NftVflTEHNU LEASING ZA AVTOMOBILE DOBAVA TAKOJ NOVO MESTO, PARTIZANSKA 2, TEL: (068) 25-088 ODPRTO VSAK DAN OD 7.-17. ure in v SOBOTO OD 7. -12. ure. Is rJ Št. 45 (2255) • LetoXLIII • Novo mesto • četrtek, 5. novembra 1992 • Cena: 70 SIT DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST Ul Ui O DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST izjemnih primerih, vedno na račun številnih drugih, zavirajo z natančno izdelano zakonodajo in njenim doslednim izvajanjem, ne da bi jim pri tem lahko kdo očitaI težnje po uravnilovki ali zaviranje zasebne pobude. Drugi očitek, ki bi ga lahko naslovili naši mladi državi, za katero smo vendarle mislili, da bo enako dobra mati za vse, je to, da še ^ naprej ohranja neenakost državljanov glede na kraj njihovega bivanja. Življenje v odmaknjenih, od republiškega in regionalnih središč oddaljenih krajih je precej dražje kot pa v centrih. Kulturne dobrine so na dosegu in poceni le v mestu, pa tudi povsem vsakdanje stvari, kot je asfaltna cesta, voda, elektrika, telefon in kanalizacija so mestnemu človeku dosegljive brezplačno, medtem ko mora podeželski človek vse to plačati iz svojega žepa. Država omogoča olajšave pri dohodnini za nakup pripomočkov za rekreacijo, za asfalt ali vodovodne cevi pa ne. Pa bi stvar bila lahko enostavna: le asfaltiranje in kopanje vodovodnih jarkov je treba proglasiti za rekreativno delo. T. JAKŠE Naj pozabimo na krajevne skupnosti? Krajevna skupnost v zadnjem času ni najbolj priljubljena beseda. Morda bi jo nekateri celo za vedno odložili na zaprašene police preteklosti, če ne bi tisti drugi še vedno videli v njej edino obliko lokalne organiziranosti, ki prinaša napredek v še tako oddaljeno vas. Danes nekateri očitno še mislijo, da je lokalna samouprava v tako mali državi, kot je Slovenija, povsem nepotrebna. Prepričani so, da o samoupravi ni potrebno sprejemati posebnih zakonov, saj se bo razvijala sama od sebe. Za takim razmišljanjem se skriva želja po močni centralizaciji države, ki bi ves denar davkoplačevalcev zbirala v Ljubljani, kjer bi se "pravično" delil. Ljudje na srečo nimajo tako slabega spomina, da ne bi vedeli, kaj pomeni za kraje na obrobju.. Zakon o lokalni samoupravi je pripravljen in v nekem predalu čaka, da ga bodo uvrstili na dnevni red slovenske skupščine. Kdaj bo to, še ne ve nihče, saj je znano, da predsednik skupščine dr. France Bučar tudi sam ni naklonjen zakonu Tudi ministrstvo za finance vztraja na načelu, da se morajo vsi davki zbirati na državni ravni. Na srečo vseh, ki ne živijo v največjih centrih države, mora Slovenija, če se želi zares vključiti v Evropo, spoštovati tudi nekatera evropska določila. Med njimi je tudi Evropska listina o lokalnih skupnostih, ki zahteva, da morajo imeti lokalne skupnosti možnost, da si predpišejo najmanj en finančni vir. Evropa je tako, kot lahko sklepamo, na poti v decentralizacijo in v finančno avtonomijo občin, medtem ko jo želi naša dežela spet ubrati v nasprotno smer. Tolaži nas lahko misel,.r da so snovalci zakona o lokalni samoupravi izhajali iz sedanje mreže krajevnih skupnosti, la naj bi same ali več skupaj tvorile občino. Sistem teh skupnosti je vendarle model, ki je v preteklosti že dosegal številne dobre rezultate. Bodoče občine naj bi, če bo sprejet tak zakon, imele torej možnost, da same predpišejo določene davke. V nekem smislu bi jih lahko primerjali z dosedanjimi samoprispevki, tudi precej nepriljubljenimi in marsikdaj po krivem zavrženimi. Mnogim lokalnim skupnostim se že kolca po njih, saj nimajo nobenih prihodkov, s katerimi bi mogle vzdrževati tisto, kar so v minulih letih same zgradile. Čeprav sta samoprispevek in krajevna skupnost marsikomu v napoto, pa počasi spet dozoreva spoznanje, da tudi nova država, Jaz bi rad poslanec bil... Brez zadnje čase običajnih težav s sklepčnostjo in brez običajnega “nategovanja" je slovenski parlament pred mesecem sprejel zakon o poslancih. Ta dokaj natančno določa pravice in dolžnosti ter materialni položaj tistih, ki se jim bo na decembrskih volitvah uspelo prebiti v najvišje oblastno telo slovenske države, uveljavljanje določenih ugodnosti ob zaključku mandata pa omogoča tudi sedanjim poslancem, predvsem profesionalnim. Teh je med 240 poslanci 65, v novem parlamentu pa bo vseh 90 poslancev v državnem zboni profesionalnih. To pomeni, da jim bo v času poslanskega mandata tekla delovna doba z vsemi pravicami, ki iz tega izhajajo. Njihova osnovna plača naj bi bila petkrat večja od povprečne slovenske plače, trenutno torej okrog 150 tisočakov. Še enkrat toliko bo poslanec lahko dobil, če bo aktiven v raznih organih parlamenta. Le če bi se proračun znašel v silnih težavah, bi zadevo lahko prepolovili. Tu so še najrazličnejša nadomestila, od regresa za prehrano naprej, ter pokrivanje raznih stroškov, povezanih z opravljanjem funkcije. Poslancu normalno pripada tudi dopust, 40 dni v letu, poleg tega pa lahko dobi še 7 plus 30 dni izrednega dopusta. Pripada jim tudi pisarna s tajnico, ki bo gotovo poskrbela tudi za fikus, in strokovnim sodelavcem oz. svetovalcem v volilni enoti. Poslastica pride na koncu. Ne to, da lahko celo še dve leti po izteku mandata prejema poslansko plačo, ampak možnost, da se lahko upokoji, če ima ob izteku mandata 25 let delovne dobe. Poslanci so si torej izposlovali več kot dvojna leta za čas garanja v parlamentu. Vse skupaj pravzaprav ne bi smelo biti tako v nebo vpijoče. Podoben status le s še nekoliko višjo plačo imajo poslanci v vseh državah razvite parlamentarne demokracije, s katerimi se radi primerjamo. Navsezadnje gre za ljudi, ki naj bi dejansko garali v’ korist vseh državljanov in državljank ter napredka države v najvišjem oblastnem telesu. To za začetek pomeni, da zdajšnjih problemov s sklepčnostjo ne bi smelo biti, saj je ena prvih dolžnosti poslanca, zapisanih v zakonu, da se redno udeležuje sej. Če bo brez tehtnega razloga izostal, se mu bo to poznalo na manjši plači. V času opravljanja poslanske službe ne bo smel opravljati še ene funkcije ali dejavnosti, ki ni združljiva z njegovim poslans-t\’om. Poslanec ne bo mogel biti hkrati minister, prav tako ne ho mogel opravljati funkcij v organih lokalnih skupnosti. Prepovedano mu je opravljanje pridobitne dejavnosti, pri kateri bi se lahko okoristil s svojo funkcijo. Zal ta konkurenčna klavzula ne velja za nazaj, podobno kot ugodnosti. Ureditev položaja poslancev torej ne bi smela tako bosti v oči. Moti pa, da so gospodje -zdajšnji s svojim delovanjem v skupščini niso prav veliko prispevali k ugledu tega poklica -najprej lepo poskrbeli zase. Status poslancev v slovenskem parlamentu bo tako ena prvih in redkih stvari, urejena v naši državi po načelih razvitih evropskih držav. Nekje je že res treba začeti, a zakaj niso to, recimo, plače zdravnikov ali učiteljev ali navsezadnje novinarjev, da o delavcih niti ne govorimo. Ne, njihove plače so previsoke in kot take z narodnogospodarskega vidika prava katastrofa, o čemer je bilo ravno v času sprejemanja zakona o poslancih in njihovih plačah veliko govora. Ob vsem tem se bo odveč čudili gneči kandidatov za decembrske volitve. Marsikomu je zdaj življenjski cilj postati poslanec. Volilcem ostaja le upanje, da bodo znali in zmogli izločiti največja pleva. Da pa prihodnji parlament ne bo bistveno drugačen od sedanjega, je jasno, saj bo v njem skoraj gotovo sedelo precej istih ljudi kot sedaj. Če konkretna imena ne bodo dobila dovolj glasov volilcev za poslanski stolček, se bodo gotovo znala zriniti v vrh nacionalnih strankarskih list in s tem po poračunu odstotkov glasov v parlament. Takšni listi se je vsaj zaenkrat odrekla le SDP. Z. L1NDIČ-DRAGAŠ nova stranka ali novi ljudje na oblasti odmaknjenim vasem ne bodo podarili ničesar. Tudi če se bodo vsi davki zbrali na enem kupu, država ne bo tako bogata, da bi lahko poskrbela za lokalne ceste, vaške vodovode, gasilske domove in druge za posamezne kraje življenjsko pomembne stvari "Pomagaj si sam", bo geslo, ki bo veljalo tudi v bodoče. Če bodo poslanci vendarle sprejeli zakon, ki bo zaščitil lokalne skupnosti pred centraliza-cijo, ga bo toliko lažje uresničevati. B. DUŠIČ-GORNIK Bo kultura res brez ministra? Koliko ministrov bo imela nova slovenska vlada? Katera od sedanjih ministrstev bodo ostala, katera bodo reorganizirana oziroma ukinjena? Kao bo odločal o tem, kakšna bo vlada: Drnovškov kabinet, parlament, stranke? Ali bo zadnja beseda dana državljanom -na referendumu? Zakon o vladi razvnema politične duhove in neti živahne polemike tudi pri nestrankarskih ljudeh. Večina meni, da imamo zdaj vlado, Id ni po meri naše male države. Je prevelika in predraga, zato je nujna racionalizacija. Anketiranci Delove agencije Stik bi podprli vlado, ki bi bila ne samo manjša, ampak tudi čimbolj strokovna, predvsem pa bistveno bolj učinkovita. Ali bi takim zahtevam zadostila vlada, v kateri bi bilo samo trinajst ali celo samo devet ministrov? Avtor takega predloga, predsednik skupščine dr. France Bučar, pravi, da vsekakor. Malo verjetno pa je, da bo zakon, ki vsebuje omenjeni predlog tudi sprejet. Po Bučarjevem zatrjevanju so načelno vsi za, vendar pa noče nihče nič slišati, da bi bil ob ministrski resor, ki ga zdaj zaseda. “Kot da je vlada zato, da zagotavlja stolčke strankam," pripominja dr. Bučar. Pri Bučarjevem predlogu pa ne moti le radikalno zmanjšano število ministrstev, temveč tudi “določilo”, da je vlada predvsem izvajalka nalog ki jih ji daje državni zbor. V polemikah, ki so se razvnele ob predlogu za takšno odvisnost, očitajo Bučarju, da hoče iz vlade narediti servis državnega zbora, kar pa vlada, če hoče res vladati, v nobenem primeru ne more in ne sme biti Kaj bo v predlogu zakona, ki ga pripravljajo v kabinetu Drnovškove vlade, se še ne ve natančno, čeprav so poslancem obljubili, da bodo besedilo zakona kmalu dobili na klopi. Lahko pa pričakujemo, da bo tudi v tem predlogu manj vladnih mest, kot jih je bilo do zdaj, kar pomeni, da bodo nekatera ministrstva zagotovo ukinjena ali združena. O tem, katera naj bi ostala in katera ne, se za sedaj govori bolj neformalno. Pravijo pa, da bo tako, kakor se govori, tudi ostalo. • Če bo ministrstvo za kulturo res ukinjeno, je pričakovali, da se bo v pametnih glavah oblastnikov skotilo še kaj proti kulturi. Zdaj smo že tam, ko nas v zvezi s kulturo ne bo nič več presenetilo. Toda če kultura res ni več toliko pomembna za Slovenijo, kot je bila, potem najbrž ni več razlogov, da bi še imeli kar dva državna praznika, posvečena njej: Prešernov dan in dan reformacije. Brez škode lahko oba ukinemo, naj bosta navadna delovna dneva, ali pa namesto njiju ustoličimo nova državna praznika, ki bosta bolj v duhu novodobnih vrednot, npr.: namesto Prešernovega dne dan slovenske prepirljivosti, namesto dne\’a reformacije pa dan slovenske majhnosti. Za začetek bi se kar obneslo. Ob kombinacijah glede ministrstev v bodoči vladi je prišlo na dan, da bosta oh samostojni ministrstvi tako kultura kot znanost in tehnologija.. Zoper ukinitev so se že slišali protesti z obeh interesnih področij, izražajo pa začudenje in ogorčenje ob tem, da se sploh more dogajati kaj takega. Med prvimi so protestirali slovenski pisatelji, češ da ne morejo razumeti tako nespametne poteze, kot je ukinitev ministrstva za kulturo. S tem, so poudarili, se hoče povsemm degradirati dejavnost, brez katere ne bi obstali kot narod in tudi samostojne države ne bi imeli. Podobno menijo tudi drugi kulturniki. I. ZORAN ■n SARAJEVČANA V NOVOTEHN1 — Na obisku pri direktorju novomeške Novotehne Niku Galeši sta se dolgoletna poslovna partnerja iz Sarajeva, inž. Selimovič (v sredi) in prof. Puljič (desni), tako temu podjetju kol drugim slovenskim partnerjem in prijateljem zahvalila za vso pomoč, ki jo oni in Slovenija nudijo nesrečnim prebivalcem te države in njihovi domovini nasploh. (Foto: A. B.) Ko v Sarajevu kosi smrt Pripoved dveh uglednih Sarajevčanov NOVO MESTO — Prejšnji petek sta bila na obisku v Novem mestu ugledna Sarajevčana: inž. Salko Selimovič, podpredsednik nekdaj trdnega sarajevskega podjetja Fe-roelektro in nekdanji sarajevski župan, ter dr. Mirko Puljič, profesor na sarajevski ekonomski fakulteti in nekdanji predsednik upravnega odbora Feroelektra. Inž. Selimovič je prišel neposredno iz Sarajeva, in to kot član bosanskohercegovske delegacije, ki je iz Sarajeva v Zagreb priletela z letalom Unprofoija in je imela razgovore na Hrvaškem in v Sloveniji; prof. Puljič pa trenutno živi v Zagrebu. V Novem mestu sta obiskala Novotehno, s katero sta imela kot vodilna delavca Feroelektra zelo dobre poslovne in prijateljske vezi. Še posebej inž. Selimovič, nekdanji ljubljanski študent, ima v Novem mestu in Sloveniji nasploh veliko znancev in prijateljev. »Sarajevčani smo se že tako navadili na vsakodnevno obstreljevanje z granatami, da smo že kar otopeli,« pravi inž. Selimovič. »Bolj nas motijo hudo pomanjkanje hrane, vode, elektrike, plina, grozljive higienske razmere in to, da v našem mestu ni nobene poslovne dejavnosti več. Smrt pa je postala stalni gost in 'normalni’ sestavni del našega vsakdanjega življenja. A kljub vsemu hudemu gledamo v prihodnost. Želimo, da bi Sarajevo pomenilo najmanj toliko, kot je pred vojno, naš cilj pa je, da bi Bosna in Hercegovina dosegla to, kar ste vi Slovenci.« Pred vojno je bilo Sarajevo gospodarsko močno mesto. Leta 1986je sarajevsko gospodarstvo izvozilo za več kot 1,6 milijarde do-laijev, od tega na konvertibilno tržišče za več kot milijardo dolaijev. V mestu je bilo zaposlenih več kot 200 tisoč ljudi, od tega v gospodarstvu 160 tisoč. Danes je mesto gospodarstvo na tleh, tako rekoč na ničli ali še pod njo, saj je večina tovarn uničenih, razbitih. Nasploh je uničenje tega nekdaj izredno lepega mesta grozljivo. »Ce bi človek, ki je Sarajevo poznal iz časa zimske olimpiade, prišel v mesto sedaj, ga ne bi prepoznal. Samo uničenje in razdejanje. Ko Sarajlije vidimo, kaj so naredili z Baščaršijo, samo jokamo.« Kljub vsemu, kar se v Sarajevu in z njim dogaja, pa tako Selimovič kot Puljič zatrjujeta, da v mestu odnosi tako na človeški kot nacionalni ravni niso porušeni. »V Sarajevu še vedno živimo pomešani Muslimani, Srbi, Hrvati. Vsi smo na istem, vsem nam primanjkuje istih stvari. Granate ne izbirajo po nacionalni pripadnosti, prav tako ne ostrostrelci, ti ubijajo ljudi, ne glede na to, kakšne narodnosti so, in ne glede na to, ali so stari, mladi, moški, ženske ali otroci. Iz tega še vedno in kljub vsemu solidarnostnega mesta pa so se izločili tisti, ki so iz njega odšli in sedaj tolčejo po njem ter sejejo grozo in smrt. Mi, ki smo ostali, pa si vse delimo med sabo,« sta govorila. Prof. Puljič je iz Sarajeva odšel konec julija letos, in to le zato, ker je stanoval v tistem delu mesta, ki ga ne nadzirajo oborožene sile BiH. Namerava pa se čim prej vrniti. Trenutno živi v Zagrebu in kot nekdanji podpredsednik Gospodarske zbornice Sarajeva skuša svojemu ubogemu mestu in domovini čim bolj pomagati. V Zagrebu naj bi kmalu organiziral tudi predavanja za tiste študente sarajevske ekonomske fakultete, ki kot begunci živijo na Hrvaškem. »Težko z besedami izrazim hvaležnost, ki jo čutimo do Slovenije in naših prijateljev pri vas, ki našim ljudem in naši domovini tako nesebično pomagate. Feroelektro ima v Sloveniji veliko poslovnih prijateljev. Upam, da bomo to dobro in koristno sodelovanje lahko kmalu nadaljevali. Naj izkoristim to priložnost, da se vsem našim poslovnim in osebnim prijateljem v Sloveniji še enkrat najtopleje zahvalim za vse. Kar naprej se zahvaljujte Bogu, da niste v taki situaciji, v kakršni smo mi in da lahko z veliki koraki stopate v Evropo. Mi vam tega ne zavidamo, nasprotno, to nas veseli in vam želimo še večjih uspehov.« A. BARTEU BODOČA VINSKA CESTA — Minuli teden so med vinogradi na Trški gori asfaltirali 800 metrov poti Petintrideset vinogradnikov je zato prispevalo kar precejšnje vsote denarja, nekateri pa so namesto denarja pomagali pri delu (na sliki). Za bodočo vinsko cesto so nekaj primaknili v tovarni Krka, Zdraviliščih, prispevali so krajevna skupnost Otočec, zavarovalnici Tiha in Triglav in izvršni svet novomeške občine. (Foto: J. P.) KOMBI ZA POSEBNO ŠOLO — V novomeško osnovno šolo Dragotin Kette se vsak dan vozi 13 otrok iz okolice. Do sedaj sojih vozili s kombijem Centra za socialno delo, pred kratkim pa so z denarjem, ki s dveh večjih novomeških delovnih organizacij, ki tudi sicer pomagata tej šoli, ustanovitelja in drugimi pri-spevki kupih svoj kombi. To je velika pomoč tej šoli, otrokom in njihovim staršem. Poleg tega je v domu v šoli okoli 60 otrok, kijih bodo ob popoldnevih lahko peljali na krajše izlete, kombi pa potrebujejo tudi za udeležbo učencev na raznih pnredttvah in tekmovanjih. Skratka — svet je sedaj tudi za učence te šole bolj 8 DOLENJSKI UST V žep kak tolar več! Slovenska vlada je s redi septembra pooblastila ravnatelje vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki jih je ustanovila republika, da smejo sklepati najemne pogodbe za nepremičnine, s katerimi razpolagajo njihovi zavodi. Istočasno je priporočila vsem občinam naj enaka pooblastila dajo ravnateljem občinskih zavodov. Takšen sklep pomeni, da bodo prostori šol in drugih zavodov odslej lahko mnogo bolje izkoriščeni, poleg tega pa bodo šole prišle do novega vira zaslužka ali vsaj do prihranka. Brežiška občina, ki ima glede na svojo gospodarsko moč zelo razvejeno mrežo šol, se je izredno hitro odzvala pobudi Tako lahko ravnatelji osnovnih šol, vrtcev in posebne šole že od začetka tega meseca sklepajo pogodbe in s tem dajejo v najem posamezne dele stavb, v katerih sicer poteka vzgoja in izobraževanje. V občini razmišljajo še naprej, namreč, da bi enake možnosti dali tudi zdravstvenima zavodoma, knjižnici in Posavskemu muzeju Posebej pomemben je ta sklep za šole, ki že več let zapored nimajo dovolj učencev. Njihove velike, večinoma dobro opremljene in ogrevane zgradbe niso dovolj izkoriščene, v popoldanskih in večernih urah pa so ponavadi celo prazne. To so drage šole in velika škoda bi bila, če bi tako ostalo še naprej. Na drugi strani namreč v istih krajih manjka prostora za različne druge družbene deja vnosti Šole do danes niso imele pooblastila, da bi za svoje prostore zaračunale ekonomsko najemnino, zalo jih najraje sploh niso oddajale. Po novem bodo najemnine morale biti najmanj tako visoke, da bodo pokrile stroške za elektriko, ogrevanje, čiščenje in druge osnovne stroške. Če pa dejavnost v šolskih prostorih ne bo namenjena učencem, bo najemnina povsem ekonomska. Dobiček od oddajanja šolskih prostorov bodo morali nameniti za nakup učbenikov in drugega učnega gradiva za izposojo učencem, ki živijo v slabših materialnih razmerah, za izvajanje interesnih dejavnosti in za redna vzdrževalna dela na stavbah. Čeprav morda v začetku ne bo večjih dobičkov, pa lahko šole računajo vsaj na porazdelitev stroškov za stavbe. Dobro bi bilo, če bi se z oddajanjem šolskih sta vb počasi začeli zmanjševati tudi apetiti po gradnji novih prosvetnih, kulturnih in na sploh družbenih domov. Vedeti namreč moramo, da se ti še nekako zgradijo ob pomoči samoprispevkov, prostovoljnega dela in proračuna, potem pa jih je zelo težko vzdrževati B. DUŠIČ-GORNIK OKTET Z LIRIČNIM GLASOM — V Novem mestu deluje poleg Dolenjskega okteta, okteta z dolgoleto pevsko tradicijo, še en tak vokalni sestav, oktet Adoramus, ki ga vodi prof. Jožica Bradač iz Glasbene šole Marjana Kozine. Oktet še ne deluje dolgo, zato tudi ne nastopa veliko, nase pa je opozoril s svojim značilnim liričnim glasom. Nastopil je na slovesnosti ob otvoritvi razstave slik Krištofa Zupeta v avli Krkine poslovne hiše v Ločni minuli teden. (Foto: I. Z.) Začetnik nove renesanse? V novomeškem razstavišču Krke razstavlja slikar Krištof Zupet iz Ljubljane — Mojster tehnik in žanrov NOVO MESTO — V razstavni avli Krkine poslovne hiše so od minulega tedna in bodo še vse do konca novembra na ogled likovne stvaritve triinpetdesetletnega Krištofa Zupeta, akademskega slikarja iz Ljubljane. Zupet velja za najizrazitejšega slovenskega portretista našega časa. Upodobitev človekovega obličja in postave pa mu pomeni najpogosteje le pripravo, pot do kompozicije. S kompozicijsko upodobitvijo zavestno nadaljuje izročilo, ki ga je v umetnosti utrdilo klasično evropsko slikarstvo od gotike in renesanse do im- Salzburški kvintet v Beli krajini Pihalni kvintet Classicvvind 5, ki ga sestavljajo študentje teuma, bo 10. novembra nastopil v Metliki (ob 12. uri) in alzburškega Mozar-rnomlju (ob 19. uri) LJUBLJANA, ČRNOMELJ — Glasbena mladina Slovenije je minuli četrtek predstavila v Ljubljani program svoje dejavnosti, zasnovane za sezono 1992/93, in nekatere akcije, ki se začenjajo to jesen. V Cankarjevem domu sta že mimo prva dva koncerta simfonične matineje, ki sojo uvedli v novi sezoni. Vse, kar je še pripravljenega za vrtce, šole, klube in kulturne domove, pa je objavljeno v programski knjižici, izšli nedavno. Na voljo je tudi že prva števila novega, 23. letnika revije Glasena mladina, kjer so aktualnosti široko razvejenega dela Glasbene mladine obravnavane na uvodnih straneh. Najpomembnej-še pa je, da začenja Glasbena mladina Oder (GM Oder) drugo koncertno sezono. Koncertni cikel je namenjen promociji najboljših mladih slovenskih glasbenikov, starih do 25 let, na koncertnih odrih po Sloveniji. Posebnost je sam koncertni spored, saj je določeno, da mora vsebovati najmanj polovico skladb iz 20. stoletja in tretjino del slovenskih skladateljev. Koncertante je izbrala strokovna komisija v sestavi To- maž Lorenz, Franc Rizmal in Boris Švara, in sicer izmed kandidatov, ki so se prijavili na spomladanski razpis. Izbrana sta bila dva posameznika in ena komorna skupina, Glasbena mladina Slovenije pa je uvrstila še mlade goste iz Avstrije. V sezoni 1992/93 se bodo obiskovalcem predstavili: pihalni kvintet Clas- Salzburški pihalni kvintet Classicvvind 5 Skladatelj med zborovodji Jakob Jež predstavil svojo najnovejšo zbirko skladb na mladinskem zborovodskem seminarju v Ljubljani sicvvind 5 iz Salzburga (Avstrija), Ljubljanski kvintet trobil, klarinetist Mate Bekavac iz Ljubljane s pianistko Adriano Magdovski iz Mariborajn violinistka Maja Cerar iz Ziiricha (Švica) s pianistom Hinkom Haasom iz Ljubljane. Vsak od izbranih mladih glabenikov oziroma komornih skupin ima zagotovljenih šest nastopov, in to v strnjenem terminu, na različnih koncertnih odrih. V prvi seriji koncertnega cikla v okviru GM Odra se predstavlja pihalni kvintet Classicvvind 5, ki deluje v Salzburgu. Kvintet sestavljajo glasbeniki iz treh držav, njihove poti pa so se srečale na salzburškem Mozarteumu, kjer študirajo. To so: flavtistka Vera Klug, fagotist Michael Tavemao in rogist Leopold Ramerstorfer, vsi iz Avstrije, klarinetist Gabor Lieli iz Madžarske in oboistka Maja Kojc iz Slovenije (Ljubljana). • V torek, 10. novembra, bo ta kvintet koncertiral v Beli krajini, in to v obeh belokranjskih občinah. Prvi nastop bodo imeli mladi glasbeniki iz Salzburga ob 12. uri v metliškem kulturnem domu, in sicer za učence 7. in 8. razreda OŠ Podzemelj ter za dijakinje Srednje tekstilne šole Beti v Metliki. Zvečer ob 19. uri bo kvintet Classicvvind koncertiral v kulturnem domu v Črnomlju. Obakrat se bo predstavil s skladbami Primoža Ramovša, Malcoma Arnolda, Paula TafTanela in Jacquesa iberta. Drugi koncert iz cikla GM Oder bo 8. decembra. Takrat se bo predstavil Ljubljanski kvintet trobil. presionizma. S takšnimi slikarskimi izpovedmi je Zupet velika izjema sredi sodobne postmodernistične manire, za katero so značilni takšni pojavi, kot so fragmentarnost, eksperimentiranje, izpovedna praznost, pomanjkanje vizije in često tudi neobvladanje samega slikanja. Osrednji opus Zupetovega slikarstva predstavlja tako imenovani pasijonski cikel, ki ga je avtor zasnoval že pred dvajsetimi leti z upodobitvami Križanega. Zadnja leta je ustvaril freske Križev pot za vipavsko Gradišče in veliko kompozicijo Zadnja večeija za cerkev v Škofljici. Slo mu je za to, da bi osmislil skrivnost trpljenja in smrti, tisto temeljno bistvo krščanske vere, ki gaje Cankar v svoji črtici Križev pot označil s tole mislijo: »Človek gre na goro, da bo trpel, umrl in vstal poveličan«. Prav z upodobitvami Jezusovega trpljenja, ki so daleč od ikonografske manire, marveč predstavljajo prizore in osebe iz našega okolja,« pravi kritik Peter Kovačič-Peršin, »izraža slikar Krištof Zupet ostro kritiko modnemu spogledovanju s konfesionalno maniro, ki predstavlja najnovejšo obliko ideologizacije umetnosti in odtujevanja vere.« Prav gotovo je Krištof Zupet velik slikarski mojster. Mojster tudi po tem, da perfektno obvlada vse slikarske tehnike od risbe do freske in vse žanre od portreta, krajine, tihožitja do velike kompozicije, in to s pretanjenim posluhom za zvrst in izpovednost. Ali s tem že začrtuje pot do neke nove, nujne renesanse evropskega duha? Kot meni Peter Kovačič-Peršin, je to renesanso že moč zaslutiti na območju Zupetovega slikarstva. , v PRI FRANČIŠKANIH: RAZSTA V A O ŽUPNIJI IN SEVERINU ŠALIJU NOVO MESTO — V razstavišču knjižnice Frančiškanskega samostana v Novem mestu bodo v soboto, 7. novembra, odprli ob 18.45 dve razstavi. Prva pod naslovom Župnija Sveti Lenart Novo mesto z mojimi očmi 1967 — 1992 je posvečena petindvajseti obletnici ustanovitve in delovanja te novomeške župnije, druga pa spominu na pred kratkim umrlega pesnika, prevajalca in urednika Severina Šalija. Razstavi bo predstavil samostanski knjižničar p. Felicijan Pevec. Razstavi bosta na ogled do 29. novembra, in to vsak dan, razen ponedeljka, od 16. do 18. ure. Dodajmo, da bo ob otvoritvi nastopil župnijski pevski zbor v samostanski cerkvi. Tamburice za orkester Črnomaljska glasbena šola uvozila glasbila iz Zagreba ČRNOMELJ — V Beli krajini že od nekdaj radi tamburajo in je tamburica v tej deželici med Kolpo in Gorjanci tako rekoč ljudsko glasbilo. V več krajih delujejo folklorne skupine, ki plešejo ob glasbi tamburašev, tamburaši pa tudi samostojno nastopajo. Starejši tamburaši igrajo bolj ali manj po posluhu, čedalje več pa je mladih tamburašev, ki so se za ta instrument izšolali. Na črnomaljski glasbeni šoli namreč poleg številnih drugih instrumentov že več let poučujejo tudi tamburico, pouk pa je iz vseh vrst tamburic, od naj večjih do najmanjših tovrstnih instrumentov. Glasbena šola pa ima še druge ambicije, predvsem pa ob denarni pomoči Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije postaviti na noge večji, 30-članski tamburaš-ki orkester. V orkester, ki bo deloval bržkone pri glasbeni šoli in ga bodo v glavnem sestavljali mladi tamburaši, bodo povabili tudi izkušene starejše muzikante. Instrumente za tamburaški orkester glasbena šola že ima, in sicer jih je pred kratkim uvozila iz Hrvaške oziroma iz Zagreba. O tem orkestru bomo še kaj napisali potem, ko ga bodo oblikovali in ko bo vadil. Kdaj bo to, zaenkrat še ne ve nihče, radi pa bi, da bi orkester začel čimprej delovati. Razstavi protestantike V evangelijski cerkvi in v avli LB-Dolenjske banke NOVO MESTO — Ob prvem praznovanju 31. voktobra kot dneva reformacije je Študijska knjižnica Mirana Jarca pripravila v Novem mestu dve razstavi protestantike, obe pa sta na ogled od začetka prejšnjega tedna. V evangelijski cerkvi na Grmu so razstavljena dela glavnih slovenskih protestantskih piscev: Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča, Sebastijana .Krelja in v Prekmurju delujočega Štefana Kuzmiča, ter izbrane misli sodobnikov o protestantizmu in protestantskih pisateljih. V avli LB-Dolenjske banke v Kettejevem drevoredu pa je razstava, ki se navezuje na grmsko oziroma jo vsebinsko dopolnjuje, najpomembnejši eksponat na njej pa je protestantska Biblija. MLADI JAKAC PRI »GOSPODIČNI« NOVO MESTO — Jutri, v petek, 6. novembra, ob 19. uri bo galerija »Gospodična«, ki ima prostore za bivšo Košakovo gostilno v Ulici talcev, odprla zanimivo razstavo del »mladega« Božidarja Jakca. Na ogled bo 15 zgodnjih del našega rojaka, med njimi največ krajinskih pastelov, jedkanic, barvnih lesorezov in rdeče krede, nastalih v glavnem pred letom 1930. Razstava bo odprta do 24. novembra, Jakčeve slike pa bodo tudi naprodaj. — V avli Šmarjeških Toplic je »Gospodična« medtem zaprla ogledno in prodajno razstavo del 12 dolenjskih slikarjev, kije bila odprta v začetku oktobra. LJUBLJANA — Skladatelj Jakob Jež, ki je doma iz Boštanja pri Sevnici, je ena osrednjih osebnosti v sodobni slovenski glasbi. Njegov opus obsega številna orkestralna, komorna in vokalna dela, za katera je značilna svojska glasbena govorica. Le-to odlikujejo razvit smisel za barvo in prosojne strukture, pri čemer se skladatelj izogiba skrajnim sredstvom avantgardnih eksperimentov. Veliko skladb je napisal za pevske zbore in za mladino, slednji je namenjena tudi njegova najnovejša zbirka skladb Pojem — igram. V zbirki so skladbe za eno- in dvoglasje s spremljavo klavirja in drugih instrumentov, torej za otroške in mladinske pevske zbore ter za razredno petje. NA SIMFONIČNI MATINEJI ČRNOMELJ — Učenci četrtega, petega in šestega razreda črnomaljske glasbene šole, in to iz metliške enote in semiškega dislociranega oddelka, so v četrtek, 29. oktobra, prisluhnili Simfonični matineji v Cankarjevem domu. Nastopil je Simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovca. Zatem so si v Narodnem muzeju ogledali razstavo o ljudskih glasbilih in godcih. Omenjena zbirka pomeni obogatitev slovenske glasbene literature za mlade izvajalce, kvaliteten prispevek k tej zvrsti glasbe in ne nazadnje dobrodošlo osvežitev v ponudbi skladb, iz katere izbirajo šolski zbori sebi primerna dela za izvajanje. Tej novi Ježevi zbirki je bil posvečen 34. seminar za zborovodje mladinskih pevskih zborov, ki sta ga pripravili Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Slovenska pevska zveza ob koncu minulega tedna v Cankarjevem domu v Ljubljani. Program dvodnevnega seminarja je bil sestavljen tako, da so udeleženci, zborovodje mladinskih zborov iz vse Slovenije, najprej prisluhnili predstavitvi Ježeve zbirke. Predstavitev je opravil avtor Jakob Jež sam, pri čemer je prišel naslov Pojem - igram še bolj do izraza. Predstavitev je namreč izzvenela kot skladateljev avtoportret. V nadaljevanju seminarja je dr. Breda Bidovec-Oblak predavala o metodiki razrednega petja, pod vodstvom Jerneja Habjaniča in Stojana Kureta pa je potekala tako imenovana delavnica, delo po skupinah, v štirih delih. Bila je tudi okrogla miza o vprašanjih zborovstva v šolstvu, predvsem o statusu pevskih zborov v vzgojno-izobraževalnem pro- Drugod zaton, pri nas vrh O gradovih na Slovenskem so se Ribničani pogovarjali z dr. Ivanom Stoparjem RIBNICA — Javni zavod Mi-klova hiša je v petek pripravil v zgornjih prostorih Miklove hiše v Ribnici razgovor z dr. Ivanom Stoparjem, avtorjem knjige Gradovi na Slovenskem. »Kramljanju o slovenskih gradovih«, kot so razgovor z njim poimenovali organizatorji, pa tudi dr. Stopar sam ob uvodni predstavitvi zgodovinskih in drugih značilnosti in zanimivosti gradov v Sloveniji, je prisostvovalo približno toliko ljudi, kot se jih udeleži tudi drugih kulturnih prireditev v Mi-klovi hiši. Dr. Stopar, kije tudi avtor serije TV oddaj o gradovih in življenju v njih, je kot dober poznavalec Ribničanom najprej zatrdil, da ne drži podatek, zapisan v nekaterih leksikonih, daje ribniški grad nastal že v 10. stoletju. »V slovenskem prostoru se gradovi pojavijo, ko je fevdalizem že prešel obdobje viteštva, vrh pa dosežejo, ko so se gradovi drugod po Evropi, denimo v Franciji in Porenju, že prevesili v zaton,« je de- jal dr. Stopar in povedal, da so skoraj vsi gradovi na Slovenskem nastali v drugi polovici 12. in prvi polovici 13. stoletja. Zgodnejša naj bi bila menda le Blejski in Solkanski grad, kasnejša pa Beli kamen in Fridrihštajn, ki sta nastala v 15. stoletju, kot primer izjemnega gradu pa je navedel tudi Ptujski grad in njegove pozidave v 17. in 18. stoletju. Na nikogar ni naredilo posebnega vtisa vsem dobro znano dejstvo, da so gradove na Slovenskem zidali tuji gospodje, zanimiv pa je bil že nekoliko pozabljen podatek, da je bila skoraj polovica vseh gradov v škofijski lasti ter da je bila grajska gospoda polsvobodna. Za marsikaterega nepoznavalca je bila najbolj zanimiva Stopaijeva trditev, da gradovi niso nastajali po naključju in da lastniki pri gradnji niso imeli »tako prostih rok«, kot se na prvi pogled dozdeva. »V poznem 12. in na začetku 13. stoletja dobe gradovi natanko določeno podobo,« je dejal Dr. Ivan Stopar dr. Stopar in dodal, da so obstajale točne norme, po katerih seje moralo graditi. Za to je več dokazov. Ob tem je še dodal, da v zemljo niso kopali, zato podzemeljskih grajskih ječ ni bilo in so bili stolpi pri naših gradovih prej izjema kot pravilo, če pa so bili, so bila to utrdbena jedra. Ob koncu zanimive predstavitve je dr. Stopar povedal, da so dobili gradovi podobo, kot jo poznamo danes, z obzidji in zunanjimi obrambnimi stolpi, šele v 15. stoletju zaradi turških vpadov. Prav ti pa naj bi tudi umetno podaljševali življenje gradov, ki so z iznajdbo strelnega orožja izgubili svoj namen. M. LESKOVŠEK-SVETE kultura in izobra- ževanje 0d pomorščaka do umetnika Borštnikov prstan dobil Boris Cavazza — Pojem Borštnikov prstan, najvišje priznanje, ki ga lahko dobi slovenski igralec, je letos prejel Boris Cavazza. Na zaključni slovesnosti 27. Borštnikovega srečanja v Mariboru mu gaje izročila lanska dobitnica Mira Sardoč, članica Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Od drugih nagrad in priznanj, podeljenih istega večera, omenimo le še nagrado za najboljšo predstavo. To nagrado so dali Damirju Zlatarju-Freyu za režijo Grumove drame Dogodek v mestu Gogi. S tem delom je na Borštnikovem srečanju nastopila mariborska Drama. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je ena najmarkantnejših osebnosti slovenskega gledališča. Za vloge, ki jih je obiskoval v svoji bogati in pestri karieri, je že do zdaj prejel toliko nagrad kot najbrž še noben slovenski igralec. Samo na Borštnikovem srečanju jih je »uteleša Cavazza pojem igralca s skoraj nepredstavljivo energijo, temperamentom in izpovedno silovi(ostjo«. Visoke nagrade pa ima Cavazza tudi s festivalov iz časov nekdanje Jugoslavije, med drugim zlati lovorjev venec sarajevskega MES za življenjsko delo. Boris Cavazza se je uveljavil kot dramski, radijski, filmski in televizijski igralec, filmski in televizijski scenarist, pansonje in kot profesor na igralski akademiji. A predenje postal vse to, je bil poklicni pomorščak, tretji oficir stroja na parniku, skratka pustolovec. Njegovo življenjsko pot je znatno zaznamovalo otroštvo, ki ga je preživel v Italiji, v Milanu in Padovi. -an MNOŽIČNO NA OGLED »KRPANOVE KOBILE« ČRNOMELJ, NOVO MESTO — Glasbena mladina Bele krajine, ki deluje pri črnomaljski glasbeni šoli, bo v kratkem pripravila dve potujoči glasbeni akciji oziroma organizirala ogled nove slovenske opere Krpanova kobila skladatelja Janija Goloba v Ljubljani. V ponedeljek, 9. novembra, si bodo predstavo ob 15. uri ogledali učenci črnomaljske OŠ Loka, v petek, 13. novembra, pa še 550 učencev iz Bele krajine in Dolenjske, in sicer iz OŠ Semič, OŠ Dolenjske Toplice, OŠ Šmihel in OŠ Center iz Novega mesta ter dijaki novomeške srednje šole za gostinstvo in turizem. PREDSTAVITEV KNJIGE »POD JUŽNIM KRIŽEM« NOVO MESTO — Danes, v četrtek, 5. novembra, bo v Študijski knjižnici Mirana Jarca ob 19. uri predstavitev knjige Pod južnim križem, antologije emigrantske proze 1945 — 1991, kije izšla pri Mohotjevi družbi. O tej zanimivi antologiji bosta govorila avtorica, prof. Zora Tavčar iz Trsta, in prof. France Pibernik. POTA in sm/ HIIIHMIlUlinmiillMIIIIHIIIIlIlUlUUIIIMlIllUlimmiiiiiuHiiHiuuHlil TAT V SKLADIŠČU - Neugotov-obiskal 32.000 tolarjev. Jmomlju brusilko, vredno VLOM BREZ HASKA - V noči na 27. oktober je bilo vlomljeno v trgovino Feniks na Partizanski cesti v Novem mestu, od koder pa je storilec odšel praznih rok. Slaba izbira ali kaj drugega? OSUMLJEN VLOMA - Metličan S. D. je utemeljeno osumljen, da je 26. oktobra v metliškem Kidričevem naselju vlomil v parkirani osebni avto luksemburškega državljana S. H. Iz vozila so izginili dokumenti in z njimi tudi 500 mark. V STANOVANJU OB DEVIZE -Med 19. in 24. oktobrom je iz stanovanja Novomeščanke Marije Š. izginilo deviz v vrednosti 60.000 tolarjev. Očitno je imela na obisku neznanca. odnesel več manjših predip njimi svinčnike in zvezke. SI 20 tisočakov. ODNESEL ORODJE IN BENCIN - 31. oktobra je bilo v gozdu pri naselju Cerkvišče vlomljeno v osebni avto Z 750 Antona K. iz Vrhovcev pri Adlešičih. Storilec je odnesel več ■' iztočil različnega orodja, litrov bencina, tisočakov. Škode pa tudi 20 je za 20 IZLITJE NEVARNE SNOVI TREBNJE - 27. oktobra je prišlo v DO Akripol Trebnje do izlitja nevarne snovi. Akripol ima v zemlji zakopane cisterne, ki so jih 27. oktobra okoli 14. ure polnili z metilme-takrilatom. Dobrih osem ur kasneje so ugotovili, da je večja količine omenjene nevarne snovi iztekla v zemljo. Za kolikšno količino je šlo in kaj je bilo vzrok izlitja, zaradi izredno močne koncentracije hlapov v okolici cisterne še niso ugotovili. Izterjevalec delal za svoj žep T. N., davčni izterjevalec iz Metlike, osumljen neupravičene porabe z izterjavo pobranega denarja — Potrdil ni predajal računovodstvu METLIKA — Svojčas smo zgodbo podobne vsebine poslušali v Novem mestu. Bila je dokaj odmevna in upali smo, da se be no ponovila. Žal ni bilo tako. Tudi v Metliki seje našel davčni izterjevalec, zaposlen pri tamkajšnji izpostavi Republiške uprave za javne prihodke, ki je delal predvsem za svoj žep. T. N. iz Metlike je namreč utemeljeno osumljen, daje v obdobju med letošnjim januarjem in 5. junijem neupravičeno uporabljal različne zneske denarja, ki mu je bil kot davčnemu izterjevalcu zaupan pri njegovem delu. Ko je T. N. nastopil službo davčnega izterjevalca, so ga delodajalci natančno seznanili z njegovimi nalogami in pristojnostmi, še zlasti pa z načinom pobiranja davkov in drugih davščin na terenu ter z načinom in roki oddaje pobranega denarja Službi družbenega knjigovodstva. T. N. je bila znana obveznost, ki jo predpisuje zakon o finančnem poslovanju, povsem konkretno pa je opredeljena tudi v opisu delovnega mesta davčnega izterjevalca: pobrani denar je potrebno še isti ali najkasneje naslednji delovni dan oddati na SDK. T. N. tega ni počenjal, dokazi, ki jih imajo na voljo uslužbenci oddelka za gospodarsko kriminaliteto urada kriminalistične službe UNZ Novo mesto, kažejo, da je s tem denarjem osumljeni dalj časa razpolagal. Pred pričetkom dela na terenu in izterjavo davkov se je T. N. zadolžil z bloki potrdil o vplačilu davkov in drugih davščin. Vsako potrdilo je imelo tri izvode; izpolnjevati jih je bilo potrebno tako, da je izterjevalec original izročil stranki, ki je davščino plačala, drugi izvod bi moral zavoljo evidence končati v računovodstvu tisti dan, ko naj bi bil denar dejansko položen v nočni trezor SDK, medtem ko je moral tretji izvod ostati v bloku. Za tako položen denarje SDK redno in tekoče pošiljala metliški izpostavi Republiške uprave za javne prihodke izvod splošne položnice o realiziranem plačilu, znesek na njej pa se je seveda moral ujemati s seš- tevkom zneskov na drugih izvodih potrdil, predanih računovodstvu davkarije. T. N. vsega tega po mnenju kriminalistov ni počenjal. Denarje ne le oddajal z zamudo in ga tako imel neupravičeno v svoji posesti vse od dneva, ko je davščino na terenu pobral, do dne, ko je denar položil na SDK, pač pa je z njim tudi razpolagal, kot da bi bil njegov. Nov dokaz temu, daje imel pobrane davke in davščine namen neupravičeno in protipravno uporabljati, so kriminalisti našli tudi v dejstvu, daje T. N. tretje izvode potrdil enostavno potrgal iz bloka in jih znova vanj vložil šele pri kasnejših zaporednih številkah, medtem ko drugih izvodov navedenih potrdil sploh ni predajal računovodstvu, pač pa jih je zadrževal pri sebi. Vse našteto je bilo dovolj za kazensko ovadbo, ki sojo gospodarski kriminalisti že izročili novomeškemu temeljnemu javnemu tožilcu. Končni razplet zgodbe bo bržkone že kmalu znan. B. BUDJA !■■■■■■■■■■ Na mejo z ukradenim avtom V Švici ukradeni audi sta hotela Mato P. in Alfio L. prodati v Sloveniji______ METLIKA — Tatvine osebnih avtomobilov se vrstijo iz tedna v teden, kar velja zlasti za posavski konec. Manj je poročil o tem, koliko oškodovancev je imelo to srečo, da so ukradeni avto dobili vrnjen. Eno od redkih obvestil take vrste je prišlo ondan iz Metlike, le daje razveselilo švicarskega državljana iz Lugana. V petek, 30. oktobra okoli 11.20 sta se na mednarodni mejni prehod v Metliki z osebnim avtom znamke audi švicarske registracije pripeljala 27-letni državljan Bosne in Hercegovine Mato P. in 23-letni Alfio L. iz sosednje Hrvaške. Mladeniča ob mejni kontroli nista kazala ravnodušnih obrazov; občasni menjajoči se naleti rdečice in bledice niso ušli policistovemu očesu. Slednji si je dokumente ogledal pobliže in ugotovil, da ima Mato P. v potnem listu ponarejen vizum za Švico. To je bil dovolj resen signal, da mladeniča še podrobneje dajo pod drobnogled. Rezultat je prišel kmalu. Policisti in kriminalisti novomeške UNZ so namreč ugotovili, da sta se mladeniča do meje pripeljala z osebnim avtomobilom, ki je bil pred kratkim ukraden v švicarskem Luganu. Tudi to je pokazala preiskava, da naj bi bil vozilo ukradel Alfio L. Fanta sta audi hotela prodati, zaslužek pa si bratsko razdeliti. Namesto zaslužka si bosta lahko sedaj bratsko razdelila kazen, ki jima jo bodo prisodili sodniki. Dodajmo še, da so policisti avto zasegli in vrnili srečnemu lastniku v Švici. ZMIKAVTU GOLFA NA SLEDI BREŽICE - 19. oktobra med 20. in 21. uro je bil v Brežicah ukraden osebni avto Golf z registrsko oznako KK R 1-584, last Skendeija Karima-nija iz Krškega. Zmikavt se z ukradenim avtom ne bo dolgo prevažal, krški kriminalisti so nam tik pred zaključkom redakcije spročili, da so nepridipravu že na sledi. ODNESEL VINO IN MESO PIŠECE - V noči na 26. oktober je neznan nepridiprav vlomil v vikend Milana Podgorška v Pišecah. Vlomilec je 'odnesel več mesa in vina, eno z drugim je bilo ocenjeno na 35.000 tolarjev. UKRADEL OGLEDALO - Neznan storilec je 29. oktobra z osebnega avtomobila, ki ga je Slavko H. s Hudega parkiral pred novomeško Krko, ukradel desno vzvratno ogledalo, vredno 1.200 tolarjev. VLOM V KIOSK- V noči na 31. oktober je nekdo v Črnomlju vlomil v kiosk Tobačne tovarna Ljubljana in ietov, med kode je za S PARKIRIŠČA UKRADLI GOLFA BREŽICE - V noči na 30. oktober je s parkirišča v Prežihovi ulici izginil osebni avto znamke Golf, kovinsko sive barve z registrsko zonako KK j 1-810, last Maje Baškovič iz Brežic. O storilcu in avtu ni ne duha ne sluha. JE TAT TRINAJSTLETNIK? TREBNJE - Trinajstletni fant iz Trebnjega je utemeljeno osumljen, da je 16. oktobra v domačem kraju ukradel moško kolo in s tem lastnico Nado P. prikrajšal za 7.000 tolarjev. Streljali na zajca, zadeli pa domačinko Hujša nesreča med lovom v_ Čelevcu pri Za mejne incidente krivi sosedje Na belokranjski meji letos 23 incidentov, le enega zakrivil Slovenec — 1,800.000 _____potnikov — 374 poskusov ilegalnega prehoda čez državne meje Šmarjeti OTOČEC — Ivo F., Anton D. in Jože S., člani lovske družine Otočec, so imeli 25. oktobra skupni lov v bližini Čelevec pri Šmaijeti. Lovska strast je bila večja od previdnosti, to je na svoji koži občutila 66-letna krajanka iz Če-levca Leopolda S. V bližini hiše z oznako Čelevec 18 so Ivo, Anton in Jože opazili divjega zajca in ga zasuli s točošiber. V tistem trenutku pa je po cesti nad vasjo hodila Leopolda S., ki so jo šibre zdele v roko, nogo in celo v vrat. Hudo poškodovano so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, neprevidneže pa bo čakala pot k sodnikom. Ker je to v kratkem času že drugi primer nesreče med lovom, bi kazalo lovskim družinam svetovati, naj poostrijo varnostne ukrepe ob lovskih pohodih. NOVO MESTO — Na treh dolenjskih, bolje rečeno belokranjskih, mejnih prehodih s sosednjo Hrvaško — dva od teh sta v Metliki, eden pa na Vinici —je v letošnjih devetih mesecih prestopilo mejo 1,800.000 potnikov, dobra polovica teh je bila namenjenih v Slovenijo. Ngjveč potnikov, kar 700.000, je bilo Slovencev, med tujimi je največ Hrvatov in zadnje mesece tudi Muslimanov. K tej suhoparni inventuri letošnjih vnemar tudi podatek, daje bilo na mej-dogajanj na naši južni meji dodajmo še nih prehodih v devetmesečju obravna-podatek, da so policisti na meji našteli • • ■ • • - 624.526 motornih vozil, od teh jih je 252 tisoč imelo slovensko registrsko oznako. Največ je bilo seveda osebnih avtomobilov (602.000), 13.477 je bilo avtobusov in 9.600 tovornjakov. Če se komu zdi slednja številka nizka, naj pojasnimo, daje to posledica poltretji mesec s hrvaške strani ustavljenega tovornega prometa. Ker je eden od obeh metliških mejnih prehodov železniški, je do oktobra letos mejo prevozilo tudi 4.083 vlakov, zgolj potniških, kajti železniški tovorni promet je ustavljen. In sedaj k zanimivejšemu delu devetmesečne mejne inventure dolenjskih policistov. Slednji so namreč v svoja poročila vnesli tudi podatke o triindvajsetih mejnih incidentih, z izjemo enega — šlo je za neznanega povzročitelja požara, ki se je razširil v sosednjo državo — so vse povzročili Hrvatje. Kar trinajstkrat je šlo za kršitev zračnega prostora, osem incidentov pa so si privoščile uradne osebe sosednje države. Ob kontrolah na meji so možje [»stave zasegli tudi trinajst kosov orožja, med njimi 8 vojaških pušk, štiri revolverje, 534 nabojev itd. Sodnikom za prekrške je bilo tako prijavljenih 518 oseb, največ zaradi ilegalnega vstopa v državo ali izstopa iz države. Zanimivo ob tem pa je, da je to poskušalo po 191 tujcev in Slovencev. Skupaj seje ilegalni prestop meje letos ponesrečil 374 osebam. Ni vanih še 113 oseb, ki so zakrivile prometne prekrške, bodisi da so vozili vinjeni, da so sedeli v neregistriranih vozilih itd. Policisti so na mejnih prehodih in zeleni meji letos zavrnili 878 tujcev, ki so bili ali brez ustreznih dokumentov (predvsem vizumov za vstop v tretjo dr- Usoden spanec s prižgano cigareto v rokah Za 32-letnega Antona P. ni bilo več rešitve VELIKI CEROVEC —Do tragičnega dogodka je prišlo na prvega novembra dan nekaj po 20.uri v Velikem Cerovcu. 32-letni Anton P. se je tega večera vinjen vrnil domov, stopil do sobe, tam prižgal televizor in se ulegel na kavč. Že po nekaj minutah se je v njegovih rokah znašla prižgana cigareta, z njo v roki pa je Anton navzlic prižganemu televizorju kmalu zaspal. Cigaretni ogorek je padel na posteljo, tam povzročil tlenje, zavoljo katerega je nastajal ogljikov monoksid. Njegova koncentracija je bila kmalu tolikšna, da seje Anton P. zastrupil in umrl. žavo) ali brez sredstev za preživljanje. 399 takih je bilo državljanov Hrvaške, 470 jih je bilo iz BIH, 3 iz Makedonije, 2 iz ZRJ, na tem spisku pa sta se našla celo dva Nemca in dva Američana. Da se policisti pri svojem delu najužni meji srečujejo tudi s papirnatimi opravili, kaže podatek, da so letos izdali 154 prepustnic in 54 vizumov za vstop v Republiko Slovenijo, na drugi strani pa • Resnici na ljubo vendarle velja zapisati, da se je zadnje mesece število mejnih incidentov, zlasti kršitev zračnega prostora in sporov, ki sojih povzročali vinjeni in nasilni gardisti, krepko zmanjšalo. odvzeli 95 potnih listov, največ tujim državljanom, ki so se znašli v postopku zaradi kršitev. B. B. ZGORELA PRIKOLICA Z INVENTARJEM NOVO MESTO - 30. oktobra okoli 10. ure je prišlo do požara na počitniški prikolici, ki je bila parkirana pred Agroservisom v Žabji vasi. Predno so do mesta požara prispeli gasilci, je prikolica zgorela, z njo pa tudi ves inventar. Agroservis je vsaj ob 200 tisočakov. Akceptni nalog Trima poravnal privatni dolg M. Ž., odgovorna oseba Trima, osumljena več kaznivih dejanj TREBNJE — Zaradi suma, da je storila več kaznivih dejanj, so novomeški kriminalisti minule dni ovadili temeljnemu javnemu tožilcu M. Ž., odgovorno osebo družbenega podjetja Trimo iz Trebnjega. In česa jo kazenska ovadba bremeni? Po rezultatih preiskave naj bi bila M. Ž storila kazniva dejanja neupravičene uporabe družbenih sredstev, ponareditve poslovnih listin in poneverbe. Tako naj bi M. Ž. že 7. oktobra 1991 ponaredila in neupravičeno uporabila akceptni nalog podjetja v za takratni čas ogromnem znesku 102.000 tolatjev, kijih je namenila za plačilo svojega dolga pri zasebnem trgovcu v Trebnjem. Denar je bil seveda last trebanjskega Trima, kot odgovorna oseba pa je imela M. Z možnost zlorabe zaupanih ji finančnih sredstev. To pa ni vse, kar kriminalisti očitajo M. Ž Lanskega 20. avgusta naj bi bila namreč ob vodenju devizne blagajne v trebanjskem Trimu, ki ji je bila kot odgovorni osebi pač zaupana, enostavno zmaknila 673 nemških mark. Po takratnem tečaju, ki v sodnem postopku edini velja, si je tako na škodo podjetja v katerem je zaposlena protipravno prilastila 8.749 tolarjev. Po današnjem izračunu bi bd ta znesek vsaj štirikrat večji B.B. Čez mejo z vlomilskimi nameni Zagrebčan Dragutin Žugelj obsojen na leto in tri mesece zapora — Ilegalno čez mejo, da bi vlamljal — Jemal hrano, oblačila in pijačo BREŽICE — Potem ko so brežiški policisti koncem letošnjega julija prijeli 47-letnega Dragutina Žuglja iz Zagreba, je bilo dotedanje serije vlomov po zidanicah in vikendih na območju Žejnega in Mrzlave vasi konec. Že to je bil možem postave zadosten dokaz, da imajo v rokah pravega človeka, sume je potrdila najprej preiskava, dokončno pa še nedavno sojenje pred senatom novomeškega temeljnega sodišča. Žugelj je bil brez zaposlitve in se je potikal iz kraja v kraj. Julija je očitno ocenil, da po Zagrebu in okolici ne bo več dolgo užival svobode, zato je nekega dne ilegalno prestopil slovensko-hrvaško mejo in se odpravil v Posavje. Njegov cilj je bil jasen: vlamljati in se s tem tudi preživeti. Med 21. in 23. julijem je tako na območju Žejnega in Mrzlave vasi obiskal več zidanic, vikendov PEŠEC OBLEŽAL MRTEV KRŠKO - V soboto, 31. oktobra, se jc 28-letni Branko Kink iz Rožnega peljal z osebnim avtomobilom Z 101 po lokalni cesti med Brestanico in Blanco. V naselju Rožno je dohitel pešca, 62-lelncga Alojza Vovčka iz Prcsadola, ki je ob sebi potiskal kolo. Kink je vozil preblizu desnega roba ceste, poleg tega je tudi preveč pritiskal na pedal za plin, tako da je pešca zadel in zbil po cesti. Vovčko ]e hudim poškodbam podlegel na ece. £ raju nesre in tudi hiš. Najprej seje polotil vinskega hrama Ivana Komočatja in ga olajšal za nekaj vina, ribjih konzerv, narezek, nož in vžigalice. Zatem je bil na vrsti vikend Franca Tomšeta, od koder se je Žugelj vračal praznih rok, zato pa seje v počitniški hišici Luke Radkoviča založil s konzervami, likerjem, žganjem in celo vodo. Dokazi so Žuglja bremenili tudi vloma v bivalno prikolico Ljube Petroviča, kjer so vse stvari ostale na svojem mestu, iz vikenda istega lastnika pa sta izginila 2 del žganja. Martin Drobnič jc bil naslednjega vlomilčeva žrtev, v svojem vikendu je pogrešil hlače in nogavice, iz nedograjene stanovanjske hiše Edvarda Grubiča pa so izginili čevlji, majica in dva kilograma kave. Nazadnje je bil Žugelj v vikendu Mirka Jakovljeviča; odnesel je nekaj konzerv filetov in rib, pločevinki paštete in raguja, napolitanke, cigarete, nogavice, majico, srajco in brisačo. Na svojo nesrečo teh oblačil ni dolgo uporabljal, že 23. julija sO ga prijeli brežiški policisti. Žugelj je dejanja le delno priznal, iz- govarjal pa se je na vinjenost. Sodnikom je tudi pojasnjeval, daje kradel le zato, da bi preživel in ne da bi se okoriščal, češ da se vrednejših predmetov sploh ni dotikal. Kakor koli že, najdeni prstni odtisi, sledovi obuval in še kaj je nesporno kazalo, da so opisana dejanja njegovo delo. Ob upoštevanju pred-kaznovanosti in dejstva, da gre za specialnega povratnika, mu je sodišče odmerilo kazen enega leta in treh mesecev zapora, pripor pa vanjo vštelo. Dodajmo, da sodba še ni pravnomočna, saj se je Žugelj na izrečeno kazen pritožil, med drugim celo trdi, daje žrtev sodne mafije in da mu je bilo nekaj dokazov podtaknjenih. B. B. DEIvOVNA NAZGODA V KANIŽARICI KANIŽARICA - 27. oktobra ob 11.10 je prišlo v podjetju SCP Kanižarica do hujše delovne nezgode, v kateri se je poškodoval 41 -letni zidar Jože T. iz Stare Lipe pri Vinici. Jože ie tega dne s sodelavci zidal dimnik za centralno kurjavo, dele dimnika pa so dvigovali z električnim dvigalom. Ko jc Jože T. med dvigovanjem z roko prijel za jekleno vrv pri škripcu, mu je le-ta odščipnil del palca in sredinca desne roke. PO DOLENJSKI DEŽELI • Bržkone v Semiču bližnjem romskem naselju Lokve ne gre iskati zmikavta, ki je tamkajšnjo gostilno prikrajšal za 7.000 tolarjev. Iz sanitarnih gostilniških prostorov je izginila posoda s tekočim milom. • Na proizvodni hali IGM Strešnik iz Dobruške vasi so ondan odkrili 29 razbitih kopelit plošč. Sledovi kažejo, da so bile razbite s kamni, iz katere smeri in čigave roke so ti prileteli, pa ni jasno. • Prav tako ni jasno, zakaj dolenjske kokoši namesto pozabljivih gospodarjev preko noči ne zaklepajo svojih prebivališč. Tako je bilo v noči na 30. oktober deležno nasilne izselitve osem kokodajsk Jožeta H. v Vrhu pri Križu, taistu noč pa je iz odklenjenega kokošnjaka Martina G. v Zaloki pri Šentrupertu speljala devet kur. Martinovo je pred durmi. • Ondan se je v trgovini Branke H. iz Bereče vasi pojavil 21-letni Metličan Vanjo V. Izbral si je lepe športne copate, vredne 9.300 tolarjev, jih obul in odšel skozi vrata z obljubo, da bo račun poravnal naslednji dan. Od tega dne je minilo že 53 novih, plačila pa še ni Bo to potekalo prek sodniškega žiro računa? Alič VIM NAO NE MVOf AWS7WV&IV0, ( ^ BJMSE f T m PREHITRO V OVINEK - L novembra okoli 7.30 se je 20-letni Matjaž Gorše z Drganjih sel peljal z osebnim avtomobilom jugo 45 po cesti od Dvora proti Soteski. V bližini slednje ga je v blagem desnem ovinku zaradi prevelike hitrosti na mokri in spolzki cesti pričelo zanašati. Vozilo jc zdrknilo na levo stran ceste in se naposled prevrnilo an streho. Voznik Gorše se jc v nesreči hudo poškodoval, lažje pa sopotnika, 25-lctni Matjaž Šušteršič iz Straže in 24-Ietni Martin Garbajs z Drganjih sel. Ranjence so prepeljali v novomeško bolnišnico, škoda na zviti pločevini pa je bila ocenjena na 200.000 tolarjev. Gozdovi so najlepši jeseni Ko stopaš med mogočnimi debli in suho listje šumi v gozdni idili, si moraš priznati:"Majhen sem in šele od včeraj, to, v pisane barve odeto drevje, pa mora biti večno." A ni Prepuščeno je neizmernosti človeških potreb. Ko jesenski sprehajalec naleti na čistino, po kateri vsepovprek ležijo posekana drevesa, je zanesenosti konec. V naših gozdovih že lep čas gospodari anarhija. Samo v Posavju je bilo letošnjo pomlad (do junija) na golo posekano okrog 40 ha gozdov. Površine tako posekanega gozda se gibljejo od nekaj arov do celega hektarja. Medobčinski inšpektor je v tem času prijavil kar 575 primerov, v katerih je bilo preko 20 tisoč kubikov lesa posekano brez vsake strokovne osnove in izključno zaradi trenutne koristi. V drugi polovici 1991 in v prvi polovici letošnjega leta so lastniki sekali vsepovprek, ker se je pojavila velika potreba po denarju za odkup stanovanj. Gozd, posebno bukov, je bil izredno donosen vir prihodkov, saj država ni pobirala davkov. Tako je bilo v tem obdobju skoraj 70 odst. lesa posekanega brez odkazila. To pomeni, da se je z večjo ali manjšo škodo sekalo v več kot 2 tisoč primerih. To predstavlja četrtino vseh sečenj po številu in kar polovico po količini posekanega lesa. Posavski gozdovi so zelo razdrobljeni, saj se nahajajo v regiji, ki je zelo gosto naseljena. Tu je bilo že do sedaj malo gozdov v družbeni lasti. Gozdovi so po kakovosti precej slabši, kot bi lahko bili glede na dobra rastišča, ki so nekoč dajala boljši les. Največ gozdne površine zavzemajo nižinski hrastovi gozdovi (Krakovo, Dobrova), ki so bili še posebno velikokrat potisnjeni ob stran zaradi kmetijstva. Služili so pretežno za drva in steljo, zaradi lahke dostopnosti pa so bili v preteklosti preveč izkoriščeni. Še posebno veliki poseki so bili tu takoj po vojni. Seka se vsevprek Ko so se v Slovenski kmečki zvezi pojavile zahteve po ukinitvi odkazila in družbenega nadzora v gozdovih, so se ljudje nenadoma začeli obnašati, kot da v Sloveniji ne velja več noben predpis. Zakon o gozdovih je bil s sklepi ministrstva deloma razveljavljen, tako da so temeljne organizacije kooperantov pri gozdnih gospodarstvih izgubile dotedanje pravice. Ker ni bilo več biološke amortizacije,. tudi niso več dolžne vzdrževati reda v zasebnih gozdovih. Značilno je, da ob tem ni bil sprejet novi zakon, kar je dalo izredne možnosti vsem, ki se ne ozirajo na ravnotežje v naravi, pomembnost gozdov in njihovo normalno obnovo, temveč želijo na hitro zaslužiti. In mnogi tudi so in še služijo. Vsem, ki so želeli na hitro zrušiti stari sistem gozdarstva in zakonov s tega področja, Jc bil velik argument, da kmetje znajo bolje gospodariti s svojimi gozdovi, kot lahko to počne država. Kmet je navezan na svoj gozd, ga spoštuje, ceni in zato dobro skrbi zanj. To urži, toda tragika gozdov je v tem, da večina njihovih lastnikov sploh niso kmetje. In če bomo denacionalizacijo izpeljali do konca, bo verjetno še mnogo več novih lastnikov, ki na gozd ne bodo navezani in bodo do njega imeli slab odnos. Posavje od leta 1987 sploh ni imelo svojega gozdarskega inšpektorja, ampak je vsa dela opravljal republiški. Sedanji medobčinski inšpektor ima dela čez glavo. Za leto 1991 je prejel 1116 prijav, do letošnjega junija pa že kar 1216. Pred vrati pa je že nova sezona za sečnjo v gozdovih. Precej prekrškov je zaradi velikega števila, ki jih ni možno takoj obravnavati, že zastaralo. Zaradi tega mora inšpektor izbirati med prekrški in prijavljati 'e najtežje. Precej je tudi hujših kršitev. Sečnje, s katerimi je gozd poškodovan do take mere, da se ne more več normalno obnavljati, so kaznive po kazenskem zakonu. Take primere bo inšpektor ponovno preveril na terenu in jih predložil tožilcu. Lastnikom gozdov, v katerih je povzročena tako velika škoda, grozi zaporna kazen do enega leta. Prekrški se splačajo Kazni za prekrške v gozdovih so od 2.500 do 10.000 tolaijev. Sodnika za prekrške v Brežicah in Sevnici spremljata težo prekrškov in ji prilagajata kazen, sodniku za prekrške iz Krškega pa se očitno to ne zdi potrebno, zato vse po vrsti kaznuje z najnižjo kaznijo. Sicer pa je res, da je tudi 10 tisočakov tako nizka Kazen, da se kršiteljem ni treba preveč ozirati nanjo. Če bi želeli, da bi bilo prijavljanje prekrškov učinkovito, bi morale kazni v vsakem primeru biti takšne, da se prekršek ne bi splačal. Spomladi je sicer začel veljati zakon o davkih na les, vendar se jim še vedno izognejo vsi, ki prodajajo prekupčevalcem na črno. V Posavju je takih trgovcev, ki lastnikom gozdov nudijo "strokovne usluge", veliko. Medobčinski gozdarski inšpektor inž. Vinko Šeško ve za primer, ko so nekemu lastniku z denacionalizacijo vrnili 100 ha gozda. Čeprav so mu za posek odkazali 900 kubikov lesa, je na prigovarjanje prekupčevalca posekal 300 kubikov lesa tam, kjer je napravil največ škode. Precej nestrokovnih sečenj so v posavskih gozdovih opravila tudi lesnopredelovalna podjetja. Ta so v gozdove pošiljala kar presežke svojih delavcev in največkrat je bilo samo od preddelavca odvisno, kaj in kako se je sekalo. Najbolj zanimivo pri vsem tem početju pa je, da so podjetja zelo dobro vedela, kaj delajo. Inšpektorska služba jim namreč ne more naprtiti nobene krivde, saj lahko prijavi samo lastnika gozda. V večini primerov gre za ljudi, največkrat ostarele, ki so nujno potrebovali denar, pa so zato šli v kompanijo s takimi "gozdarji". Posledice nestrokovnih sečenj so že zdaj velike, poznale pa se bodo še dolgo. Kot pravi inšpektor inž. Šeško, je gozd edini slovenski naravni vir, ki se obnavlja. Toda, če človek pregrobo posega vanj in poruši njegov naravni red, to sposobnost lahko izgubi. V prekomernem rušenju gozdov, ki je rezultat preteklih dveh let, je samo v gozdovih krške, sevniške in brežiške občine padlo najmanj za 40 tisoč kubikov lesa. Sekali so drevesa v najboljši rasti, ki bi lahko prav kmalu dala veliko več. Zdaj pa se bo moral ciklus začeti znova. Gozdovi niso žito Gozdovi niso žito, ki ga eno leto slabo poseješ ali vzgajaš, pa lahko že naslednje leto napako popraviš. Povprečen gozd potrebuje za normalen razvoj 80 do 150 let. In gozd tudi ni samo les, čeprav nekateri v njem vidijo samo to. Ne bomo ponavljali znanih zgodb o pomembnosti gozda za življenje na Zemlji, morda pa bi o njih le morali razmisliti tisti, ki vztrajno zahtevajo, naj lastnik gozda razpolaga s tem bogastvom po lastni vesti. Ko gre za tako veliko bogastvo, se na vest ne moremo več zanašati. Slovenija je bila z deležem gozdov v družbeni lasti nekje v evropskem povprečju. Ko bo končana denacionalizacija, bo v državni lasti ostalo le še bore malo, še posebno, če bodo gozdove vračali tudi Cerkvi. Ker bo torej večina gozdov v kratkem v zasebni lasti, bo morala država zaščititi svoje interese drugače, namreč z dobro zakonodajo in ostrim nadzorom nad njenim izvajanjem, ki bosta temeljito urejala izkoriščanje in obnavljanje gozdov. Gozdarji se zaradi nereda v gozdovih zelo bojijo tudi bolezni. Lastnike sicer redno opozarjajo, da morajo spoštovati gozdni red, a kaj, ko ni nobenih kazni! Poleg tega je letos v gozdovih pustošila suša, ki je med drugim pospešila tudi razvoj smrekovega lubadarja. Ta gozdni škodljivec se utegne tako razmnožiti, da bo že v naslednjem letu ogrozil obstoj smreke v posavskih gozdovih. Po informacijah s terena je mogoče sklepati, da se v naše gozdove zlagoma vendarle vrača red. Mogoče so k temu prispevala tudi stalna opozorila gozdaijev ter kontrola in prijave gozdnega inšpektorja. Gozdarji opozarjajo lastnike gozdov, da po novem tako gozdarja kot tudi odkazilo plača država. Lastnik, ki želi sekati, naj samo pokliče in stvar bo rešena. A če je stvar taka, zakaj torej lastniki gozdov v resnici ne pokličejo na pomoč gozdarjev, ki so strokovno usposobljeni za posege v gozd? Očitno je, da se bojijo obdavčitve. Odkazilo je v prejšnjem sistemu veljalo hkrati tudi za davčno osnovo. Tega sistemu ne zamerijo le lastniki gozdov, temveč tudi gozdarska stroka, ki je nosila breme zamere. Namesto da bi jih kmetje povezovali s strokovnim delom, so jih z davki. Danes sicer odkazilo ni neposredno davčna osnova, vendar lahko predvidevamo, da si bo država na nek način odrezala svoj kos kruha. Težnje po tem, da bi preko odkazila in gozdarjev prišla do podatkov, se že močno kažejo. BREDA DUŠIČ-GORNIK 'v T.MjP- 'H "AiSfi v0d GŽova! ka S3r<3 V Novem mestu v Hotelu Metropol že nekaj mesecev deluje vedeževalka, gospa Sara, kot sebe imenuje ženska srednjih let, doma iz Banjaluke. V Novem mestu, bližnji in daljni okolici vlada zanjo tako zanimanje, da se je treba za obisk pri njej napovedati tudi mesec in več prej. Od kod smo? Kaj smo? Kaj nas čaka? Večna vprašanja, ki si jih človek zastavlja že, odkar je človeštvo na svetu. Zato ljudi tudi že ves čas tako silno zanimajo napovedi in prerokbe. Preroki, vedeževalci in napovedovalci bodočnosti spremljajo človeštvo od njegovega nastanka in v marsikateri kulturi in civilizaciji so bili to vplivni ljudje, ki so jih ostali spoštovali in se jih hkrati bali. Danes celo resni znanstveniki proučujejo ljudi, ki naj bi imeli dar vpogleda v prihodnost. Vprašanje pa je, če bomo kdaj zvedeli, na čem slone take napovedi, kaj je tisto, ki tem ljudem omogoča, da napovedujejo dogodke. Imajo res to sposobnost ali pa so le šarlatani in goljufi, ki izkoriščajo lahkovernost ljudi, njihov strah pred usodo in njihovo nemoč? "Jaz ne zdravim, nimam teh sposobnosti, vendar je posredno moje delovanje povezano tudi z zdravjem, kajti ljudem povem, kaj jih čaka in kako se lahko izognejo kakšni nesreči," pravi gospa Sara. Sicer pa, je rekla, naj o njenih napovedih govorijo njeni obiskovalci. Najprej je v sobo poklicalo žensko, ki dela v bližini, in ji rekla, naj pove svojo zgodbo. V kratkem je zgodba taka: Sara jo je videla prvič, opisala ji je njeno družino, zlasti moža, ki je bolan. Pokazala ji je, kje ga boli in kaj. Povedala ji je, da si išče novo službo. 'Tega ni vedel nihče razen mojega moža," je vsa iz sebe pripovedovala ženska. Povedala ji je tudi, da s službo ne bo nič in res ni. "Nato mi je povedala, kaj in kje mene boli, opisala mi je zdravnika, ki me bo preiskoval, pov- edala, da me bodo poslali na ultrazvok in da ne bodo nič ugotovili. Do pičice vse se je uresničilo. Kot da bi bila zanjo odprta knjiga, iz katere je vse o meni brala za nazaj in za naprej," je še vsa iz sebe pripovedovala. "Več sploh nisem hotela vedeti, ker nočem poznati svoje usode." Potem je gospa Sara po telefonu poklicala na Bled gospo, recimo ji Marija, ki je povedala svojo zgodbo. Hčerka, stara kakšnih 12 let, je najprej oslepela na eno oko, kmalu zatem pa na obe. Napovedi zdravnikov so bile grozne. V obupu se je zatekla k Sari, ki je takoj in odločno zatrjevala, da z deklico ni tako hudo in da bo kmalu ozdravela. "Vse, kar mi je gospa Sara napovedala, se je doslej uresničilo. Ne da bi vedela, da nameravamo hčerko peljati še na pregled v tujino, mi je Gospa Sara to napovedala, in ne samo to, opisala mi je pot do klinike in celo narisala stavbo, kjer prej ne jaz ne mož ne hčerka še nismo bili. Kliniko bi našla, če bi jo iskala samo po njenem opisu in skici." Sara je napovedala, da se bo deklici zdravje kmalu popravilo, in res že sedaj vidi na eno oko in tudi drugo se popravlja. "Do konca leta bo hčerka normalno videla in bo zdrava!" je prepričana gospa Sara, čeprav zdravniška diagnoza sploh ne daje osnove za tak optimizem. Tretjo zgodbo je po reporterjevem obisku pri gospe Sari povedal podjetnik, ki ima v bližini svoje poslovne prostore. Po radiu je slišal, kako je odgovarjala na vprašanja poslušalcev, in čeprav "na take stvari ne da nič", se je bolj za šalo kot zares, predvsem pa zato, ker je blizu, oglasil pri njej. "Bili in napovedala, pod streho. In res smo jih imeli in jih'še imamo. Z gospo Saro sva se potem spoprijateljila in me včasih obišče v moji pisarni. Tako sem se onidan po telefonu pogovaijal s poslovnežem iz Zagreba, s katerim delamo nek projekt s Kitajci. Po telefonu je slišala njegov glas, mi vzela slušalko, mu povedala, da je njegova hči bolna, kaj ji je in kako naj se varuje in ga opozorila, naj pazi na svoj avto. Nekaj dni zatem so mu z avta ukradli okrasne pokrove koles. Pred kakšnimi desetimi dnevi pa mi je napovedala, da bom iz ZDA dobil tri pisma in da gre za velik denar. Pismo, ki sem ga dobil danes, pa mi je napovedala včeraj. Popolnoma neverjetna pa je tale zgodba: takrat, ko je bila pri meni, sem se v angleščini pogovaijal s poslovnim partnerjem iz Londona. Sara ne zna angleško, o svojih poslih in partnerjih ji nisem nikoli nič govoril. Ko pa je samo iz slušalke slišala glas tega človeka, mi je začela govoriti, kje je ta človek, da sedi v 13. nadstropju take in take stavbe, kako je oblečen, kakšno preprogo ima v pisarni in kakšne hiše so nasproti stavbe, v kateri je. Možaku sem vse to prevedel in brez besed je spustil slušalko iz rok. Čez nekaj minut me je poklical nazaj in ni mogel verjeti, da je to res. Vse je bilo točno tako, kot je opisala Sara. Sodelujem s poslovneži v Ameriki in Angliji in pogovarjamo se, da bi to njeno moč uporabili pri naših poslih, ki gredo včasih tudi do 100 milijonov dolarjev in več." "Meni je zmožnost, da vidim v prihodnost, dana od rojstva, vendar tega nisem, bog ne daj, nikoli zlorabila. Rada imam ljudi in posvetila sem jim celo življenje. Veliko ljudem sem pomagala zastonj. Vendar od tega živim, zato si ne morem, ne smem in nočem dovoliti nikakršnega šarlatanstva. Ko zaslišim človekov glas (po sliki ali opisu drugih tega ne morem), tudi če po telefonu, človeka zagledam, vidim, kakšen j?, kaj mu je in kaj ga čaka. To mu povem in ga opozorim, česa naj se izogiba, na kaj naj bo pozoren. Bolj natančno lahko odgovarjam, če mi ljudje postavljajo natančna vprašanja. Ne prenesem pa, da me "preizkušajo" in postavljajo vprašanja, kdaj je rojen, kdaj se je poročil, kaj dela njegova žena v Nemčiji in podobne neumnosti. To me žali. Jaz nisem šlogarica. Stvari in stanja vidim v slikah in bolj ko je jasno in natančno vprašanje, jasneje vidim, sicer se borim in naprezam. Veliko lažje je pomagati dobremu človeku, če pa je človek slab in hudoben, se trudim najprej, da bi to zlo in hudobijo spravila iz njega. Slab in hudoben človek še sam sebi noče pomagati, toliko težje mu jaz. Naredim vse, kar morem, a ne želim, da tak človek še pride k memi," se je razgovorila gospa Sara. Pravi, da pozna tudi svojo usodo in da je ni strah, čeprav ta ni lepa. Gospa Sara je pravzaprav begunka. Trdi, da vidi človeka, ki je zasedel njeno stanovanje v Banjaluki, a mu kljub temu da je četnik, sovražnik, ne želi nič hudega. Nikakor pa noče pogledati v usodo svojih najbližjih, ki so ostali v Bosni. "Zid sem postavila, nočem, ne smem tega videti in vedeti!" In ob tem jo polijejo solze, ne solze jasnovidke, ampak jo davi jok nemočne in nesrečne ženske. ANDREJ BARTELJ £2) priloga dolenjskega lista 1 1 m I: M. MARKELJ nas pogovor: Spomenka hribar Ul ifc Vigp? 51 Spomenka Hribar je eno od imen v slovenski politiki, ki je najtesneje povezano z demokratizacijo v Sloveniji, še zlasti pa s pobudo za narodno spravo, zaradi katere svoj čas pri oblastnikih ni bila najbolje zapisana. Zadnje čase pa je pritegnil pozornost javnosti njen članek "Zaustaviti desnico", s katerim si je spet pridobila nemalo nasprotnikov. Ker se ostri napadi na njen račun vrstijo tudi v naših pismih bralcev, smo jo ob obisku v Vinici poprosili, da odgovori na nekaj vprašanj. ■ Ste pobudnica slovenske sprave in zdaj, ko je od prvih pobud minilo že kar nekaj let, me zanima, kakšen občutek imate. Smo s spravo kam prišli ali ne? To je odvisno od tega, kako človek spravo razume. Če jo kdo razume tako, da bomo sedaj nenadoma vsi prijatelji in da bomo pozabili, kaj se je zgodilo in da bomo vsi vsem vse odpustili, potem sprave seveda ni in je tudi nikoli ne bo, ker to ne bi bilo zdravo. Če pa vzamete spravo na dveh ravneh, kot pravzaprav lahko o njej govorimo, se pravi kot spravo z mrtvimi ali priznanje mrtvim, da so mrtvi, in kot dolžno spoštovanje in pieteto do vseh mrtvih, je bilo to pač storjeno s tem simbolnim pokopom na Rogu. Druga raven pa je sprava med ljudmi, med nami, živimi, in če pod spravo razumete to, da ljudje pač pristajajo drug na drugega, da ima vsak pravico povedati svojo izkušnjo, svoje misli, da so danes pač legitimne in tukaj prisotne in se objavljajo resnice tako partizanov kot domobrancev, tako enih kot drugih in vseh nas, potem je sprava tu" Spomenka Hribar - Sprava je torej že uresničena po vaših pričakovanjih? "Uresničena je, a če gremo v detajle, potem sem mislila, da bo vendarle malo drugače v tem pogledu, da sem predpostavljala, da bo enkrat konec naprezanja, ko nekdo hoče vedno imeti absolutno prav. To je hotela imeti prej ena stran, recimo komunistična, revolucijska, in je v imenu te svoje pravice zganjala tudi nasilje nad ljudmi, zdaj pa - in to ni samo moj občutek, ampak občutek mnogih ljudi, to se da dokazati -mislim, da so dombranci preveč agresivni, da zahtevajo vso pravico in resnico zase in mislim, da to ne gre. Legitimni sta bili pač, žal, obe resnici. Vsak je v svojo verjel in zaradi tega je pač prišlo tudi do državljanskega spopada. To ni dobro in upam, da se bomo počasi tudi tega otresli, da bodo tudi oni spoznali, da so tako kot vsi samo ljudje, nič več in nič manj, ter da moramo pač živeti vsak s svojo preteklostjo, ampak za prihodnost." - Tisti čas, ko so vaše ideje in pobude prišle na dan, so vas imeli za opozicijo in vas postavljali na desnico, pa tudi potem, ko so se vaše ideje združile s procesom demokratizacije, pri katerem ste tudi sodelovali, ste skupaj z Demosom kot opozicija pristali na desnici. "Seveda, če rečemo, da je bila prej na oblasti levica, je bila opozicija po tej logiki seveda desnica." - So vas torej sprejeli in vzeli nekako za svojega advokata tudi domobranci? "Ni čisto tako. Tisti ljudje, ki so trpeli zaradi tega sovraštva, ki ga je zganjala levica, drugače vendarle ne moremo reči, ker je v imenu tega sovraštva tudi veliko ljudi pobila, tisti ljudje, ki jim je bilo dosti tega in so zares tudi hoteli, da bi se živelo dobro, tisti so spravo dobro sprejeli in tudi danes jo sprejemajo. Ampak tudi takrat, točno takrat, ko so mene borci najbolj napadali, tisti skrajni domobranci niso bili z mano zadovoljni, ker so rekli, češ kakšna sprava, najprej bomo poračunali, potem se bomo pa spravili." - No, po zmagi Demosa pride tudi razkol in kmalu zatem vaš članek Ustaviti desnico. Tudi v našem časopisu se pojavljajo pisma, kjer vas obtožujejo, da ste rdeči. Prej ste bili beli, zdaj ste rdeči. Kako gledate na tako menjavanje etiket? "Jaz sem Spomenka Hribar in nič drugega. Veste, zelo težko sem prenašala in še težko prenašam te spakljivke na moj račun, ki mi odrekajo vsako moralno integriteto. Prav hudo mi je, moram reči. Je pa tako, jaz sem resno vzela spravo in če smem reči, da nisem pustila levici, da še naprej sektaši med slovenskim narodom, tudi ne bom pustila, da to dela desnica. Prav iz zavezanosti spravi sem morala to storiti. To je bila moja gesta, ki ni imela s stranko nobene zveze. To sem morala storiti jaz, prav zavoljo sprave, ker je spet prihajalo do nesorazmerja, ker se je spet pričela ena resnica, da tako rečem, sama sebe vikati." - Nekateri enačijo vaše geslo "Zaustaviti desnico" tudi s tem, češ da ste protiversko oziroma protikatoliško usmerjeni? 'To je največji nesporazum, ki sploh more biti, je pa zelo podoben tistemu so leta 1984 in 1985, ko je prišla na dan ideja o spravi in so se skorajda vsi borci počutili prizadete. Ampak potem, ko je minilo nekaj let, z razlaganjem in tako naprej, so le spoznali, da NOB nisem nikoli blatila, nasprotno, z vsem spoštovanjem sem pisala o njem, drugo pa je, kaj se je delalo v imenu revolucije. Enako se dogaja sedaj. Kar naenkrat so vsi kristjani prizadeti, ampak prepričana sem, da bodo nekega dne prišli do tega, da nisem nikoli nič hotela njihovemu prepričanju. Nasprotno, mislim, da to politiziranje Cerkve, ki ga počne desnica, škoduje veri, da bo Cerkev spet izgubljala vernike, tako kot jih je izgubljala takoj po vojni. In dokler Cerkev tega ne bo vzela nase, torej soodgovornosti za državljansko vojno, ne samo na ta način, da reče obžalujemo, ampak da se potem tudi drugače obnaša, ne bo nič. Prepričana sem, da bodo nekega dne sami kristjani, sami verniki videli, da za krščansko vero ni dobro, če se cerkev politizira, če se vera politizira, in da bo nekega dne drugače, kot je danes. Danes pa žal ni v redu." - Torej se vaš apel ne tiče njihovih verskih čustev? "Niti najmanj, nikoli! Z največjim spoštovanjem se obnašam do vere in tradicije kot verovanja samega, do vernikov, celo zavidam jim, ker lahko verujejo, ker imajo nekaj. Ne morem pa pristati na to, da sem kot bitje, ki ni vemo v katoliškem, zlasti pa ne cerkvenem smislu, zato kaj manj vredna. Družba, ki ima ljudi za manjvredne zaradi njihovga političnega, verskega, spolnega ali kakega drugega prepričanja, ne more biti demokratična in tam tudi sprave ne more biti. Sprava je ravno pristajanje na različnost nas kot ljudi." - Vi niste verni? "Ne." - Verujete pa? "Da, tako bi lahko rekli." - V kaj? "Ne bi o tem govorila. Vedno mislim, da je vera zelo osebna stvar in o tem se ne govori in razglaša na veliki zvon. Jaz pač to tako razumem, sicer pa to tudi ni pomembno." - Smo v predvolilnem času. Boste spet kandidirali na kako politično funkcijo? "Ne." - Nimate več nobenih političnih ambicij? Tisto, kar sem lahko pomagala uresničevati po zakonodajni poti, se pravi domakracijo, večstrankarski sistem, osamosvojitev Slovenije, to je doseženo in sem ponosna, da sem bila zravem. Ne glede na to, kako kdo ocenjuje delovanje parlamenta, smo veliko naredili." - Izjavili ste tudi, da ste ponosni, da ste bili v Demosu. "Da, zato, ker je Demos to izpeljal in smo po zaslugi njegove energije prišli do osamo- življenje in tehnika Naše okolje je nabito s sevanji, z naravnimi in tehničnega izvora, kamor spadata tudi naša vsakdanja sopotnika, tv sprejemnik in računalniški zaslon. Sevanj, ki jih proizvaja televizijski sprejemnik je več vrst: ultravijolično in infrardeče, rentgensko, elektromagnetsko in ultrazvočno, televizor pa je tudi izvor ionizacije in s tem vpliva na ionske koncentracije v prostoru, v katerem deluje. Dovoljena količina sevanj je normirana in naj ne bi vplivala negativno na človeka, vendar pa je dejstvo, da se ob dolgotrajnejši izpostavljenosti pokažejo učinki, ki jih psihologija in medicina poznata že dlje časa. To so: utrujenost, zmanjšana vitalnost, upočasnitev gibov in reakcij, iritacija oči in neke vrste zasvojenost. Natančno vzročno ozadje tega delovanja ni jasno, vse več znakov pa kaže v smer elektromagnetskih vplivov na človeški biološki sistem. Glede ionizacije so strokovnjaki dokazali, da v prostora, v katerem aparat deluje, nastajajo spremembe, in sicer narašča koncentracija pozitivnih ionov. Po ugotovitvah o škodljivosti sevanja televizijskega zaslona so izumili zaščitno ploščico, Vse pogosteje smo pred televizijskimi in računalniškimi zasloni ki naj bi sevanje omilila. Primerjave učinkovanja zaščitenega in nezaščitenega ekrana so pokazale, da je razlika med sevanjem zaščitenega in nezaščitenega tv sprejemnika občutna. Zanimivi so rezultati poskusov s smrekovimi kalicami, ki so pokazali, da korenine hitreje rastejo pri tv sprejemnikih z zaščito. Raziskava sicer ni bila dovolj obsežna, da bi lahko dala dokončne oggovore o vplivu zaščite, vendar opozarja, da obstaja nek vpliv, v tem primeru pospeševalen. Pri ugotavljanju vplivov na človeka so merili srčni utrip, krvni tlak, število vdihov v minuti, odzivni čas ter prevodnost kože pri gledanju nezaščitenega in zaščitenega sprejemnika. Najpomembnejša ugotovitev je, da se ob gledanju nezaščitenega ekrana krvni tlak poveča in ne upade, medtem ko se pri gledanju zaščitenega po začetnem stresnem stanju vrne na običajnega. Zanimiva je tudi razlika v srčnem utripu: pri gledanju nezaščitenega tv sprejemnika je večja kot pri gledanju zaščitenega. Ena od zaščit pred dosedaj znanimi negativnimi učinki sevanja televizijskih in računalniških zaslonov je usmerjevalnik sevanja, ki so ga razvili slovenski strokovnjaki in ga tudi patentirali. Naprava usmerja biološko škodljiva izmenična magnetna in biološka polja v smer, kjer sevanje gledalca ali operaterja ne doseže, hkrati pa duši biološko škodljiva polja in s tem zmanjšuje njihov vpliv na okolico. Naprava za delovanje ne potrebuje napajanja, namesti pa se jo na notranji strani ohišja ekrana. Usmerjevalnik je uporaben za vse tipe aparatov s katodnimi svetlobnimi cevmi (CRT) in jih ni potrebno prilagajati. ALENKA SPLICHAL I svojitve. To, kar imam še narediti, tega pa ne morem narediti kot praktična političarka, ampak grem nazaj tja, od koder sem prišla, se pravi v kulturo." - Boste pisali knjigo, kot so jo nekateri vaši kolegi?/ "Ne, take ne bom." - Načrte pa imate? "Imam še nekaj tem, ki bi jih morala obdelati, povsem s strokovne plati, torej grem nazaj v strokovno delo. Seveda pa je veliko odvisno od tega, kako mi bodo stvari uspevale." - Kako pa prognozirate volitve? Kakšno je vaše mnenje? Kam se bo po vašem mnenju nagnila tehtnica? "Zmagala bo laična varianta, če lahko tako rečem. Tudi krščanski demokrati postajajo vse bolj podobni evropskemu standardu krščanske demokracije, se pravi desnosredinska usmeritev, so mnogo bolj strpni, kot so bili. Sicer pa je tako: volilec ima vedno prav in volilci bodo odločili." - Zdaj imamo drugačne volitve, kot so bile prejšnje. Ni več tistega zanosa, pa tudi ne takšnih pričakovanj. Kljub vsemu pa pravijo, da šele zdaj prav utrjujemo in potrjujemo demokratično usmeritev. "Mislim, da zdaj zares postajamo pluralistična dražba. Prejšnje volitve v tem smislu le še niso bile, ker je le en blok šel z vso silo in z vso vehemenco, da bi res prišlo do spremembe sistema in da bi do te spremembe prišlo po mirni poti. En blok je bil zoper drugega, zdaj pa je veliko strank, veliko usmeritev, različne možne kombinacije in to je vse normalno." - Po nekaterih predvidevanjih naj bi se slovenski politični prostor razdelil na tri bloke, krščanskodemokratski, socialnodemokratski in liberalni, pri čemer gre predvsem za blokovsko delitev, ne pa toliko za določanje leve ali desne strani oziroma sredine. "Da, taki bloki najbrž bojo, notranje povezovanje in razmere pa so lahko različne." - Bo tukaj prostora tudi za demokratsko stranko? "Demokratske stranka bo vedno nekje na sredini. Bo jeziček na tehtnici in to je čisto v redu." TONE JAKŠE naše korenine V Žumberku so Gabrijeli Gabreti. Gabrijela Bogdanoviča s Hrasta se je oprijelo to ime celo tako, da so ga napisali na Bloudkovo značko, ki mu jo je leta 1985 za dolgoletno delo v športu podelila Telesnokultuma skupnost v Metliki. Gabre pa je bil tudi Gabrijelov oče. Družina je svoj čas živela v vasici Malo Lešče pri Brezovici, a je oče s te skope belokranjske zemlje kmalu odšel v Ameriko, da bi za pet otroških ust zaslužil lepši kos kruha. Delal je v gradbeništvu in prihranil kar nekaj denarja. Dovolj, da si je zanj v slavonski Novi Gradiški kupil lepo posestvo in se leta 1930 tam z družino naselil. Gabretu, ki je bil najstarejši od otrok, je bilo tedaj osem let. Otroške oči, vajene razgibanega belokranjskega Žumberka, so se hitro navadile na širjave slavonskih ravnin. Tudi na tamkajšnje življenje se je Gabre hitro navadil in na pisano narodno sestavo, ki jo je k bogatim prsim pritegnila plodna slavonska zemlja. Hrvati, Srbi, Cehi in še cela vrsta drugih. A bolj kot to, kakšne narodnosti je kdo, so dečka zanimale športne dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali prebivalci tega razvitega slavonskega mesta. Videl je športne naprave in športe, o kakršnih se mu v Malih Lesčah še sanjalo ni. In ker je bil urnih in lahkih nog, je v novi druščini kmalu pričel brcati žogo, z desetimi leti pa je že začel telovaditi pri Sokolu. Letos mineva že šestdeset le, odkar se Gabre športno udejstvuje. Pozneje, v gimnaziji, je Gabre spoznal, da šport sicer združuje ljudi, a je veliko drugih stvari, ki jih ločujejo. V Novi Gradiški so bili to hrvaški nacionalisti, združeni v frankovsko organizacijo, pa srbski monarhisti, skojevci in dragi. Vse več nestrpnosti je bilo med ljudmi, in ko je izbruhnila druga svetovna vojna, so bile razmere zrele za tragedijo. Na vrata Gabretovega doma je potrkala ustaška policija in odpeljala očeta. Nikoli več ga niso videli živega. A se je tudi v razčlovečenosti takratnega režima našel prostor za sočutje in medsebojno pomoč. Sosed, Hrvat, je zaščitil ostale člane družine, da niso sledili očetu pod krvnikov nož. In s pomočjo dobrih ljudi, avstrijskega advokata in italijanskega konzulata v Zagrebu, je uspelo Gabretu uiti nazaj na svoj stari dom v Sloveniji. Sem je že prej redno zahajal na obisk, saj ga je domotožje po belokranjskem domu, kljub temu da je bil novi v Slavoniji lep in bogat, pogosto zdelovalo. Zdaj je ta stari očetov dom postal njegovo zatočišče. Od tod je odšel v partizane. Najprej v Belokranjski bataljon, potem v Tomšičevo brigado. Z njo je prišel do Iga pri Ljubljani, kjer je bil prvič ranjen. Ko se je pozdravil, je stopil v Gubčevo brigado. Pri Mokronogu gaje zadelo še drugič. Tokrat jo je kar dobro skupil v desno nogo. Prepeljali so ga v partizansko bolnišnico v Radatoviče, kjer se je kar nekaj časa zdravil. S tem je bilo aktivnega partizanskega bojevanja za Gabreta konec. Postal je učitelj. "Bil sem gimnazijski maturant, pa so me zato poslali za dva meseca na pedagoški tečaj in pred pomladjo leta 1943 sem postal učitelj. V šolo v Dragah, kjer sem učitelejval, so hodili otroci iz Dol, Popovičev, Hrasta in nekaterih drugih zaselkov. Šola je bila bolj improvizirana, saj ni bilo pravih učbenikov, zato smo uporabljali vse pisano, kolikor nam je prišlo pod roke. S telovadbo so bili pa problemi. Težko je bilo žumberškim otrokom dopovedati, naj tekajo sem in tja kar tako, brez vsakega vzroka," se spominja Gabrijel Bogdanovič. Po vojni se je vrnil v Slavonijo. V Osijeku je končal višjo pedagoško šolo in nato v domačem kraju poučeval zgodovino. To je počel vse do leta 1964, ko se je vrnil v Belo krajino in se zaposlil v Beti. Z ženo Marto sta se naselila na Hrastu, kjer sta si postavila lastno hišo. Zdaj sta že oba upokojena. Gabre, ki se je s športom pred vojno zelo aktivno ukvarjal, a ga med vojno po sili razmer nekoliko zanemaril, je bil ves čas po vojni s športom Gabrijel Bogdanovič s Hrasta tako ali drugače povezan. Najprej kot nogometni igralec in trener, potem kot funkcionar in inštruktor v najrazličnejših društvih. Lepe rezultate je_s svojimi varovanci dosegal tudi v strelstvu. Športu se je z vsem žarom posvetil tudi po preselitvi v Slovenijo. Geslo "zdrav duh v zdravem telesu" pa zanj ni bilo fraza, ampak način življenja. Prepričan je, da mu je prav dobra telesna pripravljenost pomagala premagati nekaj hudih bolezni. "Šestdeset let je že preteklo, odkar sem sc pričel ukvarjati s športom in še na misel mi ne pride, da bi prenehal," pravi Gabre, ki je športni aktivist tudi v društvu upokojencev, "seveda pa ima vsaka stvar svoj čas. Zdaj so najbolj koristni sprehodi po svežem zraku, združeni z nabiranjem gob in kostanja." Gabre je pred petdesetimi leti doživljal čase, za katere je mislil, da so prelomni in da se ne bodo nikoli več ponovili. A glej, Novo Gradiško, kjer je preživel najlepše čase svoje mladosti, so nedavno spet pretresale eksplozije, in strah, da se bo nesmiselna morija povrnila, je spet prevzel ljudi. Tudi Gabre-tove sorodnike, ki so pri njem na Hrastu našli zatočišče, dokler ni bila najhujša nevarnost mimo. Gabre pa vojne tako ali tako ne bo mogel nikoli pozabiti. Ob vsaki spremembi vremena ga v rani, ki jo je dobil v Mokronogu, zaskeli. Zdravniki so ugotovili, da zaradi krogle, ki je ostala v zaceljeni rani. Mnogo let je Gabre telovadil, ne da bi sploh vedel za to. TONE JAKŠE 1 2 priloga dolenjskega lista f»3J )TO: T. JAKŠ! NAGRADA V JURNO VAS IN ŠENTPETER Žreb je izmed reševalcev 42. nagradne križanke izbral DARINKO FORŠEK iz Jume vasi in MIMI FLORIJANČIČ iz Šentpetra. Forškovi je pripadla denarna nagrada 2.000 tolarjev, Florjančičeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Dobitnico denarne nagrade prosimo, naj nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMSO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da ji bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 16.novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 44! Ovojnico brez poštne znamke lahko osebno oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore. REŠITEV 42. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 42. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: VINO, DOTIK, DEKSTROZA, ESTE, KALI, ARENA, SIR, KLETARSTVO, VIC, TONE, KOLESAR, MARKA, OPAST, UTAH, OL, BIRT, BRV, AARE, LAVOISER, RAJ, ATARI, KRN, ANA prgišče misli Vsi smo zares živi, odzivni in dejavni smao takrat, kadar se zavedamo, da je v vsakem trenutku našega življenja zajeto vse, kar je bilo in kar je in kar bo. F. KALAN Čim bolj ti je svet znan in poznan, tem boij se izpraznuje, čas pa je čedlje bolj navzoč. D. ZAJC Človek je sam sebi krvnik in grob. B. ŠTIH Kako kratek del neskončnega, brezmejnega časa je dodeljen posamezniku! Kako hitro bo utonil v večnost! M. AVRELIJ nagradna križanka 44 DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST STAI SKA KANDINAV-SKI PEVEC IME IN PRIIMEK SLOV. SLIKARJA, GRAFIKA, KIPARJA SINJSKA VITEŠKA IGRA PRAOČE ČLOVEŠTVA NAUK O SPOZNAVANJU PLANŠAR MAZIVO ZA PESTA VOZ IN OSIŠČA ŽENSKO IME AVTOM. OZNAKA ZA DANSKO SINTETIČNA TKANINA SUŽENJSKA SPONA GLASILO IT. SOCIALIST. STRANKE AVTOR: JOŽE Ul KUBANSKI MINISTER (RAUL) IGRALEC (MOORE) MLINSKI ŽLEB VRSTA NASTILA RUDARSKI KRAJ V SREDNJI BOSNI (SVINEC) VRSTA MEŠANE DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST INDUSTRU. MESTO V OHIU (ZDA, GUMAR- TROPSKA OVIJALKA ANGL, PLEMIŠKA STOPNJA KLJUNAČ SENČNA STRAN EVROPSKO GORSTVO ŠVEDSKI SUKAR (ANDERS) OSEBNI MEK MANJŠI OTOK PRI ZADRU VELEMESTO NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU O KR. ZA SLOVENSKI TOLAR NEMŠKI ORGANIST 20. STOL (GUNTER) STAROGRŠKO MESTI NARODNA GALERIJA tČIN šOVARJA- NJA NOVO MADŽARSKO MESTO V BAKONJ-SKEM GOZDU ŽENSKO IME DOLENJSKI UST UST DOLENJSKI UST zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda: LiJ ®jja sa zanimivosti iz sveta Ta oblika sladkorne bolezni se razvije šele v srednjih letih in pogosto jo je mogoče nadzirati brez insulina oziroma drugih zdravil. Hoja lahko s svojim shujševalnim učinkom posredno, a pomembno vpliva na to vrsto sladkorne bolezni. Saj je 80 odst. ljudi, zbolelih za sladkorno boleznijo v srednjih ali poznejših letih, predebelih. Bolezen lažje nadzirajo s hujšanjem in nato vzdrževanjem primerne telesne teže. Z načrtovano redno hojo taki bolniki nadzirajo svoj krvni sladkor. Vadba deluje proti nenormalnemu zvišanju krvnega sladkorja, do katerega pride potem, ko sladkorni bolnik zaužije ogljikohidrantni obrok. Poveča tudi občutljivost za insulin. Dobre strani hoje niso tako očitne pri mladostniški obliki sladkorne bolezni, pri kateri je bolnik odvisen od vnašanja insulina. Raziskave so kljub temu pokazale, da z vadbo lahko znižamo koncentracijo sladkorja v krvi in zmanjšamo potrebo po insulinu. Sladkorni bolniki, ki želijo vaditi, morajo biti previdni. Preden začnejo z gibalno aktivnostjo, naj se zaradi večjega tveganja, da zbolijo na srcu, posvetujejo z zravnikom. Opravijo naj tudi zmogljivostni preskus. Zelo pozorni morajo biti tudi na stopala. Sladkorni bolniki s poškodbami živcev se lahko poškodujejo, ne da bi čutili bolečino. Ker je njihov krvni obtok slab, se težje zoperstavljajo okužbam stopal. Celo žulji se lahko razvijejo v velike kožne rane. Kosti, artritis, nosečnost Zmerna vadba, kot je hoja, povečuje trdnost kosti, krepi mišice in ščiti človeka pred težavami, ki se pojavijo s staranjem. Hoja, pri kateri prenašamo lastno težo, povečuje gostoto kosti. S pomočjo težnosti in notranjih sil mišice vlečejo, kosti in jih spodbujajo, da vsrkajo kalcij, ki kostem daje trdnost. Dolgotrajna nedejavnost povzroči usihanje mišic in razredčenje kosti. To se na primer zgodi, ko je zlomljen ud v mavcu. Hoja pa zavira razredčenje kosti, in to prav vsega okostja. Raziskave so pokazale, da so se kosti pri dejavnih ljudeh bistveno manj razredčile kot kosti nedejavnih. Zaščita pred osteoporozo (torej razredčenjem oziroma luknjičavostjo kosti) je pomembna zdravstvena prednost, saj je zaradi te bolezni nešteto zlomov hrbtenic, kolkov in zapestij, ki jih pretrpijo starejše ženske zaradi naravnega znižanja hormona estrogena v krvi, do katerega pride po menopavzi. Zato priporočamo zmerno hojo, ki temelji na prenašanju lastne teže. Hoja pomaga starejšim tudi zato, ker si z njo urijo občutek za ravnotežje in se tako varneje gibljejo. Pri artritisu (vnetu sklepov) so prvi koraki silno boleči. Toda trmasto vztrajanje in postavljanje ene noge pred drugo se bolniku z artritisom pogosto lepo obrestuje. Redna hoja odganja bolečine in okorelost ter krepi mišice, s tem pa bolniku pomaga, da živi bolj neodvisno življenje. Priporočamo, naj bolniki začnejo s kratkim sprehodom, ki ne sme povzročati dodatnih bolečin. Nato je treba razdaljo postopno daljšati. Podobno kot drugi ljudje, zlasti z zdravstvenimi težavami, morajo tudi artritični bolniki vaditi z vrednostjo in pod nadzorom zdravnika. Redna hoja pomaga urejati prebavo in ščiti pred zaprtjem. Deluje tako kot z vlakninami bogata prehrana, ki prebavo pospeši. Zato, dragi bralci, preden boste v lekarni kupili odvajalo, raje poskusite s hitro hojo! Zdravniki hojo priporočamo kot najboljši način za ohranjanje vzdržljivosti med nosečnostjo. V zadnjih mesecih morajo nosečnice zaradi dodatne telesne teže hoditi malo počasneje, kot so sicer vajene. Prav s hojo lahko učinkovito uravnavajo tudi telesno težo. Hoja pomaga preprečevati nastajanje krčnih žil in otekanje nog ter gležnjev, ker poživlja krvni obtok in sili žile v nogah, da se krčijo. Lajša tudi težave naprej ukrivljene hrbtenice, ki zelo pogosto trpinči nosečnice. In še nekaj: mati lahko hodi že nekaj dni po porodu. S hojo mimo poškodb Največja težava napornih rekreativnih dejavnosti so poškodbe. Čeprav se večina lahko zelo hitro pozdravi, pa močno škodujejo motivaciji in navdušenju za športne aktivnosti. Grobovi ne molčijo Balkanski klavci, ki so pobijali in še pobijajo civilno prebivalstvo, bi morali vedeti, da noben grob, še tako skrbno prikrit, ne zakrije resnice; grobovi prej ali slej spregovorijo. Dokazov je veliko, med novejšimi letošnje rusko priznanje o pomoru poljskih častnikov v Katynskem gozdu v prvih letih 2. svetovne vojne, ki so ga storilci dolgo zanikovali, nazadnje pa so ga le morali priznati. Najnovejši primer pa je iz Srednje Amerike. Izvedenci za sodno medicino so pred kratkim izkopali množično grobišče ob razrušeni cerkvi blizu odmaknjenega kraja El Mozote v San Salvadorju. Po sedanjih ocenah je v njem zakopanih okrog 800 ljudi, nobenih vojakov, predvsem ženske in otroci. Znaki na okostjih potrjujejo, da so jih morilci pohabili in nato sežgali. O množičnih pomorih v okolici El Mozota, ki jih ima na vesti bataljon sansalvadorske vojske Atlacatl, se je govorilo in pisalo že leta 1981, ko naj bi se strašni pomori zgodili. Vendar so obtožbe v vojski in vladi zavračali, pritrjevali pa jim niso niti v ZDA, ki se sicer javno rade postavljajo za red in pravico na svetu, a so bile v tem primeru vpletene v zločine, saj so bataljon urili ameriški strokovnjaki. Za zlato strup Nekdaj deviška divjina amazonskih tropskih gozdov doživlja udar za udarom. Žage in ogenj pojejo tropskemu gozdu mrtvaške koračnice, prvotni prebivalci Indijanci umirajo za boleznimi, ki jih mednje zanašajo priseljenci, in izgubljajo svojo identiteto v stiku s civilizacijo, žalostno podobo pa dopolnjuje še vse bolj hudo onesnaževanje vodnih tokov z živim srebrom. Krivci zanj so stotisoči zlatokopov, ki jih je zagrabila zlata mrzlica in so sc odpravili v divjino izpirat zlato. Brazilska zlata mrzlica se je začela leta 1980 in še zdaj traja z nezmanjšano silo. Posledice največjega razmaha iskanja zlata v brazilski zgodovini pa niso samo nove in nove količine zlata, ki prihajajo iz amazonskih gozdov, pač pa tudi hudo zastrupljanje amazonskega porečja. Iskalci zlata namreč izločajo žlahtno kovino iz rečnega mulja s pomočjo živega srebra. Poznavalci računajo, da so doslej v vodovje izpustili že kakih 1.500 ton te strupene snovi. S tem ne zastrupljajo le vodnih in drugih živali, marveč tudi ljudi, ki jedo te živali in uživajo vodo iz rek, konec koncev pa tudi sami sebe. Zdravniki ugotavljajo, da že prihaja do zastrupitev z živim srebrom, ki se kažejo predvsem v poškodbah živčevja in ledvic. Ogroženi pa so tudi bodoči rodovi, saj zastrupitev z živim srebrom povzroča tudi poškodbe zarodka. Pohlep po zlatu in škodljivo ravnanje se tako obrača proti ljudem samim. Led v peklu Planet Merkur, ki se od vseh planetov našega osončja nahaja najbližje Soncu, je zaradi svojega položaja pravi pekel. Na njem vlada strahovita vročina, povprečna dnevna temperatura je okrog 430 stopinj Celzija. Znanstvenikom seveda na kraj pameti ni padlo, da bi na njem iskali led. A dogodilo sc je prav to, da so na Merkutju našli večni led. Nasin radar, ki je pri najnovejših raziskavah temeljito otipal peklenski planet, je zbral take podatke, da ni mogoče več dvomiti: na planetu je res led. Radar je odkril zaledenele predele na Merkurjevem severnem in južnem tečaju. Kako je to mogoče? Strokovnjaki Kalifornijske univerze v Los Angelesu menijo, da sc tudi polarno območje na Merkurju sicer koplje v močni sončni svetlobi, vendar pa svetloba pada pod tako nizkim kotom, da so dna nekaterih kraterjev na tem območju ves čas v senci. Ker na planetu ni ozračja, ki bi prenašalo toploto, se temperatura v teh senčnih predelih nikoli ne dvigne kaj dosti nad nič stopinj Celzija. Vlaga, ki sc je kondenzirala v kraterjih pred milijardami let, ko je planet imel vrela morja, je v senčnih kraterjih zamrznila. Planet je kasneje vso vodo izgubil, razen teh ledenih ostankov. Ognjenik kuha Recept za pripravo cozida, slastne jedi, ki jo kuhajo na otoku Sao Migucl na Azorih, ni zahteven, vendar pa nam še tako natančen opis nič ne pomaga, saj je ni mogoče skuhati nikjer drugje kot prav tam, kjer je doma. Navodilo za kuhanje je takšno: zavij kose govedine, svinjine in piščanca skupaj z izbrano zelenjavo v kos tkanine, nato zavitek zakoplji v zemljo pri jezeru Fumas in ga pusti, da sc kuha devet do deset ur, jed je po tem času pripravljena. Zares nenavadno, a prav tako je treba narediti. Cozido sc v zemlji na obali jezera Fumas zares skuha, saj ima zemlja tam temperaturo 98 stopinj Celzija. Jezero je namreč nastalo v kraterju vulkana, ki je izbruhnil pred kakimi 12 tisoč leti in odpihnil vrh gore pod nebo. Hefajstova kovačija v vulkanu pa še deluje. Fumas se je po svojem nastanku še večkrat prebudil, nazadnje leta 1630, ko je terjal 200 človeških življenj. Strokovnjak za vulkane Richard Moore svari, da bo kmalu ponovno pokazal zobe, kar pa prebivalcev otoka ne odvrača od tega, da bi ne hodili na obalo jezera in si tam v zemlji zastonj kuhali slastnega cozida. Ugotovili so tudi, da jim vulkan skuha tudi druge jedi. Kuhanje je sicer bolj počasno, vendar zanesljivo, saj se ni bati, da bi naravni štedilnik ugasnil. Redna hoja pomaga urejati prebavo, zato raje poskusite s hitro hojo, predno boste v lekarni kupili odvajalo praktični KRIŽ v J Zimski plašč Vreme in temperature nas neusmiljeno opozarjajo na bližajočo se zimo in na potrebo po zamenjavi prehodnih jesenskih s toplejšimi zimskimi oblačili, v prvi vrsti s plaščem. Lanski kratki in široki svinger na "špichoze" ali legice ali krajše krilo se že zaradi praktičnosti gotovo še ni povsem poslovil. Moda pa si kajpada vsako sezono izmisli kaj novega. Svinger k novim, dolgim in ozkim krilom, ki so sc začela prebijati, ne bi šel, zato letošnji plašči segajo vsaj do sredine meč. So udobni in preprosti, okrog telesa se ovijajo kot kopalni plašč. Za udobnost skrbijo tudi odlični materiali. Zaobljena ramena oblikujejo različno ukrojeni rokavi. Plašče krasijo le tu in tam široko pošiti robovi, okrasni gumbi, veliki ovratniki, krzno okrog vrata pa tudi na rokavih in pasovih. Barve? Vse od bledorumene, svetlo rožnate, vanilijastc do modrc, vijoličaste, bordo, črne, petrolejsko in špinačno zelene, oranžne, rdeče. Pomoč dišavnih želišč Pri pripravi nekaterih jedi so vam lahko v veliko pomoč različna želišča. Tako lahko luštrek, timijan in majaron skoraj popolnoma nadomestijo v jedeh sol. Meliso in angeliko lahko uporabljate namesto sladkorja. Zlasti okusni sta s kislim sadjem, kot so rabarbara, ribez ali jabolka. Bazilika, timijan, majaron in kreša lahko nadomestijo poper, ki ga nekateri bolniki ne smejo uživati. Solate pa bodo imele boljši okus, če jih boste potresli z mešanico sesekljanih želišč. Predvsem so priporočljivi poprova meta, koprc, majaron in drobnjak. Sicer pa sveža zelišča lahko za zimo posušimo ali zamrznemo. Dietni šarkelj V hladnejših jesenskih in kasneje zimskih dneh bo več časa tudi za obiskovanje prijateljev in znancev. Da bo klepet ob kavi prijetnejši spečemo lahek dietni šarkelj, saj njegova prip- lupinico vode, 1 zavitek vanilijevega sladkorja, 4 jajca, malo limonine lupinice. Vse skupaj stepemo, da dobro naraste in postane rahlo. Pridamo moko s pecilnim praškom in trd sneg iz beljakov. Testo pečemo 45 minut v dobro pomaščenem in pomokanem modelu za šarkelj. rava ni prezahtevna. Potrebujemo: 10 dag moke, 1 žličko pecilnega praška, 1 zavitek vanilijevega pudinga, 2 polovični jajčni lupinici olja, 1 jajčno Siljenje radiča Ker je postopek siljenja korenov radiča zunaj težavnejši, vam predlagam siljenje v kleti. V ta namen je primeren vsak prostor, ki ima temperaturo do 18 stopinj Celzija in je zadosti temen. Odbrane in enako velike korene vložimo v pesek ali močno peščeno zemljo, pomešano s šoto. Medsebojna razdalja med koreni naj bo od 5 do 7 cm, položimo pa jih tako, da so vrhovi korenov vseskozi v isti višini. Korene lahko vlagamo v najrazličnejše posode, potrebno pa je, da je prostor popolnoma temen. Če prave teme ni, sami poskrbimo zanjo. To storimo tako, da čez korene dodatno nasipljemo zemljo ali pa posodo prekrijemo s tkanino ali papirjem, ki ne prepušča svetlobe. Zelena karta 1. decembra 23. oktobra je Slovenija postala polnopravna članica sveta nacionalnih zavarovalnih birojev v Londonu, to pa pomeni, da bomo zagotovo od naših zavarovalnic dobili zelene kartice z oznako SLO, ki bodo veljale od 1. decembra naprej. Vozniki z zelenimi karticami z oznako YU bodo do takrat to kartico pri vožnjah v tujino še lahko uporabljali, saj jugoslovanski biro iz sveta ni bil izključen razen v Danski, Skandinavskih državah, in Belgiji, kjer so sodelovanje z njim odpovedali. Za potovanje v te države bodo morali vozniki do 1. dccemra na mejah sklepati posebna zavarovanja. Ob tem omenimo še, da tudi doslej po pogodbi Yu biroja^ nismo potrebovali zelenih kart za Avstrijo, Švico, Liechtenstein, Madžarsko in Češkoslovaško. Slovenski nacionalni biro bo s temi državami sklenil pogodbo tudi za naprej in jo skušal razširiti še na nove. □ priloga dolenjskega lista 1 3 SKRIVNOSTNI MATJAŽ - Skromna cerkvica sv. Helene v Dragi pri Beli Cerkvi že dolgo vzbuja radovednost občasnih obiskovalcev pa tudi arheologov, umetnostnih zgodovinarjev in arhitektov. Nedolgo tega pa je razkrila eno svojih skrivnosti. Na južni zunanji steni ladje so odkrili lep latinski napis, ki govori, da je dal danes žal uničeno podobo leta 1531 naslikati neki Mathias. Napisi z imeni donatorjev so v starejši slovenski umetnosti redki, napisi na zunanjščinah stavb pa celo izjemni. Tudi zato zasluži na videz nepomembna samotna cerkvica vso našo skrb in pozornost. (Pripravila: umetnostna zgodovinarka Mar(ja Dražumerič) >2 ■HBMMtt' Dolenjska napaka - Kakor hočejo prešiči vsi naenkrat žreti iz korita, hočejo tudi Dolenci vsi naenkrat govoriti, kedar jim se enkrat odveže jezik, zlasti pri vinu. O babah se to že razume, ker niso na celem svetu nikjer drugačne. O župnikih nič dobrega - Naši župniki bero večidel le kak časnik in ne napredujejo s časom; pozabivši še tisto malo reč, ki so se je v gimnazijah naučili, pokmetijo se popolnoma. Napredujejo edino le v hinavščini, v nji jim se je pa tudi treba res izuriti, ker bi sicer ljudje prelahko zapazili njih meseno občenje s kuharicami. Z ekonomijo pečajo se z redkimi izjemami zgolj neracionalno, slabše ko kmetje, samo vino, če imajo svoj nograd, izdelajo bolje nego je kmečko, sijajno dokazovaje, kako odlična kapljica bi se lahko namastila v dolenskih goricah. Uradne reči pisarijo slovenski župniki vse po nemški in slovenski še prav za prav pisati niti ne znajo. Slovenstvo je njihov najniži ideal, že više so kvarte in vino, mnogo više kuharice, na najvišem šprunceljnu njihove duševne lestvice pa sedi pravi ljubček njihovega srca -presladki, nikdar siti, nikdar v svojih pripomočkih izbirčni mamon. Pravih žen ni več - Prave device in prave žene ni nikjer več. Ce je ktera dobra gospodinja, je pa zraven pijanka ali kaj druzega, opravljivke so vse brez razločka in saj nekoliko lažnjive tudi vse, da se ne more človek na nobeno popolnoma zanesti. Tudi ima vsaka nekake svoje skrivnosti kterih ne razodene ne staršem ne možu. Popačile so se menda takrat, ko so začele vhajati med kmete mestne šege in noše. Žganje ni v čislih - Zganja ne pije Dolenec mnogo, za tropovec marajo edini Kranjčani Žganjarji slove za strašne goljufe, kterim ga kuhajo, kradejo naj bolje - slabe ostanke pa zamešajo s špiritom. M.D. Ivan Cankar je v črtici Skodelica kave pretresljivo doživeto opisal greh, ki ga ni v nobenem katekizmu, ki ga zapiše samo srce, a ni odpuščen ne na tem ne na onem svetu. Spomin na tak greh je vedno grenak in boleč, čeprav so minila že leta od tistega dogodka. Tudi jaz nosim v duši tak greh, ki me spremlja vse življenje in se ob vsakem spominu nanj znova kesam in sramujem svoje trdosrčnosti. Poslušajte! Bila sem pol otrok, pol dekle, dijakinja nižje gimnazije. V letnih počitnicah sem namesto mame vozila brod čez Savo. Z brodarino se je naša družina skromno preživljala. Bili smo štirje otroci, oče nam je že zgodaj umrl za tuberkulozo. Cena za prevoz je bila takrat poldrugi dinar za osebo. Zgodilo se je nekega vročega poletnega dne. Ravno sem s težko verigo privezovala brod, ki sem ga pripeljala h kraju, ko me zmoti neznan glas. Star mož s prazno beraško malho me je boječe vprašal, koliko stane prevoz. Povedala sem. Se bolj plašno je zaprosil: "Nimam dovolj denarja. Bi me zastonj prepeljali?" Ne vem, kakšen hudobec je bil tedaj v meni - otroci so včasih prav kruti in neusmiljeni - a trdo sem odgovorila:"Če nimate denarja, ne bo nič.1” Hladnokrvno sem odšla z broda, ne meneč se za siromaka, ki je želel priti čez Savo. Napotil se je ob reki navzgor, morda do naslednjega broda, oddaljenega uro hoda. Takrat sem bila mlada in objestna. Nisem pomislila, kako bi razveselila ubogega berača, če bi ga zastonj prepeljala čez Savo. Šele mnogo pozneje, ko sem odrasla in me je življenje marsikdaj tudi teplo, sem se ob Cankarjevi črtici spomnila na to svoje kruto dejanje. Gotovo je minilo že več kot petdeset let od tedaj, a vest mi ne da miru. Kadarkoli se spomnim na ta dogodek, se sramujem in kesam. Rada bi ga izbrisala iz spomina, a ne morem. Sedaj skušam biti dobra z vsakim človekom, ne da bi pomislila na plačilo. Mnogo ljudi potrebuje našo pomoč, ki je ne bodo mogli nikoli poplačati Ne odrekajmo jim je! Pot me je zanesla na naše preurejeno pokopališče. Nikogar ni bilo in sama pri sebi sem razmišljala, kako bedno je življenje, ko ostaneš sam. Ko sem se že odpravljala, je na pokopališče prišla starejša ženica, ki je prinesla rože na grob svojega moža. Pozdravili sva se in spregovorili nekaj besed. Ženica, že precej v letih, je govorila o vseh aktualnih dogodkih kot pravi izvedenec. Bila je izredno prijazna, ni mi vsiljevala svojih pogledov in ni zanikala mojih. Beseda je nanesla tudi na njenega rajnega moža. Zvedela sem, da družine nima več: mož je umrl, hči je tudi že v rani mladosti končala svojo pot, sin pa je ostal nekje v Franciji Zazdelo se mi je, da 'bolj pogreša sina kot hčer in moža. Slednja je izgubila zaradi smrti, sin pa je odšel prostovoljno. Nekaj časa je še pošiljal voščilnico za božič, zadnja štiri leta pa od njega ni bilo nobenega glasu. Solze so ji stopile v oči, ko je to povedala. Rekla sem ji nekaj besed v tolažbo. Na moje presenečenje pa ženica sploh ni obtoževala sina. Poslovili sva se in odšli vsaka svojo pot. Ob ženinem pripovedovanju sem spoznala, da moja stiska ni primerljiva s samoto te ženice, da kljub vsemu živim prelepo življenje. Mislim, da mi jo je na pot poslala usoda- Tatovi koles Slovenski pisatelj mlajše generacije Milan Kleč, ki si je s svojim slogom v krogu naših sodobnih pisateljev že izboril samostojen položaj in je po svojih delih takoj prepoznaven, kar marsikateremu pripoved-niku zlepa ne I i TAimi WV Fk I uspc’ nadaliuic s ■ 1A1UVIRUL« I "klečevstvom” tudi II ‘i iVv I v svoj> najnovejši I: « I knjigi. Pri Založbi 11 I Mihclač Je izdal I i T ! I svoj doslej najdaljši % I prozni tekst TA-|LV.i—Ul TOVIKOLES,ki ima vse značilnosti Klečeve proze, od bizarnosti tem, ironije in fantazije do duhovitega čvekanja, zato bo ljubiteljem tovrstne literature šel v slast kot odlično branje, za ostale pa bo knjižna novost vsaj zanimivo, če že ne tudi dobro branje. Naslov za svojo knjigo si je pisatelj sposodil pri slavnem in tudi pri nas dobro znanem De Sicovem neoreali-stičnem filmu Tatovi koles. Film ima v pripovedi (avtor ji pravi kronika, lahko pa bi jo označili tudi kot kratek roman) pomembno vlogo, vendar zgolj in samo za zapletanje in razpletanje pripovedi, medtem ko ne po svoji vsebini in ne po umetnostni usmeritvi, ki jo je izpričal, film ni vpleten. Klečev roman bi še najlažje uvrstili med kriminalke, seveda pa velja ta uvrstitev le pogojno, saj Kleč metode in načine fabuliranja tega literarnega žanra le izrablja in ga ves čas pravzaprav ironizira, ko vanj vpleta lahkotnost svete preproščine, narobe obrnjeno prebrisanost, prikrit posmeh in banaliziranje velikih stvari. Vsebine pripovedi ne gre izdati, saj bi bil bralec ob užitek nenavadnega zapleta in razpleta zgodbe, povejmo samo še to, da je zgodba spretno napisana in dovolj napeta, ves čas pa seveda tudi zabavna. MILAN MARKELJ Babilon Kdo ne pozna stare biblijske zgodbe o Babiloncih in njihovem stolpu? S stolpom so hoteli doseči nebeške višave in dokazati, da lahko dosežejo Stvarnika. Zgradbe pa niso mogli sezidati, ker jim je Bog zmešal govorico, da niso eden drugega več razumeli, in gradnje je bilo konec. Ali se kaj takega lahko dogodi tudi v literaturi? Jani Osvald, pesnik na avstrijskem Koroškem, je na to vprašanje odgovoril, in sicer z zbirko Babilon, ki je nedavno izšla pri celovški Založbi Drava. Že prej je pisal pesmi v slovenščini in nemščini, tokrat pa je svojim pesmim dodal še takšne, ki so spletene iz slovenskih in nemških, tu in tam tudi angleških besed. Kako zvenijo v Osvaldovi "ba-bilonščini", je videti že iz naslovov ciklov: Abel Kajn doma daheim, Identiteta & Opfcr, Erloes mich vmesnih nebes, Peklo peče brennt die Hoell. Ali je to bodoča govorica vseh Korošcev? Najbrž ne, toda do takšne spojitve jezikov lahko pride. Kar zadeva identiteto, bo srce še vedno na slovenski strani. Z razumom pa je drugače, ta se bo šel vagat tudi na drugo, nelovensko stran. Sicer pa se to že dogaja. Človek na avstrijskem Koroškem že postaja nekaj vmesnega, čedalje bolj nerazdružno dvojen. Biti ne to in ne ono, pa je biti obojen, to je sicer nekašna rešitev, ki pa vodi čedalje globlje v babilon. Pravi babilon se v pesnikovi viziji šele nakazuje. Prihaja z združevanjem Evrope. Iz koliko delov bo takrat sestavljen človekov jaz? Gotovo se bo tudi "babilonščina" spremenila, postala še bolj nerazumljiva. Kdo ve. IVAN ZORAN Trta življenja V slovensko kulturno dediščino lahko uvrstimo tudi vinsko kulturo, ki je Slovencem še posebej blizu, saj naša domovina sodi med vinorodne dežele z večstoletno tradicijo gojenja vinske trte in pridelovanja vina, ki ga njeni prebivalci že od nekdaj cenijo, naj ga zori primorsko, štajersko ali dolenjsko sonce, naj bo sad merlota, furlanskega tokaja, dišečega traminca, modre frankinje ali žametne črnine ali pa rezano vino, od vipavca, cvička in bizcljčana do janževca in jeruzalemčana. Koliko je v tej trdni ljubezni med Slovenci in vinom plemenitosti in žlahtnosti, se pravi kulture, pa je seveda drugo vprašanje. Kulture ni nikoli preveč, si je najbrž mislil novinar in publicist Drago Medved, ko je pisal za dnevno časopisje podlistke o Slovencih in vinski kulturi oziroma nekulturi. Na osnovi teh zapisov je napisal tudi knjigo TRTA ŽIVLJENJA, ki je pred kratkim izšla pri ČZP Kmečki glas. Ne gre za priročnik o vinogradništvu ali vinskih sortah, pač pa za prijetno in ob tem tudi poučno kramljanje o trti, vinu in Slovencih skozi zgodovinsko, etnografsko, gospodarsko in družbeno optiko. Knjiga je napisana z ljubeznijo do žlahtne vinske kapljice in na osnovi bogatega poznavanja snovi ter tudi izkušenj, zato ni brez jasnih opozoril, da se kulturno uživanje in prava ljubezen do vina lahko prevesita v svoje nasprotje, nekulturo in zasvojenost. Prav slednjega je med Slovenci več kot prvega. V širjenju vinske kulture je torej poslanstvo te knjige, ki ji na Dolenjskem in v Beli krajini, ki sta z vinom povezani že dolga stoletja, ne bi smelo zmanjkati bralcev. MILAN MARKELJ Ura rojstva Rojstna ura slovenskega naroda se začenja hkrati z začetki nastajanja velike večine današnjih evropskih narodov v gentilni družbi preseljevanja narodov, to je v času, ko so se (v drugi polovici 6. stoletja) priseljeni Slovani zaceli v Vzhodnih Alpah in ob zgornjem Jadranu stapljati z ostanki tam naseljenih romaniziranih prebivalcev. Okrog leta 630 je na njihovem ozemlju znotraj Vzhodnih Alp nastala najstarejša, po virih znana slovenska država Karantanija, po kateri je vse od 9. do 13. stoletja obveljalo ime Karantanci kot prvo ime današnjih Slovencev. Do leta 745 je bila neodvisna država, do leta 820 Frankom podrejena kot vazalna kneževina, po letu 820 pa preurejena v smislu frankovskega fevdalizma. Karantanske kneze in kasnejše koroške vojvode so do leta 1414 ustoličevali na knežjem kamnu pri Krnskem gradu (Karantana -Karnburg) s posebnim obredom v slovenskem jeziku. Takšnega obreda tedaj niso poznali nikjer drugje v Evropi in je tudi kasneje v pravnih delih zbujal veliko pozornosti. Pod frankovsko oblastjo so Slovenci med leti 750 in 900 sprejeli krščanstvo; le tako so se v tedanjih razmerah mogli ohraniti in razviti kot etnična skupnost v okviru evropske civilizacije. Ob stiku z irskim misijonom se je v molitvenih obrazcih že pred letom 800 uveljavljal tedanji slovenski ljudski jezik. V tej razvojni črti so nastala v Brižinskih spomenikih okrog leta 1000 najstarejša zapisana slovenska besedila v starem slovenskem jeziku za potrebe cerkva na današnjem Koroškem. Z razpadom Karantanije je bilo od 11. stoletja naprej slovensko ozemlje razdeljeno Vinko Blatnik: RojstVO in VZpOH ^7 samostojne Slovenije med nekaj zgodovinskih "dežel”, s srednjeveško agrarno kolonizacijo pa se je od 15. stoletja skrčilo na današnji obseg. Vendar so ga od sosednjih narodnostnih ozemelj delile precej jasne in zgodovinsko dozorele etnične meje, proti Hrvatom pa še državna meja med Nemškim cesarstvom in Ogrsko-Hrvaškim kraljestvom v skoraj nespremenjenem poteku od okrog leta 1200 vse do leta 1866 oziroma leta 1918. Prebujanje S 16. stoletjem se začenja nov razvoj Slovencev v imenu boja za socialno svobodo ljudstva, ki ga je skoraj v celoti oživljalo nesvobodno podeželsko prebivalstvo. V okviru tega boja je nastajal "ljudski" knjižni jezik, uveljavljen z reformacijo. Vse odtlej si Slovenci vedno znova zastavljamo isto vprašanje: kako obstati, zaživeti kot samostojen narod. Zastavljali so ga tako slovenski kmečki puntarji v bojih za socialno svobodo (zlasti od 15. do 17. stoletja), Evropa pa ga je prvič slišala, ko je ocenjevala kulturno delo reformacije, ki je od leta 1550 naprej natisnila več kot 40 slovenskih knjig. Posebno pomemben dosežek prebujajočega se slovenskega naroda je bil slovenski prevod celotne Biblije leta 1584, saj je pomenil zrel dokument kulturnega ljudstva v Evropi 16. stoletja. Slovenski prevod Biblije je bil eden izmed najstarejših tiskanih prevodov Biblije v žive slovanske jezike; samo zato je bila v šestjezični izdaji Biblije leta 1599 prav slovenščina tudi predstavnica vseh slovanskih jezikov. Jezik slovenske Biblije je hkrati ustvaril trdno notranjo vez skupnega knjižnega jezika in s tem začetek oblikovanja Slovencev v kulturni narod srenjeevropskega tipa, kar se je v istem času izpričalo tudi s prvo slovensko slovnico in prvim slovarjem. Kot izhodišče boja za obstoj slovenskega naroda se v drugi polovici 18. stoletja pojavijo tudi začetki programa za siljenje vloge sloVenščine v kulturi in znanosti in takoj zatem za vpeljavo oz. izenačevanje ljudskega učnega jezika v novi osnovni šoli. Se pred koncem 18. stoletja smo prišli tudi do zgodovinske (zgodovinaijeve) jasne opredelitve slovenskega naroda: njegovo jezikovno skupnost (naj) dopolnjuje tudi zgodovinska mitologija nekdanje slovenske države, ohranjena v ljudskem spominu kot ustoličevanje koroških vojvod. S tem sta bila ustvarjena oba temelja tistega tipa oblikovanja modernega naroda, ki se je uveljavljal brez' nacionalne države v srednji Evropi v 18. in 19. stoletju. Na teh temeljih je v prvi polovici 19. stoletja dosegla Prešernova romantična poezija evropski kulturni vrh, hkrati z njo pa se je v njegovem krogu porodilo prizadevanje za oblikovan- je slovenskega kulturnega jezika v krogu meščanov in izobražencev. Leto 1848: "V šole in urade slovenščino!" V vsej širini in v globino narodove zavesti se je. boj za zagotovitev obstoja slovenskega naroda začel uveljavljati po marčni revoluciji v letih 1848-1949, in to z vsemi sestavinami programa Zedinjene Slovenije: združitev Slovencev v enotni deželi, slovenski uradni jezik in šole, slovenska univerza. Ta program je odtlej ostal trajno izhodišče slovenskih političnih konceptov. Prav s tem bojem smo Slovenci sredi prejšnjega stoletja dosegli priznanje etnične enotnosti v jezikovni znanosti in v uradni statistiki. Kljub temu pa smo ostali razdeljeni med osem zgodovinskih področij: v vojvodinah Kranjski, Štajerski in Koroški, grofijah Gorici in Istri, državnem mestu Trst z okolico, v pokrajini Videm v Benečiji in na jugozahodnem robu Kraljevine Ogrske. Siljenje političnih pravic na neprivilegirane sloje v mestih in na podeželju po letu 1860 je pospešilo oblikovanje narodne zavesti tudi v širokih plasteh ljudstva, kar se je jasno izrazilo pri volitvah leta 1867 kot dokazu (do)zoritve slovenskega naroda v političnem smislu. Tega rezultata do razpada Avstro-Ogrske niso več zanikale nobene kasnejše volitve. Čim širša je postajala volilna pravica, toliko bolj seje izražala politična volja slovenskih ljudi. Boj za obstoj slovenskega naroda se je izražal tako v rasti slovenske literature, umetnosti in znanosti ter njihove organiziranosti, zlasti v Slovenski matici, kot v parlamentarnih oblikah slovenskega političnega življenja. 1 4 priloga dolenjskega lista [21 .v. .v. .v. •v. .v. .v. .v. •v. .v. •v. .v. .v. •v. .v. .v. .v. .v. .v. .v. •v. .v. .v. .v. •j. ji !*X .v. w !;!;! ;.v !;!;! !;X ;.v Xy Ivi I*M •M* 1*1*1 ;Il> Ivi 1*1*1 •M* vi* v.* *.*.* *.*.* M*I v;- .v. 1*1*1 .v. vi; M*I .*.*. •Iv! ;IvI •M*! ;*iv M** ••!•! •M* ;.y •vi •1*1* •M* *.*.* I*I*I I*X .v. .*.*. •v. .*.*. .v. .v. .v. M*I !;!;! M*I 1*1*1 •v. .*.*. •v. •v. vi; •1*1*! M*I .*.*. .v. •v. .v. •1*1* ;I;I; •1*1* ‘V* ••v. •v*. nogomet I. LIGA, 13. KOLO: ELEKTROE-LEMENT ZAGORJE—STUDIO D 0:0 Studio D: Mohor 7, Pavlin 6, Kobe 6, Juršič 7, Prelogar 7, Milanovič 6, Mesojedec 7, V. Primc 7, Martinovič 6 (A. Primc 7), Prezelj 5 (Rozman /), Bracovič 7. LESTVICA: 1. SCT Olimpija 19, 2. Ljubljana 18, 3. Mura 18,4. Maribor Branik 17v 5. Studio D 16, 6. Rudar (V) 15,7. Živila Naklo 15,8. Kompas Holidays 14 itd. Pari prihodnjega kola: Studiov D-Železničar, Kompas Holidays—Živila Naklo, SCT Olimpija—Elektroele-ment Zagorje, Nafta—Ljubljana itd. II. LIGA, 11. KOLO: AVTO- BUM—LOKA MEDVODE 2:0 (0:0) Strelca: Perica v 65. in Stojanovič v 79. minuti. Avtobum: Magič, Buzak, Fartek, Smajič (Majerle), Perica (Rajšelj), Murn, Stojanovič, Struna, Muhvič, Komočar. LESTVICA: 1. Oria Rudar 17,2. Jelen Triglav 17, 3. Primorje 17, 4. Is-tragas Jadran 16, 5. Avtobum 13,6. Loka Medvode 12 itd. V 12. kolu potujejo Kočevci v goste k ekipi Dravinje. LETSVICA: 1. Bohinj 8... 8. LIK Ti-Iia II 0 itd. V 6. kolu potujejo Kočevke na Jesenice. rokomet 3?» Ivi .v. .*.*. .v. .v. .v. .v. •M* »2 •v. .*.*. .v. .v. .*.*. •M* »I ;.;I;I Radijci že devet kol neporaženi imenitna bera novomeških nogometašev — V Zagorju bližje drugi točki — V nedeljo z Železničarjem — Drugoligaški derbi Avtobuma I. LIGA, moški, 4. KOLO: AN-DOR JADRAN—KVM RIBNICA 17:16(8:9) KVM Ribnica: Sinanič, Deržek, Kah- ...... riman 3, Marolt, Ilc 2, S. Mihelič, P. :•:•:: Lesar 3, A. Mihelič I, F. Lesar, Fajdiga 5, Jurič 2, Gelze. POMURKA—ITALCO DOBOVA 21:19(11:10) Italco Dobova: Marcola, Kovač, Voglar 1, Rak, Avsec, Starc 2, Deržič 3, Glaser 10, Kranjc 1, Pavkovič 2, Ko-binč, Kuhar. LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 8... 9. KVM Ribnica 3,12. Italco Dobova 1. V 5. kolu igrajo: KVM Ribnica—Om-nikom Rudar, Italco Dobova—Pivovarna Laško itd. odbojka I. LIGA, moški, 3.KOLO: OLIMPIJA—PIONIR 0:3 (-11, -12, -8) Pionir: Umaut, Mestnik, Černač, Do-lya, Smrke, Kaiibarda, Gotenc, Bru-lec, Travižan. LESTVICA: 1. Salonit, Pionir in Kamnik po 6, 4. Olimpija 4, 5. Pomurje Vigros 4 itd. Pari prihodnjega kola: Pionir—Pomurje Vigros, Šempeter—Kamnik, Salonit—Olimpija itd. I. LIGA, ženske, 3. KOLO: LIK TILIA—KRIM 0:3 (-10, -8, -9) LIK Tilia: Klun, Kotnik, Turk, Vidmar, Briški, Hočevar, Drobnič, LESTVICA: 1. Krim 6,2. HIT Casino 6, 3. Cimos 6... 8. LIK Tilia 2 itd. V 4. kolu igrajo Kočevku v Celju z Abes Tradeom. II. LIGA, moški, 5. KOLO: SALONIT II—PIONIR II 1:3 (9,-13,-14, -5) LESTVICA: 1. Topolšica 8... 10. Pionir 4 itd. V 6. kolu igrajo Novomeščani doma z Ljutomerom. II. LIGA, ženske, 5. KOLO: ŠENTVID—PIONIR 0:3 (-10, -4, -4) LESTVICA: 1. Mislinja 8,2. Vital 8, 3. Pionir 8, 4. Triglav 6 itd. V soboto igrajo Novomeščanke v gosteh z Vitalom. III. LIGA, moški, zahod, 5. KOLO: OLIMPIJA II—MOKRONOG 13 (-8, 11,-9,-6) LESTVICA: 1. Termo Lubnik 10... 5. Mokronog 4. V 6. kolu igrajo Mokronožani doma s Panom Kovinarjem. III. LIGA, ženske, zahod, 5.KOLO: LIK TILIA II—BOHINJ 0:3(-9,-13, -7) 1. LIGA, ženske, bela skupina, 5. KOLO: NOVO MESTO—IZOLA 29:21 (15:12) Novo mesto: Novak, Popadič 2, Kna-feljc, Hvala 1, derčar 4, Veselič 6, Bračič 1, Turk 8, Zupan, Pate 1, Tomas 6, Drmaž. BURJA—OPREMA 17:21 (7:10) Oprema: Jesenko, M. Dragičevič 2, Guštin 1, Vuk 1, L. Dragičevič, Klančar, Bejtovič 4, Kondžič 7, Koranič, Vinčič 5, Jovičič. Zaostala tekma 4. KOLA: BRANIK—NOVO MESTO 25:22 (17:12) Novo mesto: Novak, Popadič 2, Kna-feljc, Hvala, Derčar 5, Veselič II, Bračič 1, T urk, Zupan, Tomas 2, Pate, Drmaž. LESTVICA: 1. Oprema 9,2.Buija 7, 3. Žalec 6,4. Branik 4,5. Novo mesto 2, 6. Izola 2. Pari prihodnjega kola: Oprema Kočevje—Branik, Novo mesto—Burja itd. ' košarka 1. LIGA, rdeča skupina, moški, 10. KOLO: PODBOČJE—SAVINJSKA POLZELA 82:72 (44:37) Podbočje: Lučev 1, Popovič 12, Krajcar 16, Leskovar 16, Bordelius 10, Krošelj 16, Vavpotič 11. LESTVICA: 1. Maricom Miklavž 20, 2. Satex Maribor 18... 7. Podbočje 11, 8. Smelt Olimpija ml. 11. V naslednjem kolu potujejo Podboč-jani v Idrijo. 11. LIGA, ženske, 5. KOLO: LITIJA—NOVO MESTO 29:68 (21:29) Novo mesto: Krpan 6, Zupančič 16, D. Verstovšek 16, Žagar 6, Čavlovič 2, Kotnik 2, Seničar 8, J. Verstovšek 12. II. LIGA, moški, zahod, 5. KOLO: ELLES BOROVNICE—ŽADOM ČRNOMELJ 82:84 (47:36) Žadom: Žunič 21, Vipavec 17, Obr-star 14, Franko 12, Gavranovič 6, M. Majerle 4, B. Majerle 6, Planinc 2, Zupančič 2. Xv Xv X*I X*! .*.*. •X; !*X •v. *.v X;! \v v.; x*: *:*:* ;X; ;X; •M* v.; Iv. •v. •1*1*1 ■.*.*. ;.y. >Iy !*Iv .*.*.• .*.*.• .*.*.• !;!y •Iv vi; >M* .*.*.* v.* .*.*.• •1*1*1 ■1*1*1 .*.*.* .*.*.* 1 *.v •M* •M*! ;*y. 1*1*1 Ivi .v. vl- ivi .v. •Iv •M* *.v \y Ivi .v. .*.*. •1*1* i v.* v.* >!•!• sv *i*i* •M* *.v is •!■!* tvt tv! tvt •tv tvt •tv v.* ■ !•!•! * SS •v. •v. •v. tvt .v. •tv :tv *.v :•:•: •v. ■tv •t*t* v.* tvt .v. v.;. petem mestu lestvice, zaostanek do vrha pa bi bil minimalen. Za morebiten skok višje — realno je dosegljivo celo drugo mesto — bosta bržkone odločilni preostali tekmi: s Steklaijem v Rogaški Slatini in potem z neposrednim tekmecem za vrh, Muro, doma. Pet točk v teh treh srečanjih bi krepko olajšalo pot v Velenje, kjer igrajo Novomeščani zadnjo jesensko tekmo. Vse bolj vedrih obrazov so tudi v Kočevju, kjer Avtobum naposled le spominja na ekipo, kot smo jo poznali spomladi: samozavestno, zmagovalno. S točkama v sobotnem drugoligaškem derbiju nad Lo- Čeprav krepko oslabljeni — zaradi rdečega kartona je manjkal Kosič, zavoljo dveh rumenih pa Oblak — so se nogometaši novomeškega Studia D s sobotnega gostovanja v Zagorju vrnili s točko. Radijci so tako daleč najuspešnejša ekipa drugega dela jesenskih prvenstvenih obračunov, neporaženi so že devet kol, zadnjič so igrišče sklonjenih glav zapuščali davnega 6. septembra v mariborskem Ljudskem vrtu. V ilustracijo zapišimo, da seje Studio D s samo dvema dosedanjima porazoma postavil ob bok vodilni SCT Olimpiji, z vsega sedmimi prejetimi zadetki pa je novomeška obramba sploh daleč najboljša v ligi. In če bi lahko kaj podobnega zapisali tudi za novomeške napadalce — ti pa so žal povsem pri dnu učinkovitosti — bi bili radijci danes v boju za naslov jesenskega prvaka. Ne glede na to ekipa Studia D ostaja hit letošnjega prvenstva, z dobro bero v preostalih štirih jesenskih kolih pa lahko svojo kandidaturo za vstop v nogometno Evropo dokončno potrdi. Navzlic nemogočim vremenskim razmeram z dežjem je sobotna tekma med Elektroelementi in Studiom D na igrišče v Zagoiju privabila kar 600 gledalcev, kar je dokaz več, da so Novomeščani prek noči ob Olimpiji postali najbolj gledana ekipa v ligi. Čeprav krepko oslabljeni, Zagorjanov niso razočarali, ti so bili tisti, ki so se na koncu veselili točke. Gostitelji so imeli v prvem delu premoč, v nadaljevanju pa so prevladovali gostje, ki so v zadnjih minutah zamudili dve idealni priložnosti za zmago: enkrat je žogi pot v mrežo ustavila vratnica, drugič je bil V. Primc premalo zbran. Ne glede na to je točka z vročega terena v Zagoiju lep uspeh, še vrednejše pa je spoznanje, da so Novomeščani tudi brez dveh stebrov ekipe, kar Kosič in Oblak vsekakor sta, sposobni osvajati prvoligaške točke. Grenak priokus temu zagorskemu spoznanju sta dala rumena kartona, ki sta jih v soboto prejela Pavlin in V. Primc. Obema je to drugi opomin, tako da tudi nju čaka prisilni odmor. Pred vrati je finiš jesenskega dela prvenstva. Po papirnatih napovedih bi morali Novomeščani v nedeljo v Portovaldu, ne oziraje se na zdesetkano ekipo, ugnati drugega novinca v ligi, mariborskega Železničarja. S tema točkama bi se utrdili na ko Medvodami so avtobumovci vendarle naredili tolikanj željeni korak k vrhu lestvice, ki jim v nadaljevanju prvenstva daje možnosti, da se vključijo v boj za prvi dve mesti, ki naslednjo sezono vodita v I. ligo. • Disciplinska komisija NZS je nogometašu Studia D Dušanu Kosiču zavoljo rdečega kartona, ki gaje dobil na tekmi z Živili Naklo, izrekla prepoved igranja na treh tekmah. Ali bo pritožba Novomeščanov kazen zmanjšala, ni znano, Kosič pa je dve tretjini kazni že odsedel: ni ga bilo v zelenem dresu v soboto v Zagoiju in ne včeraj na pokalni tekmi v Izoli. Štiri točke v tako dolgem ligaškem tekmovanju pač niso nedosegljive. B. B. SE TRETJA ZMAGA NOVEGA MESTA 92 NOVO MESTO - V 4. kolu zahodne skupine območne SKL je novoustanovljena ekipa Novega mesta 92 dosegla se tretjo zmago, “žrtev" novomeških veteranov je bila vrsta ljubljanskega Feniksa, ki je klonila s 70:108 (29:53). Koše so dosegli: Bajc 22, Zupevec 17, I^alič 16, Cerkovnik 14, Vučkovič 10, Červ 10, Plantan 8, Peljhan 7 in Balažič 4. Novomeščani so tako še edina neporažena ekipa, prihodnje kolo so prosti, v nadaljevanju prvenstva pa jih čakata zaporedni gostovanji v Ljubljani. Brez težav čez prvo resno oviro Prvoligaški odbojkarski derbi v Ljubljani dobili Novomeščani s 3:0 — Kočevke še ______________v drugo razočarale domače gledalce Po pričakovanju so odbojkaiji Salonita in novomeškega Pioniija tudi po tretjem kolu prvoligaškega prvenstva na čelu lestvice brez izgubljenega niza. Več dela so imeli v soboto Novomeščani, ki jim je bila tekma v Ljubljani proti Olimpiji tudi prva resnejša prvenstvena preizkušnja. lani navduševali z igro in rezultati, še zme- Pioniijevci sojo uspešno prestali. Resda v ekipi Olimpije ni nekaj igralcev, ki so NOVE ZMAGE MLADIH KOŠARKARJEV 1 NOVO MESTO - V nadaljevanju prvenstva v slovenski kadetski ligi so novomeški košarkarji ugnali kranjski Triglav s 87:83, uspešno pa so s tekmovanjem pričeli tudi pionirji, ki so v desetih dneh kar trikrat zmagali; najprej doma Olimpijo z 48:35, nato v gosteh Idrijo s 53:48 in nazadnje vnovič doma Postojno s 54:52. Le mladinci «) bili navzlic dobri igri Čcrva in Černeta neuspešni v Medvodah in izgubili s 74:88. VSOBOTO KEGLJAŠKI DERBI KRŠKO - V soboto čaka kegljačice trebanjskega Mercatorja uvodni nastop v republiški medregijski ligi, ob 14. uri se bodo v hotelu Sremič pomerile z domačo vrsto Krškega. Navzlic nenastopanju Škedljeve in Tratarjeve pričakujejo v Trebnjem soliden odpor favoriziranim gostiteljicam.: »Beli« derbi prepričljivo Opremi Kočevke prvi krog rokometnega prvenstva sklenile neporažene — Prva zmaga _______Novomeščank — Ribničani niso izkoristili priložnosti Res škoda, do rokometaši ribniškega KVM v soboto niso izkoristili priložnosti, ki se jim je ponujala v Hrpeljah. Gostitelji, ekipa Andora Jadrana, so prišli do prve letošnje zmage, čeprav tudi Ribničanom ni manjkalo dosti do uspeha. Tekma je bila vseskozi izenačena, Hr-peljčani pa so igrali raztrgano in živčno, kajti nov poraz bi jih prikoval na dnu lestvice. Začuda tudi Ribničani niso zaigrali sproščeno, kar je nemara glavni razlog, da so na koncu ostali praznih rok, poraz pa jih je potisnil krepko v drugi del prvenstvene razpredelnice. Povsem na dnu te pa so po soboti Dobovčani. V derbiju začelja so izgubili v Murski Soboti, čeprav so nekaj minut pred koncem izid izenačili na 19:19. Žal do konca tekme niso dosegli zadetka in Pomurka je vknjižila prve letošnje točke. Dobovčanom v tolažbo ostaja, da so imeli v svojih vrstah najboljšega igralca tekme Glaseija, ki je dosegel kar deset zadetkov. Očitno je, da čaka Italco Dobovo trd boj za obstanek v ligi. Ali bodo v nevarne vode zašli tudi Ribničani, bo pokazala sobotna tekma med KVM in Omnikom Rudaijcm. V beli skupini I. ženske lige je bil v Ško- fijah na sporedu težko pričakovani derbi med Opremo in Burjo. Presenetljivo lahko so ga dobile Kočevke in tako prvi krog sklenile neporažene na prvem mestu. Poročila iz Škofij so govorila o imenitni igri Dragičevičeve, kije najzaslužnejša za dragoceni točki. Pomembno in nenadejano visoko zmago, prvo na letošnjem prvenstvu, so v soboto dosegle tudi Novomeščanke. V dvorani pod Marofom so kar z 29:21 ugnale Izolčanke. Slednje so pokazale slabo in bledo igro, kar je bil tudi glavni razlog takšnega razpleta. Že med tednom pa so igralke Novega mesu v Ma- ŽBfBlSF • Resda je letošnje poletne alpinistične sezone že konec in se člani novomeškega alpinističnega odseka že nekaj časa pridno pripravljajo na zimske napore, vendar sc velja za hip še obrniti v bližnjo preteklost. Zlasti, ker je za novomeški alpinisti kar lepo število uspešno preplezanih smeri. • J ako sta Stanc Mokotar in Marko Hrovat v Rusici splezala smer Aga (VI), v Silah Zajedo (VI-,V,350 in) in v Dolgem hrbtu Trikot (VI-,V,A1, 500 m). • Tomaž Erpič, Janez Hrovat in Marjan ter Iztok Zver pa so v steni Prisojnika ponovili smer, imenovano Hudičev steber (V, 500 m). V Triglavski severni steni sta Anton Barbo in Alojz Hrastar splezala Skalaško smer (V, A0, 1000 m), v taisti steni pa so novomeški alpinisti v različnih variantah večkrat ponovili Nemško smer. • V Grintovčcvcm stebru sta uspešno plezala Mojca Slana in Marjan Zver, opravila sta tudi vzpon v Dolški dolini, bila pa tudi v plezališču Usp in tod opravila več ponovitev smeri. • Za konec pa šc tale novica: skupina novomeških alpinistov sc je pred tedni povzpela na 3798 m visoki Grossglockner, najvišji vrh Visokih Tur in Avstrije; tod je Anton Barbo s soplezalko preplezal severovzhodni del gore, imenovan “Vesbothverk”. Slavoljub Popadič riboru odigrale zaostalo tekmo 4. kola proti Braniku. Slednji je zmagal s 25:22, čeprav tudi gostje niso bile brez možnosti za uspeh. Po besedah novomeškega trenerja Slavoljuba Popadiča je k zmagi Mariborčank odločilno pripomogel sodniški par in po njegovem bi bil skrajni čas, da se v sodniški organizaciji dogovorijo o vsaj približno enakih kriterijih sojenja. PIONIRSKI TENISKI GRADN PRIX ROGAŠKA SLATINA - V soboto in nedeljo, 7. in 8. novembra, bo v teniški dvorani v Rogaški Slatini prvi v sklopu turnirjev za Edix grand prix za pionirje in pionirke do 10 in IZ let starosti. Organizator sprejema prijave na telefonsko številko (061) 738-545 do jutri, 6. novembra, ko bo ob 18. uri tudi žrebanje. Pričetek turnirja bo v soboto ob 8.30, poraženci prvega kola pa bodo igrali v tolažilni skupini. Šele v desetem kolu prva zmaga Podbočja Zadnje mesto prepustili mladincem Olimpije Šele v 10. kolu prvenstva rdeče skupine I. košarkarske moške lige so igralci Podbočja dosegli prvo zmago. V soboto so doma pred 200 gledalci ugnali ekipo Savinjske Polzele in uko zadnje mesto na lestvici prepustili vrsti mladincev SmelU Olimpije. Težko pa je vcijeti, da bo ta zmaga Podbočjane rešila izpada iz lige, kajti do Celjanov na šestem mestu jih loči velika razlika štirih točk. Po izenačeni igri v tekmi s Polzelo v prvih minutah so gostitelji prevzeli pobudo in prvi del odločili v svojo korist. Tudi drugi polčas je prinesel premoč Podbočjanom, ki so prednost povečali na deset točk, to razliko pa obdržali tudi v finišu tekme in zasluženo vknjižili prvi točki. Pravi boj pod koši pa seje bil v tekmi II. lige med črnomaljskim Zado-mom in Ellesom iz Borovnice. Dogodke god koši dovolj ilustrira podatek, da sta Črnomaljca Gavranovič in M. Majerle tekmo predčasno končala; prvi s presekano ustnico, ki so jo zašili v ljubljanskem UK C. drugi pa z lažjim pretresom možganov. Športna sreča je bila na strani gostov, zmagoviti koš so Borovničani dosegli dobesedno v zadnji sekundi. ZMAGA NOVOMEŠKIH PRAVNIKOV PODBOČJE - V malonogometnj tekmi sta se pred dnevi v dvorani OS Podbočje pomerili ekipi društev posavskih in novomeških pravnikov, zmaga pa je s 6:4 pripadla slednjim. Za zmagovalec so brcali Zunič, Goleš, Plantan, B. Škerlj, Šiško, Avbar in Florjančič, za Posavec pa Dokler, Sribar, Petan, Zorko, Klakočar, Kučič, Ranier, Pavlin, Vidmar in Stariha. ŠPORTNE IGRE VETERINARJEV LESKOVEC PRI KRŠKEM - V soboto, 7. novembra, bodo od 10. ure dalje v športni dvorani lesk ovce pri Krškem športne igre slovenskih veterinarjev. Pomerili sc bodo v odbojki, namiznem tenisu, tenisu, streljanju, kegljanju, šahu in košarki, zaključek iger pa bo zvečer v hotelu Sremič. SEVNICA - IMPOL 5:1 SEVNICA - Minulo soboto, 24. oktobra, se je pričelo ekipno dru-goligaško državno šahovsko prvenstvo. V vzhodni skupini nastopajo tudi Sevničani in Krčani, oboji pa so v prvem kolu zmagali. ŠK Milan Majcen je s kar 5:1 odpravil vrsto Impoja, edino točko je pri Sevničanih izgubil Mesojedec, Krčani pa so doma s 4:2 premagali vrsto Hoč. J. B. raj pa je to ekipa, vredna spoštovanja. Njihov poln izkupiček v uvodnih dveh tekmah prvenstva to le potijuje. Gladka novomeška zmaga s 3:0 ima zato večjo veljavo, čeprav je res, da so pionirjevci do točk prišli nemara težje, kot kaže rezultat. Zmagovalca je v soboto odločil blok, kjer so bili pioniijevci v veliki prednosti, poleg tega so igrali raznovrstneje in učinkoviteje ob mreži. Premoč v višini igralcev so s pridom izkoristili, Ljubljančani so jim bili enakovredni le po igri v polju. Umaut, Dolyja in Mestnik so izza mreže neusmiljeno zabijali žoge in dokazali, da na tem prvenstvu upravičeno merijo v vrh. Nemara so le igralci Salonita tisti, ki bi jim lahko zmešali štrene; da so Kanalci imenitno pripravljeni, so potrdili v soboto, ko so v Žirovnici zlahka ugnali ekipo Proma. Zaman je bilo upanje, da bodo odbojkarice Lika Tilie prizadejale prvi prvoligaški poraz ekipi Krima. Krive za to so Kočevke, ki za razliko od preostalih srečanj niso igrale borbeno, bile so brez prave obrambe ob mreži in temu primerno nemočne tudi v polju. Očitno so se v Krimu iz nedavnega poraza proti Tilii v pokalnem tekmovanju veliko naučili, razčlenili so igro Kočevk in pripravili taktiko, ki jim je prinesla dragoceni točki. Že drugi poraz pred domačimi gledalci je seveda za ko- čevske ljubitelje odbojke veliko razočaranje, še bolj pa pogled na lestvico, kjer so igralke Tilie zdrsnile na osmo mesto. Bo Liku Tilii po dveh domačih porazih v soboto v Celju uspela druga zmaga na gostovanjih? BALINARSKE NOVICE • V krškem hotelu Sremič je bil 24. oktobra turnir za pokal hotela, nastopilo pa je 24 posameznikov iz Krškega, Krmelja, Dolenje vasi, Mirne in Šmarja Sapa. Zmagal je Krčan Lilek pred Dimcem in Petakovičcm (oba Krško). • V Dolenji vasi pa je bil dan kasneje turnir, ki se ga je udeležilo 16 igralcev iz Krškega, Dane, Dolenje vasi in Krmelja. Zmagal je Špiler (Dolenja vas) pred Lokaijcm (Mirna) in Tomšetom (Dolenja vas). NOVEMBRSKI URNIK DŠI NOVO MESTO - Športna zveza pripravlja v novembru kup tekmovanj v okviru letošnjih delavskih športnih iger. Tako bo v športni dvorani pod Marofom 10. novembra tekmovanje v odbojki, pikadu in streljanju, osem dni kasneje tekmovanje v košarki, 23. novembra v badmintonu in namiznem tenisu, 26. novembra pa bo v sejni sobi Doma športov na Loki šahovski turnir. Zadnji rok za prijave odbojkarjev, strelcev in tekmovalcev v pikadu je 6. november. DOMA OBAKRA T PRAZNIH ROK — Odbojkarice kočevskega Lika Tilie so v obeh prvenstvenih nastopih na domačem parketu ostale praznih rok. V prvem so navzlic izgubi točk zadovoljile gledalce, v soboto pa so proti Krimu razočarale z ne-borbenostjo, neučinkovitostjo ob mreži in slabo igro v polju. Očitno jih je nedavna pokalna zmaga nad istim nasprotnikom uspa vala, dramilo je prišlo v obliki gladkega poraza. (Foto: B. B.) Pionirski »Top« turnir Maljažu Retlju Velik uspeh mladega novomeškega igralca VELENJE — Namiznoteniškmi klub Era iz Velenja je minule dni pripravil prvi državni turnir najboljših slovenskih pionirjev, imenovan »Top 24«. Na njem je nastopilo 24 najboljših namiznoteniških upov Slovenije, dvanajst se jih je na tekmovanje uvrstilo na podlagi lanskih rezultatov, osem na kvalifikacijskih turnirjih, štiri pa je izbral selektor. Novomeški namizni tenis je v Velenju doživel velik uspeh: v najmočnejši skupini dvanajstih najboljših mladih igralcev je prepričljivo zmagal član NTK Novotehna Matjaž Retelj, ki je v obračunu za prvo mesto z 2:0 ugnal Radeljčana Hartmana in tako postal najboljši in najobetavnejši slovenski pionir. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Sporočila, izjave NI RES, KAR TRDI G. PETERLE V zvezi z izjavo g. Lojzeta Peterleta ob obisku v Beljaku, da so se odnosi med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo po zamenjavi vlade poslabšali, o čemer je poročala slovenska TV, smo iz kabineta predsednika vlade dr. Drnovška prejeli naslednje pojasnilo: »Ekonomski kazalci blagovne menjave Republike Slovenije z Republiko Avstrijo kažejo, da se je ta menjava v obdobju junij-september 1992 v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 62 odstotkov, medtem ko seje v obdobju januar-maj 1992 v primerjavi z lanskoletnim enakim obdobjem za 3 odstotke zmanjšala. Navedeni podatki dokazujejo, da nikakor ni prišlo do poslabšanja dvostranskih odnosov med državama, saj se odnosi v nasprotju s to trditvijo izredno dobro in uspešno razvijajo. To dokazuje tudi bližnji obisk zveznega kanclerja Republike Avstrije dr. Franza Vranitzkega, ki bo obiskal Republiko Slovenijo 5. in 6. novembra letos.« MINISTRSTVO ZA INFORMIRANJE MOBILIZIRANCEM Vlada Republike Slovenije meni, da so z združitvijo Nemčije in mednarodnim priznanjem slovenske samostojnosti dani pogoji za postopen začetek reševanja odprtih vprašanj vojne odškodnine za vse oblike vojne škode iz 2. svetovne vojne, tudi za škodo, ki sojo utrpeli v nemško vojsko mobilizirani Slovenci. Vladaje že oblikovala medresorsko komisijo, ki bo pripravila strokovne podlage in dokumentacijo za sprejem potrebnih odločitev. Glede invalidnih mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko poudarja, da so pri nemških oblasteh že uveljavljene invalidske pravice, vendar v bistveno nižje, kot velja za nemške državljane ali za drža-vlajne iz nekaterih zahodnoevropskih dežel. Predstavniki slovenske vlade se bodo zato v stikih s predstavniki Zvezne republike Nemčije zavzeli za dvig invalidnin. Prvi koraki v tej smeri so bili že narejeni. Ministrstvo za borce in vojaške invalide OMAN: SLABŠE KOT PRED SPREMEMBO SISTEMA Na svoji tretji seji seje sešel UO SKG in razpravljal o številnih perečih problemih slovenskega kmetijstva in organiziranosti SKG po Sloveniji. Predsednik SKG Ivan Oman je na kratko orisal organiziranost gibanja po Sloveniji, s katero smo lahko zadovoljni, saj seje v kratkem času po ustanovitvi SKG že organiziralo 20 krajevnih oz. občinskih odborov in več kot trideset iniciativnih odborov. Odbor je razpravljal o problematiki zadružništva in zadružne organiziranosti na Slovenskem. Prof. dr. Jože Osterc je poudaril, daje dobra zadružna samoorganiziranost nujna ne le za slovenski prostor, pač pa je to značilnost celotnega srednjeevropskega prostora, s katero se upira velikemu zahodnemu kapitalu, kar so mu potrdili na njegovih obiskih v sosednjih državah z razvitimi modeli različnih oblik zadružništva. Na predlog poslanskega kluba SKD je UO razpravljal o Predlogu za izdajo zakona o spremembah zakona o zadrugah, katerega predlagatelj je vlada RS. Nikakor pa člani UO niso mogli mimo najbolj žgočih problemov v raznih panogah slovenskega kmetijstva. Predsednik Oman je jasno poudaijal nevarnosti, ki grozijo slovenskemu kmetu s strani liberalistične politike, ki je pripeljala razmere v slovenskem kmetijstvu na nižjo raven, kot so bile pred spremembo političnega sistema pri nas. Slovensko kmečko gibanje pri SKD LETA 2001 UKINITEV JE KRŠKO? Kot smo zapisali že v naš programje predčasno zaprtje JE Krško možno, vendar gre za pomembno strokovno odločitev. Slovensko ekološko gibanje meni, daje JE Krško za Slovenijo lahko resna nevarnost, saj ni mogoče povsem izključiti večje nesreče. Podpiramo tudi izstop Slovenije iz celotnega jedrskega ciklusa. Kar zadeva strahove, da bi ob predčasnem zaprtju JE živeli ob svečah, menimo, da gre za demogogijo. Znano je, da v Sloveniji še vedno porabimo preveč elektrike na enoto proizvoda. Potrebni so ukrepi, ki bodo potratne porabnike prisilili k zmanjšanju porabe (cena elektrike). Po verifikaciji programa v republiškem parlamentu je možna tudi njegova preveritev na vseslovenskem referendumu. Program je moč izdelati najpozneje do druge polovice 1993. Po izračunih nekaterih naših strokovnjakov je mogoče JE Krško zapreti najprej osem let po sprejetju programa Izračun pokaže, da je to leta 2001. MITJA ZUPAN predsednik SEG Brezpravno odpuščanje delavcev Stališče SDSS Trebnje V Sloveniji bi morali hkrati sprejeti vrsto zelo pomembnih gospodarskih zakonov (zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, zakon o sanaciji bank, zakon o gospodarskih družbah, zakon o tujih vlaganjih, zakon o intervencijah v gospodarstvu, zakon o javnem dolgu, zakon o prisilni poravnavi in stečaju ipd.). Kakor politične razmere kažejo, bo najprej, torej sam, sprejet le slednji, ki pa bo našel gospodarske subjekte v silno neurejenih in nedorečenih pravnih, lastninskih in poslovnih razmeijih. Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS) je že v skupščini opozorila, da brez sočasnega uveljavljanja drugih gospodarskih ukrepov tudi ta ne bo mogel imeti zaželenih učinkov. Od leta 1989 vlada v Sloveniji prepričanje, da je potrebno nakopičene gospodarske probleme reševati tudi s pomočjo stečajev. Vendar so bili mnogi stečajni postopki špekulativni. To je povzročilo drastično zmanjšanje proizvodnje in odpust velikega števila delavcev. Nacionalna škoda, ki je bila pri tem povzročena, ni bila ocenjena, ker za to ni bilo ustrezne zakonodaje oziroma postavljenih kriterijev. SDSS sprejema stečaj kot normalen ukrep tržnega gospodarstva. Znano je, da v preteklosti ni bilo dovoljeno rešiti podjetje z odpustom določenega števila delavcev, četudi so bili za to gospodarski razlogi. Namesto tega so imela slaba podjetja na voljo nove kredite, celo odpis starih, dodatne investicije, prekvalifikacije itn. Tak način reševanja podjetij je pripeljal tja, kjer smo, tj. daleč za svojimi potenciali. SDSS je opozorila tudi na druge pomanjkljivosti osnutka, kot je ne dovolj natančna opredelitev odpusta delavcev. JOŽEVENCEU Boljševizem v novomeški skupščini Dolenjski list 22. in 29. okt. — Nimam se nikomur za karkoli opravičevati, ne pristajam, da bi meje moje svobode in demokracije določal župan Dvornik V slovenski Ustavi piše, da ima vsakdo pravico do osebne svobode (19. člen) ter da so vsakomur zagotovljene enake pravice, ne glede na... politično ali drugo prepričanje,... (14. člen). Poleg tega je vsem državljanom zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in... (39. člen). Te človekove pravice in temeljne svoboščine mi, sodeč po pisanju predsednika skupščine občine Novo mesto z dne 29. oktobra 1992, želi v prihodnje odzveti prav g. Dvornik. Sam sem takšno početje nedavno tega označil kot »boljševistično«, pesnik Zlobec je vzkliknil: »Gospodje, to ni moja igra!« (Delo, 29. 10. 1992). Tragikomična ironija je tudi v tem, da si g. Dvornik z »javnim izražanjem stališč« dovoli celo »grožnje« z javnim tožilstvom... (gl. Dolenjski list št. 44 z dne 29. 10. 1992, str. 4). Dvojnost meril brez primere!... Tudi meni se upira, da bi meje moje svobode, demokracije in civilne družbe določal župan Dvornik. Želel pa bi si vendarle, da bi pričujočo polemiko »opazil« kdo izmed poznavalcev problematike človečanskih pravic, npr. prof. dr. Bavcon. Sam namreč ne bom »sprožil ustreznega postopka«... G. Dvornik zahteva javno opravičilo, ne pove pa, zakaj naj se opravičim niti komu. Trdi, da so obtožbe «... brez zakonskih določb, ki naj bi jih skupščina kršila«. Očitno mu niso mar citati, da je občinska skupščina kršila državno zakonodajo (66. in 67. člen zakona o graditvi naselij in drugih posegov v prostor — Ur. 1. SRS, 18/84). Prav tako se požvižga na poziv ministra za varstvo okolja in urejanje prostora ter mnenje Republiške zakonodajno-pravne komisije o nezakonitosti (sicer identičnega novogoriškega odloka). G. Dvornik, vzemite si čas in pozorno preberite gornje dokumente! Če česa ne razumete, se vam prostovoljno ponudim za tolmača! Očitno pa vam je ljubše sklicevanje na dosežen »konsenz« v laično oblikovanem — izvoljenem predsedstvu skupščine. Toda v predsedstvu dosežen konsenz NOBENE skupščine v Sloveniji NE ZAVEZUJE, da sprejema nezako- nite odloke. Župan kot »občinski čuvar zakonitosti« pa, namesto da bi branil pravni red, zagovarja ravno obratno. S takšnim obnašanjem ste, g. Dvornik, doslej že nekajkrat prekoračili svoja pooblastila! Prav zato nimam vesti, da bi se komurkoli in za karkoli opravičeval. Statutarna komisija ob proceduralnem zapletu ni imela odgovora na vprašanje »v čem je izjemnost« sprejemanja spornega odloka po hitrem postopku. Vi, g. Dvornik, pa na to vprašanje niste želeli odgovoriti ne na zasedanju skupščine niti v javnem odgovoru na pismo. Tovso dejstva! Še enkrat poudaijam: pravno-formal-ne posledice sprejemanja takšnih odločitev imajo lahko tudi kratkotrajen učinek. Ukinitev strokovnoanalitične službe pa ima zaradi kadrovskih momentov mnogo daljnosežnejše posledice. Razvojni potenciali (gospodarski, socialni, okoljevarstveni in urbanistični) Novega meta kot regionalnega središča ZAHTEVAJO močno in NEODVISNO strokovno institucijo, ki bo imela lastno razvojno strategijo ne le na prostorskem in okoljevarstvenem področju, marveč bo sposobna v vsakem momentu z raziskovalnimi prijemi odgovoriti na aktualna razvojna (predvsem strateška) vprašanja. V zadnjem pismu sem vam očital, da Novo mesto nima prostorske razvojne strategije. To pot utemeljujem potrebnost strokovne institucije še na drugih Dodročiih: Če bi občina že doslej imela takšno ustanovo, se npr. ne bi smelo dogoditi, da bi ozemlje s tako obsežnim demografsko ogroženim ozemljem (in tako depresijskimi območji, kot je npr. Suha krajina) iz sklada za pospeševanje demografsko ogroženih območij prejelo letos za slaba dva ducata projektov le borih 0,8% republiških sredstev iz sklada za pospeševanje demografsko ogroženih območij. Kot poučen primer navajam sosednje občine Brežice, Metliko in Sevnico, ki so za veliko manj obsežna demografsko ogrožena območja pridobile neprimerljivo več sredstev. Prva za štirikrat več prošenj petnajstkrat (15-x) Še: Zastava na Vrhu sv. Franje Odgovor in pojasnila na ugovor Igorja Jugoviča o uvodniku s tem naslovom Igor Jugovič iz Metlike v svojem ugovoru na moj prispevek »Zastava na Vrhu sv. Franje« pravi, da ne more razumeti, kako je mogel Dolenjski list objaviti ta uvodnik, ki da je »do kraja zgrešen, nesprejemljiv in nepotreben prispevek k slovensko-hrvaškim zdraham okoli meje na Gorjancih«. Jaz pa iz njegovega pisanja razumem, da ni nič razumel. Za to pa je l&hko več razlogov: ali stvari in ozadij, o katerih piše, ne pozna ali si jih razlaga po svoje ali pa vse skupaj počne iz zlonamernosti. Žal mi prostor ne dopušča, da bi v tem odgovoru podrobneje pisal o Gorjancih nasploh, njihovi poselitvi, o tem, kako seje določala in spreminjala meja na njih, o tem, kako je Žumberak in njemu pripadajoči del Gorjancev, zgodovinsko ozemlje vojvodine Kranjske, v času Avstro-Ogrske s prevaro pripadel Ogrski in s tem Hrvaški, in o drugih stvareh, povezanih z Gorjanci. Nekaj o tem sem pisal v številnih prispevkih, ki jih na to temo že nekaj časa objavljam v Dolenjskem listu, kaj pa še bom. Pa če bo to I. Jugoviču prav ali ne. Torej k stvari! Koga jaz plašim »s togo in zadrto mejo« in kako? V svojem prispevku sem zapisal, da »če se bo tako nadaljevalo (z zdrahami in zaostrovanjem, ki ga podpihujejo zlasti hrvaški časopisi: Globus, ST in ki seje »prijelo« celo v vrhu hrvaške oblasti, op. p.), bo meja na Gorjancih, kakor koli bo že zarisana, najbolj toga in zadrta meja v vsej zgodovini...«. Je to plašenje? To je resna zaskrbljenost, strah in bojazen, ne nazadnje opozorilo k spametovanju. Zadnji sem, ki mu je do kakršne koli meje na Gorjancih, kaj šele toge in zaprte. Prvi sem, ki si želim, da bi bila ta prelestna gora svobodna, odprta, vabljiva, sproščena, brez vojakov, kasarn, prisluškovalnih naprav, bodeče žice, stražarnic in druge ogabne in strašljive navlake, ki danes tako skruni Gorjance in še posebej Trdinov vrh. Stran s to nesnago! Pa naj bo slovenska, hrvaška ali marsovska. Naprej Jugovič ugotavlja »Da se ljudje ob meji bolje razumejo kot na-brušeni in nestrpni novinarji, pričata tudi shod in maša na vrhu Gorjancev, ki sta privabila množico ljudi z ene in druge strani, da bi molili za mir in raz-umevsanje med narodi«. Kakšno sprenevedanje! Kdo so ti »nabrušem in nestrpni novinarji«, gospod Jugovič? Sem mar med njimi jaz, ki sem bil na obeh (ne enem!) shodih in mašah, in o tem poročal v našem časopisu, najprej pri sv. Eliji in nato pri sv. Jedrti? Od kod pa bi vi sicer vedeli, da sta ta dogodka na vrhu Gorjancev sploh bila, kdo se je tam zbral in o čem je tekla be- seda? Ne samo, da sem bil na obeh shodih in pri obeh mašah (in to ne po »službeni dolžnosti«, ampak po svoji volji in iz lastnega zanimanja, iz spoštovanja in ljubezni do vsega lepega, kar je povezano z Gorjanci), ampak sem ves čas poročal in objavljal fotografije o čiščenju in urejanju ostalin obeh cerkvic na vrhu Gorjancev. Vas nisem tam videl^ nikoli. Pojdimo k imenom in poimenovanjem. Očitate mi, da pišem samo sv. Elija, sv. Jedrt, Trdinov vrh in Gorjanci, namesto sv. Ilija, sv. Gera in Žuntbe-račka gora. Kakšen očitek! Na pobudo znamenitega novomeškega učenjaka Ferdinanda Seidla, ki jo je sprožil ob slovesnosti ob odkritju plošče Janezu Trdini leta 1922 pri Zajcu (danes Vinja vas 1), so takratni pristojni organi v Beogradu uradno primenovali najvišji vrh Gorjancev v Trdinov vrh, pač na željo ljudi in iz spoštovanja do tega barda Gorjancev. Pred tem seje dolga stoletja vrh imenoval Vrh sv. Jere. Med ljudmi na slovenski strani Gorjancev seje novo uradno ime takoj prijelo, ljudje so ga sprejeli za svojega. V Novem mestu živim od rojstva in nikoli nisem slišal za najvišji vrh Gorjancev drugega imena kot Trdinov vrh. Le sedaj, ko se bolj ukvarjam z Gorjanci, sem v podgorskih vaseh včasih zasledil, da redki najstarejši ljudje govorijo, kako so včasih hodili na sv. Jere vrh. Vem pa, da seje na hrvaški strani in tudi v Beli krajini ohranilo staro ime s še starejšim poimenovanjem Gera in mi niti na misel ne pade, da bi se nad tem zmrdoval. Prav tako pa mi niti na misel ne pride, da bi zato jaz, še posebej, ko pišem o tem, vrh imenoval drugače kot Trdinov vrh in Gorjance kot Gorjanec, ne pa morda zato, ker je Valvasor pisal o Uskoškem gorovju, po njegovem. Sicer pa so osrednjemu, najmogočnejšemu gorjanskemu masivu ljudje včasih rekli Kukova gora, to ime pa je Trdina, kot sam poroča, slišal le še od beračev. Za zaščitnika pred gromom velja pri nas sv. Elija. Ilija je pač različica tega imena, ki so ga verjetno predniki sedanjih prebivalcev Žum-berka prinesli s sabo, ko so se po 1520. naseljevali v teh krajih. Pa poglejmo, kako je o tem pisal Trdina: »Ljudje še pomne božjo službo pri sv. Miklavžu, pri sv. Jeri ne...«, »od sv. Miklavža do sv. Jere gre se po senokošah...«; »o sv. Jedrti se i tod ne sme presti, sicer miši pojedo prejo na vretenu«; »sv. Jedrt se tedaj opustila po priliki pred sto leti«; »tisti stari mož je še hodil k procesiji k sv. Jedrti«; »tisti (cerkvici, op. p.) sv. Jedrti in sv. Elije stojita skoraj tikoma ena pri drugi«; »lepi marmorni prag hrama sv. Elije smo našli več sežnjev od cerkve«; »dokler so hodili Uskoki častit sv. Elija, je na gori hudo grmelo in treskalo, toča pa ni nikoli šla, ker jo je zapodil Elija proti Semiču«. Itd., itd. Če bi torej hotel 1. Jugovič najstarejše poimenovanje za vrh Gorjancev in cerkvico na njem, bi moral pogledati še v kakšne druge zgodovinske dokumen-~ te, starejše, kot je njegova 100 let stara avstrijska »landkarta« iz očetove zapuščine. Tako bi našel saint Gertraud, namesto Goijancev pa Gorianiz ali Usko-ken gebirge. O mojem »zaničevanju do sosednjih Hrvatov«. Da so se na vrhu Gorjancev družili »Slovenci in grškokatoliški in rimskokatoliški prebivalci Hrvaške«, sem napisal hote in namenoma. Zapisalo se mi je že »in sosednji Hrvati«, vendar sem formulacijo prav zato, ker dobro poznam razmere in razpoloženje'v tem delu Žumberka^ popravil. Poznam veliko prebivalcev Žumberka, ki se nimajo za Hrvate, ampak trdijo, potomci Uskokov, da so hrvaški državljani, po nacionalni pripadnosti pa se imajo za Srbe. In zadnje čase, ko jih hočejo razni konvertiti na vsak način pohrvatiti in pohadezejiti, še toliko bolj. Niti na kraj pameti mi ne pride, da bi tudi jaz te ljudi, med katerimi imam dobre znance in prijatelje, obravnaval kot nekakšne hrvaške Čuše. O zastavi. Zame, in ne samo zame, je hrvaška zastava na vrhu Gorjancev izzivanje in objestno postavljaštvo. Isto bi zapisal, če bi tam razobesili slovensko zastavo. Pa je, hvalabogu, niso. O meji, ki naj bi jo »g. Bartelj premikal«. Premikal je ne bi jaz, ampak sojo v zgodovini krepko premikali Hrvati, in to vedno na našo škodo. Še danes stojijo stari mejni kamni, od katerih sedanja katastrska meja krepko zaide v dolino, seveda na slovensko stran. Naj strnem z Miklavžem Breugno-nom: »Pametno je verjeti, še pametneje sam pogledati!« Samo človek mora vedeti, kaj hoče videti in kam pogledati. Čisto na koncu pa še to: nisem zasledil, da bi I. Jugovič, ki sicer živi v Zagrebu, napisal en sam stavek kot odgovor ali ugovor na številne lažnive, ponižujoče in sramotilne članke v hrvaških časopisih, ki so in še tako na veliko pišejo o »resnici« o meji na Gorjancih, o Slovencih in Sloveniji nasploh. Očitno tisto zanj niso »do kraja zgrešeni, nesprejemljivi in nepotrebni prispevki k slovensko-hrvaškim zdraham, ki sodijo za šank ali v gostilno«, ampak gre za »resen, demokratičen tisk«. ANDREJ BARTELJ Novo mesto več sredstev oz. 12,3% vseh sredstev iz republiškega sklada, Sevnica enajstkrat več sredstev oz. 9,1%. Celo prostorsko neznatni Metliki je uspelo iz republiškega sklada dobiti štirikrat več sredstev kot Novemu mestu. Najbrž je neumestno varati samega sebe, daje razlog očitnemu nesorazmerju v politični (nesposobnosti posameznikov. Zajec ne tiči le v ustrezni inventivnosti posameznikov z demografsko ogroženih območij, marveč tudi v zadovoljivi pripravi projektno tehnične dokumentacije. Takšne pa pri nas očitno nihče ni znal pripraviti. Z ukinitvijo »zavodovega« razvojnega zametka odslej tudi ni pričakovati, da bi v bodoče kdo drug pripravljal »miselne koncepte«. Samo, prosim, ne poskusite me prepričati, da bodo to vrzel v bodoče zapolnili vladni sekretariati s svojimi naročili pri »zunanjih« firmah. Prav zato zavračam Dvornikove trditve »o drugotnih namenih napadov.« Skupščino in javnost poskušam samo prepričati o utemeljeni bojazni, da v prihodnje ne pride do še hujšega vdora političnega voluntarizma v regionalna in razvojna vprašanja. S tega vidika so Dvornikova podtikanja »... o poskusu politične diskvalifikacije v predvolilnem času zgolj proizvod njegove lastne fantastike. Sam namreč političnih točk ne potrebujem. Dobrohotno mu svetujem, naj si za »ustvarjanje lastnega političnega ratinga« poišče pohlevnejšo »žrtev«. Od Dvornika, župana, s katerim bom očitno moral v novomeških skupščinskih klopeh preživeti še veliko ur, pa v bodoče pričakujem več posluha za stroko, ki jo predstavljam in tudi zagovarjam, več tolerance in predvsem več poštenosti. MARJAN RAVBAR Še: Boljševizem- Parlamentarne demokra-cije se resda šele učimo V navedenem odgovoru na članek Maijana Ravbaija predsednik občinske skupščine Marjan Dvornik v obrambo oz. potrditev svojih stališč kliče na pomoč opozicijo oz. socialiste. Menim, da se sposobnost politika kaže v dejstvu, da sam s svojimi argumenti utemelji in zagovarja rešitve, za katere meni, da so ustrezne. Naj ob tem vendarle zapišem, da socialisti od volitev dalje vseskozi delujemo kot konstruktivna opozicija. To pomeni, da ne nasprotujemo uvrščanju na dnevni red in razpravam o pomembnih družbenih zadevah. Vendar si kot poslanci ne pustimo vzeti pravice, da imamo o vsakem problemu svoje mnenje in stališče, ki je večkrat popolnoma drugačno od predlaganih rešitev. V vsakem sistemu je kritična presoja ravnanja oblasti domena opozicije, ki javno opozarja na pomanjkljivosti ali napake oblasti. Sicer pa je pravica vsakega poslanca, da ima kritičen odnos do posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu, ne glede na to, ali to večina sprejema ali ne. To je bistvo demokracije. Tudi v primeru prostorskega urejanja občine ter črnih gradenj, javnega reda itd. v občini menimo, da se dejansko problemi rešujejo prepočasi, največkrat »gasilsko« in preveč po domače. Tako ljudje največkrat dobijo občutek, daje pravica in pravni red na strani tistih, ki kršijo zakone. Na to smo in bomo v občinski skupščini opozarjali s težo dejstev, in ne s podtikanji. Očitati, da kdo ustanavlja koalicijo s slabimi nameni, pomeni ne poznati politike. Koalicije so se in se bodo sklepale v interesu osvojitve oblasti, ki omogoča uresničitev dogovorjenih programov. Legitimno je, da o spremembah oblasti odločajo v skupščini poslanci in diktatura ne nastopi, če niso več v vodstvu predstavniki enih ali drugih strank. To so pač zakonitosti parlamentarnega življenja, ki so v svetu nekaj običajnega, pri nas pa to še bo. Ključno vprašanje pa je, kdo uspeva prepričati večino najprej na volitvah in potem s koalicijskimi partnerji tudi v parlamentu. Poslanec Marjan Ravbar je na seji občinske skupščine dejansko zahteval odgovor na proceduralno vprašanje, ki je imelo vsebinski pomen in bi ga moral dobiti, pa ga ni. Tudi če bi ga dobil, odločitev skupščine veijetno ne bi bila drugačna, vendar pa bi to pomenilo, da spoštujemo dejstvo, da ima poslanec pravico pred odločanjem vprašati in dobiti odgovor — tudi večkrat,. BORIS DULAR poslanec socialistov v skupščini občine Novo mesto Vsaka stran naj prizna svoj del krivde Še eno mnenje k pismu I. D. (Dol, list 10. IX.) V Dolenjskem listu je 10. septembra I. D. iz Kostanjevice objavil svoj žalostni spomin na 15. september 1942. Tega dne so italijanski okupatoiji s pomočjo izdajalca, ki ga poimensko ne imenuje, iz vasi Čučja Mlaka in Dobrava aretirali 12 domačinov in jih 11 še istega dne na zverinski način pobili. Žrtve še po petdesetih letih niso pozabljene, še vedno, žive v srcu svojcev. Ne more razumeti, kje je morala tistih, ki govorijo, da med vojno niso delali zločinov in da so nedolžni. Pisec članka ni pojasnil poboja talcev v Zameškem. Partizanski Dolenjski odred je 22. avgusta 1942 napadel obmejno postojanko v šoli v Zameškem. Pri napadu sta padla dva Italijana, zaradi tega so se maščevali in polovili okoliške kmete ter jih postrelili kot talce. Žrtve so bile popolnoma nedolžne, tudi izdajalec ni bil potreben. Ob tem pripominjam, da je bila šola že predtem požgana, zažgal jo je partizan Martin Bajc 12. septembra 1942. Vrnimo se nazaj k naslovu članka. Tu se s piscem strinjam, vendar se še do danes ni zgodilo, da bi zmagovalci priznali kakršno koli krivdo. Samo primer nedolžno pobitih zakoncev, starčkov iz Malih Vodenic, pobitih s krampom, ki ni nikomur v ponos, ali pa povojna dogajanja v Kostanjevici, kjer so po kleteh zaprte mlade domobrance mučili in do smrti pretepali. To ni izmišljotina, pač pa žalosten dogodek, ki v srcu svojcev ne more biti pozabljen. Strelski jarek na vrhu hribčka bivše trsnice in drevesnice ob leseni baraki je bil poln trupel, od tam sem tudi slišala strašen krik smrti brez strela. Proti koncu oktobra 1945 sva šli s teto na pokopališče, kar zagledam ob poti svežo gomilo. Hotela sem jo odkopati. Soseda, ki meje opazovala, je pritekla in dejala, da ne smem odkopavati, ker so tu nemški ujetniki zakopali mulo. O tem sem se neko noč hotela prepričati. Komaj sem malo odgrnila zemljo, so se pokazale zvezane roke človeka, ležečega na trebuhu. Bila sta dva. O tem se ni smelo ničesar govoriti, grobovi so še danes zamolčani. Ta kraj jev bližini piščeve hiše in mu je gotovo vse dobro poznano. Lahko bi bil že čas za priznanje krivde. F. LORBER UGODNOSTI ZA OBMEJNI PROMET S HRVAŠKO Od nedelje je železniški potniški promet s Hi vaško obravnavan kot mednarodni, kar pomeni tudi precejšnjo spremembo cen. Slovenske železnice so zato s hrvaškimi sklenile poseben sporazum o cenah, potnikom pa bodo ponudile tudi vrsto drugih ugodnosti. Posebno pozornost so namenile obmejnemu prometu, saj je vlak za nekatere prebivalce, ki se vsak dan vozijo na delo in v šolo na Hrvaško oziroma v Slovenijo, edino prevozno sredstvo. Tako bodo na progaji Pivka — Reka, Divača Sveti Petar u Šumi, Novo mesto — Karlovac, Sevnica — Zagreb, Celje — Zabok, Celje — Kumrovec, Ptuj — Varaždin in lendava — Varaždin veljale za potovanje v 2. razredu cene v lokalnem prometu, pri tem pa bo mogoče uveljaviti popust za povratna potovanja, za mlade in starejše ter otroke in tudi kupiti mesečne vozovnice. Za obmejni promet bodo na slovenskih železnicah izdali posebne vozovnice. POPOLNOMA SOGLAŠAM Popolnoma se strinjam z mislimi, ki jih v pismu »Za vse krivega učitelja tožba« navaja g. Zoran Poredoš, učitelj zgodovine in zemljepisa na novomeški osnovni šoli. Menim, daje geslo »Učencu prijazna šola« treba dopolniti z »in za šolo vnet učenec«. Naloga družbe (= nas vseh) pa je, da to pomaga uresničiti. DUŠAN MODIC Novo mesto ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE R. J. iz Šentjerneja je za nabavo dragih medicinskih inštrumentov v Splošni bolnišnici Novo mesto prispevala 3.000 tolarjev. Bolnišnica se ji za prispevek toplo zahvaljuje. 16 DOLENJSKI UST Št. 45 (2255) 5. novembra 1992 PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Humarjeva nedelja na Primskovem Odkrili spominsko ploščo duhovniku in zdravniku Krajani Primskovega na Dolenjskem so letos že tretjič zapored praznovali Humarjevo nedeljo. Letošnja svečanost je potekala v nedeljo, 25. oktobra, ko so odkrili spominsko ploščo Juriju Humarju, ki je kot duhovnik služboval v tem kraju od leta 1819 do leta 1890, ko je umrl in bil tu tudi pokopan. Jurij Humar je med bralci Dolenjskega lista poznan, saj smo o njem pred leti že pisali. Kljub temu pa ga na kratko predstavimo z besedami, ki so vklesane na spominski plošči. Tuje zapisano, da je bil Humar duhovnik, zdravnik, kulturnik in zaveden Slovenec. Številni bolniki iz domovine in tujine so prihajali k njemu iskat pomoči. Bolezni je premagoval z molitvijo in duhovno močjo, združeno z magnetno močjo. Vsem je nesebično pomagal. Slovesnost seje začela z mašo v župnijski cerkvi, katero je vodil stiški opat dr. Anton Nadrah. Somaševal je tudi duhovnik iz avstrijske Koroške g. Tomaž Holmar, ki je imel preteklo leto prav v tej cerkvi v čast Juriju Humarju ponovitev svoje biserne maše. Stiški opat Anton Nadrah je v prepolni cerkvi v pridigi predstavil celotno Humarjevo življenje ter njegovo zdravljenje bolnikov. Po maši so se vsi prisotni, teh pa je bilo kar okoli 400, zbrali pred cerkvijo, . kjer je daljna Humarjeva sorodnica Marta Slak odkrila spominsko ploščo. Kratek nagovor je imel domačin Ciril Slak, zatem pa je stiški opat Anton Nadrah ploščo blagoslovil. Župnik prof. Pavle Šporn, kije organiziral slovesnost, se trudi, da bi spomin na primskovškega župnika, Humarjevo nedeljo, praznovali vsako leto oz. da bi prireditev postala tradicionalna. M. OVNIK • Zapisane besede so edino, kar traja večno. (Hazlitt) • Danes je biti delavec ali kmet spet psovka. (Podobnik) • Dobil sem več priznanj, kot sem jih zaslužil (Koča Popovič) • Delavci so pri nas v popolnoma brezpravnem položaju. (Podobnik) Povečevanje bede revnih bolnikov Zakaj nasprotujem takojšnji spremembi zdravstvenega zavarovanja in predlagam vsaj trimesečni odlog — Sprenevedanje tistih, ki so zakon podprli Še Demosova večina v parlamentu je »obdarila« slovenske državljane s spremembami sistema zdravstvenega zavarovanja, ki pehajo revne bolnike v dodatno bedo. To bedo bodo prinesli visoki računi za doplačila premalo pod palcem, da bi si lahko privoščili dodatno zavarovanje za storitve, ki so jim jih do zdaj krili — z minimalnimi, participacijami — v okviru nacionalnega brezplačnega zdravstvenega varstva. Stranke, ki so odgovorne za sicer potrebno, a slabo premišljeno in slabo pripravljeno reformo zdravstva, se zdaj, ko je vsem postalo jasno, za kaj pravzaprav gre, se obnašajo, kot bi jim bil ta zakon podtaknjen. To preprosto ni res. O tem zakonu smo v parlamentu glasovali potem, ko so bili povedani argumenti, kaj bo tak sistem pomenil za revne bolnike, toda tisti, ki smo slabim rešitvam na- sprotovali — med njimi vsi poslanci in poslanke SDP — smo bili preglasovani. Razen tega pa zdaj niti sprenevedanje tistih, ki so tak zakon podprli, niti samovšečnost nas, ki smo bili proti, ta trenutek državljankam in državljanom prav nič ne pomaga. Očitno je tudi, da za popravljanje napak tega zakona do volitev ni ostalo dovolj časa, prav tako očitno pa je tudi, da do 1. 1. 1993, ko naj bi začelo prostovoljno zdravstveno zavarovanje že veljati, ni dovolj časa niti za to, da bi zavarovalnice predstavile svoje ponudbe in da bi se možni nosilci kolektivnih zavarovanj lahko organizirali in pogodili za ugodnejša zavarovanja, kot jih lahko sklenejo posamezniki. Gre za velike in pomembne reči — za realno ceno zavarovanj, kije zdaj bolj reklamna, za način mesečnega in ne trimesečnega vplačevanja zavaro- ja si, žal, še nekaj let ne bomo mogli privoščiti. Nobenega razloga pa ni, da bi brez podpora pristali na sistem, ki bi socialno in zdravstveno najbolj ogrožene skupine — kronične bolnike, revne upokojence, zaposlene z najnižjimi plačami, brezposelne z nizkimi nadomstili, delavce, ki delajo na zdravju najnevarnejših delovnih mestih, starše z velikim številom otrok — obsodili na sramotno nizko raven zdravstvene varnosti samo zato, ker si spodobne ravni varovanja lastnega zdravja preprosto ne bi mogli privoščiti. Enako ni nobenega razloga, da bi zdaj na vrat na nos potisnili ljudi v profitno zavarovalništvo z nejasnima temeljnima dilemama: za koliko denarja bo mogoče »kupiti zdravje« in ali bo to res mogoče. Zato dajem slovenskemu parlamentu javno pobudo, da od Zavoda za • Argumenti za mojo javno pobudo so: Rok za uvedbo prostovoljnega zavarovanja, kije zapisan v tem zakonu 1.9.1992, je že prekoračen. Ponudbe vseh zavarovalnic, ki bi se rade vključile v organizacijo prostovoljnega zavarovanja, še niso predstavljene javnosti. Država, sindikati, Zveza potrošnikov, Zavod za pokojninsko zavarovanje, združenja delodajalcev se še niso utegnili organizirati in pripraviti svoje predloge za kolektivna, mnogo ugodnejša in bolj zanesljiva prostovoljna zavarovanja. Zavarovanci sami se brez podrobnejših informacij tudi s strani nosilcev možnih kolektivnih zavarovanj zelo težko znajdejo in opredelijo. Očitno je za tako veliko sistemsko novost potreben daljši uvajalni čas, kot je bil predviden z zakonom, še zlasti, ker je uspeh celotne zamisli o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju odvisen od tega, koliko ljudi se bo vanj sploh vključilo. Prepričana, da bo vlada upoštevala moje argumente, pričakujem, da bo ustrezni predlog za spremembo tega zakona predložila parlamentu še v novembru 1992. DOLGOTRAJNI NAPORI PRINESLI USPEH Pisali smo že o več kot dveletnih prizadevanjih, da bi TV Slovenija izboljšala signal drugega programa v vasi Retje, v Malem Logu pa prvega in drugega. Te dni so delavci RTV v Retjah postavili nov pretvornik za oba programa, ki bo priključen na omrežje predvidoma do 10. novembra. Za postavitev pretvornika, katerega vrednost je preko 20.0000 DEM in je v celoti že plačan, gre zasluga vodstvu KUD Ivan Vrtačnik, kije prvo začelo akcijo, dvema zagnanima vaščanoma, krajevni skupnosti, ki je bila garant in hkrati podpisnik pogodbe, ter ne nazadnje RTV Sloveniji. Pri vsem tem moramo omeniti tudi Albino Grže, ki je pretvornik dovolila postaviti na svoji hiši, saj bi bil strošek predvidenega 17 m visokega stolpa s pripadajočimi dovoljenji preveliko breme za pobudnike projekta. Tudi v Malem logu je že urejena dokumentacija in lokacija za postavitev sprejemno-od-dajnega stolpa, DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj vanja, za popuste, ki bi si jih za kolektivna zavarovanj lahko izgovorili: država za svoje delavce, združenja delodajalcev in sindikati za svoje člane, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za množico skoraj 450.000 večinoma revnih upokojencev. Gre tudi za to, da bi se vsi prepričali, katere ponudbe niso samo najcenejše, ampak stoji za njimi dovolj visoko število zavarovancev, da bi zavarovalnica, ki obljube daje, te obljube potem lahko tudi izpolnila. Kaj zdaj? Dejstvo je, da je ekonomska kriza tako globoka, da si vračanja na sicer izjemno pravičen in sodoben sistem zdrastvenega varstva, ki pa je bil v marsičem tudi premalo racionalen in je postal spričo naše revščine tudi predrag, ne moremo več vrniti. Podobnega razkoš- zdravstveno zavarovanje zahteva, da uvajanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja odloži vsaj za tri mesece. Takoj po volitvah pa bo poslanski klub Združene liste — povezave Delavske stranke, Stranke demokratičnih upokojencev, Socialnodemokratske unije in SDP — vložil predlog za spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in poskusil doseči, da bodo popravljene krivice, ki so bile najrevnejšim povzročene z vročico privatizacije zdravstva in ideološko prenapetostjo Demosa, ki je iz načelnih razlogov rušil sistem vzajemnosti in solidarnosti v zdravstvu tudi za tiste, ki oboje nujno potrebujejo, če hočejo živeti človeka dostojno življenje. SONJA LOKAR poslanka SDP in predsednica odbora za delo, zaposlovanje in socialno politiko »Sadizem« v izložbah naših trgovin Razmišljanje bralke Izložba je zrcalo trgovine. Le kdo, predvsem pa katera ženska gre mimo trgovine, ne da bi vsaj pokukala v izložbo, pa naj nam je to prirojeno ali priučeno? Izložbe so vendar zato, da kupce zainteresirajo in pritegnejo v trgovino. Dolgo leta so naše izložbe močno zaostajale za privlačnimi tujimi. Počasi pa so tudi pri nas začele pridobivati stil in okus. Sama sem imela priliko videti tudi nekaj svetovnih trgovinskih izložb in s tem tudi nenavadne. Zato se sprašujem, kaj je narobe z menoj, da ne razumem izložb, kot jih imata Usnje in Tekstil, ter kaj je z njimi hotel povedati aranžer, saj doslej še nisem imela priložnosti videti sadistično obarvanih izložb. Po svetuje sicer hit črni humor, da visi kakšen del telesa iz avtomobilskega prtljažnika, vendar je zakon po svetu takšne reči prepovedal. V levi izložbi trgovine Usnje pa vidimo spodnji del ženske lutke v zimskih škornjih do stegen in čipkastem mini krilcu (zelo primerno za zimo), zgornji del telesa in glava v vreči pa sta ušli v desno izložbo, oblečeni v črno usnjeno jakno in za nameček še z verigo okoli vratu, pa še zategnjeno navzgor! Brr! Ko gledam izložbo, res ne vem, kaj me čaka šele v trgovini. Tudi ne vem kako bi razložila otroku, zakaj tista teta nima roke ali noge in zakaj sojo zavezali. Podobno je v Tekstilovi izložbi, kjer so deli trupel razmetani po izložbi, oblepljeni s trakom kot mumije ter zvezani še z vrvjo, menda da ne razpadejo. Je mar minil čar rožic in snežink ter lepih lutk na katerih so bila oblačila kot ulita, nam pa so vlivala vero, da bomo take tudi me v njih? Morda je to, kljub temu da sem še mlada, zgolj staromoden pogled. Prepričana pa sem, daje nakup bolj prepričljiv in za oči in dušo bolj prijeten. MGM Dominik Cešek ter prijatelji in znanci so se v neprijaznem deževnem vremenu na sevniškem pokopališču še zadnjič poslovili od 73-letnega Dominika Češka. Ali kot je pripomnil nekdo: še nebo je jokalo skupaj s svojci za dobrim, plemenitim človekom. Dominik je preminil ravno v času, ko so se domači pripravljali na zlato poroko roditeljev, ki naj bi bila 11. oktobra. Dominik se je moral še zmlada postaviti na lastne noge. Pri sevniškem mojstru Božiču se je izučil za čevljarja. Zatem je do upokojitve delal v Kopitarni, kjer je bil tudi izmenovodja. Njegovi nasledniki pravijo, da je bil ravno Dominik oče sevniške cokle oz. klom-pe, ki jo, seveda izpopolnjeno, še danes izdelujejo v Kopitarni. Pri svojem delu je bil Cešek natančen in dosleden. A še v tako kočljivem položaju je ohranil življenjski optimizem, znal seje pošaliti in s svojo hudomušnostjo spodbuditi svoje sodelavce. Sevniškim gasilcem seje Češek zapisal leta 1947. Bilje tudi vodja mladine in poveljnik gasilskega društva. Za skromnega Dominika pravijo njegovi tovariši v požarni brambi, daje bil velik gasilec. Navkljub bolezni je, kolikor je le mogel, vztrajal pri gasilcih, pomagal pa je tudi pri razvoju kraja oz. svoje ulice, pri asfaltiranju Drožanjske ceste, napeljavi telefonskega omrežja in kabelske televizije. Za predano, neutrudno prostovoljno delo, ustvarjalni prispevek bodisi v društvu, kraju ali v tovarni je Dominik prejel več visokih društvenih in državnih odlikovanj. Največje zadoščenje mu je bilo zmeraj že to, če so bili ljudje zadovoljni tudi z drobnimi izboljšavami življenja, za kar je skušal po svojih najboljših močeh pridjati svoj delež. RAZSTAVA V OPUSU KRŠKO — Tukajšnja galerija Opus bo v petek, 13. novembra, odprla razstavo zasebne zbirke Petra Špileija. Na ogled bodo dela slovenskih slikarjev in kiparjev, ki so predstavniki starejše in mlajše generacije in različnih umetniških smeri. O razstavljenih delih bo govoril literarni in likovni kritik Ivo Antič. Ob otvoritvi, ki bo omenjenega dne ob 20. uri, bodo pripravili kulturni program, v katerem bodo sodelovali Marjanca Kočevar iz Novega mesta ter Stanka Macur in Janko Avsenak iz Brestanice. Neresnice in obrekovanja, ki bolijo Še enkrat ob 50-letnici smrti prečenskega župnika Janka Komljanca (Slovenec 27. junija 1992) Ivan Derganc iz Češče vasi je v l vencu 27. junija 1992 objavil daljši nek »Ob 50-letnici smrti prečensk župnika Janka Komljanca«. V nje vem pisanju mrgoli neresnic in obre vanj, katerih glavni namen je obl: partizane, njihove družine in NO tem predelu Dolenjske. Dergančevc sanje je poskus rehabilitacije župnik Komljanca. Pisec podtika posame zločine bele garde partizanom in | vrača zlodejstva belogardistov, pri •tter javno zasramuje borce za n svobodo, njihove še živeče sorodn m s svojim spisom grobo potvarja re ?°. Pričujoči odgovor je uredniš Slovenca prejelo 5. oktobra in ker doslej ni objavilo, ga posredujem I lenjskcmu listu. Ko Ivan Derganc v uvodu opi' življenje in osebnost pokojnega žuj •ta, v četrtem odstavku trdi, da je I ntlnica in posojilnica v Prečni, ki ji župnik ustanovil, »marsikaterega f; na rešila iz trenutnih težav«. V 5. Slavju članka namreč Derganc izjav da si je moj oče «Mihael Somrak, I zarjev Kal 6«, pogosto sposojal den: teJ hranilnici, vračal pa ni. Moj oče j{ '’°že Somrak, ne Miha; že pred vojn bil cerkveni ključar in odbornik preč ske hranilnice. Res sije tako kot mn drugi v letih gospodarske krize sposi denar v domači hranilnici, a gaje, vedo vaščani, vedno tudi pošteno vi Ko namiguje I. Derganc, daje bila niača hranilnica in posojilnica di vzrok župnikove prezgodnje smrti, ■em omenja samo mojega očeta in n družino s Kala. Trdi namreč tole: “Spomladi 1942 je bila prav ta d žina takoj proti župniku.« Mar ni č uo, da je bil moj oče lahko cerkv ključar tudi v letu 1942 in še vrsto znejših let? Srečka Povšeta so ubili belogardisti . Potem ko I. Derganc porabi od svojega dolgega spisa skoraj četrtino prodora za opis »zgodovinskega dogod-kiK kol imenuje srečanje župnika J. Komljanca s prečenskimi fanti kmalu P9 okupaciji, pa pisca nenadoma zapu-Sl1 spomin. Začne se naslanjati na ne-fesnice, izmišljotine in obrekovanja. Da Je to res, moram ponoviti prvi odstavek njegovega 2. poglavja, kjer je zapisal: » — Prva žrtev in opozorilo faranom. Prišla je pomlad 1942. Pojavljale so se manjše skupine, katerim so se pridruževali posamezni dobro misleči fantje. Ko pa so fantje videli, v kakšno družbo so prišli, sojo hoteli prav tako zapustiti. Takšne fante so na različne načine sami pospravili, domače pa obvestili, da so jih okupatoijevi sodelavci umorili. Ena izmed teh žrtev je bil Srečko Povše iz Novega mesta.« V zgoščeni obliki moram na kratko povedati, kje in kako I. Derganc potvarja zgodovino. Ko piše o »manjših skupinah«, misli pri tem na prve partizanske skupine v naših krajih. Z enim samim stavkom hoče spraviti s sveta dobro ime in spomin na partizana Srečka Povšeta, češ da so ga ubili partizani. Ustrelili pa so ga belogardisti v juliju 1942 na gozdni jasi Kremen pri Mirni. Srečko Povše je šel v partizane zgodaj 1942; 2. julija je z vodom soborcev s Trške gore odšel iz 2. bataljona Dolenjskega odreda v Podgorje, dahi z izvidnico preveril govorice o »Štajerskem bataljonu«, ki seje skrival v Št. Joštu pri Stopičah. Pri tem jih je patrola tega bataljona z zvijačo odpeljala v svoje taborišče in začela uporabljati za razna dela. Že 11. julija 1942 je taka delovna skupina pod stražo »plave garde«, kot so se takrat prvi belogradisti sami imenovali, prišla po vodo na Zajčji Vrh. Tam jo je presenetil Ivan Majnik-Džems iz. Belokranjskega odreda in osvobodil 11 ujetih partizanov. Srečko Povše je bil takrat v taborišču Št. Jošt. Piavo- oz. belogardisti so ga tam zadržali, pozneje pa vodili s seboj in ga pred 25. julijem pri Mirni ustrelili. To je kmalu po vojni povedal brat pokojnega Srečka Povšeta, duhovnik Leopold Povše, vikar namestnik v Svibnem pri Radečah. Že 25. julija 1942 je, takrat še bogoslovec, prišel v Novo mesto prosit za svojega brata Srečka Povšeta, partizanskega vodnika, ki so ga imeli belogardisti ujetega v Št. Joštu. Medtem so Srečka pri Mirni že ubili, kasneje pa ta svoj zločin pripisali partizanom. O tem je že leta 1951 podrobno pisal Fr. Saje v 3. poglavju svoje knjige Belogardizem. I. Derganc omenja v 2. poglavju svojega pisanja tudi smrt Janeza Murglja z Gor. Kamene. Resje, da so tega svojega ubežnika likvidirali partizani sami. Njegovo smrt v aprilu 1942 povezuje Derganc z družino kovača Petriča na Muhaberu. Tej družini in drugim lju- dem je že dolgo znano, s kakšnim sovraštvom je pok. župnik Komljanec vpisal v svojo farno kroniko decembra 1937 pred državnozborskimi volitvami izmišljeno izjavo kovača J. Petriča, češ da bodo »takoj po volitvah vse farje obesili na brzojavne drogove...« Resje župnik na Murgljevem pogrebu govoril o »prvi žrtvi v fari, kar naj bo vsem opozorilo in opomin.« To, kar zdaj podtika Matiji Cvetanu, je Der-gančeva izmišljotina, saj se pogrebci take Cvetanove izjave ne spominjajo, razen tega pa Cvetan takrat ni bil noben vaški zaupnik. Tudi Tonček Ilovar je bil žrtev belogardistov Smrt mojega dobrega znanca, partizana Tončka Ilovarja iz Novega mesta, hoče I. Derganc tudi naprtiti partizanom. Takole piše v Slovencu: »Ilovar je imel v Prečni dekle. Neki večerje šel k njej, in ko seje v zgodnjih jutranjih urah vračal v svojo postojanko mimo župnišča, so ga na koncu hleva zgrabili njegovi .kolegi’ in ga v bližnjem gozdu pokončali. Nato pa so razširili govorice, da je ta zločin organiziral župnik Komljanec.« I. Derganc tudi tu ne more brez laži. Znani publicist Ivo Pirkovič je v marcu 1956 v štirih podlistkih z naslovom »Brezdno v Žabjeku« v Dolenjskem listu z izjavami še živih prič in na podlagi sodnega spisa proti Jožetu Murglju iz 1946 do potankosti opisal, kako so belogardisti v nedeljo, 14. junija 1942, v Prečni pri farovškem hlevu ponoči z zvijačo ujeli partizane Tončka Ilovarja, Alojza Novšaka in sina raduljskega mlinarja Mikliča. Trojka je nameravala v Ceščo vas, kjer naj bi razpredla mrežo Narodne zaščite, hkrati pa tudi poizvedela, kaj je res v govoricah, da se v Prečni plete zarota proti partizanom. Partizanska patrola v Češčo vas ni prišla. Kaj seje zgodilo z njo ponoči 14. junija 1942, mi je 15. junija navsezgodaj zjutraj povedal Alojz Pavšič, farov-ški hlapec v Prečni. Jaz sem bil takrat vajenec pri kovaču Jarcu. Že podnevi so to zvedeli tudi partizani Gašperjeve čete, ki so takrat taborili v gozdu nad Kalom. Ilovarjevo partizansko patrolo so šentruperški belogardisti, ki so se malo predtem tajno utaborili v gozdu Žabjek pri Prečni, ponoči prignali v farovž. Partizane so tam zvezali, jih mučili in nato proti jutru odpeljali v gozd proti svojemu taborišču. Ob pol petih zjutraj je hlapec Pavšič opazil župnika Komljanca, kako seje z organistom Rigljem plazil iz gozda, malo predtem pa sta odjeknila iz gozda dva strela. Strela sem slišal tudi jaz, ko sem zgodaj zjutraj doma na Kalu nad Prečno kosil. Po vasi in bližnji okolici so ljudje takoj začeli govoriti o umoru treh partizanov, ki sojih še prejšnji večer videli v Pečaričevi gostilni. Da bi odvrnil od sebe vsak sum, je župnik še dopoldne stopil do kmeta Parklja, ki gaje videl zgodaj zjutraj kositi na travniku blizu Žabjeka. Vneto mu je pripovedoval, kako mu je prišel beli komandant Sva-run dopoldne v farovž povedat, da so »ponoči ujeli tri partizane in jih ubili.« Isti dan opoldne sem na poti v obrtno šolo krenil po ovinku skozi Žabjek, da bi videl, ali so partizani zares ustreljeni in kdo jih je. Blizu brezdna sem zagledal trumo oboroženih ljudi. Med njimi sem spoznal Mihevca in učiteljico Borsetovo. Prestrašen sem stekel iz gozda, kjer me je na robu zaustavil Jože Murgelj im me ostro prijel, čemu hodim v Novo mesto po tako neobičajni poti. V torek, 16. junija 1942,zjutraj mi je hlapec Pavšič spet povedal, daje zvečer in ponoči pri župniku delala tajna skupina njegovih zaupnikov in kot tipkarica učiteljica Borsetova, sam pa je spet moral že 15. junija popoldne raznesti vaščanom župnikove letake. Na njih je pisalo, da se nahaja v njihovih krajih vojska generala Mihajloviča, kateri naj se pridružijo, zvečer pa naj bi se zbrali v farovžu. Župnikovo pismo, ki je bilo naslovljeno mojemu bratu Francetu Somraku s Kala, so dobili v roke partizani, ki so že od jutra pogrešali Ilovarjevo patrolo. Umorjene partizane sta v Žabjeku našla Franc Potočar in domačin Alojz Turk. Zametani so bili z listjem in to sta javila partizanom na Trško goro. V brezdno sem čez nekaj dni odšel tudi jaz s sestro Justino: tu sem videl mrtvega prijatelja Tončka Ilovarja in oba njegova soborca. Njihova smrt me je hudo pretresla, saj sem prvikrat v življenju videl umorjenega partizana. »Razmisli, fant, dokler nosiš glavo...« Ko sva se z Justino tisti dan vračala iz Žabjeka, sem ji povedal, kaj mi je v to- rek zjutraj še zaupal hlapec Lojze Pavšič. Dejal mi je, da se je »sinoči vaš France dobro izvlekel, saj bi ga morali prijeti.« To mi je doma potrdil tudi France sam: bil je najstarejši med fanti na Kalu in župnik ga je povabil, naj se zglasi pri njem. V farovžu je Komljanec začel brata Franceta nagovarjati za vstop v Mihaj-lovičevo vojsko, ki da se že zbira pod Goijanci. Rekel mu je: »Kamor boš šel ti, bodo šli vsi fantje iz vasi. Lahko izbiraš: ali greš v Srbijo in tam stopiš med četnike, lahko pa ostaneš tudi v Sloveniji v vojski majorja Novaka. V OF so sami komunisti in vsakega takega je treba ubiti.« France mu je odgovoril: — Kako bom koga ubil, s čim? Župnik ga je takoj poučil: »Z motiko, z lopato ali drugim orodjem! Komunisti so strahopetci, saj samo bežijo in je z njimi lahko obračunati.« Po daljšem razgovoru je France, ki živi v Novem mestu, na vse to župniku odvrnil: »Ne grem nikamor!«, nakar je Komljanec odgovoril: »Razmisli, fant, dokler nosiš glavo!« Naš France, ki se župnika ni bal, je odgovoril: »Moja glava trdno stoji in bo še, vprašanje pa je, doklej bo vaša, če boste tako delali z ljudmi...« Posledice tega nočnega obiska so bile za mojega brata skoraj usodne. Hlapec Pavšič mi je bil tisti torek namreč povedal tudi tole: župnik je svojim zaupnikom, ki so stražili pred farovžem, naročil, naj pazijo, ko bo France zapuščal farovž. »Če bo vse v redu, ne bom dal znaka, če ne, bom pa odprl okno v prvem nadstropju župnišča in Franceta morate prijeti!« Brat France je podzavestno slutil nevarnost po gornjem pogovoru z župnikom. Čeprav gaje ta javno povabil v farovž, je od tam v temi potiho odšel domov mimo farovškega svinjaka in prosvetnega doma, kjer ni bilo nobene steze. »Štajerski bataljon« ni iz Prečne dobil nič! Zdaj, ko je župnik Komljanec po jutranjem uboju treh partizanov v Žabjeku hotel po naročilih iz Novega mesta poslati k morilcem partizanov še svoje domačine (od katerih pa nihče ni maral k plavi gardi pod Gorjance!), je bilo dovolj tudi vodstvu partizanov v našem okolišu. Zvečer so domačini opozorili partizanski oddelek na zasedo okrog fa-rovža in partizani so vstopili tja šele po odhodu oboroženih belogardistov. Tu so našli župnika sredi kupa hujskaških letakov, z zapisi s sestanka in z govorom, ki ga je Komljanec imel še pred kako uro s prečenskimi člani katoliške akcije in z. drugimi svojimi somišljeniki. I. Derganc spet laže, ko piše, daje bil župnik nato čez noč zaprt v našem svinjaku na Kalu. To si je Derganc gladko izmislil. Partizanska patrola je župnika Komljanca in tri njegove sodelavce res aretirala. Čez dva dni ga je naglo vojno sodišče s pajdaši vred na Hmeljniku obsodilo na smrt zaradi organiziranja belogardističnega izdajstva, posrednega sodelovanja in odobravanja umora treh partizanov. Že takrat ni bila nobena skrivnost, kakšno mihajlovičevsko-belo-gardistično organizacijsko središče je bilo prečensko župnišče. Da je bil župnik Komljanec sodelavec italijanskih okupatorjev, tega ne more nihče zanikati. V juniju 1942 je Italijanom izročil seznam 12 oseb iz Prečne. Okupatorji so jih zaprli in internirali v Italijo. Drugi seznam z. znatno večjim številom ljudi iz prečenske fare pa ni prišel do Italijanov, našli so ga partizani med papirji v župnikovem žepu ob njegovi aretaciji. Pri sebi je imel tudi 50.000 lir. V hipu, ko se je v župnišču poslavljal od sestre in kuharice ter nameraval oditi pod zaščito v Novo mesto, ga je partizanska patrola aretirala. Župnik J. Komljanec je bil pomemben nasprotnik partizanskega boja za svobodo. To so nehote potrdili italijanski fašisti sami: 25. junija 1942 zjutraj so na prečenskem pokopališču ustrelili štiri talce iz Kostanjevice, ki sojih imeli zaprte v novomeških zaporih. S tem so uresničili eno izmed groženj iz načrta poveljstva II. italijanske armade na Su-šaku od 1.3. 1942, s katerim so napovedali internacije naših ljudi in streljanje talcev. Grožnja Italijanov je bila namenjena »varstvu tistih slovenskih civilnih oseb, ki kakorkoli zvesto sodelujejo z (italijanskimi) oblastmi in se pokoravajo njihovim ukazom«. Daje neresnica Dergancu ljuba, naj potrdi tudi dejstvo, da se je po objavi svojega članka v Slovencu medtem s pismom opravičil Poldetu Pečariču, sinu pokojnega gostilničarja in poštarja Leopolda Pečariča v Prečni. V članku v 4. poglavju javno obrekuje pokojnika in mu jemlje dobro ime. Umazal je tudi spomin poštarjevega sina Staneta Pečariča in ga predstavil kot sumljivega človeka, čeprav je bil Stane pogumen in pošten borec ter oficir NOV. Naj na koncu dodam, da se mi tako pisanje upira, moral pa sem odgovoriti na izziv. Po 50 letih tako početje Ivana Derganca prav gotovo v nobenem pogledu ničesar ne prispeva k duhu sprave. IVAN SOMRAK Novo mesto PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Kamera odkriva KOREN VELIKAN IN PETERČKI— lz zemlje ju je potegnila Anica Kovačič iz Golobinjeka pri Mirni Peči, na uredništvo pa ju je prinesla sorodnica Tilka Tori iz Ivanje vasi Koren je res med večjimi, saj je na tehtnici potegni! dobra dva kilograma, koren peterček pa je prineseta za vsak primer, če velikan za naš časopis ne bi bil dovolj zanimiv. (Foto: J. P.) m* V TRGOVINI NAREDILI RAZSTAVO PRIDELKOV — V trgovini Pod lipco na Rdečem Kalu, katere lastnik je A lojz Rogelj, je prodajalec A nton Rozman na pobudo vaščanov uredil razstavo najlepših pridelkov, ki so kljub suši zrastli na njivah in v vinogradih. Najdebelejša pesa je tehtala 6,55 kg, zelnata glava 4,5 kg, koleraba 6,20 kg, repa 3,20 kg. Kmetje z Rdečega Kala, iz Vrbovca, z Gornjega Vrha in Jordankah pa so prinesli tudi buče, koruzo in grozdje. (Foto: J. Dorniž) r V - \ kj % JURČEK VELIKAN — Lado Krže iz Žlebiča 38 a je minuli četrtek popoldan našel v Žmovcu tega jurčka velikana. Le dan poprej je v lokalnem časupisu No vice prebral o najdbi 1,40 kg težkega jurčka. Zdelo se mu je, da bi hhko bil rekordnemu jurčku njegov, ki je bil visok 33 cm in imel kapico, ki je merih 25 cm, po teži zelo blizu. Že ob tehtanju doma in pri kontrolnem tehtanju v trgovini Joras v Ribnici pa seje izkazalo, da je bil celo nekoliko težji Tehtnica je namreč pokazah le 2 dkg manj kot kilogram in poL (Foto: M. L-S.) Komisija obstala pred zidom? Nace Polajnar v Slovencu o delu komisije za raziskavo povojnih pobojev Moram reči, da po dveh letih njenega dela, zlasti pa po teh nekaj zadnjih mesecih, ko smo na komisijo povabili pričevalce, tako žrtve kot tudi tiste, za katere domnevamo, da so bili tedaj kot funkcionarji vpleteni v dogajanje, ni-■ sem povsem prepričan, da smo ubrali pravo pot, ko smo javnosti dovolili, da je bila lahko ves čas prisotna, To je bila zavora za delo komisije, mislim pa tudi, da tisti, ki so govorili pred predstavniki javnosti, verjetno niso povedali vsega, kar morda bi, če novinarjev ne bi bilo na sejah. Moja ocena in tudi ocena nekaterih članov komisije pa je taka: komisija s pooblastili, kakršna ima, ne more naprej. Znašla seje pred oviro, pred zidom in vse, kar bi še delala, bi bilo samo kroženje, ne pa premik naprej. To verjetno vedo tudi tisti pričevalci, ki so bili pripravljeni kaj povedati. Menim, da bo treba ustanoviti komisijo, ki bo imela drugačne pristojnosti. Kako do sprave? Pripombe na članek o splošni amnestiji (Dolenjski list št. 39) Brane Koncilja iz Rumanje vasi v 39. številki Dolenjskega lista komentira spravno mašo, kije bila junija 1990 in ni opravila svojega zgodovinskega poslanstva. Če bi druga poražena stran mislila resno, potem bi morala priznati tudi svoje zločine, kijih ni malo. Trdi, da ima slovenska Cerkev največ zaslug, daje do kolaboracionizma sploh prišlo. Obtožuje Cerkev, da je zanetila bratomorno vojno po zaslugi vatikanske politike, po kateri naj bi bil načrt pripravljen že leta 1937. Škof Rožman naj bi že v letu 1942 v pismu pozival vernike, naj se vključijo v boj proti partizanskemu antifašističnemu gibanju. Avtor članka predlaga, daje najboljša rešitev poti do sprave amnestija vseh spornih udeležencev bratomorne vojne. Parlament naj še pred volitvami sprejme resolucijo o splošni amnestiji. Z njegovim predlogom se ne strinjam, kakor tudi mnogi drugi ne. Mrtvi ne potrebujejo nobene amnestije več, vsi tisti, ki so zločine zakrivili, naj za svoja dejanja odgovaijajo. Zločini ne zastarajo, kar velja za eno in drugo stran. Tisti, ki smo preživeli vojno na slovenskih tleh, se spominjamo dogodkov, ko so po ljubljanskih ulicah padale prve žrtve pod streli vamostnoobvešče-valne službe, kije po nalogu Kominterne izpolnjevala Kardeljev ukaz že v letu 1942. Pozneje seje misija razširila na podeželje, po naših gozdovih so umirali zgarani kmetje, žene in celo otroci. Ne samo škof Rožman, tudi slovenski časopisi so že v letu 1940 opozarjali na pretečo nevarnost komunizma in njegove posledice. Še danes smo priče krvave vojne, ki divja na jugu naše bivše države. Spomnimo se še malo nazaj. Upor vojakov 17. pešpolka v Judenburgu leta 1918, ki so ga organizirali v Rusiji šolani bojevniki, kije skoraj terjal usmrtitev vseh teh mladih fantov. FANI LORBER Velike Malence 17 Zakaj šola ravno v Mrzli dolini? Odgovor na odprto pismo s tem naslovom, objavljeno 29. oktobra v Dol. listu Rešimo Kmečko zadrugo! Odbor SKD pošilja odprto pismo članom uprav-nega odbora Kmečke zadruge Brežice K pisanju meje vzpodbudilo nezadovoljstvo članov KZ Brežice z ekonomskim učinkom te mlade organizacije, kar je posledica težkih gospodarskih razmer in hkrati tudi nepremišljenih naložb. Zaradi teh je prizadeto temeljno načelo zadružništva — medsebojno sodelovanje članov, ki je pogoj za uspešno delo zadruge. Temeljna napaka vodstva nove zadruge je bila v tezi o profitni enoti, kije člane zadruge in upravne organe oddaljevala od prave vsebine. Zaradi tega vse več članov razmišlja o izstopu, kar bo prišlo do izraza še posebno, ko bodo izvedeli za skrivne in polskrivne projekte, ki napovedujejo povezavo z Agrario. Zaradi slabih izkušenj iz preteklosti takšne povezave ne bi smeli dopustiti, saj bi člani ostali odrinjeni od dogajanj. Potrebna je temeljita prenova zadruge, ki naj bo čim manj boleča, saj niso posamezniki krivi, da so podedovali socialistični koncept zadruge z ljudmi, ki v zapletenih gospodarskih razmerah niti niso mogli drugače delati. Novi časi nas silijo v takojšnje ukrepanje, ki bo boleče za nas in za naše prijatelje med delavci zadruge. Predlagam, da se skliče izredni občni zbor članov in da se ob vsem spoštovanju do posameznih članov upravni odbor razpusti (razloge bom navedel ustno). Izvoliti je treba nove organe upravljanja zadruge, ustanoviti koordinacijsko komisijo iz vrst kmetov, občinskih organov in strokovnjakov, ki so po strankarski zvezi že obljubili pomoč, pregledati sanacijski program, opraviti potrebne kadrovske zamenjave in prepustiti projekt zasnove nove zadruge koordinacijski komisiji. Pred 90. leti je Krek kot odgovor na grobi tržni liberalizem, enak kmetijski politiki sedanje Drnovškove vlade, oblikoval zadruge, ki so ohranile takratnega slovenskega kmeta in delavca. Njegov koncept zadruge se v Evropi še danes uporablja. Moji predlogi so nastali po razgovorih s člani, delavci in mnogimi drugimi, ki želijo v Brežicah trdno zadrugo, ki bo porok za uspešno delo. Tone Zevnik, Čatež ob Savi Spoštovani gospod Ira Zorko! Na Vaše pismo, ki ga je prejela Komisija za izbiro najboljše urbanistično-arhitektume rešitve za osnovno šolo v Mrzli dolini, in podobno, objavljeno v Dolenjskem listu dne 29. 10.1992, Sekretariat za družbene dejavnosti občine Novo mesto, kije nosilec priprav za izgradnjo osnovne šole, v sodelovanju z drugimi strokovnimi službami Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto daje naslednji odgovor: Na širšem območju Drske se zaradi intenzivne stanovanjske izgradnje že več let pojavlja potreba po izgradnji osnovne šole, ki bi razbremenila močno prezasedeni in neustrezno grajeni osnovni šoli Šmihel in Center. Že zazidalni načrt Brod in kasneje Mrzla dolina sta predvidevala tudi izgradnjo osnovnošolskega kompleksa, ki pa seje v nadaljnjih letih pomikal s prvotne lokacije v zaledje pozidave. Fakulteta za arhitekturo iz Ljubljane je dne 3. 12.1991 podala presojo nekaterih zazidalnih načrtov za Novo mesto (izven mestnega jedra). V okviru presoje je predlagala moratorij za nove objekte na območju zazidalnega načrta Mrzla dolina in nadomestitev s PUP. Predlog je izvršni svet obravnaval na seji dne 10.12.1991 in ga podprl razen v delu, ko govori o osnovni šoli. Izvršni svet je na tej seji sprejel sklep, da se v tem predelu predvidi lokacija osnovne šole. Hkrati s JENKOVA NAGRADA MRTVEMU PESNIKU KRANJ — Tradicionalno Jenkovo nagrado, ki jo podeljujejo vsako leto za najboljšo pesniško zbirko slovenskega avtorja, so letos namenili mrtvemu pesniku. Podelili sojo Juretu Deteli, preminulemu v letošnjem letu, in sicer za knjigo Pesmi, ki je že posmrtno izšla v Celovcu. O tej zbirki smo pisali tudi v eni zadnjih Prilog Dolenjskega lista. LITERARNI VEČER V DRUŠTVU PISATELJEV LJUBLJANA — Danes, v četrtek, 5. novembra, ob 19. uri bo v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani, Tomšičeva 12, glasbeno-literarni večer ob izidu knjige črtic Stanka Janeža Pot v prostost. Na literarnem večeru bodo iz svojih del brali Lojzka Špacapan, Stanko Janež, Vladimir Gajšek in Branko Žužek, v glasbenem delu pa bodo nastopili violinist Cvetko Budko-vič, pianistka prof. Helena Hren in flavtistka Sintija Hafner. Metamorfoze V Narodni galeriji razstava otroških »posnetkov« gotskih skulptur LJUBLJANA — V Narodni galeriji v Ljubljanije od prejšnjega četrtka odprta zanimiva didaktična razstava Metamorfoze. Razstava, ki jo je pripravila Lidija Tavčar, je rezultat posebne metode in razkriva, kako so od 4 do 9 let stari otroci predšolski malčki iz vrtcev in učenci prvih razredov osnovnih šol v Narodni galeriji z modeliranjem aktivno spoznavali in doživljali umetnine. V proces ustvarjanja oziroma modeliranja lastnih kipcev po opa-zo vanju skulptur v galeriji je bilo zajetih 600 otrok, razstava pa obsega 300 njihovih glinastih kipcev, okoli 500 fotografij izdelkov, ki so jih otroci modelirali, in še osem gotskih kipov, po katerih so otroci najčešče oblikovali svoje skulpturice. Izšelje tudi bogat ilustriran katalog. Razstava, ki bo na ogled do konca letošnjega leta, torej še ceh dva meseca, je zanimiva in pomembna iz več vidikov, še posebej pa iz pedagoškega. Znano je namreč, da so muzejski strokovnjaki obiske otrok v muzejih in galerijah nekoč popolnoma zavračali češ da otroška pamet nima kaj iskati pri stvaritvah starejših, ker da jih ne more dojeti Sčasoma pa se je razvih muzejska pedagogika, ki staro mišljenje zavrača kot nesprejemljivo in celo k varno, saj je prevladalo spoznanje, daje sodelovanje z otroki ne le koristno, ampak tudi nujno. Otroci tako hhko spoznavajo likovno umetnost, dobivajo spodbudo za lastno ustvarjalnost, ob tem pa se še vzgajajo kot bodoči obiskovalci tovrstnih ustanov. Seveda se vse začne pri tem, da je otroke treba najprej naučiti gledati, da bi potem res videli Razstava Metamorfoze več kot potrjuje tudi to spoznanje. I. Z. predlogom Odloka o prostorskouredit-venih pogojih je bila občinski skupščini na seji dne 19. 12. 1991 podana informacija o opredelitvi izvršnega sveta do predlaganega moratorija. S tem je bila dana pravna podlaga za nadaljnjo presojo lokacije v Mrzli dolini. Izgradnja osnovne šole v Mrzli dolini je bila opredeljena s sprejetjem referendumskega programa za obdobje 1989 — 1994. V letu 1990 so bile v območju Drske preveijene 3 lokacije: — lokacija v Zdolah, — lokacija Mrzla dolina (pobočje Šip-čevega hriba) — lokacija Pod topom. Nadaljnja preveritev lokacije v Zdolah, ki jo izpostavljate kot najbolj utemeljeno, je bila ustanovljena po ugotovitvah: a) da gre za kmetijska zemljišča 1. območja, b) da je potrebna zamenjava zemljišč zaščitene kmetije, c) da so vsa zemljišča v zasebni lasti. Postopki, ki izhajajo iz zgornjih treh dejstev, so zapleteni in dolgotrajni, predstavljajo pa tudi bistveno povečanje stroškov. Ža ostali dve lokaciji je bil izdelan osnutek programske zasnove v dveh variantah. Javna obravnava osnutka programske zasnove je pokazala, da so mnenja glede ustreznosti lokacije osnovne šole v območju Drske deljena. Medtem ko je bilo javno mnenje (krajani, predstavniki šol, starši) skorajda enoglasno za lokacijo Mrzla dolina, je bilo mnenje stroke neenotno (strokovna obravnava, M. Ravbar, M. Lapajne, Savaprojekt, SVOUP, ZDPUN, strokovne osnove za PUP Novega mesta, prof. Fister). Ob tehtanju vseh prednosti in pomanjkljivosti posamezne lokacije in Redni plačnik že iz navade Janko Tkalčič dobitnik ene od glavnih nagrad za redne naročnike JANKOVIČI — Med rednimi plačniki Dolenjskega lista, ki so naročnino za zadnje letošnje četrtletje poravnali do 27. oktobra, je žreb glavno nagrado, predsobo Alples, prisodil Janku Tkalčiču iz Jankovičev pri Adlešičih. Janka pozna veliko ljudi, saj je vodja postrežbe v črnomaljskem hotelu Lahinja. Zato ni čudno, da so ga že v četrtek zjutraj mnogi pobarali, naj jim plača pijačo. Pa m vedel zakaj, kajti časopis dobijo v njihovo hišo šele ob petkih. Poštar nosi namreč pošto v Jankoviče le trikrat na teden: ob ponedeljkih, sredah in petkih. Janko je bil nagrade zelo vesel in še nekaj dni po veseli novici ni prav dojel, da seje sreča nasmehnila prav njemu. Večkrat je namreč kupoval srečke, predvsem Podarim-dobim, a vedno zaman. Nikoli pa ni pričakoval, da ga sreča lahko obišče tudi kot naročnika Dolenjskega lista, na Janko Tkalčič katerega je naročen, odkar se je pred leti preselil v novo hišo. Starši, pri katerih je stanoval prej, pa so naročniki že skoraj od začetka izhajanja. »Ravno ko smo se preselili v nov dom, so imeli poštarji akcijo za pridobivanje novih naročnikov Dolenjskega lista in poštar Mušič, kije takrat raznašal pošto po Adlešičih in okoliških vaseh, me je naročil,« se nasmehne Janko. Pohvali akcije, kijih ima Dolenjski list za naročnike, zlasti za redne plačnike, saj marsikdo prav zaradi tega, ker upa, da mu bo žreb naklonjen, pravočasno poravna naročnino. »Pri nas pa plačamo vse obveznosti pravočasno že iz navade. Vedno sem bil reden plačnik, nikoli pa nisem pomislil, da bom zaradi tega.nagrajen,« pravi Janko. Nagrada pa je tudi tokrat prišla še kako v prave roke, saj je Tkalčičeva hiša nova in prostorov, ki jih je potrebno opremiti, še nekaj časa ne bo zmanjkalo. M.B.-J. nenazadnje tudi ob upoštevanju javnega mnenja seje Izvršni svet na seji dne 12.3.1992 odločil, da se pripravi predlog programske zasnove za lokacijo Mrzla dolina. Predlog programske zasnove je Skupščina občine Novo mesto obravnavala na seji dne 23. 4. 1992 in ga sprejela. Izvršni svet je sprejel tudi sklep, naj se za pridobitev urbanistično-arhitekturne rešitve objekta šole in pripadajočih površin razpiše javni anonimni natečaj. Izbrana natečajna rešitev bo podlaga za izdelavo zazidalnega načrta, ki bo kot prostorski izvedbeni načrt določal pogoje za posege v prostor. Zazidalni načrt bo v tem območju nadomestil sedanji prostorski izvedbeni akt. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in submestna središča, UL RS št. 7/92. Javni anonimni natečaj kot sredstvo za pridobitev čim boljše urbanistično-arhitekturne rešitve za osnovne šole v občini Novo mesto — menimo pa, da tudi drugod po Sloveniji — ni bil običaj. Rezultat tega so šole, ki tako v arhitekturnem, še manj pa v funkcionalnem smislu ne zadostujejo osnovnim pogojem za delovanje vsebinsko prenovljene šole. Popravljalci razpisa se zavedamo velike občutljivosti lokacije za novo šolo, vendar smo bili vseskozi prepričani, da je slovenska arhitekturna stroka sposobna poiskati prave rešitve. Zaradi izjemne težavnosti in zahtevnosti naloge v urbanističnem, arhitekturnem in funkcionalnem smislu so bile tudi razpisane nagrade višje kot v povprečju v Sloveniji. Veijamemo, daje Vaše pismo posledica Vašega odnosa do okolja, in to spoštujemo, vendar si vseeno želimo, da bi ob podobnem natečaju poleg pravniškega znanja pokazali tudi znanje iz arhitekture in tako prispevali svoj ustvaijalni delež k reševanju prostorskih problemov Novega mesta in Slovenije. Lepo Vas pozdravljamo. DANIJEL BREZOVAR sekretar Sekretariata za družbene dejavnosti Drugačna — waldorfska šola Tudi pri nas V Mariboru je potekal tridnevni seminar o alternativnih šolah. Ena takšnih šol deluje v tem šolskem letu v Ljubljani. Waldorfska šola v Ljubljani deluje letos s svojim prvim razredom. Učiteljice so se nekaj let šolale v tujini. Izobraževali smo se tudi mi na številnih seminarjih, obiskih šol v Avstriji, Nemčiji in Švici. Začetnik vvaldorfske padagogike je Rudolf Steiner. Njegov koncept pedagogike izhaja iz njegovega študija filozofije, psihologije in literature. V središče družbenega dogajanja postavlja humanega človeka, saj so mu bili vzori v duhovni svobodi, kulturi in demokratični enakosti. Po ogledu prostorov prve \valdorf-ske šole, udeležbe na proslavi, ob otvoritvi in miru, kije prežemal vse prisotne, lahko zatrdim, daje ravno tu ta drugačnost. Z eno besedo rečeno, v kulturi. Zakaj waldorfska šola? Zaradi življenja — alternative v smislu kvalitete življenja, otroci se šole ne boje, ker jim je dana možnost uspeha, otroku dovolijo izraziti tisto, kar nosi v sebi, učitelj tvaldorfske šole mora biti umetnik pri oblikovanju mišljenja, čutenja in volje. Wal-dorfsko šolo je moč čutiti skozi telesno zdravje, moč, duhovno svobodo, to je skozi elemente, ki jih človeštvo potrebuje za svoj obstoj na zemlji. Celotno šolo vodijo starši in učitelji kot sodelavci in veliki prijatelji otrok. Ljubezen je čutiti povsod. Šola je bila zgrajena z darili ljudi, ki so postali prijatelji drugačne šole. V taki šoli ni učnih načrtov, dnevnikov, pisnih priprav, ne ravnateljev — so učitelji, ki skupno z učenci kreirajo potrebno znanje. Začetki takšne šole so položeni sedaj v Ljubljani. Bo to šola, kiji bomo sledili in z njo tekmovali? JOŽE PEČNIK ■-.»<~y. MERCEDESI PRIDEJO TUDI NA DOM — Če bi sedanje odnose med Slovenijo in Hrvaško merili po fantih iz ansambla Mercedes bend, zagotovo ne bi bili shbi Polovico tega ta čas najboljšega predstavnika rock skupin na Dolenjskem je namreč iz Karlovca, polovica pa iz Novega mesta. Res, da so skupaj šele dobro leto, vendar, kot zatrjujejo, so sami izkušeni in prekaljeni glasbeni mački Jomiesu je vodja ansambla in igra bas, Mommy je pevec, Obra bobnar, Tičo pa poje in spremlja ansambel s kitaro. Ta čas nastopajo po diskotekah po Sloveniji. Igrajo lastne skladbe, od ostalega repertoarja pa predvsem old fas-hion rock sedemdesetih let. Kot je povedal vodja ansambla, ki ta čas nima druge zaposlitve, radi igrajo tudi na hišnih zabavah. Svoje skladbe želijo kar najhitreje spraviti tudi na kaseto in posneli CD ploščo. (Foto: J. Pavlin) BIANC.A NAJBOLJŠA — Na tradicionalnem, že 14. kvizu za učence vseh osnovnih šol v sevniški občini, ki so ga ob zaključku meseca požarne varnosti, tokrat na temo Za varnejši dom. pripravili sevniški gasilci, so nai več znanja pokazali učenci osnovne šole Blanca Povsem izenačene ekipe OŠ Tržišče, Boštanj in Krmelj so si šele po dodatnih vprašanjih priborile 2. oz. 3. mesto-Drugi so bili Boštanjčani, tretji Krmeljčani, sledijo OŠ Tržišče, Šentjanž in Sevnica Najboljše tri ekipe so dobile lepe knjižne nagrade (na posnetku predstavnik Dimnikarstva Jehnčič izroča monografijo dr. Ivana Stoparja G rado d na Slovenskem Boštanjčanom, poleg so Blančani), prav tako sevniška OŠ Savo Kladnik za najboljšo celostno likovno upodobitev ob mesecu požarne varnosti in OŠ Krmelj za najbolje slogane. Izdelki so še na ogled v avli GD. (Foto: P-Perc) 18 DOLENJSKI UST t. 45 (2255) 5. novembra 1992 BMSS MMME Jk lijJa/ ZBIRALI SMO POMOČ ZA BEGUNCE Pred kratkim smo na naši šoli zbirali šolske potrebščine za begunce. Doma sem malo pobrskala in sestavila tri komplete barvic, našla sem tudi nekaj svinčnikov, šilčkov ter dodala še nekaj zvezkov. Vse to mi je bilo doma v napoto, ubogim pregnanim vrstnikom pa bo verjetno zelo prav prišlo. Zbrali smo okrog 70 zvezkov, nekaj barvank, knjig, ravnil, peresnic, barvic, radirk, šilčkov, flomastrov, kemičnih svinčnikov in tudi nekaj igrač. Mislim, da bi zbiralno akcijo lahko še kdaj ponovili. BRANKA AHLIN 7. r., novim krožek OŠ Šentrupert RAJANJE ZA KONEC TEDNA V petek, 9. oktobra, smo na OŠ v Boštanju praznovali. V Skupnost učencev smo sprejeli 39 ptvošojčkov, jih primerno pogostili, za zabavo pa je poskrbel mladi ansambel Mclanie. Bilo je zelo veselo in dolga veriga plešočih učencev sc je vila po šolskem igrišču. Bučen aplavz si je prislužila Renata, saj ji je oponašanje pevke Haidi odlično uspelo. Rajanje sc je končalo okrog 11. ure, takoj zatem pa so sc nekateri že začeli pripravljati na jesenski kros, na katerem so sodelovali tekači iz cele sevniške občine. Naši so zasedli kar nekaj prvih mest. VESNA MIRTEU 8. r., OŠ. Boštanj V njen spomin Po 48 letih še živ spomin na vojne grozote Ker se je bližal 1. november, dan mrtvih, sem šel tudi jaz na pokopališče, kjer imam pokopane sorodnike, znance in prijatelje. Na grobovih sem videl mnogo dragega okrasja, marmorja, belega peska in cvetov. Prišel sem na konec pokopališča, kjer se je grob že davno sesedel. Spomnil sem se, da smo pred 48 leti tu pokopali neko žensko. Poleti 1944 so Čerkezi pod nemško komando napadli iz hrvaške strani Belo krajino in kljub odporom prodrli v Metliko in v nekatere bližnje vasi ter tu počeli grozna dejanja. Kmalu zatem meje grobar prosil naj mu grem pomagat pokopat mrliča, ki so ga pripeljali iz bolnice in dali v mrtvašnico. Preden smo ga pokopali, je grobar dvignil pokrov krste. Videli smo žensko, staro okrog 30 let, bila je naga, ker je po operaciji, kije ni prestala, ni nihče oblekel. Zvedeli smo, da so jo Čerkezi našli doma, jo posilili in tako zdelali, da je ostala v nezavesti. Po njihovem odhodu sojo sosedje našli in jo pripeljali v bolnico, tam pa je zdravniki niso mogli več ohraniti pri življenju. Tu smo jo pokopali, grob pa je ostal zapuščen, nihče ni položil nanj niti enega cveta, niti prižgal sveče. Nikoli nismo izvedeli za ime ženske, ki smo jo pokopali. Po 48 letih pa želim, naj bo ta zapis v njen spomin, saj se grob več ne pozna. STANKO KRALJ f— h r: El L EVI m [d is: KI Sl POl R El ) ^ ~ — ČETRTEK, 5. XI. SLOVENIJA 1 9.55 - 12.10 in 14.20 - 0.40 TELETEKST 10.10 VIDEO STRANI 10.20 PROGRAM ZA OTROKE JAKEC IN ČAROBNA LUČKA NORČIJE V ŽIVALSKEM VRTU JESENSKI VETER 11.50 ŠOLSKA TV: ANALITIČNA MEHANIKA (5/52) ANGLEŠČINA: FOLLOW ME, 60. lekcija MUZZY, ANGLEŠČINA ZA NAJMLAJŠE (5/20) 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 14.35 VIDEO STRANI 15.45 NAPOVEDNIK 14.50 ŠPORTNA SREDA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE EBBA IN D1DRIK, švedska nadalj. (5/9) Z1V ŽAV 18.30 ŽE VESTE,.., svetovalno izobraževalna oddaja 19.05 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 KOŠNIKOVA GOSTILNA 21.45 TEDNIK 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 POSLOVNA BORZA 23.15 SOVA 23.15 DRAGI JOHN, amer. naniz., 29. epizoda 23.40 HANNAY, angl. naniz (5/6) 0.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.30 Video strani - 16.40 Sova (ponovitev) - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Koper -19.00 Video lestvica -19.30 Dnevnik KP - 20.00 TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (29. epizoda nemške naniz.) - 21.00 Podnebje in človek (angl. poljudnoznan. serija, 1/3) - 21.55 Umetniški večer: Narkomanija: Gordijski vozel mamil (amer. dok. film); H kot heroin (kanadski film) - 0.15 Video strani NONSTOP, NOVA SKUPINA IZ NOVEGA MESTA — Skupino sestavljajo Igor, Marjan, Borut, Simon in Karmen. Skupaj so šele pol leta, za sabo pa imajo veliko nastopov in snemanj s svojimi prejšnjimi skupinami. Skupina trenutno snema v snemalnem studiu Luca svojo prvo samostojno kaseto. Pri delu j im veliko pomagata Tomaž Borsan in Tomaž Maraš. Skupina pripravlja v začetku prihodnjega leta promocijsko turnejo po celi Sloveniji. Imajo tudi svoj klub občudo valcev, naslovje: Helena Filipas, Segova 4, Novo mesto. (S. Ž.) »KARIERA KOT SPREMINJANJE« Pri založbi ČZP Enotnost je te dni izšel koristen priročnik dr. Emila Rojca pod naslovom »Kariera kot spreminjanje«. Knjiga obdeluje zanimivo področje, ki bo z razvojem podjetništva pri nas ter uveljavljanjem trga dela in znanja gotovo vzpodbudilo nove razvojne strategije znotraj podjetij in v okviru širših korporacij. Priročnik je razdeljen na osem poglavij, obogaten pa je tudi z vrsto konkretnih napotil, pripomočkov in tabel, ki bodo koristno služili vodilnim kadrom na kadrovskem področju pa tudi ostalim vodilnim delavcem. Knjigo lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4/III. Stane 850 tolarjev. M. H. PETEK, 6. XI. SLOVENIJA 1 9.45 - 12.10 in 13.30 - 2.10 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 PROGRAM ZA OTROKE MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angl. nadalj. (6/10) ZVERINICE IZ REZIJE, (13/13) 11.00 PODNEBJE IN ČLOVEK, ponovitev angl. poljudnoznan. serije (1/3) 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 13.45 VIDEO STRANI 13.55 NAPOVEDNIK 14.00 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 16.20 GOSPODARSKA ODDAJA: MADE IN SLOVENIA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK, TOK, oddaja za mladostnike 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, FORUM 20.30 ODLOŽENI RAJ, angl. nadalj. (11/12) 21.25 SREČANJE Z JUTROVIM NA PTUJSKEM GRADU, 2. oddaja 21.35 OČI KRITIKE 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA: 22.55 BAGDAD CAFE, amer. naniz. (4/15) 23.20 HANNAY, zadnja epizoda angl. naniz. 0.15 SATAN, ruski film 2.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.30 Video strani - 16.40 Sova (ponovitev) - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Maribor -19.00 Jazz in blues -19.30 Dnevnik RA1 - 20.00 TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (30. epizoda) - 21.00 Studio City - 22.30 Slovenski glasbeni dnevi 92 - 23.15 Vojna, nasilje in mir (posnetek iz CD) - 0.00 Video strani SOBOTA, 7. XI. SLOVENIJA 1 7.25 - 12.10 in 13.10 - 2.25 TELETEKST 7.40 VIDEO STRANI 7.50 IZBOR 7.50 RADOVEDNI TAČEK 8.00 LONČEK, KUHAJ! 8.10 OSCAR JUNIOR (5/11) 8.20 MODRO POLETJE, 37., 38. del 9.10 KLUB KLOBUK 11.05 ZGODBE IZ ŠKOUKE 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 13.35 NAPOVEDNIK 13.40 VOJNA, NASUJE IN MIR, ponovitev 14.30 TEDNIK, ponovitev 15.20 OSTRŽKOVE PRIGODE, italij. nadalj. (1/6) 16.15 SREČANJE Z JUTROVIM NA PTUJSKEM GRADU, ponovitev 2. oddaje 16.25 MARIJANA, franc, risanka (1/13) 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 BAZILSKA TRILOGIJA: BORBA ZA OHRANITEV GOZDOV, ponovitev zadnjega dela 18.00 DA NE BI BOLELO 18.30 DOBER TEK! - KUHARSKI NASVETI PAULA BOCUSEJA (9/22) 18.55 RISANKA 19.10 NAPOVEDNIK 19.15 ŽREBANJE 3 X 3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.30 ONA + ON 21.35 HILTON, BANGKOK, avstral. nadalj. (1/6) 22.25 TV DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 NAPOVEDNIK 22.55 SOVA: POPOLNA TUJCA, amer. naniz. (3/28) BEVERLY HILLS, 90210, amer. naniz. (1/22) POD KRINKO, amer. film 2.15 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.20 Video strani -14.30 Tok tok (ponovitev) - 16.25 Sova (ponovitev) - 17.45 Poglej in zadeni - 18.30 Domači ansambli: Štirje kovači -19.00 Levje rjovenje (zabavna oddaja) -19.30 Dnevnik ORF - 20.00 Preludij poletju (balet) - 20.25 Sama v temi (amer. film) - 22.10 Tračarije - 23.10 Koncert Michaela Jacksona (posnetek iz Bukarešte) - 1.10 Video strani NEDELJA, 8. XI. SLOVENIJA 1 8.50 - 13.30 in 15.15 - 0.20 TELETEKST 9.05 VIDEO STRANI 9.15 PROGRAM ZA OTROKE ŽIV ŽAV, ponovitev EBBA IN D1DRIK, Šved. nadalj. (5/9) 10.30 NAŠA PESEM, 4. oddaja 11.00 SPREHODI PO STARI LJUBLJANI, 3. oddaja 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA 12.35 DOMAČI ANSAMBLI: ŠTIRJE KOVAČI 13.05 BEGUNCI, TU Z NAMI 15.40 NAPOVEDNIK . 15.45 Maksim Gorki: ŽIVLJENJE KLIMA SAMGINA, ruska nadalj. (6/14) 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PIGMALION, angl. film 18.50 TV MERNIK 19.05 RISANKA 19.15 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA 20.30 ZDRAVO 21.35 ŽIVLJENJSKE PREIZKUŠNJE, angl. poljudnoznan. serija (4/13) 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 NAPOVEDNIK 22 55 SOVA' AMERIŠKE VIDEO SMEŠNICE, 30. epizoda BEVERLY HILLS, 90210, amer. naniz. (2/22) 0.10 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: 15.40 F-l, posnetek iz Adelaide 13.30 Video strani - 13.40 Sova (ponovitev) - 15.35 Napovednik - 15.40 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Videogodba - 20.30 TV prodaja nepremičnin - 20.35 Otoki ljubezni (nemška poljudnoznan. oddaja) - 21.05 Dirigenti in muzikanti (nadalj. HTV, 5/7) - 22.20 Plesni nokturno - 22.25 Športni pregled SLOVENIJA 2 15.15 Video strani - 15.25 Oči kritike (ponovitev) - 16.15 Sova (ponovitev) - 17.30 Športni pregled (ponovitev) - 18.00 Šlovenska kronika - 18.10 Regionalni programi -Ljubljana - 19.00 Videošpon - 19.30 Dnevnik RAI - 20.00 Pari (TV igrica) - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 31/35) - 21.00 Gospodarska oddaja: 10000 obratov - 21.30 Sedma steza - 22.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah (5. oddaja) - 22.45 Ciklus filmov znanih režiserjev: Roger Corman: Zgodba groze (amer. film) - 0.10 Moda TOREK, 10. XI. SLOVENIJA 1 8.35 - 12.15 in 13.55 - 0.40 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 PROGRAM ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOUKE 10.00 ŠOLSKA TV, ponovitev 11.00 SEDMA STEZA, ponovitev 11.30 DA NE BI BOLELO, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 14.10 VIDEO STRANI 14.20 NAPOVEDNIK 14.25 ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH, ponovitev 5. oddaje 15.10 ZGODBA GROŽE, ponovitev angl. filma 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE LONČEK, KUHAJ! PRVI USPEHI SREČANJE Z JUTROVIM NA PTUJSKEM GRADU, ponovitev 3. oddaje DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz. (7/20) PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH (5/8) 18.40 ALPE-DONAVA-JADRAN 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 VOLITVE 92 21.40 PRAVA CHARLOTTE, angl. nadalj. (2/4) 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 POSLOVNA BORZA 23.10 NAPOVEDNIK 23.15 SOVA: HAGGRAD II., amer. naniz. (3/7) BEVERLY HILLS, 90210, amer. naniz. 0.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.55 Video strani - 15.05 Sova (ponovitev) - 16.50 Svet poroča - 17.30 Slovenci v zamejstvu - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Koper - 19.00 V službi rockn rolla - 19.30 Dnevnik ORF - 20.00 Pari (TV igrica) - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 32/35) - 21.00 Glasba, show in cirkus - 22.00 Osmi dan - 22.50 Novosti založb - 23.00 Svet poroča (ponovitev) - 23.40 Video strani SREDA, 11. XI. SLOVENIJA 1 9.40 - 12.15 in 16.20 - 0.40 TELETEKST 9.55 VIDEO STRANI 10.05 PROGRAM ZA OTROKE DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER (2/20) PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH, ponovitev 5. oddaje 11.00 PRAVA CHARLOTTE, ponovitev angl. nadalj. (2/4) 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 16.45 NAPOVEDNIK 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE KLUB KLOBUK 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FILM TEDNA POT UPANJA, švicarski film 22.00 SREČANJE Z JUTROVIM NA PTUJSKEM GRADU, 4. oddaja 22.10 SPREHODI PO STARI UUBUANI 22.45 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.10 NAPOVEDNIK 23.15 SOVA: RADIO FM, amer. naniz. (7/13) BEVERLY HILLS, 90210, amer. naniz. 0.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.45 Video strani - 15.55 Osmi dan (ponovitev) - 16.45 Sova (ponovitev) - 18.00 Šlovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Maribor - 19.00 Psiho - 19.30 Dnevnik HTV - 20.00 Pari (TV igrica) - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 33/35) - 21.00 Športna sreda - 21.55 Vinko Vodopivec, ljudski pastir in pisatelj - 22.55 Video strani .. PONEDELJEK, 9. XI. SLOVENIJA 1 8.50 - 12.15 in 15.20 - 0.30 TELETEKST 9.05 VIDEO STRANI 9.15 PROGRAM ZA OTROKE 10.00 ODLOŽENI RAJ, ponovitev angl. nadalj. (11/12) 10.50 MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 16.05 VIDEO STRANI 16.15 NAPOVEDNIK 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE RADOVEDNI TAČEK UTONILO JE SONCE (2/6) OSCAR JUNIOR (6/11) 18.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.45 MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, nemška poljudnoznan. serija (10/27) 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 VOLITVE 90 21.00 J. Kozak: MARKI GROLL, izvirna TV 22.00 SREČANJE Z JUTROVIM NA PTUJSKEM GRADU, 3. oddaja 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 NAPOVEDNIK 22.40 SOVA: :£ & ! m t. 1 £; :::::: % i %:■ PROTRONIX, d.o.o. Železničarska 32 68340 Črnomelj išče ambiciozne strokovnjake: 1. mag. elektrotehnike — 3 leta izkušenj na računalniških sistemih — aktivno znanje angleškega jezika 2. dipl. oec — pripravnik Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Protronix, d.o.o., Železničarska 32, Črnomelj. CldliCltik PODJETJE ZA TRGOVINO, TURIZEM IN PROMET d.o.o. 68257 DOBOVA, SELSKA 21, tete: 0608 64-625 Novembra posebno ugodno: OPEL ASTRA SEAD TOLEDO 1,6 CL SEAD IBIZA 1,6 kat. SEAD MARBELA 900, kat. 5 prestav 24.900 DEM 22.000 DEM 17.300 DEM 14.000 DEM Super ugodna cena v novembru: ROVER 416 Sl, kat., 1600 ccm, 111 KM, metalik barva, temne šipe, centralno zaklepanje, servo volan, elek. pomik šip, pomik volana, klimo naprava .... 29.500 DEM Za vsa vozila iz našega programa vam odobrimo ugodno 4-letno bančno posojilo. Možen odkup na leasing! BRAMAC, d.o.o. Škocjan Dobruška vas 45 68275 ŠKOCJAN objavlja prosto delovno mesto FINANČNEGA OPERATERJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati še naslednje: — VI. oz. V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko-komercialne smeri; — dve leti delovnih izkušenj na področju finančno računovodske službe; — obvezno znanje nemškega jezika; — vozniški izpit B kategorije. Delo objavljamo za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: BRAMAC, d.o.o. Škocjan, Dobruška vas 45,68275 Škocjan, v 8 dneh po objavi. O izbiri vas bomo obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. OBVESTILO Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe, društva in občane obveščamo, da je po sklepu Izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, sprejetem na seji dne 22.9.1992 (sklep objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 47/92), JAVNO RAZGRNJEN OSNUTEK PROGRAMSKE ZASNOVE ZA UREDITVENI NAČRT NOVI TRG V NOVEM MESTU kot sestavni del sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 v času od 12. oktobra 1992 do 11. novembra 1992 'v prostorih Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska c. 2,1. nadstropje JAVNA OBRAVNAVA osnutka programske zasnove bo — v četrtek, 12.11.1992, ob 18.00 uri v sejni dvorani Skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto, Glavni trg 7. Do poteka javne razgrnitve osnutka lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali pa jih pošljete Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska 2. Na javni obravnavi bodo navzoči izdelovalci osnutka dokumenta, ki bodo dokument podrobneje obrazložili in prisotnim dajali pojasnila. Vljudno vabljeni! Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto 1 1 W: vX ¥* I M £ i i J m REVOZ Novo mesto d.d. objavlja prosta delovna mesta: 1. v informatiki RAZVOJ INFORMACIJSKIH SISTEMOV Pogoji: — visoka ali višja šola — delovne izkušnje na področju informatike — poznavanje programskega jezika RPG — aktivno znanje angleškega jezika, zaželena tudi francoščina 2. v direkciji splošnih dejavnosti SOCIALNI DELAVEC Pogoji: — višja šola za socialne delavce — zaželene delovne izkušnje Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: REVOZ Novo mesto, d.d., kadrovska služba, Zagrebška 20, Novo mesto. FSJ rebuditi želimo zavarovalsko stroko, ki je dremala dolga desetletja. Zato v Adriaticu že od vsega začetka UH uvajamo nova zavarovanja, svetujemo, pomagamo in izobražujemo. Prvi smo Vas opozorili na usodne spremembe, ki jih prinaša nova zdravstvena zakonodaja in Vam ponudili možnost, da se po 1. januarju 1993 izognete doplačilom zdravstvenih storitev. Tudi v okviru prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja boste naši zavarovanci dobili vse, kar pričakujete in zahtevate od dobre zavarovalnice. Varujte Svoje Zdravje. Adriatic * zavarovalna družba d.d. assicuraziom s.p.a. *“■ JUGOTANIN kemična industrija, p.o. Sevnica ODKUPUJE LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo preko: — območnih gozdnih gospodarstev — območnih kmetijskih.zadrug Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608-81 -349, oziroma na naslov: Jugotanin, Hermanova 1, 68290 Sevnica. Plačilo je dobro in zagotovljeno! indov HVALA ZA OBISK MALOPRODAJNA TRGOVINA 61000 LJUBLJANA Poljanska 95 Tel.: (0)61/316-143 VSE ZA KOLINE ČREVA, OVITKI, DIŠAVE, MESARSKI PRIBOR, STROKOVNI NASVETI .. . —n UGODNE CENE STANOVANJSKIH HIŠ IN STEN JELOVICA m KUPON Zaposlimo diplomiranega ekonomista ali gradbenega inženirja za vodenje investicij. Nastop dela je možen takoj. VAKO, d.o.o., Kolodvorska 56, 68340 ČRNOMELJ Tel.: 068/52-073, 52-555, 53-173 Fax: 068/53-173, 52-073 ■■■■■■■■■■■■(■■■■■■■a VELEMA trgovina in storitve, d.o.o. 68000 Novo mesto C. komandanta Staneta 10 tel. (068) 24-780, 24-781 Grosisti, trgovine, butiki — POZOR! Na zalogi imamo večje količine tekstilnih izdelkov iz LASTNE PROIZVODNJE in iz uvoza: • dolge spodnje hlače • otroške, ženske in moške pižame • sobne copate • bunde • flanela srajce • prevleke za vzglavnike • otroške dokolenke • otroške, ženske in moške trenirke • mečkanke za odrasle 10 - 35% POPUST f\ TAKOJŠNJE PLAČILO OKNA * SENČILA * VRATA vrtne garniture - notranja vrata " FOREL BREZOBRESTNO POTROŠNIŠKO POSOJIIO g is mi jj "•v . Lesna industrija Škofja Loko, tel.: 0G4/C31-241, fax. 064/632-26I Predstavništva: NOVO MESTO, Ob potoku S, tel.: 086/22-7T2 METLIKA, Vinogradniška 41, tel.: 086/58-716 KRŠKO, CKŽ21. tel.: 0803/21-236 w Pogodbeno predstavništvo: §g§s TREBNJE, Trubarjeva n. h., tel. fax: 068/45-640 || Ministrstvo za pravosodje in upravo KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI objavlja prosti delovni mesti: 1. POOBLAŠČENE URADNE OSEBE 2. PEKA Pogoji: Pod 1: - srednja (štiriletna) izobrazba penološke ali druge ustrezne smeri, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, starost do 27 let, moški z odsluženim vojaškim rokom. Pod 2: — srednja (triletna) izobrazba — smer pek in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj ter izpit iz higienskega minimuma. Pod 1. se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev. Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: daje zdravstveno sposoben; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je neprimeren za opravljanje dela v KPD; daje državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati bodo opravljali psihološki preizkus s testiranjem in razgovorom. Delovno razmerje bosta sklenila za nedoločen čas s polnim de-lovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Po dogovoru nudimo peku samsko ali družinsko stanovanje. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni, 68233 Mirna. Jože Jevnikar UPRAVNIK [j^JOL^Mora PROGRAM LESNIH IZDELKOV d.d. Nudi po izredno ugodnih cenah jedilne in reprezentančne raztegljive mize ovalne oblike iz masivnega smrekovega lesa v različnih tonih. Na zalogi je tudi omejena količina drsnih in preklopnih (harmonika) vrat. Informacije: GIP »PIONIR« PROGRAM LESNIH IZDELKOV, d.d. Kettejev drevored 37, Novo mesto tel. (068) 25-189, 28-143 ••••••••••••••••••••••••••••••••••a Ofpofir PRODAJA ŠPORTNE OPREME Na tratah 3, NOVO MESTO, tel.: (068) 28 733 Vse za šport in prosti čas * smučarska oprema * puhovke, termo oblačila * trenirke, copati S • Plačilo na več obrokov! • 5% popusta priznamo kupcem, ki bodo ob nakupu predložili J • oglas iz Dolenjskega lista! • inNiiiHNuimHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiHiiiiiiiiimM"11 VSAK ČETRTEK SALOMONOV OGLASNIK flllCOdi Kettejev drevored 37, NOVO MESTO VI NAM - Ml VAM VSE NA ENEM MESTU — Servisiranje tovornih vozil in gradbene mehanizacije, vključno s pranjem in ličenjem vozil, — vulkanizerstvo, . — izdelovanje kovinskih konstrukcij in gradbene •, galanterije, — opravljanje preventivnih tehničnih pregledov, — kontrola in popravila tahografov, — trgovina z vozili iz programa IVECO, rezervnimi deli, tehničnim materialom (črno in barvno metalurgijo) Če želite hitro in kvalitetno opravljene storitve, je PIONIR MKO d.d., Kettejev drevored 37, tel. (068) 24-826, trgovina (068) 26-001, fax (068) 28-179, pravi nasov za Vas. Prepričani smo, da boste odslej redni koristnik naših uslug tudi Vi. MANA* turistična agencija Partizanska 7 Novo mesto (068) 28-136 Vpis v plesne tečaje, v petek, 20. novembra, v hotelu Metropol * predšolski otroci — začetni tečaj — ob 16.uri * predšolski otroci — nadaljevalni — ob 17. uri * odrasli — začetni tečaj — ob 18. uri * odrasli — nadaljevalni — ob 20. uri Informacije in vpis: tel.: 28-136 Vam nudi kompleten turistični servis: — najugodnejše cene letalskih prevozov, — obisk vseh večjih svetovnih sejmov, — Božično-novoletna potovanja (Italija, Francija, Madžarska, Turčija, Egipt, ZDA .) — Božično novoletni prazniki ob morju in na celini, — zdraviliški programi, — smučanje doma in v tujini UGODNO: Vikend v Jordaniji 27.11.92 KOM PAS ICg'! NOVO MESTO TURISTIČNO PODJETJE d.d. Novi trg 6, tel.: 068/21-333, 23-404 V novem salonu pohištva boste še naprej lahko kupovali sedežne garniture, vzmetnice ter druae izdelke po tovarniških cenah in pod ugodnimi pogoji. Nudili vam bomo tudi najnovejše modele zaves modnih barv, karnise, ostalo notranjo dekoracijo in svetovanje po naročilu podjetja VOAL Dolenjci, Belokranjci, Posavci... Novi salon pohištva KRAJNC v a in OPREMA vas v soboto, 7. novembra, ob 10. uri vabita na slovesno otvoritev novega salona pohištva in poslovnih prostorov na Regerških košenicah 65 a v Novem mestu. Prisotnost na otvoritvi je obljubil tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. SVETUJEMO PROIZVAJAMO PROJEKTIRAMO PRODAJAMO MONTIRAMO VSE NA ENEM MESTU • kmečke peči • toplozračne peči • štedilniki • kamini • pizza peči • polnomontažne peči M keramika«* NOVO MESTO d.d. • zdravo in ekonomično gretje • ekološko čisto okolje • lahko vzdrževanje, kakovost in trajnost peči, predvsem pa prihranek pri energiji INFORMACIJE PIONIR — KERAMIKA Novo mesto, d.d.,Slakova 5 tel.: 068/21-201, 26-016, 26-015,fax: 068/24-298 TRI PREDNOSTNA VPRAŠANJA V NOVOLESU Poučno branje o zdravstvenem zavarovanju po novem, o lastninjenju in izobraževanju, »s katerim se začne in konča sleherna kakovost«, prinaša nova, 5. številka glasila delavcev podjetij Novolesa. O prvem zgoščeno poroča dr. Ivan Balog, medtem ko deset delavcev sodeluje s po- gledi na lastninjenje. Novoles je medtem že postal delniška družba, čeprav v tej fazi njegova Istnina še nima značaja pravega lastninjenja, saj je še vedno v celoti družbena. Delavci s krajšo in tudi zelo dolgo delovno dobo menijo, da bi bilo prav, če bi imeli v svojih rokah čim večji delež podjetja. Težko bodo kupili delnice, saj mnogi med njimi komaj povežejo konec s koncem mesečnih izdatkov za preživetje. Zavedajo se, da se je podjetje ob nizkih plačah zaposlenih v preteklosti ugodno razvijalo, zdaj pa namesto lepih bes čakujejo predvsem več reda, pošt posluha za posel in za ljudi. Direktor Milan Bajželj meni ti krat, da bo podjetje z mešano lastnii seglo možnosti in pogoje za razcvel kurenčnost kapitala, poslovnost ir čno tudi za polet idej. Tudi te so kapital, ki počasi d vrednost in ki jih bodo novi odnos gotovo samo še spodbudili. ^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllIllllllllllllllllllMlllIlllllMIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllMlliiti' I \v7 Ac _ v/ I nz rln | Tel.: (061) 40 787 | shujševalni čaj ( Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem H Vsi dosedanji preparati za hujšanje § (vitaminske tablete, dietetski preparati) so 1 reševali problem zmanjševanja telesne f teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne | telesne teže. Izjema pri tem je Čang -i Šlang, čaj za reduciranje telesne teže po | kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih | sestavin in ga lahko uporabljamo za | posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, | plinov, nakopičenih maščob in spodbuja = izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang -| Šlang bodo izgorele odvečne telesne = maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in | gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz | posebnih sestavin in je primeren za ženske | in moške, stare in mlade, za vse starosti. | Čang Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so E čutili kot en sam požirek. | Škatlica Čang - Šlanga vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Pojrit ju čaja ne čutite v želodcu = nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Slang, čaj s tradicijo več kot i 1.700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirio, p. p. 45,61000 Ljubljana in po telefonu: (061)40787, Čang - Šlang prodaja na 'slovenskem tržišču ekskluzivno podjetje Džirio, d.o.o., Ljubljana. Cena Čang-Šlanga je 599 SIT + poštni stroški. Plačate po povzetju. ime in priimek ulica in št. poštna št. in kraj število zavitkov Naročilnico pošljite na naslov: Džirio, p. p. 45, 61000 Ljubljana = ...........................................................IIIIIIIIMIIIIII...Illlllllllllllllllllllll..IIIIIHHIHIII.....llllli:illlllllllllllllllliiiiiliiinmiMt||ljl|n„||,n....|| Sfei. Že iMATE TRGOVINO,DELAVNICO,POSLOVNI PROSTOR, SKLADIŠČE, GOSTINSKI LOKAL...? plAČujETE pREVisoko NAJEMNiNO, IMATE pREMAlo PROSTORA, pORAbiTE pREVEČ ENERTjijE? “SPRAVITE SVOJE PODJETJE POD LASTNO ■ STREH 0“ §11 iVT V JELOVICI VAM ZMONTIRAMO POSLOVNE 03JEKTE V NAjIšRAjsEM ČASU VAM pR'pRAV'M0 CfloTEN pRojtlfT, doSTAV'MO 'N NAROČEN' objEltf ZMONTIRAMO ( NA pfi;pRAvljEN0 TEMeIjNO ploŠČO ) NE qUdE NA IeTN! ČAS.1 UPOŠTEVAMO VAŠE ŽEUE IN POTREBE,PREDVSEM PA: ZARAdi dobRE TOploTNE IZolACijE boSTE pRihlRANili ENERCjijO, kER boSTE PROSTORE ZAČEli TAkoj UpORAbljATi, pA ČAS iN dENARl JELOVICA Lesna industrija, 64220 Škofja Loka, Kidričeva 58 tel.: (064) 631-241, telefax: (064) 632-261 tedenski koledar Četrtek, 5. novembra - Sabina Petek, 6. novembra - Lenart Sobota, 7. novembra - Zdenka Nedelja, 8. novembra - Bogo Ponedeljek, 9. novembra - Teodor Torek, 10. novembra - Leon Sreda, 11. novembra - Martin LUNINE MENE 10. novembra ob 10.20 - ščip kino BREŽICE: 5.11. (ob 20. uri) ter 7. in 8.11. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Jekleni konjički. 6.11. (ob 19.30) plesni Kazino Ljubljana. ČRNOMELJ: 6.11. (ob 19. uri), 7.11. (ob 16. in 19. uri) ter 8.11. (ob 16., 18.15 in 20.30) ameriški fantazijski film Batman se vrača. 6.11. (ob 21. uri) erotični film Zelo nezvesta žena. KRŠKO: 6.11. (ob 20. uri) in 8.11. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Gladiator. 10.11. (ob 20. uri) ameriška komedija Papež mora umreti. NOVO MESTO: 5.11. (ob 16. uri) lutkovna predstava Volk in sedem kozličkov. 5.11. (ob 18. uri) ameriški fantazijski film Batman se vrača. 5.11. (ob 20. uri) ter od 6. do 8.11. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Maščevanje dvojčkov. Od 6. do 8.11. (ob 16.30) risanka Davno pozabljena dežela. kmetijski stroji TRAKTOR Zetor 5011, 1380 delovnih ur, žetveno napravo BCS in rotacijsko kosilnico 1MT, 4 diski, prodam. Strajnar, Gor. Globodol 35, Mirna Peč, ® 78-091. 4662 KMETOVALCI, POZOR! UGODNA nabava traktorjev ZETOR, UNI-VERZAL, SAME, TOMO VINKOVIC 826, URSUS, LINDER vseh tipov, z vsemi priključki, po naročilu ter RABLJENI traktorji vseh vrst in tipov, po dogovoru s priključki - sadilec krompirja HMEZAD avtomatski, rabljeni IMT 542. Na zalogi KREDIT do 5 let. Informacije pri TRGOAVTU Kranj, Gorenjesavska 17 ali n (064)221-192, od 8. - 16. ure, sobota od 8. - 12. ure. 4670 IMT 533, starejši letnik, Z 101 confort, starejši letnik, prodam. ® 42-571. 4672 DOBRO OHRANJEN TV 18, s plugom in frezo, prodam. Franc Hočevar, Dol. Radulje 25 a, Škocjan. 4673 kupim HLODOVINO zelenega bora in smreke, druge in tretje kvalitete, kupim, /c 57-137, od 8. - 13. ure. 4685 motorna vozila 126 P, letnik 1987, prodam. Rozman, Ždinja vas. 4616 PRODAM karambolirano vozilo. Šentrupert 51, Otočec. GOLF, 1. 77, registriran do 5/93, prodam. >. 45-312. K 5 GT turbo, letnik 1986, prodam, c 068/24-374. OSEBNI AVTO Tavrija, letnik 1990, registriran do 7/93, prevoženih 24.000 km, in Z 850, karambolirano, prodam po delih. ® 76-087. 4623 R 5 Campus, letnik 1991 /11, prodam. 068/22-917. R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 6/93, prodam.25-632. 4625 UNIMOC, motor Mercedes D, vozen, dobro ohranjen, prodam, s 43-622, popoldne. 4627 R 5 CAMPUS. letnik 1990, rdeč, ga-ražiran, prevoženih 44.000 km, prodam. ® (068)42-035. 4628 OPEL KADETT 1.3, letnik 11/89, prevoženih 15.000 km, prodam. Franc Kolenc, Dol. Kamence 61 b, Novo mesto. 4630 OPEL KADETT 1.6, letnik 1990, ka-ramboliran, prodam, ® 78-418. 4631 KOMBI 850, letnik 1985, registriran celo leto, prodam po ugodni ceni. c 50-123. 4632 JUGO 55, letnik 1989, prodam, ® (068)73-411, po 16. uri. , 4638 126 P, letnik 1988, in JUGO 55, letnik 1988, dobro ohranjena, prodam. Robert Rebselj, Razdrto 10, Šentjernej. 4640 JUGO 45, letnik 1989, ugodno prodam. Zvone Grabnar, Razdrto 8, Šentjernej. 4641 GS 1300 SUPER, letnik 1980, po delih ali za dele prodam. Janez Bambič, Šmalčja vas 27, Šentjernej. 4645 Z 850, letnik 1982, prodam, ® 23-311 int. 777, od 9. do 12. ure. 4649 JUGO 45, letnik 1989, prodam. Martin Matko, Stopiče 94, Novo mesto. 4650 LADO KARAVAN, dobro ohranje- no, letnik 1987, prodam za 4.000 DEM. ® 23-197. 4656 MERCEDES BENZ 200 E, letnik 11 /89, prevoženih 70.000 km, prodam. Cena po dogovoru. S (068)52-073, 52-555,52-173. 4658 GOLF CLD, star 8 mesecev, prodam. ® (0608)68-273. 4659 TOVORNI AVTO MAN, tip 9 192 HAK, prekucnik, letnik 1972, nosilnost 8 ton, prodam, ® (0608)68-273. 4660 MAN 16 200, prekucnik, letnik 1976, nosilnost 9 ton, prodam, a (0608)68-273. 4661 GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Darko Pucelj, Dobruška vas 15, Škocjan. 4663 CITROEN GS super, Ujetnik 1980, prodam. ® (0608)34-978, zvečer. 4665 R 4, letnik 1990, prodam. Medlaj, Mali Slatnik 31, Novo mesto. 4668 R 4, prevoženih 29.000 km, ugodno prodam, a 23-304 in 23-835, popoldne. 4669 JUGO 55, letnik 1985, prodam, a 27-434. 4674 R 4 GTL, letnik 1991, rdeče barve, dobro ohranjen, prodam za 8.200 DEM a 24-713. 4675 Z 101, letnik 1986, ugodno prodam Darja Turk, Brod 4, Podbočje. 4676 R 4 GTL, letnik 1984, registriran do 4/93, prodam, a 78-256, popoldan. 4680 VW HROŠČ, letnik 1976, registriran do 22.9.1993, s širokimi platišči in z vso dodatno opremo, prodam. V račun vzamem tudi manjši avto. S 25-893. 4682 Z 101, lepo ohranjeno prodam. Janc Tone, V Brezov log 35. obvestila ŽALUZIJE - ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah, a (068)44-662. 4531 EMAJLIRANJE kopalniških kadi z uvoženim materialom. Garancija 2 leti. a (064)66-052. 4537 Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979. Avto moto društvo Trebnje bo organiziralo TEČAJ ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Tečaj bo v osnovni šoli Trebnje in se bo začel v ponedeljek, 9. 11., ob 17. uri. Najem kredita po 2,5% obrestni meri. Inf. v trgovini Melissa na avtobusni postaji v Brežicah. Ali na tel.: 0608-33-312 od 10. — 14. ure. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik); Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 70 tolarjev; naročnina za 4. trimesečje 830 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 1.660 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. dmga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske og/ase 1.200 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.400 tolarjev. Mali oglas do deset besed 800 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 80 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefax 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tanine številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska ^zravica, Ljubljana. ^ EURO 2000 d.o.o. SAMSUNG TV-AVDIO-VIDEO CX 5312 W (55 cm, raven ekran, teletekst, AV, stereo) 850 DEM CX 6813 W (70 cm, raven ekran, teletekst, AV, stereo) 1295 DEM CX 5913 D (63 cm, raven ekran, teletekst, AV, stereo) 1250 DEM Na zalogi imamo bogato ponudbo HI-FI stolpov, videorekorderjev, CD playerjev in kombiniranih mikrovalovnih pečic od 17 I do 34 I. Posebna ponudba: SAMSUNG MIKROVALOVNE PEČICE 17 litrov 800 W 340 DEM MIKROVALOVNE PEČICE -kombinirane 28 litrov 800 W 400 DEM MIKROVALOVNE PEČICE 34 litrov 1200 W 880 DEM Plačljivo v protivrednosti SIT. Vse inf. SAMSUNG EURO 2000. Brežice Tel. (0608) 61-936 B. Milavec 73 Delovni čas od 9. do 12. ure in od 13.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. TREBNJE, Kolodvorska 1, tel.: 068-45-650 45-651 fax: 068-45-652 Najceneje na Dolenjskem: — proizvodnja betona — prevozi in strojno vgrajevanje betona — talne plošče, škarpniki, vinogradniški stebri Za predplačila 5% popusta SE PRIPOROČAMO! SERVIS IN REZERVNI DELI KOLES Jože Smole Žabja vas 27 telefon: 068/ 21 952 Lokal (46 m2) v središču Črnomlja oddam. Naslov v oglasnem oddelku. Artiče: hišo z 28 ari zemlje, gospodarskim poslopjem in garažo, prodam poceni. Telefon: (0608) 65-531 Kupim bukove hlode. Za omejeno količino možno takojšnje plačilo. Tel. (068) 52-979 »KLOBUČARSTVO« Sevšek Jožica Obrtna cona Leskovec Tel.: (0608) 33-130 Sporoča podjetjem, obrtnikom, trgovinam in občanom, da izdeluje delovne obleke, halje in kape. Mlajšim in starejšim nudi modne klobuke, kape ter trenirke, lovcem pa lovske klobuke. prodam PAM ŽAGO prodam. Ogled po 19. uri. Slavko Kastrevec, Hrušica 20, Novo mesto. 4606 PRODAM suhe smrekove deske, zo-blane z obeh strani, in brezžični telefon dometa 70 km. - 24-314, 21-695. TRIFAZNI ELEKTROMOTOR, 1.5 KW, 1420 obratov in gasilski aparat prodam. * 45626. 4609 marketing Podjetje za grafični marketing in posredovanje Novo mesto, d.o.o., Kristanova 60, S 068/28-535; 28-694 OBRTNIKI, PODJETNIKI! Nudimo vam široko izbiro več vrst stenskih, namiznih in žepnih koledarjev, rokovnikov, planerjev, obeskov in še veliko ostalih drobnih poslovnih novoletnih daril. Po izredno konkurenčnih cenah vam nudimo tudi celoten izbor računalniškega papirja (tudi tiskovin) in vse SDK obrazce. m trgovsko podjetje NOVO MESTO d.o.o. - Ljubljanska 27- 68000Novom#sto STP trgovsko podjetje Novo mesto KV KUHARICO ali kuharja, KV natakarico ali natakarja in delavko za pomožna dela v gostinstvu zaposlimo. Gostišče Kos, Ločna, Novo mesto. 4687 POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE KRŠKO vabi k sodelovanju strokovnjke, zunanje sodelavce: pedagoge, andragoge, sociologe, ekonomiste in pravnike ter profesorje angleščine, nemščine in italijanščine za delo v izobraževanju odraslih. Možnost redne zaposlitve. Prijave s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite do 20.11. na naslov: PCPI KRŠKO, CKŽ 15, KRŠKO. 4689 OB PETKIH IN SOBOTAH v večernih urah honorarno zaposlim prikupno postavno dekle za delo v strežbi. Nudim dober honorar. ® 22-308, po 15. uri. 4692 BIFE AMZ OTOČEC zaposli prijazno dekle za delo v strežbi. ® (068)21-830, interna 27. 4699 stanovanja vas v petek, 6. novembra, ob 12. uri vabi na otvoritev nove trgovine z elektro materialom EL VOD na Ljubljanski 27 (v javnih skladiščih BTC) V V novi trgovini vam bomo po ugodnih cenah nudili vse vrste elektro materiala, belo tehniko, svetila in drobne gospodinjske aparate! Dobrodošli v ELVODU! PRODAM manjši cirkular. Pokličite na ® 068/24-953. MIKROVALOVNO pečico SHARP, kombinirano, prodam. ® (0608)32-860, od 20. ure dalje. 4611 NEMŠKE OVČARKE, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. Cena 150 DEM. ® (0608)79-158. 4618 MLADO KRAVO prodam ® (068)45-543. 4619 SREBRNE PRITLIKAVE kodre ugodno prodam. ® (0608)62-233. 4620 NOVO centralno trajno žarečo peč na trda goriva z bojlerjem, 32.000 kkal, prodam 50 % ceneje. ® (061)448-215. 4621 VEČ ovac prodam, e (068)56-003. 4622 NOVO traktorsko prikolico domače izdelave prodam. ® 42-494. 4624 MALO RABLJEN enofazni mlin za mletje in ruženje koruze prodam a (068)84-622. 4626 DVOBRAZDNI PLUG prodam S 78-125. 4629 LITOŽELEZEN KAMIN in gorsko kolo ugodno prodam. ® 25-072. 4633 NOVO TRAKTORSKO prikolico domače izdelave prodam. ® 42-494. 4634 NOV TROFAZNI cirkular prodam. ® 24-249, zjutraj ali zvečer. 4635 KOZOLEC dvojnik prodam skupaj ali po delih. Možnost menjave. ® (0608)75-712. 4642 MANJŠO tračno žago prodam, a (0608)82-281. 4644 BIKA, starega eno leto, prodam. ® (068)43-636. 4646 POLDRUGO LETO STARO KOZO ali polletno mladico srnaste pasme prodam. ® (068)73-511, zvečer. 4647 PUJSKE do 50 kg prodam. ® 78-029. 4648 VEČ KRAV v A kontroli prodam. Alfonz Jaki, Brinje 6, Šentrupert. 4651 PRIKOLIČO za osebni avto (dvoos-no), širine 140 cm, dolžine 290 cm, primerna tudi za traktor, prodam. ® (068)42-035. 4653 MLADEGA jahalnega konja prodam. Marjan Gunde, Male Vodenice 11, Kostanjevica. 4654 NESNICE, stare 6 mesecev, 8 tednov stare pujske in 3 koze prodamo. ® 85-121. 4664 SEMENSKI KROMPIR dezire, resi in jerla ugodno prodam. ® (064)41-318, po 19. uri. 4681 TRI PRAŠIČE za zakol, krmljene z domačo krmo, in elektromotor, 1.1 in 2.2 KW, 28000/min, prodam. ® (068)85-684. 4683 OMARO za dnevno sobo prodam. ® 23-559. 4688 BREJO KRAVO, s petim teletom, prodam. ® 78-329. 4691 BELE PIŠČANCE za zakol, težke 2 -2,5 kg, po 220 SIT za kg prodam. Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej. 4694 BUKOVA DRVA, 7 m, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 4695 ELEKTRIČNI žitni mlin na kamne prodam. ® (0608)33-268. 4697 razno NUJNO potrebujem telefonsko številko v omrežni skupini 0608 za odkup ali najem za dobo 5 let. Ponudbe na naslov: Predanič, Črnetova pot 12, Brežice. 4603 SNEGOBRANE za vse vrste opečne, betonske in salonitne kritine prodam, po potrebi tudi montiram. ® (0608)70-420. 4615 HORTING NOVO MESTO svetuje in urejuje vaše vrtove. ® (068) 24-433. 4639 V NAJEM vzamem skladiščni prostor do 100 m2. m 23-197. 4655 NUDIM pomoč na kmetiji brez naslednikov, z možnostjo dedovanja. ® (061)482-929. 4657 ZIDARJE za fasado hiše iščem. Draga Kovačič, Podlog 14, Mirna. 4690 ŠIVANJE IN POPRAVILA usnjene konfekcije. ® 27-560, Cvelbarjeva 5, blizu Gostišča Breg. 4693 službo dobi ŽELITE delati na domu, dobro zaslužiti? Zaslužek v devizah. Informacije Vis-jon d.o.o., P.P. 19, 62106 Maribor. 4602 NA OBMOČJU Sevnica - Krško -Brežice vam v vašem prostem času nudimo resno in dinamično zaposlitev. Pokličite nas po ® (0608)31-094, (0608) 32-661. 4604 MLADO komunikativno osebo s telefonom in lastnim prevozom za prodajo tekstila iščem. Šifra: »HONORAR« 4610 DELO NA VAŠEM DOMU. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom invznamko. Gabrijela Žitnik, Na kresu 22, Železniki. 4612 RAZLIČNE vrste del na domu. Dober zaslužek. Glede vseh informacij in navodil pišite na naslov: Gerec, poštno ležeče, 61261 Ljubljana-Dobrunje. 4637 HONORARNO DELO na terenu. 30 % provizija. Informacije ® (068)26-343. 4667 PRODAJALKO živilske stroke ter trgovinskega poslovodjo zaposlimo. Kandidati naj se osebno javijo v petek, 6.1 L, ali v soboto, 7.11., od 18. do 20. ure na naslov: PANDA d.o.o., Velike Brusnice 13, stara šola. 467J DEKLETA IN FANTE z lastnim prevozom, po možnosti z R 4, iščemo. ® 22-366,24-415. 4677 SIMPATIČNA DEKLETA za delo za šankom iščemo. ® 22-366, 24-415. 4678 KUHARICE za peko pizz iščemo. ® 22-366,24-415. 4679 REDNO ALI HONORARNO zaposlitev nudimo. Javite se na ® 22-106, v četrtek od 15. do 18. ure. 4686 V NOVEM MESTU oddam stano- vanjsko pravico za dvosobno stanovanje najboljšemu ponudniku. Prodam tudi Z 101, starejši letnik, v voznem stanju. Šifra: »ZELO UGODNO« 4636 FRANCOZ vzame v najem opremljeno trisobno stanovanje v centru Novega mesta. ® (0608)21-400, gospa Nedoh. 4652 LASTNIŠKO GARSONJERO zamenjam za stanovanjsko pravico večjega stanovanja. ® 25-352. 4666 V SREDIŠČU TREBNJEGA pro- dam novo dvoinpolsobno stanovanje. ® 45-677. 4696 ženitne ponudbe AGENCIJA ALBATROS, ženitna posredovalnica. ® (063)411-648, od 16. do 19. ure vsak dan. 4523 posest RESNEMU NAJEMNIKU oddam v najem travnike pri Lipovcu ali jih prodam. * (061)651-611. 4599 PARCELO na Regrških košenicah prodam ali zamenjam za stanovanje, e 28-834. 4600 STAREJŠO HIŠO v Dolenjskih Toplicah, Zdraviliški trg 16, 124 m2, s centralnim ogrevanjem, telefonom in garažo s teraso, primerno za mirne dejavnosti, prodam. Cena 100.000 DEM. Informacije na ® (068)65-109, od 19. - 21. ure vsak dan. 4601 GOSPODARSKO POSLOPJE, z vrtom in njivo, v Tribučah ugodno prodam. ® (068)52-341, Črnomelj. 4605 PO UGODNI CENI prodam hišo na Dolenjskem s 5000 m2 zemlje. ® (068)40-764,(9939)541-384062. 4607 V OKOLICI Novega mesta prodam novo, nedokončano pritlično hišo. Šifra: »NA VASI« 4613 2.5 HA gozda na dveh lepih parcelah v Pleterju pri Krškem prodam. ® (061 )341- 240, zvečer. 4614 V BLIŽINI Sevnice prodam vikend (stanovanjsko hišo) z vinogradom. ® (0608)82-281. 4643 ZAZIDLJIVO PARCELO, z lokacijsko dokumentacijo, v Kostanjevici na Krki prodam. ® ((851)315-031. 4684 NA LEPI LOKACIJI V ŽUŽEMBERKU v bližini šole prodam 1.100 m2 stavbnega zemljišča, predvidenega za gradnjo, po 9 DEM za kvadratni meter. ® (068)22-282. 4698 DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj ZAHVALA Trpljenja mnogo, cvetja malo, to ti je življenje dalo. Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje srce, ostali so le sledovi pridnih rok. V 53. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat in stric ANTON HLEBEC iz Rodin pri Trebnjem Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v teh težkih trenutkih bili z nami, nam izrekli pisna ali ustna sožalja ter nam kakorkoli pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Kolenc, Cesar in Jarc, kolektivu TRIMO, SVP, GD Ponikve za organizacijo pogreba in ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, Občinskemu pihalnemu orkestru Trebnje, prijateljem študentom iz Ljubljane, Mladinskemu pevskemu zboru Friderik Baraga za lepo petje ter duhovniku za opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste našega očeta v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku ter mu darovali toliko prelepega cvetja in sveč. Vsakemu posebej še enkrat HVALA! Žalujoči: žena Pepca, hčerka Darja, sinova Valentin in Igor, brat in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo HANA« turistična agencija Partizanska 7 Novo mesto Tel. (068) 28-136 * Najugodnejše ponudbe programov za BOŽIČ, NOVO LETO in ZIMO 92/93 (doma in v tujini) že v prodaji! * Zimske počitnice * Najcenejše letalske karte v!‘/;v.v • ■.. . ........................... NOVO!!!” V TRGOVINI BARVE-LAKI NOVO MESTO, NAD MLINI 55 Obveščamo cenjene kupce, da smo razširili ponudbo z: — mešalnico lakov »UNICOLOR«, s katero vam lahko zmešamo 1000 nians barv za kovino in les — v mešalnici avtolakov [•.•.t.j.mm pa so vam na voljo avtolaki za vse vrste domačih in tujih avtomobilov. Obiščite nas ali pa nas pokličite na telefon (068) 25-049, vsak dan od 7. — 18. ure, v soboto pa od 8. — 12. ure. M-KZ "KRKA" BRAZDA AGROSERVIS POT NA GORJANCE 8 NOVO MESTO V soboto, 7.11.1992, ob 8. uri, bo na prostorih Agroservisa v Žabji vasi, licitacija poškodovanih osebnih vozil: - SUBARU J 10 JUSTY GL letnik 1991 — VITARA JLX letnik 1990 - HONDA CMC 1200 SEDAN letnik 1990 — JUGO 45 letnik 1984 izkl. cena 250.000,00 izkl. cena 500.000,00 izkl. cena 400.000,00 izkl. cena 50.000,00 ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. V 66. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša dobra žena, mama, stara mama, sestra, tašča, teta in svakinja IVANKA KONDA iz Marjana Kozine 27, Novo mesto Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sožalje, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Interne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin in gospodu patru Petru za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Kljub izredni volji do življenja nas je v 61. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ANTON ŽUPANČIČ z Daljnega Vrha Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala GD Kamence, govornikoma ZZB in KS Bučna vas, podjetjem in sodelav-cem Pionir MKO in Standard d.d., Občini Novo mesto in sodelavcem SNZ, pevskemu zboru Šmihel in osebju interne bolnišnice v Novem mestu za nesebično pomoč. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Tiho nas je v 85. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata, dedek in stric ALOJZ GREGORČIČ iz Zagorice - Doline pri Mirni Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, DO Trimo Trebnje in TEM Čatež za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Hvala tudi družinam Pravne za pomoč v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo GD Sevnica, GD Selo pri Mirni, Društvu upokojencev Mirna za spremstvo na njegovi zadnji poti, govorniku Dušanu Jakopinu za poslovilne besede, pevcem iz rodnega kraja za lepo zapete žalostinke ter gospodu dekanu za opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Ljubila si nas vse, a huda bolezen od nas ločila te je. V 69. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta MARIJA KRIŠTOF iz Kostanjevice na Krki Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo patru Luki za obisk v bolnišnici, sosedom za pomoč in darovano cvetje. Lepo se zahvaljujemo Splošni bolnišnici Novo mesto, g. župniku pa za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste pokojno imeli radi, iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA V 49. letu starosti nas je po kratki, a težki bolezni zapustila naša dobra in skrbna žena in mama ANA GORENČIČ roj. Sitar iz Dol. Nemške vasi 27 Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, kolektivu AKRIPOLA, Sekciji za vleko Novo mesto ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE VRTOVŠEK z Gor. Brezovega pri Sevnici V SPOMIN Nihče ne ve za bolečino, ki v naših srcih zdaj leži, spomin pa nate vedno bolj in bolj živL. JANEZU JANKOVIČU iz Jankovičev, živel v Karlovcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Iskrena hvala M - Agrokombinatu Krško, Jutranjki Sevnica in sodelavcem GIP Pionir Krško. Posebna zahvala gospodu dekanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, nosite na njegov grob cvetje in prižigate sveče. Njegovi domači 12. november 1992 ZAHVALA Srce je dalo lise, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Odšla je praznih rok neznano kam. V 75. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila draga mama, babica, sestra in teta ALBINA ZLOBKO iz Gazic 14 Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in vaščanom za izrečeno sožalje, podaijeno cvetje in sv^če ter vsestransko pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih trenutkih. Se posebej se zahvaljujemo internemu in kirurškemu oddelku Splošne bolnice Brežice za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku za obiske navdomu in lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, gospodu Žičkarju za pogrebne storitve. Hvala sosedi Faniki Unetič za nesebično pomoč v času njene bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 31. letu nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ata, sin, brat in stric JOŽE NEMANIČ Božakovo 28 Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, podaijeno cvetje, svečke in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Konfekcija KOMET Metlika, KS Božakovo, GD Božakovo, KZ Metlika, OŠ Metlika-3.a razred, VVO Metlika, Splošni bolnišnici Novo mesto, internemu oddelku - intenzivna nega, posebno pa dr. R. Kapšu, ZD Metlika - dr. Vukoviču, pevkam za zapete žalostinke ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala za vsestransko pomoč. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 44. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat, bratranec, nečak in stric DARKO ROŽMAN iz Jankovičev 11 pri Adlešičih Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadji poti. Se posebej hvala Jožetu Rožmanu za poslovilne besede, Zenskemu pevskemu zboru iz Adlešič ter g. župniku za obisk in opravljen obred. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 60. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dobri mož, ati, dedek, tast, brat, stric in svak JOŽE ANDREJČIČ Dvor 55 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, darovane vence in cvetje, za ustne in pisne izraze sožalja. Zahvaljujemo se Lovski družini Plešivica Žužemberk, lovcem iz Škocjana, Sf? T,U P°4etJu N°vo mesto, dvorskim gasilcem, Društvu invalidov občine Noyo mesto CP - delovodstvu Dvor, gospodom Jožetu Banu, Francu Goletu in Poldetu Suhorepcu za besede slovesa, lovskemu oktetu iz Medvod in pevcem iz Žužemberka za zapete žalostinke ter doktor-„vl.ln Kocutarju za zdravljenje. Posebna zahvala družinam boldan, Potočar, Spec, Zaman in Silvi Legan za pomoč. Hvala vsem, ki ste našega Jožeta pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi s % % % * * % * s % * * % * % I ! * % * % * * 5 5 5 Marta Štembergar Maria Štembergar iz Novega mesta ima rada ples. Ne rada tako, kot imamo radi drobne stvari, ki so nam pri srcu, bi pa brez njih zlahka živeli Ne, Marta ima ples zares rada, tako rada, da mu posveča vse svoje moči in si z njim začrtuje življenjske poti Pred kratkim je odpotovala v New York, kamor jo kliče njena velika življenjska ljubezen, mladostna navdušenost ter zagnanost Verjame, da bo v kulturnem središču sodobnega sveta našla največ tistega, kar svet zmore danes ponuditi plesa žejni duši Svoje plesne ambicije je začutila in jih poskušala uresničiti že zgodaj. Vse od osnovne šole, kjer se je poskusila s prvimi plesnimi koraki pod budnim očesom plesne pedagoginje Milice Bum (učenke Pie in Pina Mlakarja), do učenja plesa pri Mojci Horvat, znani mojstrici sodobnega plesa, je uresničevala svoje sanje postati plesalka in plesna ustvarjalka. Še več. Kjer se je ponudila možnost spoznati novo m se kaj novega „ naučiti, ni oklevala, pridružila se J je in se učila. Tako se je udeležila * plesnih seminarjev doma in v tujini, ki so jih vodili znani plesni pedagogi, kot so: C. Gair, T. Thac-her, Z. Nunes, F. Raffo, A. Rasenfeld, G. McDaniels in drugi. Odšla je tudi v Pariz, da bi pri tamkajšnjih strokovnjakih spoznavala klasični in moderni balet A vse to ji ni bilo dovolj, klic v srcu jo je spodbujal dalje, hotela je v Šimi svet Ko se jije ponudila možnost odpotovati v New York, mesto, kjer se dane dogajajo najvažnejše stvari na plesni sceni, ni oklevala Ob pomoči podpornika Benettona sije izborila pot v veliki svet. Na pot jo je pospremilo do-„ bro mnenje francoskega pedago-Ji ga Freda Lasserra, poznavalca modeme plesne tehnike iz Pariza ki je ocenil, da je v Martinem plesu nekaj novega več življenjske energije in pristnosti kot pri drugih plesalcih. »S tvojim načinom gibanja in energijo, ko jo nosiš v sebi, se boš k New Yorku ogromno naučila To je mesto z intenzivnim utripom,«ji je dejal Tudi sama je prepričana da mora v New York, v mesto, kjer se je rodil modemi ples in kjer se lahko naučiš najčistejših tehnik modernega jazzovskega in klasičnega plesa »Kvaliteten plesalec in koreograf mora dobro poznati osnove klasičnega in modernega baleta, zato je New York neizbežna postaja na moji plesni poti« odločno pravi Marta Doma v Novem mestu je za nekaj časa zapustila plesno skupino Terpsihora ki jo je ustanovila pred tremi leti in z njo kot umetniški vodja koreograf in pedagog požela nekaj vidnih uspehov med občinstvom in v strokovnih krogih. Upajmo, da se bo po newyor-ški izkušnji vrnila domov na Dolenjsko in novo znanje in izkušnje še naprej posredovala drugim. M. MARKELJ 4 * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 *4 4 I 41 4 4 4 4 4 i Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Peterle zidal mostove, dr. Drnovšek pa še peska ne da — Šolarji in begunci si ______delijo en prostor — Javno vprašanje Revozu in zavodu Dodobra seje v četrtek ogrel telefon dežurnega novinaija, v dobri uri je prestregel rekordnih enaindvajset klicev. Na tem mestu jih omenjamo le nekaj, najzanimivejši so namreč deležni dodatne novinarske obdelave. Kot na primer tisti Toneta B. iz Metlike, ki se v imenu mnogih Metličanov znova spotika ob direktorja tamkajšnjega doma počitka, mu očita okoriščanje na službenem položaju. Vsaj enako razburjenje bil v četrtek zvečer tudi Tone Penca, ko seje hudoval nad hudourniško podobo ceste med Zburami in Spodnjimi Lakencami. »Ko je vladal Peterle, smo dobili tri mostove, zdaj, ko je na oblasti dr. Drnovšek, še tone peska ne dobimo,« je stresal svojo jezo. Marija J. iz Šmihela je ogorčena robantila nad neurejenostjo v šmihel-skem šolskem centru, kjer si osnovnošolci in begunci delijo iste prostore. Dopoldne je v njih pouk, popoldne so na voljo prišlekom z juga. »Prostor je umazan, pod klopmi so cigaretni ogorki, ogrizki, celo izpljunki so po tleh. Saj se bodo otroci še okužili! Če ne bo šlo drugače, bomo starši bojkotirali pouk,« je bila odločna Marija. Namesto nje smo poklicali novomeške sanitarne inšpektorje, ki so na ta problem pristojne že opozorili, ob tokratnem posredovanju pa so obljubili odločno in takojšnje ukrepanje. Še pred zaključkom redakcije so nam sporočili odločitev šole, da beguncev v razred ne bodo več pustili. Olafu Lovrenčiču iz Krškega, ki gaje h klicu spodbudilo pretirano pisarjenje o dobroti Novemu mestu partnerskih Langenhagenčanov, smo morali pritegniti z obljubo, da bomo zamujeno popravili. Očita nam namreč ne- Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisativzato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, [M>iskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)23-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. enaka merila, za vsak obisk iz Langen-hagna najdemo v časopisu prostor, o njim že deset let partnerskem nemškem mestu pa nič. Čeprav so tudi oni zbrali in prinesli za preko 20.000 DEM pomoči v Krško, z njimi imajo vsakovrstna srečanja, od kulturnih, športnih, do filatelističnih in drugih. »Dolenjski list je levičarski časopis, dobro bi bilo, ko bi v njem našli kaj tudi tisti na desnici. Saj smo tudi mi ljudje, ki smo nekaj naredili za to državo! Si upate zapisati to, naj oni, ki so prispevali denar, da so nam iz Amerike pripeljali vojnega zločinca Artukoviča, raje kaznujejo podobne zločince pri nas, take, ki danes dobivajo po 3.000 mark penzi-je?« je spraševal dolgoletni bralec, g. Cvelbar z Blance. Nad svetovalkami na novomeški občini se je hudovala bralka iz Cegelnice. Ob izpolnjevanju dohodninskega formularja so ji baje svetovale tako strokovno, da je te dni dobila položnico za plačilo blizu štirih tisočakov dohodnine, čeprav sta z možem delavca in imata hčerki v srednji šoli. Sosedje z višjimi dohodki in na višjih položajih pa so celo dobili nekaj tisočakov povrnjenih. »Tega ne bom in morem plačati! Kje je pravica, saj bom znorela ?!« Javno vprašanje na novomeški Revoz in Zavod za socialno medicino in higieno so naslovili prebivalci iz Žabje vasi. »Kdo in kako kontrolira onesnažen zrak, ki prihaja iz. lakirnice, in zakaj teh podatkov javno ne objavljajo? Hočemo podatke o tem, kakšen zrak smo imeli 28. in 29. oktobra!« Terezija C. iz Semiča je za 28. oktober, krajevni praznik, pričakovala, da bodo naposled prižgali javno razsvetljavo nad potjo, ki jo delavci vsako jutro v temi uporabljajo med hojo do železniške postaje. »Zaman sem upala, so si pa zato funkcionarji podelili priznanja in nazdravili prazniku. Vsak ima pač svoje potrebe.« Vlasta Krhin iz Smaijete je odgovorila F. H., ki da je nastopil v imenu ogorčenih Šmarječanov in neupraviče- no napadel sokrajanko. Očital ji je, da kot žena srbskega oficirja neupravičeno dobiva 10.000 tolarjev mesečne pod-pomine. »Dekle osebno dobro poznam, bila je pridna učenka in trgovska vajenka v naši trgovini. Res seje potem odselila z možem, srbskim pilotom, z njo sta odšla tudi otroka. A se je le vrnila domov, v Slovenijo. Ali ni dovolj hudo že to, da je zdaj brez zaslužka in komaj skrbi za nič kriva otroka? Letos ji je za nameček umrla še mama,« je sočutno v odgovor F. H. zapisala — ker pač doma nima telefona — Vlasta. In za konec še en pisen odgovor^tokrat Krčana B. Ž. sokrajanu Dragu Švajgerju, kije v tamkajšnjem hotelu Sremič bojda zaman iskal palačinke. B. Ž. iz lastnih izkušenj trdi, da jih imajo, in to celo zelo dobre in ob vsakem času. Pa dober tek! B. B. PREDSTAVITEV SRAKE V BERLINU BERLIN — V okviru obsežne kulturne in poslovne manifestacije Berlinski dnevi neodvisnosti, ki seje prejšnji teden odvijala v Berlinu, je svojo dejavnost uspešno predstavila tudi novomeška glasbena produkcija in založba Sraka. Za njeno novo CD ploščo Super veselica, na kateri je zbrana glasba kar trinajstih ansamblov, je na sejmu veljalo veliko zanimanje tako med diskografskimi hišami z vseh koncev sveta kot med številnimi radijskimi glasbenimi uredniki, umetnikom, ki delujejo pri Sraki, pa se prihodnje leto obeta kar nekaj gostovanj v tujini. Poleg nekaterih kaset in plošč, posnetih predvsem z ljudsko glasbo, je na Srakini stojnici veliko pozornost in pohvale obenem vzbudilo tudi Tiskarstvo Opara z Malega Slatnika, ki za Srako tiska plakate, razglednice, ovitke itd. Za cenike Oparove tiskarne so se zanimali Estonci in celo Nemci. SLOVENIJA JE MLADA. VOLI ZANJO!