Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in I0.341* za inserate; Sarajevo štv. 7565. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku m Novi bonovinshi proračun Ko smo leta 1930 dobili razdelitev držaje na banovine, je ta razdelitev pomenila znatno razbremenitev splošne državne uprave, ker je deloma oddala država velik del poslov banovinam, kasneje pa je tudi nalagala banovinam nove dolžnosti, ki jih sama ni mogla prevzeti. Banovinam je sicer državna uprava stavila na razpolago znatne zneske v obliki plač cele vrste uslužbencev in materialnih izdatkov, deloma v obliki direktne dotacije, toda vse to za funkcioniranje banovin ni zadostovalo in je bilo potrebno, da si največ sredstev zagotove banovine same. Banovine so tudi prevzele dedščino oblastnih odborov. 1'oda tudi tedaj obstoječe davščine pri teh samoupravah niso zadostovale za kritje naraščajočih potreb banovine. Vidimo, da so se samostojne davščine in doklade na neposredne davke zvišale od 1929 na 1931 od 53.4 milj. pri obeh slovenskih oblasteh na 93.6 milj. pri banovini. Finančni položaj je izgledal tako, da je država sicer prepustila velik del svojega poslovanja banovinam in jim naložila nove posle, ni pa sama dajala zadostnega kritja za vse te potrebe in so bile banovine navezane same nase in na svoje davščine in dohodke. Sedaj ko je gospodarska kriza postala očitna tudi v financah javnih ustanov, se naravno ni ustavila tudi pri banovinskih financah. Posebno pa so našo banovino prizadele določbe novele tro-šarinskega zakona, ki smo jo dobili spomladi lanskega leta. Od proračunanih 31.5 milj. Din do-dohkov od trošarine za proračunsko leto 1932-1933 jih bo prišlo v blagajno komaj 9 milijonov. Izpad znaša približno 22 milj. Din, kar pomeni eno petino vsega banovinskega proračuna. Če k temu še rečemo, da so se splošno državni in banovinski dohodki radi krize zmanjšali, nam je resnost problema banovinskih financ v bodočnosti pred očmi. Občine so si nekoliko opomogle, ker jim je dovoljena po naknadnih in izrednih kreditih višja trošarina kot je bila prvotno določena v trošarinski noveli. Ni se pa opomogla banovina, ker se zanjo ni izpremenil trošarinski zakon. Zaradi tega gre stremljenje banovine za tem, da doseže uvedbo banovinskih trošarin, na vino v vsaj isti višini, kot je bila pred trošarinsko novelo. Seveda s tem še ni podano krilje za vse izdatke, kakor jih računa letošnji banovinski proračun. Za kritje mora priti v v prvi vrsti v poštev državna dotacija. Tu nam je takoj omeniti dejstvo, da je država naši banovini dolžna na zakoniti dotaciji za 1931-1932, kakor je razvidno iz banovinskega proračuna za 1933-1934 svoto 6.9 milijonov Din. Banovinske finance bi si zelo opomogle, če bi ta zaostanek država plačala, kar bi ugodno vplivalo tudi na državni kredit. V proračunu za 1932-1933, ki je še sedaj v veljavi, pa je finančno ministrstvo črtalo proračunano državno dotacijo banovini v znesku 11.9 milj. Din z motivacijo, da smo bogata banovina. Istočasno je bila črtana tudi državna dotacija donavski banovini, z isto motivacijo. Vsakemu pa je jasno, da ni mogoče primerjati bogastvo naše banovine z v resnici bogato Vojvodino. Kriza našega kmetijstva je občutnejša kot drugod v državi, ker smo predvsem živinorejska pokrajina in moramo drago plačevati žito za prehrano tudi našega kmetskega prebivalstva. Zaradi visokih cen žita v prejšnji in sedanji kampanji, torej od srede leta 1931 dalje gredo desetine milijonov slovenskega denarja v Vojvodino in drugam, služijo za finansiranje izvoza žita itd. Imamo razvito lesno gospodarstvo, ki je v krizi bolj kot marsikatera druga industrijska panoga. In končno ali imajo drugi deli države tako kritične in žalostne razmere v premogovnikih kot ravno mi v Sloveniji? Drugod delajo državni rudniki z veliko večjo kapaciteto, pri nas pa groze ustaviti še ta mali obrat, kolikor ga je v pogonu. Ali smo res tako bogati? In končno ali Slovenci nismo dovolj prispevali k splošnim državnim potrebam, da imamo največjo pravico zahtevati tudi večje zneske od države nazaj v oploditev našega gospodarstva. Kajti kriza pri nas ne bi bila tako huda, če bi imeli na razpolago vse dohodke, ki jih dobi država v Sloveniji. V kritje svojih potreb predlaga banovina med drugim tudi uvedbo treh novih trošarin in novih taks. Tu bi radi povdarili staro resnico, da v končnem efektu nosijo vsa nova in stara bremena že itak zelo obremenjeni konzumenti. Ce bi sedalo uvesti nove trošarine in takse tako, da bi jih nosili prvi plačniki, torej producenti itd., bi seveda konzumenti tega naravnost ne občutili, za narodno gospodarstvo pa bi pomenilo vseeno obremenitev. Toda danes ni čas, ko je davčna moč dežele že tako opešala, da bi govorili o novih davkih, saj ljudstvo komaj zmaguje stare. Pri uvedbi novih bremen riskiramo samo to, da se nam bo lepega ane vir posušil, ker se ne bo moglo več plačevati. Zdravo gospodarstvo mora poznati tudi davčne meje. Kdor pozna razmere, nam bo dal prav in pred tem dejstvom si ne smemo zapirati oči. Naša banovina ni gospodarsko več tako močna, da bi v tem finančnem sistemu mogla shajati brez znatne državne podpore. Vsekakor smo mnenja, da bi se dalo še marsikaj brez škode črtati med izdatki banovinskega proračuna in ludi kompetentni faktorji vedo, kje so še nepotrebni izdatki, ki bi jih morali v času krize reducirati na minimum, ker vzbujajo samo nezadovoljstvo vkljub temu, da jih oni, ki jih dobe, smatrajo za potrebne. Tudi je vkljub neugodnim razmeram danes čas, da razmišljamo tudi o reorganizaciji državnega in banovinskega gospodarstva. Sicer se da reorganizacija našega in banovinskega gospodarstva izvesti lažje in koristnejše ob času dobre gospodarske konjunkture. Ce se recimo izvrše redukcije nepotrebnega uradništva v dobrih časih, navadno to uradništvo najde zaslužku nri zasebnikih in sploh v pmspodarskem Izpred državnega sodišča za zaščito države Obtožnica proti bivšemu poslancu J. Brodarju in tovarišem Razprava ho favna Belgrad, 21. januarja. 1. Davi ob 8 je sodišče za zaščito države nadaljevalo razpravo proti bivšemu narodnemu poslancu Janezu Brodarju in njegovim tovarišem. Ker obtoženec Franc Grilc še ni prišel k razpravi, je sodni senat sklenil, da se postopanje proti njemu iz sedanje razprave izloči. Posamezni obtoženci so ob začetku razprave in na poziv senata podali svoje osebne podatke, nakar je predsednik senata dr. Bubanj vprašal bivšega narodnega poslanca Janeza Brodarja, če mu je ljubše, da naj bo razprava tajna ali javna. Janez Brodar je izjavil, naj bo razprava javna, nakar je bilo sklenjeno, da je javnost pripuščena. Kaj trdi obtožnica Po teh začetnih podrobnostih je vstal državni tožilec dr. Čadrov in prečital obtožnico, ki je bila sestavljena v smislu § 22 zakona o državnem sodišču za zaščito države in ki obtožuje 1. Brodarja Janeza, češ da je 16. maja 1932 ob priliki manifestacij v Hrastju med ostalim vzklikal tako, da je s tem razžalil vladarja, da je 16. maja 1932 ob priliki manifestacij v Hrastju proti narodnemu poslancu Janko Barletu v prisotnosti več oseb izjavil: »Preje smo zahtevali avtonomijo, sedaj pa zahtevamo več. Sedaj zahlevamo federacijo, popolnoma samostojno upravo Slovenije«. Torej je s temi besedami hotel ustvariti razpoloženje, da se spremeni sedanja državna ureditev .... da je 22. maja 1932 v Šenčurju ob priliki zborovanja Janka Barleta kot voditelj demonstrantov navajal ljudstvo k nasilstvom napram državnim oblastem, tako, da je ljudstvo prebilo žandarmerijrki kordon pred Gašperlinovo gostilno in hotelo razorožiti žandarje. Pri tej priliki je padel tudi strel iz revolverja zaradi česar je »žandarmerija morala uporabiti mrzlo in vroče orožje«. Da je ob isti priliki z vzkliki žalil kralja in režim ter hotel s tem ustvariti med ljudstvom razpoloženje, da se eden del naše kraljevine oddvoji od državne celine kot samostalna država. 2. Umnika Antona, češ da je 22. maja 1932 ob priliki Barletovega shoda v Šenčurju navajal demonstrante k nasilju proti državnim oblastem na isti način, kakor Janez Brodar in je s tem ogražal javni mir itn spravil v nevarnost javni red v državi. Da je ob isti priliki navajal demonstrante k nasilnemu postopanju proti Jožefu Prešernu in njegovi družini z besedami: »Pobijte izdajalce! Dol z njimi! Kolo razbite, fanta pa ubijte!« kar so oni tudi storili, s čemur je povzročil nasilje in oškodoval tujo lastnino. 3. Štrcina Iva. a, češ da je 15. maja 1932 v Mengšu z besedami »No fantje, ali ne bo nič« in s celini svojim delovanjem navajal svoje zbrane pristaše k nasilju proti državnim oblastem tako, da je ljudstvo v sprevodu vzklikalo: »Živela slovenska republika« in se je žalil tudi vladar!« Na poziv žandarjev, da se razide, je ljudstvo hotelo žandarje razorožiti. Obtoženi je torej navajal prisotne k nasilstvu in na splošno ogrožal javni red in spravil v nevarnost javini red v državi. 4. Vombergarja Jerneja, češ da je maja meseca 1932 v Kernovi gostilni v Cerkljah, v Zormanovi gostilni v Zgornjem Brniku in v Jenkovi gostilni v Cerkljah v prisotnosti večjega števila ljudi izjavljal, da bi bilo bolje »da Slovenija postane samostojna na la način, da bi imeia z Jugoslavijo skupaj samo kralja in vojsko in da naj bi dr. Korošec postal prvi pre isednik samostojne Slovenije.« Na ta način se bodo davki znižali. S tem je ustvarjal prepričanje, da se naj spremeni današnja državna, politična ureditev države. 5. Grilca Franca, češ da je 22. maja 1932 ob priliki manifestacij proti poslancu Janku Barletu vzklikal »Živela samostojna Slovenija« in tudi žalil vladarja ter tako deloval, da se del Jugoslavije »jddvoji kot samostojna država. 6. Kosa Vinka, češ da je 22. maja 1932 ob priliki demonstracij proti Janku Barletu v Šenčurju vzklikal »Živela republika« ini žalil vladarja ter deloval na to, da se del kraljevine Jugoslavije oddvoji od celine kot samostojna država. 7. Loboda Josipa, češ da je 22. maja 1932 ob priliki manifestacij v Dolu vzklikal »Živela republika« in žalil vladarja, torej s temi vzkliki ustvarjal razpoloženje, da se del Jugoslavije oddvoji od celine kot samostojna država. 8. Ogrina Tomaža, češ da je 15. maja 1932 ob priliki manifestacij vzklikal »Živela svoboda«, »Živela slovenska republika« ter s tem ustvarjal razpoloženje, da se del kraljevine Jugoslavije oddvoji od celine kot samostojna država. 9. Cerarja Petra, češ da je 15. maja 1932 ob priliki manifestacij v Mengšu vzklikal »Živela svoboda«, »Živela republika« ter na ta način ustvaril razpoloženje za oddvojitev dela Jugoslavije iz drž. celine. 10. Ilijo Alojzija, češ da je začetkom maja 1932 v gostilni Križnarja Josipa v Preddvoru rekel Vom-bergerju Jerneju: »Upam, da bo v enem ali dveh letih drugače, da bo Slovenija postala federativna država z dr. Korošcem kot predsednikom,« s či-mur je deloval na to, da se spremeni današnji d.žavni red v državi..,, da je 22. maja 1932 ob priliki manifestacij proti shodu po-slanca Mravljeta Milana na Primskovem na cesti iz Primskovega v Kranj vzklikal »Živela svoboda«, »Živela samostojna Slovenija«, s čimur je deloval proti današnji državni ureditvi in proti političnemu redu v državi. 11. Škrbca Matijo, češ da je 22. maja 1932 na shodu poslanca Mravijeta v Primskovem vzklikal »Živela samostojna Slovenija«, »Živela republika«, s čimer je hotel spremeniti današnjo državno ureditev in deloval na tem, da se del kraljevine oddvoji od celine kot samostojna država. 12. Gregorirja Franca, češ da je 22. maja 1932 ob priliki govora župnika Komljanca Antona pred cerkvijo pri Sv. Trojici med ostalim z vzkliki žalil vladarja. S tem so se pregrešili proti raznim prestopkom, označenim v § 507 k. z. in zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Za priče so poklicani: Jane/, ltekar, Anton Zupan, Miha Molj, Franc Sotlar, Rakič Bori-slav, Jože Prešeren, Jože Mrak, Ivan Srebot, dr. Stane Rape, Miha Beljak. Josip Adamič, Milan Mravlje, Jernej Vadnjal. Od žandarinerijske postaje v Šenčurju je bilo dostavljenih 54 zapisnikov, iz Ilrnstja 9 zapisnikov, iz. Mengša 43, iz Cerkelj 21, iz Dola 12, iz Primskovega 15, iz Sv. Trojice 71. Državni tožilec je nato prešel na čitanje razlogov obtožnice. razbrati njegovo sodelovanje pri pripravah demonstracij. V svojem zapisniku beleži p. God i na program za dr. Koroščevo proslavo in pristavlji na konen: »Ne imejle nobenega ozira na kakršnokoli ustrahovanje. V vsakem slučaju nam maše ne more jo prepovedati«. P. Godina je nadalje fotografiral nastop žandarjev v Domžalah in jih razvil v obliki dopisnih kart, ki so bile brez dvoma namenjene za razširjenje. P. Oce- azlogi obtožnice Splošni razlogi Obtožnica nu dolgo in na široko opisuje politične razmere, ki so nastale v Sloveniji po 6. januarju 1929 in po izstopu dr. Korošca iz vlade v začetku septembra 1931 ter ugotavlja, da se je vedno bolj in bolj začela voditi v posameznih okrajih srdita propaganda proti državi in režimu in to iz razloga, ker bivša stranka SLS ni mogla na volitve. Obtožnica pravi nadalje, osa-mez.niki. ki pa so hoteli ostali prikriti za kulisami. Obtožnica navaja nadalje, da je ves preiskovalni materijah ki ga je zbrala policija, doka« za zgornjo trditev. Na raznih javnih in tajnih sestankih so se določile točne smernice, kako je treba organizirati proslavo in kako postopati proti shodom nasprotnikov. Narod je prihajal na te shode peš in no dvokolesih, okrašenih s slovenskimi zastavicami in r zelenim perjem in vsi udeleženci so nosili zelene kravate v znak demonstrativnega proti režimskega razpoloženja. Vsa ta agitacija in propaganda je izhajala od bivših pristašev SLS, ki sodijo na obtožni klopi, ki so imeli še mnogo drugih sotmdnikov. Ljudske mase so jih .slepo poslušale in «e njihovim poveljem pokorile. Misvonarii v Groblrah Med glavnimi organizatorji te propagande, tuko nadaljuje obtožnica, so bili brez vsakega dvoma tudi hi za risi i iz samostana G rob I je pri Domžalah in sicer |o«ip Godilia in Martin Oce-|«'k. ki se nahaja sedaj' v inozemstvu. V samostanu zaplenjeni ■lintecijal daje zato dovoljne dokaze. Iz zapiskov p. Godi ne m- :nore iHol vlada, dol žandarmerija, dol vladni hlapci, dol Sokoli, živeli Orli, dol režim, živel Korošec, živela federacija, živela samostojna Slovenija. živela svoboda, živela slovenska zastava« in žalili so vladarja. Na žandarje je ljudstvo metalo kamenje, šele, ko so žnndarji postali energični, s? je ljudstvo razšlo. Zborovanje v Hrastia Istega dne 16. maja je hotel biviSi narodni poslanec Janko Barle, župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani imeti javen političen shod v Hrastju. Kakor hitro je Janez Brodar za to zvedel je zbral svoje pristaše, ki ao takoj začeli demonstrirati proti Barletu z vzkliki »Živel Korošec, dol Barle, živela svoboda«. Brodarjev hlapec Žuinsr Josip je razobesil na cerkvenem zvoniku velikansko slovensko zastavo' in zvonovi v zvoniku so neprestano zvonili, •/.uradi česar Barle ni mogel imeti svojega shoda. Tudi tukaj se ljudstvo ni hotelo razi I i, dokler je Barle ostal v Ilrastju in je žaudarje obmetavalo s kamenjem in poleni. Polena so Istela tudi na dvorišče, kjer se je nahajal Barle s svojimi pristaši. Po izjavi priče Rekarju Janeza jo Brodar Janez pri tej priliki vzklikal proti vladarju in za Mus-solinija. Demonstracije v Doht 22. maja 1932 se je zbralo po božji službi nekoliko sto ljudi, ki so bili pozvani, da gredo v sprevodu skozi vas na proslavo dr. Aniona Korošca. Na čelu so nosili slovensko zastavo. V sprevodu so padali vzkliki »Živela svobodna Slovenija, živela svoboda, živ?l g. Korošec, dol režim, dol vlada, živel slovenski narod, živela Slovenija, dol izdajalci slovenskega naroda dol MaruSič, živela slovenska zastava« in žalili so vladarja. Pri teli demonstracijah je bilo prisotnih tudi mnogo otrok, ki so vzklikali »Živela slovenska zastava, živela svoboda«. Pridiga pri Sv. Trojici Istega dne se je vršila cerkvena svečanost na čast 00 letnici dr. Antona Korošca pri Sv. Trojici. Pri tej priliki je govoril župnik Anton Komljanec, ki se nahaja s?daj izven države. Obtožnica pravi, , da je v svojem govoru napadal režim in državo, j Nato so padli vkliki proti vladi, proti režimu in banu. Shod poslanca Mravljeta v Primskovem 22. maja 1902 je stranka JRSD sklicala političen shod v Primskovem, v Šenčurju, v Križali in pri Sv. Ani. Shodi so se vršili samo v Primskovem ln v Šenčurju. Potek dogodkov je bil po obtožnici sledeči: Na shod v Primskovem so prišli opozicijo na le i, 200 po številu, katere je vodil kranjski župnik Matija Skrbeč. Kakor hitro je začel govoriti narodni poslanec Milan Mravljo, jo nastala v dvorani- zmešnjava in Srde ko je župnik Skrbeč znamenje z roko, se je dvorana pomirila, nato pa sc je takoj začel strašen nemir. Zaman je ]>oslaiiec Mravlje miril ljudsko maso, ki je vzklikala »Bol z njim, udri ga, živela svoboda, živel Korošec f. Na poziv Mravljeta je bil shod zaključen in prisotni žandar je pozval ljudstvo, naj se razide. Ko je župnik Skrbeč odšel iz dvorane, js vzkliknil, obrnjen proti ljudstvu, »Živela samostojna Slovenija*, a obrnjen proti poslancu Mravljetu, jo pomahal z roko in ironično dejal Živela republika«. Zunaj pred gasilskim domom je bil poslanec Mravlje in-sultiran in neki demonstrant je vrgel proti njemu velik kamen, ki ga pa ni zadel. Ko je masa korakala skozi Priniskovo. so so slišali razni vzkliki, podobni zgoraj navedenim. Posnbuo se jo med ma-o odlikoval Ilija Alojzij, ki je opotovano vzklikal »Živela samostojna Slovenija, živela svoboda*. Shod župnika Barieta živahne kretnje z desno roko. Druge priče, obremenilne za obtožence zaradi dogodkov v Mengšu, so še Vidali Jožef, Horn Franc, Ropret Terezija in Adamič Josip, ki so izjavili, da so slišali proti-dinastične vzklike, Priča Lavrič Miroslav je Štr-cina navedla kot »najhujšega med njimi«. Proti misijonarjem Ocepek in Godina so izjavile priče Sire Peter, Mulej Josip, Vrhovnik Mel-hior in Blejc Alojzij. Obtožnica navaja proti obtožencu Vomber-gerju sledeče priče: Žnidar Franc, Globočnik Ivan, Erzar Jožef, Dolinar Franc, Lapajne Julijana, Kern Ivan, Kovač Andrej, Zorman Janko, Vintar Miha, Žargaj Miha, Stern Janez, Jenko Ivan, Miklavčič Ivan in Dolinar Ivan. V slučaju Grilca Franca so pričali proti ob- tožencu Sotler Franc in Srebol Ivan. Proti obtožencu Kosu Vinku sta izjavi, prič Sotlerja Ivana in Pegana Franca. Obtežilno za obtoženca Labodo Josipa so izjavile priče Rajh Marija, Rajli Josip, Zvab Vence-slav, Johan Alojzij, Zaje Stanko, Klemenčič Anton. Glede obtožeccv Ogrina Tomaža in Cerarja Petra so obremenilno pričale priče Vodopivec Janez, Belješak Mihael, Šaruga Franc, Mrak Marta, Vidali Jožef, Strah Vilko. Glede obtožencev Skrbcu Matije in Ilije Alojzija, je glavna izjava priče Mravlje Milana, narodnega poslanca, nadalje Ivana Lokarja in Franca Dolšine. Proti obtožencu Francu Gregbrinu so izjavile priče Markič Jožef, Cerar Anton in Konjar Anton. Zaslišanje J. Brodana Belgrad. 21. febr. 1. Takoj po ugotovitvi oseb- j Predsednik: »Rekar je rekel, dn ste vi na nib podatkov navzočih obtožencev je predsednik | Pravstove vzklike odgovarjali: Dol kralj! Živio odredil zaslišanje prvega obtoženca Janeza Bro-darja. Splošnega popisa dogodkov v Ilrastju in Šenčurju v začetku maja 19IV2 kakor tudi ozadje teh dogodkov predsednik obtoženemu Brodarju ni dovolil. Pač pa je smel Brodar odgovarjati na posamezna vprašanja predsednika in votantov Sta-menkoviča, Kurtoviča in dr. Stuhcn kakor tudi na vprašanja državnega tožilca. Brodar zanika vsako krivdo ter odgovarja na posamezna vprašanja lako: Predsednik: »Ali sle razumeli obtožnico?« — Brodar: »Sem.« — Predsednik: »Ali se čutite krivega?« — Brodar: »Ne.« — Predsednik: »Ali se sploh čutite krivega?« — Brodar: -Sploh ne.« — Predsednik: »Tu sta dva slučaja: slučaj llrastje in slučaj Šenčur. Razpravljali bomo najprej o slučaju llrastje. Ali ste bili vi narodni poslanec.« — Brodar: »Da.« — Predsednik: »Od kdaj?« — Brodar: -Od leta 1918 dalje.« — Predsednik: V katerem okraju?« — Brodar: »V kranjskem okraju.« Predsednik: »Kako sc jc razvil dogodek v Ilrastju? Kdaj ste prišli iz Ljubljane oziroma kaj ste delali v Ljubljani?« — Brodar: »Iskal sem dr. Korošca, že prej sem nameraval, da se pomenim z njim o političnem položaju v državi.« Predsednik: »Ali ste vedeli za shod v Ilrastju?« — Brodar: »Za shod nisem vedel. Sein pa tja sem slišal, da bo shod, nisem pa vedel, kdaj bo. Dr. Korošec mi je pripovedoval, da se je pred kratkim vršila seja opozicijo in da bo v kratkem odšel v Srbijo z Aco Stanojevičeni. Drugih informacij, zlasti političnih, ljudstvo ne more dobiti.: — Predsednik: »Pustite to.« — Brodar: »Ker sem moral biti poučen, da ljudem lahko obrazložim republika!« — Brodar: »To je zlagano kajti ne morem si tega drugače predstavljati in domnevam da jo bilo vso to pričevanje proti meni organizirano.« Predsednik: »Toda priče so potrdile pod prisego.« — Brodar: »Rekar ni verodostojna priča.« Predsednik: »Ali ste vi v sorodstvu z njim? Ali sta sprta?« — Brodar: »Nisva si sovražna. Nikdar se nisva prepirala. Lo to sc spominjam, da, ko je šel k vojakom, me je prosil naj mu izpo-slujem skrrfjšani vojaški rok. Videl sem, da to po zakonu ni mogoče, medtem ko je on najbrž mislil da mu jaz nočem napraviti usluge.t Predsednik: »Ali sle pozivali množico, ki je bila za vami, naj gre na Barletov shod?« — Bro-i dar: »Bil sem tedaj doma.« — »Kdaj ste prišli j i k Petrovcu?« — »Žvečor.» — »Ali je bil Barle ] ; že tam?« — -Ne.« — »Koga ste lam našli?« --- I | Tam so bili samo Barletovi sorodniki: štirje i moški in nekaj žensk: •Predsednik: »Ali je bil tam tudi Molj Stare, Ličer itd.?- — »Bili so.' —- »Kaj ste jim rekli, i ko ste prišli Ija? - — »Pozdravil sem jih in sem | jim rekel, da prihajam na obisk.« Predsednik: »Pred preiskovalnim sodnikom ste izjavili in tudi priče to potrjujejo, da ste takoj, ko ste prišli, rekli, da se prihajate opravičit in da osobuo niste nasprotnik Barletovih sorodnikov, i i ampak da sle imeli nalog od dr. Korošca, da raz- | ! bijete Barletov shod.' _ »Brodar: »Tako nisem | I rekel, pač pa seni rekel, da sem prišel povedat, j ! da osebno proti Barletu nimam nič in da nočem, i razvoj dogodkov, sem se radi tega večkrat obračal j da bi.f radi danaSnjega slloda 1'azvi,° kako osebno vi"! vn / na dr. Korošca, radi česar sem ga obiskoval v 1 , ., . , , , , Ljubljani. Navadno sem šel v Ljubljano vsaka dva I Predsednik: »Čudno da pnee zopet drugače ,4« tri ,- ininnm „ ,nmUm tn.ii povedo. Ali vso lazeio? Ali imate toliko sovraz- do tri mesece v letnem času, v zimskem pa tudi večkrat.« Predsednik: »V maju mesecu je na posestvu veliko dela.« — Brodar: To je bilo v nedeljo, ko sem šel v Ljubljano. Ob pol 7 zjutraj odpelje vlak In ob pol 8 sem bil v Ljubljani, kjer sem šel takoj k maši.« — Predsednik: »Vi sle šli v Ljubljano, povedo. Ali vso lažejo' nikov?« — Brodar: »Morali so pač moje besede napačno razumeti.« Predsednik: »Kaj ste potem govorili.« — Brodar: »Razgovarjal sem se o domačih zadevah, pa ludi o politiki. Priznani, da sem v razgovoru rabil besedo, da smo do sedaj zahtevali avtono- la se informirate o političnem položaju? V Sen- mijo. sedaj pa bomo zahtevali federacijo. Drugih %j> v Šenčurju Istega dne je bil naznanjen politični shod narodnega poslanca Janka Barieta v Šenčurju. Opozicija jc hotela ta shod preprečiti in je zato raz.via živahno agitacijo. Popoldne se je zbralo v Šenčurju okrog 3000 ljudi, pristašev bivše SLS. ki so prihajali v Š?nčur v lepo organiziranih skupinah. Večina je nosila zelene kravate in male slovenske zastavice. Na shod so imeli pristop samo Barletovi pristaši. Nasprotnike pa je žandarmreija zavračala. Vsled tega je nastaal prod Gašperlinovo hišo velikanska zmešnjava. Nasprotniki so hoteli v dvorišče na shod in z naskokom prodreti žandarnie-rijski kordon. Ko so bili odbiti, je padel na žan-darj? revolverski strel. V istem trenotku je začjlo leteti kamenje in polena od vseli strani tako, da so nekateri žandarji bili tudi zadeti. Nastala je velikanska zmešnjava in vpitje Dol z izdajalci, dol Barle, dol vlada, živela federacija, zavela slovenska republika, živela svoboda, dol režim, dol diktaturam in žalili so vladarja. Ker se je žandarmerija nahajala v nevarnosti, da jo ljudske mase razorožijo. je bila primorana, da uporabi »vroče orožje:.. Masa se jo nato porazgubila v smeri cerkve, župnišča, Unmikovvga dvorišča in osnovne šole, toda kakor hitro jc streljanje ponehalo, so demonstranti zopet začeli z vzklikanjem in z. metanjem kamenja. Ko se je pokazal Barle na ulici, so ga ljudske mase obmetavale s kamenjem in so vanj pljuvali. Janko Barle se je skril pri svojem prijatelju župniku Pibru in se odpeljal v Kranj v avtomobilu s kranjskim župnikom Škerbcem. Vsi ti dogodki so imeli svoj odmev tudi po raznih vaseh, v okrajih Ljubljana, Kamnik in Kranj, kjer so posamezniki na cesti ali po gostilnah dajali duška svojemu nerazpoloženju proti režimu 7. raznimi vzkliki, kot »Živela republika, dol kralj, dol tirani« in slično. Ohtežiine priče Obtoženca Brodar Janez in Umnik An-(on oporekata, da sta demonstrante navajala v nasilju proti državnim oblastem in odklanjata vsako odgovornost za dogodke v Šenčurju. Obtožnica nato navaja vse priče, ki so se izjavile proti obtožencem. Priče so sledeče: Gašperlin Ivan, Sušnik Martin, Zupančič Marija, Gašperlin Katarina, So-tler Franc, Jeraj Edvard, Oblak Stanko, Murnik Franc, Kiissel Daniel, Milič Milan, Savar Mata, Mirnik Josip, Kastigar Alojzij, Rakič Borislav, Barle Janko, Prešeren Jožef, Berendiaš Jožef, Rehar Franc, Sever Andrej, Javornik Ivan, Ogrin Franc, Višovnik Adam, Volt Luka, Belihar Jožef, Vuko-savljevič Dobrivoj, Sirec Alojzij, Žbogar Ivan, Cehnar Josip, Srcbot Ivan, Pegam Franc, Dolinar Franc, Javornik Ivan, Jagodič Janko, Bravničar Slanko, Piber Pavle, Piber Belka, Piber Ivan, Stcr Franc, dr. Stane Kape, Čolnar Janko, dr. Alujevič Branko, Sire Franc, Štefe Anton. Obtožnica nadalje navaja obširne izjave Rakiča Borislava, žan-darmerijskega podporočnika, priče dr, Staneta Ra-pela, ki potrjuje, da jc večkrat slišal protidinastič-ne vzklike in živio-klice na Mussolinija ter končno trdi, da je šenčurski dogodek bil že vnaprej natančno organiziran in pripravljen. Priče Prešeren Jože in Volk Luka trdijo, da so slišali protidina-stične vzklike. Isti priči sla izjavili obtežilno za Brodarja, češ, da je vzklikal proti vladarju in za republiko. Isto izjavlja pod prisego tudi priča Franc Rekar, Dcrmaslja Jožef, Praust Franc, Kuncj Josip, Strevec Franc, Dolšina Franc, Šimnovec Jožef in Rozman Jožef. Proti obtožencu Strcinu so pričale priče Mrak Jožef in Mrak Marta, češ da je pozival fante s »No fantje, ali ne bo nič«. Nadalje priče Sire Peter, Vidaii Mihaela, ki trui, ua je videla Strcina, kako ie tfovoril ljudskim masam in oti tem delal čurju pa je bil shod.« — Brodar: »Shod je bil razglašen po maši in jaz sem bil tedaj v Ljubljani.« Predsednik: »Torej, kaj ste vi razpravljali z dr. Korošcem v Ljubljani?« — Brodar: »Dr. Korošec mi je pripovedoval čislo osebne slvari in pri tem tudi rekel, da bo šel z Aco Stanojevičeni v Srbijo. Ko sem odšel od dr. Korošca, sem pred kavarno cUnion ' srečal dr. Natlačena, ki mi je rekel, naj grem domov, ker je napovedan za popoldne shod narodnega poslanca Barieta.« Predsednik: Ali vam ni dal dr. Natlačen nobenih navodil?« — Brodar: »Nobenih, ker so mi jo mudilo nn vlak. Sel sem takoj na vlak. V Kranj sem prišel ob 1 ler seni tam vstopil najprej v gostilno, kjer seni imel spravljeno kolo. Nulo seni se vrnil preko Cirčič domov. V Cirčičah 6eni se obrnil inkriminirauih besed nisem rabil.« Predsednik: »Moramo razjasniti še nekatere podrobnosti. Ali veste, da je vaš hlapec ob tej j priliki razobesil na cerkvenem zvoniku zastavo?« | — Brodar: »Nc vem. kdaj in kako jo je obesil. | Naknadno sem zvedel, da je bila obešena in da jo je obesil moj hlapec.« Predsednik: »Pa to je bila slovenska zastava.« — »Tudi to sem pozneje zvedel. Videl pa je nisem.« — »Ta zastava je bila vaša? — »Da toda jaz nisem dal dovoljenja, da se razobesi.— »Kako bi si dovolil drugače vaš hlapec na svojo roko to storiti?« — »Ker je moj nečak in je v hiši bolj doniač/: Predsednik: Med tem časom je v cerkvi zvonilo. Zakaj je zvonilo?« — Brodar: »Menda je bilo na dva odbornika, ker sem hotel zvedeti, kdaj je | tedaj že konec shoda ali pa vsaj proti koncu, ko zadruga sklenila, da da Barletu na razpolago dru- j je v cerkvi zvonilo. Kdo jo zvonil, pa jaz ne veni.c štveno dvorano, ker je bil napovedan Barletov | Predsednik: Vse lo jo zelo sumljivo. Vaša za- sliod. Oba odbornika sla mi povedala, da nc vesta ! iitava, vaš hlapec, vašo dekle itd., vso se godi okoli o tem ničesar in da jima sploh ni nič znano, da bi I vas, povsod imate vi svoje prste vmes. Ali ste zve- prišla kaka vloga na načelstvo zadruge. Zanimalo j čer kje govorili o republiki?« — Brodar: »Nisem ine je to, ker sem sam član zadružnega načelstva in sem so čudil, da je shod napovedan v naši dvorani in da jaz o tem nič ne veni. Zato sem poklical načelnika zadruge, če jc morebiti on osebno dal kako dovoljenje. Tudi njemu ni bilo znano, da so bo shod vršil v društveni dvorani. Nato sem šel domov.' Predsednik: »Ali so se pri vas zbirali?« Brodar: »Prostor, kjer so se. zbirali, jc nasproti ! litik in ne demagog.« govoril o republiki, ampak samo o notranji ureditvi naše države v avtonomnem smislu sein govoril. Miha Molj mi je očilal, da sem koritar in da nas je dr. Korošec prodal Srbom. Jaz sem pa zavrnil: Miha, oprosti, ti tega ne moreš razumeti. Mi smo se vsi borili za Jugoslavijo, notranja ureditev državo pa je vprašanje zase. To sem mu rekel, o kakšni republiki nisem govoril. Vedno rchi bil rosen po- društvenemu domu. Ko sem se vrnil, sem šel takoj h kosilu. Med kosilom sta prišla k meni moja dva nečaka in sem naročil ženi, naj jih pogosti. Ker sein pred hišo videl še nekaj drugih fantov, sem jim tudi rekel, da lahko spijejo eden ali dva kozarca jabolčnika, če so žejni. Bilo jih je pot do šest.« Predsednik: »Ali ste se med kosilom kaj pogovarjali o Barletoveni shodu?« — Brodar: -»Slišal sein, da so fantje godrnjali proti Barlotu, češ, kaj prihaja k nam, ko vendar ve, da smo vsi proti njemu.« — Predsednik: »Ali so bili samo domači fantje?« — Brodar: »Ne, ludi iz Voklega. Ko sem videl, da se fantje jezo, sem jih posvaril, naj bodo mirni in previdni pri svojem ravnanju, zlasti pa pri vzklikanju in govorjenju. Bal sem se, da ne bi fantje v razburjenju napravili kakšno neumnost. Medtem je prišel po mestu Barle do društvenega doma in ko je videl, da jo dvorana zaprta, so jo obrnil proti našim, nakar so fantje zavpili: Živijo dr. Korošec, dol Barle!« Predsednik: »Kakšne kravate so imeli? Ali so imeli zelene?« — Brodar: »Tedaj niso imeli zelenih kravat. K meni so prišli ravno ob istem času trije motociklisti, neki župnik, neki knietski strokovnjak in še nekdo drugi, menda jc bil stavbenik, j Predsednik: »Kako si vi zamišljate to notranjo ureditev države in spremembo v avtonomnem ali federativnem smislu?« — Brodar: »Legitimnim potom.« Predsednik: »Ali sto videli, da so v Ilrastju ljudje metali polena in kamenje? {Predsednik pri teb besedah razvija neki papir, v katerem je precej debelo poleno in kake četrt kilograma težak kamen.) Tole ni prav za prav mirno in legalno sredstvo.« — Brodar: »V Hrastju sem videl samo ono poleno leteti po zraku. Kaj drugega nisem videl. Take stvari so so pa mogle zgoditi samo zato, ker je ljudstvo v Sloveniji zelo razburjeno, ker je še velika gospodarska kriza in pomanjkanje.« Predsednik: »Vi dobro veste, da je kriza povsod in po vsem svetu. Tega pa ljudem niste povedali.« — Brodar: »Pri vsaki priliki sem ljudi miril.« Predsednik: »Kako si vi predstavljate, da je mogoče razbiti shod, ki ga ščiti državna oblast 7. orožniki?« — Brodar: »Mi nismo hoteli razbiti shoda in bi le govorili, če bi dobili besedo.« Predsednik: »Kako si zamišljate, da je mogoče razbiti shod, ki ga ščitijo orožniki?« — Brodar: »Ali z vpitjem ali pa s silo.« ker so ženske, ne bodo ničesar napravili?« — Brodar; »Tega nisem rekel.« Predsednik: »Torej govorimo še enkrat o vaši poti v Šenčur. Ali ste se med potjo s kom sestali?« Brodar: »Do Voklega z nikomer, od Voklega daljo pa sem sc vozil s tremi do petimi kolesarji.« :>Ali je v Voklem trgovina, kjer so prodajali zelene kravate?« — »Ne vem.« Predsednik: »Ali so kolesarji, ki so se vozili za vami, od Voklega dalje imeli zelene kravate?« — »Tudi ne vem.« — > Ali so v Šenčurju imeli vsi zelene kravate?« — »Bilo jih je precej, ali bilo jih jc še več, kakor se spominjam, ki so imeli kravate drugih barv. Jaz sam sem imel zeleno kravato.« — Predsednik: »Ali ste vi vedeli, kakšen pomen so imele zelene kravate?« Brodar: »Menda je bila to moda.« — »Mct.ida je bila izdana parola, da nastopijo vsi Koroščevi pristaSi z zelenimi kravatami?« — »Jaz take parole nisem izdal.« Predsednik: »Predočil vam bom pozneje, da ste to vedeli. Povejte, kaj se je vse v Šenčurju dogajalo.« Brodar: »Oddal sem kolo pri Bolčarju, nato sem se nekaj časa mudil v gostilni »Jama«. Šel sem nato za cerkvijo po stezi do Umnikovega dvorišča. Tam sem ob vratih na dvorišču mirno stal ter gledal proti vhodu v Gašperlinovo dvorišče. Tam sem videl, dn so orožniki spuščali le posamezne ljudi v dvorišče. Večina pa jih je ostala zunaj in jih orožniki aiiso hoteli pustiti noter. Zadaj stoječi ljudje so zahtevali vstop. Tudi poslanec Barle je prišel enkrat ven in povabil ljudi, naj gredo noter. Vendar pa orožništvo ni dovolilo vstopa na dvorišče. Orožništvo je tudi pred zborovalUčem delalo prostor. Pri tem so orožniki odrivali ljudi po cesti na levo in desno. Nastalo je razburjenje in panika. Tedaj sem stopil za zid Umnikove hiše nn dvorišče in seni videl dva bežeča človeku, k: sta mimogrede pograbila na dvorišču par polen in jih vrgla čez ograjo na nasprotno stran. Da bi kdo drugi ali več ljudi metalo polena ali kamenje, nisem videl. Videl sem tudi, kako jc podporočnik Rakič oddal strel v IJmnikovo dvorišče. Tedaj sem se umaknil v Umnikovo hi^o in ostal v njej, dokler nisem slišal streljanja orožnikov. Radi streljanja me jo skrbelo, dn bi nc prišlo do splošnega krvoprelitja. Zato sem zopet stopil iz hiše in med tem srečal okrajnega glavarja Ogrina. ki se:n ga vprašal, kako to. da ukazuje streljati mirne ljudi. Dr. Ogrin 6e jc ves bled izgovarjal, da on ni dni ukaza za streljanje. Vprašal seni šc več orožnikov, kdo jim je dal ukaz, da streljajo, nn so mi orlg«. vorili. dn nc vedo. podiporočnik Rakič pa mi ni dal odgovora. Okrajni glavar dr. Ogrin je nnlo prišel k meni in Umniku ter naju prosil, naj greva med množico, dn jo iioiniriva. Midva sva to storila in sva trikrat na poseben poziv okrajnega glavarja šla med ljudi in jim do-povednja, naj bodo mirni ter nuj se nc razburjajo.« Predsednik: -Kakšne vzklike ste slišni i ob tej priliki?« — Brodar: »Ljudje so vzklikali: Živio dr. Korošeč, dol Barle!« Predsednik: »Kje je medtem stal Umnik?« — Brodar: »Prišel je malo za menoj k drugim, kjer sem jaz stal, in je nato ostal pri meni.« Predsednik: »Ali sle videli na Umnikovcm dvorišču kake mize?« — Brodar: »Nobenih.« Predsednik: »Ali si morete razlagati zakaj je bila masa tako razburjena?« — Brodar: »Prvič radi tega, ker je bil ranjen Okoren, drugič zaradi strela podporočnika Rakiča in radi streljanja sploh. Končno se je množica prav posebno razburjala še radi lega. ker je podporočnik Rakič z nabitim revolverjem v roki hodil med množico. Ravno riidi tega sem tudi jaz interveniral pri okrajnem glavarju Ogrinu da ga pozove, naj revolver spravi, čez nekaj časa sem videl, da podporočnik nima več revolverja v roki.« Predsednik: Vi trdite, da shod v Šenčurju ni bil organiziran?« — Brodar: Ne, ni bil.« Predsednik: »Ali zelene krrvate?; — »Te so nosili ljudje ne samo na shodih, ampak ludi na sejmih in ob vsaki priliki.« Predsednik: ?Čc človek preglela te spise n šenčurskih dogodkih, dobi vtis, kakor da so se odigravali po točnem načrtu, ki ga jc vodila ena oseba, ljudje so se orožnikom umikali, pa so jih od strani in zadaj zopet napadali. Enkrat se je množici posrečilo, da je orožništvo spravila v zadrego. Pričo pravijo, da ste bili vodja le strategijo vi. Priče pravijo, da sle vi imeli zveze s kolesarji, da so vsi kolesarji prihajali k vam, se z vami kratko razgovarjali in nato zopet odhajali. Kaj pravite na to?« Brodar: Za organizacijo nič nc vem. Nikomur nisem dal nobenega povelja ali naročila. Kolesarjev v Šenčurju sploh nisem videl, razen dveh, ki sta se peljala mimo Umnikove hiše. Jaz seni stal ves čas pri vratih na Unjnikovo dvorišče.« Predsednik: »Priča Kozler pravi, da ste vi n»-zdravljali množici in da se jc vaš hlapec najbolj divje obnašal, dn ste hodili od hiše do hiše in da ste z gestikulacijami bodrili ljudi itd.« Brodar: »Niti z besedami niti s kretnjami. Z Dimnikom sva šla med ljudi samo na poziv gospoda okrajnega glavarja, in sicer trikrat. Predsednik: »Dobro, pričnimo sedaj z dogodki ki so hoteli videti moje vzorne hleve in svinjake, j v Šenčurju. Ali sle bili vi tam?« — Brodar: »Da.< Razkazal som jim vse. Na dvorišču som se z njimi . — Predsednik: »Čemu sle prišli tja?« — Brodar: razgovarjal. Med tem ko sem bil na dvorišču, sem , »Ilodil sem na vse politične shode tudi za časa vo- slišal, da so vpili na cesti: Živio dr. Korošec, dol Barle!« Predsednik: »Samo lo? Ali niso vpili tudi: Živio republika!?« — Brodar: »Jaz sem se opravičil. ko sem slišal vpitje, ter zapustil svoje goste, češ da grem k njim, da vidim, kaj jo. Barle jo Blal sredi cestc, jaz pa sem stopil med gručo fantov, nakar me je Barle vprašal, zakaj so fantje tako divji. Barle jo nato odšel na dvorišče hišo svojega nečaka. Masa tja ni šla. Jaz pa sem so vrnij k svojim gostom. Ko pn je pozneje zopet nastal nemir in vpitje na vasi, sem se ponovno opravičil in zopet odšel pogledat, kaj jc. Naši so bili pred Starčevo hišo. Videl sem, kako je ravno v tistem trenutku prišel Barletov nečak ven in zahteval, da se vsi nasprotniki umaknejo z njegovega dvorišča, samo njegovi (Barletovi) pristaši lahko ostanejo. Barieta samega pa je poklical k sebi v hišo. Na Starčevem dvorišču jc ostalo satno 15 Barletovih pristašev. Ker sem jaz fante pomirjeval, ni prišlo do hujše stvari, marveč so se fantje nato mirno razšli.« Predsednik: »Ali ste vi videli Pravsta in Rekarja?« — Brodar: »Videl sem ju bila sta takoj za orožniki, jaz na sem slal pred orožniki. Rekar in Pravsl sla bila skupaj.« litev, ko je bil Barle postavljen za kandidata in je imel v Kranju volivne shode. Smatram za svojo dolžnost, da zasledujem politično dogodke, da obiskujem politične shode radi sebe kakor tudi radi drugih ljudi, ki so imeli tekom desel let v mene zaupanje, in seni prepričan, da bi mi zamerili, čo bi sc vseh važnejših političnih shodov ne udeležil. Zalo sem tudi prišel v Šenčur.« Predsednik: »Kako daleč jc iz Hrastja v Šenčur?« — »Tričetrt ure, skozi Voklo pa pel četrtov uro.« — »Zakaj ste šli skozi Voklo?« — »Ker je lepa ccsla za kolo. Prva pa jo kolovozna.« Predsednik: »Ali vas je vprašal hlapcc, ali so vas vprašale deklo, če smejo iti v Šenčur?« Brodar: Da, vprašali so me, cc gredo lahko v Šenčur k šmnrnlcam, ker lega dne ni bilo šmarnlc v Ilrastju radi župnikove bolezni. Predsednik: »Kako so bile oblečene?« — »Mislim, da rudeče.« — -•Ali so vas vprašale, kako so naj obnašajo?« — »Rekel 6eni jim, naj dobro pazijo, in sem jim povedal, da mi je v Kranju nekdo pripovedoval, naj le pridejo klerikalci v Šenčur, nobeden ne bo odnesel zdravih pet.« Predsednik: Ali ste jim rekli, kje naj stojiio, Predsednik: Obremenjuje vas priča Rakič, češ, da ste vi vodili vse hujskanje, dalje vas obremenjuje priča Srebot, da ste klicali: Živijo Korošec, zmaga je naša.« Brodar: Rakič se očitno moti v osebi, ker trdi, da sem imel palico, ki jo nisem imel. Vzklika: Zmaga je naša, pa nisem rabil, Zato tudi ne vem povedati, kaj naj bi tak vzklik pomenil/: Danes jo bilo zaslišanje Brodarja končano. Konec. zaslišanja bomo prinesli šele. jutri. Po zaslišanju je branilec dr. Adlešič stavil v! obrambnih predlogov, ki pn jih jo predsednik zavrnil. Branilec je prosil, da sme staviti več vprašanj na obtoženca, ki jih je predsednik tudi deloma dopustil. Snežni viharji v Liki Zagreb, 21. febr. ž. Snoči jo na vsej liški progi divjala silna burja in veliki snežni zameti so na mnogih krajih na debelo pokrili progo ler onemogočili promet. Vso preteklo noč jc v Liki in v najnevarnejšem delu okoli Zrmanje, Vrhovine in Ru-d o polja divjala naravnost orkanska burja. Rudi tega je ustavljeno čiščenje; liške proge vse dotlej, dokler ne preneha divjali vihar. Snoči jc bil radi nastalih vremenskih razmor na liški progi odpovedan brzovlak Zagreb—Split—Zagreb. Isto lako io ustavljen tudi železniški promet na progi štrljevo —Bakar, kjer se je zgodila pred par dnevi nesreča. Promet skoz Gorski Kotar pa sc kljub viharju in snežnim zametom še vrši, čeprav z velikimi zamudami in največjimi ležkočami. Od strani Zagreba sc jo promet danes vršil do Gračca, od slrani Splita pa do Knina. Okoli Plnso in Fužin in po vsem Pri-morju divjajo istotako snežni viharji. Ta del proge prevozijo vlaki z velikimi ležkočami. Mednarodni vlak zn Budimpešto, ki je davi odpeljal iz Svšaka, je do Zagreba zakasnil za celih slo minut. Radi orkanske burje v Primorju trpi ludi ladijski promet. Avtomobilski promet je ustavljen. Proge Ogulin— Sonj in Vrhovlna—Sonj sta zaprti. Pri nekaterih nizkih hišah ic snei zapadel do oken. Dr. Krek o kulturnem boju Ko je pred veliko nočjo 1899 prišel Krek na Vestialsko, da tam misijonari med slovenskimi, češkimi in poljskimi delavci, je bilo minulo komaj 15 let, odkar se je končal v Nemčiji »kulturni boj«, ki je trajal 11 let (1873—1884). Seveda je živelo takrat v Nemčiji še vse polno duhovnikov, ki so pripovedovali Kreku svoja doživetja v težkih minulih letih. V svojih Vestfalskih pismih omenja Krek dogodke iz dobe kulturnega boja na več mestih. Med prijatelji, ki si jih je pridobil v Nemčiji, omenja Krek s posebno ljubeznijo župnika Fridoiina iz Henrichenburga: »Tebi, moj zlati henrichenburški pastor, sem nameraval napisati te vrstice v spomin!« (V. pismo.) Župnik Fridolin je bil posvečen 1. 1873., in sicer že v dobi, ko je »majski zakon« prepovedal škofom posvečevati mašnike brez vladnega dovoljenja. Toda njegov škof Janez Bernard (v Miinstru) »kot noben drugi škof ni prosil dovoljenja, da bi smel izvrševati svojo službo.« V naslednjem (VI.) pismu pripoveduje Krek nadaljnjo usodo škofovo. »Za vsakega brez vla inega dovoljenja posvečenega duhovnika, ki ga je nastavil, je bil kaznovan z občutnimi denarnimi globami. Vse novce so mu vzcli.^Kazni pa ni bilo konec. Zarubili so mu njegovo pohištvo in je prodali na dražba. V vsej škofiji pa niso dobili človeka, ki bi se bil hotel dotakniti škofove oprave in jo odnesti na lice javne dražbe. Morali so najeti protestantske tujce. Monastirs-ki (= mil n-sterski, op. ur.) meščani so kupili opravo in jo škofu — posodili. Ljudstvo se je tu zganilo. Četrt leta so hodile deputacije katoliških vernikov v monastirsko mesto poklanjat se škofu, prisegat mu svojo zvestobo — — — Škofa so nato zaprli, uradno odstavili in ko je presedel v ječi svojo kazen, izgnali preko meie.« Nato pripoveduje Krek, kako je škof upravljal svojo škofijo s Holandskega, kjer je živel preoblečen kot star »ladijski kapitan«; nosil je bra- do. Dve zgodbi nam kažeta, da se je znal tako spretno skrivati, da niso Ljudje, ki so živeli v istem kraju kakor škof, niti slutili da imajo v svoji sredi izgnanega duhovnika. Niti njegov bivši sošolec in duhovni sobrat ga ni apoznal več. Celo vrsto let je živel nepoznan, dokler se 1. 1884 ni vrnil. »Z največjo slovesnostjo ga je sprejela njegova škofija, ko se je vračal v svoje prestolno mesto. Katoliško ljudstvo je v niem častilo muče-nika za božjo cerkev. Vse je bilo vneto zanj. Od j veselja je jokalo ljudstvo, ko je blagoslavljal prijazni, v pregnanstvu oslabeli višji pastir. — Zveza med cerkvijo itn med ljudstvom je slavila zlato poroko. Bili so lepi, a trdo zasluženi časi. — — — Še mene je milo zadelo, ko sem čital listino s pod-i pisom: Ex loco nostri exilii die 20. ian. 1883. t Ioannes Bernardus.« Ne bomo tu navajali vsega, kar pripoveduje Krek o resnih in — smešnih dogodkih iz dobe kulturnega boja. (Za Krekovo vedro naravo je značilno, da s posebnim veseljem pripoveduje kak humorističen dogodek iz težkih časov, n. pr. kako i je neki duhovnik, preoblečen pri kmetu za hlapca i »Joklja«, sam svetil ponoči orožnikom, ki so pri kmetu — njega iskali!) Saj bodo letos postala j Vestfalska pisma zopet širši javnosti dostopna z i izdajo IV. zvezka Krekovih Izbranih spisov. Po-; novimo samo še lepe besede, ki jih je napisal ' Krek v IX. D.i.smu ' '' ' ' ' Slovenec 13 let v tujski legiji Zanimiva kazenska razprava Ljubljana, 21. februarja. Na Vrlieh pri Moravčah stanujoči posestnik. 47 letni Jože Novak se je moral pred sod-nikom-poedincem deželnega sodišča s. o. s. g. Jakobom Jermanom zagovarjati, ker je proti njemu naperilo državno tožilstvo obtožbo zaradi prestopka po členu 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Obtožnica mu je kratko očitala, češ, da je ob priliki zažiganja kresov v čast proslave M letnice rojstva dr. Antona Korošca rabil vzklike, ki jih je sedaj obtožba inkriminirala. Zanimivo je, da je državni tožilec državnega sodišča v Belgradu ustavil njegov kazenski progon zaradi vzklika >Doli s cigani!« Obtoženca je v zastopstvu odsotnega odvetnika dr. Marka Natlačena zagovarjal odvetnik dr. Josip Jaške. Obtoženec je v svoj zagovor navedel več prič, ki naj bi potrdile, da on nikakor ni rabil izrazov in vzklikov, stavljenih pod obtožbo. Sam se je spravljal spat. ko ga je pri lijem stanujoči kramar in krošnjar s pomarančami pregovoril, naj gre s svojimi sinovi in hčerami gledat kres. Sam je tam ostal nekaj minut. Vzklikal je samo v čast dr. Korošcu. Ž njim je bil tudi neki dalmatinski krošnjar, s katerim sta se vrnila domov. Drž. tožilec dr. Hinko Lučovnik: »Kakšnega političnega prenričanja ste? Kateri stranki ste poprej pripadali?« . v Obtoženec je nzjavil, da je bil pnstas SLS. Državni tožilec: »Ali ste volili pri zadnjih volitvah?« Obtoženec odločno; »Ne!« Branilec dr. Jaške je odločno protestiral proti takim vprašanjem, češ, da ni to v skladu z državljansko svobodo in ne spada pred sodišče ter je to brezpomembno za presojo in-kriminiranega dejanja. Zaslišane so bile nato razne pnee. tako njegovi sinovi in hčere, kakor tudi Valentin Orehek. Anton Orehek in Franc Pirnat Vsi eo izključili, da bi bil obtoženec Jože Novak izrekel kak vzklik, ki je sedaj stavljen pod obtožbo. Priča Valentin Pirnat je med drugim izpovedal: »Potem, ko je bil Jože Novak aretiran, HALO! HALO! DAME „U.F." samo za DAME bo „U. F." premislite dobro in zapomnite si DRAGE DAME „U.F.~. „U. F", „U.F." je prišel k aieni Urbanija (glavna priča). Po-govorjala sva se o obtožencu. Urbanija mi je povedal, da je slišal razne vzklike. Vprašal sem ga. ali je udi Novak vpil. Odvrnil mi je: »Jaz sploh ne vem. kdo je vpil. Eden je«. Vedel sem. da sta z Novakom že delj časa v sovraštvu. Zato sem ga pozorneje vprašal, kaj ve o obtožencu. Pa mi ni mogel nič drugega povedati kot to. da ne ve. kdo je vpil.« Sodnik je zato razpravo preložil in se bo nadaljevala 8. marca ob 11.45 dopoldne pred istiai sodiščem. Zaslišan bo posestnik Urbanija kot glavna priča, ki sedaj k razpravi ni prišel. Slovanski huUurni krožek Maribor, 20. februarja. V okvirju »Zveze mladih intelektualcev« se je osnoval tudi Slovanski kulturni krožek, ki ima namen navezovati stike med mlado slovansko inteligenco za medsebojno spoznavanje narodno-kulturnili vrednot slovenstva. Zveza mladih intelektualcev je z ustvaritvijo tega krožka pokazala umevanje pri kulturnem delu slovanske vzajecnnosti slovanskih narodov. V to stner mora pričeti z delom že mladina, ki mora graditi nadaljno zgradbo slovanske kulturne vzajemnosti. Slovanski kulturni krožek si je nadel nalogo, pospeševati zadevne stike med Slovani zlasti z organizacijo zamenjalnega študija med mladicni slovanskimi intelektualci, bodočimi nositelji in graditelji slovanskega kulturnega življenja. S tem bo zlasti ustreženo dinlomiranim učiteljem in profesorjem, ki bodo tako razširili svoje življenjsko in strokovno obzorje na domačih tleh in s študijem drugih slovanskih kultur po slovanskih učiliščih najlepše izrabili mučen čas brezposelnosti. Slovanski kulturni krožek upa najti zadevnega razumevanja i.n odziva pri merodajnih krogih in naši p. n. javnosti, do katere se bo pri tej važni slovanski organizaciji zamenjalnega študija obrnil. Dalje ho Slovanski kulturni krožek pospeševal tudi slovanske jezikovne tečaje, prirejal predavanja slovanske vsebine i.n iz slovanskega sveta, ter vzdrževal po možnosti tudi slovansko pisarno. — Slovanska inteligenčna mladina naj bi se se vsa zavedla važnosti realnega medsebojnega zbliževanja slovanskih kultur in stopala v tem smislu pogumno za duhom svojih narodnih velikanov, ki so našli vprav v strnjeneai. močnem slo-vanstvu našo kulturno rešitev in naš smoter. Ljubljana 21. svečana. Pretekli teden je peš prekoračil madjarsko mejo na poti proti domu slovenski rojak Franc Lesar, doma iz Jurjevice pri Ribnici. Dne 15. t. m. je prišel v uredništvo zagrebškega Večer-nikac, kjer je povedal, da je ušel iz francoske tujske legije, v kateri je služil 13 let. Domov grede se je iz Zagreba oglasil po več krajih in povedal svojo povest. IJbogi Lesar že 17 let ni videl doma. Sedaj je star 36 let. Ko je bil star 18 let so ga vzeli v vojsko in moral je na italijansko fronto, kjer je preživel nekaj let, polnili nevarnosti. Nekoč pa jo na patrulji skupaj s 25 slovenskimi in hrvaškimi tovariši bil ujet od Lahov. V laškem ujetništvu je prebil že nekaj mesecev, ko so mu prinesli v francoskem jeziku napisano polo papirja naj to podpiše. Prišel v tujsko legijo. Takrat še nisem znal francoskega jezika, zato sem se branil podpisati polo. Lahi pa so me naj-prvo zlepa prigovarjali, naj podpišem. Ker pa nisem hotel, so me prisilili. Podpisal sein ne da bi vedel, da sem podpisal svoj vstop v francosko tujsko legijo « Nato so ga najprvo poslali v Marselj in od-ondod z velikim transportom legijonarjev v afriški Oran, in sicer v Sidi bel Abbes. Tu je živel 2 leti. Potem pa je moral v Maroko. Čez 5 let je bil s transportom poslan v Ton Kino v Indiji, kjer je trpel 3 leta. potem pa zopet nazaj v Oran. Beg pred smrtjo. Po 15 letih službe v tujski legiji bi imel pravico do pokojnine. Za seboj je imel že 13 let službe, ko so ga poslali v Sirijo blizu Damaska v take kraje, kjer je smrt neizogibna. Kogar ne pobero bolezni, tega pobijejo bojeviti narodi. Zato je sklenil pobegniti. Ušel je skupaj s 4 Madjari in prišel na obalo, kjer jih je sprejela neka turška ladja. Tu so svoje zgodbe povedali kapetanu. Ker je ladja bila namenjena v Marselj na Francoskem, so se bali, da bi jih Francozi ne prijeli. Ladja je S lo venci v Zagrebu Slomškovo prosvetno društvo, ki se je porodilo s prvim dnem letošnjega leta, je že nastopilo s prekipevajočim navdušenjem svojo življenjsko pot in se predstavilo javnosti. — Nepotrpežljivo smo pričakovali prve prireditve in res so slovenski rojaki napolnili Jeronimsko dvorano v precejšnjem številu. Uvod v to prireditev je tvoril govor o potrebi in namenu društva, ki hoče delovati v velikem duhu škofa Antona Martina Slomška. — G. p. Gabrijel nam je v kratkih besedah povedal par krasnih misli o namenu in potrebi društva. Slomškovo prosvetno društvo hoče biti živ spomenik naše preteklosti in slavnih mož; biti hoče* svetilnik sedanjosti, ki bo usmerjal, uravnaval stremljenja in vidike v realnost življenja. Društvo bo kres. opozarjajoč ne na turške napade, pač pa na nevarnosti tiste lažikulture, ki vodi v zmoto in pogin. — Njegovo domoljubno delo: hoče zbirati, sortirati, opie-menjevati in zopet sejati plod, ki je zrastel na domačih tleh, iz narodove duše v besedi, pesmi, knjigi na domače polje tukajšnjih rojakov s pesmimi. predavanji, igrami itd. S kulturnim in domoljubnim namenom bode oplemenjevalo dušev-nost, utrjevalo zavednost, kremenilo značaje, da nas življenje ne stre v blato in prah. — Za govorom je z otroško priprostoštjo in pogumom stopila na oder mala zagrebška Slovenka Milnica Štrukelj; z zvonkim glasom in prirodnimi kretnjami je prav lepo deklamirala Slomškovo pesem: Kje je ljubi Bog doma? Začela se je veseloigra »Ulica št. 15«. Igrali so zelo dobro. Maska je bila nad vse posrečena, za kar gre hvala gospej Klemene in g. Gorjupu (»novemu šefu maske«). Salon pri Trnku je bila le malo pre-revna meščanska soba. — Prisrčen smeh je spremljal vsa štiri dejanja in pričal, da so igralci rešili svoje vloge na občno zadovoljnost sveh prisotnih. Ker mnogi niso vedeli za to prireditev, jo bodo igralci ponovili na pustno nedeljo, dne 26. t. m. v Domu sv Frančiška ob pol 7 zvečer. S to prireditvijo se je zanimanje za društvo se povečalo, saj je takoj po igri prijavilo precejšnje število svoj pristop k novemu društvu. Treba je ustanoviti oziroma povečati knjižnico, pa bi bilo dobro, da posamezniki, pa tudi društva, predvsem prosvetna pošljejo kaj knjig za društvo na naslov knjižničarke dr. Marije Klemene, Tomislavov trg br. 9, Zagreb. — Noben dar ne bo boljše naložen kot ta. — Temelji so tu, treba je izgraditi zgradbo, široko in prostrano, dostojno Slomškovega imena. plula iz Palestine v Egijit, v Carigrad in Marselj. Dali so se izkrcati v Carigradu, kjer pa so vse zaprli, ker niso imeli s seboj nobenih izkazil. K sreči je Les ar imel še nekaj sto frankov v žepu, kar mu je pomagalo na svobodo. Potem je peš potoval skozi Bolgarijo, Romunijo na Češkoslovaško iu odtod v Budimpešto, kjer je na našem konzulatu dobil lepo podporo, da je lahko nadaljeval pot na Slovensko. Pri Dolenji Lendavi je prestopil jugoslovansko mejo ter '5. t. m. prišel v Zagreb. Tri mesece je peš hodil, predno je prišel na jugoslovanska tla. Grozote v službi tujske legije so tolike, da morajo človeku lasje stati pokoma. Marokanski boji so zato tako strašni, ker so ondotni rodovi tako krvoločni. Marokanci verujejo le v svoj nož. »Verujte, da Marokanci z noži več opravijo, kakor mi s puškami. Marokanec je s svojim nožem strašno nevaren sovražnik. Že s svojim pogledom človeka kar hipnotizira, potem pa se vrže nanj kakor divja zver. Grozna je krvoločnost teh ljudi. Kogar ujamejo, ga čaka najstrašnejša smrt. Vsakomur odsekajo glavo in z naslado uživajo trpljenje svojih žrtev. Se strašuejši so Azijati, posebno divji kitajski rodovi v Anamu. Ti rodovi so neverjetno zvijačni, še bolj pa srčni. Zgodilo se je včasih, da je en sam domačin z nožem po-klal 10 vojakov. Nože mečejo tako gotovo, kakor akrobati v cirkusu. Tudi ti mučijo svoje ujetnike, preden jih umore. Lahko si mislite, kako je Ervo-pejcu, ko se bori s takimi ljudmi. Dosti Slovencev in Hrvatov je videl v tujski legiji. Vsi pa so hrepeneli, da bi se rešili pekla. Kdor ne more uiti, žalostno konča. Huda malarična mrzlica jih kosi in pa divji rodovi. Sedaj se Franc Lesar veseli, da bo kmalu v svoji rojstni vasi, ki je ni videl že celih 17 let in na katero je mislil vedno v vseh delih Azije in Afrike. f Lidiji Ju gotice v i V soboto zvečer, rine 18. febr. je prenehalo biti blago srce gospodični Lidiji Jugovičevi. Pokojnica je po dovršenih študijah vstopila leta 1025 v službo pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je kot računovodka nadvse vestno in marljivo vršila svojo dolžnost. Bila je vzor blagega in skromnega dekleta, ki je s svojimi sicer pičlimi dohodki izšolala svoje sestro Nelo v učiteljico in skrbela zanjo, kakor bi to zmogla le najbolj požrtvovalna mati. V službi in izven urada so jo zaradi njene blagosti in srčne dobrote vsi spoštovali. Komaj petindvajsetletno nam jo je pokosila smrt; v ponedeljek 20. t. m. smo jo s cvetjem položili v prerani grob. Kdor ji je dolžan hvaležnost, naj tega ne pozabi, kdor jo je ljubil in spoštoval, jo ohrani v najlepšem in trajnem spominu. Sredi zasneženih grobov, Lidija, smo Ti izbrali domek. Težo ruše, ki Te krije, Ti bodo lajšala Tvoja dobra dela ... Z. P. Zadavljena prevžiikarica Slov. Bistrica, 22. febr. Nenavaden odmev med prebivalstvom širne okolice ji povzročil skrivnostni umor 51 letne prevžitkarice Marije llubar v Bukovcu pri Zgornji Polskavi, o katerem smo že včeraj obširneje poročali. Ljudi se jc polastilo veliko razburjenje, vse govori samo o zločinu, ki je zaenkrat zavit še v temo. Pokojna Marija llubar jeva jc prodala leta 1931) svoje posestvo v Bukovcu pri Zgornji Polskavi posestniku Lunežniku Francu za 172.000 Din. Kupec pa ji je izplačal le 87.000 dinarjev, ostanek v iznosu 85.000 Din |wi je ostal ua dolgu. Ker pa novi posestnik Lunežnik ni vzel posojila nu posestvo, da bi izplačal še ostanek, sta se s prejšnjo lastnico llubarjcvo pogodila pri notarju: nezakonski sin Hubarjev Tonček, ki hodi še *edaj v šolo. dobi kadar od raste, iz posestva 40.000 Din. 45.000 Din pa ostane za prevžitek I hibarjevi do njene smrti. Prevžitek obstoji iz 200 dinarjev na mesec v gotovini, 200 kg pšenice, 50 kg ajde, četrtino vsega sadju, 1 kravo in 2 svinji, ki jih llubarjeva redi iz poseslnikove krme, drva. solni v kašči in zemlje zu 12 njivic, ki jih mora posestnik Lunežnik orati in žetev zvoziti nu dom. Ta prevžitek pa je kmalu postal jabolko spora med novim lastnikom in nekdanjo posestnico. Preiskavo zn pojasnitev zločina vodi slove-njebistriško sodišče in je upanje, du bo skrivnostna zadeva kmalu pojasnjena. Dr Fr. Siišnik: Prevatjška legenda 3. Mrtvi kličejo. Okoli cerkve je završalo, beli okostnjaki so vstali iz jam in mahedrali z mrtvaškimi prti. Ko vihra so drveli okoli cerkve: rajni župniki in kaplani, kmetje in kočarji, drvarji in rudarji, žene in otroci, trgovci in krčmarji, morilci in tatovi, sveti in prekleti; bilo jih je tisoč in tisoč. Kakor vešče so butali ob svetla okna in begali in se gubi 1 i čez polje in travnike, skozi gozdove in na hribe. Šklepetali so in zijali z votlimi očmi, na križiščih postajali, za hip počivali in sahteli. Tožili so okoli domov, trkali na okna in piskali t v?trom: »Gospod je med namiU Ciu — cin —cinl Trk — trk _ trk! »Gospod —I Gospod —I« Okna so plaho odmevala. Kakor vešče so se zaganjali in vračali kakor vihar in butali ob cerkev in ihteli. ^ri župniku so trkali; »Gospod je tu!c Po krčmah in pri trgovcih: rKiospod je tu!« rta kočah in mlinih in žagah: »Gospod je tu I« Pri rudarjih, jeklarjih, železničarjih in dr-esrjih: »Gospod je tu!« Kakor vešče so plavali in se zaganjali in vračali k cerkvi. Beli okostnjaki so šklepetali in ihteli tožili in budili: Cin — cin — clnl Gospod je tu!« Trk — trk — trk t Ko je izza Pohorja zora zardela, so se poskrili v črne grobove. 4. »Ali niste vedeli?« Zjutraj so prve prišle pobožne ženice. Začudeno so obstale, ker so bila vrata od kraja odprta, notri pa je gorelo polno luči. »Nikogar ni!« so so ustrašile in poslušale. »Pa luči in vse odprto I« Niso si upale čez prag. »Morda so kradli?« Ko strela je udarila misel med nje. »Po gospoda pojdimo!« Majavo so stopicljale v župnišče. Tedaj je priletel še organist in kar na pragu zavpil: »Kje so gospod?« »Kaj pa je?« je pritekla kuharica. »V cerkvi je narobe.« »Kaj?« je silila in hotela vedeti. »Veste, ko smo prišle —« so ženske zaklepetale in druga drugi besedo križale. »Kaj se je zgodilo?« je prišel župnik od zgoraj. Organist je komaj zasopihal iz sebe. potegnil gospoda za seboj, za njima so šle ženske in vreščale. Pri glavnih vratih so vstopili. Komaj se je razgledni, je župnik prebledel in se prijel za klop. Kdo je bil pred oltarjem? Tam pred — Gorje! Tabernakelj je bil odprt! Opotekal se je naprej, za klopi se je prijemal, razklepal oči. omahnil in se zgrudil v strašnem spoznanju: »Gospod I< je zajecljal. »Gospod .Težeš!« so kriknilc za njim in si zakrile lica. Jezus pa je stopil k njim in jim rekel: »Ne bojte se! Ali niste vedeli da sem tu?« 5. »Jezus je med nami.« Niti sonce še ni vzšlo. že so vedeli do Gu-štanja in do Kotelj pod Uršljo goro in do Leš in Poljan: »Jezus je med nami I« Dekle so pustile krave, uiti trave jim niso dal«, niti pnnjolz-le jih nia£. Gospodarji so komaj hlače nataknili, rožne vence poiskali in hiteli v cerkev. Otroci so leteli za materami in kadar so do sape prišli, so se zajokali. Delavci so zapustili peči in železo v ognju in pritekli. Z Leš so rudarji prišli umazani, Z njimi žene in otroci. Trgovci so odprli trgovine, čeprav je bilo še davno prezgodaj in so drveli za drugimi. Gostilničarji niti kleti niso zaklenili za seboj, niti blagajn ne. Niti jedel ni nihče, niti ni bil lačen. Tešč so hiteli kakor k svetemu obhajilu. Komaj je ura minila, jih je valovilo vse črno pred oerkvijo. Otroci so bili še v srajcah, žene komaj napol oblečene, pa se zavedle niso. Na glas so molili kar so znali, stegovali glave in klicali: »Jezus usmili se nas!< Nekateri so pokleknili in se tako prerivali; bolni so hiteli do Njega, kruljavi, pohabljeni, slepi Vse hiše na vasi so bile prazne, nihče se tatov ni bal. ne ognja. Vedno novi so prihajali, z avtomobili in na kolesih, na konjih in vozovih — in vse polje je bilo kakor ogromno taborišče. Zvonovi so brez prenehanja pozvanjali, ljudstvo pa je pelo in molilo. Neke ženske so se jokale, kakor blazne so vpile, druge so medlele: možje so trepetali, marsikateremu je drsela rosa po obrazu, pa ni vedel zanjo in je ni obrisal. Tedaj so se začeli iz cerkve obračati in usi- pati. »Ni Ga več I« so vpili pa jih je šum preglasil. ■»Ni Ga več!« Le počasi se je raznašala vest iu znova je za-valevala množica kakor jezero. Priril se je župnik dvignili so ga. in ko so utihnili, je hotel govoriti. Toda glas se mu je zataknil. ua u*. komaj /juec.u: sJezus je med nami!' Ljudstvo pa se ni moglo umiriti. Zopet je za-bučalo, kakor iz globin je zavpilo: »Jezus usmili se nas!« 6. Janez s Poljane jim pridiga. Zdajci pa je stal sredi med njimi Janez s Poljane, za glavo jim je bil višji, palica mu je štrlela visoko nad ljudi; bradat je bil in kuštrav. Z očmi jih je ukrotil, z mogočnim glasom jim je spregovori! ■ »Mar Ga niste imeli že doslej med seboj?« «Imeli ste Ga, pa ste se Ga navadili kakor suknje. Pri sebi ste govorili: Kristus nas je odrešil, ničse nam ne more zgoditi.' ,4Povem vam pa, da je sekira že nastavljena drevesom na korenino; vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu se bo posekalo in vrglo v ogenj.« Tedaj so ga ljudje vprašali: »Kdo si, ki nam tako govoriš?« Janez jim je odgovoril: »Glas sem, ki vpije v puščavi: Pripravite pot Gospodu! Izravnajte Mu steze, vsaka dolina naj se izpolni iu vsak hrib naj se znižal Kar je krivo naj bo ravno, kar je hrapavo, naj postane gladka pot: in vse človeštvo bo videlo zveličanje božje.« Ljudje pa so ga vprašali: »Kaj naj torej storimo?« Odgovoril iim je: »Kdor ima dve suknji naj eno podeli tistemu, ki je nima! Kdor ima jedi, noj ravna pravtako! Tisti pa. ki so imeli po dve suknjf in jedi za deset, so previdno spraševali: »Ali ie prišel konec sveta,« Janez pa je šel med njimi umikali so se mu in stikali glave za njim, ki je zavil po cesti »Ali je ret?« Otroci so se mu podili za petami, nekaj siromakov se je podalo za njim, modri pa so stali in ivomUi: »Ali te ica7« U>*l>e) Ljubljanske vesli: Nebotičnik ponos slovenskega dela Ljubljana, 21. februarja. Ljubljanski nebotičnik je torej dovršen in je bil danes popolnoma izročen svojemu namenu. Ljubljana je ponosna na svojo nujvišjo stavbo, Ki )e tudi v vsej državi najvišja, ponosna pa sta nanjo tudi slovenski obrtniški in delavski stan Zakaj, te izvzamemo dvigalo in nekaj manjših del, lu ga pri najboljši volji res ni bilo mogoče napravit.«loma, je ves nebotičnik delo slovenskih rok, gradbeni materijal. iz katerega je nebotičnik narejen, pa je tudi po veliki večini napravljen doma. Denar, ki ga je zahtevala gradnja nebotičnika, je denar slovenskega malega človeka zasehnega .nameščenca, člana Pokojninskega zavoda. Zato predstavlja nebotičnik res sintezo slovenskega dela in slovenske volje in moremo biti nan, tembolj ponosni, saj dokazuje ta stavba velik uspeh vsega naroda. Nebotičnik ali blok nebotičnika, kakor zaznamujejo vse tri objekte, to je objekt I. nebotičnik sam) in objekta 11. in lil. (drugi dve palač, v tem bloku), je zgradila L j u b, a nsk ag r ad bena družba, ki je povsem v domačih rokuh. ljubljanska gradbena družba je izvršila na tej stavbi vsa težaška, zidarska, železobetonska in tesarska dela, to se pravi vsa stavbena dela. Napravila je v nebotičniku tudi polžaste stopnice iz 10. nadstropja v 13. nadstropje, ki predstavljajo prav zanimivo tehnično rešitev. Stopnice so iz hrastovine prevlečene pa so z orehovino. Daljo je Ljubljanska gradbena družba izvršila v objektu L in III. tudi napeljavo centralne kurjave. Za vsa ta dela jo Ljubljanska gradbena družba uporabila 210 vagonov cementa, 50 vagonov železa, 12.000 kubičnih metrov gramoza in peska, 1,000.000 komadov zidakov (opeke), -4 vagonov apna. 15 vagonov mavca (za razne sUikature in podobno), lesa pa je porabila za zidarske odre, za skeletne opaže, za lesene tlake in druga dela 80 vagonov. Kamnoseška dela so napravila v objektu L tvrdka Franjo Kunovar, v objektu I I. tvrdka T o man, vse fasade pa tvrdka Vodnik. Kleparska dela so izvršile tvrdke: na objektu I. Mihelič in drug, na objektu 11. in III pa Žitnik. Ključavničarska dela so napravile: na objektu I. J u g o in d u s in Strojne tovarne, na objektu 11. Rebck. na oblek -tu UL pa J u g o i n d tis. S ploščicami jc obložila I. in 11. objekt tvrdka K a I m u s in drug, na objektu III. pa »Mate- r'a Mizarska d e 1 a so napravile na vseh treh objektih tvrdke Roj in a in drug, Ravnikar, S en it a, Ahačič in Produktivna zadruga na Viču. Mizarska dela so bila debena. Tako je tvrdka Rojina napravila vsa odlična hrastova dela, kakor vse porlalc, vse mizarske "a«1« iz hrastovine, tudi vsa smučna okna v ob|ektu 111. Prav tako je -napravila ta tvrdka vsa hrastova dela v kavarni, vsa glavna hrastova vrata, sploh do malega vse. kar je v bloku nebotičnika iz hrastovine. Parketarska dela jc napravila tvrdka Bokal, parkele pa sta dobavili tvrdki II e i n -iinOi h a r in Kotnik z Verda pri Vrhniki. ,jn Elektrotehniška dela je v objektu I. in II. napravila mestna elektrarn a, v objektu IU- pa tvrdka V e r b a i s. l e 1 c f o n s k c naprave je v objektih L in II!. napravila tvrdka Siemens, v objektu II. pa tvrdka ing. O a- b r S č e k. , . . Pleskarska dela so napravile v objektu l tvrdka Brun t it, v objektu II. tudi Brun-čič v objektu III. pa Vojska. Slikarska dela pa so napravile tvrdke: v objektu L Spele t i C , v objektu II. B r i c e 1 j , v objektu III. pa R c m ž g ar. . .. T Centralno kurjavo je v objektih i. in III. napeljala, kakor rečeno, Ljubljanska gradbena družba, v obektu II. pa tvrdka P i č m a n. Tvrdka P i č m a n je napeljala v vseh treh objektih vodovod, toplovodno' napeljavo in uredila sanitarne naprave. Tvrdka »J u g o t e c h n a« jc dobavila hladil ne aparate »F T i g i d a i r e«, dvigala pa tvrdka »S t i c g 1 c r« iz Milana. Dvigala se v naši državi nc izdelujejo. ,,,,,, , , Vso plutov in o je dobavila tvrdka Jela-čin, izolačni materijal tvrdka Puh, \V e s t e n iz Celja pa je dobavil radiatorje za centralno kurjavo. Lin o le j, s katerim so pokrite stopnice, poleg drugih predmetov, od 10. do 13. nadstropja, sta I dobavila trgovec Skaberne in mizar Č e r n c. Opremo v kavarni, namreč pohištvo, je dobavila tvrdka ing. Remec, svetiljke pa pasar K r e g a r. Če izvzamemo nekaj dal, ki jih domače tvrdke res niso mogle napraviti, ker niso na to spctiali-ziracie, je prav ves nebotičnik z blokom seveda, popolnoma slovensko delo. Moremo reči tudi, da je 95"u denarja izdanega za nebotičnik, ostalo doma in tako ponovno oplodil slovensko podjetnost. Otvoritev kavarne na nebotičnihu Ljubljana, 21. febr. Urez pompa, lo s jiopoldansko malico, katere so se udeležili člani upravnega odbora Pokojninskega zavoda in pa zastopniki vseh glavnih ljubljanskih listov, jo bila danes otvorjena luksuzno urejena kavarna na nebotičniku in s to otvoritvijo jo bil otvorjen tudi ves nebotičnik. Gostje so si ogledali vso zgradbo ter občudovali dovršenost v celoti in v detajlih, potem pa so sedli k prigrizku v novi kavarni, ki bo jutri dostopna že občinstvu. Pri tej priliki je imel predsednik Pokojninskega zavoda dr. Vilko B a 11 i C primeren nagovor, v katerem je izrazil hvaležnost zavoda slovenskemu obrtništvu in podjetništvu ter delavstvu. Zahvalil pa se je po imenu tudi raznim strokovnjakom, kakor projektantu arh. inž. Subic.u. inž. dr. Ffcrsterju, inž. Chainu, inž. Medvedu, inž. Dimniku, uaglasil pa je čestitke in priznanje bivšemu predsedniku Pokojninskega zavoda g. Veko-slnvu Vrtovcu, |iod katerim je bil tn blok zasnovan in zgrajen. V Istem smislu je govoril tudi drugi govornik g. Evgen Lovšin v imenu povabljenih časnikarjev in tudi v imenu članstva Pokojninskega zavoda pa je govoril predsednik ljubljanske sekcije JNl . g. Stanko Virant. Mod živahnim razgovorom in vsestranskimi častilkami jo potekla vsa prireditev; julri pa se bo občinstvo moglo že prepričati o sijajnih napravah v nebotičniku ter uživati vso krasoto nove kavarne na nebotičniku. Ka i bo dane s? Drama: »Gospa ministrica«. Itcd Sredu. Opera: »Morana«. Rod A. Prosvetno društvo Trnovo: XII. prosvetni večer ob 8: adravstveno predavanje dr. Antona Breclia za žene in dekleta. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik. Marijin trg 5 in mr. kurah, Gosjiosvetska c. 10. HALO! HALO! DAME „U.F." samo za DAME bo „U. F." premislite dobro in zapomnite si DRAGE DAME „U.F.». „U.F.", „U.F." V dneh vestnega predpusta k Slamiču vsak rad hiti vsega dobrega za v usta naiceneie tam dobi. 0 XVI. prosvetni večer, ki bo v petek 24. februarja ob 8 v verandni dvorani hotela Union, bo posvečen 800 letnici stiškega samostana. Odlični pisatelj gosp. Ivan Zoreč, ki je spisal Bele menihe za Mohorjevo družbo, nam bo podal Stično v zgodovini in povesti. Redka so kulturna ognjišča na slovenskih tleh, ki morejo pokazati na tako slavno preteklost, kakor ravno stiski samostan. Skozi 800 let se je širila prosveta in kultura iz stiškega samostana ne samo po Dolenjski, temveč rekel bi po celi naši škofiji. Saj pa je bila Stična ena prvih in največjih župiaij na slovenski zemlii. Zato naj bo prosvetni večer dostojna proslava 8001elnice stiškega samostana. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7 a, L (palača Vzajemne posojilnice). 0 Glasbeni večer, ki bi se moral vršiti danes ob 8 v verandni dvorani hotela Uniona, se preloži na danes teden. Razlog zato spremembo je radio-prenos iz Prage, ko je na programu vseh čeških in jugoslovanskih postaj sinfornični konceTt. 0 Drevi ob 20 bo dvorana Rokodelskega doma polna poslušalcev. Na predavanju »Svete vojske« bo namreč msgr. Viktor Steska z besedo in dejanjem predočil poslušalcem — moderne čarovni- ke. Bo to predavanje zelo zanimivo — poučno, obenem pa potno zabave in smeha, — nekaka pred-pustna prireditev. Prijatelji, pridite v obilnem številu! Vstopnine ni! — »Sveta vojska«. 0 Nadaljevalni smučarski tečaj v Ljubljani. Slovensko planinsko društvo priredi v prihodnjih dneh drugi smučarski tečaj in sicer za že nekoliko izvežbane smučarje. Pričetek tečaja v četrtek, dne 23, t. ni. Prijave za tečaj v pisarni SPD palača Grafike Masarykova 14. Čas in kraj se izve istotam. Tečaj vodi gosp. J. Kveder. 0 -Naglo ozdravela bolnica.« Pod tem naslovom smo 19. februarja poročali o neki gospodični, ki jo imela noge ovite, ko je prosila pomoči, čez nekaj dni pa so jo videli lioditl po Ljubljani. Prizadeta gospodična se j.' zglasila v našem uredništvu in nam stvar jiojasnlla. Njena pojasnila smo kontrolirali in zato moremo sedaj ugotoviti to-le: Gospodična je Imela noge re.s v mavcu, ko jo prišla v našo upravo. Noge ji je dal v mavec primarij g. dr. Minaf v bolnišnici. Nekaj dni potem, ko je gospodična obiskala našo upravo, so ji v bolnišnici mavec vzeli z nog. Zalo je |>oslej lahko hodila brez bergelj; je pa vseeno š • bolna. — Tako jo resnično stanje. Oospodičnu nam zagotavlja tudi, da nikdar ni imela avstrijskih šilingov, ki jih »ploh ne pozna. Ima pač .star avstrijski bankovec, ki ji je le spomin na neko gospo, katera ga ji je nekoč dala. Ko bi bila prizadeta gospodična tistim, ki so jo jio-prašali za lo, lo takoj na tok način pojasnila, bi ne bil nihče dvomil v njeno bolezen. Sedaj je stvar tudi od te strani pojasnjena in odpadejo vsi očitki na naslov prizadete gosjxidičn?, ker bi bili krivični. © Dezinfekcijo v Ljubljani. Desinfieiraneokuženih stanovanj, zlasti takih, kjer so bili bolniki z nalezljivimi boleznimi in kjer se je /aredila golazen, jo bila šo pred nekaj loti v Ljubljani skrajno pomanjkljiva, nezadostna in primitivna. V zadnjih lotili jva so je stanje v ioni oziru znatno /boljšalo. Mestni magistrat ima dva i/vežbnna desinfektorja, ki stalno razkazujeta stanovanja. Lani sta v 155 dnevih ali 771 urah razkužila /uradi nalezljivih bolezni 197 prostorov s skupno 18.658 kub. metrov prostornine. Pri tem .sla uporabila ~>2J kg toraui-linu. 255 kg špirita, 115 kg lizola iu 190 kg umo-uijaka. Poleg desinfckcij |>u sta opravljala tudi desinsekcije, to so pravi, du sta odpravljala i/ stanovanj mrčes. Za to sla uporabila 720 delavnih ur ali OS dni Mrčes sta odpravila iz 142 stunovunj s 25.054 kub. metrov prostornine. Sredstev proti mrčesu sta luni uporabila 90 kg. © Skladišče sumljive obleke. Ljubljanska policija jo ru/krila nekje v Ljubljani pravo skladišče obleko, o kateri ima utemeljene dom-iii ne v c, da jo bila kod pokradena. Policija je vso to obleko zaplenila, sedaj pa preiskuje odkod io lil obleka prišla in kje jc bila ukradena. Obleka jo bila mi nt reč skrita na tako varnem kraju, da jo jc jiolioijn prav težko našla. Mod obleko jc črna zimska suknja, siva kamgarnasta kompletna obleka, šo ona siva kompletna obleka. rjav svitor, svilnato spodnje hlače, par skoraj novih rjavili nizkih moških čevljev in rn skoraj nov rjav nizki ženski čevelj. Človek, kateremu jo policija to blago odvzela, trdi sicer, da jo blago kupil od poštenih ljudi, vendur pa bi policija močno rada zvedela za prejšnje lastnike to obleke in zato naj se prizadeti javijo policiji. © Modne hlače — pumpnrce dobite najceneje pri Preskcrju. Sv. Petra ccstn 14. Jezica Poročila se jo g. Selan Rozalija, posestnica iz Savelj 23 z g. Janezom Žitkoni. Novoporočencema želimo obilo sreče. Poizkušen vlom v cerkveno pušico v lami cerkvi. Te dni jo nekdo hotel vlomiti v cerkveno pušico pri velikem oltarju farne cerkve. Najbrže pa ni imel zadostnega vlomilnega orodja in se mu jc vlom ponesrečil. Poškodoval je kamenilo pušico in železni pokrov, do denarja pa ni mogel, Cerkev trpi na poškodbi pušice 200 Din škode. Prestavitev banske cesto v Klcčah. Že dolgo časa so dela na to, da bi sc banska cesta v Klečali prestavila. Namesto, da bi tekla skozi vas naj bi šla za vasjo. Cesta bi bila ravna in tudi nekoliko krajša. Za jirestavitev ceste sta se največ potegovala bivši župan Sever Janez in jiokojni občinski svetovalec Sever Lovro iz Kleč. Preskrbela sla od lastnikov potrebno izjave za odstopitev zemljišča v te svrhe. Upanje je, da so bo cesta v letošnjem letu prestavila, ker je že ljubljanski cestni odbor vstavil v letošnji proračun 50.000 Din. Na pustno nedeljo bo priredilo naše Prosv. društvo v Društvenem domu ob treh popoldne šaljivo igro Pred poroko . Vso prijatelje vabimo, da se naše zabave udeleže. Društvo prijateljev pravne iakultete v Ljubljani Ustanovni občni zkor Dne 20. februarja t. 1. ob 20 je bil na ljubljanskem vseučilišču ustanovni občni zbor Društva prijateljev pravne fakultete v Ljubljani. Dekan pravne fakultete dr. Stanko Lapajne je pozdravil navzoče in sporočil, da je banska uprava odobrila društvena pravila. Vsi navzoči so se takoj priglasili za člane društva. Za predsednika ustanovnega občnega zbora je bil z vzklikom izvoljen predsednik apelacijskega sodišča gosp. Ivan Vrančič. Na predlog gosp. dekana Lapajneta je bil izvoljen odbor, ki se je po občnem zboru v odborovj seji konstituiral sledeče: predsednik Ivan Vrančič, predsednik apelacijskega sodišča; I. podpredsednik dr. Janko Žirovnik, predsednik odvetniške zbornice; II. podpredsednik podban dr. Otmar Pirkmajer; III. podpredsednik dr. Andrej Kuhar, predsednik notarske zbornice; IV. podpredsednik dr. Ivan Slo-kar, generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke; tajnik dr. Avgust Muada, namestnik višjega državnega tožilca; tajnikov namestnik dr. Lado Vav-petič, odvetnik; blagajnik dr. Jure Adle-šič, odvetnik; blagajnikov namestnik dr. Rudolf Krivic, odvetnik; odborniki: dr. Stanko Lapajne, dekan pravne fakuHte; dr. Mirko Grassclli, višji državni tožilec; dr®Alojzij Gradnik, podpredsednik apelacijskega sodišča; dr. Rudolf Sajovic, sodnik apelacijskega sodišča; dr. Ljudevil Valjavec, finančni ravnatelj; dr. Dinko Puc, župan; dr. Metod Dolenc, vseučiliški profesor; predsedniki okrožnih sodišč Peter Keršič, dr. Josip Kavčič, Franc 2iher, dr. Fr. Vidovič; Niko Dominico, vrhovni državni tožilec; dr. Edvard Pajnič, sodnik apelacijskega sodišča v p.; Škarja Ivan. državni svetnik; Subic Ivan, magi-stratni ravnatelj; Milan Makar, okrajni načelnik; razsodniki: gg. dr. Hubert Souvan, državni pravobranilec, dr. Ivoa Vrtačnik, predsednik upravnega sodišča; Ivan Mohorič, minister na razpoloženju; preglednika: dr. Josip Krevl, notar; dr. Boris Fur-lan, privatni docent in odvetnik. 1'ekoče posle društva vodi eksekutiva. V eksa-kutivi so predsednik, tajnik, blagajnik in dva člana. Za ta dva člana je določil odbor dr. Stanka Lapajneta .dekana juridične fakultete in dr. Janka ?.i-rovnika, predsednika odvetniške zbornice. Članarina znaša za fizično osebo 40 Din, za pravno oseho ICO Din lelno; vsi člani prejemajo brezplačno Zbornik znanstvenih razprav pravne fakultete v Ljubljani. Odbor bo v kratkem razposlal pristopnice in prosi vse pravnike, pravniške in gospodarske organizacije, da naj pristopijo k društvu, ler s tem gmotno in moralno podpirajo delovanje naše pravne fakultete. JVazznanila Civilno prebivalstvo in plinska vojna. O leni bo predaval v četrtek, dno 23. t. m. v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi ccsli g. inšpektor Josip \V oster. Oblastni odbor Rdečega kriia v Ljubljani bo imel svoj redni občni zbor dne 5. marcu ob 10 dopoldne v sejni dvorani mestnega magistrata. Poziv trafikantom. V nedeljo, dno 26. februarja ob 4 |iopoldne so bo vršil v hotelu Loydu redni občili zbor Združenja tobačnih trafikantov. Udeležba za člane obvezna. — Odbor. Društvo »Šola in Dom« v Ljubljani priredi predavanje za starše v četrtek, dne 2. uiarcS ob S /.večer na drž. učiteljski šoli. Predava dr. Fr. Mis o važnih vprašanjih vzgojne bigijene. Dno 23. t. m. pa predavanje odpade. Prosvetno-družnbnj večer Krke« sc bo vršil pri Mikliču v petek, 24. t. m. Na sporedu jo p redu vu ii j c o razvoju mode. Predavatelj g. \. Paulin bo predvajal SO skioptičnih slik iu navrgel šo film z najnovejšimi modeli. 1'ilni jo bil izdelan jireteklc dni v Ljubljani. Predavanje bo neke vrste modna revijo, ki bo zanimala /lasti naš ženski svet. Prod predavanjem in po predavanju bo igral« godba jozz Odcomi. Vstop vsakomur prost! Brez vstopnine! Penzijski fond advokatske in notarsko zbornice v Ljubljani ima svoj lelošnji občni zbor v sobolo, dne 25. t. m. ob 17 popoldne v dvorani Delavske zbornice z običajnim dnevnim redom. Izven ljubljanski člani so naprošajo, da jmšljejo pooblastila do 24. t. m. pooblaščenemu kolegu ali upravi fonda. Odbora obeh komor in uprava fonda vabijo vse kolege na prijateljski sestanek, ki se vrši po končanem občnem zboru v restavraciji Slamič. Smlednik. Kal. prosvetno društvo uprizori v nedeljo, dne 26. februhrja komedijo v 4. dejanjih Beneški trojčki . Vstopnice se bodo dobile žo v predprodaji. Prijatelje katoliške prosvelc vabimo. Kultur m obzornik Ljubljanska opera Še dvoje gostovanj Josipa Rijavca Tenorist Rijavec je po prvem gostovanju v op. »Boheme« nastopil še 2 krat v našem opernem gledališču: in sicer v Massenetjevi operi »Manon«, kjer je pel tenorsko vlogo mladega des Grieuxa in v Verdijevi operi »Rigoletto«, kot vojvoda Manto-vanski. O operi . Manon« in njenem pomenu smo zo jiisali. Gotovo je, da je to v letošnji sezoni do sedaj najboljše izdelana predstava, ki se je tudi občinstvu močno priljubila in vžlva še vodno po številnih ponovitvah pri njem veliko pozornosti. Taka in podobna dela bi pri idealnem vodstvu lahko nudila toliko potrebno oporo blagajni, ne da bi bila prizadeta umetniška stran opernega dela; vmes pa bi se zdaj pa zdaj lahko vnašale tudi sodobnejše tvorbe operne produkcije, s čimer bi se vzgajal sodobni okus in orijentacija. Tudi ob priliki omenjenega gostovanja je bila predstava Manon- na lepi višini. Ga. Zlata Gjungjenac jo v naslovni vlogi zopet z izredno prepričevalnostjo zadostila vsem zahtevam, ki jih stavi visok pevski in igralski okus. — G. Josip Rijavec ji je bil v vlogi mladega des Grieuxa kvaliteten partner. S svojim petjem je vnemal zlasti v IV. in V. sliki; v igri pa je nekoliko padal iz splošne enotnosti, ker ni bil skladno izrežiran. — Kvaliteten je bil nastop g. Betotta kot njegovega očeta, pa tudi ostali izvajalci so predstavi pripomogli do lepega nivoja. — Dirigent pa je v nasprotju s prvimi predrtnvanii, žal, nekoliko popustil vajeti in se. dal zapeljati temperamentu, da se jo orkester premočno razvnel in uduševal tu in tam pevce. V Verdijevi operi »Rigoletto« je nastopil g. Rijavec v vlogi vojvode Mantovanskega. Ta vloga je s svojimi razgibanimi, južnjaškega čuvstvenega elementa polnimi arijami za dobrega tenorista nad vse hvaležna in tako je tudi v resnici gost v njej osvajal puslusmtc JU o.vj^uuu 17CUU uuiuii" najtoplejšega priznanja. — G. Primožič je v naslovni vlogi dvornega norca občinstvo zelo prepričal in priznanje gre res njegovi kreacijski sili. Na škodo pa se vse preveč naslanja na zunanji patos in hoče pretirano s toni sredstvom učinkovati, lcar je pravi umetnosti luje. — Gildo, njegovo hčer je jKidala ga. Obervvalderjeva tudi kot gost. Ta vloga zahteva po svojem koloralurnem značaju izrednih pevskih fines, ki so danes prav redke. Da ima pfwkn mnogo ambicije in ljubezni do jiev-skega udejstvovanja, ji res moramo priznati. A na žalost je vse to kljub njeni, na odru simpatični pojavi, premalo zn uveljavljenje Gilde, kot jo zahteva Verdi in njegova glasba. — Če priznamo, da sta se nadalje lepo uveljavila g. Bctetto in g. Janko ter se lepo potrudili še nekateri pevci manjših vlog, moramo pa ugotoviti, da predstava v celoti ni nudila baš vtisa popolnosti, ker je bila dokaj ohlapno podana, kar dokazuje, da jc bila premalo pripravljena. _ Slovenski jezik tudi to pot ni bil deležen potrebne pozornosti. Obe j>redstavi sta bili jako številno obiskani, poslušalci pa polni navdušenja. V. U. Dva koncerta V NOVEM MESTU. Koncert pevskega zbora ljubljansko državne učiteljsko šole se jo v nedeljo, 19. februarja ob 3 popoldne v osnovno-šolski telovadnici v Novem meslu prav dobro obuesel. Nastopilo je do 120 pevcev in pevk pod spretnim vodstvom vrlega g. profesorja Ivana Repovša. Po kratkem pozdravu g. šolskega upravitelja Skebeta iu predsednika UJU za novomeški okraj g. Menarda, so po enoglasno odpeti državni himni ločno in gladko zapeli 8 mešanih zborov, 4 ženske zbore. 3 moške /.bore in 2 samospeva za sopran s spremljevanjeni klavirja. Zastopani so bili skladatelji (oziroma prireditelji): E. Adamič, Bajuk, Dev, Ferjančič, Grčib-ming, Mirk, Mokranjac, Ocvirk, 1'avčič; Saltncr in Vodopivec. Pevski zbor so je vobče dobro pokoril svojemu pevovodji in je častno rešil svojo ne ravno lahko nalogo. Solistinja Iglič Jelka razpolaga z jako ljub- Mihelčič Slavko. Tudi spremljevalec državne himne in spremljevalka ženskega zbora sta se dobro držala. Da jc petje občinstvu zelo ugajalo, dokazuje dejstvo da so morali ponoviti pet pevskih zborov in en samospev. , Odlično novomeško občinstvo so je udeležilo koncerta v obilnem številu ler jc tako pokazalo, da zna ceniti idealno stremljenje mladih ljubljanskih gostov. Pred zadnjo pevsko točko so je gospod Marolt, ravnatelj ljubljanske drž. učiteljske šolo, /, iskrenimi besedami zahvalil vsem ki so pripomogli k tako lepemu koncertnemu uspehu. Ker je prebitek namenjen v podporo revnim dijakom ljubljanske drž. učiteljske šole, upamo, da pridejo tudi ti na svoj račun. — F. V ŠK0FJ1 LOKI. V nedeljo se je vršil v dvorani IProsvetnega doma v škofji Loki koncert Okteta Ljublj. Zvona in operne pevke g. Š. Ramšakove. Kljub pooldan-ski predstavi Vombergarjeve >Vode« je zvečer občinstvo posetilo koncert in napolnilo dvorano. Program koncerta je obsegal dvaindvajset točk, umetnih in narodnih jiesmi in pesmi za sopran s klavirjem. Zastopani so bili naši najboljši skladatelji in nabiratelji naših narodnih pesmi: E. Adamič, Z. Prelovec, D. Jenko, P. Joreb, J. 1'avčič. 0. Dev, Fr. Marolt. J. Žirovnik. V. Ružič. 0. Mol. Pogrešal sem pa močnega St. Premrla in dr. Kimov-ca, ki bi s svojimi skladbami lahko bila zastopana na koncertu. Mladi oktet nas je presenetil z dobrim izvajanjem-. vseskozi jo pel mehko, občuteno in nam pokazal dosti lepega. Posebno dobro so podali Z. Prelovca lepo -.Sedem sj rož porezala mir; Fr. Marolta • Soldaški boben—. S'tu sc rajtov ženiti (kor. narodna). Nad vse jo pa ugajala E. Adamiča nenavadna Mara u jezeru s sopran solo ge. š. Ramšakove. šest točk sporeda .jc izpolnila solistka g. Rani-šakova, ki jo pela ob spremljevanju klavirja. Ni zastonj omenil v uvodu skladatelj Z. prelovec da bo nam naš slavček zapel. Res smo bili iznenadeni. Glasovno, kakor z izvajanjem nam jo podala prepričevalno in z zanosom. Le škoda, da ni bilo na razpolago boljšega klavirja, ki jc skoraj oviral, čeprav se je spremljevalec g. Prelovec na vso moč trudil. Koncert jo nad vso lopo uspel; Želim, da bi nas .Oktet , kakor ga. solistka šo kdaj posetiln iu nam prinesla v našo za glasbo skoraj mrtvo mesto navdušenja iu vzpodbudo do lepega petja, da se bomo tudi mi enkrat zganili ju pričel i goreti za lejio umetnost glasbe. Oktetu, kakor ge. solistki j>a želim nadaljnega napredovanja iu uspeha. N'a-svidenje še kedaj. Babič. Glasbeni nastop honservatorisfov V zadnjem času so sc pričeli člani našega kon-servatorija prav živahno udejstvovati na javnem glasbenem reproduktivnem polju, kar zapušča prav ugodne vtise. Njihov nastop v ljubljanskem radiu, kjer so reproducirali modernejšo slovensko glasbo, je bil vsega upoštevanja vreden. Te dni pa so v daljšem pestrem sporedu nastopili na Tatjaninem večeru. Ta njihova prireditev sicer ni imela značaja samostojnega koncerta bila je bolj priložnosten pojav; tudi spored ni bil enotno zajet, dasi se je oklepal predvsem starejše ruske glasbe. Zato zasluži ta nastop, če že ne podrobnega razmotrivanja, pa vsaj skladno pozornost. Spored je bil, kot rečeno, pretej pester. Nastopili so razni solisti: vijo-Iinist i, Žižmond je zaigral Napravnikovo »Rusko melodijo«, baritonist J. Likovič je zapel Grečani-novega »Jetnika« in Pavčičevega »Dedka«, čelist O. Bajde je nastopil s III. stavkom Krealove sonate za čelo in klavir, sopranistinja Š. Fratnik je zapela tri samospeve, Ljublj. komorni kvartet je podal 2 stavka iz Čajkovskijevega kvarteta v d-du-ru; tenorist Drmota je zapel tudi tri samospeve, pianistinja S. Hrašovec je zaigrala Chopinovo »Fantazijo« in končno je zapela dve pesmi še sopranistinja D. Sok. Vse soliste pa sla spremljala na klavirju R. Gallatia in V. Vodušek. — Izvedba je v celoti izzvala prav prepričevalen vtis pri poslušalcih. — Mislim, da bi tako kvalitetna cfružba mladih glasbenikov lahko priredila večkrat kak samostojen koncert s stilno enotnim programom in posvetila svojo pozornost tudi sodobnim zahtevam, ki so zlasti še pri nas spričo velike mlačnosti prav aktueLne, V. U. iz K modnega predstavništva Zanimive debate v senata se t'i'l;'i»(l. 21, febr. I. V senatu se je danes ua-il.ii v,.1.1 aš narod, nepruvilno _ razumljeno jugoslovanska ideja. To je skala tnko zvunega integralnega jrgo-: Evan.-.lvti, po katerem bi lo jiigoslovnustvo bilo negacija i srbstv« i hnalstva i slovenstva namesto da bi bi 'o sinteza vseh Ieli. Zu .Maiurnničem je govoril dr. Teniaiič. dan kluba JRKD. Izjav-l je, du stoji večina na slafisču, da jo t:i naš nar. organizem koristnejše in boljše počasneje korakali kakor pn storiti nagel velik skok. iiOto se bavi obširno /. deklaracijo Narodiu ga kluba ter napa"' t one senatorje, ki so jo podpisali. Poživlja jih. naj zato podajo ostavko na svoje mandate. Končno je izjavil, da bo glasoval za predloženi zakonski osnutek. Za TomaiUiem ju govoril senator (ijirlir, kjer Je \ daljšem govoru ostro krilizrinl iKisamczne člene predloženega zakonskega osnutka ter izjavil, da b glasoval proti. V svojem nadaljnjem izvajanju je pobijal navedbe svojega predgovornikn. Končno je govoril še senator Dragovie. s leni je Šhoiovska kanSeresica Zagreb, 21. febr. I. V soboto'bo tu konferenca jugoslovanskih škofov. Don Ivaniševic suspendiran Split. 21. febr. I. Škof dr. Ilonefnčič je dona Ivaničcviča suspendiral a divinis ter mu od v;: I začasno kanonika!. Kole«! nr Sreda. 22. fehr.: S\. Petra slol \ \utiohiji: Marjet« Kortonsku, spokoriiic«. Novi grobom -j* V Kozjem jo umrl šolski upravitelj gosp. Fran Staufer, Pogreb bo v četrtek ob 9 dopoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje! ■f- V Zalogu pri Ljubljani je umrla gdč. Matilda Mejač, delavka v Vevški papirnici, slani H7 let. Pokojna je bila poznana v celi far i "kot pobožna in zgledna Iretjerednica. V tovorno je prišla v. 10 leti ter je bila nepretrgano celili r>7 let v službi. Po enem tednu bolezni je šla užival večno pokojnino, ki ji io svet ni hotel dati. 1'higi pokojnin naj sveti večna luč. Preostalim iskreno sožaij.;. Osebne vesli z Srebrno poroko obhajala danes linsp. Franc B r e 7. i g a r , železniški sprevodnik, in njegova žena Loni, roj, Zor, stanujoča na Grajski planoti. Jubilantoma iskreno čestitamo in jima želimo, da bi zdrava in srečna učakala šc zlato poroko. Poročila sla sc v nedeljo v cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. Feliks Povhe, mehanik, in gdčna Itada K o n č a r j c v a . kouldrislka. .Mlademu paru obilo .sreče! - Praktični učiteljski izpiti v Ljubljani so se vršili od 7. do 16, februarja, pod predsedstvom direktorja dr/, učiteljske šole gosp. Nandeta Ma-rolta. K izpitu se jc priglasilo 30 kandidatov ozir. kandidatk ter 1 kandidatka za praktični izpit za otroške vrtnarice. Uspsh izpitov je sledeči: S prav dobim uspehom: 1. Dolgan-Kovač Marija, učiteljica v Sevnici; 2. Dolžan Egidija, učiteljica v Vačah; Z. Kavar Janez, učitelj pri Sv. Antonu; t. Kralj Vihra, učiteljica za slepo dcco v Kočevju; 5. Krč riarija, učiteljica na Planini; 6. Mrše Rozalija, učiteljica v Tržišču; 7. Nerima .Marija, učiteljica v Trebnjem; 8. Petrcn Aleksander, učitelj v Kranjski gori; 9. Prek Pavla, učiteljica v Dobrepo-Ijali; 10. Prešeren Pavla, učiteljica v Sori; 11. Si-cherl Alojzij, uc:icl; v Vrhpolju; 12. Zidnr-Brejc Ve-Ta, učiteljica v Št. Vidu; 13. Schv/eiger Aodrejana, zabavilja v Novem mestu je položila izpit za otroško vrtnarico. — Z dobrim uspehom: 14. Brejc Bogomir, učitelj v Stari Osenici; 15. Brejc Marija, učiteljica, dodeljena VII. oddelku banske uprave; 16. Cenčič Jeluška, učiteljica v Radomljah; 17. Finžgar Angela, učiteljica v Poljanah; 18. Jelc-tič Rudolf, učitelj v Starem trgu; 19. .lesih Danica, učiteljica v Trebolnem; 20. Korče Danilo, učitelj v Zgornji Šički; 21. Kutin Elizabeta, učiteljica v Bohinjski Bistrici; 22. Kotnik Konrad, učitelj v Moravčah; 23. Povoiiar Angela, učiteljica v Št. Jerneju; 21 Puppij Ana, učiteljica v Komendi; 25. Traven Lovro, učitelj v Trbovljah; 26. Žabjak Stanislav, učitelj v Cerkljah; 27. Z.nidarčič Anselma, učiteljica v Nakleri. Rcprobirani so bili t kandidat in 3 kandidatke. — Iz finančne službe. Za pomožnega davkarja v 9. položajni skupini je napredoval davčni pripravnik Viiriiš Alojz pri davčmi upravi v Brežicah. I/, občinske uprave. Na črmičah jiri Ljubljani f.) odstopili naslednji gg. občinski odborniki: Karol Fareliu, inesar in posestnik; Šmon Ivan. sedlar in posestnik; čebul; Franc, kovač in posestnik: Srnlcr Janez posestnik in Petrič Martin, posest-uik. 1 si iz črnuč. P>rl;;rad. 21, febr. 1. Za davčnega inšpektorja ii. skimiiic pri davčnem uradu v Višnji gori je !>c -luvljon Ivan Tomec, davčni inšpektor iste položaju? skupine pri davčni upravi v Kamniku. — Z vršenjem ministra socialne politike, sta postavljena uradniška pripravniku splošne državne bol-irs:iice v Ljubljani, dr. Ivan Mnrinčič in dr. Veko-s'.iv Arko, za sekundarna zdravnika v isli bolnici. Osla le vesti — Afera s poštnimi pismi. Nn sled so prišli ne.vi aleri s p. šlnimi pismi. Že dalj časa so Ijub-l;.".'i.ski poštarji govorili, da so začeli v nekaterih ii m bul unča h izmikali razna poštna pisma, posebno ona, v katerih je bilo pričakovati, dn je prilože-n ua kaj denarja v papirju. Manipulacije s temi pismi so se baje vršile že dalj časa. Naposled je p Šlna uprava nastavila pasi. Tc dni sla bili oddani dve pismi za ambulančno proso Rakek in bila seja zaključena ter se bo nadaljevala jutri dopoldne z istim dnevnim redom. Govor p osi. Vo šnjaka Belgrad. 21. febr. 1. Na današnji seji narodne skupščine je bila prečitnna interpelacija poslanca Jeliča in tovarišev nu ministra socialne politike o postavitvi šefa oddelka v državni bolnici v Novem Sadu. Nato je bil izvoljen odbor zn prouče-v nje zakonskega osnutka o ustanovitvi treh novih okrajev v Vrbuski banovini. Ko je bila volitev članov za ta odbor izvršena, se je prešlo na nadaljevanje pretresa o izpremembah občinskega zakona. Govoril je dr. VoSnjak, ki se jo pritožil, dn časopisje ui objavilo interpelacij, ki jih je on med drugimi poslanci stavljal na razne ministre. Na koncu svojega govora je opozoril ministra za nolr. zadeve na dejstvo, da je dobil včeraj od sreske organizacije v svojem volivnem okraju pismo, s kater! mga obveščajo, dn vče občin v njegovem okraju ni hotelo podpisati mlnnostne izjave Nj. Vel. kralju kot ugovor na znane punktacije. Take občinske odbore je treba mkoj rnzrršiti. Ko je dr. Vcšnjak še nadalje govoril, ga je predsednik skupščine pozval, da konča svoj govor. Za Vošnjnkom je govoril Svetish'v Miltnlovič. ki je med drugim pravil, da je. njegov predgovornik zelo zanimiv, ko cesto napada v skupščini in govori s tolikim humorjem pri raznih diskusijah. Nato so še govorili poslanci Torkulja, Dragovič in Bedekovič. Prihodnja seja ho jutri dopoldne /. dnevnim redom: 1. nadaljevanje specialne debate o spremembah občinskega zakona; 2. volitev čl nov v odbor, ki bo proučeval zakonski osnutek o veterinarski konvenciji med Jugoslavijo in Avstrijo; 3. volitev članov zu odbor z-i pretres zakonskega osnutka o pobijanju spolnih bolezni. Kamnik. Dva uslužbenca pa »ta tc pismi pobaaala. V pismih sla bila dva papirnata bankovcu po 10 Din, Bankovci pa so bili ločno zaznamovani, Usluž-brnra sla nasedla. Spolirala sta obe pismi. Na la način so ju zasačili. Na domu onega leji uslužbencev so našli še šest neodprtih pisem. Poštna uprava je zadevo prijavila državnemu tožilstvu. Preiskovalni sodnik dr. Kresnih vodi sedaj preiskavo proti obema uslužbencema. Kakšen obseg zavzema la idera, Si: ni mogoče' natanko poročati, ker je v interesu preiskave, da so ne objavijo nekatere, zaiii-mivosli in podrobnosti. Vsa afera spominja nekoliko na afero »dolarskih princev , ki je vzbudila lela 1022 največjo senzacijo in so takrat nekaleri, pozneje iz službe odpuščeni iu pred porolo obio-«'iii uslužbenci manipulirali z uinerikanskimi pismi. v katerih so bili dolarji. — Občni zbor pekov. Predvčerajšnjim se je vršil občni zbor Združenja pekovskih mojstrov, v katerem si) včlanjeni vsi pe' i (roi.-njske in Notranjsko. Vseh članov je 2'J-.>. '.,< lični "zbor j '"vladalo precejšnje zanimanji .i je udeležilo veliko pekov. Predsednik g. M .uirič je podal kratko poročilo o položaju e' ,\>!:e obrti i:i o borbi pokov za določitev Fen kruha. Poročilo je obsojalo nelojalno konkurruco m ejših proti sla-b v-c siluiranini. Živahna debata sc: je razvila o vprašanju skupnih ali ločenih zbornic, vendar do končnega rezultata ni prišlo. Občni zbor jc pozdravil tajnik Zbornico l'OI dr. Pretnar, ki je v svoj. ni govoru podal pobudo zu marsikatero akcijo. Združenje bo protestiralo proti temu, da so davi" ■ upravo zvišale nekaterim pekom od (i na K o I. i. davka, češ da so induslrijalizirali svoj • obrale, ker so si nabavili nekaj malih strojev. Peki bodo po-krenili ludi akcijo, da se /.niža 3 odst. davek na moko. ki so pobira no od moke. temveč od počenega kruh«, in to vsaj na .1 in po I odst. Pri volitvah so bili po večini izvoljeni člani starega odbora, samo nekateri zastopniki dežele so bili izvoljeni na novo. — Nova telefonska zvez«. Prometno ministrstvo jo dovolilo, da so otvori telefonski promet na progi Straža pri Novem mestu—Gradec (3.43 zl. fr.) iu Straža pri Novem mostu—Dunaj in St. Polten (4.20 zl. fr.). Znesek v oklepaju je telefonska pristojbina za tri minutni pogovor. — V procesu proti Sevšltovi, In jo zastrupila vojega moža iu jc bila obsojena na sedem let robije, je vložilo državno pravdništvo v Ljubljani priziv zaradi prenizke kazni. — Pri pokvarjenem želodci, vrenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki /.a želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz-Josef« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila ' izkaže kol prava dobrota. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in spccerij-skih trgovinah. — Listnica uredništva. G. K Z. v D. Od Vaših številk žal ni nobena izžrebana. -- llncrgičoH lžancc. Pred malini senatom v Ljubljani ti« je včeraj zagovarjal zaradi požiga 22 letni Lojze Likovič. Osumljen jo, da je 28. avgusta 1932vob priliki gasilske veselice v Iški vasi zanetil požar, ki je upepelil njegovemu očmu Martinu Žagarju in sosedam gospodarska poslopja z raznimi pridelki. V,si »rpp iu,,i 55.000 J)in škode. I/ojze, ki jo energičen in drugače živahen fant. jo /aidkal p oži1:; in v svojo ne lolžnosl navajal posebne vrste alibi. Ker je dr/avni tožilec na njega krepko pritiskal, mu je Lojze hladnokrvno odvr nil: Gospod! Z vami pa sploh ne maram govorili Razprava je bija /.a enkrat preložena. — Zn zaščito proti hripi. I pripravlja puč. katerega lm Hitler izvršil s 50,1100 člani SA oddelkov. Sedanja bavarska vludii se iio odstavil«, narodni socialist Huguer pa ho postavljen za držuvnega komisarja. To govorice se 1. ofieiuzne strani označujejo Uot takn -mcsue. da je ofieieieu deiuaiiti nepotreben. Pariz. 21. febr. tg, Z ozirom na w>si Neue Ziircher Zeitiiug« poroča Temps ie nekatere podrobnosti, ki pa jih podaja z rezervo. Tako piše: Državni udar je določen 1111 dan 21. februarja, — \ zrnka sta za tn dva. <prl 1 generalom Sclilciclierj m. ker je le-la skušal poleti preprečili vihoduo pomoč. Polagoma postajajo znane zvene, ki združujejo rodbino IliiiilcnbiiiK z jiinkorji in uživalci vzhotliie pointiči. Zahtevali bodo od starega predsednika, da na podlagi čl. lis ustave imenuje bivšega nemškega pr<-- Hirtenbcršha afera se zapleta : slt.lonasleduika za rogenla. Hitler 1,1 bil potem ta 1 koj potrjen kol kancler . diktaturšl/iin puiiblusii-; lom. Pričakujoč, tla jiridc do restavracije, je bivši ' 1.1'esloitinasl-diiik ze preti več meseci predlagal 1 kremi Slarbombergii, naj postane cesarski namestili! n-, Dunaju. Htarhciiibcrg pa je tn odklonil. I.ist ; tli:s(avlja k temu: Ni nemogoče, tla smnlrujo AVit-; lelshaclitivct te govorice za povod, tla pospeši'« is-I u",!bo svojih lastnih načrtov, — V nemških poli -; iitiiili krogih siilttlrujti le vesti iTonipsa« za iic-I verjetne. Hišierjevcn ubijajo žisd! cenSrumrsše Kaiserliuiten, 21. febr. A A. Po včerajšnjem volilnem sestanku centruma i'i bavarske ljudske stranke, kit r jjo govoril lii> ši kanrler Briiening. je prišlo do velikih spopadov med nacionalnimi soc. 1 iu pristaši ccutruma. Kneg« rontrunutša s„ ubili, i 20 jih pa lanili. Stegerwald ranjen Krefeld, 21. febr. t«. Zvečer jc bil velik diod ! oentniiua. katerega -o pa narodni soeinli razbili. Itn njen je bil goviirnik. hiv-i delovni mini-ler Sle-; gervvalil. Narodu i socialisti -11 dejansko napadli tud: ; pri-i.lne duhovnike, ki so skušali množico pomiriti. Hamburg, 21. febr. tg. lili/.u mestne meje pri j Altoni je skupina 20 komunistov napadla lokal na-| rodnih socialistov. Pričelo se je streljanju ter so j Lile ranjene štiri osebe. Kna ženska je poškodbam ' žo podlegla. Skupen nasiop Francije m Anglije Pariz. 21. fsbi'. Ig. Tcmpsii« porota njegov poročevalec is Biniii naslednje: Dejstvo je. tla v -;»-krat, ko • <: dobri odnošaji med Frant i jo in Anglijo poka/ejo pn kakšnem skupucm ciuii /uiianjr-poli-ticiicgii značaja, ne nitircjti ptililičui krogi in ta-šiitiini tisk prikrili svoje neioljc. Že lausko leto .ie fraiic-.-ko-anglcŠki spoia/un^ n« konfe.enci . Lozani rh dil v Rimu icliko nezatlovoljsho. RikIi tega je uinrol <i'a evenliinlno pripravljena tiovolili Vv-triji krctlit. ki otlgiivar.ia vsoti loznnskega posojila. fliin. '"'I. ("lir. I1.:'. Ilirlenberška afera ho imela epilog tudi v parlamentu. Poslanec Bacci je stavil vprašanje /unaiijenm miiiislru, da lii se zvedelo, kaj misli vlada o ženevsl; 'in dogovoru Male antante 1:1 o iloniaivi Francije in Anglije v Avstriji odnosno kakšno stališče Im zavzela v leni oziru. Državni podlajnik Suvicli je obljubil dali odgovor na lo vprašanje, pridržal pa si je pravico, določili dan za odgovor. Budimpešta. 21. febr. tg. Iz odličnega romunskega vira doznavamo vsebino uvoda in dvauaislili členov novega pakta mak' iinlaiile, ki jo lvl pripisan v Ženevi. V uvodu se opisuj ».jo vzroki, ki so dovcdli do sklepa lega pakla in .-o lig "Javljajo svrhe novo zveze. Spričo neodločnega in negotove;;,'! stanja v srednji Evropi je dolžno -I driav male antanle, stremeli po stabilizaciji. Pogodba pa se glasi v (svojih 12 členih: 1. usluiiovi se stalni odbor, 2. odbor se bo sestajal trikrat na leto v enem izmeti glavnih mest ali v Ženevi. 3. določit so poslovni red za lako soje. -I. vse tri članico so v vseh vprašanjih enakopravne, en sam delegat ima pravico zastopali vse tri države pri pojasnjevanju skupnega zveznega stališča, 0. vsi politični in gospodarski dogovori itd. potrebujejo soglasno odobritev obeh drugih članic; če obstoječe .pogodbe Uvodne borbe v Mongoliji Za vhodna s.> bodo poenotile. 7. ustanoviti s< ima ;;.: , lnr.-k. odbor, ki bo /e obstoječe gospodarske odu šaje in pogodbe, med državami inaie iinlaiile po.In dil i--- :-liemu i-lališču in bo pozneje Jia en;ik način pedo-pal pri gospodarskih pegodbah s lujimi drži.ami; la gtv.po;lar.ski odbor s - bo .sfst.rvii šele po'.ieie, H, sluliii odbor ima pr«. i00 ini"novivnzi> vrč eskader bomluiih letal, ki nn.i sejejo stre.li ie n-i-čenje meti Kitajce. Angliji so Japonci obljubili, da svojih operacij nc bodo raztegnili na 0/.1-' ilje Pekinga in Tjencina iu zelo je tndi vorjelini. ti t - c bodo skušali tega držati, ker fiomeni za Japonsko blagohotna iievlralnosl Anglije naravno-« moralno pomoč. Angleška vlada je mnenja, tla limiti velike težave vojne, ki sc je sedaj vnela s Kil i-ko. Japonsko tekom časa prepričale, tla ho trc! >r zaradi Mandžurije vendarle uredili polom p ^»jaiij. Zaenkrat pa bodo govorile bombe in lopov i. Pariz. 21. febr. tg. Radi včerajšnje dumcnslM-cijske stavke proti znižanju uradniških plni ,'c iei-nislrski svet na predlog ministrskega predsednika Daladier« sklenil soglasno, postopati disciplinarno proti onim uradnikom, ki so zagrešili individualne prekrške. Odbor uradniške strokovne organizacije pa je objavil, tla bo uradništvo storilo se mnogo večje in mnogo onergifnejše korake, fe hi vlad* re? iivrSila svojo grožnjo. Svetovna razstava v Chicagu Oraihi načrt „Stoletnega napredka" Chicago, mesto ob Michiganskem jezeru bo slavilo prihodnje leto stoletnico svojega obstoja. Iz neznatnega selišča se je v sto letih vzpelo pod oblake in danes tekmuje s samim New Yorkom. Ta brezprimeren razvoj nima svojega pogona le v ugodnem položaju, marveč predvsem v brzein pojmovanju in izrabi vseh pomožnih sredstev in izumov, ki so se pojavljali tekom tega stoletja križem sveta. In ravnot da bi pokazala Amerika ves svoj silen napredek v znanstvenem in tehniškem območju, hoče mesto Chicago ob svoji stoletnici razstaviti vse veleuinue iznajdbe in naprave, ki jih je dalo eno stoletje. Vsekakor je to drzna misel, postaviti v omejen prostor vse izsledke enega stoletja. Drugo pa je težka gospodarska kriza, ki ni zajela le Evrope, marveč še mnogo bolj Ameriko. Prav nič ni še objavil pripravljalni odbor številk o proračunu, ki bo tu narasel do bajnosti. Samo s fantastičnimi načrti prihajajo Amerikanci na dan, kakor zmerom. ! Evropske države gledajo še po večini z nekako ; skepso na vse te priprave. Razstavno ozemlje leži v bližini trgovske četrti, na obali jezera, ki je tu umetno zasuto. Drugi del razstave pa bo imel svoje prostore na bližnjem otoku. Položaj je vsekakor posrečen: Ob srcu me-ata orjaški teren, odkoder je dohod ua jezero z ' vseh strani. Če se bo razstava v resnici vršila 1. junija, 1933. leta iu v oblikit kakor je bilo najavljeno, bo to v resnici najveličastnejša razstava, kar jih pozna človeška zgodovina. Velik del poslopij je že gotovih tako prostorja znanosti, prometa in elektrike. Zununjost teh palač je neverjetno mogočna in seveda odgovarja vsem zasnovam moderne arhitek-tonike. Velike terase, gladko površje_ široke stop-njice in stebri bodo kazali gradbeno bodočnost, tako seveda, kot si io predočujejo Američani. Veliki marmorni tempel naravoslovnega muzeja ki se dviga ob vhodu razstave, je tudi že dovršen; prav tako ogromni stadion. Poslopje prometa predstavlja tehnično novost. Znotraj ni uamreč nič stebrov, streha visi kakor nekak viseč mosl na jeklenih žicah, ki so pritrjene na 12 m visokih jeklenih stolpih. Ti so postavljeni v krožni obliki. S tem hočejo pridobiti čim več razstavnega prostora. Posebno pozornost pa vzbuja pri tej zgradbi dejstvo, da nima oken. Tisoči in tisoči žarometov in blestečih svetilk je tako uravnanih, da bo vse to prostorje spremenjeno v čarovito iluminacijo. Zatorej bo seveda ta orjaška razstava v nočeh bolj vabljiva kot za dne. Prostorje znanosti, ki se vzpenja nad ogromnimi kamenitimi terasami, je skoro samo iz kovine in stekla. Tu bodo razvrščeni vsi znanstveni izsledki enega stoletja in sicer kar se da v popolnejšem pregledu. V ta namen bodo vsi znanstveni zavodi in muzeji celega sveta poslali znamenite zasnove in izume enega stoletja na chicaško razstavo. Imenovani otok pa bo posvečen zgolj elektriki in poljedelstvu. '" V vseh razstavnih oddelkih pa bodo imeli Obiskovalci priliko, da lastnoročno preizkusno sleherni aparat. Nikjer ne bo svarilnega lističa: Ne dotikaj sel — kar je danes skoro neobhoden rekvizit vseh muzejev in razstav. — Posebnost chi-caške razstave bo tudi zgradba stare trdnjave (fort), kakršne so uporabljali pred sto leti v boju z rdečekožci. V notranjščini bo imel svoje prostorje zgodovinski muzej. — Tudi umetnosti je posvečen velik del razstavne pokrajine. Poleg glasbene razstave se napoveduje »največji glasbeni praznik v ameriški zgodovini«. Kakor javljajo, so se prijavili vsi liajudličnejši ameriški glasbeniki za sodelovanje. Tudi slikarska veja umetnosti bo našla tu svoje zadoščenje. V središču razstavnega prostorja se bo bohotila razstava domače in inozemske sodobne umetnosti kakor tudi zgodovinski rpogled ameriške umetnosti pred Columbovim prihodom. — Stadion pa bo završal v mednarodnih športnih tekmah, ki bo tako zaključil v sebi nekako olimpijndo. Kakor rečeno, napovedi ameriških listov o tej ogromni razstavi govore v samih superlativih, nič pa ne povedo, kdo bo prenesel tolike finančne stroške. Saj vemo, v kakšnih krčih se zvija Chicago. Država ni ponudila nikakih subvencij. — Kdo bo torej odprl blagajne? Samo zasebni finančniki so pristopili k tej veliki akciji. Okrog 100 bogatejših chicaških meščanov in nad 200 organizacij iz vseh delov Amerike je odprlo svoje blagajne. Zasebne tvrdke< ki mislijo tudi sodelovati na razstavi, so izdale do danes nad 20 milijonov dolarjev za svoje razstavne paviljone. Mnoge avtomobilske tvornice bodo zgradile posebne filijale. v katerih se bodo pred očmi občinstva izdelovali avtomobili. Za električno instalacijo je porabljenih do danes 900.000 dolarjev. Duhovnu glava denarnega gibauja je Rufus G. Davves, brat znamenitega bankirja in politika. No. meščani Chicaga so še zmerom optimisti, da bo razstava kar najbolje potekla. Saj je zadnjo svetovno razstavo, ki se je vršila v Chicagu pred k1 leti, obiskalo 25,000.000 ljudi letos pa jih pričakujejo najmanj 75 milijonov.Mislijo namreč na veliko kolonijalno razstavo v Parizu, katero je obiskalo toliko držav! Župan Čermak je ž<* obiskal vse evropske države^ ki bodo kakorkoli sodelovale. Na razstavnih prostorih se giblje na tisoče delavcev, pi pripravljajo posamezna poslopja, prav tako urejajo tudi okolico. 6aj bodo prihajali sem stoti-sočere množice sleherni daiit da si ogledajo »stoletje napredka* na ameriški način ... Znamenita cerkev sv. Pavla v San Frančišku je hkrati z okolnimj poslopji do tal pogorela, pri čemer je odneslo mnogo oseb težke poškodbe. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen. Sumnje padajo predvsem na neki atletski klub ki je zasovražil župnika, člana kalifor. atlet, komisije... Pomemben odstop iz pruske akademije umetnosti. Kiithe Kolvvitz, velika umetnica v graf ki in Hein-rich Mann, znani romanopisec, sta izstopila iz pruske akademije umetnosti. Ozadje ki je vsekakor političnega značaja, ni pojasnjeno. Papini:eva dela Ob priliki 50-letnice roj. Giovannija Papinija, je izdal njegov založnik Valeccld iz Florence, vsa zbrana dela lega velikega italijanskega pisatelja. Ta izdaja obsega približno 24 zvezkov, katerih poslednji so te dneve izšli. Med temi zvezki niso le znana Papinijeva dela, marveč je tudi več del. ki še niso videla luči. Druga dela pa so močno predelana. Tako je na primer delo »Gli opera-i della Vigna« dobilo večji obseg in novo ime »La scala di Giacobbo«. Poleg teh 24 zvezkov naznanja založništvo še nova. V nekaj dneh bo izšla iz tiska zbirka aforizmov pod imenom »II socca del orco«, o veliki noči pa bogata knjiga o Danteju, ki bo posvečena svetemu letu (Dante je namreč, kakor je znano, leta 1300 romal na svetoletne svečanosti v Rim). Pod jesen pa bo Papini izdal apologetično knjigo »Supplemento a tutte le Apologie«. Rast katoličanov v Kanadi Statistika katoličanov v Kanadi je kaj razveseljiva Ob koncu I. 1932. jih je bilo že 4,098.547. ! Tako je katoliška vera najmočnejša med vsemi I verstvi v Kanadi. Združena cerkev ima 2,016.773 članov, anglikancev je 1,035.269, prezbiterijancev pa 870.283.) Več kot polovica katoličanov biva v državi Quebec (2,458.285), v državi Ontario pa jih je sorazmerno najmanj (715.848), tu imajo namreč večino protestantje. Kanada pa ima poleg teh dveh glavnih verstev še 102.109 pravoslavnih 186.587 grkokatoličanov in 4994 |>oganov. Katoliških duhovnov je 7016 (leta 1931 jih je bilo le 6807). Med temi je "045 svetnih, 1971 pa redovnih duhovnov, ki pripadajo 38 redovom. Poleg teh pa je v Kanadi še 96 raznih ženskih redov, v katerih je 36 tisoč redovnic. Vsj ti ljudje so se posvetili plemenitemu misijonskemu opravilu ki je kajpada zvezano s premnogimi žrtvami. Rusi v stratosfero V poletju se nameravajo dvigniti štirje ruski učenjaki v stratosfero V ta namen so že dogoloviii 2 tovrstna balona. Računajo, da bodo dosegli višino 30.(X)0 metrov in da se bodo v tej višini zadržali dva dni Za plašč balona so izumili neko novo snov iz doslej neznanega materijala. Prav tako so zgradili ogrodje balona iz neke lahke kovine, ki pa nudi kljub temu izredno odpornost. Češkoslovaški kaznjenec stane Po podatkih češkoslovaškega sodnega ministrstva se tam porablja dnevno za slehernega kaznjenca 3.25 Kč. To bi bila nekako povprečna cena za dnevno prehrai o enega kaznjenca. Izdatki za obleke pa znašajo dnevno približno 1 Kč. Tako stane vsak češkoslovaški kaznjenec dnevuo 4 Kč. i To pa bi zneslo letno 1460 Kč. Dr. Syngman Rhee, predsednik »provizorične narodne vlade korejske«, ki se nahaja v pregnanstvu je nastopil v Ženevi pri Zvezi narodov z veččlansko delegacijo z ostrim protestom proti Japoncem, ki imajo v posesti njihovo dediščino, Korejo. Arheološka odkritja v Kordovi Kichard Wagner iz snega. Sfare napovedi Pariški listi prinašajo letošnje napovedi iz »Prerokb« znanega alkimista iz polovice XVI. stoletja, Nostradamusa. Strokovnjaki so notri prečital i med drugim to-le: »Petelin se veseli« — kar pomeni, da bo Francija kmalu na boljšem. »Zmaj nepremično leži na tleh« — torej bo kriza še nagajala Evropi. »Njegov povratek* — neki ugledni državnik bo po dolgem odmoru zopet prevzel oblast. (Ali ni to Viljem II? — vprašujejo Francozi!). »Zima razgraja« — imeli bomo letos še hud mraz. — »Zločini naraščajo« — to velja za vse dežele. »Ona bo trpela« —■ neka svetovno poznana žena bo doživela nesrečo. »Mož prihaja« — Evropa bo dobila novega voditelja, Cezarja ali Napoleona (menda ni to Hitler!)...). Že dalj časa so se smatrala izkopavanja in arheološka raziskovanja v območju kordovske katedrale, kjer je stala nekoč arabska mošeja, zelo važna za zgodovino umetnosti. Ker je bilo podnožje katedrale v šestnajstem stoletju povišano a radi tega so prišli dolnji deli stebrov pod zemljo, je prišlo med umetn. zgodovinarji že večkrat do predloga, da bi te stebre odkopali. Pri izkopavanju, ki je zmerom bolj napredovalo pa so zasledili ostanke neke jako stare cerkve, o kateri mislijo, da je zapadnogotska. Potemtakem je stala tu najprej katoliška cerkev, katero pa so kesnejši Arabci porušili, a na njenem mestu zgradili mogočno mošejo. Ta pa je bila po propadu Mavrov spremenjena v katoliško katedralo. Sedaj kanijo izkopati do temeljev ostanke zapadnogotske katedrale. Poleg tega so se našli sledovi rimskega poganskega svetišča, ki je bil posvečen bogu Janu, med tem. ko je bila zapadnogotska cerkev, ki je bila na tem področju odkrila, posvečena svetemu Vincenciju. Cebelin pik — zdravilo j Prva delavsko taborišče na kolesih. Zgoraj: Delavci na železniškem nasipu. Zadaj vlak ki čaka na delavce, da jih odpelje takoj naprej, na naslednje delovno področje. — Spodaj: Notranjščina »hiše na kolesih«. Ravnateljestvo drž. železnic Mecklenburg-Schwerina je dalo prvi vlak v stanovanje delavoev. V vagonih so prirejeni prostori za spalnico, kuhinjo jedilnico in stanovanjsko sobo Prostora je za 21 oseb. Ti delavski prostovoljci se bavijo z reševalnimi popravami ob povodnjih, • „.nja„nnt( In .» r a H l f , - > i,. nnainnu « v X 1......:1 _l. ..„,...1 _______*— , m i- - -"j' — t'——- - ——- -J-— -, — . Micuitakuj ucvivb pijMUue |Aunal«ueUceUI ua OOUIOC. Ugoden vpliv čebelinega pika na revmatične bolnike je znan. Čebelarji, ki se v svojem vsakodnevnem stiku s čebelami niso mogli ubraniti želom svojih varovank, javljajo enodušno da so jim revmatične bolečine prenehale in celo o išijasu ni bilo nikakega sledu več. Seveda so se revmatični bolniki le težko izročali v odprt boj s čebelami. | Zatorej je bilo to zdravilo neizrabljeno, dokler niso začeli zdravniki umetno pridobivati strup čebel-nega pika. Zdaj vbrizgavajo zdravniki svojim kli-jentoni v obliki injekcije Čebelin strup v bolne ude in ti bolniki zapuščajo bolnišnice v razmeroma kratkem času ui kajpada povsoui zdravi. 50 let strojne pnške. Leta 1883. je izumil ameriški inženjer Hiram M a x i m v Londonu tako zvano >Maximovo strojno puško«, ki nam jo kaže slika. Od takrat se kajpada strojna puška stalno izpopolnjuje, danes je že dosegla toliko višino, da jo smatramo za najstrašnejše orožje, ki naravnost koai človeška življenja. Dražba Radi letošnje mile zime in pozno zapadlega snega lotos kvaliteta ni bila najboljša, bil pa je zato tudi sejem skromneje založen kot druga lela. Za izredno lepe komade so bile dosežene visoke cene, ki znatno presegajo one inozemskih tržišč. Po provenijenci so je izdražilo 70% krzna iz Slovenije, ostanek iz ostal i h krojev države in nekaj kun zlatic iz Tirolske. Znatno je bilo število kupcev. Došli so iz naš? države, pa tudi iz inozemstva, Italije, Avstrije, Nemčije, Češkoslovaške in Švedske. Posebno uvaževan kupec je bila Privil. izvozna družba iz Belgrada, ki je kupila znatno množino krzna in s tem vplivala, da so dosegli prodajalci visoke cene. Kupci so se zanimali predvsem za dobro krzno, zlasti za kune zlatice, kune belice, lisice in dihurje. Na dražbi so se dosegle sledeče cene za Ia blago: (iorske lisice 204—270 Din, gorske lisice, izredni komadi do 1510 Din. poljske lisice 160-180 Din, kune zlatice 600—750 Din, kune zlatice, izredno lepi komadi do 950 Din, kune belico 560 do 050 Din, kune belice, izbrani komadi do 700 Din, dihurji 75—95 Din, veverico 4.30 Din, veverice škart 0.50 Din, divje mačke 75—90 Din, divji zajci 4.80 Din, jazbeci 75 Din, vidre 300—400 Din. belo podlasice 80—35 Din, gamsi 20 Din. Za domače mačke in domače zajce, rujave podlasice, srne, krte, polhe, merjasce in volkove ni bilo pravega zanimanja, sicer pa tudi ni bilo večjih kvantitet. Zakon za pobijanje spolnih bolezni Preskrba plemenske živali Čisto neopaženo je ostalo v naši javnosti, kako grozno v zadnjem času nazaduje naša živinoreja Pred vojno se je vsak teden poslalo 20—40 vagonov živine v razno kraje, danes skoro prav nič, nasprotno prihaja k nam inuogo prašičev od drugod. Ljudje so začeli obupavati. To je pa najslabše. Kdor je obupal, je gotovo izgubljen. Položaj ni rožnat. Kaže še na slabše. Toda če opustimo živinorejo, bomo še veliko na slabšem. Pri govedoreji se danes ne zasluži veliko, čeprav se mlečni izdelki zdaj šo dobro prodajo. Pri prašičih se je cena malo dvignila. Danes so lepi prašiči skoro še enkrat dražji, kakor najboljši voli. Vedno bolj. se pa pozna, da uam manjka dobre plemenske živali. Preje je vlada za to skrbela. Roka ni bila vselej srečna, kakor ni nikdar in nikjer, toda nekaj se je vendar storilo. Danes je najhujša rann na našem gospodarstvu, da se posebno pri prašičih no dobi lepili plemenskih živali. Mi moramo vpeljati le lepe bele prašiče z nizkimi nogami in širokim hrbtom, one veselo rastne živali, ki rastejo kakor kvas. Za ves okraj jc dobrota, če se dobi dobra pasma. Pri isti krmi je prirastek v leži šc enkrat večji, če so prašiči najboljše pasme. Ker banovina ne daje podpore, moramo sami lo vprašanje rešiti. Saj imamo prav veliko prvovrstnih živali po vsej Sloveniji. Priprosti način rešiti lo silno važno vprašanje bi bil sledeči: Kdor ima res prvovrstne živali, bo sporočil uredništvu »Slovenca« in Domoljuba«. Kot prvovrstne živali se smatrajo prašički-mrjaščkl in svinji-ce. ki so iz izkušene dobe, hitrorastne pasme, 10 tednov stari morajo imeti 20—25 kg, noge nizke, hrbet širok, glava majhna, oblika lepa. Navede naj ime in stanovanje. Cene morajo biti zmerne in vendar take, da more rejec shajati. Vedno smo se držali pravila, da so bile cene plemenskih mladi- ; čev še enkrat višje, kakor so bile cene pitane živali. ! Zaradi današnje stiske, bo treba še bolj znižati. I Vsak, kdor prijavi, ima popolno odgovornost za resničnost svojih navedb. Naš paviljon na lionshem velesejmu Kakor nam poročajo, jo zanimanje naših Ivrdk za sodelovanje na letošnjem lyonskem velesejmu od dne do dne večje. To dejstvo nas posebno veseli žc z ozirom na to, ker vidimo, da naši gospodarski krogi, kljub veliki mednarodni gospodarski depresiji ne obupujejo, ampak kažejo živo energijo in napore, da si odpro nova francoska tržišča. Francosko tržišče bi že z ozirom na prijateljske odnošaje, ki vladajo med našo državo iu Francijo moglo postali v doglednem času za nas posebno važno, zlasti še, če upoštevamo, da nam zapirajo marsikatera stara tržišča zgolj iz političnih razlogov. Žito, les, meso iu mesne izdelke, sirovo kože, gobe, sadje, vino, zdravilna zelišča, opij razne rude itd. bi bilo mogoče z, le malo večjim naporom plasirati na francoskih tržiščih. S Francijo nas veže najcenejše transportno sredstvo — morje, a v kolikor no obstoje primerne morske linije, obstoja možnost, da se jih ustvari; s pametno tarifno politiko bi mogli ves naš izvoz v Francijo napotili po morju. Naši merodajni krogi polagajo veliko važnost na lo, da bi se naši proizvodi afirmirali v Franciji. V to svrho se je tudi Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu odločil, da izda v več tisoč izvodih posebno izdajo svojega -.Glasnika', v francoščini iu luksuzni opremi, kojega namerava razdeliti brezplačno med obiskovalce Lyouskega velesojma. Na ta način se nudi lepa prilika našim tvrdkam, da s tem uberejo najprimernejšo pot do direktne in koristne zveze s francoskimi trgovci. Svetovna produkcija jajc in trgovina z jajci Perutninarstvo in produkcija jajc sla postala ! ena najvažnejših panog našega kmetskega (,'ospo- j darstva in igrata vedno večjo vlogo v svetovnem ! poljedelstvu. To so najboljše razvidi iz števila [ perutnine, ki jo goje v posameznih državah. Tako se je v Zedinjenih državah povečalo število perutnine od leta 1913 do leta 1930 od 280 milijonov na 469 milijonov, v Nemčiji je. znašalo število perutnine 1913 leta 01, v letu 1931 pa 8-1 milijonov, v Veliki Britaniji se je zvečalo število perutnino v istem času od -18.3 nu 70.4 milijona, v Kanadi pa od 29.8 na 61.6 milijona. Produkcija jajc se j« ge hitreje povečala, ker se radi racionalnega gojenja neprenehoma množi plodnost kokoši. Tako jo v Kanadi leta 1921 ena kokoš znesla povprečno 78, leta 1929 pa sc je to število povečalo na 95. V Nemčiji znese ena kokoš povprečno H<> jajc letno, v Angliji 100, v Danski pa l!ri Vurbergu, v 67. letu starosti; Janez Petek, po-seotnik v Podviucih, v 68. letu starosti; Marija Gre-gorec, posestnica v Rabeljčni vasi, v 64. letu starosti; Ana Osojuik, posestnica v Kicarju, v 71. letu starosti, ter Marija Potrč, posestnica v ,Tane3ovcih, v 68. letu starosti. Poslednja je bila najstarejša v fari Sv. Urbana. Blag jim spomin, žalujočim naše sožalje. Vlomi v Halozah pojasnjeni. V okolišu Sv. Andraž—Leskovec v Halozah -so bili vlomi v zadnjem času na dnevnem redu. V ponedeljek se je orožnikom posrečilo izsledili zlikovca in ga prijeli. Do sedaj je priznal sledeče vlome in tatvine: pri posestniku Emeršiču v Skorišnjaku je vdrl v hlev, zaklal svinjo Ier jo odnssel na dom; posest-nici Vidov i č je ukradel 7 kokoši in 2 petelina, po-sostnici Šmi.goc 10 kokoši, Jožefu Kozelu -1 kokoši, Antonu Mercu 7 kokoši, Jakobu Kozelu punama. posestniku Mlakarju 2 kokoši iu petelina ter pos. Milošiču -1 kokoši. Aretirani Andrej Topolovec. tako se namreč zove, je vršil tatvine v družbi nekega 14 letnega fanta, ki mu je pomagal ter vstale na straži. Spori Tukajšnjo prosv. društvo je priredilo dne 19. I t. ni. versko poučno predavanje o egiptovskem Jožefu in o 13-letncm mučencu sv. Tarciziju. Obojno predavanje jo bilo spremljano s filmskimi slikami. : Posebno zanimiv je bil drugi film. Pokazal nam .ie grozoto preganjanja kristjanov v prvih treh stoletjih. Popeljal nas je v zverinjako in katakombe, kjer smo morali strmeti nad srčnostjo tedanjih kristjanov. Predavanje sc je vršilo dvakrat ob 11 i dopoldne in 3 popoldne. Mali kinoaparat kakor ' operater sla brezhibno delala. Radio 1 Povečave* VaSil' nesatiV0T V!"" a v.*.«*/*^ |Cjl0 jn pOCCnj llU]iravi iotooddelek Jugosiov. knjigarne Liubliana Zahlovajtc ceniki LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda. 22 febr. GOSPA MINISTRICA. Red Sreda. Četrtek. 25. febr. SLAVA IN NJFNI MFsl-TARJ1«. Red C. Petek, 21. febr.: Ob 17: PASTIRČEK PETKR IN KRALJ BRILJANTIN. Mladinska predstava. Globoko znižane cene. Izven. Sobota, 25. febr.: DOPUST NA FRANCOSKEM. — Izven. Globoko znižane cene. OPERA Začetek ob 20. uri. Sredo, 22. febr.; »MOR AN A c. Red A. četrtek, 23. febr.: Zaprto. (Generalka). Petek, 24. febr.: BLEJSKI ZVON. opereta, Premije ra. Izven. Sobota, 25. febr.: F A UST. Gostuje g. Baklanov. — Izven. Programi Radio Liubliana s Sreda, 22. februarja: 12,15 Plošče, — 12,45 Dnev ne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Otroški kotiček (L. Zupane). — 18 Angleška glasba na ploščah. — 18 Otroške pesmi, poje gdč. Koren-čanova. — 19 Ruščina (dr. Preobražen'kij). — 19.30 Literarna ura — Narte Velikonja čita svoje zabavne črtice. — 20 Tannhauser, opera na ploščah. — 22.15 Čas, poročila. Četrtek, 23. februarja: 12.15 ltadiokvartet — | 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, radiokvartet, borza 17.30 Salonski kvintet: VI. operetna ura — 1S.30 Italijanščina (dr Leben) — 19.00 Zgledi za posamezno lipe smrti (prof. Pengov) — 19.80 Pogovor | s poslušalci (prof. Kurel) — 20.00 Plošče — 20.15 Seviljski brivec (Rossini), prenos iz. Varšave — 23.0(1 čas, poročila. Drugi programi i Četrtek, dne 23. februarja: Zagreb: 20.15 Prenos iz Varšave. — Milano; 20.30 Operni prenos. — Barcelona: 21.05 Operni prenos. — London: 20.00 Koncert vojaške godbe — 21.15 Koncert filharinoničnegn orkestra. — Slutlgart: 21.00 Radio orkester. — Leipzig: 20.00 Seniele , oratorlj, G. F. Iliindel. — Bucarcst: 19.30 Operni prenos. — Suissc Romande: 20.80 Kabaretni večer. — Berlin: 20.00 Mozart: Oče in | sin. Belgrad: 20.05 Prenos iz. Varšave. — Kini: j 20.45 Simfonični koncert. — Bcroniiinster: 20.45 ■ Trlstan in lsolda. II. dejanje (R. VVagner). — Praga: 20.25 Simfonični koncert. — Dunaj: 19.25 Pre-! nos z Vserc. Miinchen: 21.00 Plesna glasba. — Builnpetl: 20.00 Prenos komedijo iz slrdla. — Varšava: 20.15 Seviljski brivec , opera (Roissni). Poizvedovanjm Rotilo torbico z. nekaj gotovine in 2 liranilnič-l nima knjižicama, jc pozabila neka gospn včeraj na i trgu im stojnici ter urosi najditelja, naj jo odda uaši upravi. Svetovno prvenstvo v hokc.v-ju na ledu se vrši le dni v Pragi v novozgrajenem praškem drsalnem stadionu. V *>boto so se začela prva tekmovanja. Nemčija je premagala Belgijo v razmerju 6 :0 (1:0, 3:0, 2:0), Švica je tolkla Letsko z 5:1 (3:0, 1:0, 1:1), Češkoslovaška je premagala Romunijo z 8:0 (2:0, 4:0, 2:0), Avstrija je zmagala nad Italijo z 3:0 (0:0, 2:0, 1:0). Gledalcev je bila ca. 5000. V nedeljo so se tekme nadaljevale in je bilo navzočih -1000 gledalcev. Doseženi so bili sledeči rezultati: Nemčija je premagala Poljsko z 2:0 (0:0, 1:0, 1:0), Švica je premagala Madžarsko z 1:0 (0:0, 1:0, 0:0), češkoslovaška Avstrijo z 2:1 (1:1, 1:0, 0:0) in v zadnji tekmi so ludi Italijani dosegli zmago nad Romuni z 2:0 (1:0, 1:0, 0:0). Tekme v umetnem drsanju za svetovno prvenstvo so se vršile preteklo nedeljo v Zlirichu. Svetovni mojster lvarl Schilfer je tudi topot zmagakdqr je s svojimi neverjetnimi izvedbami daleko nad-kriljcval svoje sotekinovolce. Tudi v damskeni prvenstvu so zmagale Dunajčanke, istotako v tekmi parov, tako, da jc žela avstrijska drsalna šola pri tem tekmovanju pravi triumf. Med gospodi je dosegel prvo mesto, kakor rečeno, Kari Schafer (Avstrija) s 399.04 točkami, sledi niu Nemec Baier s 371.19 točkami, na tretjem iiieslu pa jo Finec Nik-kanen s 852.8 točkami. Pri damah je zasedla prvo mesto Avstrijka Ililde Holofsky s 325.25 točkami, na drugo mesto se je placirala Avstrijka Greta Lainer s 304.30 točkami, nu tretjem mestu pa ji sledi njena rojakinja Illy Holzman s 291.64 točkami. V tekmi parov je zmagal par Papetz—Zvvack (Avstrija), z 11.44 točkami, na drugem mestu pa je zopet avstrijski par Kast—Kaiser z 10.96 točkami. Tolan. znani ameriški spriuter. ki je v Los Angelcsu zmagal na obeh kratkih progah, se poslavlja od športa odnosno lahke atletike. Ne verjamem, da bi me moglo še kaj do tega pripravili, da bi zopet starini,« lako je dejal črni tekač, ko je le dni zapustil športno tekališče. Toliko slave, kakor je je bil deležen Tolan po svojih krasnih uspehih na zadnji olimpijadi, doživi zolo redek športnik. Njegovo stanovanje so vedno oblegali z raznimi darili in kolajnami, celo župan in guverner sla izdala zanj častne prokla-macije. Tolan se je pa menda vsega že naveličal, dobro vedoč, da športna slava prehitro izgine. Ker se uiu želja, da bi poslal zdravnik, tudi ni izpolnila, zato se je odločil, da bo preživljal sebe in svojo družino kol. mestni pisar ter se namerava popolnoma posvetili svojemu poklicu, da bo tudi tu kaj dosegel. Najhitrejši mož sedanje dobe sc torej ne ho več pojavil v areni. Nuv češkoslovaški rekord v štafetnem plavanju na 4 x 200 m dolgi progi je postavilo moštvo praškega ttagibora v času 9.19.4. Dosedanji rekord jr bil dosežen v času 9.53.6. SK Ilirija — gmušku sckcija. — Skupni sestanek vseh članov in prijateljev smučarske sekcije SK Ilirije so vrši v sredo, dne 22. I. ni. ob pol 19 v klubski sobi kavarne Evropa . Poživlja se, da so lega sestanka sigurno vsi udeležijo. T. K. Skala — plezalni odsek — opozarja vse članstvo ua X. interno predavanje, ki se vrši drevi. Predava tov. Delkin. — Smučarski odsek javlja, da se vrši v nedeljo, dne 26. t. ni. Lov na iislco na Rakitni. Natančnejši razrrovor po predavanju. — Odbor. SK Tržič priredi 26. t. in. med. hitrostno tekmo v smuku iz. Zelenice. Višinska razlika 650 m, dolži na ca. 4 km. Tekmuje se za prehodni Zcleniški pokal. Start ob 18, žrebanje pa ob 10 v Smučarski koči na Zelenici. Prijavnimi 10 Din. Prijave se sprejemajo v športni trgovini Rud. Stranskv v Tržiču do sobote do 18. — Smuk! SK Javornik, Itakek. ima redni občni zbor v soboto, dne 4. marca t. I. tib 8 zvečer v klubskem lokal u restavracije Sovur. Dolžnost vseli smučarjev, nogometašev in šahistov je, da se tega važnem • zborovanja v čim večjem številu udeleže. Vljudni vabljeni tudi vsi ostali prijatelji športnega pokrela .Športni klub Lesce. Otvoritev novo zgrajeni sinuške skakalnice v Lascali bo v nedeljo, dn, 26. februarju v zvezi s kombiniranim medklubskiti tekmovanjem, katerega priredi Športni klub Lesc Natančen spored bo pravočasno objavljen. Za udeležence jc dovoljena polovična vožnja n:> vseh ptogah dravske banovine in to za vse vlaki razen SOli. Mali oalasi V malih oglasih velja vsaka beseda Din l'—; ženllovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanj« znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo iakof pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka peHtna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložili znamko. II Vajenci ii Sprejmem učenca močnega, z vso oskrbo — za pekarno. Pajek, Središče ob Dravi. (v) Pouk Kuharski tečaj popoldanski na Krekovi gospodinjski šoli se prične 1. marca. (u) Šoferska šola E. Čeh (bi Ti* Ctmeraikovi tultrtk« Sol« I Liubl in«. Dum »k« c. 15 Sola za poklicne gnforje tn amaterje. Prospekti In pojasnila zastonj in franko. Denar* Posojilo Vam preskrbim na hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske, Ljubljanske kreditne banke in Praštedione — hitro, vestno in točno. Zato ne prodajajte knjižic, preden se ne oglasite pri meni. — Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Vložne knjižice kupit« ali prodaste nai-bolie pri Komand družbi M JANKOLE Liubliana. Selenburgova ulica 6 U Telefon 30-52 Idi Zamenjam s hranilno knjižico »Mestne hranilnice ljubljanske« z &% Blairovim posojilom v vrednosti 10.000 dolarjev. Ponudbe na »Ljubljana«, Poštni predal 231. Iščem posojilo 50.000 Din v gotovini za dvonadstropno veliko trgovsko hišo v Celju, ki je vredna čez 1,000 000 Din, ali pa na zemljišče v ravnini (veleposestvo), v izmeri 80 oralov, 2 km oddaljeno iz sredine mesta v Celju, proti 8% obrestim na eno leto na prvo mesto. Sigurnost je samo v nepremičninah 50 kratna, v premičninah pa 20 kratna. Ponudbe pod št. 23, Celje na upravo »Slovenca« v Celju do 28. februarja 1933. (d) Posestva Droben oglas v »Slovencu* posestvo ti hitro proda; i* ie ne t gotovim denarjem oai kupca ti s knjižico da. tmajo najverii uspeh Več stavbnih parcel pri kolodvoru Vižmarje, se proda. — Pojasnila: Vižmarje št. 100. (p) Več stavbnih parcel naprodaj v Vodmatu. -Proda se tudi na vložne knjižice Poizve se pri 1. Oražem, Moste. (p) Radi preselitve prodam ali dam v naiem s t. aprilom svojo hišo. Inž. A Stebi. Rožna dolina, cesta X št. 6. Ogled vsak dan razen nedelje od 14—15._(pl Enostanovanjska hiša z obsežnim vrtom v Vodmatu, oddaljena 2 min od tramvaja se proda. Poizve se pri Josip Oražem. Moste^_(pl Hiša enodrnžinska z vrtom -naprodaj za 65.000 Din. Vprašati v trafiki Vod-mat. (pl LIPSHI POMLADANSKI fCICSCIIll 1933 AA Začetek dne 5. marca Jrf\ Vse informacije deje LIPSHI SE1nS K I URAD ali: častni zastopnik Ing. G. Tonnies, Ljubljana. Dvorakova ul. 3, te'e!on 2762 A Ugotovil sem več slučajev, k ler /e g Ladislav Kardoš, trgovski zastopnik v Mariboru, Trg Svobode, prodajal India pneumatike dražje od določenih mu detajlnih prodajnih cen. Na to opozarjam ose, ki so od imenovanega kapili India gume In jih prosim, da mi iakoi naznanijo, katero dimenzijo* so kupili, kedaj in po kakšnih cenah. G. Ladislavu Kardošu sem India zastopstvo odvzel. J. Žirovnih generalni zastopnik za Iu oslavifo India Tyre & Rubber Co. (O B) td. Ljubljana, Tavčarjeva ul. 6. Špecerijska trgovina i s trafiko in papirno trgovino, na najprometnejši točki Zagreba, z zasigu- j rano večletno najemnin- ! sko pogodbo nizke najemnine, prodamo radi obo- j lenja lastnika: Poslovnica M. S. Pavlekovič, Zagreb, Illca 144, pritličje, levo. p Kozmetič. laboratorij za dame in gospode, no-polnoma ureien s prodajo parfumerijskih in kozmetičnih preparatov, v središču Zagreba brez konkurence. proda s koncesijo Poslovnica M S Pavlekovič, Zagreb tlica 144. Inventar kavarne moderne sestoleč iz 36 marmornih in 36 miz za letno teraso s železno ograjo. 250 stolov 16 ta-neciranih Vananeiev. '7 m hrastove 'amnerije. kavarniške blagajne z mar-morom, 2 omari za led, strojev z robnim tn električnim pogonom za sladoled oražente. mletie in kuhanje kave električnih ventilatorjev, kompleten kavarniški pribor iz srebra alpake. porcelana in stekla za prvovrstno mostno kavarno — proda' Poslovnica M S. Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. (p) II Pohištvo i Najugodnejši nakup pohištva! Spalnice plesk. 2000 Din omare pleskane 400 Din postelje pleskane 200 Din kuhinje komplet. 950 Din Imam veliko izbero vsakovrstnega modem pohištva po najnižjih cenah Andlovic strofno mizarstvo Komenskega ul. 34. Kupimo Srebrne krone -itaro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRAGIH KOVIN Liubliana. Ilirska ulica )6. vhod i Vidovdanske ceste pri gostilni Možioa- rmmi\ Krojaška delavnica dobro vpeljana, * sigurno eksitenco, brez konkurence, na otoku Hvaru, se zaradi odpotovanja ceno proda. Naslov v upravi »Slovenca« štev. 1900. Znamka za odgovor. (1) Kotrolna blagajna »National«, skoraj nova (mahagoni), na električni pogon, zelo ugodno naprodaj. Nadalje razna pisarniška oprema in drugo Ponudbe pod »Izredna pril ka« št. 1916. (1) Pridite na poskušnjo pristnih direktno iz vinograda dobavljenih vin, katera točimo po konkurenčnih cenah. Od 8—12. F. K. Kovačič, Miklošičeva cesta. (1) Fino kislo zelje par tisoč kg, prodamo po Din 1.50 kg. Izidor Flor-jančič. Dravlje 34. pošta St. Vid nad Ljubljano. (1) Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk najhitrejša postrežba — najfinejše delo pri MatehA Miheš, Ljubljana poleg hotela štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal, entlanje, izdelovanje gumbnic. Velika izbira predtiskanih žen. ročnih del. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. II Obrt Lepa parcela s krasnim razgledom na mesto Celje in celo Savinjsko dolino ter na drugi strani na Košnico, ležeča na kupi Anskega vrha v Celju, obstoječa iz pol orala vinograda, pol orala travnika in sa-donosnika ter pol orala pašnika in gozda, oddaljeno pol ure od središča mesta Celja — se takoj proda. Oglasiti se na: V J.. Celje, Gosooska ulica št. 23, pekarija. (p) Brezplačno pošljemo prospekte o reklamiranju preveč plačane voznine Biro »Kurir«, Belgrad. Kr Milana 15. Iščemo agente za zbiranje tovornih listov. (r) Razmnoževanje, prevaianje in prepisovanje v razne jezike izvrši takoi »Uviz«, Tvrševa cesta 15 1, telefon 29.52. Čt avto si>ot stan orodnjaš at motorja to znebit se rad bri kuna v ti mn^eo ortient Sloveniev na/manjš' mserat Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice. kravate nizke cene samo pr PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Perje kg 9 Din. belo čohano >6 Din kg siv« čohano 34 Din in 24 D n kg. ! čisto belo puh perje 130 Din kg Razpošiljam po p ; nem povzetju L. Brozovic. Zagreb Ilica *2. Volna, svila, bombaž statnu « bogati i*birt » vseh vrstah ea stroino pleteni« U) ročna dela po natnižiib .enah pri tvrdkt I Kari Preloj Liubliana -2idov«ks al ui Stari tra V 24 urah moške obleke, damske kostume in plašče po meri. Sprejemam samp boljše blago v izdelavo oblek, kar naj bo cenjenim strankam v vednost. Za prvovrstno delo se jamči. — Franc Meško, Celje, (t) Žične posteljne vloge in zložljive železne postelje izdeluje najceneje ter sprejema iste v popravilo Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta 13, Kolizei Liubliana- (tj Telefon 2059 K Premog Hiiha drva »BOGOLJUB" Marijansko glasilo — Družinski list — Vzgojni mesečnik — je dovršil 30. leto. Kongreganisti, sinovi in hčere Marijine! Vaša družbena dolžnost je, da osi naročimo in čitamo družbeno glasilo *BOGOLJUB<. Družinski očetje in matere! Oskrbite si o >BOGOLJl) B*-u izdatno pomoč pri resnično težki in odgovorni nalogi krščanske vzgoje l Odprite vrata »BOGOLJU B*-u, saj je 'BOGOI.JUB« najlepši cerkveni lisi. ki prinaša o osuki številki celo vrsto izbranih in krasno izdelanih slik o b a k r otis k u. Cena Dm 20•— letno. Bodimo apostoli dobrega tiska! \abiraici in nabiralke novih naročnikov dobe lepe nagrade - Povejte to osem. kjer »BOGO L JU B<-a ie nimajo — Naroča se o jugoslovanski tiskarni v Lrubljani ah pa pri vodstvu Marijine družbe. Pod et'e živilske stroke Rrodam proti knjižici Mariborske hranilnice, arodni dom. Podjetje je garantirano dobro-idoče v lepem mestu Slovenije z dvema hišama. Dopisi pod »Lep zaslužek« 1863 na podružnico »Slovenca«. Maribor. Berite \Slovenca- m oglašuj te v nj em' Črne suknje naiboltš nakup Anton Preske* Sv Petra e 14 Liubliana lil Prodam več suhih mešanih drv in butar. - Burkeljca Ivan, Zadobrova, Dev. Mar. v Polju (1) Poceni prodam navadni otroški voziček in kompletni »Opalograf«. Mariborska 24, I. nadstr. (Stadion). ' (1) Pogačnik, Bohoričev* ulica S Posteljne mreže izdeluje in popravlja najceneje po naročilu Alojz Andlovic, kouieu-skegi ul. 34 Ul krušno moko in «sc mievske izdelkt vedpi »vez« dobite pn A. & M. ZOKMAN Liubliana Man tre št Jž Sveže nailineiše norveško ribje olje iz lekarne dr G. Piccollja v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. mmm« H t dh»o a idr Id te^tnr« kutiitr nairenrtr on A VOLK LJUBLJANA Vel*»»reo*iB» Hto »ti moke KeftlletA eru t* M ritcijte in širite »Slovenca«! St. lahon-vrclcc življenja Vsa sodobna vprašanja o zakonu načelno pojasnjena. — Se dobi v knjigarnah in v prodajalni Ničman. — Din 20-— Za Jugoslovan, patente: št. 6933 od 1. okt. 1929 na: »Priprava za dejstvovanje signalov na avtomobilih« (»Einrichtung zur Betatigung von Signalen an Au- tomobilen«) — in št. 6925 od 1. oktobra 1929 na: »Centralno mazanje motornih vozil« (»Zentralschmierung von Motorfahrzeugen«) — se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenjene ponudbe na: Ing, Milan Suklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. Dijaki Novo! Mladeniči Ni kmalo povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska kakor Luč z grora spisal Fr Weiser D J. poslovenil Jože Jagodic. Cena broširani Din 15 —. polplatno vezani Din 22-— Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani er<5 o "0 » -i < o. c P" e o-g* A 158-pr i s> 5 tO H. < B J" » N< 5 ' 'a -šlo-- a^- - o _ p cr a a o " n l g. s. ?»»[ | 3 oo ~ ^B-gS I 5 S S B"f > • O V) 5 Ul tO ( I p" :« -I o -J i, < „Sop g ETg ° si- Ii * o 6.g5 I š; ^r i o* S 8* Fš-" * w8i ' t=2 -S r<» ■ S?, o o » »f s? _ < o« - C 9 S2 Pri' ur 2? A Šo -i n> P. C. Wren: Lepi Mihael 44 »Oho! Zdi se mi, da vam moj obraz ne ugaja,« je dejal možajtar, približujoč se mi. »Niti najmanj!« sem mu odvrnil in ga tako dolgo srepo gledal, da je moral pobesiti oči. (Zelo priljubljena igra iz mojih otroških let.) Nisem vedel prav, za kaj naj bi ga imel. Prav gotovo ni bil delavec, še manj kak zakrinkan princ. Bržkone je bil kak uradnik ali trgovski pomočnik. Kasneje sem čul, da je majhen francoski državni uradnik z imenom Vogue, ki je »popravljal« svojo čast. Zakrivil je bil neko poneverbo, nakar so ga obsodili na majhno kazen, in si je sedaj holel zopet pridobiti svoj položaj in meščanske pravice s petletno službo v tujski legiji. »Ali želite, da ostane okno odprto?« je dejal, da bi obrnil pogovor. »Od sile ste učeni,« sem dejal. »Kaj bi bilo, ako bi ga jaz hotel zapreti?« je vprašal. »Le pridite sem, pa ga zaprite!« sem mu rekel grozeče. »Kaj pa bi bilo, ako bi mi vsi želeli, da ga zaprem?« »Potem bi bila stvar popolnoma drugačna,« sem mu odvrnil. »Ako se večina hoče zastrupljati s tem zrakom, ne morem ničesar proti temu.« »Pojdi sem in daj mir,« je zaklical eden iz skupine mož, ki so kartali, nakar je godrnjaje odšel k njim. Sedel sem na leseno posteljo, ki je bila najbližja odprtemu oknu, in položil klobuk na slamnato blazino... Kaj pa sedaj? »Ali bi hoteli, da se strop poviša?« je vprašal za menoj miren zategojen glas z ameriškim naglasom. Za »Jugoaiovanafco tiflirnnMM v Ijub^aal: Karel Pogledal sem proti stropu in menil: »Ne, to ui ravno potrebno!« Ozrl sem se ter ugledal moža, ki je ležal stegnjeno na sosednji postelji. Bil je nenavadno majhen, gladko obrit mož s štrlečim nosom in oglato brado, majhnimi usti in odločnimi potezami. Njegove oči so bile svetlo-sive ter so zrle odločno in prebadajoče, lasje so bili raz-mršeni in slamnate barve, lice pa suho in zagorelo. »Kako veste, da sem Anglež?« sem vprašal, ko sem ga zamišljeno motril. »Kaj bi sicer lahko bili?« je dejal preudarno. »Rdeč pa bel kakor cvetoče življenje, pa ti pride ta ne vem kdo in odpre na stežaj okno, kakor da bi bil ves svet njegov.« Moral sem se smejati njegovi smešni resnobi, s katero je govoril. »Vi ste Američan?« sem vprašal. »Po čem spoznate to?« je odgovoril. »Po čem?« sem odgovoril, posnemajoč njegovo za-tegnjeno govorjenje, »po velikem zaničevanju za vse, kar je angleškega, in po mogočnem precenjevanju vsega, kar je ameriškega in pa po bahatem povzdigovanju samega setie.< Američan se je smehljal. (Nikdar ga nisem slišal, da bi se glasno smejal.) »Hank,« se je obrnil k svojemu sosedu, «tukajle je neki Britanec, ki žali našo ubogo Ameriko... Zelo surovo postopa z nami... Ali ni divji, kaj?« Neznansko velik možakar je prekinil opazovanje stropa, dvignil počasi svojo glavo, prenehal z žvečenjem tn me svečano pogledal; potem pa se je z do srca sega-jočim stokom pogreznil nazaj na posteljo. »Vidite, sedaj ste mojega prijatelja umorili,« mi je rekel mali mož. »Ima zelo slabo srce, a še slabšo glavo, kaj ne, Hank?« je dostavil in se obrnil k prijatelju, ki se' je medtem že dovolj opomogel, da je lahko potrpežljivo nadaljeval z žvečenjem tobaka ali gumija. Hank je bil videti, ko je tako stegnjeno ležal, svojih sedem čevljev dolg, štiri širok in dva debel. V lice je bil zelo podoben svojemu malemu prijatelju; imel je isto oglato brado, štrleč nos, ozke ustnice in odločno usnjato lice. Oči je imel temnosive, lase pa svilene in črne. Oba sta mi bila zelo všeč, kljub temu, da sta se nekoliko po-norčevala z menoj. »Pravi, da si nagnjen k precenjevanju samega sebe, Hank,« je nadaljeval mali mož. »Jaz cenim le to, kar imam v želodcu,« je rekel velikan dobrodušno, »ta pa je sedaj tako prazen, da bi lahko pogoltnil celo gnjat, ne da bi se tega kaj zavedal.« »Dober dečko je,« je menil mali, »toda tri ali štiri dni že ni itnel ničesar v ustih razen cigaretnih ostankov.« Začudil sem se. Ali je mogoče, da so bili resnično lačni? Pravzaprav so bili videti zelo mršavi in izstradani. Pred par urami sem to pokoro sam občutil, dasi sem bil izpustil le en obed... Moral sem postopati zelo obzirno, ako sem jima hotel ponuditi jesti, ne da bi ju žalil. »Ali bi hotela gospoda jesti z menoj?« sem vprašal plaho, »saj smo sobojevniki in tako dalje...« Dva obraza sta se okrenila proti meni in me resno motrila. »Imenoval te je gospod,« je dejal slednjič tnali, sa s tem te noče žaliti. Samo po angleško govori s telnjj. dobro ga poslušaj in zboljšaj mnenje, ki ga imaš o njem!« Poskusil sem ponovno. Iadajatali; I?sa Rakeve^ Urednik: Frane Kreuiiar. AUv. 41. >SLOVt.:NhC«, dne 22. tebrliarju 1935. Stran 0. Mcgjvec$a naša Masjsfaorslke veste: \ Split, JO. februarja, v seli miših mornariških kropili ji' mipritvilu globok vtis izgubu naše nu.|vecjc jad ruicc Sv. Nikolo iz Oniišu. la tragedijo, sc 'more v .spon iliti s tragedijo Dukse«. \ Oinišu \ |:i-.la /aradi izgube jadrnice Sv. Nikolu silno ru/bn r jen je in so družine vkreanili mornarjev izgubile vsako upanje, du bi se njihovi dragi Mnili. ker jo preteklo /e -to dni, odkar ni nobene voli o tej jadrniei. Naše pristaniško oblasti skušajo ua vse mogoče načinu s polnočjo pristaniških oblasti Sredozemskega molja dognali usodo ladje, pa je vse zaman. Sv. .Nikolu je Idla največja jadrnica nase trgovske iKiniarice (Tr>() ton). Odplula je iz splitskega pristanišča e-•.naeij od vseh sredozemskih pristanišč. .ni je šla uživat večno pokojnino, ki ji jo svet ni hotel dali. Blogi pokojnin naj sveti večna luč. Preostalim iskreno sožnlj". Osebne vesti Srebrno poroko obhajata danes gosp. Franc Brez i gar', železniški sprevodnik, in njegova žena Loni, roj. Zor, stanujoča na Grajski planot'. Jubilantoma iskreno čestitamo in jima želimo, da bi zdrava in srečna učakala šc zlato poroko. ~ Poročila sta se v nedeljo v cerkvi sv. ! elra v Ljubljani g. Feliks Povhe, mehanik, m glcna ltiula Končat-jeva. kontorisika. Mlademu paru obilo sveče! ...... . .. . Praktični učiteljsk* 'zpiti v Lr.ioljam so s-j vršili od 7. do 16. februarja, po-.l predsedstvom -direktorja drž. učiteljske šole gosp. Nandcta >>a-rolta. K izpitu se je priglasil« 30 kandidatov ozir. kandidatk ler 1 kandidatka za praktični izpit za otroške vrtnarice. Uspeh izpitov jc. sledeči: o p r av d o b i m u s p c h o m: 1. Dolgan-Kovač v\a-riia, učiteljica v Sevnici; 2. Dolžan l.gidija, ucitc-ljica v Vačah: 3. Kavar Janez, učitelj pri Sv. Antonu- -t. Kralj Vilma, učiteljica za slepo deco v Kočevju; 5. Krč .Marija, učiteljica na Planini; 6. Mrše Rozalija, učiteljica v Tržišču; 7. Norima Marija, učiteljica v Trebnjem; 8. Petrca Aleksatider, učitelj v Kranjski gori; 9. Prek Pavla, učiteljica v Dobrepo-Ijah; 10. Prešeren Pavla, učiteljica v Seri; 11. Si-cherl Alojzij, učitelj v Vrhpolju; 12. Zidar-Brejc Vero, učiteljica v Št. Vidu; 13. Schweiger Andrejana, zabavilja v Novem mestu ie položila izpit, za otroško vrtnarico. — Z dobrim u s p e h o m; 14. Brejc Boilomir, učitelj v Stari Osenlci; 15. Lrejc Marija, učiteljica, dodeljena VIL oddelku bonske uprave; 16. Cenčič Jeluška, učiteljica v Kod,unijah; 17. Finžgar Angela, učiteljica v Poljanah: 18. Jele-lič Rudolf, učitelj v Starem trgi!; 19. .lesih Danica, učiteljica v Trebelnem; 20. Korče Danilo, učitelj v Zgornji Šiški; 21. Kulin Elizabeta, učiteljica v Bohinjski Bistrici; 22. Kotnik Konrad, učitelj v Moravčah; 23. Povšnar Angela, učiteljica v Št. Jerneju; 24. Puppis Ana, učiteljica v Komendi; 25. i raven I.ovro, učitelj v Trbovljah; 26. žabjak Stanislav, učitelj' v Cerkljah; 27. Znidarčič Anselma, učiteljica v Naklem. Reprobirani so bili ! kandidat in 3 kandidatke. , — Iz finančne službe. Za pomožnega davkarja v 9. položajni skupini je napredoval davčni pripravnik Voroš Alojz, pri dav&ni upravi v Brežicah. — Iz, občinske uprave. Na Črnučah pri Ljubljani šo odstopili naslednji gg. občinski odborniki: Karol Farelin. mesar in poseslnik; šnion Ivan, sedlar in posestnik; Cebulj Frane, kovač in posestnik: Srnkar Janez posestnik in Petrlč Martin, poseslnik. vsi iz Črnuč. OslaJe vesti — Afera s poštnimi pismi. Na sled so prišli novi aferi s pcšlnimi pismi. 2e dalj časa so ljub Ijanski poštarji govorili, da so začeli v nekaterih ambulantah izmikali razna poštna pisma, posebn > ona, v katerih je bilo pričakovati, da jc priloženega kaj dfiiarja v papirju. Manipulacije s temi pismi so se baje vršile že dalj časa. Naposled je šlnti uprava nastavila past. To dni sla bili obdani dve pismi zn anvbulančno progo Rakek in Kamnik. Dva uslužbenca pa sla te pismi pobasala. V pismih sla bila dva papirnata bankovca po 10 Din. Bankovci pa so bili tečno zaznamovani. Usluž-bi m a sla nasedla. Spolirnla sla obe pismi. Na ta ničin so ju zasačili- Na domu enega teh uslužbencev so našli še šest neodprtih pisem. Poštna uprava je zadevo prijavila državnemu ložilstvu. P,r;isko-volni sodnik dr. Kresnik vodi siViaj preiskavo proti oiji ma uslužbencema. Kakšen obseg zavzema la alera. še ni mogoče natanko poročati, ker je v in-ii re-ii preiskave, da sc ne objavijo nekatere zanimiva -di in podrobnosti. Vsa afera spominja nekolika ua af.Mo dolarskih princev . ki je vzbudila leta 1022 največjo senzacijo in so takrat nekateri, p -,'iieje iz službo odpuščeni in pred poroto obtoženi uslužbenci manipulirali z. amerlkanskimi pismi. v katerih sn bili dolarji. Občni zbor pekov. Predvčerajšnjim se je vi-II občni /.bor Združenja pekovskih mojstrov, v katerem s.i včlanjeni vsi peki Gorenjske in N"o-Iraiiiske. Vseh Mlinov je 230. Za občni zbor j:< vladalo precejšnje zanimanje ler se ga je udeležilo veliko pekov. Predsednik g. MažnariČ je podal kratko poročila o položaju pekovske obrti in o borbi pekov z.a določitev cen kruha. Poročilo jc o!.-Malo nelojalno konkurenco močnejših proti sla- b.-jše siluiranim. Živahna dihala se je razvila o vprašanju skupnih ali ločenih zbornic, vendar do končnega rezultatu ni prišlo. Občni zoor je pozdravil tajnik Zbornice TO I dr. Pretnar, ki jc v svojem govoru podal pobudo za rnarsikatfefd akcijo. Združenje bo prijtesliralo prod temu« da sn davčne uprave /.višale nekaterim pekom cd 0 na S' o Ust. davka, češ da so in Jiislrijaliztrali svoje obrale, ker so si nabavili nekaj malih »Irojev,- Peki bodo poki niii ludi akcijo, da se zniža 3 odst. davek na moko, ki se pobira nc od moke. temveč od pečenega kruha, in lo vsaj na 1 in pol odsl. Pri volitvah .•■■•) bili po veČini izvoljeni člani starega odbora, semo nekateri zaslopniki dežele so bili izvoljeni na novo. - Sova telefonska zveza. Prometno ministrstvo je dovolilo, du s? otvori -elefonskj promet na progi Straž;! pri Novem nie;,lu— Gradec (8.45 z,I. fr.) in Slraža pri Novem mestu—Dunaj in St. Polici (4.20 zl. fr.). Znesek v oklepaju jc telefonska pristojbina "za tri minutni pogovor. — V procesu proti ScvškovS, ki je zastrupila svojega moža in je bila obsojena na sedem let ro-b i je, je vložilo državno pravdništvo v Ljubljani priliv zaradi prenizke kazni. — Pri pokvarjenem želodcu, vrenju v črevesju, slabem okus«, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz-Josei« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobroto. »Franz-Josei« grenčica sc dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. -•Energičen Danec. Pred malini senatom v Ljubljani i-.e je včeraj zagovarjal zaradi požiga 22 letni Lojze Li kovic. Osumljen jo, da je 28. avgusta 1032 ob priliki gasilska veselice v Iški vnsi zanetil požitr. ki jc upepelil njegovemu e mn .Mar linu Žagarju in sosedom gospodarska poslopja z raznimi pridelki. Vsi, frpc nad 55.000 Din škode. I.ojže, ki je energičen in drugače živahen fant, je zanikal požig in \ svojo ncdolžnosl navajal posebne v rs! o alibi. Ker je državni tožilec na njega kr.-pko prit:-kal, mu je Lojze hladnokrvno odvrnil: Gospod! Z vami pa sploh ne maram govoriti. Razprava je bila za enkrat preložena. — V zadnjem trenutku rešen. Nekateri planinci | imajo š.' vedno zmotno navado, da pijejo na na-! porinil tnfah žganje v napačnem prepričanju, du jih žganje uirjuje. To bi predvčerajšnjim veljalo J nekega Ljubljančana skoraj življenje. Nuš Ljubijan-i čan še je nf polil na smuko na Veliko planino, spo-j loma pa s t jc krcpeal z žganjem. Na Veliki plu-, nini j" brila strašna burja in Ljubljančan je kmalu omagal. Bli/Vtt tako zv;inih Pasjih peri sla g-, našla I neki snlučar in neka smučarka. Vendar pa sta bila oba že tako «trui->na. ti a mu ni.s;» mogla pomagati.' Oba sla pa vendar imci.: iuliko moči, -ia sla poiskala drugo dvojico smučarjev, 'tekega K.-imničiiaa iu ljubljanskega poklicncga reševalca g. Damjana. Z velikim naporom sla oba. Kamničan' in g. Damjan, spravila žc skoraj pov.-em zmrznjenega Ljubljančana do najbližje pastirske koče, kjer mu je g. Damjan z, umeinini dihanjeai rešil življenje. Rešeni Ljubljančan je 53 nekaj časa ostal v pastirski keči. da si je popolnoma opofnogel. — Trije ponesrečenci.'"V Znvrhu pod šmarno goro je streljal s flobcrlovko 20 letni pdsesinikov s i i i Josip Urh, ki ao ie obstrelil v levo roko. -Pri deju domu je poškodoval 2» letni posestnikov sin Josip Strniša r iz, Radeč pri Zidanem mostu. — Ko je sekal les, so j.; .s sekiro vsekal v levo nogo »5letni delavec Anton Zugorec. Vsi trije .'••e zdravijo v ljubljanski bolnišnici. — Najhitrejši siihatiSki brivec. Preteklo nedeljo popoldne so subolltki brivci priredili hitrostno tekmo v britju, česanju in onduliranju. Zlato svetinjo jo dobil Bela ltubinski, ki je nekoga obril v 20 sekundah. Drugo nagrado je dobil Evgen l\o-Inr, ki j • končal brilje v 30 sekundah. — Smrt v snežnem nieioiu. Blizu Gacka -o našli zmrznjenega krnela Dušana Bajroviča. šel je .s konjem po žilo v Nove,sinje. Med potjo je zašel v snežni metež. Že blizu domače vasi se je "ves onemogel zgrudil na Ha in zmrznil. Ko je konj pri."-d (lomov brez gospodarja, so ga šli takoj iskat, pa so ga našli že mrtvega. — Strašna niirt dekleta. Osebni vlak, ki prihaja zjutraj ob 7 na Reko, jc v bližini kapucinskega vrta povozil Julijo Iskro iz Jelšan v Islri ter ji odrezal obe nogi. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico, pa io že med potjo izkrvavela. — Listnica uredništva. G. K. Z. v D. Od Vaših številk žal ni nobena izžrebana. -- Najlepšo mladinske povesti so izšle v Zbirki mladinskih spisov, ki jih izdaja Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. In sicer: Orimmnrr pravljice. prevedel A. Itnlliar. ilustriral Milko Bambič. v platno vezana 45 Din: Michnelis, Hibi življenje deklice, prevedla M. Kmetova, ilustracijo Helene Collinove in Bilii -ume, vezano v nlutno 45 Din- Svpim«on. /.u daljšo didjij.: tvori dr. i jrničev sanatorij pred iel ži vsilili h razni-;rivi!iii uiariboiske. jav nu-sli. Krasno in luijuiodertieje opri nilj.-no poslopje v (iospeski ulici s l.o j i že nc'ai mesecev jnaznp in. zapuščeno, odkaj' je odšel njegov Ui.-tnik v Ljubljano. pdznalo se je, da je sunalori.j na prodaj in da ie zanj d&kaj interesentov, ki bi volili siiiia-torii s;-,mi, toda pognjiinjii zu nakup nis i dr.-slej dovc Ua do uspeha; islotako ne dogovori glede r, 1-du.jj sann-lorija v najem. Lu anik jc prvotno zahteval z.a sanalorij - oi»i-emo vred 2 niiiljonn< kasneje pa j" zniža! znesek za 200 lispč. Toda očividno se ni našel hi I q resen t, k i bi zmogel invesliruti v sanalorij 'toliko vsdio, ker -e širijo sedaj govorice, da bo sanalorij kupil neki zasebnik ler ga bo iz-■pretnenil v stanovanjska vilo. Bila bi"to° vpjika : j Drevi IV. Prosvetni večer. Predava znani planinec in pisatelj prol. Janko Mlakar. Predvajal bo v zvezi s predavanjem 50 skiopticnili slik iz planinskega vela. Vstopnina: sed?ži |>o 4 In 2 Din. stojišča po I Dih. Sneg ustavlja promet. Snežni metež, ki se ju pričel v noči na ponedeljek, je trajal tudi včeraj ves dan, Radi snega je bil mariborski mestni avtobusni promet prisiljen ustavit' do nadaljnega vožnje na progi Maribor -Celje. Bilo bi potrebno, da bi na tej glavni naši prometni žili skrbela cestna uprava za naglo čiščenje snega, da ne bi nastali taki neprijetni zastoji v prometu. »Dom reveže v , Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico pri-.edi dne 4., v slučaju slabega vremena dne 11. julija t. 1. na Trgu Svobode veliko dobrodelno tombolo v prl(l Doma revežev.. □ »Voda« se zopet ponovi. Vombergcrjeva Voda . ki je dosegla ob prvi vprižoritvi na Ljudskem odru velik uspeli, se bo ponovila v nedeljo, ilne 20. februarja v dvorani Zadružne gospodarske banke ob -t popoldne. □ Sestanek članstva Ljudskega odra so vrši v četrtek 28. t. m. ob 8 v prostorih Jugosl. strokovne zveze v Sodni ulici. Pred sestankom islotam ob 7 seja uprave. Sestanek j.' za članstvo obvezen, ker bo razgovor o pripravah za flesetlctnico. . G: Slovanski jezikovni tečaji. V okviru Zveze mladih inleligenlov- ustanovljeni Slovanski 'kulturni krožek ima v načrtu več jezikovnih tečajev z.a osnovni pouk v slovanskih jezikih, tako: ruščine, poljščine. čes?ine. bolgarščine itd. S tečaji s? bo pričelo začetkom nmrca, če bi se do tega časa priglasilo dovoljno število veideidantov za navedene slovanske jezike. Priglasajle se na; Slovanski kulturni krožek Zvezo mladih niteligcnlovv, Sodna ulk'u 0 - Delavsk i zbornica). Podrobne informacije iste,, i iu prav lako se sprejemajo tudi želje interesentov. — Slovanski kulturni krožek. □ Iz Rusije domov. V Maribor ej dnspe! iz daljne Saniare v Rusiji 44 letni Nikola Rudanov /. ženo Nudeždo in troje otrok v starosti 7. 12 in !3 let. Radi'nov jc prišel v Rusijo kot vojni ujetnik, po revoluciji ,o je pa naselil v Saniari kol železniški delavec. Oženil se jc ler nameraval trajno ostati v novi domovini. Toda vedno bolj žalostne ra/.-mere so mu zagrenile življenje tako, da jc prodal v so svojo borno Imovino ter spravil skupaj 900 rabljev, S katerimi se je pripeljal s svojo rodbino do Varšave. Od našega konzulata j« dobil toliko podpore, da jc nadaljeval potovanje do Maribora. Ker je bil brer. sredstev, so ga prenočili z družino vred - polici,'sktr-i zaporu, včeraj pr, so jja odpravili dalje po i/., -nt; v Bcčkcrck v Vojvodini, kjer mu živi rodbin.'. Osmi ?\icr mariborskih zgodovinarjev priredi Zgodovinsko društvo jutri v četrtek ob 20 v čitalnici Študijske knjižnice. Predava prof. gdč. Silvo Trdina: Josip Murn-Alcksandrov. ! j Pohorska železnira, V pondeljek zvečer sc l i n 4 in sicer na oSeb,. do 2 kg. Celje Predavanje o manjšinskem vprašanju. V ciklusu prosvetnih večerov .ki jih je priredilo KPD v tekoči sezoni, se je vršilo v ponedeljek zvečer predavanje u manjšinskem vprašanju. G. predavatelj sc je v svojem eno uro trajajočem govoru dotaknil najvažnejših točk. Ivi Ivorijo jedro manjšinskega v pr: šanju. Podal je definicijo pojma narud. razpravljiil o listjli duševnih vrednotah, ki morajo biti pravno zaščitene, med kal aro spada s, predvsem jezik in religija. Posebno je poudarjal, da označuje posamezno narodnost tudi zemlja, nn koleri kdo živi in ustvarjanje raznih kulturnih, političnih iu gospodarskih vrednot, od katerih jc povsem značilno za nas Slovence zadrugarstvo. Nadalje je govoril o reševanju manjšinskega problemu pred vojno iu po vojni, orisal razne in-iitucije. ki se s tem vprašanjem pečajo, poudarjal pomen kulturne avtonomije in narodnih svetov. Končno se je dotaknil vprašanja, kakšno stališče moramo zavzeli katoličani do tega problemu in prišel do zaključka, da ima ravno katoliška cerkev toliko avloriieli. da s svojim vplivom lahko igra odločilno vloiio v leni delikalneiu mednarodnem vprašanju. Predavanje .ie bilo lako vsebinsko, kakor retorično nn višku in so poslušalci g. predavatelju..' ki je br-z dvoma ena največjih avlorilet na leni polju, nagradili /, bogatim aplavzom. Seja Vimem-ijeve konference bo drevi ob S Domu. Najvljudneje vabljeni vsi delovni člani. -O 1'mrl je v tukajšnji javni bolnišnici Herman Kari. 07 leini dninar i/. Žalca. C Občinska seja mesliie občine celjske se bo vršila dne 24. t. ni. ob (i zvečer. Na dnevnem redu je tudi točka o spremembi službene pragrnalike. ; I. redni letni občni zbor 8K Jugoslavija se j- vršil v ponedeljek zvečer v salonit hotela K v rope. Dosedanji predsednik g. Zerove iu tali i I-borniki so pedali poročila o delovairu -iha v preteklem letu. Delovale so nogomelnn . .oallet-ska in ping-pong sekcija, od katerih je imela največ uspeha zadnja. Klub je napravil že vlogo, da bi dobil dovoljenje za uporabo športnega proslora nn Glaziji, a še. ni dobil definilivn.« rešitve, upa pa. da bo pri priznani uvidevnosti celjskih športnih krogov našiti njegova vloga povoljen uspeh. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor s predsednikom g. Adolfom Korčetom, odvetniškim koncipijen-toni na čelu. Občnega zbora sc je udeležilo nad 50 članov, samih mladih agilnih fantov. J& Poročili so se: Valenčič LeopoM. delavce iz Tolcdo Ohio USA. in Stegel Ivana, šivilja iz Prema. Prezelj Rudolf, tov. delavce mi Sp. Hudinji. In Slezič Malilda. delavka na Sp. Ilu linji. — Ke blifi Bogomir, krojaški pomočnik, in Laznik An! -nija, šivilja, oba iz Celja. — Ulaga Franc, vrlnar. ' iu Arzanšek Marija, kuharica, oba Iz Medlega. ; Cesar Kari, čevljar z Dobrave, in Pernovšek llilda. i lov. delavka iz Nove vasi. — Žni ler Friderik. ortnih tekmah, ki bo tako zaključil v sebi nekako olimpijado. Kakor rečeno, napovedi ameriških listov o tej ogromni razstavi govore v samih superlativih, nič pa ne povedo, kdo bo prenesel tolike finančne stroške. Saj vemo, v kakšnih krčih se zvija Chicago. Država ni ponudila nikakih subvencij. _ Kdo bo torej odprl blagajne? Samo zasebni finančniki so pristopili k tej veliki akciji. Okrog 100 bogatejših chicaških meščanov in nad 200 organizacij iz vseh delov Amerike je odprlo svoje blagajne. Zasebne tvrdke, ki mislijo tudi sodelovati na razstavi, so izdale do danes nad 20 milijonov dolarjev za svoje razstavne paviljone. Mnoge avtomobilsko tvornice bodo zgradile posebne filijale. v katerih se bodo pred očmi občinstva izdelovali avtomobili. Za električno instalacijo je porabljenih do danes 900.000 dolarjev. Duhovna glava denarnega gibanja je Rufus G. Davvts, brat znamenitega bankirja in politika. No, meščani Chicaga so še zmerom optimisti, da bo razstava kar najbolje potekla. Saj je zadnjo svetovno razstavo, ki se je vršila v Chicagu prid 40 leti, obiskalo 25,000.000 ljudi letos pa jih pričakujejo najmanj 75 milijonov... Mislijo namreč ua veliko kolonijalno razstavo v Parizu, katero je obiskalo toliko držav! Župan Čermak je že obiskal vse evropske države, ki bodo kakorkoli sodelovale. Na razstavnih prostorih se giblje na tisoče delavcev. pi pripravljajo posamezna poslopja, prav tako urejajo tudi okolico, saj bodo prihajali sem stoti-sočere množice sleherni dan, da si ogledajo >sto-letje napredka« na ameriški način ... Pomemben odstop iz pruske akademije umetnosti, Kathe KoIwitz, velika umetnica v graf ki in Hein-rich Mann, znani romanopisec, sta izstopila iz pruske akademije umetnosti. Ozadje ki je vsekakor političnega značaja, ni poj .snjeuo. Paoinveva dela Ob priliki 50-letnice roj. Giovannija Papinija, je izdal njegov založnik Vulecc.ii iz Florence, vsa zbrana dela tega velikega italijanskega pisatelja. Ta izdaja obsega približno 24 zvezkov, katerih poslednji so te dneve izšli. Med temi zvezki niso le znana Papinijeva dela, marveč je tudi več del. ki še niso videla luči. Druga dela pa so močno predelana. Tako je na primer delo »Gli operai della Vignac dobilo večji obseg in novo ime »La scala di Giacobbo«. Poleg teh 24 zvezkov naznanja založništvo še nova. V nekaj dneh bo izšla iz tiska zbirka aforizmov pod imenom »II socca del orco«, o veliki noči pa bogata knjiga o Danteju, ki bo posvečena svetemu letu (Dante je namreč, kakor je znano, leta 1SOO romal na svetoletne svečanosti v Rim). Pod jesen pa bo Papini izdal apologetičuo knjigo »Supplemento a tutte le Apologie«. Znamenita cerkev sv. Pavla v San Frančišku je hkrati z okolnimi poslopji do tal pogorela, pri čemer je odneslo mnogo oseb težke poškodbe. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen. Sumnje padajo predvsem na neki atletski klub, ki je zasovražil župnika, člana kalifor. atlet, komisije... Rasi katoličanov v Kanadi Statistika katoličanov v Kanadi je kaj razveseljiva. Ob koncu 1. 1932. jih je bilo že 4,098.547. Tako je katoliška vera najmočnejša med vsemi verstvi v Kanadi. Združena cerkev ima 2,016.773 članov, angiikancev je 1,635.269, prezbiterijancev pa 870.285.) Več kot polovica katoličanov biva v državi | Quebec (2,458.285), v državi Ontario pa jih je sorazmerno najmanj (715.84S), tu imajo namreč večino protestantje. Kanada pa ima poleg teh dveh glavnih verstev še 102.109 pravoslavnih 186.587 grkokatoličanov in 4994 poganov. Katoliških duhovnov je 7016 (leta 1981 jih je bilo le 6807). Med temi je 5045 svetnih, 1971 pa redovnih duhovnov, ki pripadajo 38 redovom. Poleg teh pa je v Kanadi še 96 raznih ženskih redov, v katerih je 36 tisoč redovnic. Vsi ti ljudje so se posvetili plemenitemu misijonskemu opravilu ki je kajpada zvezano s premnogimi žrtvami. Rasi v stratosfero V poletju se nameravajo dvigniti štirje ruski učenjaki v stratosfero V ta namen so že dogotovili 2 tovrstna balona. Računajo, da bodo dosegli višino 30C00 metrov in da se bodo v tej višini zadržali dva dni Za plašč balona so izumili neko novo snov iz doslej neznanega materijala. Prav tako so zgradili ogrodje balona iz neke lahke kovine, ki pa nudi kljub temu izredno odpornost. Prvo delavsko taborišče ua kolesih. Zgoraj: Delavci na železniškem nasipu. Zadaj vlak ki čaka na delavce, da jih odpelje takoj naprej, na naslednje delovno področje. — Spodaj: Notranjščina •hiše nn kolesih«. Ravnateljestvo drž. železnic Mecklenburg-Schvverina je dalo prvi vlak v stanovanje delavcev. V vagonih so prirejeni prostori za spalnico, kuhinjo, jedilnico in stanovanjsko sobo Prostora je za 21 oseb. Ti delavski prostovoljci se bavijo z reševalnimi popravami ob povodnjih z urejevanji in graditvijo nasipov, a v času železniških nesreč pribite ponesrečencem na pomoč! Češkoslovaški kaznjenec stane Po podatkih češkoslovaškega sodnega ministrstva se tam porablja dnevno za slehernega kaznjenca 3.25 Kč. To bi bila nekako povprečna cena za dnevno pretira i o enega kaznjenca. Izdatki za | obleke pa znašajo dnevno približno 1 Kč. Tako : stane vsak češkoslovaški kaznjenec dnevno 4 Kč. To pa bi zneslo letno 1460 Kč. Dr. Syngman Rhee, predsednik »provizorične narodne vlade korejske«, ki se nahaja v pregnanstvu je nastopil v Ženevi pri Zvezi narodov z veččlansko delegacijo z ostrim protestom proti Japoncem, ki imajo v posesti njihovo dediščino, Korejo. Arheološka odkritja v Kordavi Že dalj časa so se smatrala izkopavanja in arheološka raziskovanja v območju kordovske katedrale, kjer je stala nekoč arabska mošeja, zelo važna za zgodovino umetnosti. Ker je bilo podnožje katedrale v šestnajstem stoletju povišano a radi tega so prišli dolnji deli stebrov pod zemljo, je prišlo med umetn. zgodovinarji že večkrat do predloga, da bi te stebre odkopali. Pri izkopavanju, ki je zmerom bolj napredovalo pa so zasledili ostanke neke jako stare cerkve, o kateri mislijo, da je zapadnogotska. Potemtakem je stala tu najprej katoliška cerkev, katero pa so kesnejši Arabci porušili, a na njenem mestu zgradili mogočno mošejo. Ta pa je bila po propadu Mavrov spremenjena v katoliško katedralo. Sedaj kanijo izkopati do temeljev ostanke zapadnogotske katedrale. Poleg tega so se našli sledovi rimskega poganskega svetišča, ki je bil posvečen bogu Janu, med tem, ko je bila zapadnogotska cerkev, ki je bila na tem področju odkrita, posvečena svetemu Vincenciju. Cebelin pik — zdravilo Ugoden vpliv čebelinega pika na revmatične bolnike je znan. Čebelarji, ki se v svojem vsakodnevnem stiku s čebelami niso mogli ubraniti želom svojih varovank, javljajo enodušno, da so jim revmatične bolečine prenehale in celo o išijasu ni bilo nikakega sledu več. Seveda so se revmatični bolniki le težk o izročali v odprt boj s čebelami. Zatorej je bilo to zdravilo neizrabljeno, dokler niso začeli zdravniki umetno pridobivati strup čebel-nega pika. Zdaj vbrizgavajo zdravniki svojim kil-jentom v obliki injekcije čebelin "strup v bolne ude in ti bolniki zapuščajo bolnišnice v razmeroma kratkem času in kajpada (»ovseni zdravi. Richard Wagner iz snega. Stare napovedi Pariški listi prinašajo letošnje napovedi Iz »Prerokb« znanega alkimista iz polovice XVI. stoletja, Nostradamusa. Strokovnjaki so notri prečilali med drugim to-le: »Petelin se veseli« — kar pomeni, da bo Francija kmalu na boljšem. »Zmaj nepremično leži na tleh« — torej bo kriza še nagajala Evropi. »Njegov povratek« — neki ugledni državnik bo po dolgem odmoru zopet prevzel oblast. (Ali ni to Viljem II? — vprašujejo Francozi!). »Zima razgraja« — imeli bomo letos še hud mraz. — »Zločini naraščajo« — to velja za vse dežele. »Ona bo trpela« — neka svetovno poznana žena bo doživela nesrečo. »Mož prihaja« — Evropa bo dobila novega voditelja, Cezarja ali Napoleona (menda ni to Hitler!)...). 50 let strojnp puške. Leta 1883. je izumil ameriški inženjer Hiram Mašim v Londonu tako zyano »Maximovo strojno puško«, ki nam jo kaže slika. Od takrat se kajpada strojna puška stalno izpopolnjuje, danes je že dosegla toliko višino da jo smatramo za najstrašnejše orožje, ki naravnost kosi človeška življenja.