Leto LXX
Štev. 5 a
V LJubljani, v četrtek, 8. januarja I942-XX *»«««»• p*«*«« » q°'<"><»* Prezzo — Cena L 0.70
Naročnina mesečno 12 Lir, c« inozemstvo 20 Ur — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto.
Izkljnčna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. An Milano.
izhaja vaak dan fiutra| razen ponedeljka in dneva po prazniku.
g Urednlitvo tn apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. g | Redazione, Amminlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. = i	Telefon 4001—4005.	i
Abbonamentl: Mete
12 Lire; Estero, mesa 20 Lire, Edisone domenica. uno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana 10.650 per gli abW aamenti; 10.349 per la inserzioaL
Filiale« Noto mwto
Concesslonaria esclnslva per la pnbBllcffl dl proventenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Vojno poročilo št. 584
Močan ogenj topništva pri Sollumu
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Včeraj ni bilo nič posebnega v pokrajini pri A g e d a b i j i.
Močan ogenj topništva proti našim postojankam na odseku Šo)lum-Halfaya.
Neugodne vremenske razmere so zelo omejile delovanje letalstva v C i r e n a j k i in na Sredozemskem morju.
Vendar pa so naši oddelki v tesnem sodelovanju uspešno razbijali sovražne motorizirane kolone, mnogo motornih sredstev pa je bilo zažganih.
Ponovni napadi italijanskega in nemškega letalstva na cilje na Malti.
Angleško letalo, ki je skušalo preleteti S i rak 11 7.0, je bilo zadeto od točnega ognja protiletalske obrambe in je pristalo na polotoku Magnesi (južno od Avguste). Dva podčastnika sta bila ujeta.
Angleška letalonosilka »Unicorn« potopljena
Berlin, 7. jan. AS. Z dvotedensko zamudo je angleška admiraliteta priznala izgubo ene letalonosilke in enega bivšega ainerikanskega rušilca »Stanley«, ki sta sprpemljala konvoj, kateri je prišel v smeri od Gibraltarja. Kakor priznava angleška admiraliteta, sta bili dve ladji potopljeni od nemških podmornic. Nemška uradna agencija poroča, da gre za letalonosilko »Unicorn«, katere potopitev je bila sporočena v nemškem vojnem poročilu z dne 23. decembra. »Unicorn« je bil zasidran v gihrallarskem pristanišču, odkoder je odplul v spremstvu zgoraj imenovanega konvoja. Angleška admiraliteta skuša zakriti ime te letalonosilke in pravi, da gre le za »Audacity«, ki pa sploh ni registrirana v seznamu angleških vojnih ladij.
Tetuan 7. januarja AS: Na popravilo 6ta v Gibraltar priplula dva angleška rušilca, ki sta bila močno poškodovana pri letalskih napadih na Sredozemskem morju.
Položaj na Malajskem polotoku
izredno resen
V Londonu priznavajo:
ozemlja«, je nato poudaril. Na Malajskem polotoku pa čakajo Angleže še druge številne izkušnje. To so stavki iz poročila radijskega komentatorja.
Tokio, 7. jan. AS. Listi objavljajo pregled o napadih japonskega letalstva na llilo in Havajske otoke. Trdnjava na otoku Corregidor, ki se še upira, jo stalno pod ognjem japonskih letal, ki spuščajo na stotino bomb tudi na zaliv Olan-gapo, kjer se Amerikanci še tudi poskušajo upirati. List »Hochi« opisuje v poročilih o bojih na tem prostoru, kako velik ie poleg izgube pomorskih sil tudi udarec gospodarstvu Združenih držav.
Saigon, 7. jan. AS: Poročila iz Cambere pravijo, da je zaradi poslabšanja položaja na Tihem morju in zaradi potreb skupne obrambe prišel nenadoma v avstralsko prestolnico popred6ednik nizozemske indijske vlade Van Mook, ki bo s predsednikom avstralske vlade Curtinom obravnaval vprašanja, ki se nanašajo na zavezniško vrhovno poveljstvo na Tihem morju.
Tokio, 7. januarja. AS. Uradni govornik japonske vlade je izjavil, da nima uradnih podatkov o novienh. ki se tičejo giban ja za neodvisnost Birme in je poudaril, da ga bodo Angleži na vsak način skušali zatreti in storiti vse, kar je v njihovi moči, da ga zatro, ako ta novica odgovarja resnici.
Rim. 7. januarja AS. Ko je danes zjutraj radio London komentiral vojaški položaj v vzhodni Aziji, je priznal, da je položaj na Malajskem polotoku zelo težak. Izgubili smo že velnko ozemlja. Izkušnje, pred katerimi se nahajamo na Malajskem polotoku in ki nas tam še čakajo, so zelo bridke.
Rim, 7. jan. AS- Komentator londonskega radia je danes dopoldne izjavil, da je položaj na Malajskem polotoku zelo težak. »Zgubljamo mnogo
Angleške in ameriške spletke v Franciji
Berlin, 7. jan. AS. Skrivnostna smrt načelnika kabineta v francoskem notranjem ministrstvu, Guya Paringauxa, ocenjujejo v nemških političnih krogih po vsej njeni daljnosežnosti, tudi zaradi tega, ker spravljajo Angleži in Amerikanci to smrt v zvezo z dejanji nasilja in sabotaže, do katerih je prišlo zaradi politike sodelovanja z Nemčijo, katero sta izvajala pokojni Paringaux ter francoski notranji minister Pucheur.
Na včerajšnjem sestanku tujih časnikarjev je zastopnik nemškega zunanjega ministra na vprašanja o žalostni smrti namestnika francoskega notranjega ministra odgovoril naslednje:
»Truplo so našli na železniški progi med Me-lunom in Troyesom. Bilo je strahovito spačeno, toda dalo se ga je zanesljivo spoznati. Zdi se, da gre za atentat.
V zvezi s tem je zanimivo naslednje naključje: žalostno dejstvo so odkrili predvčerajšnjim kmalu po štirinajsti uri. Ob 14.50 je angleški rh-dio že sporočil, da je v zasedeni Franciji bil ubit francoski notranji minister Pucheur. Angleški radio je poudaril, da gre za nevarnega izdajalca. Drži, da bi bil francoski notranji minister moral predvčerajšnjem potovati v Dijonne na preiskavo o atentatu, ki je bil tam storjen zoper nekega nemškega častnika. V poslednjem trenutku so ga zadržali službeni razlogi in poslal je tja načelnika svoje pisarne Paringauxa. Vse kaže, da gre za pomoto v osebi. Ubijalci so zadeli Paringauxa, misleč, da gre za PUcheurja.
Ubijalci so agenti angleško-ameriške vohunske službe ali pa francoski državljani, ki jih je ta služba najela za to priliko. Zastraševati zdrave sile, hujskati prebivalstvo, ustvarjati v zasedenih državah ozračje, ugodno za tisto splošno vstajo, ki naj po nedavnih Cburchillovih besedah igra važno vlogo v »drugem razdobju* angleškega in ameriškega vojnega načrta — to je sistematični program, v katerega je treba priševati tudi ta atentat.«
Rooseveltova poslanica kongresu
Rim, 7. januarja. AS. V svoji poslanici na kongres je Roosevelt začel s ponovitvami obtožb proti Nemčiji, Italiji in Japonski, češ da nadaljujejo svoj načrt zn gospodstvom nad svetom, pri tem pa je mislil, da lahko prezre ne samo sedanji pritisk anglosaksonskega gospod-stva nad največjim delom zemlje, proti kateremu so se upravičeno dvignile sile trojne zveze, ampak tudi, da morajo po mnenju Londona in Washingtona podpreti novi svet angleško govoreči narodi. Brezuspešno je skušal zmanjšati zelo važen poraz na Pcarl Hnrbourju, zatrjujoč, da Združene države zaradi tega niso niti prestrašene niti zmedene. Kar se tiče Filipinov, je škoda, je rekel, da nismo mogli pravočasno poslati tja milijon mož. Da pa bi potolažil deželo, je rrkel. da bo to popravljeno s končnim vojnim uspehom, ki se že začenja uresničevati. Ko ie šaril z generalom »časom« ie zatrjeval, da Združene države in njihovi zavezniki lahko
napadejo sovražnika povsod. V zvezi s tem je oznanil senzacionalne številke letal, tankov, protitankovskih topov in trgovskih ladij, ki da bodo pripravljene za leto 1942 in še senzacio-nalnejše številke za leto 1943.
Roosevelt je priznal, da zdaj preurejajo vse tovarne in stroje za bajno proizvodnjo vojnega gradiva, pri tem pa je zamolčal, koliko bi potreboval izvežbanega moštva za tolikšno orožje. Če se je Amerika v letih 1914—1918 obogatila na škodo Evrope, tedaj je Amerika zdaj v tej vojni na slabšem, ker je Roosevelt napovedal, da bodo izdatki za oboroževanje v tem letu požrli polovico narodnih dohodkov.
Roosevelt je tudi govoril o ciljih te vojne in je ponovil svoje prejšnje hinavske napovedi, češ da se Amerika vojskuje za svoboščine, zlasti pa za versko svobodo, o tem pa je zavezništvo z boljševiki pač najbolj zgovoren dokaz. Priznal je, da bodo Združene države doživele še mnogo porazov, pripraviti pa se je treba na zelo dolgo vojno, ki bo krvava in draga. Napovedal je, da bodo ameriške kopne, pomorske in letalske sile prišle na angleško otočje. Združene države ne smejo zavzeti obrambnega stališča, ampak morajo ponesti vojno na sovražno ozemlje.
Usoda Singapurja zapečatena
Stockholm, 7, januarja. AS. Londonski dopisnik stockholmskega »Dagens Nvhetcr« piše danes zjutraj, da so vsa malajska letališča že v japonski lasti in da se verjetno Japonci poslužujejo zdaj že tudi letališča v Kuantanu za polete nad Singapur. Če je malujska fronta zlomljena, sodijo v Londonu, da je Singapur že izgubljen. Vojaški krogi nimajo mnogo upanja na možnost uspešnega skrajnega odpora.
Angleški Borneo v japonskih rokah
Tokio, 7. jan. AS: Z zavzetjem pristanišča Bruney in otoka Lubuan, zelo važnega vojaškega oporišča v severovzhodnem delu Brunejskega zaliva, se nahajajo dejansko vsa važna oporišča angleškega Bornea v japonski posesti. .laponski vojaški krogi menijo, da bo kmalu dokončana popolna zasedba angleškega Bornea. Očividno je. da Angleži tam niso imeli kakega pomembnejšega vojaškega kontingenta in se ne morejo upirati Japoncem na okoli 1000 km dolgi obali Kitajskega morja. Angleški Borneo za Japonce ni velikega pomena samo v vojaškem poglndu. inarveS tudi v gospodarskem. Poudarja se. da je že. večina* petrolejskih vrelcev na angleškem Borneu v rokah Japoncev, ki jih že lahko izkoriščajo.
Bruney je pristaniško mesto z 12.000 prebi-valri. Njegovo pristanišče, zlasti pa otok Lubuan služi kot oporišče za podmornico. Brunev je tudi ključ, ki veže Borneo s Singapurjem in Ilong-kongotn.
Ameriška vojna mornarica se ne mm kosa'i
z japonsko
Ribbentrop v Budimpešti
Budimpešta, 7. jan. AS. Predsnočnjim zvečsr je dopotoval na Madžarsko nemški zunanji minister Ribbentrop. Po prestopu meje 6e je odpeljal na posestvo državnega upravitelja Horthyja. Ribbentrop, ki sta ga povabila madžarski regent in vlada, bo ostal nekaj dni v gosteh.
Silen mraz v Španiji
Madrid, 7. jan. AS. Silne snežene nevihte so pred nekaj dnevi občutno zavrle promet v severni Španiji. Mraz zelo pritiska. V Cotalayudu je padel termometer na 20 stopinj pod ničlo. Zaradi hudih snežnih žametov je prišlo zadnje dni v Španiji do nekaterih železniških nesreč. V provinci Saragosa sta pri postaji Castejon trčila osebni in tovorni vlak. Bilo je več ranjenih. Neki drugi vlak je iztiril blizu Avile.
Berlin, 7. jan. AS: DNB je izvedel iz pristojnih virov, da skupno s skrbjo, ki jo je povzročilo angleški mornarici nemško letalstvo in pomorsko Orožje v decembru mesecu, muči Amerikance velika skrb zaradi nesreče ameriškega vojnega bro-dovja na Tihem morju. Od devetih bojnih ladij, preostajajo Združenim državam: 27.000tonska bojna ladja »Arkansas«, ki pripada razredu »Te-xas« in je bila zgrajena leta 1911. Te ladje že dolgo časa niso uporabljali. Njena sestrska ladja »Wyoming« je bila pred leti spremenjena v šolsko ladjo. Dve drugi bojni ladji za reda »Texas« sta prav tako zastareli. Njuna hitrost znaša 19 vozlov. Te stare ladje se ne morejo kosati z modernimi japonskimi bojnimi ladjami ne po hitrosti, ne po učinkovitosti. Združenim državam je tako preostalo je šest bojnih ladij, dočim jih imajo Japonci najmanj devet.
Carigrad, 7. jan. AS. Vojaški kritik, ki v listu »Son Posta« razlaga odločitev Združenih držav, da
bodo prenesle vse svoje vojno b rodovi e na Tihi ocean in bodo pustile v Atlantskem oceanu in Sredozemlju angleško brodovje samo, piše, da ima ta odločitev samo teoretični pomen, ker je ameriško brodovje po tolikih izgubah za dolgo časa nezmožno za bori>o. Zato tudi Združene države niso mogla poslati pomoči Filipinom, ki so ^e skoraj vsi v japonskih rokah. Kar se tiče vrhovnega poveljstva, ki ga je dobil Wavell nad anglosaksonskimi silami v Vzhodni Aziji, piše omenjeni list, da to Japoncem ne povzroča nikakih skrbi in da Japonci nadaljujejo svoje prodiranje v Malajskem polotoku proti Singapurju.
Stockholm, 7. jan. AS. Newyorški dopisnik švedskega lista »Alleban la« poroča, da je začel del prebivalstva v ameriških mestih, ležečih na atlantski ohali kakor Newyork. Boston. Filadelfija itd. prenašati svoje premoženje v središče države, ker se bliža dan, ko bo potrebna izpraznitev teh obmorskih krajev zaradi vojnih dogodkov.
Uničene sovjetske čete v Evpatoriji
Odbit sovjetski napad pri Harkov
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan 7. jan.: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V	žilavih bojih so bile na Krimu uničene sovražne sile, ki so se v zaščiti vojnih ladij izkrcale v Eupatoriji. Romunski oddelki so razbili majhno sovražno skupino, ki se je izkrcala jugozahodno od Feodozije. Nemška bojna, strmoglavska letala so uspešno napadala izkrcane sovjetske sile na Krimu in dovoze na Črnem morju.
Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so se pri popuščanju mraza tudi včeraj ponesrečili mnogi sovražni napadi. Na prostoru sever-novzhodno od Harkova ji bil odstranjen krajevni sovražni v^dor med naše črte, in sicer od naših protinapadov. Pri tem sta bila razpršena dva sovjetska bataljona.
Na angleški vzhodni obali je bomba zadela in potopila 4000 tonsko trgovsko ladjo, več bomb pa je v polno zadelo večjo industrijsko napravo.
V	Severni Afriki ni bilo nobenih posebnih bojev. Bojna letala so napadla uspešno angleška letališča v Marmariki in na otoku Malti.
Stockholm, 7. januarja. AS. V januarju bo prispelo na Švedsko 430 finskih ranjencev, ki borlo sprejeti v oskrbo po švedskih bolnišnicah. Na Švedskem v ta namen že zbirajo denar, ki
Angleži prodajajo Evropo boljševikom
Nov dokaz angleške zlohotnosti
Rim, 7. jan. AS. Odkritje lista »Daily Mail«, da po koncu vojne ne bodo vse države dobile povrnjene svoje suverenosti, je izzvalo globok vtis na evropskem vzhodu, ker ee v tem vidi potrditev govoric, da so bile nekatere evropske države med pogajanji Eden-Stalin, prodane od Anglosaksoncev boljše viški Rusiji v zameno za vojaško pomoč, ki jo prejemajo plutokracije od ruskega komunizma. S to neizvedljivo trgovino so dali Anglosaksonci svetu dokaz svoje nizkotnosti in skopali nov prepad med svojim in evropskim duhom. Vzhodne evropske države, ki pridejo v poštev, niso niti najmanj v skrbeh za svojo usodo, ker vedo, da države Osi no
bodo vtaknile meča v nožnico, dokler ne bo boljševizem izginil z obličja Evrope in Azije.
Berlin, 7. jfln. as. Politična diplomatska korespondenca poroča da je londonski list »Time6« v vsej dalekosežnosti osvetlil Edenove izjave o potrebi popolne zveze med Anglijo in sovjetsko Rusijo. Ta list razlaga, da bosta morala London in Moskva odločati o sredstvih in potih bodočega evropskega reda, pred katerim pa je potrebno uničenje ne samo nemške vojaške sile, marveč tudi vseh narodov, ki ogražajo ali ki bi mogli ogražati ta red. Ta članek meče jasno luč na izdajstvo, ki ga je Anglija zopet zagrešila nad Evropo.
ga bodo uporabili v ta namen, kakor tudi za oskrbo finskih otrok, katerih bo prišlo vsak teden okoli 2000 na švedsko.
Prebivalstvo Rima
Rim, 7. jan. as. Zadnji statistični podatki o demografskem položaju mesta Rima v letu 1941. kažejo, da je demografski položaj Rima zadovoljiv. Porok je bilo vzadnjem letu v Rimu 9852, kar je le nekaj manj od zadnjih dveh let. Število rojenih se je dvignilo na 29.819, kar je nekaj več, kakor prejšnje leto in občutno več v primeri z letotn 1939. Končno število oseb, ki so se naselile v prestolnici, je bilo 55.421 in število oseb, ki so jo zapustiJe, 2.948. Presežek rojenih nad umrlimi znaša 14.801 in presežek ljudi, ki so se naselili v Rimu, od onih, ki so ga zapustili, 32.473. V enem letu se je torej prebivalstvo Rima pomnožilo za 40.000 novih meščanov. Konec decembra je znašalo prebivalstvo Rima 1,415.716 oseb.
Bolgarska mladina v Nemčiji
Sofija, 7. jan. AS. V skladu z določili dogovora med bolgarsko in nemško vlado bo v kratkem odšlo v Nemčijo 750 bolgarskih mladeničev, da se bodo tam specializirali v nemški letalski industriji.
Krušne karte v Bukarešti
Bukarešta, 7. jan. AS. V kratkem bo tudi v Bukarešti stopila v veljavo določba o racioniranju kruha. Kruh se bo dobil na karte pet dni v tednu, dva dneva v tednu pa se bo moralo prebivalstvo zadovoljiti s polento.
Krušne karte v Turčiji
Carigrad, 7. jan. AS. Kakor poročajo h Carigrada, so tam ustanovili posebni prehranjevalni urad. V kratkem bodo uvedene tudi krušne karte.
Železniška nesreča v Turčiji
Carigrad, 7. januarja. AS. Včeraj popoldne je blizu postaje Haydar Fascia iztiril potniški vlak. ki vozi med Carigradom in Ankaro, štirje vagoni so se pri tem razbili, ostali pa so samo iztirjeni. 25 potnikov je bilo ranjenih. Železniški promet med Ankaro in Carigradom je moral biti nekaj časa prekinjen.
Gospodarstvo
Preureditev zavarovalnega poslovanja
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naredbo, po kateri se izvrši koncentracija vsega zavarovalnega poslovanja v Ljubljanski po-kraiini. Ne gre pa pri tem za zavarovanje, ki ga izvajata družbi, ki imata sedež v Ljubljani, t. j. Vzajemna zavarovalnica in Zavarovalna banka »Slavijo«.
Z dnem 31. decembra 1941 ustavijo zavarovalno poslovanje družbe in ga prenesejo na navedene družbe:
1.	Jugoslavija in Feniks na Nacionalni zavarovalni zavod (1NA).
2.	Sava, Croatia, Zedinjena, Anker, Union — incendie — vie prenesejo poslovanje na Assicu-racioni generali v Trstu.
3.	Rosija Fonsijer, Internationalo — nezgodo, Roval Eschango Assuranco Corporation in Natio-nalo — življenje — požar preneso listnice na Jadransko zavarovalno družbo v Trstu.
Prevzem listnic Jugoslavije po 1NA no obsega pravic za sklepanje novih pogodb v zavarovanju za elementarne nezgode, razen in to vključno do 31. decembra 1942 za obnovitve in povisek pri pogodbah, prevzetih.
Z dnem te narodbe prevzame ljubljansko podružnico zagrebškega Dunava z listnicami in kritji, ki so v Ljubljanski pokrajini, glavno zastopstvo splošne zavarovalne delniške družbe »Da-nubio« za Italijo, ljubljansko podružnico družbe »Glementar« pa prevzame z listnicami in kritji, ki so v Ljubljanski pokrajini. glavno zastopstvo splošne zavarovalne družbe »Klementaro« za Italijo. Ti zastopstvi sta torej pooblaščeni opravljati v Ljubljanski pokrajini posle istih strok, ki so
Z vsega sveta
Danska
Število prebivalstva
na Danskem jc dne 1. julija 1941 znašalo 3,863.000. V rniMn letu se je število prebivalstva zvišalo za 31 imo. Ce se bo ta prirastek rojstev nadaljeval, bo v letu 1945 Danska imela štiri milijone prebivalcev
Radijski sporazum
za radijske prenose je bil podpisan te dni med severnimi skandinavskimi državami v Kopenhngenu. Ta sporazum je bilo dosežen na jiosebni konferenci v Kopenhagenu, katere so se udeležili zastopniki vseh skandinavskih držav.
Med Italijo in Dansko je bila sklenjena nova trgovinska pogodba. Vsi danski listi hvalijo novo trgovinsko pogodbo in pravijo, da se bodo trgovske vezi med Italijo in Dansko s to pogodbo še zelo povečale in razširile.
Nemčija
Stalna razstava evropske obrti
bo odslej naprej v Frankfurtu. Tako je bilo sklenjeno na mednarodnem kongresu zastopnikov obrt-nikov iz vseh držav, ki je bil te dni v Frankfurtu. Frankfurt je prestolnica nemške obrti in zato bo tam stalna evropska obrtna razstava.
Brazilija
Konferenca zunanjih ministrov
ameriških držav se bo v Riu de Janeiru začela dne 15 januarja. Na konferenci bodo zunanji ministri vseh ameriških držav zahodne polute in dnevni red te konference določa predvsem razpravo o proizvodnji v ameriških državah, na drugem mestu dnevnega reda pa je razprava o gospodarski vzajemnosti ameriških republik. Argentina je že izjavila, da svojih oporišč ne bo dala na razpolago Združenim državam in zato je verjetno, da bosta na konferenci stališči Združenih držav in Argentine v velikem nasprotju.
Indija
Prebivalstvo Indije
je po štetju, ki je bilo zaključeno marca 1941, znašalo 388 milijonov in se je od leta 1931 prebivalstvo Indije pomnožilo za 50 milij. V desetletju 1931— 1941 se je prebivalstvo pomnožilo za 15%, v desetletju 1921 — 1931 pa je prirastek znašal 10%. V Indiji znaša razlika med moškim in ženskim prebivalstvom 13 milijonov, in sicer v korist moškemu prebivalstvu. Sedaj je največje indijsko mesto Kal kuta in ne Bombav. V desetletju 1921-1931 je imela Kalkuta 1,110.000 prebivalcev, sedaj pa jih ima 2,109.000, Bombay pa ima samo 1,488.000 prebivalcev.
Bolgarija
Nemški prometni minister Todt
pride te dni v Bolgarijo, in sicer iiz Budimpešte. General Todt je glavni graditelj modernega nemškega cestnega omrežja in bo v Bolgariji proučil načrt za zgraditev velike mednarodne moderne avtomobilske ceste skozi Bolgarijo.
Bolgarska industrija je zaradi povečanih naročil in zaradi večjih potreb narodnega gospodarstva sklenila podaljšati delovni čas za dve uri, vendar pa so zaenkrat delovni čas podaljšali samo v nekaterih glavnih podjetjih.
Madžarska
Plovba na Donavi
je bila do nadaljnjega ustavljena. Donava je na več krajih zamrznila.
Vrhovni židovski rabin Sabatal
jc objavil knjigo, v kateri se ostro izreka proti tistim, ki zagovarjajo naziranje, da naj Židi opuste svojo vero in 6e čimprej »asimilirajo«. Vrhovni rabin pravi, da Zida sploh ni mogoče »asimilirati« in zato se da židovsko vprašanje urediti samo na ta način, da bi Zide preselili v skupno domovino in zmagovalci te vojne bodo morali tudi to vpra šanje urediti
Francija
Razprava v Riomu
proti glavnini krivcem sedanje francoske nesreče je bila odložena, ker je predsednik najvišjega francoskega državnega sodišča, ki bi moral voditi razpravo, odstopil. Za predsednika sodišča je bil sedaj imenovan kasacijski državni tožilec. Razprava proti krivcem se bo zaradi tega sedaj zopet zelo zavlekla
Nove omejitve je morala francoska vlada odrediti v prehrani prebivalstva za mesec januar. Do teh omejitev je pri šlo zaradi tega, ker so zaloge že precej izčrpane in ker je dovoz izredno težaven. Pariško prebivalstvo bo v januarju dobivalo 100 gramov kruha na dan 50 gramov sira na teden in 400 gramov testenin na mesec.
Švica
Prebivalstvo Švice
znaša po štetju, ki se je pravkar končalo, 4,250.000 prebivalcev. Število prebivalstva se je povečalo za 200.000 v primeri s štetjem iz leta 1930.
jih doslej opravljali oddajajoči zavodi, katere nadomestita.
Glede v točkah 1. do 3. navedenih zavodov pravi naredba, da družbe, ki nehajo poslovati v Ljubljanski pokrajini, prenesejo listnice in svoja ";ritja na družbe, ki so določene za njih prevzem. Listine o tem prenosu napravijo: 1. za družbe, ki so postavljene pod sekvester, njih sekvestri s pre-vzemajočimi družbami, 2. za vse druge oddajajoče družbe s prevzemajoči mi, in se mora jo predložiti te listine v roku, ki ga j>osamezno določi urad za nadzorovanje zasebnega zavarovanja, v odobritev Visokemu komisarju, ki odloči po zaslišanju posvetovalnega odbora.
Če se listina v navedenem roku ne predloži, določi pogoje za prenos Visoki komisar po zaslišanji} odbora.
Nadalje se prekljcuje z veljavnostjo od 31. decembra 1941 »Društvo sv. Florijana proti požarnim škodam«, čigar listnice in kritja se prenesejo 7. dnem 1. januarja 19-12 na Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani. Ti družbi morata predložiti na način in v rokih, ki so določeni za druge družbe, listine o prenosu v odobritev Visokemu komisarju. Če tega ne storita, določi pogoje prenosa Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino po zaslišanju odbora o zavarovalstvu.
Vsi prenosi |>o tej naredbl se smatrajo za dokončne po odobritvi zadevnih listin, ki se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Naredba je stopila v veljavo z dnem objave v Službenem listu, torej 3. januarja 1942.
Zvišanje deleža za obvezno oddajo goveje živine
Da 6e zagotovi preskrba z govejim mesom za potrebe Ljubljanske pokrajne, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odredil, da se delež'za obvezno oddajo goveje živine v smislu čl. 2. narodbe št. 71 z dne 19. julija, ki je znašal doslej 20 % žive teže živine, pri čemer velja stanje živine na dan 5. junija lanskega leta, zviša na 25 %.
Prehranjevalni zavod Ljubljanske pokrajine mora poskrbeti za obvestitev imetuikov goveje živine in njih občinskih zajednic o dodatni oddajni obveznosti 5 % žive teže živine, ki je težka nad 70 kg, po stanju živine dne 5. junija.
Naredba je objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino dne 3. januarja lelos in je tega dne stopila v veljavo.
Narodnoobrambni fond
Davčna uprava v Ljubljani — mesto razglaša:
1.	Zaradi pravilne odmere morajo vsi davčni zavezanci, ki imajo 3 ali več živih zakonskih otrok izpod 21. leta starosti, vložiti v času od 1. do 31. januarja 1942-XX prijavo, v kateri je navesti imena in rojstno podatke otrok. Prijave je treba kolkovati z Lir 4.—. Tiskovine za prijave so dobe pri davčni upravi, Ljubljana, Vodnikov trg 5/II, soba št. 10.
Prijave, vložene po 31. januarju, se pri odmeri obrambnega fonda ne bodo upoštevale.
2.	V istem roku morajo predložiti davfrii upravi prijavo tudi vsi preko 30 let stari moški davčni zavezanci, a) samci, b) oženjeni in vdovci brez otrok. Onim davčnim zavezancem, katerim so otroci pomrli in sedaj nimajo nobenega otroka, prijav ni treba vlagati
Iz hrvatskega gospodarstva . ]
Hrvatska poštna hranilnica. Od začetka usta- J novitve hrvatske države pa do konca novembra je znašal promet hrvatske poštne hranilnice na čekovnih računih 43 milijard kun. Čekovne vloge so s koncem novembra doseglo stanje 1.8 milijarde kun.
Zvišanje glavnico zagrebško luščilnice riža. Zagrebška luščilnica riža namerava zvišati glavnico od 2 na 3 milijone kun z izdajo 2000 novih delnic po 500 kun imenske vrednosti.
Helij na Hrvatskem. Zagrebški dnevnik »Gospodarstvo« poroča, da so poslali na analizo v Nemčijo nekatere količine zemeljskega plina, ki ga dobivajo v Slavoniji v bližini Daruvarja. Analiza je pokazala, da se nahaja v tem plinu tudi helij in sicer v malenkostnih količinah 0.004 do 0.005%. llelij je, kot znano, plin, ki se rabi za l>olnjenje Zeppelinov, ker ne gori. Dosedaj je imela na ta plin mono[x>l Amerika. Začele so se raziskave, če se da iz hrvatskega zemeljskega plina dobivati helij, odn. če se to izplača.
Ceno na Hrvatskem. Po uradnih statističnih podatkih je od avgusta 1939 do začetka decembra narastel indeks življenjskih stroškov na Hrvatskem za 128 na 228 %, dočim je do začetka novembra narastel samo za 125 %. V novembru se je najbolj podražila kurjava in sicer je narastel indeks od 154 na 185, dočim je narastel indeks za obleko in obutev od 257 na 261, za prehrano od 245 na 251. Indeks stanovanjskih najemnin je
ostal neizpremenjen na 160.
•
Zvišanje glavnice. Odobreno je tvrdki Satur-nus d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani zvišanje glavnice od 3 na 6 milij. din, odn. od 1.14 na 2.28 milij. lir.
Trgovinski register. Pri tvrdki Ivan Šteh, veletrgovina z vinom in žganjem, družba z o. z. v Dobrepolju je izbrisan poslovodja Kajfež Josip, vpisana Šteh Anči.
Zadružni register. Pri Hranilnici in posojilnici, zadr. z o. j. v Trebnjem je izbrisan član uprave Pust Jože, vpisan pa Pevec Alojz.
Likvidacija: Luščilnica riža, družba z om. zavezo v Ljubljani, Sladkor, družba z om. zavezo v Ljubljani.
Nov sekvester zavarovalnico Jugoslavija. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je imenoval namesto g. Costanta Pessata za sekvestra Jugoslavije, splošne zavarovalne družbe, comm. odv. Nina de Petrisa.
Ukinitev sekvestra zavarovalno družbe »Ele. mentar«. Glede na prošnjo zavoda, da se sekvester ukine in ker se po opravljenih poizvedbah družbe ne more smatrati za sovražno, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odredil ukinitev sekvestra te družbe.
Italijansko-danska trgovina. Nedavno je bil podpisan novi trgovinski sporazum med Italijo in Dansko, ki bo dovoljeval'medsebojno trgovino v znesku nad 200 milijonov lir letno. Danska bo izvažala v Italijo živino, ribe, semena, stroje in motorje, dočim bo Italija dobavljala Danski kmetijske proizvode, tekstilne snovi, tkanine in manu-fakturo ter kemične proizvode.
Zmanjšanje delovnega tedna v tekstilni industriji. V rimskem Uradnem listu je izšel dekret, po katerem je prepovedano delati več kot 32 ur in pol tedna v predilnicah in tkalnicah volne, v industriji pletenin in nogavic, razen na Cotton statvah in v predilnicah in tkalnicah nacionalne preje, ki porabljajo stroje za volno in bombaž. Delodajalci morajo ukiniti delo ob nedeljah in en dan v tednu in ne morejo zvečati števila posad. V primerih izredne potrebe je dovoljeno delati na osnovi posebnega dovoljenja do 40 ur tedensko.
Iz Srbije
Uredba o obveznem delu in omejitvi svobodne zaposlitve. Na predlog notranjega ministra je srbska vlada izdala uredbo o obveznem delu in omejitvi svolvodne zaposlitve. Po tfej uredbi lahko notranji minister na zahtevo kakega resornega ministra in v sporazumu z ministrom za socialno politiko ter narodno zdrnV-je prejx)ve delovne odpovedi oli odpuščanje delavstva v gotovih važnih podjetjih in obratih brez dovoljenja organa, ki ga je v ta namen postavil minister za socialno politiko in ljudsko zdravje. Nove postavitve se prav tako lahko izvrše samo sporazumno z omenjenim organom. Notranji minister lahko nadalje za-pove, da se mora jo vse osebe od 17. do 45. leta, ki so bile v zadnjih treh letih vsaj štiri tedne /ufKislene kot delavci v raznih podjetjih, obvezno prijaviti občinam, če so sedaj zaposlene v kakem drugem obratu. Notranji minister nadalje tudi lahko pozove na obvezno delo vse državljane od 17. do 45. leta v gotova podjetja ali v druge važne gospodarske ustanove, lie glede na to, če so v trenutku objave te uredbe zaposleni nli nezaposleni, ali pa izvršujejo kakšen svoboden poklic. Obvezno delo se računa z dnevom vročitve poziva na to delo in ne sme trajati več kot šest mesecev. Vsi vpokli-canei na obvezno delo uživajo vse pravice nameščencev fKidjetij, v katera bodo poslani na delo ter bodo prejemali, kakor ostali uslužbenci, od tistega podjetja tudi plačo. Po trgli mesecih dela bodo vsi, ki bodo morali odi-iti na obvezno delo, lahko dobili plačan štiridnevni dojiust. Za vse tiste, ki se ni? bi odzvali pozivu na obvezno delo, so predpisane zelo stroge kazni.
Predlog župana iz šabca za razbremenitev občin od hipotek, dolgov, župan v Šabcu, Pe-
trovič Btonko, je poslal srbski vladi predlog, s katerim jo naproša, naj bi s posebno uredbo črtala vse hipotekarne dolgove posameznih srbskih mest pri Hipotekami banki. Banka, ki je občinam tekom prejšnjih let dala ta posojila, bi prišla do povračila dolžnih zneskov z novimi dohodki, ki jih vlada lahko dobi od zvišanja cen vsem tobačnim izdelkom za 100%.
Plemenita akcija nekaterih belgrajskih hišnih posestnikov. Nekateri hišni posestniki v Belgradu so tudi sami priskočili na pomoč svojim stanovanjskim najemnikom, samo da bi ti lažje preživeli božične praznike ter so se odpovedali najemnini za oddana stanovanja za mesec december.
Ustanovitev državne policije v Srbiji. Naš list je že poročal o ustanovitvi državne policije v Srbiji. Državno policija je že ustanovljena ter .obsega dosedan jo žandarmerijo. mestno policijo in finančno kontrolo. Za poveljnika državne policije je postavljen polko.rnik Ljuba Babič.
Predavanja prot} komunizmu. Po vseh belgrajskih šolah so bila prejšnji teden predavanja proti komunizmu. Predavanja so tako za šolsko mladino kakor tudi za njihove starše.
Tudi siromašnih katoličanov so se za praznike spomnili premožnejši katoličani v Belgradu. Da bi mogli tudi siromašnejši sloji preživeti malo boljše božične praznike, so premožnejši belgrajski katoličani za letošnje božične praznike povabili na svoje domove več siromašnih katoliških družin, katere so pridržali na kosilu in večerji. Tako je med drugimi napravil znani belgrajski mesar in izdelovalec klobas Smejkal. Njegovemu zgledu so sledili tudi nekateri gostilničarji ter so prav tako za praznike povabili v svoje gostilne naj-siromašnejše sloje
Ukrajina in Ukrajinci
Ukrajinsko področje meri 1,200.000 štirijaških kilometrov; od tega je obljudenih 1,100.000 štiri-jaških kilometrov, lz tega se vidi, da je ukrajinsko področje samo dvakrat večje kakor Nemčija in Francija skupaj. Gostota prebivalstva znaša 40. Največja značilnost ukrajinske pokrajine je ravnica. Devet desetin Ukrajine je ena sama ravan. Le na jugovzhodu se dvigajo Karpati, ki jim pravijo Ukrajinci Verhovina, na jugu Krima je Jajla gorovje in pa obronki Kavkaza, kolikor segajo v pajvzhodnejši konec Ukrajine. Kakor vidimo, je Ukrajina v celoti ravna, le na mejah jo s treh strani obdaja goorovje. Od celotnega karpatskega gorskega venca odpade na Ukrajino tretjina v dolžini 400 kilometrov. Najvišji karpatski greben v Ukrajini je Črnohora z najvišjim vrhom Hovirla (2060 m). Na Krimu je v Jajia pogorju najvišji vrh le 1500 metrov visok.
Ob reki Bug leži Podlaše z mnogimi jezeri in ribniki. Vzhodno od Podlaše je Polisje (Polesje), polno močvirij in jezer, južno odtod pa Volinje, it i meji 7. Galicijo. Omeniti je treba še hribovje Tvari ali Medobori, ki se vleče od vzhodne Galicije vse do mesta Kaminec Podiljski. Ti kraji so 9olni gozdov in zelo malarični. V teh gozdovih je
silno veliko najrazličnejših jagod in drugih gozdnih sadežev kakor malokje v Evropi. Prav tako naletiš v teh gozdovih na gozdne cvetlice, ki jih
Važnejše ukrajinske reke, ki teko preko Ukrajine in se iztekajo v Črno morje, so: Čeremoš, Prut, Dnjester, Bug in Dnjeper. Najdaljša ukrajinska reka je Dnjeper; dolg je 2100 km. Izvira v Beli Rusiji, nato pa teče skozi najbogatejše ukrajinske kraje, kakor tudi 6kozi ukrajinsko prestolnico Kijev. Nekaj edinstvenega so Dnjeprovi slapovi, dvanajst po številu, ki jim pravijo »porohi«, t. j. pragi. Med neštetimi Dnjeprovimi rokavi je polno otokov, na katerih je imela nekoč svoj sedež »Sič«, ukrajinska prostovoljska vojska, ki so jo sestavljali slavni kozaki. Dnjeper je sploh zibelka ukrajinskega narodnega življenja, ovekove-čena tudi v narodnih pesmih, ne vidiš nikjer drugje v Evropi. Gozdne jagode so sladke in velike kakor naše vrtne jagode.
Na južni strani Ukrajine leže Črno, Azovsko in Kaspiško morje. Najvažnejše je Črno morje s svojo »podružnico«, Azovskim morjem. Skupna površina teh dveh morij znaša 460.000 štirijaških kilometrov ter sta po Bosporju in Dardanelah zvezani z Egejskim in Sredozemskim morjem.
Havajsko otočje
leži v severnem delu Tihega morja. Globina morja okoli tega otočja znaša do 5000 metrov, celo otočje pa sestavlja veliko število večjih m manjših skalovitih otokov Najbolj zahodna skupina Havajskih otokov se imenuje Midway, to je »polovica poti«, ker se ta otok resnično nahaja na polovici poti med San Franciscom in Jokohamo. Havajsko otočje so Španci odkrili že v 16. stoletju, angleški kapitan Cook pa jih je najbolj proslavil posvetu po svojem obisku na otočju v letu 1769. Otočju je dal ime San-wich, in sicer na čast svojemu pokrovitelju lordu Sandwichu, drnes pa se za to otočje uporablja samo ime Havajskega otočja. Otok Havaj je največji otok vsega otočja in leži najbolj vzhodno. Ta otok je izredno gorak in vulkana Mauna Kea in Mauna Loa dosežeta nad 4000 m višine.
Politično in gospodarsko središče otočja pa je otok Oahu s prestolnico Honolulu. Celo otočje ima površino 17.000 kv. km, to je približno tri četrtine Sicilije. Ko se je Cook izkrcal na otoku prvič, je izračunal, da živi na otočju nekaj sto tisoč ljudi. Ko je prišel Cook mednje, so prebivalci otočja živeli še zelo enostavno, 6koraj kakor v kameni dobi. Ob koncu 18. 6toletja so si ameriški kitolovci izbrali Havaje za svoje glavno oporišče. Američani so voditelju plemena Kamehamahi dali orožje, da si je podvrgel celo otočje in si ustanovil kraljevino. Vladal je od leta 1789 do 1819 in je bil silno moder vladar. Stopil je v zvezo z evropskimi državami in pridobil si je tak sloves, da so mu v Evropi dali celo ime »Napoleon Tihega morja«.
Po letu 1940 pa so se svetovne velesile začele zanimati za otočje. Rusija, Francija, Anglija in Združene države so tekmovale med seboj, kdo bi dobil otočje pod svojo oblast. Kralj Kainehameha III. pa je bil tako srečen, da je dosegel, da so vse te velesile priznale neodvisnost njegove kraljevine. Vendar pa je leto

dni za tem angleška fregata »Cays« prišla pred otočje in namerila svoje topove nanje. Poveljnik fregate lord Paulets je kar na svojo roko proglasil priključitev Havajev angleškemu imperiju, londonska vlada pa tega njegovega dejanja ni odobrila. V letu 1874 je bil za kralja kronan David Kalakaua, ki je pripadal drugi veji dinastije. Delal se je, da je zelo napreden in je mnogo potoval po Ameriki in Evropi, zlasti v Združenih državah je opravljal mnogo trgovskih poslov in je z Združenimi državami sklenil prvo trgovsko pogodbo, ki je bila temelj ameriški oblasti na Havajih. Pod vlado Kala-kaue pa se je začelo veliko priseljevanje Japoncev, Kitajcev in Portugalcev. Kalakaua je umrl leta 1891 v San Franciscu in je zapustit prestol svoji sestri Liliuokalani. Toda že v letu 1893 je bila kraljica odstavljena in Havaji so bili oklicani za republiko. Kmalu nato je bila oklicana priključitev k Združenim državam, uprava Havajev pa je ostala avtonomna pod vodstvom senata in poslanske zbornice. Sedaj živi na Havajih samo še 20.000 domačinov, dočim jih je bilo v letu 1&32 63.000. Največ je na otočju Japoncev, in sicer 150.000. Poleg tega živi še tam 65.000 Filipincev, 30.000 Kitajcev, 30.000 Portugalcev. 50.000 Američanov in nekaj tisoč Evropcer
Iz Hrvatske
Poglavnik na Kordunu. Na starega leta dan se je mudil Poglavnik na Kordunu ter je prebil dan z ustaši in domobranci.
Likvidacija bivše vrbasko banovine. Likvidacija bivše vrbaske banovine bo trajala do konca meseca. Posle vseh odsekov razen finančnega in njegove likvidacije, bo vršila velika županija župe Sana in Luka. Finančni odsek je z novim letom prešel v sestavo državne blagajne. Likvidacija vseh oddelkov bivše banovine je v glavnem že gotova, razen tehničnega oddelka, ki ima veliko začetih, toda še ne končanih del.
Novo nemške šole. Na Hrvatskem so v zadnjem času odprli naslednje nove nemške šole: v Bosanski Gradiški, Buku, Leskovcu, Rudi pri Samoboru in Harkanovcih. Šolo v Prandanovcih so pa zaprli.
Polkovnik Giglioli umrl. V Zagrebu je nenadoma umrl član italijanskega vojaškega odposlanstva na Hrvatskem, Mario Giglioli. Pokojnik je spadal med odlične predstavnike italijanske oborožene sile ter se je med drugim udeležil vojnih pohodov v Libijo in Albanijo. Za svoje junaštvo je prejel tudi več odlikovanj. Med drugim je dobil za hrabrost savojski križ ter dve srebrni in eno bronasto kolajno.
Dr. Budak, član Hrvatsko akademije znanosti in umetnosti. Poglavnik je imenoval 17 novih članov Hrvatske akademije znanosti in umetnosti. Med drugimi je imenovan za člana največji sedaj živeči hrvatski pripovednik dr. Mile Budak. bivši prosvetni minister in sedanji hrvatski poslanik v Berlinu ter ugleden član ustaškega vodstva. Za člana akademije znanosti in umetnosti je imenovan tudi znani slikar Ljubo Babič.
Največjo lesno podjetje na Hrvatskem prešlo v državne roke. Večino delnic Gutmanovega lesnega podjetja v Našicah je kupila država ter j« s tem to veliko lesno podjetje prešlo v državne roke.
Sofijski župan vošči novo leto zagrebškem« županu. Za novo leto je dobil zagrebški župan Verner tople čestitke od sofijskega župana, ki prav tako želi vse najboljše v novem letu tudi vsem Zagrebčanom.
Banj aLuka dobi radioooddajno postajo. V Banji Luki se je v zadnjem času mudila posebna komisija pristojnega ministrstva, ki je pregledovala terene za postavitev radiooddajne postaje v Banji Luki. Komisija je odločila, da bo postavila radijsko postajo blizu gospodarske šole. .Banja-luška radijska postaja bo priključena zagrebški radijski postaji.
Bjelovar uvaja nove občinske doklade. Radi pokritja vsej, izdatkov, ki jih predvideva novi proračun, je bjelovarskn občina zvišala vse občinske doklade za 70%, uvedla je tudi nekaj novih.
!

2000 otrok obdarovanih v Ljubljani
Ob praznovanju fašistične Befane |e prejela mladina Ducejeve darove
dobili v zavelku tudi nakaznico za 50 lir. Denar lahko dvignejo v Domu liktorske mladine, kadar si žele nabuvati kake koristne potrebščine. Mladina, ki je bila obdarovana v Unionu in na Taboru, je bila izbrana i/ vseh šol in iz vseli razredov po nasvetu učiteljev, ki so predlagali za obdarovanje najbolj siromašne in potrebne otroke, zlasti tiike iz številnih družin.
Obdarovanje šolske mladine je bilo in se izvaja na praznik Befane tudi po vseh drugih krajih pokrajine. Ker zahteva organizacija več časa, bo obdarovanje po drugih občinah trajalo do srede februarja. Organizacijo Befane po občinah vodijo inšpektorji zon in [voveljniki GjL-L-a v občinah, /.a obdarovanje šolske mladine po pokrajini je določenih okrog +00.000 lir, tako da bodo darila Befane razdeljena vsem šolskim otrokom v Ljubljanski pokrajini v ccloti vredna 600.000 lir.
Pogled po jrdiki dvorani Doma liktorske mladine ▼ Ljubljani, kjer je mladina prejela darila Ducej?ve Befane
prez.n	TtcK kraTjev je ljubljanska
mladina obhajala praznik Fašistične Befane. V veliki dvorani Narodne galerije se je zbralo ob 9.10 nad 1000 šolarjev in šolark, včlanjenih v GILL-u, okrog 10 se je napolnila velika uni-onska dvorana s samimi šolarji ljubljanskih šol, ki naj bi bili, čeprav vsi nečlani GILL-a, prav tako deležni darov, in ob 10.30 so bile šolarke, zbrane v veliki dvorani na Taboru, prav tako nečlanice GILL-a, obdarovane. Organizacijo Befane je vodil podpoveljnik Glavnega Stana GILL-a Pertoldi. K obdaritvi v dvorani Narodne galerije ipa so prihiteli odlični predstavniki, talko podprefekt comra. David kot zastopnik Visokega komisarja, Zvezni podtaj-nik comm. Gatti, pokrajinska zaupnica ženskih fašijev prof. De Vecchijeva, Zvezni podpoveljnik GILL-a prof. Cassani, ljubljanski župan dr. Adlešič, rektor univerze dr. Kos in številni i drugi. V domu Ljubljanske liktorske mladine I je ob velikem odru, ob katerem so bili razpostavljeni številni zavitki, in pred mizo, ki je bila prav tako založena z darili, začel slovesnost podpoveljnik GILL-a Cassani z naslednjim govorom:
Danes, o priliki Befane, ste se tukaj zbrali skupno s svojimi družinami, da sprejmete DU-CEJEV dar. Ob tem času, ko je zbrano v Poveljstvih GILL-a po vsej Italiji na stotisoče otrok, ima ta svečanost dvojni pomen, materialni in moralni.
Materialno vrednost zato, ker DUCE zna s tem velikodušnim delom dokazati še enkrat svoje očetovstvo in resnično zanimanje za koristi onih sinov, ki niso premožni.
Praznik Befane, katerega je DUCE hotel zopet vzpostaviti kot tradicionalni praznik italijanskih otrok, vsebuje še neki drugi veliki duševni pomen; pred 1942 leti so trije shari in modri kralji z Vzhoda pirinesli po dolgi in težavni hoji Jezuščku dragocene darove. On je bil ubog otrok, rojen pred par dnevi v jaslicah, ampak kljub temu so prihajali k njemu ubožci in mogočneži. Prišli so zato, ker je Je-zušček s svojim sladkim nasmehom poveličeval otroško čistost, ki je svetost družine in zaupa-
nje v življenje: ideali, pred katerimi so se vedno priklai liki voditelji.
lanjali vsi zdravi narodi in vsi ve-
Po teh krščanskh idealih se je tudi navdahnila volja Ducejeva in delo fašistične vlade, ki so vzgojili mladino po meščanskih pravilih ter branili in varovali družino. Druge vladne ureditve, kakor je boljševizem, zanikajoč te ideale, so družino razkrojile in vzgojile mladino z namenom sovraštva in rušenja, vsiljujoč jim medtem surovost vojne.
Toda ravno obratno je delo Duceja, ki danes posredno pošilja ubogim otrokom mesta Ljubljane darove, ki so izraženi v sledečih številkah:
1125 oblačilnih paketov. 1138 parov čevljev in 2263 paketov šolskih potrebščin v 6kupn! vrednosti 195.000 lir.
Otroci, zahvalite se Duceja!
Na povelje »mirno!« so otroci vzkliknili Dnceju, potem pa se je pričelo obdarovanje. Vsak otrok je prejel zavojček z darili.
Gostje, ki so bili ob začetku obdarovanja sami navzoči in tudi sami delili darove med mladino, so potem pohiteli v Union, kjer je imel nagovor na šolarje funkcionar GILL-a Mi-gliorini in je pojasnil mladini pomen tega vsakoletnega praznika. Po pozdravu Duceju so spet navzočni odličniki začeli z razdeljevanjem in potem pohiteli še na Tabor, kjer je po nagovoru zvezne nadzornice Capiettijeve bila obdarovana še ženska mladež.
Vsega skupaj je bilo za praznik Befane v Ljubljani obdarovanih v vsen treh dvoranah okrog 2000 otrok z darili v skupni vrednosti okrog 200.000 lir. Vsak izmed otrok je dobil zavitek, na katerem je bil napis >Ducejeva Bc-fana« in tudi ilustrirane mladinske časopise. Mladina, zbrana v Liktorskem domu GILL-a je dobila nekoliko manjše zavitke kakor mladež v Unionu in na Taboru.V teh zavitkih so bile sladkarije, mandarine, jabolka in dalje koristne šolske potrebščine, kakor peresa, svinčniki, zvezki, črnilo itd. Poleg tega je bil v vsakem od teh manjših zavitkov še bon za par čevljev. Te čevlje dobi obdarovanec brezplačno v potrebni velikosti v trgovini Bata samo, če predloži odgovarjajoče predpisano število točk oblačilne nakaznice. Obdarovanci v Unionu in na Taboru so dobili več sad ja in več risarskih jk>-trebščin, barvane svinčnike in več slaščic, vendar ne nakazil za čevlje. Poleg tega so v zavojih dobili vsi dečki ali kratke hlače, ali pa toplo majco. Deklice na Taboru pa so dobile več sadja, slaščic in šolskih potrebščin in poleg tega oblekco ali pa toplo majco. Poleg tega so dečki in deklice na Taboru in t Unionu, ki so bili deležni obdarovanja in bili stari 13—U let
Delovanje GILL-a, ki je v kratkem lasu tvojega obstoja ustanovil tako vaine šolske kuhinje po vsej pokrajini, ki je poskrbel za obdarovanje otrok n« praznik sv. Miklavia po zavetiščih in ki je po svojih natelih ie priredil mnof/o predstav in nastopov lutkovnega gledališta za mladino, je z obdarovanjem otrok na praznik sv. Treh kraljev nailo nov dokaz, kako vsestransko skrbi ta mladinska organizacija za dobrobit mladine. G1LL skuta, na da bi kaj obljubljala, daii in pomagati, kjer le more. To dela kljub veliki vojni in izvaja politiko miru, čeprav so ugodnosti namenjene slovenski mladini. Prav 8 tem hote GILL dokazati svojo voljo do sodelovanja in miroljubnosti. Obdarovanje na praznik sv. Treh kraljev je stara italijanska navada, ki odgovarja italijanskemu natinu iivljenja. Ker fašizem ie posebej poudarja skrb za malega tloveka in delovne sloje, so bili za Befano obdarovani v prvi vrsti samo otroci siromašnih druiin, saj prav ti ne smejo (uliti teiav, ki jih nalaga vojna in zaradi tega ne smejo zastati v svojem razvoju. Po enem mesecu, odkar obstoji GILL, je prinesla prebivalstvu Ljubljanske pokrajine vse polno dokazov, kako drla in kako hote delali v bodote za koristi in zdrav telesni in duševni razvoj mladine.
Nagrade za rojstvo dvojčkov
Iz Dueejevega sklada je Visoki komisar podelil zakoncema angenfusu Leopoldu in Mariji iz Volake 7, občina Velike Lašče, nagrado v znesku 600 lir ob priliki rojstva dvojčkov.
Iz Dueejevega sklada jo Visoki komisar podelil zakoncema Karlovšku Franu in Vidi iz Smar-jete 24, okraj Novo mesto, nagrado v znesku 600 lir ob priliki rojstva dvojčkov.
Zabavne kinematografske predstave Gilla za mladino
Zvezno poveljstvo Italijanske liktorske mladine v Ljuhljani je dalo v dvorani Pokrajinskega Dopolavora kinematografsko predstavo, katere so so v največji meri udeležili otroci, ki dobivajo hrano v ljubljanskih kuhinjah GILL-a.
Predstava je zelo zabavala otroke in je bila sestavljena iz petih barvanih filmov: filmski pregled GILL-a, njegovo delovanje v mesecu decembru, žurnal LUCE, zabavni film »Lov na lisico na Madžarskem« in film »Fašistične počitnice« iz poletnih kolonij GILL-a v letu XX.
Božični šolski odmor
Visoki komisariat je odredil, da se božični šolski odmor letos podaljša do vštetega 18. januarja 1942.
Ta odredba ne velja za one šole, ki so imele vsaj 14 dni manj pouka kakor ostale, ker šolski prostori niso bili na razpolago (bodisi da so vsaj 14. dni po 4. oktobru šele pričele 6 poukom ali pa ga vsaj za toliko prekinile itd.).
Dogoni klavne živine
Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino:
v torek, 13. t. m. v Žužemberku za govedo,
v torek, 13. t. m. v Velikih Laščah za govedo in 6vinje,
v 6redo, 14. t. m. v Novem mestu za govedo in 6vinje in
v 6redo, 14. t. m. v Rakeku za govedo in svinje.
Lepa otroška božična slovesnost
Na praznik sv. Treh kraljev so velike množice otrok, staršev in prijateljev mladine napolnile obsežno cerkev Marijinega Oznanjenja. Otroci so na slovesen način darovali božjemu Detetu »Jezusove dneve«, to je lističe, na katere si zapisujejo vsak dan svoje žrtve in dobra dela. Slovesnost je vodil stolni dekan dr. Frančišek Kimavec. Po svečanem vhodu Križarjev in Klaric, ki so nosili v srebrnih zabojčkih in zlatih košaricah »Jezusove dneve,« je nastopil gospod stolni dekan v prelepem ornatu ob slavnostni asistenci in je izpred oltarja zbrano mladino s prisrčnimi besedami nagovoril.
Med drugim je poudaril globoko vero in junaški pogum treh Modrih, ki so prinesli božjemu Detetu zlata, kadila in mire. Bodril je otroke, naj v tem posnemajo tri Modre pri nabiranju žrtvic, zatajevanj in odpovedi, da bo tudi njihove darove »mladi Kraljič«, kakor imenuje narodna cerkvena pesem božje Dete, z veseljem sprejel v blagor našega naroda in vsega trpečega sveta.
Po govoru so med igranjem svetonočne pesmi beloblečeni otroci izročili drug za drugim svoje tabojčke in košarice gospodu stolnemu dekanu v
imenu vseh slovenskih otrok, ki izpolnjujejo »Jezusove dneve« in gospod dekan jih je položil pred tabernakelj. Frančiškanski otroški zbor je zapel z vso nežnostjo pesem »Prišla je lepa sveta noč«. Sledile so pete litanije Matere božje, nakar so po blagoslovu otroci zapeli še celo vrsto ljubkih božičnih pesmi izpred oltarja. Verniki so vsi vztrajali v cerkvi in navdušeno poslušali petje otrok. Končno so odnesli otroci v slovesnem sprevodu za-bojčke in košarice z »Jezusovimi dnevi« k jaslicam, kjer bodo ostali do Svečnice.
S Spodnjega štajerskega
Maribor poslal tri vagone volnenih izdelkov in smučk nemškim vojakom na bojišče. »Marbur-gerica« poroča, da je prejšnjo 6oboto odšel iz Maribora že tretji vagon volnenih izdelkov in smučk, ki so jih darovali člani Štajerske domovinske zveze nemškim vojakom na vzhodnem bojišču. Ob tej priliki je bila v Mariboru na glavnem trgu tudi velika slavnost, katere 60 6e udeležili poleg župana Knau-sa tudi vsi vodilni fumkcijonarji štajerske domovinske zveze in Hitlerjevih mladinskih organizacij. Nabiralna akcija za oddajo vseh toplejših delov ob-
leke, ki jih nujno rabijo vojaki na vzhodnem bojišču, j« pa v Mariboru še nadalje v teku. Po poročilu iste »Marburgerice« 6ta tudi ptujsko in iju-
Obdarovane deklice so vse srečne pritiskale zavitke k sebi
tomersko okrožje nabrali volnenih jopičev. maje, nogavic, rokavic in kučem ter smučk za en vagon.
Delavska zborovanja na Spodnjem Štajerskem. Posamezne skupine Staj. dom. zveze 60 v zadnjem času priredile več zborovanj delavstva v posameznih tovarniških obratih. Eno takšnih zborovanj je bilo na Teznu pri Mariboru, drugo pa v Laurihovi uenjarni v Konjicah.
Civilne poroke na Spodnjem štajerskem. V Celin se je oni dan civilno poročil član stranke Alojz Armnler z Ano Sdolschek iz Laškega. Ammler se pridno udej6tvuje v Staj. dom. zvezi. — V Mozirju se je pred dnevi civilno poročil Pavel Grego z Lepe njive z Justino Scharner iz Šoštanja. Poročil ju je župan Johann Scherhaufer ki je imel na novo-poročenca tudi nagovor o pomenu zakona in o nalogah družine v nacionalsodalistični Nemčiji. Mladoporočenca sta tudi dobila od občine kot darilo Hitlerjevo knjigo »Mein Kampf«.
Ljudsko gibanje v Mariboru. V drunri polovici prejšnjega meseca je bilo v Mariboru 89 rojstev, od tega 40 dečkov in 49 deklic, smrtnih primerov je bilo 41. Umrlo je 18 moških in 23 žensk. Porok je bilo v i6tem času 70, rekordno število, če ga , primerjamo s porokami v prvi polovici decembra, l ko jih je bilo 6amo 17.
Rimah o pismo t
Večno mesto ob novem letu
Novoletna voičfla. Ljudje d ob nevem letu voščijo vse najboljše za bodoče leto. Taka je navada. Tako nam veleva tudi srce. Mislili smo na to tudi Slovenci, bivajoči v Rimu, ki Vam po najem »Slovencu« izražamo najboljše želje za bodočnost, Mi nič ne gledamo nazaj, ampak samo naprej. Zato, ker imamo vero in zaupanje. Sleherni dan ponavljamo in bomo ponavljali tudi še naprej: Bog, ki je neskončno mogočen in neskončno dober, drži tudi našo usodo v svojih rokah. Ne bomo osramočeni, ker vanj zaupamo.
Čaa, ki ga meri ura na steni, je kakor denar, ki je toliko vreden, kolikor je zanj mogoče kupiti. Čas prinaša za vsakega med nami odgovornost, naloge in zasluge. Le dobro in pametno ga porabimo, vsak na svojem mestu in pri svojem delu: to so naše novoletne želje in voščila nam in Vam!
Nekaj o rimskem vremenu. Najlažje je še o vremenu katero reči. Je pa tudi kaj povedati, o tem rimskem vremenu namreč. Kdor se je v pri-četku tedna z mrzlega severa vozil proti Rimu in se veselil tople rimske zime, je bil zelo prevaran takoj v svojih prvih občutkih. Po cestah je pometala mrzla tramontana in Rutellijeve nimfe na trgu Esedra, ki jih obliva visok vodomet, so si nadele kar močan leden oklep in mogočne ledene čelade na glavo, kar se ne zgodi vsako leto. V torek se je pričelo oblačiti in popoldne so že naletavale prve lahne snežinke. Ljudje so jih z zanimanjem motrili, otroci pa so jih razigrano lovili kakor sladkorčke iz nebes. A kmalu je postal položaj bridko resen. Kar pošteno je pričelo snežiti, kakor da smo kje v Ljubljani. Beli gost, katerega se je spočetka mlado in staro razveselilo, je že po nekaj uran postal nadležen, ko je bilo kazno, da se hoče kar udomačiti. Rimljani
takih obiskov niso preveč veseli, ker niso zanje opremljeni, ne ljudje, ne živali in ne rastline. Spočetka moker sneg se je v mrzlem vetru spremenil v stekleno gladko in nevarno poledico, ki je povzročila takoj motnje v prometu. Ljudem in konjem je drselo, da so padali na poledenelem tlaku. Rim je pozidan na gričih, kakor znano, in imajo nekatere ceste precej strmine. Tudi filobusi so prišli iz viže ter zastajali, ker se je na žicah nabral led. Bilo je mnogo pešcev poškodovanih in potolčenih, časopisi poročajo celo o smrtnih primerih. Severni veter je čez noč očistil ozračje, na starega leta dan pa je toplomer padel na 5 stopinj pod ničlo — nekaj zelo nenavadnega za Rim. Zjutraj so bile ceste kakor steklo — vse v ledu. Mestna uprava je poslala na delo tisoče delavcev, da očistijo prehode in jih nasujejo s peskom in žaganjem. Pa tudi hišni lastniki so bili pozvani, da očistijo cestne hodnike pred svojimi hišami. Popoldne pa je tudi sonce pomagalo preganjati neljubega gosta.
Ampak ni majhna reč sneg v Rimu. Vse o njem govori in razpravlja. Čisto neznani ljudje se ob srečanju ogovarjajo in ogorčujejo nad nenadno zimo, ki je pritisnila na večno mesto. Vsak je kaj posebnega doživel. Rimljani niso vajeni veliko kuriti pozimi, letos pa že itak niso preveč založeni s kurivom. Tako je zelo nerodno prišel letošnji mraz in je vse naše upanje rimski koledar, ki se se menda vendar ni tako izmaličil, da bi nam kar za dalj časa kazal mraz in sneg. Že vemo, kako bo prešlo. Nekaj dni bomo godrnjali in se sami sebi smilili, in že bodo toplejši dnevi. Sicer pa se prebivalstvo na splošno junaško drži, ker mnogi mislijo na svoje drage, ki Bog ve kje po svetu prenašajo trdote zimske vojske in morajo prestajati še vse drugačen mraz, kakor mi, ki sicer ne sedimo v zakurjenih sobah, pa smo vendarle pod zavarovano streho. Končno ima vsakdo še tudi to možnost, da smukne pod odejo in se v postelji pogreje, kar ni zamelaiija vfeuna misel v tem času, ko je dan kratek, noč pa dolga.
Nafznamenitejie rimske jaslice. Mislil sem, da so pri Mariji Snežni, kjer hranijo ostanke betle-hemskih jaslic, pa ni tako. Najimenitnejše rimske jaslice so v baziliki sv. Kozma in Damijana poleg starega rimskega foruma, prav blizu nove veličastne vie del Impero. Za ogled je treba plačati 2 liri, pa je vedno dosti občudovalcev, domačinov in tujcev. V oskrbi jih imajo frančiškani, ki so staro umetnino, katere početki naj bi segali v 7. stoletje, leta 1939 obnovili in prenovili.
Domovina teh jaslic je prav za prav Neapelj, kjer so nastale na pobudo burbonskih kraljev, zlasti Karla III., ki naj bi jih tudi sam lastnoročno pomagal graditi. Sicer jih pa pripisujejo umetnikom znanih imen, kakor Giuseppe Sammartino, Schettino, Gori, Mosca, Vassallo in še nekaterim drugim. Dolžina jaslic je 15 m, višina 9 m in globina 7 m. Verjetno so to največje jaslice na svetu in predstavljajo dejansko življenje čosa, v katerem so nastale in kakor se je odigravalo na vasi, v trgih in mestih. Je spretna reprodukcija napolitanskega življenja, navad in običajev, ki je poživljena z alegorijo svete noči, ko so angeli oznanili pastirjem veselo sporočilo. Nastopa na tisoče oseb, ki so oblečene v nošo tedanjega časa: vidimo življenje v družini, na vasi, razne obrti, zabave, celo ženitovanjski ples; možaki tovorijo na trg deželne pridelke, a žene se doma ukvarjajo s perutnino, drobnico, napajajo krave, druge predejo, šivajo, pestujejo otroke itd. Kmetje obirajo olive in oranžna drevesa, trgajo grozdje in ga stiskajo v vino; tam nekje žena peče kostanj, druga pa krmi prašiče. Vse je izdelano kar moč naravno in sile nazorno, med drevjem se belijo hiše, v ozadju pa mesta in gradovi. Pestrost oblek je prav izredna in ima svoj folklorističen pomen. Posamezne figure so visoke do 20 cm in tudi višje. Najbolj ga kakopak pihnejo Modri iz Jutrove dežele, s fantastičnimi kamelami in bogatim spremstvom, med katerim tudi ne manjkajo črni za-morci. Na zvezdnatem nebu sije luna in zvezda repatica, izpod nebesa pa se vsipajo tropi ange-
lov. Tudi Herod ima svojo palačo, pa nekoliko za bregom, da ne vidi pota Modrih, čeprav stoji na balkonu in se zamišljeno čohlja po kepasti bradi.
Kamnitna tabla nam pravi, da imamo pred sabo »1'italianissimo ed antico presepe« in to bo gotovo precej res. Zato imajo izvestno zgodovinsko kulturno vrednost za Italijane, kot zanimivost pa so za vsakega vredne, da si jih ogleda.
Knjige za mladino. Sedaj v prazničnih dneh so knjižne izložbe doživele naravnost revolucijo. Pesniki, filozofi in romanopisci so se morali umakniti mladinskemu slovstvu, ki se peča z manj resnimi vprašanji. Italijani imajo neverjetno bogastvo mladinskih knjig, kar dokazuje, da se najde zanje tudi dovolj odjemalcev. Poleg starih klasičnih mladinskih pisateljev, kakor so Jules Verne, An-dersen, Collodi, je polno novodobnih mladinskih
piscev, ki uspešno tekmujejo s starejšo mladinsko literaturo. Samo nekaj jih omenim, vme« so seveda tudi prevodi; Walter Sperling: Mille piccole me-
raviglie (založnik Mondadori); Lucilla Antonelli: Lucilla (z. Corbaccio); ista pisateljica: Zingaro (dober mladinski roman); Howard Spriang: 11 circo Sampson, in pa: Figlio, figlio mio (obe prav dobri mladinski knjigi (izd. Corbaccio). Istituto Editoriale Cisalpino je izdal več lepih mladinskih del, kakor: Letronico: Periscopio; Bruno Arcangeli: Venite con me nell'impossibile; II primo viaggio intorno al mondo di Antonio Pigafetta. Izdajatelj Paravia je izdal Odisejevo zgodbo: Storia d'un viaggio che non finisce mai, ki jo je za otroke napisala Amelia Melissari. Potem je seveda tudi več verskih mladinskih knjig, ki na poučen in otrokom dostopen način obravnavajo Jezusovo življenje, verske resnice itd. Izbira je mnogovrstna za razne okuse in tudi razno starostno dobo. Z marsikatero mladinsko knjigo imajo vedno tudi odrasli svoje veselje, saj v njih zopet najdejo svoj že davno, a naileoše doživeti svet
ae novice
Koledar
Četrtek, 8. januarja: Sever in, opat; Teofil, mu-
čenec; Erhard, Škot; Mak6im, škof; Pacijent, škof; Apolinar, škof.
Petek, Q. januarja: Julijan, mučenec; Bazilisa, devica in mučcnica; Peter, škof; Marcijana, devica in mučcnica; Revokat, mučenec.
Novi grobov!
+ S. Agneta Rozalija Hude umrla. V torek
je umrla v Leonišču v Ljubljani dobro znana usmiljenka s. Agneta Hude. Vstopila je v družbo usmiljenih sester leta tS%. Takoj po končanem noviciatu je bila dodeljena kot operacijska sestra v Leonišče, kjer je delovala preko deset let. Bila je v Novem mestu v ženski bolnišnici prednica od leta l'XKS do 1918, ko je prišla za predstojnico v Leonišče. Tu je mnogo storila za razširitev sanatorija. Leta io^S ji je pa bilo poverjeno važno mesto predstojnice v novi veliki državni bolnišnici v Belgradu, kjer je delovala v veliko zadovoljstvo zdravnikov in bolnikov do poletja 1940, ko se je začutila bolno in prosila za lažje mesto. Bila je nastavljena v Trbovljah, kjer je preteklo poletje zbolela. Na posteljo jo je priklenila težka bolezen za dobo petih mesecev. Pogreb bo danes popoldne ob dveh 7 Žal k Sv. Križu. Njena velika dobra dela ji bodo sledila preko groba. R L P.!
-f- Josip Stupica. V sredo zjutraj je po dol-i in mučni bolezni zatisnil oči ugledni ljub-.jnnski posestnik in trgovec Josip Stupca v visoki starosti hO let. Pokopali ga bodo v petek 0. januarja ob 3 popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah. Blagemu pokojniku naj »veti .večna luč. vsem njegovim dragim naše sožalje!
•f V Moravčah je v soboto 3. januarja ponoči nenadoma zadeta od kapi umrla ga. Marija Deteln roj. Kopač., p. d. Jakobova mama. Pogreb je bil včeraj, nn praznik sv. Treh kraljevi popoldne. Priporočamo jo v molitev. Ostalim naše so/alje!
•f Prof. Lojze Založnik. V Zibiki na štajerskem je preti božičem umrl prolesor mariborske gimnazije g. Lojze Založnik, star komaj nekaj nad 30 let. 2e na univerzi je nevarno zbolel na grlu in se ni nikdar več pozdravil. Le par let je s težavo opravljal profesorsko službo. Ko je popolnoma opešal, je šel v svoji materi na Tintko v župniji Zi-bika, kjer je zdaj bolezni podlegel. Pokopan jc med svojimi rojaki na farnem pokopališču sv. Jerneja. Gimnazijo in univerzo je študiral v Ljubljani. Btl je iz ugledne in mnogoštevilne kmetske družine. Tri njegove sestre so usmiljenke — ena je celo v kitajskih misijonih. Zapušča mater, ženo in dvoje otrok. Počivaj v miru med svojimi!
f,
Ko je nn3 prevz. gospod 5ko' in nadpastir vabil vse vernike, da bi se oprijeli pobožnosti t) prvih petkov na č. sv. Srcu .1. v r,Hdo-ščenje za naše grehe in za rešitev iz sedanjih togob, je zastavil važno vprašanje: „Ali ni=o težke preizkušnje, ki zadcam danes vse narode, kazen za laži krščanstva sedanje dobe?." Nai zanaprei ta zaslužena opo. našava ne imej več upravičenosti v naših vtstah. Naj zavlada pristna begovdanost in bogoljubnost po naših domovih. Nai borlo čuvarji bocoliubnosti zlasti tudi naši možje in fantje. V
P
CQ ?
//
BOG
ov
bodo našli krepko pobudo in trdno oporo! Nikar odlušati z naročanjem!
Uprava. Ljutjijana. Ljudska tiskarna
III.	oddelek (civilne pravde 6 črkami K. J. M, N, O, stanovanjske pravde in mejni 6f>ori): 6odnik Jože Rus, namestnik dr. Valentin Benedik.
IV.	oddelek. (Civilno pravde s črkami P. R. S, S, stanovanjske pravde itd.): sodnik Leojx>ld Šmalc, namestnik Janko Mtiller.
IV-a.	oddelek. (Civilne pravde s črkami C. D — samo proti državnemu zakladu — E. J, T—Z itd.): 60dnik dr. Valentin Benedik, namestnik Jože Rus.
V.	oddelek (izvršilne zadeve čk A—J itd.): sodnik Karel Pleiweis, namestnika: Albin Torelli in Jože Tome.
V-a.	oddelek (izvršilne zadeve črk R-Ž itd): sodnik Albin Torelli, namestnika: Karel Pleiwei6 in Jože Tome.
V-b. oddelek (izvršilne zadeve črt- K—P itd.): sodnik Jože Tome, namestnika Kare! Pleiwei6 in Albin Torelli.
VI.	kazenski oddelek (kazenske zadeve za mesto in deželo na levem bregu Ljubljanice, Ježica, Ljubljana VII in Zgornja Šiška): 6odnik Fran Pe-terca, namestnik Vinko Pance.
VII.	kazenski oddelek (kazenske zadeve za mesto in deželo na desnem bregu Ljubljanice in Save, Ljubljana VII, Zgornja Šiška, Moste): sodnik Vinko Pance, namestnik Fran Peterca.
VIII.	oddelek (zadeve nespornega sodstva razen mesta sodnik za mlajše maloletnike): sodnik Milan Tominec.
Zemljiška knjiga: sodnik Jože Tome, namestnik Albin Torelli.
Iz Goriške pokraline
Lepa cerkvena slovesnost v firadnem v Brdih.
Pretekli mesec je naša župnija doživela lep in pomemben praznik Po zamisli našega mladega g. župnika Bernardina Godniča smo tudi v naši cerkvi slovesno ustoličili kip Srca Jezusovega. Naši ljudje že dolga leta vneto častijo presveto Srce. Zadnje čase je pa ta pobožnost zajela vse plasti in ni zato nič čudnega, če je že prva spodbuda vzbudila veliko navdušenje v vsej župniji. Farani so takoj poskrbeli za kritje vseh stroškov in se je slovesnost lahko izvedla že isti mesec. Cerkveno slavje je pripravila tridnevnica, ki jo je vodil mladi velikožabeljski župnik g. dr. Rudolf Klinec. Obisk jutranjih in večernih govorov je bil polno-številen. V nedeljo, ki je bila določena za slovesnost, je bila zjutraj skupno sv. obhajilo, ob desetih slovesna sv. maša, pojioldne pa izredna sklepna pobožnost. Že dobro uro pred začetkom sv. opravila se je cerkev najiolnila vernikov, prišli so zlasti vsi naši fantje, ki naj bi nosili in spremljali novi kip v slovesni procesiji. Lepo je blio videti fante, ki so si za to priložnost nataknili rdeč nageljček z rdečo pentljo. Ob določeni uri smo bili vsak in vsi na svojem mestu. Na prižnico je stopil k zadnjemu nagovoru slavnostni pridigar, ki smo ga vse zadnje dni tako radi prnslušali in nam je govoril toplo in ogrel naša srca. Nato je pristopil k oltarju in kipu g. dekan Jožef Godnič iz Dornberga, stric našega župnika, ki rad prihiti v naša Brda. Po običajnem blagoslovu se je razvila slovesna procesija kar do Višnjevika, ki je središče vse župnije. V dolgem sprevodu so stopali malone vsi: otroci in dekleta, fantje s kipom in za njimi možje in žene. Molitev sv. rožnega venca je kaj slovesno odmevala z enega konca do drugega. Ob povratku v cerkev so zabučale orgle za slovesne litanije presvetega Srra Jezusovega in sklepno zahvalno pesem. Množica se je vsa poživljena vračala na svoje domove in je hvaležna g. župniku za toliko duhovno veselje v težkih časih
mu
Odprtje družabnih prostorov vojaškega Dopolavora
Na sedežu Dopolavora na Taboru je bila na praznik ob enajstih s prisrčno slovesnostjo odprta skupina družabnih prostorov za vojake. Otvoritve so se udeležili Viceprefekt comm. David kot zastopnik Visokega Komisarja, Zvezni podtajnik Gatti, pokrajinska zaupnica ženskih fašijev ga. De Vecchijeva, ljubljanski župan dr. Adlešič, rektor univerze dr. Kos in številni drugi gostje. Funkcionarji Dojiolavora so najprej razkazali gostom obsežno in lejio urejeno čitalnico, igralnico in sobo za podčastnike. V okrepčevalnici je bilo navzočim vojakom j>ostreženo s kozarcem vina, kruhom in južnim sadjem. Zastopnik divizijskega poveljnika, ki si je z zanimanjem ogledal sodobne naprave vojaškega Dopolavora, je s kratkim nagovorom vojakom f>oudaril pomen te pridobitve, nakar so bili novi prostori vojaškega Dopolavora izročeni svojemu namenu.
Lepe prostore poživljajo učinkovite stenske slikarije in napisi. Slike so izdelali podjioročnika Valter Lazzaro in Alfredo Faggiani ter vojak Re-migi Gardo. Živahne slike so žele polno priznanje. V okrepčevalnici, v kateri stoje mize in stoli in ki ima v jiosebnem delu urejen in založen bu-
fet, so posebne pozornosti vredni tudi napisi. Nad bufetom je Mussolinijev izrek: »Narod in režim sta eno. Oborožene silo in narod so eno in ta italijanski narod je pripravljen oprtati si culo in ker se, kakor vsi mladi narodi, ne boji borbe, si je v svesti zmage.« Poleg skupin trikolor in fašističnih zastav so zanimive 6like, ki kažejo, kako grenadir z ročno granato podi Roosevelta, Stalina in Churchilla, ki vsi trije beže z dvignjenimi rokami. Na drugi steni drži bersaljer krepko za vrat boljševika. Vmes posejani napisi kličejo v spomin modre Ducejeve izreke, kakor: »Kadar se je začela horba, ni važen čas, tisti, ki odloča, je zmaga.< V čitalnici, ki ima mize s pisalnim orodjem, je na častnem mestu naslikan savojski grb, nad njim pa visita sliki Kralja in Cesarja in Duceja. Prav tako so živahne alegorične slike iz vojaškega življenja, ki kažejo delo italijanskega vojaka na bojnem polju. V podoficirski sobi je na eni steni učinkovito naslikana skupina borcev okrog zastavonoše, na drugi steni pa Duce na belem konju, v ozadju pa perspektiva korakajo-čih kolon, ki jih prikriva odlično risan kip antičnega triumiatorja.
—	Vreme. Od pretekle sobote naprej že traja južno, toplo vreme, ko 6mo brez mraza in kaže toplomer že zjutraj nad ničlo. Je res za januar to prav milo in toplo vreme. Na praznik 6v. Treh kraljev I. 1929 smo n. pr. doživeli 6ilne snežne viharje, ko je v nekaj dneh padlo do 1 m 6nega in je nato okoli 10. januarja pritisnil silovit mraz. Letos je januar neprimerno bolj topel. Na praznik je toplomer zaznamoval najvišjo dnevno toploto +8.6 stopinj Celzija, kar je n. pr. takole meseca marca. V ponedeljek je bila zjutraj najnižja temperatura + 2 stopinji Celzija, torej tudi nad ničlo. Močno je oblačno. Počasi rosi. Na praznik je zmerno deževalo in je do ponedeljka zjutraj padlo za 1.2 mm dežja. Nasprotno barometer še vedno pada. V soboto je bilo barometnsko 6tanje 765.5 mm, a v ponedeljek 759.6 mm. V ponedeljek dopoldne je tu-intam začel naletavati sneg, to poredkoma. Zapihal je sever. V 6redo zjutraj so zopet naletavale redke snežinke.
—	Gojenci Zavoda sv. Stanislava naj se vrnejo 19. jan. dojx>ldne. — Vodstvo zavoda.
—	Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine sporoča, da so obrazci za prijavo nakupa in prejema tekstilnih in oblačilnih predmetov za g r o s i s t e že naprodaj v pisarni Združenja, Trgovski dom.
Razdelitev poslov na okr. sodišču
Ljubljana, 7. januarja.
Z novim letom so bile na tukajšnjem okrajnem sodišču izvedene nekatere spremembe sodnih poslov. Še vedno obstajajo štirje oddelki za civilne pravde in trije oddelki za razne izvršilne zadeve. Posli so drugače sodnikom v 6plošnem takole razdeljeni:
Vodstvo 6odišča in zadeve 6odne uprave je z novim letom prevzel starešina g. Fran Orožen, doslej kot sodnik dodeljen ljubljanskemu okrožnemu sodišču.-Njegov namestnik sodnik Milan Tominec. Sodnik g. Ferdinand Merala je premeščen k civilnemu oddelku okrožnega sodišča. Prvi oddelek (ne-6jx>rne zadeve pridržalno in preklicno postopanje) vodi starešina Fran Orožen, namestnik Milan Tominec.
II. oddelek (civilne pravdne zadeve črk A. B, C, D — razen pravd proti državnemu zakladu — F, G, M, 1 po imenih toženih strank tožbe zaradi odškodnine iz avtomobilskih obratov, malotne zadeve po črki K, stanovanjski in mejni epori): sodnik Janko Miiller, namestnik sodnik Leopold šmalc.
1 Socialno gospodarski odbor za rej'o prešičkov v Ljubljani sporoča svojim članom, ki imajo pre-šička v Ljubljani, da 6mo primorani zaradi narastle draginje in tudi zaradi tega, ker prešički rabijo vedno več hrane, povišati hranarino na 100 lir mesečno. Hranarino bomo f>obirali 8. in 9. t. m. na Re6ljevi cesti št. 8 in 6icer v mlekarni g.A. Jerma-nove. Naprošamo vse lastnike prešičkov, da takoj poravnajo hranirino za celi mesec, ker denar rabimo za nabavo krme. Vse drugo bomo povedali na seji, ki 6e bo vršila prve dni prihodnjega tedna, ko bomo pravočasno objavili v listih točen dan in uro.
1 Samo še v nedeljo 11, januarja ob petih popoldne si lahko še ogledate lepo svetopisemsko dramo »Jeftejeva hči«, ki jo ponovi dekliška Marijina kongregacija Marijinega Oznanjenja v frančiškanski dvorani. Priskrbite si pravočasno vstopnice pri Sfiligoju.
1 Namesto venca na grob g. kan. šušnika je dal g. Mozetič Josip, zidareki mojster, 100 lir za 6irote v Marijanišču.
1 L. M. Škerjančeva Tretja simfonija je bila dokončana konec marca minulega leta. V njej je skladatelj nadaljeval pot, katero je nakazala njegova Druga simfonija, katere prva izvedba je bila v maju lanskega leta na koncertu Ljubljanske Filharmonije jjod taktirko Sama Hubada in na katerem koncertu je doseglo delo odličen uspeh. Nova Škerjančeva 6infonija vsebuje zgoščeno vse značilnosti prejšnje, katerim so dodane razvojno pogojene nove slogovne in vsebinske posebnosti. Z Drugo sin-fonijo ima Tretja skupnost trodelne oblike. Prvi stavek, Andante marciale, ima živahen borbeni značaj, drugi, Adagio, pomeni lirični intermezzo. medtem ko je tretji sveža, zavzetna simfonična koračnica, ki zmagovito zaključuje simfonijo, vsebujoč
hkrati reminiseeitce iz prvega stavka. Tako je celotna simfonija tematično povezana v svojih posamez-nih delih. Prva njena izvedba bo na simfoničnem koncertu Glasbene Matice, dne 12. t. m. v veliki Unionski dvorani pod vodstvom dirigenta Draga M. Šijanca. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
1 Umetniška dvojica, pianist Anton Trost in violinist Jan Šlais, ki sta združena v Ljubljanskem komornem duetu, bo izvajala jutri, v petek, dne 9. t. m. na svojem komornem večeru tri sonate in sicer Beethovnovo, Cesar Franckovo in Respighijevo. Od Beethovnovih bosta igrala Sonato v es duru, ki ima V6e značilnosti Beethovnove ustvarjalnosti. Franckova Sonata je izredno duhovita in neobičajno priljubljena, mirna veselost, ki jo stopnjujejo še posebej zanimive ritmične spremembe. V V6eh delin uporablja Cesar Franck wagnerjanski zajeto kromatično harmoničnost. Prvi stavek Respighijeve Sonate je značilen jx> močnih melodičnih in ritmičnih domislekih, drugi je poln občutja, tretji pa izraz velikega tehničnega znanja, jx>ln čustvenih iz-prememb ter zelo učinkovit. Italijanski melodični instinkt, čeprav še zelo močan, se zdi tudi v tej Respighijevi skladbi oslabljen, zato pa je skladatelj silnejši v čustvenem pogledu. Koncert teh del bo jutri, v petek ob pol 7 zvečer v veliki FilhaTmo-nični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
1 Gozdne tatvine. Državno tožilstvo je prejelo od mestnega magistrata in tudi od zasebnikov mnogo ovadb glede gozdnih tatvin. Revni ljudje res sedaj, ko je nastopilo milo vreme in je skopnel sneg, hodijo v razne okoliške gozdove na Golovec in drugam f>o stihljad, ki jo je dovoljeno pobirati. Mnogi 60 pa jx>stali drznejši. Začeli so sekati razno drevje, posebno borovce in bukovje. Gozdni čuvaji, nastavljeni od mestnega magistrata, so sedaj že več ljudi zasačili pri sekanju gozdnih drevee.
Iz Novega mesta
Pogreb žrtve železniške nesreče. V ponedeljek popoldne so ob veliki udeležbi stanovskih tovarišev pokopali 49 letnega železničarja, uslužbenca Franca Vidica iz Cegelnice, ki ga je v soboto dopoldne pri opravljanju 6lužbe zadela težka nesreča. Pri premikanju vozov je jx> nesreči prišel med odbijače. Hud pritsk mu je stri prsni koš. Čeprav so mu nudili takojšnjo zdravniško pomoč, je pol ure po nesreči zaradi hudih poškodb izdihnil. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje!
Občni zbor živinorejskega selekcijskega društva v Novem mestu se bo vršil v nedeljo, 18. jan. t. 1. ob 9 dopoldne na kmetijski šoli na Grmu. Člani društva in vsi, ki jim je do napredka živinoreje, vabljeni.
Antonov sejm v Kostanjevici. Na novem sejmišču v Kostanjevici bo na Antonovo, dne 17. januarja velik živinski in kramarski 6ejm. Kupci in prodajalci vabljeni!
Namesto venca na grob pok. Adama Franceta sta darovala sekciji za socialno jiomoč RK v Novem mestu gg. Berger Rudolf in Burger Marica 100 lir. Gasilska četa v Novem mestu pa je v spomin pokojnika, kot svojega dolgoletnega člana, darovala znesek 50 lir. Iskrena hvala. — Iz pisarne odvetnika Bučarja Jožeta smo prejeli znesek 500 lir kot darilo socialnemu odseku RK v Novem mestu iz neke sodne poravnave, sklenjene pred sodiščem. — Pri socialnem odseku P,K v Novem mestu naj se nemudoma zglasl priseljenec moškega ali ženskega spola s r>opolnim znanjem italijanskega jezika v besedi in pisav.'
Gledališče
Drama. Četrtek, 8., ob 17.30: »Dom« Red Četrtek. Petek, 9., ob 17: »Hamlet«. Red B. Sobota, 10., ob 17.30: »Boter Andraž«. Izven.
Opera, četrtek, 8.: Zaprto (generalka). Petek, 9., ob 17: »Ples v Operi«. Opereta. Premiera. Red Premierski.
Radio Ljubljana
Četrtek, 8. januarja: 7.30 Radijska poročila — 7.45 Pesmi in napevi, vmes ob 8 napoved časa — 8.15 Radijska poročila — 12.15 Koncert pianistke Lidije Proietti — 12.40 Harmonikas Avgust Stanko — 13 Najioved časa — Radijska poročila — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Orkester ElAR-ja pod vodstvom D. M. Šitanca s sodelovanjem solistov Ljubljanskega komornega zbora: operetna glasba — 14 Radijska poročila
_ 14..I5 Orkester Cetra pod vodstvom Barzizze
_ 14.45 Koncert sopranistke Evgenije Careske
in violinistke Pine Carminelli, pri klavirju Giorgio 1'avaretto — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20 Napoved časa — Radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom — 20.30 Prenos iz milanske Skale: Mefistofes v odmorih pogovor s slovenščini in novice v slovenščini — Po operi radijska poročila.
Rokodelski oder
Opozarjamo na veselo komedijo, ki je imela zelo velik uspeh! »Cvrčka za pečjo« bo vprizoril »Rokodelski oder« v nedeljo, 11. t. m. ob petih popoldne. Vsem, ki si žele prijetnega razvedrila, priporočamo, da poselijo to nad vse ljubko izdelano komedijo. Med odmori godba! Preskrbite si vstopnice v predprodaji, ki bo v nedeljo od 10—12 m dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Pe-trarkova 12-1.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. U6tar, šelenburgova ul. 7.
Poizvedovanja
Pozabila sem t. januarja ob 14.30 v vlaku ročno torbico, v kateri so nila očala in drugi spomini. Prosim najditelja, naj jo vrne upravi »Slovenca«.
Izgubila je revna ženska denarnico z 80 lirami v ponedeljek ob 10.30 v veži mlekarne Sv. Jakoba trg 5. Lepo prosi najditelja, naj odda denarnico upravi »Slovenca«.
DNEVNIK PALČKA
odrijatička
ii.
Na sprehodu 8 sanmi.
Bilo ]e nekega jako mrzlega rimskega 3ne; tak mraz je bil, da je zeblo še nas, gozdne palčke, ki se sicer prav nič ne bojimo mraza. Kar se pa mene. Modrijančka, tiče. se pa še v najhujšem mrazu sprehajam v fraku in cilindru in sploh niti ne vem, kaj da je zimska suknja ip ^nčma.
Z Gorenjskega
Igrače za otroke na južnem Koroškem. Zimska pomoč je na Koroškem tudi za letošnji božič obdarovala otroke. Koroška zimska pomoč je za mladino nakupila nad 42.000 igrač in sicer vojaških iger za dečke, punčk za deklice, knjige za slikanje in družabne igre. Za obdarovane je bilo naročenih tudi 12.000 kg medenjakov. Območje stare Koroške je dobilo pri razdelitvi dve tretjini igrač in medenjakov, južna Gorenjska in Mežiška dolina pa 6ta dobili eno tretjino. Darila 60 bila razdeljena staršem že pred božičem, tako, da 60 jih bili otroci za sveti večer že deležni.
Prva nabirka za zimsko pomoč na Gorenjskem. 3. in 4. januarja je bila na Gorenjskem prva zbirka za vojno zimsko pomoč. Nabiralci so hoditi z rdečimi šk a ti j i ca mi in ponujali v nakup znake. Raz-prodajali 60 12 različnih na roko poslikanih lesenih znakov, ki so kazali planinsko cvetje kakor pla-ninke, ravš, kokorik, gorski klinček, teloh, podle-sek itd.
Javen zvočnik v Kranju. Nedavno je bil pred
sodnim poslopjem v Kranju postavljen javen zvodnik. Zvočnik že oddaja poročila jn ponavlja pesmi, ki 6e jih mladina uči v šoli.
Organizacija nacionalnosocialistične stranke za Gorenjsko. Za okrožnega vodjo v Radovljici je bil imenovan dr. Franc Hradeckv, ki je jx> naročilu gaulajterja prevzel tudi celokupno vodstvo koroške domovinske zveze na Gorenjskem. Za okrožnega vodjo v Kranju je bil postavljen Leo Kuss, za vodjo v Kamniku Vilhelni Pilz. Občine Guštanj, Prevalje, Mežica in Črna pa so bile podrejene okrožnemu vodju v Beljaku. Dosedanji vodja do-
No — in na tak mrzli zimski Idan, So Ie bila
vsa,zemlja pokrita s snegom, in smo mi — malčki — kukali izpod mahu pod visokimi jelkami in borovci, jx>kritimi z ivjem, so se nenadoma iz dalje zaslišali kraguljčki sani.
»Tod blizu se nekje peljejo sani,< je spregovoril očka Bradač.
movinske zveze na Gorenjskem Vilhelm Schick, ki je izpolnil dano nalogo z organizacijo koroške domovinske zveze na Gorenjskem, je bil poklican nazaj v Celovec.
Vlak je prijel na božični večer na cestnem križišču pri Križah jooštni avtobus. Šofer avtobusa Zupajn je hotel prehiteti vlak ki je vozil proti Tržiču. Avtobus je švignil čez tir, vendar je lokomotiva avtobus odrinila. Potniki so dobili le lažje fioškodbe in so bili prepeljani na Golnik.
Tečaj nemških pesmi v Ratečah. Krajevna skupina koroške domovinske zveze je priredila v Ratečah na Gorenjskem tečaj, na katerem se ženske dvakrat na teden sestajajo, da 6e naučijo nemških pesmi.
Smrt najstarejšega Moravčana. Nedavno Je
umrl v Moravčah bivši klobučar in posestnik Anton Orehek, ki se je rodil leta 1843. Umrl je torej v 98. letu 6taro6ti.
Zbiranje gramofonskih plošč v Litiji. Prebivalstvo v Litiji je sledeč pozivu sodelovalo pri nabiranju gramofonskih plošč. Vsega skupaj je bilo poslanih 60 nabranih plošč vojakom na fronti.
Nova ureditev mezd m plač na Gorenjskem. S 1. decembrom je stopila v veljavo uredba, s katero so določene za delavce dajatvene doklade k mezdi za uro od j>ovprečno 10% v primerih, v katerih 6torjeno delo predstavlja običajno mero. Zvišana je tudi postavka za akordno delo od 15 na 20% V posameznih primerih ie dana možnost, da se mezde povišajo'do 25%. V splošnem znaša mezdno povišanje 5 pfenigov na uro. Pri nameščencih z mesečno plačo so predvidena povišanja do 50%.
Šport
Finski športniki so vztrajnejši od drugih
Ker se utrjujejo v domačih »saunah«
O finskih športnikih je znano, da so izredno vztrajni in odporni. Najbolje nam to potrjujejo olimpijske atletske in smučarske tekme, pri katerih vedo vsi že vnaprej, da bodo Finci odnesli vse zmage na dolge proge. Pravijo, da so Finci že po naravi žilavi. Sta pa še dva činitelja, ki pospešujeta priznano žilavo«t tega mongolskega naroda na severu. To sta ostra klima in špartanska telesna nega v finskih »saunah<.
Precej neverjetno se sliši, da ima vsaka kmečka domačija na Finskem, pa celo vsaka oddaljena koča svoje domače parno kopališče, katero imenujejo sauna. Sauna ni pridobitev sodobne higiene, ki propagira negovanje in umivanje telesa, temveč je prastara navada finskega naroda. Dr. med. Rikala Kalle, univerzitetni profesor v Helsinkih trdf, da so bile saune že v starih časih središče vsega ljudskega zdravstvenega prizadevanja. V saunah, ki so najbolj razkužen prostor na kmečkih domovih, so tako imenovani »inazači« zdravili bolnike, v saune so se tudi zatekle matere, ki so rodile. Vsi Finci starejše generacije so se rodili v saunah.
Kakor v starih časih, tako čislajo tudi sodobni Finci svoje domače kopalnice. Posebno jih cenijo športniki, katerim je znojenje, šibanje in masiranje v saunah sestavni del rednega športnega treninga.
Kakšne so finske saune? To so male lesene stavbe, zgrajene iz borovih hlodov. Vrata v sauno so nizka, nato pa pridete v rabo, v kateri je peč in nekaj klopi za masažo. Nekatere saune imajo tudi majhno predsobo, ki služi za preoblačenje in ohladitev telesa.
Peč v sauni je kamnita in sestavljena iz apnenca. Na peči vidite navadno nekaj vrčev, napolnjenih z vodo. Pristna peč v sauni je brez dimnika. Za zračenje je predvidena samo posebna odprtina, ki služi namesto dimnika V sauni kurilo s smolnatimi drv-mi, da je zrak lažji za dihanje. Ob strani vidite poseben oder, ki je tako visok, da ste tik pod stropom, 5e sedite na njem. Na polici vidite tudi brezove metlice, katere so napravili v začetku poletja. Te metlice služijo za bičanje kože.
Finci zahajajo v saune navadno enkrat tedensko, nekateri pa tudi po dvakrat in celo trikrat. Posebno radi zahajajo v saune po napornem delu ali po športnem treningu. Nekaj ur pred uporabo
Šport v kratkem
Zmaga Švedov v Garmischu. Igralci hokeja na ledu i® Stockholma so premagali v finalni tekmi nemškega prvaka SC Riesersee in si tako priboril prvenstvo na prvem večjem turnirju. Rezultat je bil 2:0 (1:0, 0:0, 1:0). Prisotnih je bilo 8000 gledalcev.
Tudi sankaikih tekem ne bo v Garmischu. Nemški listi poročajo, da je odpovedano tudi bob-prvenstvo, ki bi se naj vršilo v Garmischu 11. in 12. februarja tega leta.
376.000 parov smuli so nabrali nemški športniki za potrebe vzhodnega bojišča.
Finske saune so začeli graditi tudi v drugih evropskih športnih središčih. Saune pa niso udomačene samo pri Fincih. Poznajo jih tudi severni Slovani, ki uazivajo domače parne kopeli »sablica«. Citamo, da je postopek v slovanskih »s&bldcah« popolnoma enak postopku v finskih saunah. Kopalci se znojijo, umivajo in bičajo z brezovimi šibami.
Bislerio, znani italijanski boksarski prvak lahke kategorije, je premagal v Rimu svojega najnevarnejšega nasprotnika Botto. Bisterzo je zmagal v dvanajstem kolu in se revanžiral za nedavni nenadni poraz, katerega mu je prizadel Botta.
Duanjska Vienna je nastopila v nedeljo proti graškemu Sturmu in ga porazila s 4:0 (1:0). Po 11. kolu vodi v nogometnem prvenstvu Vzhodne pokrajine dunajska Austria, na drugem mestu pa je Rapid.
Tudi v Zagrebu so pričeli s hokejem na ledu. Letošnjo sezono sta otvorila Zagrebško klizačko društvo (ZKD) in Hrvatski športni klub (HSK), ki sta igrala 3:3.
Bradi je dobil nevarnega tekmeca. Na skakalnih tekmah v Steinbachu, katerim je prisostvovalo 5000 gledalcev, je skočil Marr dvakrat bolje od Bradla. Samo boljšemu slogu se mora zahvaliti Bradi, da je zmagal z istim številom točk.
Rimski nogometni klub Roma je po odigranem 11. kolu na čelu razpredelnice državnega nogometnega prvenstva. O igralcih Rome, ki nosijo rdeče-rumene drese, poročajo, da igrajo tehnično najboljši
Srečen zakon.
»Ali svoji ženi vedno poveste, kaj ste delali medtem, ko je bila odsotna?«
»Ne. Tega namreč ne želi zvedeti od mene.« »Krasna žena. Vi morate biti res srečni.« »Da, da. Žena pravi, da dobi o meni vedno točnejše informacije od naših sosedov.«

KULTURNI OBZORNIK
Pregled knjižnega trga leta 1941
Znanstvena in poljudno znanstvena bilanca
Znanstveno delo je bilo letos precej moteno, vendar pa ni zastalo ter se zopet razvija v večjo delavnost. Nasprotno pa je poljudno znanstvo v tem letu rodilo veliko praktičnih pripomočkov.
Med znanstvenimi deli moramo v prvi vrsti imenovati Zbrano filozofsko delo Aleša Ušcnič-nika. ki se je nadaljevalo iz prejšnjega leta ter je v letu 1941. izšlo v štirih zvezkih (VII—X), obsegajoče celotni filozofski sistem ter še njegovo večno mlado in edinstveno slovensko knjigo »Knjigo o življenju«. Tako se je Ušeničnikovo zbrano delo ustavilo ob njegovem sistemu socialnega vprašanja, ki še čaka nove predelave in natiska. V bogoslovni književnosti bi morali imenovati predvsem revijo teološke fakultete. Bogoslovni vestnik, ki je prinašala važne teološke razprave, sicer pa izdajo Cerkvenih očetov, ki jih prevaja dr. Lukman ter piše komentar s stališča najsodobnejših kritičnih osvetljajev. Letos sta izšla dva zvezka Pisem sv. Ilijeronima, ki sta nad vse zanimiva po svoji vsebini, kakor tudi po slogu in izraziti osebnosti pisateljevi, zlasti pa še korespondenca med njim in sv. Avguštinom. Griv-čeva razprava Krščanstvo in Cerkev pa je že bolj namenjena šolam ter spada že bolj med učbenike z odlično metodiko. Predvsem umetnostna zgodovinska veda je dala letos dve pomembni deli, polega tega, da izdaja tudi svoj Zbornik, ki je letos izšel —, obe sta pisani na esejistični način, kar njuno snov približa tudi širšemu krogu. Toka je vseuč. prof. dr. Vojeslav Mole, ki je s krakov-
zakurijo peč v sauni z drvmi, ki vsebujejo veliko smole. Kurijo tako dolgo, ua razvijejo v izbi neznosno vročino Ko se ogenj poleže in ko v sauni ni več dima, zaprejo lino za zračenje in pričnejo z zdravilnim postopkom V začetku je zrak v kopalni izbi poj>olnoina suh. Nalo pa polljejo razbeljeno kamenje na peči z vročo vodo, ki se takoj spremeni v paro. Kopalci se začnejo znojiti Ko se prepotijo prvič, polijejo poč še enkrat in tako dobijo še bolj vročo paro. Pravijo, da je para v saunah veliko prijetnejša od one v sodobnih parnih kopališčih. Je tudi znosnejša, četudi je neprimerno bolj vroča. Da bi se čim bolj preznojili, se vzpnejo na oder, ki je tik pod stroj>oni. Kopel v vroči pari traja dobrih deset minut.
Potem, ko so se močno preznojili in ko so začele delovati vse kožno znoj niče, začnejo s temeljitim umivanjem telesa. Polivajo se z vročo in mrzlo vodo, obenem pa se šibajo s košatimi brezovimi metlicami. Te metlica namočijo pred uporabo v vročo vodo, da postanejo mehkejše. Po hrbtu bičajo drug drugega, po ostalem mišičevju pa se udarja vsak sam.
Pri finskih kmečkih domovih je navadno tudi starejša žena, ki je vešča masaže. Po končani telesni negi v finski sauni pričnejo še z masažo, ki ima blagodejen vpliv na utrujeno mišičevje.
Sauna stoji navadno ob jezeru Na Finskem je namreč toliko malih in velikih jezer, da je vsaka druga kmetija ob vodi Po parni kopeli v snuni pohitijo Finci v vodo, kjer pričnejo s plavanjem. Pozimi pa, ko so jezera zamrznjena, pohitijo bosi na sneg, kjer se premetavajo in drgnejo kožo s snegom. Da bi se bali prehlada, jim niti na mi6el ne pride.
Svojim saunam se morajo Finci zahvaliti, da spadajo mod najčistejše narode na svetu. Postopek v sauni pa ni važen samo zaradi tega, ker se ljudje v saunah rodno kopljejo in umivajo. Enako dragoceno je znojenje, potom katerega izloča organizem vse izrabljene odvišne snovi, ki so deloma strupene. Finski športniki, ki se rodno utrjujejo v saunah. postanejo nenavadno odporni proti boleznim, istočasno pa nabirajo novih moči, ki pridejo do polne veljave, kadar tokmuiejo z zastomnUci drugih, manj utrjenih narodov.
nogomet. Trenira jih nemški športni učitelj Schaf-fer, v moštvu pa se odlikujejo pred drugimi vratar Mosetti ter napadalca Pento in Coscia.
Prve smuike tekme za prvenstvo Jiezavisne države Hrvatske bodo imeli v nedeljo, 9. t. m. na Sljemonu. Tekmovali bodo v štafeti na 4 X 10 km.
A'a Danskem vlada veliko zanimanje za dvoboj med najhitrejšima plavačicama Hvegerjevo in So-rensenovo. V nedeljo se bo pokazalo, katera bo hitrejša na 100 m prosto in če bjsta dosegli boljši čas den Oudenove, ki je postavila pred leti rekord na 100 metrov.

Pri največjih poštnih uradih ..raljevine si lahko brezplačno ogledate katalog postnih vrednotic, ki lih za kolekcije prodaja lilatelistični urad Uprave Pošte in Telegrafa. Omenjeni uradi sprejemajo naročila za nakup znamk in katalogov. Cena katalogu je L. 4"-, če ga naročite neposredno pri filatelističnem uradu v Rimu. Za pošiljatev priložite L. 1.10 za Kraljevino in kolonije ter L. 2.75 za inozemstvo.
Seznam ljubljanskih ©ptantov za preselitev
(V oklepaju: rojstno leto in kraj; in = poročena.)
Wedenig Jo?ei (1891, Eberndorf), Ljubljana, Bežigrad 15; Ruda Allred (1901, Kranj), Ljubljana, Baragova 9; Kunz in Ruda Žita (1915, Ljubljana), Ljubljana, Baragova 9; Steyrer in Remžgar Marija (1874, Graz), Ljubljana, Rožna ul. 7; Rant Janez (1891, Vevče), Ljubljana, D. M. v Polju 15; Morack in Rant Ivana (1897, Koroško), Ljubljana, D. M. v Polju 15; Rant Matilda (1923, D. M. v Polju), Ljub-ljona, D. M. v Polju; Rant Irena (1924, D. M. v Polju), Ljubljana, D. M. v Polju 15; Rant Ivana (1920, Sv. Martin), Ljubljana, D. M. v Polju 15; Prevalnlg Karol (1912, Trst), Ljubljana, Št. Vid; Zangel in Prevalnlg Marija (1887, Linz), Ljubljana, Medvedova 25; Kohle in Paycr Pavla (1879, Am-
Admiral Yamamoto, poveljnik japonske mornarice
Zadnji uspehi japonske mornarice so usmerili pozornost svetovne javnosti na človeka, ki je nekaj let nazaj tiho, skoraj neopazno zbolj-ševal japonsko vojno mornarico, predvsem pa mornariško letalstvo in s tem krepil borbenost in odpornost vojaške sile japonskega naroda. To je tihi in skromni admiral Vamamoto, sedanji poveljnik japonskega ladjevja v Tihem Oceanu. Mož je danes star 57 let ter se je proslavil že v bojih pri Tsushimi, kjer je bil tudi ranjen. V japonskih vojaških krogih je splošno
Admiral Yamamoto,
poveljnik japonskega ladjevja v Pacifiku.
znan pod imenom »oče japonskega mornariškega letalstva«. Njegovo imenovanje 1. 1959., s katerim ga je počastil mikado, na najvišje mesto, ki si ga sploh more zamisliti čustihlepje mornariškega oficirja, je bilo splošno presenečenje. Yamamoto tedaj ni samo preskočil cele vrste pred njim stoječih kandidatov, temveč za mesto, ki ga je zavzel kot namestnik mornariškega ministra, ni izpolnjeval niti pogojev, ki so bili do tedaj za to mesto brezpogojno potrebni — da bi namreč poveljeval kaki vojni ladji. Yamamoto je bil no tedaj samo še kapitan letalonosilke »Akaghi« in šef vseli tehničnih in vojaških mest v štabu mornariškega letalstva, ki je prvič uspešno poseglo v boj takoj ob izbruhu japonsko-kitajske vojne.
Na svojem novem položaju je sedanji japonski admiral tekom zadnjih treh let delal stalno na zboljšanju mornariškega letalstva in mornarice same ter jo je pripravljol za borbo s sovražnim ladjevjem v Tihem Oceanu. Že pred vstopom Japonske v sedanjo vojno so ga primerjali z admiralom Togom. Kakor ta, je tu-d ion rojen voditelj. Prav tako kakor admiral Togo, je tudi on znan svoji molčečnosti. Sploh ne mara dosti govoriti. Najmanj pa časnikarjem, kakor se je pred kratkim prepričal najboljši reporter vodilnega japonskega dnevnika, kateremu se je posrečilo priti za četrt ure k njemu. V tem času je admiral Yomamoto izgovoril samo štiri besede. Svoje poročilo in »razgovor« z njim je moral reporter sestaviti samo iz admiralovih kretenj in izrazov na obrazu in odseva v očeh. Načrti za dosedanje borbe v Pacifiku so delo admirala Yama"mota.
stetten), Ljubljana, Staničcva 6; Posinig Jožef (1902, Laško), Ljubljana, Tovarniško 16; Pozinek in Posink Angela (1907, Sv Lovrenc), Ljubljana, Tovarniška 16; Moik in Pangcrc Marija (1883, Graz), Ljubljana, Žitnikova 18; Morela Marija (1876, Kamna gorica), Ljubljana, Frankopanska ul 23; Sepin Ivan (1900, Ljubljana), Ljubljana, PodmiUčakova 29; Sepin Vita (1926, Ljubljana), Podmilžčakova 29; Sepin Pavla (1898, Leoben), Ljubljana, Podmilščakova 29; Slov-nik Anton (1871, Notranja gorica), Ljubljana, Via St. Marco 35; Doblekar in Slovnik Frančiška 11861. Litija), Ljubljana, Via St. Marco 35; Krenn in Stev-rer Erna (1905, Graz), Ljubljana, Rožna ul. 7; Uriič Eleonora (1908, Ljubljana), Ljubljana, Medvedova 26; UrJič Franc (1882, Stranje), Ljubljana, Medvedova 26; Ehrer in UrSič Ana (1886, Nemčija), Ljubljana, Medvedova 26; UrSič Egon (1929, Ljubljana), Ljubljana, Medvedova 26; Simunich Elfrida (1920, Kandija), Ljubljana, Kandija; Galle Karel (1901, Gor. Logatec), Ljubljana, Tavčarjeva 5; Fuller Štefan (1904, Baja), Ljubljana, Kotnikova 19; Fleischer Edvord (1909, Brežice), Ljubljana, Aljaževa ul. 35; Cetinski Adolf (1913, MravaJ, Ljubljana, Lepodvor-ska 23; Deschmann in Cetinski Magdalena (1914, Ljubljana), Ljubljana, Lepodvorska 23; Cetinski Adolf (1940, Ljubljana), Ljubljana, Lepodvorska 23; Cerar Friderika (1898, Ljubljana), Ljubljana, Frankopanska 23; Matzele Janez (1871, Mozelj), Ljubljana, Vrtna ul. 3; Novak in Matzele Frančiška (1871, Zadobrova), Ljubljana, Vrtna ul. 3; Lukmann Herbert (1917, Dunaj), Ljubljana, Karlovška c. 18; Druxa in Linkitz Ema (1872, Lepa gora), Ljubljana, Stari trg 28; Koschier in Kreuzer Marija (1870, Kamnik), Ljubljana, Frankopanska 21; Jersche in Zangel Alojzija (1854, Ljubljana), Ljubljana, Medvedova 25; Klementschitsch Žita (1916, Ljubljana), Ljubljana. Mestni trg 9; Klementschitsch Makso (1878, Ljubljana), Ljubljana, Mestni trg 12; Cantoni in Klementschitsch Marta (1884, Ljubljana), Ljubljana, Mestni trg 12; Justin Rafael (1890, Novo mesto), Ljubljana, Ločnikarjeva 8; Slovnik in Justin Mara (1908, Knittelfeld), Ljubljana, Ločnikarjeva 8; Justin Majda (1928, Osijck), Ljubljana, Ločnikarjeva 8; Jurin Franc (1894, Ladutsch), Ljubljana, Tavčarjeva 2; Zakotnik in Jurin (1898, Ljublja-ljana), Ljubljana, Tavčarjeva 2; Jurin Olga (1924, Ljubljana), Ljubljana, Tavčarjeva 2; Kranner Leopold (1895, Ljubljana), Ljubljana, Lepodvorska 29; Kranner Leopold (1864, Sv. Ana), Ljubljana, Lepodvorska 29; Kotar in Kranner Rozalija (1869, Sveti vrh), Ljubljana, Lepodvorska 29; Vouk Franc (1889, Ljubljana), Ljubljana, Pražakova 8; Wieser Julij (1898, Ribnica), Ljubljana, Koroščeva 6; Malovič in Wieser Daniela (1898, Novo mesto), Ljubljana, Koroščeva 6; Jegel Janez (1905, Banat), Ljubljana, Ilirska 15.
ske univerze prišel na ljubljansko, napisal tri globoke eseje o Umetnosti, ki naj pomagajo razložiti »njeno obličje in izraz«, namreč: Oblika in stil, premene in menjave ter umetnost in življenje. V njih je s pomočjo bogatega gradiva podal globoko pojmovanje bistva likovne umetnosti, razumevanje preoblikovanja zunanjega izraza ter latentnih zakonov, ki se v knjigi pokažejo po analizi dejstev, torej po natančnih znanstvenih ugotovitvah iz gradiva, ne pa po normah in iz teoretičnih sistemov. Po tem se loči tudi od drugih sistematik stila ter se lepo vključuje k podobnim, toda vendar v bistvu različno zajetim knjigam Iz. Cankarja in Fr. Steleta. Prof. Štele pa je ob najlepše opremljeni in monumentalni knjigi lanskega leta, ter zadnji knjigi, ki je Izšla tik pred novim letom pod naslovom Architec-tura perennis podal iz duha dela prof. Plečnika in ob spremljavi njegovega življenjskega dela, osnove arhitekture ter gledanje nanjo kot na delo umetniškega duha, ne samo tehniškega. S to knjigo, o kateri bomo v eni najbližjih številk govorili posebej, je dana podlaga za razumevanje arhitekture sploh, posebno vrednost pa ima knjiga še z reprodukcijami Plečnikovega življenjskega dela, njegovih načrtov in že izvršenih del. S to knjigo se je mestna občina poklonila in oddolžila delu svojega velikega mojstra in preoblikovalca. Literarna veda, ki je postavila letos s svojim glasilom Slovenski jezik naravnost zbornik v počastitev jubileja dr. Iv. Grafenauerja, je izdala v založbi Akademije znanosti in umetnosti prvi del velikega dela prof. Nahtigala, reprodukcije Sinajske-ga evhologija ter s tem izvršila veliko delo za vso slavistiko. Drugi del — transkripcija — je v tisku, Zgodovinarji in izdajali svoj Glasnik muzejskega drušva, ki je izredno bogat ter zvesto spremlja vso zgodovinsko delavnost pri nas in jo podpira z vsemi močmi. Binter Bogdan pa je
napisal Pregled ruske zgodovine, Mlakar pa Kazalo k Grudnovi in Malovi zgodovini. Važen je bil Obrtniški zbornik, ki ga je izdala Obrtniška zbornica, ker zajema obrtniško vprašanje v celoti jx>sebno za zadnjih dvajset let. Nekaj razprav je izšlo v separatih, tako Blaznikovi cehi, Rusoma Suha roba ali ribniški mali človek, Andrejkovi Ljubljanski obrtniki v preteklosti itd. Pedagogi so izdali Pedagoški zbornik Slovenske šolske Matice, ki je izšel v 1. 1941 za 1. 1940. Sicer pa v pedagoško literaturo spada prevod Tothove mladinsko vzgojne knjige Pomladni viharji, kakor tudi Kranjčevi domovinsko vzgojni Junaki naroda in domovine. Obe pa spadala v poljudno čtivo. Za znanstveno knjižno tvorbo izredno važne pa so disertacijo slovenske univerze, kjer adepti slovenske znanosti podajajo svoja prva znanstvena dela. Letos je bila ta žetev izredno plodna. Tako je dr. Mikuž M. podal z vrsto sti-ških opatov pogled v celotni razvoj stiškega samostana ter njega boje za obstanek. Dr. Fr. Kos je slogovno razbral važno poglavje iz umetnostne zgodovine in folklore, namreč ornainentiko lesenih poslikanih stropov v cerkvah na Slovenskem. Dr. L. Puš je razbral filozofsko-psihološke osnove kmečke duše, s posebnim poglavjem na slovenskega kmeta; dr. T. Logar jo opisal hor-julsko narečje in razložil njegil posebnosti. Dr. T. Krogci pa je podal prvo slovensko znanstveno delo iz narodno-gospodarske zgodovine, namreč pomen zemljiške odveze na Kranjskem. — V ju-ridični panogi pa je bilo pomembno glasilo »Pravnik« ter razprave, ki so izšle v njem ter tudi v separatih (n. pr. Dr. Svetek: Odpravnina). — V medicinski znanosti je obogatil dr. Baic z razpravo o poškodbah in njihovem zdravljenju, dr. f"er-nič pa s kliničnim besednjakom. — Izšla je tudi i knjiga dr. Springe.rja o ženi kot domači zdrav- j niči ter Jože Trdinovo Otroka telesna vzgoja s 1
puberletni dobi. — Za naravoslovce pa ie važen dr. A. Piskernikove Ključ za določevanje cvetnic in praprotnic.
Iz praktično gospodarskega življenja je izšlo še več poljudnih knjig, kakor: Pridelujmo več dobrega semena, vrtnih zelenjfldnic (Vadnjal), Pridelujmo več dobre zelenjadi (Inž. Jeglič C.), Gospodarska reja kuncev. Gostilničarsko kletarstvo (Zupančič I.), Osnovni pojmi gostinske obrti (M. Karba) itd. — Prav tako praktičnega značaja je pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi. Splošne in posebne uzance Ljubljanske borze za blago in vrednote, za trgovanje z lesom. Med poljudne knjige spada tudi Jerajevo tolmačenje Koporacij-skega sistema, Farkašov življenjepis dr. Korošca. Premrovova Izseljenska čitanka, kakor tudi zbirka Vodnikovih postili in člankov o Pohorju (dr. Mišič), ki spada bolj v folkloro kot v literaturo. V folkloro spada tudi Kuretova razprava o jaslicah ter navodilo, kako Delajmo jaslice, poleg tega, da ima tudi versko vzpodbudni značaj.
Versko vzpodbudnih poljudnih del, navajajo-čih na askezo kakor tudi na cerkveno življenje, je izšlo v tem letu več. Tudi časopisov te smeri izhaja sedaj največ, da imenujem Bogoljub, Naša zvezda, Lučka, Mala Cvetka. Katoliški misijoni, z raznimi koledarji. Glasnik presv. Srca. Cvetke sv. Frančiška itd. itd. Tu je treba imenovati tudi zbirko Knjižic, ki jo izdajajo salezijanci in šteje že preko 180 knjižic.
Tu moramo na prvem mestu imenovati Filo-tejo sv. Fr. Šaleškega kot klasično delo katoliške askeze in knjigo velike umetniške vrednosti, ki je izšla sedaj že v Četrtem slovenskem prevodu, toda brez medsebojne jezikovne kontinuitete, kar je škoda spričo dejstva, da jc prvi prevod jezikovno pregledal sam klasik slovenskega izražanja škof Slomšek.
(DaljeJi
Francesco Perrl:
28
Neznani učenec
Zgodovinski roman ti Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič.
8 takim sklepom je tekel vzdolž cirkusa in se pognal proti ce6ti zmagoslavja. Tudi tu je bil trg temen in prazen, čeprav so bile premnoge taberne pod frboki velikega amfiteatra še odprte in je iz njih odmevalo pijano kričanje. Tu in tam je pred njimi ležal kak pijan gladiator v lastnem izmečku. Iz notranjosti ogromnega poslopja se je vsako-toliko oglašalo v 6amoto somraka kakor grom grozno odmevajoče rjovenje lačnih zveri, ki so čutile bližajočo se zoro.
Neka skupina pijancev in žensk, ki so zapuščali eno izmed tabern in zagledali skorajda nagega mladeniča so zakričali: »Joj...joj!« Marcus se pa ni niti obrnil, temveč je še bolj pohitel in z mečem, ki ga je vihtel, izginil daleč na Cesti zmagoslavja ter zavil- v vijugaste ulice Subure.
Zloglasna smrdljiva četrt z ozkimi uličicami, zaudarjajočimi po scanju, ki so ga plebejske družine zlivale jx> cesti, polni kuhinjskih ostankov, obranih koštrunovih čeljusti ter odvržene zelenja-di, je bila po burni noči tudi skoraj vsa pogreznjena v spanie. 21ota, ki je prebivala tod. — večinoma so bili levantiflci in zloglasne ženske — se je poskrila v velikih lesenih hišah in spala. Tu in tam so se pa le še potepale vlačuge in oprezovale, da bi koga ujele. Ko je videla ta in ona oddaleč, kako teče Marcus, je mislila, da je kak plemiški mladenič, ki išče pustolovščin, pa mu je šla na-
proti in ga laskavo klicala z besedami Militinih svečenic.
»Tanto ego tibi Milittam iniploro! Tako željno kličem zate boginjo Mililo!«
Kc 6e ji je pa približal s spačenim obrazom, 6 kožo na plečih in z groznimi rogovi na glavi, je prestrašeno zavreščala,, zbežala in se 6krila v 6voje blodišče:
»Pan... bog Pan, ki se je razsrdil! Heu... heu... me miserani!«
Tedaj so se prikazale v vratih, očrnelih od dima, še druge ženske in razburjeni glasovi in klici so se križali in Marcus je slišal, kako se je razlegalo za njim otožno vpitje, ki je od trenutka do trenutka naraščalo: »Pan... bog Pan z mečem v roki!«
Marcu6 je bil še ves iz sebe in je jxxl vtisom uvajanja verjel, da fvovzroča vse to njegova prikazen, ki se je tako j>ošastno in božajisko zrcalila v srebrnem ščitu na pragu podzemlja v Lolijinetn templju. Vzbujal je torej grozni videz božanstva in ljudje 6o bežali, ko so ga zagledali.
Ko je ta in oni šel oddaleč za njim, je Marcus zavil na desno v eno izmed vijugastih ulic, ki so vodile v gornjo četrt, kjer 60 bile plemiške hiše, in je mimo zidarskih odrov in tramovja kmalu prišel pred Valerijevo hišo.
15.
Hiša je bila še vsa r>ogreznjena v spanje. Mar-cti6 je zgrabil za bronasti tolkač in z njim trikrat udaril po vratih. Zaslišal je, kako je od znotraj padla na tlak pred vhodom veriga in drseči korak etiojiskega sužnja, ki je odmaknil zapah.
Vrata so se odprla Ln prikazal 6e je vratar.
»Kdo je?« je hotel vprašati, a ko je zagledal neznansko prikazen, ki je i mečem v roki planila v vežo, mu je zastal glas v grlu. Dvakrat, trikrat je r>oskusil zakričati, a je spravil iz sebe le nekako sopihanje.
»Pan... Pan...« je golčal in iz tresočih 6e rok so mu zarožljale verige na tla.
»Tiho, nori Sabejec, ali me ne poznaš?« je spregovoril Marcus.
In prvič 6e je tedaj zavedel, da nemara vzbuja pri vsen otrah zaradi svoje čudne obleke, zato je jx>tisnil kožo z glave in rogovi 60 6e mu poveznili na pleča.
»Oprosti, gospod... oprosti!« je grgrajoče jecljal vratar. »Mislil sem, da si razsrjeni bog Pan,
ki je prišel z gora, da bi V6e pokončal.«
Ne da bi ga f>os!ušal, je Marcus tekel skozi oba atrija proti Megaklesovt celici, ki je bila blizu vrta.
Starec je običajno zelo malo 6pa! in je navadno prebdel večji del noči ob branju in premišljevanju. Pudi to jutro je moral bdeti, zakaj njegova vrata 60 bila priprta in so propuščala luč.
Marcus je porinil vrata, a je na pragu prestrašen obstal. Megakles je imel na ročaju starega bronastega svečnika obešen majhen meč in je pred njim kakor omamljen plesal. Njegov značilni sa-ti rek i obraz s kozjo brado, jx>ln gub, 6trog in otožen, je bil, kakor bi se zamaknil v nadnaravni privid.
»Megakles, hej Megakles, kaj dela??... Ali si znorel?« ga je vprašal Marcus, sam ves zmeden.
Stari modrijan, ki ga ni bil opazil, se je obrnil in ga gledal z otožnim smehljajem.
»Še ne, gosf>od. A kako, da si ti tukaj ob tej uri in oblečen kot Dionizov vernik?«
»Povej mi, kaj si delal?« je silil Marcus, vedn« bolj prestrašen.	.	.
V svoji razburjenosti je mislil, da je prišel učitelj v tej gromi noči ob pamet, in že mu je bilo, da je izgubljen. Kdo naj mu zdaj kaj svetuje v teh zapletenih okoliščinah?...
»Ne misli nič hudega, sin moj,« mu je odgovoril modrijan in si z dlanjo obrisal potno čelo. »Plesal 6em pred svojim bogom.«
»In kdo je tvoj bog?«
»Tale meč, gospod. Ali ne vež, da molijo Scitl meč?«
»O Jupiter oče, zares je ob pamet!« je pomislil Marcus, nato pa rekel: »Megakles. pil si vino, pomešano z miro. Zdi 6e mi, da si zmešan, d« 6i ve6 iz sebe!«
Starec je zmajal z glavo in 6e po svoji navadi otožno nasmehnil.
»Da bi bil, sin moj! Ako je človek iz 6ebe, preide v harmonijo vesolja, a moie prsi so trde kakor podplat, gospod, in samo to železo mi lahko fiomaga, da bi šel lahko iz sebe. Vidiš, zato ga častim.«
Megaklesove besede so Marku jasno pokazale, kar je že dolgo mislil.
»Megakles«, je rekel in solze so se mu ulile, »morda bi pa tudi jaz potreboval meča? Ti ne veš še, kaj se je zgodilo? Nekaj groznega, moj dobri Megakles. Ubil 6em Valerija Messala.«
Starec je ves 06uf>el dvignil roke
»O, sin moj, slutil sem, da se nocoj zgodi nekaj strašnega. Ko je šla snoči gospodarica Varilija v Lolijine vrtove, nisem bil več miren Nekaj tajnega je bilo v hiši in zdelo se mi je, kakor bi se snovale skrivne spletke. Toda povej mi, kako 6e je vse zgodilo?«
LJUBLJANSKI
'•■K
HKlUr^iMtfJaM!
Predstave ob 16 in 18.15, ob nedeMah in pra-ntktti pa ob 10.30. 14.30. 16.30 In 18.30
Eiohalno filmsko veledelo Naivcčji film zadniega fasa
Železna krona
Olno forvi, Lulaa Feridn Massimo Oirotti, Elisa Cepini in ti*n<M drugih igralcev - Radi Izredne doliine filma predstave ob t©.in 1S.15J Kima M\TIC» TEL. 22-4»_
Film naoetih pustolovščin In dramatičnih prikazov *
Vraž i i glas
Rlcnrdo Cortez Sally Eilers, Ha»it Sidnry KINI) SC.OUA <EL. J?.Jt
Večna huzifa
Zadnji in naiboliši film slovitega režiserja FKANCA CAPRIi
Jean Artliur, James Stewart, L.Barrymore ttd. KINU UNION rEL.
cura influenza, zdravi hripo. ne-
NEVRALGIE, REUMATISMI VRAIGIJE. REVMATI2EM 10MBAGGINE e ropida- TRGANJE V LEDJIH in naglo mente ne calma i dolori pomiri bolečine »sen teh bolezni.
lab. O. MAMZONI g C. • Mrlano . •<• Volo S
Mali oglasi
V malih oglasih velja pri iskanfu službe vsaka besed* L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L l,—, pri vseh ostalih malih oglasili pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglasa je treba plačati takoj pri naročilo.

B suižiic BI
Dobe:
Urarskega pomočnika
samostojnega - veščega vseh vrst popravil, takoj sprejmem. Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod »Urar« št. 80. b
Hlapca
za h konjem, takoj Bprej-mem. Poljanska cesta 44.
Služkinjo
pridno ln pošteno, sprejmem. Strgar, Miklošičeva cesta 40.	(b
čevljarskega pomočnika
za mešana dela, sprejme Travnik, Trebnje	(b
Uradnika-co
popolnoma veščega Italijanskega jezika v govoru in pisavi, sprejmemo za pisarniške posle. Le popolnoma vešči naj stavijo ponudbe pod »Perfekten« št. 133 upravi »Slov.« b
Robidov list
zimske rasti, lahko tudi na kmečki peči sušen — plača najvišjo ceno In prevzame vsake količine trgovina Cuček, Sv. Petra cesta 13.	(k
g Stanovanja!
Jiicjo:
Kdo bi hotel nuditi
brezplačno stanovanje za en ali največ za dva meseca glasbeniku komponistu, da bi lahko dokončal svoje glasbeno kompozicije? — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 52.
Oddalo:
Trisobno stanovanje
oddam s 1, febr. v Dev. Mar. v Polju št. 18, blizu postaje. Tudi avtobusna zveza dobra. Polzve se: Malenškova 7, Ljubljana, naspr. stare remlze, č
B Spte B
(Jddalo:
Lepo, prazno sobo
v centru mesta, oddam solidni gospodični. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Uradnica 155«. s
Prodam krzno bobrovino,
platnene prte, kožušček. Požar, Tyrševa 60. (1
Filatelisti!
Pravkar Izšle antlmason-ske znamke dobite v Mladinski založbi, Stari trg št. 30.	(m
Dotrpel je naš dragi soprog, ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod
Josip Stopica
trgovec in posestnik
dne 7. t. m. ob 5 zjutraj v 69. letu starosti. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v petek, dne 9. januarja ob 3. uri popoldne z Žal - kapele sv. Nikolaja - na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Ljubljana, Domžale, Vir, Kočevje, Nova-sela, dne 7. januarja 1942.
Žalujoče rodbine: STIJPICA, KAJFEŽ in ostalo sorodstvo.
\
Kup jih j® isisSs..4.5
Izžarevajoče »gorsko sonce« in električne peči so delale videz, da se nahajajo vse drugod kot pa v skalni votlini.
Prva je odprla oči gospa Chappellova.
>0, Reggie, to je bilo grozno!«
Chappell je pobožal rahlo mokre lase svoje mlade žene.
Ni rad kazal v prisotnosti drugih, da je z njo nežen.
Zato so imeli drugi o njunem zakonu napačne predstave.
Tessy Cassertonova se je obrnila k Ambrose ju.
Čeprav je še od nje kar kapalo. se je vneto trudila za časnikarja.
Prvo vprašanje gospe Chappellove je bilo:
»Bobby? Zdrav?«
Chappell prikima.
>Je ravno pri motorju, ki goni dinamo.c
»Hvala Bogu k
>Kako vendar ste prišli na to čudno misel, pripeljati se sem 9 čolnom?«
»Saj si vendar sain zahteval!«
»Kaj?«
»No, saj nam je Monlgomery tako povedal.«
>Kje pa je?«
»V postelji! Pobit! Najbrž z vrečo, ki je bil v nji pesek.«
»Razumenf! Potem niste mogli slišati ostale moje oddaje!«
»Ncl Nismo mogli! Nekdo je zahrbtno na-
padel Montgomervja, ga omračil in razbil radijski sprejemnik na drobne kosce.«
»Zanimivo! Veš morda, kdo bi lo bil?«
»Ne! — Ti?«
»Da!«
»Kdo?«
»Ah, tukaj je Bobby ...«
Gospa Chappellova mu podaja roko.
Robby se ji uslužno reži.
»Vi ste nas hoteli rešiti in namesto tega sva vas morala loviti iz vode kot mokre mačke!«
»Ti pa nisi vljuden, Bobby!«
»Ah, gospa, bil mi je največji užitek, ker sem vas smel izvleči!«
Gospa Chappellova se mu nasmeji.
»Tvoji pokloni, Bobby, so zmeraj precej dvomljivi ...«
»Skrbi me zanj!« se nenadoma oglasi gospodična Cassertonova.
Vsi se obrnejo k nji.
In Chappell je preiskal amerikanskega časnikarja.
»Vse kaže, da se je Ambrose nekam zaletel z glavo...«
»Bog ve, kako si delal z njim, človek božji!« mu reče Bobby.
»Poglej mene, jaz sem izvlekel vse vodne mrliče, ne da hi se jim kaj zgodilo!«
Bobhyjev dvomljivi humor je pregnal neve-selo razpoloženje.
»Morda bo še eno ali. dve uri ležal nezavesten,« tolaži komisar razburjeno gospodično Cas-sertonovo. »Njegov utrip je sicer še slab, toda drugače vse v redu ...«
»No, potem ga pa morda lahko malo posušimo!«
»Da, kajti drugače še lahko dobi pljučnico!«
»Za božjo voljo.. .t
Chappell je zadovoljno pogledal gospodično Cassertonovo.
»Torej je potolažena,« si ie mislil zadovoljno, »no, saj je Ambrose tudi postaven dečko...«
25.
Ko je izginil čoln v vhodu v duplino, se je odtrgalo več postav od raznih oken belega stolpa.
Vsi so opazovali pustolovsko vožnjo čolna.
Niso vedeli eden za drugega.
In eden izmed njih se je dotaknil v najnižjem nadstropju belega stolpa pečnice v steni.
Ta se je dala premakniti.
Za njo je bilo stikalo.
Zasukal ga je.
Čez njegov brezizrazni obraz je zdrknil smehljaj.
Pozorno je poslušal stopinje, ki so prihajale s stolpnih stopnic.
Potem se je zadovoljno obrnil.
Tiho brnenje električnega motorja, ki je odprl ozka vrata v zidu, ni moglo prodreti do onih mož.
Skrivnostna postava — kajti skrivnostno je bilo njegovo ravnanje in sploh je bil skrivnostno grozen — je zaprla vrata od znotraj.
Bil je to vhod v klet, ki ga je Chappell zaman iskal.
Saj tra tudi ne bi mogel najti, kajti bil je zelo spretno skrit.
Med vznožjem fKilžastih stopnic in med stenskim opažem iz temnega jelkovega lesa je bil razmak komaj kakih pet in dvajset centimetrov.
In vendar je zadostoval slkrivnostni postavi, da se je stisnila skozenj in da je lahko stopila skozi vrata, ki so bila na videz le del stenskega opaža.
Vrata so bila od znotraj iz surovega lesa.
Slaba žarnica je razsvetljevala jaš&k z navpično lestvo, po kateri se je prišlo v dolenjo klet.
Skrivnostna postava je obesila svoj jopič na žebelj, vtaknila si je težko pištolo — bila je Bobbyjeva pištola VVeblev and Scott — za pas, vzela ročni žaromet raz stensko polico in zdrknila brez hrupa po lestvi nizdol.
Ta človek je poznal vsako ped kleti.
Zato si je le malokdaj posvetil z žarometom.
Počasi je hodil po hodnikih.
Ustavil se je pri vratih delavnice.
Opazoval je Bobbyja, kako je polnil tank Dieselovega motorja.
Dvojica, ki je bila privezana k motorjem, je bila zanj povsem brezpomembna.
Ko je bil Bobby z vsem gotov, je izginil skozi vrata v duplino.
»Prav tako!« je zamrmrala skrivnostna postava.
Brez šuma je smuknil v delavnico.
Skrivaje se za stroje se je priplazil prav do vrat.
Poslušal je par sekund.
Razgovor od znotraj ga je zadovoljeval.
Z neslišnim prijemam je zasukal ključ v vratih.
Gospa Chappellova, gospod Chappell, gospodična Cassertonova, Rystrock in Marmaduke Wa-shington, drugače Bobby, so bili zdaj njegovi
jetniki.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariJ
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
N Urednik: Viktor CenžB