KaZALO : leto: 1969 letnik: 15. št.5 STEZICE SO GLASILO NCVOLiEŠKIH GIMNAZIJCEV IN IZKA. 'AJO ENKRAT MESEČNO. TIGKa JIH SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO NAKLADA JE 300 IZVODOV, CENA PA 1 dinar. STEZICE UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK: VEBER ANDREJ VSEBINA: RAZNI: L JAN JA: Intelektualna nova levica. BOJIŠČE MNENJ: Odmevi: . —:' R. Vukadinovič Deja: Cerkev naša vsakdanja.. VI SPRAŠUJETE,...CDGCVaRJA.. oo»ooo0oooooeoo MLaDI LITERaT: LOTOSI £ V • ^)^j-v/č?3..Voeooooooooeooooeo0ot>00®Oe BUC O • L J U(fi J O ottooeoooo oeeoeoeoooooeoaooo O h 8.n t cl *^** Bila SCllo ©oooooooooo^eooooooooob ŠD lirah mo JG »ooooooooo»eoooo6»6eS V" ana • C nG Zi»ooo»6oe6ee»«o».eoeeoobo»fc66 Oečiekeze* Iluzijo rioci• ooo»oeoo*ooooeo»o » Sunshine poet: Variacije o prostituciji»<> V ana • Zj ima • ©©OOOOOOOOOftOOOOOOofcodOOOoOOO© Sunshine poet: Srečanja©© ©» © <> © * *»© © *» © <, © © Naš gost: "LI LLADIH...............o . o o o o o o o o o. 3 4 o o o o o e 6 9 11 11 12 12 13 14 15 17 18 19 ŠPORT NAŠ GIMNAZIJSKI Najboljši športnik gimnazije.......... 22 R.D.: Orodna telovadba. ...................23 Nepričakovani prvak.................. 24 J.P.: Polovičen uspeh v Črnomlju........... 25 *«o«o«oe R A Z M' I o e o o o o o o o o J A N J a 0 0 9 0 0 o ooocooeoo n Ooooooooo eoeooooeoo oooooooooo SREČNI SO TISTI, KI IMnJC ZELO VELIKO DENARJA IN TISTI, KI GA SPLOH NILAJO. OSTALI ŽIVIJO V PnKLU /John Lennon/ Sola kot tovarna kadrov za nas ni sprejemljiva- Odklanjamo jo tudi kot svetišče prosvetijeno- /Tribuna,16.4.69/ NEPREMAGLJIVOST IN NEUKROTLJIVOST VIET-NAMA JE DRČa POSLEDNJA SV0- B0I)A*,*“ /J.P.Sartre/ Picasso je potreboval štirideset let, da je postal primitivec. Jaz sem rojeni, prirodni, iskonski primitivec. /John Lennon/ ZAHTEVALO DEKLARACIJO ČCLSTVA. TO POMENI, ENAKOPRiVEN POLOŽAJ VSEH ČOL, ENAKOPRiVEN POLOŽAJ VSEH UČITELJEV IN ENAKOPRAVNE MOŽNOSTI VSEH UČENCEV. / Tribuna,16.4.69/ Rajko VUKADIKOVIČ: IITTEIEKTUAIKA "KOVA: LEVICA''" IN ČTUD^NTGKC. GIBaKJL PRI NaS Kakšen je ta današnji svet? Ali ni to svet neverjetnih par.-daksov, svet nasprotij, svet v katerem imamo na eni strani družbo blagostanja in na drugi strani družbo, ki ji lakota pobere na dan tisoče članov. Ali ni to svet neštetih vprašanj? Kaj se bo zgodilo, če res pride do velike selitve nerazvitih narodov, ki bodo, čeiteni s kitajskim atomsKim orožjem, krenili na sever in zahod za kruhom, ki pomeni življenje? Ali pa drug^ možnost: kaj pa, če se bogati sever pravočasno zave nevarnosti, ki mu preti od lačnega juga ter z ekonomsko pomočjo prepreči nevarnost? Ali nam v tem primeru nc grozi mogoče nevarnost, da svet spremenimo v mehanizirani "raj", v katerem bo kraljevala mehanizacija in v katerem ljubezen ne bo obstajala, ker se bomo spremenili v brczlicno ...rožico, mi bo delala in mislila po onem kalupu? Ali ne bo umetniško delo proizvod skupine enako čutečih in mislečih antiindividuumov? luogoče pa umetnost sploh ne bo obstajala, ker bo vse prepuščeno brezčutnim strojem, ki bodo lahko pomenili celo uničenje človeštva, ki bi tako postalo žrtev lastnega razvoja? če temu dodamo še vprašanja, kot so npr.: Zakaj sploh smo? Zakaj rajši nismo? Kakšen je pravzaprav pravi smisel obstoja človeštva? Kam potem, ko bodo meje nemogočega prekoračene?.... dobimo kopico vprašanj, na katera ni mogoče odgovoriti. In če vsem tem vprašanjem dodamo pojme kot so: ekonomski nihilizem, drvenje sveta v tehnokracijo, avtomatizacija itd. vidimo, da je nujno, de vse to pripelje do obupa, nezadovoljstva, ogorčenosti in izgubljenosti ter upiranja mladih tej naši ustaljeni in steptani živijensmi poti. Danes smo lahko priče vedno popolnejši podrejenosti človeka proizvodnji, temu sodobnemu bo^u razvitega dela sveta in vedno večje podrejenosti dvema ideologijama zahodnega sveta: znanosti in tehniki. Razumljivo je, da se v taki situaciji pojavi nezadovoljstvo mladih ljudi, ki se kaže v številnih socioloških in psiholoških pojavih kot so: nihilizem, anarhizem, beatništvo in hippijevstvo. Toda nobeno izmed teh gibanj ni nakazalo nobene rešitve iz kopice problemov, mi duši svet, in ki so jo oni tako dobro opazili. Zahodnoevropska družbe, je postala družba tehnokracije, ki ne dovoljuje kakršnokoli razmišljanje, in ki ne dovoljuje vprašanja zakaj, kako, in ali bi lahko bilo kako drugače. Vse je vnaprej preračunano in določeno. Da je vse tisto, kar dela tehnika popolnoma pravilno in edino mogoče, garantira znanost. Lia-nuelni delavec, ki danes predstavlja le deseti del vrednosti nekega proizvoda, ne pomeni več veliko, llavni objekt izkoriščanja je postala intelegenca, predvsem tehnična, ki se vedno bol j prGle tari žira -. In če imamo pri vsem tem v mislih še karxovo trditev, da.je propad kapitalistične družbe zgodovinska nujnost, nam bo tc-koj postalo jasno, da so spremembe nujne. rodu. zdaj pridemo do vprašanja, kateri razred ali sloj kapitalistične družbe je v tem trenutku sposoben te spremembe izvršiti. Kapitalisti ne pridejo v upo-štev, ker so živijensko zainteresirani za obstoj ravno takega sitem iz enostavnega razloga, mer je njim v tem sistemu najbolje in vsaka rušitev ali sprememba sitoma, pomeni tudi uničenje njihove moči in blagostanja. Potem je tu se proletariat. V taki situaciji, ko je. njihovo delo preplačano, ko so njihovi odnosi z izkoriščevalskim razredom takšni, da bi vnuka sprememba teh odnosov pomenila materialno poslabšanje njihov e g., položaja, skratka, v tej situaciji, ho je delavski razred dobesedno podkupljen, sc nanj ne more resneje računati, čeprav ostaja. Še vedno faktor, s katerim.odremo pri morebitnih spremembah resno računati in brez katerega nc bo nobene prave revolucije» Treba ge. je samo prebuditi . Toda kdo bo to storil"? 1.-0 go če intelegcnca, ki živi v iluzijah, ki jih je u- stvaril sitem v interesu svoje ohranitve, de. jo ona tisti vodilni družbeni sloj, ni ovsem odloča? Vendar pa je opazno, počasno prebujanje intele cnce, ki Sv začenja zavedati svoje izkoriščenosti in proletarizucije. Liogoče pa. bo vlo;(.o de ton tor ja, ki bo sprožil izbruh 'revolucije, prevzela kakšna organizirana stranka? Jaz mislim da ne, čeprav tudi to ni izključeno. Kamreč, ni je politične stranke, pa če so njen, naoela na začetku še tako progresivna, da jo ne bi "e s tablishement" prežvečil in Jp vključil v svoj sistem, v katerem so spremeu.be nemogoče, in zpjkaterega še komunistične partije no predstavljajo nobene. nevarnosti več. Celo v ZDn in ZR Nemčiji so komunisti preganjani zgolj zar_.di predsodkov in ne zar,.di strahu pred rdečo nevarnostjo. Kakšen je potem odgovor na vprašanje kje je tista sija, ki bo sposobna sprožiti revolucijo? Odgovor je samo eden: To so tisti ljudje,.ki jih "est^blishement" zaradi njihovega, materialnega položaja ne more preplačati, ljudje, ki v tem sistemu ne vidijo ovoje bodočnosti in perspektive. To so ljudje, ki ne želijo nemoč postati dvl stroja, Ki se mu pr c. vi proizvodnja; skratka, to so študentje in nekateri intelektualci, to je mladina. / se nadaljuje v naslednji - "' številki/ C ::: bojišče mnenj oeeeoooeoo oo-ooooooo oaeooooeooeoooooooo 0000000009000090009 oooooooooo o o o e o ecoc-oooooooooeo oooeooooeooooeo 000090000000000000 000000009000000000 oooooeoooooooooooo ODMEVI: CERKE/ NAŠA VSAKDANJA Odgovarjam na pismo toy. M.S. , ki je v zadnji številki Stezic začela polemiko v zvezi z mojim prispevkom v tretji številki z naslovom "Cerkev naša vsakdanja". Le ta je tov. M.S. tako pogrel, da je sklenila nanj odgovoriti /anonimno/. Zanimivo je, če začnemo na koncu, da tov. M.S. trdi, da s tem problemom nisem toliko seznanjen, da bi o tem lahko pisal, ne oziraje se na to, da je na začetku svojega prispevka postavila trditev, da Cerkev resnično skrbi samo za verska vprašanja in tako sama sebi skočila v usta, ker je očitno, da ne vidi /noče? ne želi videti?/ s kakšnimi problemi se ukvarja "sodobna" katoliška cerkev pri nas in kam vse vtika svoj dolgi nos. Mar je res potrebno, da naštevam vsa tista neverska področja, v katera se Cerkev vmešava in tako zlorablja/očitno je, da tov. M.S. zamenjuje izraza uporabljati in izrabljati, zato sem prisiljen uporabiti ta malo jasnejši izraz/ torej zlorablja svobodo delovanja na verskem področju, ki ji ga naša ustava zagotavlja. Mar je organizacija otroških vrtcev versko vprašanje? Nedvomno porečete, da Cerkev na ta način samo kaže svojo humanost. Zahvaljujem se na tem dvoreznem meču, ker res ne želim gledati, kako Cerkev pod krinko svoje humanosti vzgaja otroke socializma z istim namenom, kot je vzgajala ljudi v preteklih dveh tisočletjih, čeprav na drugačen, današnjemu času prikrojen način. Mogoče pa je odločanje o preprečevanju rojstev versko vprašanje? Mogoče je celo humano s prepovedjo uporabe kontracepcijskih sredstev povzročiti pravi genocid zaradi protizakonskih in nekontroliranih splavov? Vsekakor so tudi zahteve po lastnem TV programu popolnoma upravičene. Zdaj lahko še čakamo, da z istimi zahtevami pridejo na dan vse številne verske sekte tja od pravoslavcev pa do islama. Ne vem, če je šola versko področje, toda očitno je, da ona vedno bolj zanima Cerkev. Pri tem je zelo čudno, da tov. M.S., ki tako vneto zagovarja Cerkev in njena stališča, prav pri vprašanju šole stoji na diametralno nasprotnih pozicijah kot Cerkev. Tov. M.S. namreč zagovarja tako nevtralno šolo, ki bi temeljila na znanstvenih dognanjih, to se pravi na znanstvenih resnicah, kar je čisto v nasprotju s cerkvenimi resnicami in s težnjo Cerkve po nevtralni šoli, ki ne bi poučevala ne v ateističnem ne v teističnem duhu, ampak bi puščala široko pot samo ve in samoprevare. Ne vem, če bi poskus negacije sposobnosti samoupravljalnega socializma, da vpliva na razvoj duševnosti svojih članov., lahko imenoval delovanje na verskem področju. Prav v tem negiranju se kaže tiste, nepoštena igra, ki jo katoliška cerkev igra v naši državi, ko zahteva nekakšen krščanski socializem ali socialistično krščanstvo, v katerem bi svet pripadal socializmu, duše pa bi bile neomejena domena cerkve. Ubogi mi, če bomo doživeli, da bomo po petindvajsetih letih napornega boja za osvoboditev dela in osvobodite v od dela, skratka od vsemogočih družbenih, ekonomskih in političnih pritiskov, to se pravi za osvoboditev človeka od vseh tistih pogojev, ki so ga dvatisoč let rinili v naročje cerkve, doživeli, da bodo za naše duše skrbeli skrbni, humani in moralni pastirji, ki bodo preprečevali zavijanje z edine in prave poti, ki pelje v večno onostranstvo. Kakšna krasna prihodnost se nam obeta! ' Zato prepustimo naše otroke Cene vi in vzgojnemu delovanju njenih časopisov, ki so "poučni", ki "vzgajajo", ki privlačijo s svojo nizkotno nedoslednostjo, o,.kateri ne bi zdaj pisal, prepustimo se temu osladnemu in "sodobnemu" programu Cerkve in postanimo končno"en pastir in ena čreda". Ne, drag^ tovarišica iv.3.5 če želite Vi biti ena od ovčic te črede in meketati v ritima, v katerem žvižga Vaš pastir, Vam to nihče ne bo branil in nihče Vas ne bo silil k ukvarjanju s politiko, s katero se Vi tako "vneto ukvarjate", ker Vas pri verouku "niso vzgajali v apolitično osebnost" /sicer pa, če Vas niso vzgajali v apolitično osebnost, v kakšno pa so vas/, toda ne silite druge, govorim Vam in vsem ostalim dobrim vernikom tja do Vašega Vam papeža, v dvatisoč let stare verige, v katere ste vklepali svobodno mišljenje in pojmovanje v svoje dogme. Rajko VUKnmlNCVIč članek R.V. - Cerkev naša vsakdanja, je tudi pri meni vzbudil zanimanje in popolnoma se strinjam z njim. Odmev na omenjeni članek tov. m.S. me je pripravil do tega, da še jaz izrazim svoje mnenje. Cerkev se je prilagodila potrebam sodobnega človeka in tudi verski listi niso več tako urc.dni in se vse bolj ukvarjajo s človekom. V naših sosednjih državah prikazujejo v cerkvah filme o Kristusovem življenju in s tem privabijo veliko število ljudi, posebno pa še mladino. Najbolj negativno to vpliva na otroke, ki v nič ne dvomijo in budno spremljajo dodajanje na platnu in s tem nehote postanejo pristaši vere. Večkrat zasledim v časopisih, da Cerkev rovari proti državi in vzgaja apolitične osebnosti« Po moje bi se morala Cerkev omejiti izključno le na verska vprašanja, politiko pa pustiti pri miru« To se pa ne dogaja. Cerkev naravnost sili v politiko, posebno še zato, ker je po odcepitvi od države izgubila privilegiran položaj, ki ga je imela prej. Če vedno so med nami tisti duhovniki, ki so med vojno idejno pomagali fašistom in sedaj poučujejo našo mladino. To pa vsekakor ne more ostati brez posledic. Po mojem sodobne Cerkve ni in ne more biti, ker so njeni nauki zgrajeni na neznanstveni osnovi« Zato Cerkev še vedno ne ustreza tempu XX« stoletja, čeprav si to na vse načine prizadeva« Zanima me, kaj misli tov. h.S. s svojim praktičnim nasvetom? kislim, da je mnenje nas mladih še posebno pomembno, ker postaja vera dostimrat kamen spotike med nami. D-L/Jli r .,. ODGCVaIUA ooe-ieeeo «0000000 oooooooe ::: *vi gpražujlte, »100*00000000 o o o o c o o o o e o 000 000 o o 000000000000 eeeoeeeeoeeoooooooaocoeooooeoooooooooocooooo »0»e00600e00000*00000000000000000»000 <'000&0 0 I. Sprašuje dijak-inja K.N.: Že dalj časa se širijo na naši šoli vesti, da bo odstopil ravnatelj tov. profesor Veljko Troha. Zanima me, če je to res in kje so vzroki za odstop? Je res, da je profesorski zbor tov. ravnatelju nenaklonjen, kot je čuti? Je res tudi to, da bo nadomestil tov. prof. Troho tov. prof. Modic? če vse to ni res, me zanima, kdo širi te govorice. Upam, želim si, da bi bili odgovori negativni. Odgovarja prof. Zdenka Jeras, predsednik sveta gimnazije: Odgovor je tak, kot ga želite: vesti, ki jih slišite, so neresnične. Doslej ni nikdar tov. ravnatelj Veljko Troha delovni skupnosti izrazil misli, da bi odstopil, saj za to ni imel nobenega vzroka, predvsem pa ne tega, da bi mu bil -profesorski zbor nenaklonjen. Odkod izvor takega govorjenja mi je težko odgovoriti, gotovo pa je, da tisti, ki te vesti širi, ni najbolje seznanjen s stanjem na naši gimnaziji ali pa ima kakšne določene, nelepe namene. II. Sprašuje neki-a dijak-inja gimnazije: ali bo na naši šoli spolna vzgoja? Odgovarja tov. prof. Veljko Troha, ravnatelj gimnazije: Žal moram povedati, da posebnih načrtov za to ni. Res je, da o tem problemu obstaja določen material iz leta 1964, v katerem pa niso predvidene posebne ure spolne vzgoje. Svetovano je bilo, da se spolna vzgoja neKako vključi v reden pouk nekaterih predmetov, predvsem pri uruh biologije, psihologije, pa tudi sociologije. Svoj čas se je to tudi prakticiralo, vendar pa je opazno, da je ta material že precej zastarel, in da je njegova razširitev in obogatitev nujna. Nekateri predlogi so že bili naslovljeni na zavod za šolstvo, vendar kakšnega resnejše0a razmišljanja ni bilo, ker za to niso dane zakonske osnove,, ki sedaj zahtevajo šestintrideset ur na.teden,.Spominjam; se, da je pred kratkim na učiteljišču-bil predmet higi-jena, ki je zajemal tudi spolno vzgojo in družinsko vzgojo. Vendar pa je ta predmet bil izrinjen od strani družbenih predmetov /predvsem sociologije/, ki so si utrli pot v srednješolski učni načrt. Druga možnost so pa šole za življenje, ki so včasih prav lepo živele, tudi na -učiteljišču. Včasih je za te šole skrbela delavska univerza, vendar pa se je kasneje to razdelilo na RK in še nekatere podobne organizacije. Zaradi slabe koordinacije dela so te šole prenehale z delom. Možnosti za ponovno organizacijo šol za življenje obstajajo. Potrebna je le ena organizirana akcija Zk na naši šoli. Prepričan sem, da so ljudje, ki so pripravljeni predavat v eni taki šoli, lahko bi dobili celo kakega strokovnjaka iz Ljubljane. če se bo mladina odločila za tako akcijo, bo z naše strani pozdravljena in podprta v svojih prizadevanjih. ::: mladi literat »eaooooooooocooooeoo eooooooooeoooooooooo o oooooooooooooooocoo 6 6 0 0 0 6 O 6 6 6 0 6 6 0 0 0 0 0 0 0 6 O0OCOOO3OO 0000060000 6000000000 ZCROSLAV: 5 4 3 2 10 petkrat bil sem razočaran štirikrat preziran trikrat preklet dvakrat pomilovan enkrat samo sem ljubil nikoli pa nisem bil ljubljen Sovražnik - BAČO: LJUDJE Naprej, samo naprej, ne ozirajte se nazaj, ne na stran, ker pot je ozka; kdor jo zgreši je izgubljen. Poti nazaj ni več. Komur se uspe vrniti je nesrečen. Brazgotina ostane za vedno, greni mu življenje. Nočem biti tak človek, ki ga je življenje povozilo. Pustite me, na kolenih vas prosim, pustite me; dajte tudi meni kanček sreče, saj sem človek. Imam pravico do življenja, do svoje lastne sreče, dokler sem na tem božjem svetu. C H A M T i : BILA SEM Bila sem postrv v penečem se valovju Bila sem mak med zorečim žitom Bila sem veter, ki veje v vrhovih mladih borov Bila sem svetilka, ki sveti pod krovom Bila sem lastovka pod sinjimi oblaki Bila sem,„, Vzeli so mi modrino neba Ukradli sc mi morje zlata Borov več ni Voda je strun Svetilka na drogu se ziblje razbita In veter raznaša prah Edino, kar je ostalo od srca Ki preveč kvišku je hotelo A je prehitro popustilo Padlo in se zdrobilo STRAH LE -JE Ljubim te! a tega ti ne znam povedati„ Tako sem majhna pred teboj, nasmeh mi zgine z obraza, roke pa, kakor da ne bi bile moje nerodno tiščim v globoke žepe plašča, srce mi razbija kot kovaško kladivo, držim se togo kot vojak v paradni vrsti, Tako rada se ti bi nasmeanila, a me je strah, ker si tako resen, ponosen in samozavesten, ko korakaš mimo. Morda je tebi enako pri srcu? Samo en nasmeh, samo en topel pogled. Veš, ljubim te! Tako rada bi ti to povedala. Ne znam se nasmihati. Naj te ne moti ošabnost navidezna, to je le maska. Bojim se, da bo nemoč iz mene bruhnilo, kot lava iz žarečega vulkana. Tega me je strah! VANA: SREČNEŽI hodila sem po cesti in pred mano je šla smrt kar smešno se boste smejali na rami je nosila kozo in imela je zeleno obleko sicer pa danes sem bila v steklu in pila grenko črno brozgo se boste spet smejali naj vam bo saj se norci vedno smejejo le oni so srečni žive brez cilja sicer pa ali ima sploh kdo danes cilj ILUZIJE KOČI SaNJAL GEk tesno sem se privil k njej zagledal se ji v oči polne hrepenenja in ljubezni držal njen obraz v dlaneh drhtečih in pil z ustnic sem poljub opojne sreče SANJaL skozi pajčolan mavrice pijanih oči gledal sem njega klel sem in prosil njegovo vsemoč 3EK sam ni nje^a njegove moči ni nje njene ljubezni ostale so sanje in pijane noči sunshine poet VARIACIJE 0 PROSTITUCIJI IN TOPLOTI mladi pločniki so umirali strmeč v rdeče nebo medtem ko je megla plačevala svoj krvavi dolg veliki stenski uri res ne morem razumeti ZAKaJ JAINa HIŠA DEVICE MARIJE POTREBUJE DCTACIJE verjetno nihče ne Seli občudovati nebo med zrelimi plodovi a nebo je včasih lepo celo zelo lepo posebno čc je rdeče kot ogenj v kaminu širokem odprtem ki žari toploto prijetno mehko kot toplota v želodcu po topli juhici toplota v očeh toplota v postelji in nato mrzli dnevi in če mrzle j.3e noči če juhico ne dobiš Toda prazno glave zijajo in se čudijo zakaj se je bog preselil na zemljo zakaj se je skril v masivne trezorje in prisilil zemeljske bogove da so pokleknili pred njim z a nekaj drobnega nekaj novega je stalo na sredi do tedaj praznega lokala lepo je če imaš nekaj drobnega nekaj toplega v lokalu in ne misliš na pomanjkanje ^ovejega mesa in na potrošnike. ki stokajo in kuhajo juhico od kozjega mesa /slučajno so nekje staknili neko kozo/ toda kozji loj je tvlco ,rzel in ne pogreje želodca zato si poiščem toploto v postelji in pozabim ZAKAJ 30 JAVNI HIŠI DEVICE MRI JE POTREBNE DOTACIJE V A N A Z I Iv, A Opazovala sem siromaka. Ni bil siromak, le duša mu je bila tuja. Čel je iz kina in se smejal. Zakaj? Tega še sam ne ve. Zvezde so sijale. Bil je december. Zima je bila in ni bila pomlad. Siromak je srepo gledal predse. Mimo n jeg,., je švignil črn... Da, oče mu je umrl. In je srečen? Ne! Zvezde so sijale. Bil je maj. Pomlad je bila, a vseeno je bila zima. sunshine poet oEDCANJa srečaval sem jih na vogalih svojega življenja na vseh vogalih _ > življenja mojega prosil sem jih pustite me samega v teh dobrih nočeh pustite me da se potepam da iščem da iščem svoja srečanja in občutke svoje ne želim srečavati vaše dneve in vaše noči ostanite sami v senci hrastov s krošnjami oblimi in mehkimi kot prsi lepotice iz sojih sanj iz mojih sanjanih srečanj da želim svoja srečanja v svojih nočeh in svojih dnevih želim srečati obešen zločin in linčano smrt želim srečati lepoto in dah topel in drag in ljubezen da želim srečati ljubezen na konju vrinem ovito v ogrinjalo noči in poglede moje in želje moje in sanje moje ne želim več srečavati življenje ki v samoti hrasta slavi zmago svojo kot pir ... NaŠ gost neo»ooooooocoecoo eooooeooooooooooo eoeeoeooc eoooocoo coaeoeaoee®o«> aooaaaoooaoao ooeeaoooaoooo ooaooaoooooeooooo ooooooooooooooooo aaoooooo o o c o o o o a a "MI MLADI" - literarno glasilo dijakov trboveljske gimnazije DOLGOLASCI, BEaTNITTVG,PROTEST Problem se je pojavil pred nekaj leti, ko so zablesteli Beatlesi s svojo glasbo. čeprav je beatništvo že precej starejše kot je ta ansambel, se je šele tedaj bolj razvilo in je celo postalo nekakšna moda. Matsikateri mladenič si je pustil rasti lase do ramen, si pripel značko PROTESTIRAM in že je v sivi brezličnosti meščanske, ali pa bolje malomeščanske vsakdanjosti predstavljal zanimiv primerek, ki si ga vsakdo radovedno ogledal. Nekateri so potvorjeni, nekateri pa tudi pristni. To so tisti mladi, ki demonstrirajo pred Belo hišo zoper vojno v Viet-Namu, tisti, ki pojejo protestne pesmi, ne le z vsebino "Ljubim jo, ljubi me!", ampak tudi "S cvetjem zamašite topovske cevi!" To so tisti pravi, ki so se najbolj organizirali na Holandskem; tam so imeli predstavnika v parlamentu in so prvi zbrali veliko vsoto denarja za poplavljeno Firenco. Pravijo jim Provosi. Njihova organizacija več ne obstaja, ker ne želijo, da bi se preveč zbirokratizirali . Moda protestničtva je mimo in sedaj so ostali tisti, ki so pravi. Če imaš nekaj centimetrov daljše lase kot kdo drug, to še nič ne pomeni. Ne, ni res, kar piše v tem stavku. Takole bo bolj res: če imaš nekaj centimetrov daljše lase, kot jih imajo drugi, to nekaj pomeni. Pomeni, da si v nekem smislu močan karakter, ker se ne meniš za malo-meščane, ki se obračajo za tabo in vpijejo, da si huligan ali celo ustaš. Pomeni, da si hraber, ker si upaš takšen zvečer ven, čeprav bi te lahko napadli pijani ma-lomeščani, prepričani, da so mesto očistili nesnage, s tem ko so te ostrigli in mimogrede celo ranili s škarjami. . In kaj menijo o tem naši časopisi? Prav nič. To zanje ni problem. Vsaj ne dovolj pomemben, da bi ga obravnavali. Pa bi vsaj nekaj pametnega napisali, saj so časopisi tisti, ki žal oblikujejo mnenje naših ljudi. Jean Paul Sartre o tem: Rad imam dolgolasce. Rad imam vse: tiste, ki protestirajo v imenu zdravih principov. Všeč so mi hrabri. Rpd i-mam načelnost, pa čeprav včasih ni v službi zame spre jemr-ljivih interesov. BOB DALTON and CC.: črvijev karakter S tem ko je čevelj obrnjen proti tebi, zgubi tisto posebnost v karakterju, ki jo ima isti čevelj, ko gleda v stran. Zoran ČRNKOVIČ, %b gimnazija, Trbovlje / ki MLADI, št.2/XIII/ MOJ SVET Iz prezrtih plošč gnusa postavil si bom kolibo. Moj svet bo svet ostrih robov. Krut in večen. DAVID: ČLOVEK Po mnogih letih prostovoljnega izgnanstva sem se vrnil in snel vsa svoja znamenja. Zahtevali so: odstrani svoje lase in brado in potem pridi, kajti človek boš. Vrni se kot človek. Prišel sem, pa niste zadovoljni. Pravite, skloni svojo glavo, zvij svoje kosti in se toplo priporoči nadrejenim. Pozabi nebo in upri pogled v tla, prikloni se direktorju in za večerjo jej suh kruh. Ne išči teto, k^r moraš pa boš srečen. Kajti zdaj si človek. Prišel si in živiš končno Jcot človek. In potem, ko sem vse to napravil in sklonil glavo, sem šel v najbližji gozd. A tam: drevje me več ne pozna, ptice ne pojejo več: David, David, živali se ne ozirajo na kruh in sol v mojih rokah. /One ljubijo ljubimce, ne ljudi./ Hodim po znanih stezah in čutim svoje mrzle noge/one ljubijo brezdomce/, po mostovih, pod katerimi me zdaj sovražijo zelene vode /ki ljubijo klošarje/, a dobro vemo, da brezdomci in klošarji niso ljudje. Hal mi je, da sem postal"človek" in bežim od tega prekletega človeka. Gram me je! Tečem nekam daleč in tam pozabim vse. Pustim si lase in brado. Odhajam v izgubljene gozdove in tam mi dre vesa poklanjajo senco in ptice pojejo: David, David se je vrnil! Živali ližejo sol iz moje roke in jedo kruh iz mojih ust. mostovi in steze me objemajo, ker ne spadam več med"l judi" . In vesel s., m,ker nisem več"človek" . Nikoli več imenovati se človek! / Ml MLADI, št. 1/XIV/ ŠPORT NAL GIMNAZIJSKI eeoooooeoooooooooooooo oooooooooooooooooooooo 0090000000000000000000 00009 O »09 oooocooooo oooocooooo C 000000 0-00 oooeoooooo o O O O O 0 O O O o OOOOOOOOOO NAJBOLJŠI ŠPORTNIK GIMNAZIJE Po prvem glasovalnem krogu za najboljšega športnika gimnazije, smo dobili naslednji vrstni red: 1. Slak Zdravko /atletika/................»15 točk 2 o Kovačevič Žarko /košarka/...............14 5.-4.Legan Miha/smučanje/ Kovačevič Slavko /košarka/.............. 7 - 5. Zagorc Meta /atletika/.................. 6 - 6. -7.Suhy Branko /atletika/ Verbič Matjaž /košarka/................. 5 - 8.-9.Rustja Drago /orodna telovadba/ - • Šepetave Boris /košarka, namizni tenis/. 4 - 10.-11. Šekoranja Vekoslav /šah/ Košir Ciril /atletika/.................. 5 - 12.-15. Hribernik Marjan /atletika/ Jenko Marjan /atletika/................. 2 - 14. •- Kristan F. /atletika/, K.Kapš /nogomet/, R.Vukadino-vič/atletika/, Bučar Anton/atletika/, Okroglič M., B/i. Černe ......000000000.000000.0000.6.0.00 1 — Glasovanje se nadaljuje. Glasovalni listek se nahaja na zadnji strani. Najboljšega športnika naše šole bomo raz-' glasili v naslednji številki Stezic, ki bo izšla 25. maja. ORODNA TELOVADBO Prvenstvo gimnazije v orodni telovadbi je bilo letos sorazmerno pozno /18,aprila/, le slab teden pred republiškim srednješolskim prvenstvom, tako da imata izbrani ekipi gimnazije, tako moška kot ženska, zelo malo časa za temeljitejše priprave. Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano. Bilo ni nobenih zastojev ali morda kakšnih nešportnih izgredov /kakor na prvenstvu v. namiznem tenisu/. Gledalci so bili dijaki, ki so imeli tisti dan telovadbo. Sodelovalo je 26 dijakov in prav toliko dijakinj, sodili pa so profesorji telesne vzgoje tov. Smerdu, Penko in Hude. Ker je bilo sodnikov premalo, so nastopali izmenoma dijaki in dijakinje. Dijaki so telovadili na petih orodjih: krogih, parterju, bradlji, krogu in preskoku; dekleta pa na štirih: gredi, parterju, dvovišinski bradlji in v preskoku. čeprav s poškodovano ramo, je pri fantih zanesljivo zmagal Drago Rustja in tako že drugič postal prvak gimnazije. Zmagal je na prvih štirih orodjih in prejel tudi najvišjo oceno tekomovanja^- 10,00 na krogih; v preskoku pa je bil daleč 'najboljši Čarman. Pri dekletih je bila konkurenca nekoliko slabša, saj je lanskoletna prvakinja Breda Rome zaradi poškodbe nastopila samo na dveh orodjih; pa tudi Zagorčeva in Modičeva sta odstopili na gredi oziroma v parterju. Tako je prepričljivo zmagala Alenka Skrabel, ki je telovadila zelo lepo in zanesljivo. Videti je, da je zanimanje za orodno telovadbo na gimnaziji nekoliko poraslo; toda kljub temu, da so bile vaje enake kot lansko leto, je bilo, gledano v povprečju, izvajanje vaj precej slabše kot prejšnja leta. Predvsem velja to za dekleta. V moško in žensko ekipo naše šole so se uvrstili zares najboljši in tem želimo na bližnjem republiškem prvenstvu kar največ uspehov, čeprav je jasno še vnaprej, da bodo fantje težko ponovili uspeh iz lanskega leta, ko so osvojili odlično četrto mesto med desetimi ekipami iz vse STEZICE, april, 1969 23 Slovenije. Kako nas bodo zastopali v Ljubljani, boste lahko brali v prihodnji številki Stezic. D.R. NEPRIČAKOVANI prvak Prvenstvo gimnazije v namiznem tenisu in presenečenje je bilo tu. Nepričakovano je zmagal mladi Boris Šepetavec pred favoriti Uhanom, Djuraševičem in Pezi jem, 0 svojem uspehu in namiznem tenisu na gimnaziji je povedal tole: -------- Kako ti je uspelo osvojiti naslov prvaka gimnazije? "Trenirjg! Veliko sem treniral in bil r. vno v času prvenstva v najboljši formi, Imel pa sem tudi precej sreče pri žrebu." --- Praviš, da si veliko treniral., Mi lahko poveš, "kje in kdaj? "Skoraj vso zimo sem treniral vsak ponedeljek v gimnazijski telovadnici. Te treninge je organiziralo ŠŠD. Še posebej pa sem treniral s tovariši Uhanom, Pezijem in Bla-žonom" --- Kako so potekali treningi pri LŠD? "Slabo, neorganizirano. Bilo je zelo malo članov, pa tudi rekvizitov ni. Mizi sta na primer samo dve, in še od teh dve h je ena neprimerna za igranje." --- Treningi torej niso bili obiskovani. Zakaj pa je bilo potem na prvenstvu šole veliko tekmovalcev? "Je pač tako, da vsak rad tekmuje, čeprav z majhnim uspehom, trening pa mu ne diši preveč." --- Toda kljub temu so gotovo kakšne možnosti, da bi se na gimnaziji povečal interes za ta šport, ali ne? "Prepričan sem, da so! Če bi bilo v načrtu več tekmovanj na sami šoli kot tudi izven nje, bi bil interes veliko večji. Pa tudi kaj reklame ne bi škodilo. Za to pa naj bi skrbelo ŠŠD." --- Povrniva se k prvenstvu šole. Ali lahko poveš kaj o organizaciji tekmovanja? "Tekmovanje je bilo izvedeno v enem samem dnevu. Sodili so tekmovalci sami. Gledalcev ni bilo skoraj nič, tako da ni bilo pravega tekmovalnega vzdušja. Vse je potekalo kot običajni trening. Za polno mero so poskrbeli če odbojkaši, ki so nas hoteli kratko in malo vreči iz telovadnice." --- Boris, se poleg namiznega tenisa ukvarjaš še s kakšnim drugim športom? " Namizni tenis je le moj "dopolnilni" šport, ker sicer resno treniram košarko." --------- Kako pa je kaj z učenjem, ke^ si, po tvojih besedah sodeč, ves posvečen športu? "Lahko bi bilo bolje. Ni pa rečeno, da me šport ovira pri učenju. Včasih celo koristi." Drago Rustja POLOVIČEN UGPLH V ČRNOMLJU V soboto je bila v Črnomlju povratna prijateljska tekma med košarkarskima ekipama črnomaljske in novomeške gimnazije. Tudi tokrat so bili Novomeščani boljši in so zanesljivo zmagali z 83 : 49. Tekmo je odlično vodil profesor Igor Penko. Za^ekipo naše gimnazije so bili uspešni: Uhan-2, Munih- in. čpilar-4, Mirt in Kovačevič- S.-6',' Čepetavec-10, Kovačevič Z,.-22 in Pezelj-29. ; Po košarkarski tekmi su se pomerila v odbojki šp dekleta. - Tekma je bila- ves. č,as. zanimiva in- izenačena, vendar so z veliko športne sreče zmagale domačinke-, ' lahko pa bi bilo tudi obratno-, - • » > - * ' :' * : • • • * • Nato je sledila še tekma med'odbojkarji. Tudi ta tekma je bila zanimiva in izenačena, vindar zmagovalca hi bilo, ker je morala naša ekipa na vlak in je ostalo pri rezultatu 2:2. Tako so se naše športnice in športniki vrnili iž Črnomlja s polovičnim uspehom. • J . P o e»ooo»ef><»eocoeoe#oc af>Aoeoeocoo6Aoocoeooooooooeor l. najboljši športnik gimnazije stezice » l' 1. . p e £_Aeoeoone*oeoee : 5.............. oo»o«»oeo#»otioeo e o o o e o stezice najboljši športnik gimnazije f 0 D • O O oep#foeeoo»oeo«>flo®o0Qo0'>ooo000BOoo»000O0