9. štev. V Ljubljani, dne 6. maja 1899. IX. leto.
Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseoa ter stane za vse leto 80 kr., za pol leta 50 kr. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr. Ce se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj so po§iljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu ,,RodolJuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Hohenvvart.
Te dni je umrl bivši ministerski predsednik in dolgoletni kranjski državni poslanec grof Karol Hohenvvart.
Mož je v avstrijskem državnem zboru igral precej veliko ulogo. Dokler je bil državni uradnik in se še ni povspel na najvišji klin uradniške lestve, je strogo in brezobzirno izvrševal vse, kar so mu ukazale liberalne vlade in je na višji ukaz brez obotavljanja celo linškega škofa dal odpeljati v zapor.
Kot ministerski predsednik je bil klerikalec in je hotel uveljaviti ono državno pravo, po katerem bi posamezne dežele v deželnih zborih same postave dajale, a za uravnavo vsem deželam skupnih zadev bi bil postavljen iz zastopnikov deželnih zborov sestavljen skupen parlament.
Hohenvvart je torej skušal državo federalistično urediti, in pri tem poskusu mu je bil nemški socijalist dr. SchoHle glavni pomočnik. Taka uredba se prej ali pozneje gotovo uveljavi, ker jo zahtevajo sedanje gospodarske razmere, in ker jo zahteva večina onih, ki si morajo sami zaslužiti vsakdanji kruh, in za katere se ne skrbi iz državnih davkov.
V tem oziru je pokojni grof Hohenvvart daleč naprej gledal ter tej misli jako veliko koristil.
Hohenvvart je bil pozneje minister-skemu predsedniku Taallcju dober svetovalec in je v podporo njegove vlado v državnem zboru ustvaril večino, obstoječo iz Slovanov in iz klerikalnih Nemcev, s katero je Taaffo dolgo časa jako dobro vozil.
Kot vodja nemških, slovenskih in drugih klerikalcev je bil seveda tudi Hohenvvart klerikalec. Je-Ii bil klerikalec tudi iz prepričanja, tega ne ve nihče povedati. V celoti pa je bil precej znamenit človek, čegar delovanje bo zapisano v zgodovini naše državo in se no pozabi.
Hohenvvart jo bil Slovonec.Naj Nemci pišejo kolikor hočejo, da je bil nemško narodnosti, naj je tudi sam bil nemški vzgojen in so jo smatral za Nemca, mi Slovenci tega no pripoznamo, rIohenwar-tova rodovina jo stara plemenitaška rodo-vina slovenskoga pokoljenja. V Ki. stoletju, v času luteranstva na Slovenskem, so bili predniki rajnega Hohenvvarta luterani in So so v prvih vrstah bojevali za luto-ranstvo proti tedanji notranjcavstrijski vladi. Dva Hohenvvarta sta se, ko so jo bilo lutoranstvo na Slovenskem šiloma zatrlo, izselila na Nomško, a rodovina se je zopet vrnila na Kranjsko.
Slovenci no moremo reči, da nimamo plemstva. Plemstvo je pri vseh narodih nastalo iz tujih ljudij. Tudi pri Nemcih jo tako. Ti tujci so se pri nas Slovencih zdru-
žili gospodarski in tudi krvno s kmeti in z meščani in združili so se, tako da so izgubili vsa svojstva prvotne pasme. Šele po zvezi teh treh stanov, je nastal po stanovih organizovan narod. Že v srednjem veku ni mogel ne grajščak, ne meščan reči, da je Nemec, ampak moral je reči, da je Slovenec, pa naj je v rodbini govoril nemški ali italijanski in imel kakršnokoli ime.
Slovenci moramo to vedno povdar-jati in našim plemenitašem v spomin klicati. Tudi avstrijskim Nemcem treba po-povedati na ves glas, da ne govore resnice, če trde, da je bil Hohenvvart Nemec, in če njegove vrline, dasi jih ni rabil nemštvu v korist, hvalijo kot zmožnosti nemškega moža. Po pravilih znanosti v nastajanju posameznih stanov kacega naroda in o nastajanju narodov samih je bil Hohenvvart pristen Slovenec, toliko bolj, ker se ta rodovina ni morda pritepla na Kranjsko po iztiranju slovenskih luteranskih grajščakov, ampak je že dolgo prej živela na Kranjskem.
Nemci in Slovenci morajo zato priznati, da je bil prvi minister, ki je hotel Avstrijo federalistično urediti, Slovan in Slovenec, da je Slovenec Hohenvvart prvi stopil nemški nadvladi v Avstriji na prste.
Avstrijski Nemci se morajo sprijazniti s tem, da veliko Slovencev njihovo vlado v avstrijski zgodovini poveličava. Hohenvvart je bil jeden izmed tistih, drugi je bil nemški pesnik grof Anton Auersperg iz Šribarjevoga turna pri Krškem, ki je v pesmi »Bleda« sam izjavil, da je Slovenec, in tudi sedanjemu voditelju nemških veleposestnikov baronu Zveglju ne more niti sam zlodej izbrisati s čela znamenja, da je Slovenec. S. K.
Deželni zbor kranjski.
(Konec.)
Posl. dr. Tavčar jo končal svoj govor tako-le:
MoraliČno stran konsumnih društev je istotako pegasta, kakor vsaka druga stran tega izrodka gospodarsko fantazije naše katoliške stranko. Moralična stran konsumnih društev jo žalostna in temna. Tukaj ne govorim o tem, da se skoraj vsako konsumno društvo, kadar ga vodi duhovnik, v zvezo spravlja z nekako Dul-cinojo, ki pa ni v nikakem sorodstvu s platonično ljubico nekdanjega španjolskega viteza. Pri nji ima voditelj konsumnega društva svojo stalno shajališče, ž njo se vozi v zaprtih vozovih, in počeščujo jo z obilimi, v dolgo noč trajajočimi obiski, tako da nastane po coli fari najodenkrat pohujšljiva govorica: gospod so kuhani in in pečeni pri ti Ženski! Ne trdim, da ob-
stajajo tu kake pregrešne zveze, ker dobro vem, da temu ali onemu konsumnemu društvu vzlic brezbrojnim posojilnicam, katere je ustanovila katoliška gospodarska organizacija, primankuje denarja. Zategadelj je koristno, če se izvoha stara devica, ki je dobro z denarjem založena, in koristno je tudi, če se navdihne z ljubeznijo — ne do voditelja konsumnega društva, ■— pač pa do društva samega, da potem kaj založi, kadar v društvu denarja ni! Ne govorim tudi o tem, da se je od tistih dob, odkar posvečujejo mladi duhovniki svoje moči kramariji, pomnožila tako imenovana škandalozna kronika naše častite duhovščine tako zelo, da človeka kar zona obhaja. Ne trdim, mogoče pa je vendar, da se kažejo na tem kalnem polju uplivi naših konsumnih društev, in da sem slučajno škof sv. Nikolaja dijeceze, prosil bi svetega Duha, da me razsvetli, potem pa bi pričel premišljati in premišljati, so-li ta konsumna društva z vmazano svojo kramarijo vsa skupaj v istini toliko vredna, da se spravlja radi njih dobro ime našo čast. duhovščine v vmazano in pohujšljive govorice, prav kakor da so naši duhovniki turški muezini in no več zastopniki katoliške čistosti! Pri Bogu, da sem škof ljubljanski, pograbil bi za bič, in kakor je Kristus nekdaj pognal kramarje iz tem-pelna, pognal bi mlade klerike iz konsumnih društev, samo da se žo jedenkrat konec stori tistim govoricam, ki padajo kakor črne saje na belo mašniško obleko!
Ali vse to omenjam le mimogrede, ker imajo naša konsumna društva še drugo slabo moralično stran, in to hujše od prej navedene! Tukaj hočem se ozirati pred vsem na tako imenovano »musteranstalt«, na konsumno društvo v Starem trgu pri Ložu, ki služi za nekak vzor vsem drugim konsumnim društvom na Kranjskem! Kar tukaj trdim, je vso resnično, ker je vso posneto iz zapriseženih izpovedb prič, ki so se izpovedale pred sodiščem. Po teh izpovedbah soditi, mora biti to vzorno konsumno društvo prava beznica. V njem popivajo moški in ženske do pozne noči, in obilo je faranov, ki se vsako nedeljo do dobrega nalezejo »kaplanovega« vina. Pilo se jo tukaj od pričetka. To se pravi, takoj, ko se je konsumno društvo ustanovilo, prihajali so pivci v trumah. Ali duhovniku, ki vodi to vzorno društvo, šla je kupčija še prepočasi, in zategadelj delal je z vso silo na to, da se je v konsumnem društvu napravilo za gospodarsko organizacijo prepotrebno kegljišče, in da si jo pridobilo pravico, tik tirolskega petijota točiti še žganje, kar je z ozira na katoliško gospodarsko organizacijo brezdvoj-beno prav koristno. In tako se časih prilici i, da  dobiš na konsumnega društva
kegljišču pijano družbo hlapcev in delavcev, ki v pijanosti kegljajo za zadnje groše svojega pičlega zaslužka. L njimi pa keglja in igra tudi njihov dušni pastir, o kojem pa ne trdim, da je pri tem pijan! Tako se tudi dostikrat pripeti, da se s tega kegljišča mej deseto mašo v pohujšanje celi vasi oglašajo hripavi in tuleči glasovi pijane družbe, ki niti takrat ne vtihnejo, kadar oznanja zvon z bližnjega stolpa, da se v cerkvi izpolnuje največja in najsvetejša tajnost naše božje vere! Tako se na tem kegljišču lahko zamenja vino z žganjem; komur deluje vino prepočasno, se hitreje in vspešneje lahko upijani z moč- , nejšim žganjem. Tako je konsumno društvo v Starem trgu! Njega duševni voditelj pa je hotel tu v beli Ljubljani nastopiti v obskurnem društvu, in slavo hotel peti svojemu zavodu, svojemu kegljišču, izbornemu svojemu žganju in morda tudi hripavemu petju mej deseto sveto mašo! V istini predrznost, kakor smo jo malokdaj doživeli, in kakor jo je zmožen le duhovnik, ki išče božjega kraljestva po konsumnih društvih in nikjer ne drugod!
Iz bogate statistike naj omenim samo jedno: V Starem trgu pri Ložu stočilo se je prej, ko še ni bilo konsumnega društva v vasi, na leto okrog 200 hektolitrov vina, j sedaj, odkar deluje ondi naša katoliška ( gospodarska organizacija in njeno kon- j sumno društvo, potoči se na leto čez 500 hektolitrov! Gospoda, ali poznate pomen te številke? Gospoda, saj poznamo sami sebe, kar nas je Slovencev, vsi imamo to slabost, da se alkoholu premalo ustavljamo! To lastnost pa ima tudi naš ubogi kmet, in najlepši namen naše cerkve in nase šole je pač ta, da bi ga polagoma ozdravila od te strasti. Kar pa zidata cerkev in šola, to podere čez noč — konsumno društvo! In sedaj si pred-očujte razmere, kakor so na kmetih! Parni duhovniki, kojim kmet v življenji in ob smrtni uri vdano zaupa, ustanove konsumno društvo, in takoj z ustanovitvijo društva pripelje se v vas pod duhovniškim pokroviteljstvom po cele bariglje slabega laškega vina, ali pa m alo vrednega tirolskega poluvina. Nastavijo ga, in sicer za cene, kakor se do sedaj po ti kronovini še nikdar točilo ni. V hipu poči glas: v konsumnem društvu so nastavili nov sod, gospod kaplan točijo lepo, Srno vino, in skoraj zastonj! Kad bi poznal našega kmeta, ki bi se mogel vstaviti skušnjavi in obrzdati svojo strast! Prej so je bal svoje ženice, in le skrivoma se je časih upal v pivnico, kjer je pil vino, kije bilo tako drago, da mu je pozneje razlučena gospodinja celi teden to draginjo v obraz metala. Kaj pa se sedaj zgodi? Ko čuje pobožna naša ženica, da jo prav za prav gospod kaplan sam krčmar, mora tudi ona »zraven biti«; prej je tu in tam zašel gos j) od ar sam v gostilno, sedaj p a z a D a j a t. a m o ž i n ž ena, ob a skupaj v konsumno društvo, meneč, da izvršita Bogu d o p a d 1 j i v o d o j a n j e, č o se v p i j a n i t a v kaplanov! krčmi! Se nekaj izgledov! Ko so je ustanovilo pod pokroviteljstvom župnika konsumno društvo na Trbiji, to jo nekje v Poljanskih gorah, kjer se snuje sedaj že šesto konsumno društvo, pravil mi jo kmetic, kako jo bilo lepo takoj prvo nedeljo, ko se je društvo odprlo. Ponosno je dostavil: za 86 gld. smo samo črnega vina spili, in ljudje, ki poprej že
i 10 let pijani niso bili, bili so tisto nedeljo pijani kot muhe! Od zadnjega do prvega, ali pa od prvega do zadnjega so konsumna društva šole za pijančevanje, šolski nadzorniki pa so mladi duhovniki, ki mešajo božjo besedo v konsumnih društev s krama r i j o, ter so v prvi vrsti, krivi velikega zločina nad deželo, zločina, ki provzročuje, da se v dneh Vaše gospodarske organizacije mnogo bolj pijan-čuje, kakor se je kdaj pijanče-i valo v ti vojvodini!
Pije se več! Pri tem pa je tudi pomenljivo vprašanje, kaj se pije? Resnični odgovor glasi se tako-le: pije se veliko, ali pije se slabo. Zmes, ki prihaja v deželo pod imenom laškega vina, ali pa še celo pod imenom laškega petijota, ta zmes se ne more primerjati z zdravo pijačo, kakor jo rode naše dolenjske in vipavske vinske gorice! V veliki množini povžita — in po konsumnih društvih se povžije v ogromnih množinah — mora kakor strup vplivati na organizem, posebno če se po dobri starotrški navadi še z žganjem pomeša! Še nekaj desetletij konsumnih društev, pa bode sedanje človeško pleme spravljeno na nič, in potomci sedanjih k on šumnikov podobni bodo naslednikom tistih iz Sodomo in Gomore, če so sploh kaj naslednikov imeli ti svetopisemski grešnik i.
Žganje, ta morilec dobrega zdravja v deželi, dobilo si je se-daj vrednih bratov — v konsumnih društvih, ki se pošteno trudijo, da z laškim vinom in tirolskim p e t i j o t o m u g o n o b e p r i sedanji generaciji še tisto dobro, k a r s e j e d o sedaj p r t' d ž g a n j e m ohranilo. To pa je zdravstvena stvar naših konsumnih društev, na kojo tudi ne smete biti ponosni.
In če že o nemoralnosti govorimo, tiči največja nemoralnost v tem, da — kakor so prvaki katoliško-narodne stranke že sami priznali, katoliška gospodarska organizacija ni izvirala iz potrebe, temveč i/, nizkega in golega političnega sovraštva. Gospodarska organizacija, kakor si jo mislijo naši katoliški možje, ni imela namena pomagati našemu kmetu, njen edini nameti je bik materijalno uničiti narodno* napredno stranko in njene pristaše. In to je najgria nemoralnost, ki si je v političnih bojih misliti moremo. Svojemu bližnjemu sriesti vsakdanji kruh, ker noče verovati na vsako klerikalno politično pri« sinodarijo, to je skoraj tako ostudno, kakor nekdanja inkvizicija, ki je grešnike, da so se radikalno spokorili, žive sežigala. Vse, kar ste s svojo organizacijo dosegli, je pač to, da se danes kakih 1000 rodbin v istini trese za svoj vsakdanji kruh. In najlepše krščanstvo se dandanes kaže v tem, da se spravlja tisoč rodbin na boraš k o palico, skoraj bi rekel v znamenji s v e t e g a k r i ž a.
In vendar je stvar premisleka vredna, in nekaj osob jo v deželi, ki so gotovo poklicane, premišljati o nji. Tu sta pred vsem zastopnik cesarske vlade, Njega kno-zoškoljo milost. Prihod Njega milosti v deželo smo vsi z veseljem pozdravljali. Sedaj bi ga vprašal, je-li duhovščina poklicana, da so postavi na čelo takim go-
spodarskim roparskim zajezdom! Sedaj bi ga spominjal Kristusa ob jezeru, ki je blagoslovil kruh, da je mogel vse lačne brez vsake izjeme nasititi. Nam pa se odreka ne samo blagoslov, nam se s silo jemlje skromni vsakdanji kruh, in sicer od božjih služabnikov, ki hočejo biti Krista pravi nasledniki. Spominjal bi ga na izrek »moje kraljestvo ni od tesja sveta«, ter ga vprašal, kake vtise bi na-pravljalo na njegovo pastirsko srce, če bi mu dokazal, da je voditelj nek etra konsumnega društva od Božiča, sem opustil 70 ur krščanskega nauka v šoli, samo da je mogel opravljati posle konsumnega društva? Spominjal bi pa na to, da mora mašnik živeti od oltarja. Če se pa tedaj duhovščina sama postavlja na čelo ] agitaciji, ki naj našemu kmetu dokaže, da mu je predrag mali trgovec, ali ne odpira pota bodoči agitaciji, ki bode hotela našemu kmetu dokazati, da mu je predrag tudi duhovski stan? Končam pa s prepričanjem, da bode prej kot ne ravno duhovščina ob svojem času najbolj občutila nasledke pogubne katoliške gospodarske organizacije, ker ne bode mogla krotiti duhov, ki jih danes s tako vnemo kliče na dan!
Klerikalci so na ta veliki govor samo s puhlicami odgovorili, sicer se pa potuhnili, na kar je zbornica določila, da je izvoliti poseben odsek, ki naj preišče razmere pri konsumnih dvušivih.
Za negotovimi nameni.
SlovaSki spisala L. Podjavorinska. »Jaz sem bila nekoliko mlajša, kakor i si sedaj ti, ko sva se zaročila. On je žo poprej često zahajal k nam. Moja matije tudi bila vdova, toda nam se jo dobro godilo. Janko me je rad imel — tako rad, da ni mogel živeti brez mene. In gotovo bi bila srečno živela skupaj, k0 bi jaz ne bila spoznala tvojega očeta. Prišli so v našo vas - - Bog znaj od kod — komedijanti in on ž njimi. Se sedaj ne vem, kako jo prišel k njim! Komedijanti so prebili pri nas teden dnij in v tem času sva se spoznala. To pa je bila 11U)j;v \n Jankova nesreča. Jaz sem bila vedno vesela, živa, a JankO tih, maloheseden, in tako se često nisva strinjala. Mikula jo bil takšen, ka-koršnoga sem si predočevala v domišljiji: vesel, šaljiv, brhak, ljubeč ples in zabave. Komaj sem ga zagledala, takoj se mi je zazdelo, da Janka nimam več tako rada in tla ga tudi v resnici nisem resno ljubila. Priznala sem materi, če me bo silila ž njim v zakon, da /bežim z Mikulom in komedijanti. Ilovica se je razjokala, Janko je obupaval, toda pomagati si niso mogli. Komedijanti so odšli, Mikula je ostal pri nas in čez tri tedne smo praznovali svatbo. Janjko je izginil • • • Ko smo šli od poroke, srečali smo ljudi, ki so ga nesli; našli so ga utopljenega v reki Vahu . . . In njegova mati me je takrat preklela, naj hi ne imela mini ne jaz ne moji otroci; kajti le jaz som bila kriva njegovo smrti, jaz sem mu tako lahkomišljeno vzela življenje, jaz jo pripravila ob jedino podporo v starosti. In njena kletev se jo izpolnila, kajti s to težo na vesti Dišem mogla biti nikdar srečna! Mati je umrla, ljudje so ino sovražili, in mož mi ni dal poprej miru, dokler nisem privolila v to življenje. Ko
Priloga jyRodoljubu""§t. 9t dne 6. maja 1899.
smo v svetu, koprni mi srce po domačiji, ko sem pa le par dnij tu, pa si zopet želim proč, ker mi te besede neprestano šumo" v ušesih«.
Mikulova si je zakrila lice z rokama ter začela krčevito jokati. Zuzka jo je objela ter se stiskala k nji.'Sedaj sta se razumeli ter se prvič v življenju vkupno razjokali. Dolgo ste tako sedeli ter se objemali; naposled je Zuzka skoro nasilno položila mater na ležišče, sama pa je znovič sedla na prag ter premišljevala materine besede in kletev, ki jih je po materinem mnenju preganjala. »Kdo ve«, mislila si je po dolgem premišljevanju, »ali bi res mogle imeti materine besede tak učinek! To je prišlo bržkone le od tega, ker zahajamo v svet,--saj tudi drugi tako
ravnajo. In oče, ko se je še kot samec temu privadil, ne more se temu sedaj lahko odvaditi . . .«
To jo je pomirilo. Sklenila je roki in zroča kvišku k zatemnelemu nebu, jela moliti. Bila je tiha, vlažna majnikova noč, — naokrog tišina, samo spodaj ob cesti se je oglasilo časih glasnejše žuborenje potočka. Na nebu se je le tu pa tam bli-ščala kaka zvezda. Mikula je trdo spal, močno hropeč, a njegova žena se je sedaj pa sedaj obračala na ležišču in slabo zastokala. V vasi je nočni čuvaj oglašal jed-najsto, zatezajoč svoj tresoči, zamolkli glas. Tam nekje, ne predaleč, se je ozval šum in preširen smeh, in kmalu na to je začula odmeve bližajočih so korakov. Zuzka je zadrževala sapo — spoznala je, da so mladeniči, ki so se vračali z vasovanja. Slutila je, da se v šali približajo tudi k njihovi koči. In res, tiho šepetaje in smejaje se dospelo je več postav pod okna. Zuzka je vstala, priložila kazalec desne roke k ustom — v temi se je ozval presunljiv žvižg, in v tem trenotku je skočilo nokaj grozno velikega in črnoga s stropa ter planilo med radovedneže. Ti, na smrt prestrašeni, zbežali so na vso strani, za njimi pa se jo oglasil smoh iz Zuzkinega grla. Mikula jo planil pokoncu, ali takoj se jo zopet pomiril, ko mu jo hči vso pojasnila. Veliki, črni pos so ji jamo dobrikati. »Tako, Pozor«, šepetala je, božajoča ga prijazno po dolgi dlaki, »sedaj lahko greš spat!« Pes, kakor bi razumel, jo skočil na voziček in od tam na nizki strop ter so vlcgel v slamo.
»Revna mamica!«, šepetala jo Zuzka, ko jo legala na slamo polog starišov ter si zavijala glavo v plahto.       (Dalje prih.)
Politični pregled.
Položaj. Zdaj bo menda vendar že konec negotovosti naŠoga notranjepolitičnega položaja. Vlada se jo odločila, da izda za češko in za Moravsko jezikoven zakon na podlagi 4} 14., ako so Cehi temu uprejo, v katerem slučaju bi vlada seveda morala najbrž odstopiti. S Čeli i le zdaj pogaja linančni minister dr. Kalil, ^d izida pogajanj jo odvisno vse.
Deželni zbori. Izmoj vseh deželnih zborov obujata največjo pozornost češki ln Štajerski. V češkom so bilo viharno, ^eloma proti vladi naperjene razpravo o ri*zni|, vprašanjih, štajerski dež. zbor pa So zaletava v vlado z uprav nečuveno "trastjo, katora kažo, da jo Štajerska pravo ■*ediŠče tistega revolucionarnega gibanja, »toro našo državo pretresa.
Ogerska. V ogerskem drž. zboru razpravljajo zdaj o varstvu volilne svobode. Mej drugimi je bila sprejeta tudi določba, da se z ječo kaznuje tisti duhovnik, ki z lece ali iz spovednice agitira, ali ki grozi volilcem s peklom ali da jih v smrtni uri ne previdi itd. Na ogerskem velja to za zlorabo vere. Kaj bi kranjski duhovniki rekli, če bi ne smeli več tako agitirati. Srečna Ogerska!
Italija. Ministerstvo je odstopilo, ker je zbornica izrekla proti temu, da bi Italija zasedla nekatere kitajske pristane.
Dopisi.
S kmetov 25. aprila. — Na kmetih smemo poleg fajmoštrov, njihovih kuharic, kapelanov in učiteljev tudi mi mežnarji včasih katero reči, seveda to pa le v skrajni sili, n. pr. ob volitvah. In ako se nam kdaj posreči, da ustrežemo gospodu fajmoštru, smemo tudi za en dan od doma. Meni je bila te dni ta sreča mila, porabil sem zatoraj redko priliko ter jo mahnem v Ljubljano, seveda peš, ker o železnici pri nas še ni govora. Ko sem vse odpravil, šel sem v gostilno k Ferlincu, kamor naš gosp. fajmošter tudi rad hodijo. Na mizi ugledam »Slovenski Narod.« — Gospod fajmošter sicer pravijo, da tega lista noben človek ne bere, ker pa me ne vidijo in zvedeli tudi ne bodo, hočem se prepričati, ako res tako pregrešno piše. — A kako sem bil presenečen, ko berem dopis, ki je bil našemu kraju in razmeram primeren. Prebral sem še drugo vsebino, na kateri nisem našel nič pregrešnega. Vra-čujoč so proti domu, rojil mi je po glavi dopis z deželo. Tedaj ne samo »gospudje«, ampak tudi drugi lahko pišejo v liste.
Poprimi se, morda bode tudi tvoje sprejeto — sem si rekel. Korajža velja! Kupiti grem v prodajalno najfinejšega papirja, na katerega hočem napisati po svoji skromni moči nekaj, kar ne bode zanimalo samo moje tovariše, ampak tudi druge.
Najprvo Vas, gospod urednik prosim, da imate z mojim pismom malo potrpljenja, saj veste, da mežnarji še nimamo tistih »črnih šol«, kakor gg. fajmoštri in kapelani. Poslušajte, kaj vso so pri nas godi. Kaj ne, stara navada je, da moramo svoje predpostavljene spoštovati in ubogati. A pri nas vsaj v farovžu jo vse drugače. Trije »gospudjo« so, toda vsak svojo »žvrgoli« in vsak si hoče nekaj lavorik pridobiti, bodisi na ta ali oni način. Gospod fajmoštor pravijo: ».laz sem fajmošter in ob ©nem gospodar cele fare, meno morajo farani vbogati in denarje v farovž nositi« itd. Gospod ta-mal kapelan, ta je v »glasbo-donečo« zaljubljen, včasih gre tudi malo na »jago«, a pri temu se mu pripeti) da dvocevko doma pozabi. Ali g. ta-velk kaplan ta, ta. Z gosp. fajmoštrom se nič kaj dobro no gledata, kor g. ka-polan jo hujši od gosp. lajmoštra, posebno odkar je »llotelier« ter nam toči pristno tirolsko vino — a — mi pijemo pa pe-tijol. S tem pa še ni zadovoljen, ampak ustanoviti nam hočo tudi »konzulno društvo«,tako Bom zadnjič slišal, ko sem bil pri »mami« na masoljc vina, ker odkar tam kapelan z velikim zvonom zvoni, smem tudi jaz kot možnar z malim zvoniti.
Tacega »gospoda« šo ne pomnim v naši l.u-i, kakor jo ta gospod Škorc, zvita
buča, pa še premalo. Gospod kapelan je mislil v svoj tabor izvabiti prve liberalce, s katerimi bi skupno udaril po »Miha-čovih«. Ali veste kaj, gosp. urednik? Kar je Vaših so trdi in previdni. Delajo trezno in pametno, zaradi tega se je kapelanu ta načrt izjalovil.
Naš gosp. kapelan pa se tega ni prav nič vstrašil, ampak zavihtel je meč in kam je mahnil kaj mislite — gospod urednik, kam? — Na posojilnico! — Ali joj, joj »kasa« je železna, zatoraj vrže meč od sebe, smukne v talar in krene jo k »mami« na »kofe-renco«. Hitro se je bojda zbrala četvorka okoli okrogle mize in kapelan napravi imenitno pridigo. Sklenili so, posojilnico prepeljati nazaj k »mami«. Voz in konje dajo »mama«, naložili jo bodejo, Krofe, Smrekolj et Co., jaz (kapelan) bodem imel v rokah vajete, in šlo bode kakor strela. Živio! — Izvrstno! »Kofe-renco« dol in pili so na zdravje novemu načelniku (Krofe) in odboru posojilničnemu. Gospod kapelan pa ni pozabil prositi za moralno podporo »konzulnemu društvu«, kar pa ostane strogo tajno.
Prišel je dan občnega zbora, in naš gospod kapelan dene na glavo takozvani »politiško-agitatorsko-coprnski klobuk«, da ga potem nihče ne vidi. Hajd proti posojilnici. Gospod kapelan je ostal tam brez skrbi. Videl ga ni nihče, ker je imel tisti »politiško-agitatorsko-coprnski klobuk« na glavi. Sedaj na delo Krofe, Smrekolj et Co. se lotita. Toda že pri prvem poskusu obupata. »Kasa« je »pretežka«, ne moreta jo niti premakniti, kako neki naložiti. Kaj storiti? Naj pridejo vsi, kar je naših. Kje
ste, strelo božje?--Umaknili so se
strahopetneži.
Poraženi zapustili so »kaso«, katera itak ni veliko vredna (za kapelana, Krofe Smerkolj et Co.) umisliti si hočejo drugo, načrt jo baje gotov, naročiti pa jo hočejo v »kropenskih fužinah«.
Kakšna bode ta »kasa«, ki bode »konzulno društvo« podpirala, hočem Vam gospod urednik pisati, seveda ako želito in Vam ni že to, kar Vam danes pišem, odveč. Vas pozdravljam!
Lipo Zabukov, nazadnjaški mežnar in klerikalni agitator.
Domače in razne novice.
Ljubljanske občinske volitve so se
vršilo minuli teden. Klerikalci so postavili svojo kandidate za vse tri razrede in bili zmage tako gotovi, da so že pili na medvedovo kožo. Nemci so upali, da pri tem boju morda vtihotapijo nekaj svojih Ijudij v občinski zastop. A zmotili so so tako klerikalci kakor Nemci. Napredna narodna stranka je zmagala v vseh treh razredih z veliko večino. Klerikalci so bili popolnoma pobiti in tulijo zdaj, kakor lačni volkovi. Ljubljana je vsemu svetu jasno pokazala, da je in hoče ostati napredna in slovenska in da se nikdar no ukloni pod klerikalni podplat.
Knezoškof dr. Jeglič se jo za časa ljubljanskih volitev osebno podal v agitacijo proti narodni stranki. Po naših mislih mora škof biti dušni pastir vseh Kranjcev in mora zato stati nad strankami. Našemu škofu pa so zdi potrebno, da je strankar, on torej noče biti škof vseh Kranjcev. Škof, ki je strankar, pa no more od tistih, proti katerem vodi boj, zahtevati no lju-
bežni ne udanosti, in lahko se mu tudi zgodi, da izgubi pri njih spoštovanje. Mi resnično obžalujemo, da je škof zapustil svoje stališče nad strankami, a ker je to storil, naj sam sebi pripiše posledice tega svojega, morda nepremišljenega, vsekakor pa nerodnega koraka.
Klerikalno nasilstvo. Kakšni kruti zatiralci so nekateri duhovniki, se je pokazalo pri občinskih volitvah ljubljanskih. Z narodno stranko je glasoval tudi uslužbenec »Katoliške bukvarne« g. Bahovec. Dasi se mož sicer nikdar ne vtika v politiko, so mu duhovniki pri tej bukvami takoj kruh požrli. Mož ni storil dru-zega, kakor da je pri volitvah po svojem prepričanju volil, kar je njegova, po državnih zakonih zagotovljena pravica. Ali klerikalci ne trpe nobenega prepričanja, nego ubijejo vsacega, kdor jim slepo ne sledi. Fej, trikrat fej!
Poslanca dra. Žitnika častna zadeva. Častno razsodišče, v katero je vsaka v deželnem zboru zastopana stranka poslala po dva zastopnika, da preiščejo znano zadevo dra. Žitnika, je izid svoje preiskave sporočilo vsem trem klubom z naslednjim pismom: »Za presojo častne afere gosp. poslanca dra. Ignacija Žitnika izvoljeni odsek sicer priznava, da je g. dr. Žitnik v X. deželnozborski seji dno 15. februvarja 1898. govoril v veliki razburjenosti, ase po vršenih poizvedbah vendar ni mogel prepričati, da si g. dr. Žitnik pri takrat pod častno besedo oddani izjavi ni bil v svesti, da se je g. poslanec dr. Ivan Tavčar čutil žaljenega po notici v »Slovencu« z dne 11. februvarja 1898., k a t e r o j e, kakor s a m p r i z n a v a, pisal gosp. dr. Žitnik. V Ljubljani, dne 14. aprila 1899.« Žitnik pa vzlic temu ni odložil mandat in klerikalna stranka ga drži. Fej!
Shod primorskih deželnih poslancev. Prod kratkim so se sošli vsi slovenski in hrvatski poslanci goriški, istrski in tržaški, na katerem so so dogovorili, da bodo odslej postopali popolnoma skupno. Izvolili so poseben odbor, kateri določi njih skupne zahtevo in korake, katere jim je storiti. Za zdaj so slovenski in hrvatski poslanci izstopili iz vseh treh deželnih zborov na Primorskem.
Nemška nestrpnost. V Štajerskem deželnem zboru je dr. Rozina predlagal, naj so v Ljutomeru ustanovi vinarska šola s slovenskim učnim jezikom. Dež. zbor je sklenil, da mora na toj šoli biti nemščina učni jezik, dasi jo šola namenjena izključno slovenskim kmetom, kateri nemškega jezika niso zmožni.
Istrski deželni zbor in slovenski in hrvatski poslanci. Deželni glavar istrski, Campitelli, je hrvatske in slovensko poslanco, ki se no udeležujejo sej deželnega zbora, pismeno pozval, naj pridejo v zbornico. Poslanci dotičnih laških pisem niso hoteli sprejeti, pač pa so sporočili deželnemu glavarju, da ne sprejmejo od deželnozborskega predsedstva nobenega spisa, ki ni pisan v hrvatskem ali slovenskem jeziku. Deželni glavar je potem vse te poslance brzojavno pozval, naj pridejo V zbornico, a poslanci tudi teh brzojavk niso sprejeli, ker so bilo pisane v italijanskem jeziku.
Zahteve goriških Slovencev Posla nec dr. Gregorčič jo kot načelnik kluba slovenskih poslancev, dno 17. aprila pisal
dež. glavarju dr. pl. Pajerju pismo, v katerem naglasa, da ne iščejo le premirja z italijanskimi poslanci, temveč trajnega miru. Slovenci zahtevajo stvari, katere Italijani že imajo, ali katere lahko dobe, ne da bi Slovenci ugovarjali. Sklepi dež. zbora naj se delajo v sporazumljenju obeh strank, pri volitvah v odseke naj se ozira jedna-komerno na obe stranki; zagotovi naj se popolna jednakopravnost obeh jezikov v zboru, v odseku dež. uradih in zavodih; okr. šol. zalogi naj se podpirajo iz deželnega zaklada z 80%, plače učiteljev naj se zvišajo. Druge zahteve se tičejo cest, uravnave voda, brezobrestnih posojil in nakupa delnic za vipavsko železnico v znesku 100.000 gld. To so zahteve, ki so povsem opravičene.
Karol Pleško f. Dne 23. m. m. jo ob 1 .'a5 uri popoluclne po kratki bolezni za kapjo umrl v Ljubljani g. Karol Pleško, c. kr. sodni nadsvetnik v pok., jeden najbolj čislanih in spoštovanih slovenskih sodnikov.
Državna podpora. Poljedelsko mini-sterstvo je dovolilo za tri leta v podporo gospodinjski dekliški šoli vsakoletnih 1000 gold., in deželnemu odboru 150 gold. za razširjenje dež. trtnice.
Važna razsodba. Upravno sodišče je včeraj razsodilo, da deželne komisije za odmero pridobitnega davka ne sinejo zvišati postavk, ki so jih določile davčne komisije.
Konsumni društvi v Železniki h in v Trnovem. Polit, oblast je zaprla pivnici konsumnih društev v Železnikih in v Trnovem. Ti pivnici sta bili navadni gostilni, kjer soje točilo vsakemu, kdor je prišel, in kateri sta se od druzih gostiln razločevali samo po tem, da so v njih zbrani katoličani najraje mej božjo službo prepevali in razgrajali. Trnovski kaplan Rudolf je bil o tej priliki obsojen na 25 gld. globe.
Kranjsko društvo za varstvo ži-valij so snuje v Ljubljani. To društvo namerava vso živali hrez izjeme varovati vsakterega trpinčenja in nekoristnega pobijanja, domačo živali nepotrebnega mu-čonja pri zaklanju, nadalje bolne živa lij porabo za dolo ter prevelikega napora in pridrževanja neogibnih potrebščin, potem pospeševati lepo ravnanje z živalmi. Vsak blagomisloč človek in prijatelj živalij gotovo iskreno pozdravi to prekoristno društvo in jo bo podpiral.
Hauptmann obsojen. Očetovsko ljubljeni kapelan Peter Hauptmann v Starem trgu pri Ložu, jo obsojen radi častikraje na 5 0 gld., oziroma na deset dni zapora. Njegov zagovornik dr. Šušteršič jo jo žo pred koncem obravnave od k uril!
Rudolf še on krat obsojen. Pri ljubljanskem deželnem sodišču se je vršila 3. t. m. vzklična obravnava proti trnovskemu kaplanu Rudolfu. Kakor znano jo bil Rudolf v prvi instanci radi žaljenja občospoštovanega gosp. Urbančiča in prestopka zakona o zborovanju obsojen na globo 150 gld., oziroma 80 dnij zapora. Rudolf se je proti loj sodbi pritožil, a opravil n i n ičosar. Deželno sodišče je obsodbo potrdilo v polnem obsegu, in Rudolf bo moral plačati globo in stroške. Zajedno z Rudolfom so bili obsojeni kurat, v llarijah Janez Pfoiler in Ru-dolfova pristaša Fran Sircelj in Jožef I'. e n i g a t vsak na globo 5 gld.
Občinska volitev na Slapu pri Vipavi.   Županom je izvoljen  Alojzij Fer«
jančič, brat državnega poslanca ter podpredsednika drž. zbora, dr. Andreja Fer-jančiča. Svetovalcema sta izvoljena, Anton Gvardijančič, grajščinski oskrbnik ter Matevž Trbižan, posestnik, oba iz Slapa.
Tržaški škof v Rimu Vsled neprestanih pritožb tržaških Lahov proti škofu Šterku je bil slednji poklican v Rim. Neposredni povod temu pozivu je dala spomenica tržaškega municipija, a tisti dan, ko je škof Sterk odpotoval, odposlal je municipij še drugo spomenico v Rim. Zdaj poročata »Pol. Cor.« in »Obzor«, da se je škof v Rimu popolnoma opravičil.
Nove šole. V šolskem okraju Krško bodo sezidali te-le nove šole: Na Raki se napravi štirirazrednica, v Št. Jerneju trorazrednica, pri Sv. Križu trorazred-nica, v Vel. Podlogu in v Vrh p olju pa dvorazrednici. V litijskem šolskem okraju se sezida v Polšniku jednoraz-rednica, v Zagorju se razširi trorazrednica v štirirazrednico, v Ž al in i pajedno-razrednica v dvorazrednico.
Nov železniški projekt. Železniško ministorstvo je Štefanu pl. Daubachvju v Zagrebu dalo dovoljenje, da sme izvršiti tehnična pripravljalna dela za zgradbo železnice od Kamnika do Rečice na progi Celje - Velenje. Dovoljenje je veljavno jedno leto.
Še vedno -~ litijska praksa!? Novomeško okrajno glavarstvo pošilja slovenskim strankam tudi 1899. 1. samonem-ška razsodila o vojaški taksi, dočim okr. glavarstvo kočevsko slovenskim strankam slovenske uroča. Gosp. okrajni glavar pl. Vestcneck naj blagovoli takim »kozlom« podrejenega mu uradništva narediti konec, že v6 — kako . . .
Razdelitev pazinske občine. V zadnjem zasedanju istrskega dež. zbora sprejeti zakon, s katerim se jo pazinska občina razdelila na štiri manjše občine, tako da bi eventuvalno Lahi dobili mesto v roke, ni zadobil najvišjo sankcijo.
Nagrade zh rešitev življenja je priznala deželna vlada 141etnomu kočarje-vemu sinu Jan. Strompfelnu iz Laniš, in sicer v znosku 20 gold., ker je junaško rešil svojo mater Marijo iz ognja.
Premovanje konj so vrši letos v septembru, in sicer v naslednjih okrajih: 1. v Lescah, 2. v Kranju, 4. v Kamniku, 5. na Vrhniki, 7. v Ribnici, 25. v Trebnjem in IG. v Št. Jerneju.
Vlak povozil jelena. Iz Šmartna pri Kranju, 17. aprila. Tovorni vlak, ki je preteklo soboto zvečer prišel v Ljubljano, je malo pred postajo »Kranj«, pod Gaštojom, povozil jelena. Odkod je ta nenavadna žival prišla V Najbrže iz Notranjsko, kjer jih je, kakor je bilo brati lansko leto, v Planini knezu \Vindischgraetzu ušlo 14 iz zverinjaka. Y gozdih za Savo so se ta teden videla dva (jelena in košuto), - - tudi v Resnici jo baje jeden.
Napad radi dcd.ščine. Mej posestnikom Anionom Gole v Vel. Kalu in njegovim sinom Janezom, jo bil že dlje časa prepir radi neke dedščino. Dne 10. m. m. pa je sin v pijanosti hotel planiti po očetu, kar pa se mu ni posrečilo, ker jo napad preprečil njegov brat Anton. To je podvrženega brata napotilo, da je prijel za sekiro in zadal Antonu 10 cm globoko rano na ramo lor potem pobegnil v Ameriko.
Shod vinogradnikov. Iz Novoga mesta nam dohaja vest, da so snidejo dolenjski vinogradniki v pričo t k u  m o-
8eca maja v Novem mestu, kjer se bodo posvetovali in sklepali o vprašanju, kako prodajanju petij ota v okom Pr*ti, ter vinsko kupčijo povzdigniti.
Samomor. Kulturni inžener v Ljub-mh Edvard P o ur, se je v Celovcu Ustrelil. Pokojnik, poštenjak in jako dela-Ven mož, ni imel sreče v življenju in so ?a brezdvomno materijalne skrbi pognale v srnrt. — V Podgori na Goriškem se je Ustrelil v poslopju orožniške postaje mlad, komaj 25 let star orožnik-korporal. Kroglja mu je šla skozi vrat ter predrla glavo v ^dnjem delu. Ustrelil seje baje radi tega, *Br ni mogel avanzirati. Pokopali so ga jj° navadnem cerkvenem obredu. — Dne m. m. ob 9. uri zvečer je izpil 251etni te^ak Janez Oražen iz Kamnika, v Trstu strupeno tekočino in je čez kako uro po-tem v bolnišnici umrl.
Požigalce v Goricah pri Postojni že lttla oblast v svojih rokah. Uprav grozno j** je, da je ta požiralec — lSletna dek-Wi Terezija Klanšeh. Ta je služila pri ^kem posestniku v Goricah. Ko je ta po-^e'> popustila je službo in prišla domov žilici k svojim ubožnim starišem. Dne aprila sta imenovano Klanšek opazili sosedi, da se nekaj mudi in potika po lelu, in  sicer  na  cesti  ob slamnati ^bi posestnika Tomaža Tominec, Ženski . * iz radovednosti stopili blizu. Zapazivši Klanšek zbežala. Ženski pa sta blizu strehe zapazili kakih 50 žveplenk. .Osedjo so takoj poklicali orožnika. Taje spraševal Klanšek na lici mesta in potem j0 Jo tzel seboj v Gorice. In tu je pridala deklica, da je res petkrat zažgala z Veplenkami. Kakor smo poročali, je bil Sonj lrikPai zadušen, tri hiše, oziroma
sl°pja so pa -pogorela popolnoma. ^ Preuieniba posestva. Iz Sevnice so ^ poroča, da sta grajščaka gg. Fran i in Matija Hočevar kupila lopo ve-vPo«osLvo dr. Kautschitscha v Sevnici z \ kakor leži in stoji in sicer za ceno 70.001) gld. mj  ^hul tat. .Martin Zorman, 10 let star,
delavki srebrno uro.
Sq . Metomor.   ŽužemberŠkemu sodišču
^J^ooili 331etno Terezijo Kužnik, katere
\{J •   *° 8°dem let v Ameriki. Terezija
d**   * j'- mati treh otrok in je obdolžena etorn<„-a.
lj   ulnl neki posestnik iz Idrije pri Pači %V° 8 telet°m, katero ima 6 nog. 4 noge Lv kakor navadno, 2 pa ima tole zgo-B?** Prvem delu života, in 1 izmej teh k x* ^° Vo^Jai kakor druga. Telo je zdravo kakor druga normalno zraščena VftU*'       tele je pripeljal na trg kmeto-11 Franc Šorli iz Podmelške 1'are.
^bil se je 701etni Jož. hromeli Iz a. ■
-.UlJnv sin, iz Ješovca v okraju Čakovec, so jo v Ljubljano in je ukradel
8ei
jeg^ 1 občina Gradišče, v vinogradu svo-
^rih HUlil* 8P°dtaknil H0 Je' /vulil s<> 1>0 h\i U navzdol ter padel preko neke skale, 0) du se je ubil.
Žari l0- ftPrila ponoči je nastal Kr. Slr('ho hiše lv. I'.olke v l'oženku pri
0geuJ' ki j*' upepelil v/.lic požrtvo-*l>0i <hUsilct>,n iz Cerkljan hišo in go-^v.araka P°«h>pj:i- Škod., je za LOOOgld., ^ ]r1OV:io je bil pogorelec le za 700 gld.
{'v\u     .:il'r'1^ je  nastal  v  Vedrenuu pri
ki j%      v kleti Pavla Laknerjk ojenj ^1|,'lk1'1111''1 Wet, poleg stoječi hlev in 1000 UJV oddaljeno  klet   Ivana Laknerja.
Škode je za 1300 gld. — 12. aprila sta v Zg. Lokvici Matija Govednik in njegov sin razstreljala skale v vinogradu, pri tem je odskočila vžigalna vrvica na hišo Jož. Muca, tako da je nastal požar, ki je upepelil Mucovo hišo in hišo sosedinje Težak, škode je za 2200 gld. Zavarovana sta bila pogorelca samo po 450 gld.
26 dni brez hrane. V Slov. Bistrici je nedavno tega 191etna dekla Neža Sturm, ki je služila pri gostilničarju Mihaelu Ga-steigerju, zginila iz hiše svojega gospodarja, ne da bi jo bili mogli najti, dasi so za njo skrbno poizvedovali. Šele 27 dni pozneje so našli dekle skrito pod senom na podu istega gospodarja. Deklica je še živela, toda bila je strašno shujšana vsled glada in mraza; tudi njeni nogi sta bili popolnoma zmrznjeni. Dosedaj se še ne ve, čemu je zginila deklica, in ista tudi sedaj še ni hotela povedati, kaj jo je tiralo k temu osodepolnemu koraku.
Umor. Nedavno tega so našli GOlet-nega Jožefa Dobravca iz Jesenja blizu Brnka ubitega. Umora sumnega so zaprli IGlctnega A. Prašnikarja iz Jesenja ter ga izročili okrajnemu sodišču v Litiji. Tu je fant povedal, da je ubil Dobravca s kolom njegov oče Jernej, in sicer zato, ker je sumil, da mu je Dobravec pred leti zažgal kozolec. Zaprli so na to še očeta. Menda sta ubila starca oče in sin.
Utonila. V Bohinjski Savi so našli truplo 481etne beračice M. Zcn iz Crešnje-vic. Beračica je rada pila ter je padla z brvi v Savo.
V aprilu zmrznil je štiridesetletni hlapec Fr. Kompoš v Ebcrndorfu, doma iz Bistrice pri Pliberku. Po noči je pijan obležal v jarku in zmrznil.
Tatovi. V noči na 19. aprila so neznani tatovi vlomili skozi okno v proda-jalnico g. Antona Butina iz Banjaloke št. 2, kateremu so odnesli okoli 500 gld. denarja, 6 hlebcev belega kruha, 1 kolobar tobaka, 6 kg. slanine, nekaj kilogramov kave, 5 prstanov in 1 uro. Za druge malo stvari so ne ve natanko. Denar so odnesli v gozd s predalcemj vred, ki so ga potem na mestu pustili. Bili so baje cigani, ki se vedno klatijo po kočevskem okraju.
Nesreče. Dno 9. m. m. je hotel Fr. Jonke iz Kočevja izstreliti staro puško, ki pa se razleti in strelca nevarno rani. — Dne IG. m. m. po noči je čuvaj Janez Zdovoc pri Planini na tiru našel Andreja Kovača iz Grahovega z zlomljeno nogo. Ranjenca so prepeljali v ljubljansko bolnico. — V Podrecah pri St. Vidu je 18-lotni Anton Košonina padel z odra pri župni cerkvi in se ubil.
Napad pri sodišču. Pred kratkim je neki Lah iz Buzeta izgubil pravdo proti nekemu kmetu. Lah in dotični kmet sta so dolgo pričkala na hodniku sodnega poslopja. Naposled je Lah vzel velik nož in je tvojega nasprotnika zabodel. Napado-valca so takoj zaprli.
Mrtvega so našli dne 25. m. m. Fr. Korbarja, posestnika v Zg. Kašlu. Dne 5. aprila je bil padel v Ljubljanico. Pokopali so ga pri D. M. v Polju.
Dvojen samomor na tržaškem pokopališču. Dne 5. m. m. popoludne se je dogodil na tržaškem pokopališču dvojen samomor. Neki čevljar Peter Loronzulti se jo na pokopališču zastrupil z jedno svojih ljubimk, zapustivši drugo ljubimko z dvema otrokoma.
Zveza beračev. V Filadelfiji se je združila velika množica beračev, katera je sklenila nasprotovati mejsebojni konkurenci. Ta zveza je razdelila mesto v več delov, in v vsakem delu mesta sme prosjačiti gotovo število beračev. Vsak člen mora plačati v društveno blagajno na leto neki prispevek; in ako katerega izmej njih redarstvo radi beračenja zapre, plača društvena blagajna zanj določeno kazen. Ako kateri beračev noče pristopiti k društvu, prenapolnijo členi društva njegov okraj, da ima tako velikansko konkurenco. Ce pa še to ne pomaga, se nekateri berači lepo oblečejo ter ga kakor meščani pri redarstvu radi beračenja zatožijo.
20 neveljavnih zakonov je sklenil od Velike noči i. 1898. do sedaj župan mesteca Poelitz na Pomeranskem. Pomotoma je namreč kar prevzel tudi sklepanje zakonov, ne da bi ga bila nadzoro-valna oblast v to poverilo. Sedaj je vseh 20 zakonov, katere je on sklenil, neveljavnih. — Ako sta se morda v tem času mož in žena drug druzega že naveličala, se brez vsakih zadržkov lahko ločita in postaneta zopet — fant in dekle.
Na smrt obsojena nevesta. 211etna Roza Komlassv je v Oseku umorila staro ženo Ano Olajoš ter jo zakopalo na dvorišču. Potem je pobrala vse imetje umor-jenke ter dala celo njeno pohištvo prepeljati v Mohač, kjer je živel njen ženin. V trenotku, ko je hotela iti — mirtinim vencem v laseh in beli obleki nedolžnosti — k poroki, so jo zaprli. Pri porotni obravnavi v Oseku je izpovedala, da jo je hotela Olajoš zapeljati v nenravno življenje, da ji ni dala ničesar jesti, a se sama poleg nje mastila z najboljšimi jedili. Baje je Olajoš dekleta končno upija-nila ter jo izročila onečaščenju. Komlassy se je maščevala in jo ubila. Porotniki so morilko obsodili na smrt na višalih.
Pobegnil je s svojo — mačeho. Sin
nekega veleposestnika v Berolinu je pobegnil s tretjo soprogo svojega očeta, 70 letnega starčka. Soproga ima 2G let. Policija je sicer zalotila zaljubljeni parček, toda izpustila gaje zopet. »Zapeljana« ženska čaka sedaj v hiši svoje sestre na ločitev od očeta svojega ljubimca.
Zanimiv samomorski kandidat. V
Crnovcih se je hotel s strihninom zastrupiti neki mož, ki se je zval Dolinski ter je dejal, da je bogoslovec. V bolnici pa je priznal, da se piše Stanislav Bodnar, ter da so je lani s ponarejeno pobotnico pri vojakih polastil 10.000 gld. S tem denarjem je potoval po Ameriki, Španiji, Italiji in Rusiji, kjer se jo vanj zaljubila neka uplivna dama, ki mu je dobila dobro mesto. Ko pa je denar potrošil in je ljubezen lepe dame usahnila, se je peljal v Črnovce, kjer se je hotel zastrupiti. Bodnar je bil podčastnik, zato pride pred vojaško sodišče.
loterijske srečke.
Oradeo, 29. aprila. Lino, 22. aprila. Brno, 3. maja. Dunaj, 20. aprila. Trat, 22. aprila. Praga, 20. aprila.
0, 65, 84, 90, 63. 45, 40, 57, 81, 79.
1, 18, 53, 34, 2. 33, 79, 78, 1, 3. 14, 3, 83, 41, 71. 53, 3, 58, 89, 82.
Tržne cene v Ljubljani
5. maja 1899.
PSenica, 100 kg Rež,        n . Ječmen,   „ . Oves,       „ . Ajda,       „ . Proso, „ Koruza, r Krompir, „ Leča,     hktl.. Grah,       „ . Fižol        „ . Maslo,    kgr. . Mast, „ Špehsvež,,, .
ll kr. 0 50 S'20 7 20 6 50 880 K SO 5 50 2 50
12 9
12
1105 75 00
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno.  .  . • Mleko, liter .  .  . . Goveje     meso kgr. Telečjo        „ i. Svinjsko      „ „ Koštrunovo ,, „ Piščanec .  .  . .
Golob.....
Seno,  100 kilo . Slama, „    „ . . Drva trda, klftr. . „ mehka, „
-70 - 90
I—OBJ
;-07|
J— 65J
-6 —11
4,60!
XXXXXXXXXXXXXXXX
Vožnje karte In tovorni lisi i v
AMERIKO.
Kralj, belgijski poštni parnik
Red Slar Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesij ono vana od visoke c. kr. avstrijske vlade.
Pojasnila daje radovoljno
Red Star Linie
Dunaj IV., VViednergUrtel št. 20
ali pa
Anton Rebek
Kolodvorske ulice štev. 29 v Ljubljani.
xxxxxxxxxxxxxxxx
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice It 10.
IkST Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. ""25lJJ
registr. zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge po
411 o 2 0
in plačuje rentni davek sama.
Vizitnice
priporoča
„Narodna tiskarna v Ljubljani
F. P. VIDIC & Co. v Ljubljani
ponujajo po najnižjih eenali vsakokoli množino
zidarske opeke
zarezane strešne opeke
(Strangfalzziegel) rndeee ln črne, z zraven spadajočo
stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa
lončene peči in štedilnike
lastnega izdelka
Boman-cemeiit
lastnega izdelka
Dovški portland-cement
kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete.
IfT Najnižje cene!!! (672 -4)
mm
Že leta sem izpričano izvrstna primes k bobovi kavi. — Pri živčnih, srčnih, želodecnih boleznih, pri pomanjkanju krvi etc. zdravniško priporočena. — Najpriljubljenejša kavina pijača v mmmmmimmim stotisočero rodovinah. ^^^^^i******
Odgovorni urednik dr. Ivan Ta v Car.
Lastnina in tisek .Narodne Tiskarne" v Ljubi)
iaP1,