144. številka. Ljubljana, četrtek 26. junija. XII. leto, 1879. LOVENSKI I*ha,a v Hit k dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za »vstro-oscrske dežele za celo leto 16 gld., za pol Ii ta H *L M ćetit leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. SO krM za en mesen 1 tfld. 10 kr. Za pošiljanje na dom M računa 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in M dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 ^Id. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrst« B kr., če Be oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska Dopisi naj se izvolo trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ie v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolna" O pravni itvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši Lep izgled našim kranjskim mestom in trgom, kateri bodo imeli prihodnji ponedeljek, t. j. 30. junija svoje tri poBlance voliti (v Ljubljani, na Dolenjskem, in na Gorenjskem z Notranjskim vred), — dali so vrli volilni možje kmetskih občin, ki so volili zadnji vtorek, na Kresni dan, Bvoje poslance, — na ta dan, ki je Btarhn pradedom našim poganskim SIo-venom zarad tega tako svet bil, da so ga z zažiganjem ognjev častili, ker jim je naznanjal preobračaj solnca, preobračaj časa. Sijajni vspeh nage narodne stvari na ta slovesni slovenski dan naj torej bode tudi nam podoben dnevnemu pomenu, preobratu političnemu, naj se nasledki na&e velike in cele narodne zmage izkažejo vrednimi naše lepe narodne discpline, ki je pokazala se v takem odličnem svitu politične zrelosti, kakor še prej nikdar, kar Slovenci naroduo-politične boje v o jujemo za sveto narodno slovensko pravdo. S ponosom bo smemo kranjski Slovenci na prvi dan volitev ozreti. Dali smo, mi prebivalci sredine razkosane Slovenije, lep izged bratom na slovenskem Štajerji, na Goriš k eni, v druzem Primorji, na Koroškem. Tako se mora slovenski voliti v turih časih, kakor so denašnji, ko nam gre šu za uvete ali pogoje narodue eksistence. Jednoglasno bo volili vsi Slovenci kmetskih občin na Kranjskem narodne kandidate. Trije: O Dreza, Pfei-fer, Kluu bo voljeni čisto jednoglasno. Četrti Hohenwart ima tudi jednoglasno vseh 240 slovenskih glasov, le dva nWeisseufelso\ci", kot Nemca nijsta glasovala zanj, temuč za notarja lata tek. Kosmas Makabejec. XVII. Rojen Fožežan in Siavonec, prisednik I. razreda in urbarski lefercnt Franjo Erlin-ger nij trpei avskultantov, ker so neznosui ljudje avskultanti, kakor je rekel. V knjigah kazenskega zakona in postopnika je imel na papirnatih iziescib zabdježene paragrafo, katere je potreboval pri tem ali onem zločin Btvu; enkrat se je bilo zgodilo, ia je imel soditi o ubojstvu, pa je bil zašel mej paragrafe, tičoče se bigamije; o avskultanti kaj si naredil, da so se Erlingeru pomešali paragrafi ? potem pa naj bi trpel avskultanta blizu sebe! ampak odkar je prišel Kosmas v Požogo, se nijso Erlingeru nigdar zmešali pravi paragrafi ali celo poizgubili, k večjemu so se pokregali mej soboj paragrafi, tičoči se umorstva in ubojstva, ker je Erlinger vedno trdil, da je to vBe eno. „Mrtav je mrtav — je rekel — Preširna. Tuli za petega slovenskega kandidata grofa Barboti so glasovali vsi Slo venci (samo uboga 2 v Trebuem in 2 v Kadetab ne, katerih „slavna" imena bomo pa uže spo dobno počastili, kadar jih zvemo) in le nemški Kočevarji proti. Torej take jednoglasnosti, take po litične discipline imate iskati, kakor sojo naši kmetski volilni možje zopet pokazali. Nemškutarjev, ki bi kaj vpliva imeli, nij več in jih nij nikjer. Pred šestimi leti je vendar še na Gorenjskem precej glasov ujel nem škutarski kandidat Apfaltrero, na Dolenjskem je celo zmagal zloglasni Dćžman-renegat v jeduem okraji, slepareč z obljubami, v druzem je zoper Pfciferja imel ponemškuteni borč Zigorec še prilično nemčur3kih glasov, zdaj nemujo nemškutarji nič in zopet nič glasov, le jedino še pest Kočevarjev, ki so pu Nemci. Torej renegat Dežman, ki je v zadnjem liržavnem zboru redno za dr. Vošnjakora vstajal in se drznil govoriti proti vsem našim terjatvam „v imenu Slovencev, katere ima čast zastopati," kakor je vselej dejal — ta politični nesramnež in glavni ščuvaj narodnega razpora v slovenske] zemlji, leži denes moialično na tleh, osra močen od celega naroda. L udstvo slovensko se je vtorek na Kranjskem jednoglasno izreklo za nas in zoper gerniamzatorje in apostate ter izdajalce Slovenstva. Nema-li renegat Dežman ušes, da bi slišal, očij, da bi videl ? Tako narodno jeJnoglasnost bodo, — to smelo trdimo, da si so se volitve še le pričele — mej vsemi narodi v Avstriji samo še morda Čehi pokazali. Slovenci na Kranjskem ako ga je umorio ili ubio", in vse besedovanje predsednikovo v tem pogledu je bilo bob v steno. Če je tekla pravda o tem, se Kosmas nij snu') il, kakor so se navadno smejali njegovi predho luiki v dostojanstvu avskultantov-skem, ampak kar modro se je držal ter je molčal in nij hotel iz bedaka norca delati, k večjemu mu je prišel v spomin verz iz Mozartove čitanke za I. gimnazijalni razred : Ochs and Esel y.;uikten sich Und stritten mu die VVette Wer aai meisten ^Yeissheit liiitte itd. in ta okolnost je doprinesla precej k temu, da ga Erlinger nij zaničeval, kakor je iz dna duše mrzil in preziral vse druge avskultante, kolikor jih je kdaj dobil pri sodbenem stolu, ter kateri so mu celo puhali dim skozi klju-čavniško luknjo, ako nijso smeli v njegovo sobo, in pa na njegovem kanapeju je ležal enkrat eden, raztegnei, kakor žaba v mlaki, kar Erlinger nij mogel pozabiti nigdar. „Samo pomislite si, dragi amice — je rekel Kosmasu — na kanapeju je ležao jedan smo bili prvi na volišče poklicani in, boga-mi, nijsmo dali slabega izgleda. Ali naši volilci nijso kar tja v en dan tako juluoglasno volili. Temuč s premislekom. Mt zdaj lehko povemo, da so nekateri močno ugovarjali ali proti kandidatu, ali ker so mislili, da smo ee premalo prej dogovorili Na vse zadnje pa so rodoljubno rekli: velika naša narodna ideja, potrebna složnust terja od nas, da osobno mnenje na stran denemo, ker jednega skupnega nemSkutarskrga sovražnika imamo, in kadar se tega popolnem in za vselej otreseino, potlej bomo mej soboj izbirali in razgovorih se. In to mora imponirati. Zatorej naj Bi narodni volilci naših kranjskih mest in trgov izgled jemljo na izborni-kih naše dežele in naj energično delajo, da ni*cgi naroda ideja premaga tudi v me-du. Mi smo vsi sinovi jednega rodu in koleua, jedne domovine. Mi vsi imamo jednake interese, z blagostanjem kmeta raste in je zjediujeno blagostanje meščana in tržana. Torej na noge, vsi zavestni in narodno omikani volilci v Ljubljani, v dolenjskib, notranjskp iz tega namena v Pootojno prišel, da bi narodno slogo Prava bura se je zdaj vzdignila na siromašnega Kosmasa; menda bi ga bili vrgli Požežani na ulico črez Čitalniška vrata, ko bi jih ne bilo sram zarad bečkih bogatašev, kateri nijso razumeli, kaj govori Kosm ts in zakaj da vsi drugi kričijo nad njim. Kosmas je potem pobral svoj klobuk, pa je odišel, a Požežani bo bili koj veseli in dobre volje, da so se rešili sitnega Kosmasasteg« Makabejca. Potem ko sta bila bečka trgovca večjo stran dožic uže odpravila v Trst, ko sta vrh tega napravila za nekaj tisočev dolgov, jih je naenkrat zmanjkalo obeh, zginili sta oba skupaj z damo, in Požežani se nijso mogli pre čuditi, kako bi moglo to biti, da ta dva lepa, dobra in bogata Dunajčana ne bi bila poštena Bila sta „švindlera", eden prodajalec švaj-carskih ur, drugi trafikant iz Beča in od tod ure in cigare — na denarje pa še dandenes čakajo nekateri Požežani, ako nijso mej tem uže pomrli. Ko nij bilo bogatih Dunajčanov več v Požegi, je smel KoBmas zopet v čitalnico hoditi. podrl, izpregovorim o Bvojem času par be-sedij. Denes povem le še toliko, da bo se de-nea popdludne po volitvi v Postojni volilci po stonjskega, bistriškega, vipavskega in senože-škega okraja dogovorili, na kateri način bodo vse svoje želje in težnje g. Obrežu naznanili. Is lta«lovl ji<-4» 24. jun. [Izv. dop. Srce mi je huje bilo, ko se je bližala 9. ura volitve. Govoriti nij sem upal. Na obrazu mi je menda lehko vaak volilec bral, kaj mialim in tutim. — Zopet tihota, kajti privlekel se je odpadnik. V srce se mu je videlo, da ima črno dušo, ker šel je tihotapao mimo nas. Mimo nas in proč. Zopet radost. Prišli so naši čvrsti Gorenjci, vsakemu je bilo znano zakaj. Samo Jeden je tožil, da je listnico doma pozabil. Vroče mu je bilo. Pojdi k okrajnemu glavarju, dobiš drugo. Bjde ti jo dal ali pa ne. 3dl je Volilci se zbero* v graščini in čakajo. Neki pisač z več nosovi „šnofaM okolo nas, sem ter tja sega v roko. Vrata se odpro in veličastno stopi marsikateri sivi starček črez prag z nado v svojem poštenem srcu, da denes bo tudi on rešil narodovo čast. In tako je bilo. Volitve se pričnć. Zberć se možje v komisijo, in šlo je po vrsti llohen-Wart, Hohenwart, Hohenvvart. Dvakrat se čuje PreŠiren. Menda sta bita dva volilna moža iz nemške „Bele Peči". Torej je grof Karel H'ihenvvart jednoglasno za državnega poslanca gorenjskih kmetskih občin izvoljen. Živio in slava! I k Istre 24. junija. [Izviren dopis.] V soboto so bile volitve volilnih mož v Žmi-nju, ki so za našo stranko popolnoma dobro izpale, kajti voljenih je 9 odličnih narodnjakov, ki bodo ko skala stali trdni in 30 t. m. vsi glasovali za g. Dinko Vitezica. Posebna hvala, da so volitve tako izvrstno izpale, gre g župniku Orliču, naj iskrenojšemu narodnjaku isterskemu, ki je v Žminju narodno zavest uže toliko prebudil, da se irredentovci še k volitvi ne upajo. Njegovo delo je tuli, da so Žminci pri zadnjej seji jednoglasno sklenili, da mora občinski zastop i/.kljuMjivo le hrvatski uradovati in da mora biti za naprej tamošnja šola izključljivo slovanska. Nadejati se je, da bodo tudi druge občine vrle Žminjce kmalu posnemale. — V Novej Gradiški je bil tačas župnik Stene i Muzler, stari nekdanji varaždinski gimn ravnatelj. Ker je KosmaB ravno v Cerniku na 14 dnevnej urbarskej komisiji bival, seje neko jutro vrgel v parado, ie dal zapreči kočijo cerničke gospošč'je, katero mu je bil francoski gospodar dal na razpo'ožbo, ter se je odpeljal k svojemu nekdanjemu ravnatelju. Starček nij prav verjel, da S9 je dopeljal k njemu Kosmas. wJe-li mogoče!" je vskliknil, potem pa je izpraševal za VBakega pojedinega 6nih slovenskih dijakov, kateri bo bili pritekli pred leti v „refug'um peceatorum" varaždinski, in khteri so tako krasno znali popevati. Nij se mogel zadosti načuditi, ko mu je Kosmas povedal, da ie Schlitz pater Benediktinec, Snaider kaplan, Esop misijonar v Ameriki, Šijtravec kaplan, Lukas pater minorit itd. „A! a! je-li moguće 1 drago mi je, vedno drago, da to čujem!" Pot?m je še rekel, kako mu je svest mirna, ker dobro činil in pomagal na noge, katerim je tu pa tam spodletelo bilo in kateri so pribežali pod njegovo okrilje iz slovenskih gimnazij. Včeraj 23. t. m. je bila pa volilna borba v Pazinu, toda kaj pravim ? — o borbi se še prav za prav ne more govoriti, kajti irredentovci so takoj sprevideli, da je ve3 njihov trud brezvpešen. Narodna večina je bila tako ogromna, da so Re nekateri nasprotniki sramovali in volilno bojišče zapustili, pred ko so glasovali. Važna je bila ta volitev posebno tudi radi tega, ker je pokazala, da je okolica Pa-zinska narodno probujena in da so naši kmetje stalni in zanesljivi, tako da se smemo pri prihodnjih volitvah v občinski zbor gotove zmage nadejati. V Pa/inskem okraju ima Vitezič gotovo večino, kajti tudi Biljun, kjer se denes volitev vrši, bode gotovo narodno volil. Le Labin in Plomin sta zgubljena kraja, ker nij tam nobenega, da bi ljudstvo prebulil. Žalibog da smo tudi v Tinjanu propali, da si je tam narodna zavest jako prebujena. U'.rok tej zadnjej prikazni nam še nij znan, a najbrž hode ta, da je ljulstvo pri irredentovcih zelo zadolženo in nehote moralo proti lastnej materi glasovati. Volilni izid v Pazinskem okraju je onda Bledeči: Pazin 22, Žmin 9, Boljun G, skup 37 narodnih glasov; Labin 12, Plomin G ia Tinjan 7, skup 25 protinarodnih glasov. Ker sta druga dva okraja, ki za Vitez;ei volita popolnem narodna, je torej zmaga naSa gotova, in g. Vitezie bode skoraj jednoglasno voljen, mej tem ko bode protikandidat baron Lazarini iz Labina, kateri ne more v svojem oklicu drugih zaslug Bi našteti, kakor da je v Istri rojen in odgojen, le kak'h bornih 25 glasov vlovil. I« Trat« 24. junija. [Izv. dop ] Mimogrede hočem nekoliko napak tukajšnjih društev omeniti. Tako ima jedna čitalnica mnogo berila, druga nič; v enej se predstavljajo gledališke igre bolj redko kot nekdaj, a v drugej nikdar, ker je gospodičinam milozvučna slovenščina preokorni jezik in jim medena italijanščina gladkeje teče, ne marajo na deske, tiste pak igrati ne smejo, ki imajo spretnost in veselje k temu, da njih slave ne zatemne. — Duhovni, učitelji in učitelj ce, sosedi čitalnice se ogibljejo narodnega društva, ud nij <■ jIo nobeden. Učiteljice bi morda še katerikrat prišle k veselicam, celo sodelovale bi, a kaj češ, — bati se je, da pride v dotiko s to ali ono jej Muzler je bil človek, ki je rad prizanese! mladeži male pregreške, nij hotimice upro-pastil nikoga, ampak pomogel je rad, kjer bo je pomoči dalo. Zarad ruske himne nij nobenega spodil z gimnazija, celo mali rogovilež je kaznil blago. Zato se mu je poklonil Kosmas v Novej Gradiški, ter mu je izrazil zahvalo v imenu bivših slovenskih dijakov pribeglih v Varaždin. — Ko je Bprevajal Muzler Kosmasa do kočije, se mu je s prstom zagrozil, ter rekel: „Slušao sam ja, kako ste vi pevali kod Sekovanii'a: „Unđ dio riorren Prolbssoren Mit den langon E.........!" „Ta pesen se nij ticala varaždinskih profesorjev, ampak je bila namenjena nekaterim znancem iz prejšnjih let!u je odgovoril Kosmas, potem pa se je odpeljal nazaj v Cernik in je mislil na vse svoje dobre profesorje, katerih je bilo precej od Grašiča Šlankelovega v Cel ji pa do Kračmanovega Valjavca v Varaždinu. „nesimpatično" gospodičino, — ter raje doma ostane. Jedna čitalnica imenuje se kmetska, a okoličanov udov bi na prstih ene roke mogel uze našteti. Čas je, tej malomarnosti konec storiti, in nadejati seje, da merodajni faktorj. svojo dolžnost »polnijo, da postane kmetska čitalnica to, kar je nekdaj bila. Toži se tudi včasih črez tako slabo vino, drago pivo, a to je menj važno, vsaj je voda zdrava in cena pijača, se bomo učili štediti in varčni biti. Našlo bi se še marsikaj napak, a naj zadostuje ta ciklus. To so rane, katere dalje prikrivati bi bilo pregrešno. Čitalnice pri nas eo neobhodno potrebne, posebno zaradi tega, ker naš materini jezik nema one veljave v učilni in uradu, kakor mu po božjem in naravnem pravu pripada. Ta je jedini prostor, kjer naše narodne svetinje neomadeže-vano ohraniti moremo, treba je dobro čuvati. Tako živahnost, kot je nekdaj bila v čitalnicah, je skoro teško pričakovati; marsikatere, tukajšnja društva podpirajoče vešče moči, nij več mej nami, marsikdo se je postaral, še več Be jih je ulenilo. A obupati nj ; društvene razmere morajo se zdatno zboljšati, ako narodni krogi le polovico tega store, kar jih BVeta dolžnost veže. — Torej na delo narodnjaki. Z malomarnostjo proč, in epominjajmo se gesla: V edinosti je moč. J z ltckc 22. junija. [Izv. dop.] Naši Rečanje so se še zmirom izkazali kot ljudje usmiljenega srca, — ne morejo gledati bvo-jega bližnjega v pomanjkanju. To bo pokazali, ko bo poslali Magjarom v Szegedin 18.000 gold., torej pride na vsako glavo 1 gold. Zdaj je zopet voda veliko škode napravila v gorenjej Italiji. Kečanje bo brzo stegnili svoje darežljive roke, ter bo uže nekaj novcev nabrali. Nek M. je dal 35 gold. ter položil temelj. Drugi za njim je pa dal 70 kr., koliko so pa uže nabrali, Be ne ve. Sploh se vidi, da Kečanje radi pomagajo, zato naj se le vsakdo, ki mu voda kvar dela, obrne na usmiljene reške brate, gotovo mu bo pomagano, — razen slavonskih (in sploh Slovanov) Posavcev, kateri bo silno škodo trpeli vsled povodnji, ali Rečanje so jih grdo prezrli, svoje brate po narodu, ter podpirajo oddaljene in tuje Ma-gjare in Italijane. Neki grof, tako se govori, dal je za Szegedince več 100 gold., a za Po Bavce 1 gold. av. vel)., da s tem pokaže svoje sovraštvo do Slovanov. Iz Črne gore prišel je te dni neki Rečan, ki je šel v početku v.-t .i:.ka v Hercegovino. Bil je v več bojih ranjen, nazadnje v crnogorskoj službi in pri obleganju Nikšiča. Ako-pram je bil večkrat ranjen, je baje še silno močan, ter prav rad pokaže, kako se miza v ustih nosi. V našem mestu je realna gimnazija, v katerej se predava v italijanskem jeziku, če tudi bi zadostovala hrvatska gimnazija v Keki. Obiskovalcev ima vrlo malo, kakor se govori, akopram velja ogersko državo 50000 gold. na leto. V nekem višjem razredu je jeden cel dijak, v drugem zopet tri. Najpametneje bi bilo, ako bi še te stepli v hrvatsko gimnazijo, katera je tudi v Keki, vsaj reški dijalekt tako znajo vsi, čeravno je „šentano kurijozen", rešpehtarjeva kuharica naj Be le skrije pred njim. Najboljši dokaz, kako to realno gimnazijo, katera je postavljena od Magjarov v bran slovanskemu življu na jadranskem morju, Rečanje sami čislajo, kaže sledeča dogodba, ka- tero Bem slišal iz ust pravega IieČana: „TukajŠen premožen trgovec je poslal svojega sina, kateri je naredil na realnej gimnaziji maturo, na Dunaj, da se tam izšola na visokih šolah. Ko pride črez leto in dan domu k očetu, z; gleda neki večer pulao luno, ter reče očetu ves začuden: „CaČa, čača, na Dunuju imajo ravno tako luno." A oče izdihne iz dna duše ia odvrne „Ah tužni moji novci." To leto se je prikazalo mnogo morskih psov v jadranskem morju in tudi v kvarnerski zaliv zahajajo. Ta riba je zelo nevarna za ljudi kateri bo kopljejo v morju, ker pride prav na kraj, prigodilo se je tudi, da je prevrnila mali čoln. Prejšna ltta ee je večkrat primerilo, da je katerega neprevidneža po-h rastala. .Domače stvari. — (Vsem gg. ljubljanskim narodnim volilcem) naznanjamo, da je drevi, ob osmih zvečer, v čitalničnej dvorani volilni shod. Naj bo ga obilno udtleže, ker pojde o končnem sklepu glede meščanskega kandidata za ljubljansko mesto. — (Z Dunaja) Brno dobili včeraj kasno telegram: „Vesela družba slovenskih dijakov na Dunaji volilcem in novoizvoljenim poslancem trikratni gromoviti: Živeli!" — (Kresovi.) Pripovedujejo, da se je z visocih gor letos na kresni večer izredno mnogo kresov videlo. Staroslovansko praznovanje Bolnčnega obrata se zopet vedno bolj oživlja, odkar ljudje vedo, da je ta stvar naroden običaj. — Z Goriškega se nam piše o tem: Milo je o času gledati, kako po ogoljenih gorah, kamor bo je miroljubni Slovenec, pregnan od tujca 8 plodovitih poljan, umaknil, le tam udan v svojo osodo, po teh gorah Slovenec berač, se z nadlogami vsake vrste ohranil vendar še svoj jezik, najdražjo svetinjo z marsikatero lepo narodno šego vred, Žge Kresni večer kresove, jasno pričajoče, da še živi, in da ima brate Slovane, in da se to po nobenej ceai ne da odtrgati, ve-doč, da sicer mora v goltancu sovraga mu pog niti. Pričali pa so ti kresovi — goreči krog iznarodjenega mesta goriškega (— bilo jih je več v Solkanu, na Sveti gori eden, in drugod pc gričih so se svetili —), da Slovenec Kimovcem z gnjevom hrbet obrnivši, izvoli sebi zastopnike, ki vedno se bodo potegovali za svete mu pravice. Javna zahvala. Podpisanemu društvu ao došli doneski ta ustanovo in povzdigo prostovoljno požarno straže v Dolenjem Logatcu ou več prijateljev in dobrotnikov tega koristnega in blagega zavoda. Društveni odbor si torej usoja vsem darovatelji m za n.it.-iiHivmno in sicer: slavnemu upravnemu odboru c. kr. priv. graske vzajemno zavarovalne banke 80 gld. gospe Leop. Mullev 50 gld. slavnoj direkciji južno železnice 50 gld. slavnoj zavarnvalnej banki „Kiimione Aririatica di Sicurta" 15 gld. c. kr. okr. glavifdl v Logatcu gosp. J. Mahkotu 10 gold. gosp. Kossitu trgovcu z lesom 10 gld. svojo najtoplejšo rahvalo tu javno izrekati. Dolenji Logatec dne 24. junija 1879. Diuštvo prostovoljne požarne straže v Dolenjem Logatcu. Tržne cen« v Ljubljani 25. junija t, 1, Pšenica hektoliter 6 gld.. 93 kr.; — rez 4 gld. 55 kr.; — ječmen 4 gld. 23 kr.; - oves 2 gld. 9* kr.; — ajda 5 gld. 04 kr.; — proač 4 gld. 71 kr^ — konica 4 gold. 80 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 75 kr.; — fižol hektoliter 7 gl. 50 kr.; masi« kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 70 kr.; — ipeh h-išen — gl. 54 kr.; — špeh povojen — gl. 60 k.; — jajce po l8/, kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram is kr.; — teletnine 54 kr.; — svinjsko oaoao 60 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 78 kr. Dunajska borza 25. junija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . , 66 gld. 45 kr,- Enotni dri. dolg v srebra ... 67 . 85 _ Zlata renta.........77 , 66 1860 dri. posojilo...... 126 . 35 „ Akcijo narodne banke .... 824 „ — , irsditne akcije....... 262 „ 75 , London..........115 , 90 m Srebro..........— m — n Napol........... 9 23 \ 0. kr. cekini........5 „ 47 Driavne marke.......56 - 90 ,111 I © ca c CS)<, ca. co fic cr*a a —• rti ft> o< 5 ~ a r,- O Sr p ° 16 5 a — ■< m a 5 » 3. • » g, o f j»E8 o g' t1 P J t-r p i' W b b l>ar 2 se g -i P CP c/j« P _j . U & ia 05 p 2. O < a to B. rru 4 Sv iviji j*ć-- m t H6 —j * 2 *C to * g (D w (i) x H Zaradi izseljeunja, I Reelna razprodaja! V kratkem času bodemo morali svoja prostora izprazniti, zato bodemo pričeli ~ dnćtn iS. Junija t. M. za malo časa pošteno razprodajo svoje zaloge sukna, platna, mauufak-turnega in modernega blaga, in tudi šivalne stroje vseh sistemov po jako znižanej ceni. Razprodalo bodo so popolnem tudi posamuu reči, kakor: 8lC solnčnike, slamnike, blago za tkanje, perilo, lišpi, trake, gumbe pj^ in ovratnike. Slavno p. n. občinstvo vabimo uljudno za na-kupo vanjo ob tej mu ugodne j prilici. Z vsem poštovanjem (281—5) G, Schmidl & Comp., v Celji, poštne ulice št. 36, trgovina rt suknom, z običajnim, manafakturnim in modnim Migom, in laloga šivalnih itroier. Zaradi iziseljez^ja, I pOtUN ulice :l Udatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodu« tbkarue".