu kakor vkopan. Iz globine se je prav kar neslišno dvigal kolos stroja. Samek je torej spodaj. Zelo verjetno je, da je z njim tudi Hark. Ne, nobenega dvoma ni, da sta Oba spodaj. Razmišljal je, ali bi ne bilo bolje poklicati pomoč. Ta dva iiak ne bosta kmalu opravila svojega dela in s tujo pomočjo bi ju mnogo lažje zgrabil. Poznal je mehanizem stroja in hodnik spodaj. Vedel je tudi, da po drugi poti ne moreta uiti, kakor po isti, po kateri sta bila prišla. Že je hotel poklicati čuvaja, ki bi ga postavil: k vhodu, on bi se pa spustil doli. Potem je pa to misel zavrgel. Domneval je, da bo lahko opravil s tema dvema sam in da mu pač ni treba z nikomur deliti slave. Sedel je na stroj in čakal. Zaenkrat se m bil Se odločil za noben korak Potegnil je iz žepa samokres, se obrnil in nastavil cev k očesu v smeri razbitega okna. Bilo je Čudno. Ali ni bila to človeška glava, ki se je bila pravkar skrila za okno. Bliskovito je planil naprej ter neslišno preskočil razdaljo med strojem in oknom. Okno je bilo visoko in detektiv Kfiž ni mogel takoj najti prikladnega predmeta, kamor bi zlezel, da bi se mogel povzpeti na* okno. Neodločno je obstal in prisluhnil. Skozi razbito okno so migljale zvezde in od reke sem se je razlegala pesem. Sicer je pa bilo zunaj vse mirno. —Menda sem nervozen, — je pomislil čez nekaj časa, ko je zaman prisluškoval. — Sai vendar ni mogoče, da bi prišel kdo neopaženo tako visoko, da bi dosegel to okno. Če bi bil Kfiž tisti hip govoril z vojakom, nestrpno stopa i očim po odkazanem mu prostoru, bi bil sodil drugače. Ta vojak je bil res že zelo nestrpen. Srdito je prestopal z noge na nogo in sam ni videl, kako bi preganjal dolg čas. Straža pri tej tovarni je bila itak ena najhujših. Nihče ne hodi tod, niti od daleč se ne približa — ko si sam na blatni cesti s puško, ki je težka, a izmena pride šele čez dve uri. Dežurni častnik je tu vsak hip in čeprav je to najmirnejša straža, je Že marsikateri vojak odnesel z nje gamizijski zapor. Zadostuje najmanjši prestopek. Da je že kazen tu. Vojno sodišče, ki zna pri vsaki drugi straži za-tisniti obe očesi, je tu neizprosno. To so vojaki vedeli in zato so zelo neradi slišali pri dnevnem povelju, da so določeni za stražo pri kemični tovarni Vojak, stoječ na straži danes, ie bil zelo slabe volje. Nestrpno je čakal, da bi ga izmenjali, da bi odšel iz tega po česnu in starih sežganih cunjah smrdečega ozračia A na straži je stal šele pol ure Torei še poldrugo uro! Tu je bilo mnogo miši Tudi miši so dobre za zabavo, če ni nič drugega Vojak je vzel puško v roke in opazoval sive živalice. ki so med tihim cvileniem bežale od njegovih ko-misnih čevljev Potem je dvignil puško, da bi pripel z bodalom eno teh živalic k tlom. ko je naenkrat slučaino opazil nekai oosebnega. Vzravnal se je in se previdno ozrl na okno stare tovarne. Saj je vendar videl, da je švignilo skozi zrak nekaj črnega. To je mogel biti samo ogorek cigarete Vojak je zmajal z glavo — toda ne, to ni mogoče, da bi bil tu tuj človek Kdo bi mogel priti neopaženo v tovarno? In pa ... Ce bi bil to človek s hudobnimi nameni, bi prvič ne kadil, drugič bi pa ne metal cigaretnih ogorkov tako brezbrižno skozi okno. da bi jih lahko vsakdo videl Možno je tudi. da ie bil to čuvaj. — saj itak hodi ob tem času tam oo tovarni. Vojak se je obrnil, pustil miško pri miru ter jel zopet hoditi sem in tja, Ce bi bil mogel detektiv Kfiž govoriti s tem vo-iakom bi pač ne mogel domnevati, da so ga varale oči, ko ie videl elavo pri oknu Kriz se ie vrnil k stroju, pregledal pomirjen svojo pištolo in io nabasal. — Ne bo odpovedala. — ie pomislil Zdai se ie bilo t^eba odločiti Ali nai Dočaka na vohuna tu ali pa naj se spusti za njima v podzemlje7 Gotovo sta oborožena. Bolje bo. če iu preseneti v podzemlju Gotovo sta zatopljena v svoje delo in tako prepričana, da iu ne more nihče motiti, da bo vse to lahko delo Ce bi se pa vračala iz podzemlja, bi bila previdna in ^i-da bi se vnel med njimi boj na življenje in smrt. zidaj se je odločil Poznal je mehanizem stroja m njegov nož je zdrsnil po zarezi v plošči Odpeljal se je doli LuČj ni hotel prižeati To bi bilo odveč, ker ie poznal tu skoraj vsak kamen. Nagnil je z zobom stroi poševno in preplezal čez posodo na hodnik Bil ie v popolni temi Vse naokrog tišina — niti od spredaj se ni čul nooen ropot. Biti je moral zelo previden Vzel je pištolo v roko in se plazil neslišno naprej K^mai je orestopil des°t korakov, se je ustavil. Ali se ni desno pred njim nekaj zganilo? Počasi je dvignil roko s pištolo, zadržal sapo in pr.sluhniL Ne, vse mirno. Še en korak naprej. Dotem ie pa prišlo. Noga inženirja Harka. stisnjenega k steni, se ie naglo iztpgmla naprei in brcnila v detektivovo to-ko, držečo pištolo, ki je bil njen obris motno za^ črtan v temi. Kfiž ni imel časa krikniti. PiStola mu ie odletela iz roke. udarila je ob steno in padla v mlako vode. Toda tega padca detektiv ni več slišal. Krepka roka ga ie zgrabila za grlo druga roka mu je pa pritisnila k nosu v kloroform namočen robec Roka na grlu ie popustila in detektiv je iel loviti sapo Njegove nosnice in ves goltanec so se hitro napolnili z osladnim voniem braneče se roke so brez moči obvisele ob telesu noge so k1ec-nile v kolenih in onesveščeni Kfiž se je zgrudil. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo in inseratni del lista Oton Christof Vsi v LJubljani