56
P. pl. Radics:  Avstrijska  vojna proldamacija z leta   1813.
ne dozrele. i. t. d. i. t. d. — dragoličen adj. Švagel 1*46 kojega vrag peklenski vu spodobe dragolične i lepe žene hotel je z mrežami svojega sknšavanja vloviti. 115 med dragoličnemi mladenci. 228 ni več lepi i dra-golični Absolon nego ves črni . . i. t. d. — dragoličnost f. Svagel 1-29 naj bude, da se je zbog lepote i dragoličnosti vu Ester zaljubil Asveruš, vnogo pres kraja i konca bila je vekše lepote i dragoličnosti tela i duše s. Barbara.  206 bil si   par   vu   dragoličnosti   z rečjum  i lepote   Absolonu. i. t. d.
—   dragoljuben adj. Vranic rob. 1149 o da bi vezda vu vremena ona nazad povrnuti se mogel, kak prijatel, s koga kak dragoljubnoga, kak mi-rovnoga bi se bratom kazati hotel! — dragomlliti se: Vranic rob. i'i96 okol njega dragomiliti se. Kocijančič Fil. 3'201 od ovuda biva, da svetci i svetice dragomilili jesu se vu svojeh zakoneh; dragomilenja ljubezniva, ali čista, vlagodna ali zvesta. i-202   bili su iz obloka vidjeni dragomiliti se.
—   dragomilnost f. Kocijančič Fil. 3*148 ovo je govoril za vgoditi pogla-vitem  ljudem okolo sebe stoječem, da kakovu dragomilnost primu od kralja.
—   dragovit, adj. Svagel 1 5 6. denes, o den dragoviti od prečistoga prijetja b. d. Marije. 107. o dan pun veseleh glasih dragovitoga nazveščenja! 149. vu vsem se naj prikladneše prispodabljaju malahni svetci, drobna de-čica; veselomu i dragovitomu cvetju. 1. add. 42 povolna onda i dragovita bila je sinu ova otčinska sentencija i dokonček, kajti povolen, ljubljen i dragovit bil je krivec pred očima sina kralevskoga. — dragoviten, adj. Svagel 176 najti se ne bi moglo nikaj tak dragovitnoga i dragoličnoga, kaj bi suze iz očijuh toččne staviti moglo. — dragulja ( — ulja) f. ime kravi.  — drapitl drapim = drapati. Matakovič 2*214 budeš drapljen.
(Dalje prihodnjič.)
M.   Valjavec.
Avstrijska vojna proklamacija z leta 1813.
Priobčil   P. pl. Radics.
Prišel mi je v roko tiskan list v slovenskem jeziku, obsezajoč prokla-macijo cesarskega avstrijskega fzm. barona Hillerja, poveljnika nntranje-avstrijski vojski; izdal jo je dne" 26. avgusta 1813. leta iz svojega velikega tabora prebivalcem notranjeavstrijskim. Ker Dimitz v svoji zgodovini ne omenja te proklamacije, bodi priobčena tukaj v dokaz, da so v 6nih bojnih dneh kakor že prej Francozje takisto Avstrijci s slovenskim prebivalstvom Notranje Avstrijske (Štajerske, Koroške in Kranjske) govorili v slovenskem jeziku. Dotični razglas slove tako-le:
P. pl. Radics:   Avstrijska vojna proklamacija z leta   1813.                        57
Osnanilo.
K' vam fe obernem, prebivalzi vfil) deshela, katire zhesi toliko leti she shelesni jarm fhe sdaj flifka. Skus obetanja preflepeni, fkusi shuganja oflrafheni, fkusi perfilene poflave fte bili do sdaj od refnize odpelani. Obernem fe tedaj k' vam, inu vam osnanim, kaj fi blishne inu dalne od krivave poshrefhnofti ftifkane deshele persadevajo, fvojo poprefhino proftoft, fvoje ftare poflave fupet  perdobiti.
Moja befeda je zhifta refniza, meni ni potreba fkusi fleparije vafhe saupanje ifkati, sakaj jeft li k' vafhi frezhi govorim, Nafho ve" vfaki efte-rajharfki  vojfhak mofhko   braniti.
Vfe, kar fo samogli, fo Shpanzi dopernefli, ferditoft, fzaganje je njih ferza vnelo, inu tako fo sdaj pokasali, kaj en ljudftvo ftunti samore, kati-rimu fo fvete ftare poftave fvojih ozhakov lubejfhi, kakor fvoje shivlenje. Po eni filni vojf ki, katira je toliko fto tavshentam vojfhakov, tolikim v a-fhih rojakov shivlenje velala, fo sdaj li mertvafhke trupla ali ujčte Franzosi fhe na fhpanf ki semli, inu zhaftitlivi banderi fhpanf kih, portugalfkih, inu anglefkih armadi od pirenejfkih gora ftrah inu groso doli shugajo na laftne franzosovfke deshele, katirim nobena armada, noben ferzhni vojfhak vezh sa njih varnoft ne ftoji.
Vnčta od enake shele, mirno bolfhi poftavo fupet sadobiti, fe je hro-vafhka deshela, kar njo je franzosovfke bilo, pod dobrotlivu poglavarftvu Efterajha radovolna podala; Nam pomagati hiti s' vefelim ferzam vfe, kar oroshje nofiti samore, tifti bataljoni, katire fo Franzofi fkupej fpravli, de bi pod nesnanim nebam sa eno fvojoglavno volo fvojo kri prelivali, ravno tifti bataljoni fe sdaj she, priasno pod nafhe banderje fkleneni, per morfkimu brodu Dalmazie branjvujejo.
V Sejni, Porto Re inu Reki fe Efterajharji, katiri bresi saderfhka na Terfl inu Furlanijo naprej filjo, de na planavah lafhke deshele s mojo armado fkupej pridejo.
Al med tim, kir je franzosovfka inu druge s' njo fklenene deshele fvoje otroke, finove inu ozheta v' dalne boje pofhilala, je ona brambovze fvojiga laftniga doma sgubila. Njeni vojfhaki ftoje sdaj v' rasdjanih faksov-fkih deshelah obdani od bresfhtivilnih armadih Efteraj ha rj o v , Mofhko-vitov, Prajsov, Shvedov, inu vsih ludftvi, katerim fo njih pravize fhe drage, inu katiri tamkaj ta veliki boj sa proftoft žele Evrope pelejo. Ena mofhkovitarfka armada je she to terdno franzosovfko leshifhe per meflu Pirna (ne dalezh od Dresdna) frezhno prozh vsela.    Od   voda   Elbe,  Bobra,   Spreje   filjo   fklenene armade naprej,
!) To je moral pisati Hrvat, ker h ne pozna,
5«
Listek.
inu ta velki, frezhni zhaf je bliso, katir terdni mir feboj pernefti more. Sato vas tedaj poklizhem, ludflva vfih deshela, v f i h j e s i k o v! ludftva, kateri vrednofl pravizhnih dobrih poftav obzhutjo, v' katirih shela po redu inu miru shivi! Li, ako fi vfi fkupej persadenejo, li fkusi refnizhno volo, f kusi mozh inu delo snamo mir sadobiti! Gor tedaj ! Sklenite fe smenoj! Ne perdobvanje deshela, ne prašna zhaft je to, sa kar fe bojvujemo; sdaj vela frezho vfih ludftvi! Sklenimo eno fveto saveso, bojvujmo fe sa — terdni mir!
Poglavni Kvartier 26  dan Augufta  1813.
Poglavarni General   armade v'  notrajnimu Efterajhu
Baron Hitler.
LISTEK.
fJOS.   FREUENSFELD.
Dne" 23. m. m je umrl v Pragi naš dolgoletni zvesti sotrudnik, g. Jožef Freuensfeld, v 32. letu dobe svoje. Pokojnik je učiteljeval v Ljutomeru, bil pred nekaj leti tudi na dunajskem pedagogiji, kjer se je pripravljal na izpit za meščanske šole, v poslednjem času pa je zaradi želodčne bolezni dobil odpust m se šel zdravit najprej v Karlove Vare, potem v Prago, kjer so ga operirali. Zal, umrl je za operacijo. — Freuensfeld je sodeloval pri različnih časopisih sloveuskih in pri ,,Družbi sv. Mohorja" ter priobčeval zlasti liriške pesmi pod imeni Svojmir, J. K., Jož, A. Klemenčič, Devojan in Radinski. Lani še je izdal ,,Venček narodnih pravljic in pripovedek", ki je tako ugajal, da je popolnoma razprodan in da skoro izide pri Giontiniji v drugem natisku. Mi smo nedavno prejeli od njega več „Drobnih pesmij", katere pa še niso mogle priti na vrsto. Freuensfeld je bil dober liriški pesnik in bi bil pesniško našo književnost izvestno obogatil še z marsikaterim lepim proizvodom, da ga ni morila huda bolezen, ki mu je napdsled uničila mlado življenje. ,.Ljubljanski Zvon" odkritosrčno žaluje ob grobu svojega milega sotrudnika. Bodi mu  časten in trajen spomin v književnosti slovenski!
Album 12 pesmij za višji glas s spremljevaujem klavirja; zložil Anton Nedved. Izdala in založila »Glasbena Matica« v Ljubljani 1893. Natisnila Jos. Eberle in dr. na Dunaji. Cena? — To najnovejše glasbeno delo čislanega slovenskega skladatelja obseza nastopne skladbe: »Pred durmi« (Jenko), »Zlata doba« (Levstik), »Strunarjeva pesem« (preložil Gangl), »Na tujih tleh« (Fuutek), »Srce sirota« (Gregorčič), »Cvetice« (Levstik), »Črno okd« (Levstik), »Molečemu dekletu« (Toman), »Ljubici« (Levstik), »Tvoj mirni čuvam stan« (preložil Gangl), »Njega ni« (Gregorčič), »Pogled v nedolžno okd« (Gregorčič). — »Wie ein Marchen aus langstvergang'nen Zeiten spricht dieser Lieder Ton zu mir«, tako sem travestiral VVagnerjevega »Holandca«, ko sem prvič prečital te pesmi. Sentimentalnost je imela sijajne svoje dni v poeziji in v glasbi, tu sosebno v pesemski obliki ter je najlepše cvetela   pri Abtu.    Žal, bili  so   baš  le   cvetovi,   katere je razuesel