144. številka. Ljubljana, četrtek 26. junija. XII. leto, 1879.
LOVENSKI
I*ha,a v Hit k dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za »vstro-oscrske dežele za celo leto 16 gld., za pol Ii ta H *L M ćetit leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. SO krM za en mesen 1 tfld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom M računa 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več,  kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in M dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 ^Id. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrst« B kr., če Be oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska Dopisi naj se izvolo trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ie v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolna" O pravni itvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši
Lep izgled našim kranjskim mestom in trgom,
kateri bodo imeli prihodnji ponedeljek, t. j. 30. junija svoje tri poBlance voliti (v Ljubljani, na Dolenjskem, in na Gorenjskem z Notranjskim vred), — dali so vrli volilni možje kmetskih občin, ki so volili zadnji vtorek, na Kresni dan, Bvoje poslance, — na ta dan, ki je Btarhn pradedom našim poganskim SIo-venom zarad tega tako svet bil, da so ga z zažiganjem ognjev častili, ker jim je naznanjal preobračaj solnca, preobračaj časa. Sijajni vspeh nage narodne stvari na ta slovesni slovenski dan naj torej bode tudi nam podoben dnevnemu pomenu, preobratu političnemu, naj se nasledki na&e velike in cele narodne zmage izkažejo vrednimi naše lepe narodne discpline, ki je pokazala se v takem odličnem svitu politične zrelosti, kakor še prej nikdar, kar Slovenci naroduo-politične boje v o jujemo za sveto narodno slovensko pravdo.
S ponosom bo smemo kranjski Slovenci na prvi dan volitev ozreti. Dali smo, mi prebivalci sredine razkosane Slovenije, lep izged bratom na slovenskem Štajerji, na Goriš k eni, v druzem Primorji, na Koroškem. Tako se mora slovenski voliti v turih časih, kakor so denašnji, ko nam gre šu za uvete ali pogoje narodue eksistence. Jednoglasno bo volili vsi Slovenci kmetskih občin na Kranjskem narodne kandidate. Trije: O Dreza, Pfei-fer, Kluu bo voljeni čisto jednoglasno. Četrti Hohenwart ima tudi jednoglasno vseh 240 slovenskih glasov, le dva nWeisseufelso\ci", kot Nemca nijsta glasovala zanj, temuč za notarja
lata tek.
Kosmas Makabejec.
XVII.
Rojen Fožežan in Siavonec, prisednik I. razreda in urbarski lefercnt Franjo Erlin-ger nij trpei avskultantov, ker so neznosui ljudje avskultanti, kakor je rekel. V knjigah kazenskega zakona in postopnika je imel na papirnatih iziescib zabdježene paragrafo, katere je potreboval pri tem ali onem zločin Btvu; enkrat se je bilo zgodilo, ia je imel soditi o ubojstvu, pa je bil zašel mej paragrafe, tičoče se bigamije; o avskultanti kaj si naredil, da so se Erlingeru pomešali paragrafi ? potem pa naj bi trpel avskultanta blizu sebe! ampak odkar je prišel Kosmas v Požogo, se nijso Erlingeru nigdar zmešali pravi paragrafi ali celo poizgubili, k večjemu so se pokregali mej soboj paragrafi, tičoči se umorstva in ubojstva, ker je Erlinger vedno trdil, da je to vBe eno. „Mrtav je mrtav — je rekel —
Preširna. Tuli za petega slovenskega kandidata grofa Barboti so glasovali vsi Slo venci (samo uboga 2 v Trebuem in 2 v Kadetab ne, katerih „slavna" imena bomo pa uže spo dobno počastili, kadar jih zvemo) in le nemški Kočevarji proti.
Torej take jednoglasnosti, take po litične discipline imate iskati, kakor sojo naši kmetski volilni možje zopet pokazali. Nemškutarjev, ki bi kaj vpliva imeli, nij več in jih nij nikjer. Pred šestimi leti je vendar še na Gorenjskem precej glasov ujel nem škutarski kandidat Apfaltrero, na Dolenjskem je celo zmagal zloglasni Dćžman-renegat v jeduem okraji, slepareč z obljubami, v druzem je zoper Pfciferja imel ponemškuteni borč Zigorec še prilično nemčur3kih glasov, zdaj nemujo nemškutarji nič in zopet nič glasov, le jedino še pest Kočevarjev, ki so pu Nemci. Torej renegat Dežman, ki je v zadnjem liržavnem zboru redno za dr. Vošnjakora vstajal in se drznil govoriti proti vsem našim terjatvam „v imenu Slovencev, katere ima čast zastopati," kakor je vselej dejal — ta politični nesramnež in glavni ščuvaj narodnega razpora v slovenske] zemlji, leži denes moialično na tleh, osra močen od celega naroda. L udstvo slovensko se je vtorek na Kranjskem jednoglasno izreklo za nas in zoper gerniamzatorje in apostate ter izdajalce Slovenstva. Nema-li renegat Dežman ušes, da bi slišal, očij, da bi videl ?
Tako narodno jeJnoglasnost bodo, — to smelo trdimo, da si so se volitve še le pričele — mej vsemi narodi v Avstriji samo še morda Čehi pokazali.   Slovenci na Kranjskem
ako ga je umorio ili ubio", in vse besedovanje predsednikovo v tem pogledu je bilo bob v steno. Če je tekla pravda o tem, se Kosmas nij snu') il, kakor so se navadno smejali njegovi predho luiki v dostojanstvu avskultantov-skem, ampak kar modro se je držal ter je molčal in nij hotel iz bedaka norca delati, k večjemu mu je prišel v spomin verz iz Mozartove čitanke za I. gimnazijalni razred :
Ochs and Esel y.;uikten sich
Und stritten mu die VVette
Wer aai meisten ^Yeissheit liiitte itd.
in ta okolnost je doprinesla precej k temu, da ga Erlinger nij zaničeval, kakor je iz dna duše mrzil in preziral vse druge avskultante, kolikor jih je kdaj dobil pri sodbenem stolu, ter kateri so mu celo puhali dim skozi klju-čavniško luknjo, ako nijso smeli v njegovo sobo, in pa na njegovem kanapeju je ležal enkrat eden, raztegnei, kakor žaba v mlaki, kar Erlinger nij mogel pozabiti nigdar.
„Samo pomislite si, dragi amice — je rekel Kosmasu — na kanapeju je ležao jedan
smo bili prvi na volišče poklicani in, boga-mi, nijsmo dali slabega izgleda.
Ali naši volilci nijso kar tja v en dan tako juluoglasno volili. Temuč s premislekom. Mt zdaj lehko povemo, da so nekateri močno ugovarjali ali proti kandidatu, ali ker so mislili, da smo ee premalo prej dogovorili Na vse zadnje pa so rodoljubno rekli: velika naša narodna ideja, potrebna složnust terja od nas, da osobno mnenje na stran denemo, ker jednega skupnega nemSkutarskrga sovražnika imamo, in kadar se tega popolnem in za vselej otreseino, potlej bomo mej soboj izbirali in razgovorih se. In to mora imponirati.
Zatorej naj Bi narodni volilci naših kranjskih mest in trgov izgled jemljo na izborni-kih naše dežele in naj energično delajo, da ni*cgi naroda ideja premaga tudi v me-du. Mi smo vsi sinovi jednega rodu in koleua, jedne domovine. Mi vsi imamo jednake interese, z blagostanjem kmeta raste in je zjediujeno blagostanje meščana in tržana. Torej na noge, vsi zavestni in narodno omikani volilci v Ljubljani, v dolenjskib, notranjsk<h in gorenjskih mestih, delajte mej Bvojimi someščani precej, da zmagamo tudi v teh okrajih, in zmagati moremo, kakor stvari stojo, povsod. Vlada je dozdaj nevtralna, uradniki pritiskati ne smejo, neodvisni mož/' imajo določevati, — naj ti rok križem ne drže! Zamuditi pa se ne sme nič, precej na delo!_
Kandidatura v celjskoj mestnej skupini.
Iz zgornje savinjske doline 24. juniia.
[Izviren dopis.] Dr. Foregger dela na vse kriplje, kakor čujemo — kajti k nam ga nij bilo in ga tudi
prisluznik, znate, na kanapeju jednoga pri-siednika I. razreda!" Kosmas je kar zijal, strmel in se čudil nad impertinenco tega avskultanta, ki si je podstopil raztegniti se na kanapeju sedmega dietnega razreda, a bil bi smel sedeti po pravici jedva na trdej klopi dvanajstega klina činovniške lojtre, na kate-rej se pleza kakor na pruskih gimnazijah od-zgoraj doli.
Potem ko sta oba, Erlinger in Makabejec, izrazila vsak svoj anatema nad tak m brez-obraznim avskultantom, se je Kosmas moral vsesti na isti kanape, katerega je bil oneča-stil svoje dni en avskultant, in moral je čitati na glas „Agramer Zeitung" od kraja do konca, kaditi pač nij smel v tej sobi nigdar, to je smel le na potovanjih, kadar se je stari zibal v smrtaej nevarnosti, drugače pa ne.
To idiličko življenje po dovr-enej urbar-skej komisiji v Katini pa nij dolgo trajalo, ker je Kosmasov principal opazil, da le premalo dela v njegovej referadi, ter gi je neki dan reklamiral, sicer ne od predsednika, ta
ne bode, in za sebe agitira, pa upanj« je, da
mož propade in zmaga nasprotni njegor kandidat. Ia kdo je ta? Dozdaj za nikogar d nižega ne vemo, kakor za viteza B e r k s a, ki je od Konjičanov in Brežičanov uže proglašen za kandidata. Vitez Berks res nij naš mož, gotovo pa je veliko boljši od Foreggerja. Oo je poštenega avstrijskega mišljenja in za izpeljavo ustave, to je, za praktično izvršitev narodne ravnopravnosti. Posebno izveden pa je v narodno - gospodarskih stvareh, kar je dokazal v mnogih spisih v gospodarskih časnikih.
Najlepše se ve da bi bilo, ko bi mi SIo-venci mogli z upom na zmago postaviti svojega popolnem narodnega kandidata, pa to za zdaj absolutno nij mogoče. Cela skupina šteje 700 volilcev, mej temi je le kakih 200 zanesljivo in zavestno narodnih. Mi tedaj s tem Številom glasov pač Iehko pripomngamo kandidatu do zmage, kateri ima upanje tudi na glasove od druge strani, s.imi pa ničesar ne opravimo. Da dr. Foregger in prusijan-ska klika v Celji podlegne, želimo vsi, in ker to doseči po drugem potu nij mogoče, združimo Slovenci svoje moči s tistimi volilci v mestih in trgih, ki sicer ne spadajo k na'ej stranki, pa vendar so siti celjskega prusijan-Btva ter hote glasovati za B p r k s a.
Vsaka zmešnjava b kuko ncvo kandidaturo bi nikomur druzemu ne hasnila, kakor Foreggerju. Politika je vednost in navadno nij dobro z glavo skozi zid predirati. Tako misli|o mnogi rodoljubi v zgorenjej sa-vinskej dolini, na Vranskem, v Mozirju in So-štanji! Tako mnenje je tudi v Živci, Šmarji in drugod. To pač moramo zrhtevati od g. vit. Berksa, da ostaue zvest, svojej obljubi, in kot zvest liberalec se resno poteguje za izvršitev v 19. členu zagotovljene narodne ravnopravnosti. Tudi pričakujemo, da se bo g. vitez Berks sam predstavljal v našej dolini, da ga osobno spoznamo. Ugovarjanje zarad njegovega verskega mišljenja pustimo tačas na strani, ker v tem oziru pač zdaj nćmamo ca izbiro drugih kandidatov kot Foreggerja in Berksa. Naj bo tedaj konec besedovanja, in dajmo pri volitvi 4. julija Slovenci svoje g lase g. vitezu II agu Berksu!
Volitve v državni zbor.
Za ljubljansko mesto hočejo meščanje kot kandidata postaviti in ga voliti g. Josip
Schheld- a viteza Treuenfeld, ki je tajnik v kabinetnej kanceliji Njega veličanstva cesarja na Dunaj i, in kateri je kot veliki posestnik na Kranjskem in kot bivši uradnik v Novem mestu vedno pokazoval se kot pravičen mož in prijatelj našega naroda. Zmagali bomo ž njim prav gotovo.
Iz Brežic se nam telegrafira: Vsa ro vanja zoper Berksa so  le zvite mahinacije Foreggerijancev,     zato    mi   ostajemo pri B e r k 8 u !
li Vuherij nam telegrafira znani narodni posestnik g. Držečnik: „V Janževem Vrhu je zmaga naša. Vsi trije volilni možje so vrli narodnjaki." (V tem okraji so zmagovali dozdaj nemškutarji, zdaj bo torej zmagali trije volilci za Gd Ha, ki bode voljen "kljubu bahnrstvu v zadnjej aTagespostiw, ki trdi, da bo v slovenj bistriškem okraji volitve volilnih mož na korist nemškutarju kandidatu Ladislavu Poseku izpadle, česar pa ne verujemo. Ur.)
O volitvah na Koroškem se piše v „N. Fr. Pr.- tako: „Volitve volilnih mož v Be-! j a š k o - B o r o v e 1 j s k e in okraji so večjidel v konservativnem smislu izpale, celo v indu-strijalnem kraji B strci; v Rožnej dolini so zmagali klerikalci (mora se reči Slovenci). Ne menj ugodno so izpadle prvotne volitve za klerikalce v okraji Vehkovcu-Celovcu (Kandidat Einspieler). Pod tacimi avspicijami je torej bati se, da bosta voljena kandidata klerikalcev, župnik Friderik Neste in katehet Andrej Einspieler." — Da bi se ta nemški strah le uresničil.
Glasov se je oddalo pri volitvi 24. t. m. 1. V volišči Ljubljana - Vrhuika-Ltija Zatičiua-R bnica-Velike Lašče 236, vsi so bili za g. K'juna. 2. V volišči Postojua Logatec 151, vsi za g. Obrezo. 3. V vohšči Kranj-Loka -Kamnik - Radovljica 248, izmej teh je dobil grof Hohenvvart 24G, 2 glasu v Radovljici pa gosp. Preširen. 4. V volišči Krško-Črnomelj itd. 1G5, vsi so bili za g. Pfeiferja. 5. V volišči KoČev.e-Radeče-Trebnje itd. se je oddalo 135 glasov, 97 jih je dobil grof Barbo, 38 pa Wur/bacb; v Ridečah je dobil grof Barbo namreč 46, v Trebnjem 41 in v Kočevji 10 glasov; g. AVurzbach je dobil v Kočevji 34 v Trebnjem in Radečah pa po dva glasa.
Politični razgled,
V Lj uhlja ti i 25. junij*. Kakor pri nas na Kranjskem, rotiti Bo kmetski okraji včeraj tudi na dolenjem in gorenjem Avstrijskem, tam 10 tu 7 poslancev. V gorenjem Avstrijskem je Izvoljenih 7 konservativcev, t dolenjem Avstrijcem na le jeden konservativec in 8 liberalcev, iz iednpga okraja nij Se znan izid. Torei tu je r^oro tako ostalo, kakor je bilo, le jeden ««vlež bo Bi konservativci na gdrenjem Avstrijskem pridobili.
V shodu konservativnih 1 dlikoposestnikov v Pragi je z veliko večino glasov priznalo se potrebo, vstopiti v državni zbor in nastavil se je odbor, ki bo bode radi kacega kompromisa dogovarjal z ustavovernim vediko-posestvom. Odbor teh se je izrazil, da hoče pomagati, da se bode dosegel za obe strani pošten Bporazum.
Znani vodja ustavoverne stranke, dr. Iferhst, ki ie po besedah ustavovernega no slanca Aus>p<tza vse avstrijske zmešnjave in bede v notranjem Ram kriv, ker je delal zmirom le osobno politiko, hodi zdaj po bvo-jem volilnem okraji, in je te dni govoril svojim vnlilcem v Tetsihenu o pogubnosti okupacijske politike in proti spravi s Čehi. Po jed ne j strani pridiguje, da se ne sme niti en jota od ustave proč vzeti, po drugej pa pravi, da se bode ustava uže izpremenila, „kadar ugeden Čas pride."
V ii u u.f o <lržtive. .
Srbska vIf da je predlagala ni9kej, naj bi srbski in bolgarski možje razsodili prepir radi mejne črte ob Kuli ^Adlie), ali ruska vlada je ta predlog zavrgla. Zaradi tega je srbska vlada svojpga konvsarja poklicala iz Zajčarja. in ruske čete so zajedle ozemlie, katero hoče Srbija za se vzeti a je vsled berlinskega dogovora pridano Bolgariji.
M jnarodna komisija za določitev meje mej Srbijo in Turčijo od*1a je v Vranjo. Srbska narodna skupščina sklicala se bode 15. julija, _ in bo reševala vprašanje o ravnoorav-nosti judov v Srbiji, katero terja od Srbije berlinski dogovor.
Za vlado kneza bolgarskega, Aleksandra L. je poslala ruska vlada v Sofijo diplomata Kumanija in generala Parcova. Prvi bode volil diplomatsko kancelijo knježevo, drugi pa vojničko. Kumanija in Parcova je ruski car svojemu nečaku toplo priporočil, ne boBta sicer prevzela nikakega ministerstva, ali u plivala bosta odločilno. General Parcov j« uže dospel v Sofijo. Z^nkov, ki ie bil pred kratkim imenovan za i^uvernerja v Varni, bode odposlan v Carigrad za agenta, kakor hitro bo knez Aleksander nastopil vlado.
Kt/iptovski podkralj se neče odpovedati  vladanju,  temuč je konzuloma franco-
Bi nij veliko storil za to, kje in kaj Kosmas dela, ampak je lepo samega sebe 8 Kosmasom vred zaprl v sobo, pa je Makabejca zapregel v svoj civilni plug, a Erlinger je skoro zdivjal za svojim avskultantom, katerega nij mo gel več dobiti in katerega je uže bil vajen videti zapreženega na brani urbarskej.
Vinograda nij imel Erlinger, kakor so jih imeli skoro vsi drugi gospodje pri sodniji, ampak hišo je pač imel svojo in pa vrt; za hišo ga nij bilo ravno strah, da bi mu jo kdo odnesel, vrt mu je pač delal — sicer ne sivih las, ker je rosil baroko — ampak skrbij mu je delal več, nego je bilo vredno vse, kar je v njem zraslo. — Arestanta je bil nastavil enkrat, da mu čuva ribezle, pa kaj bi arestant čuval, še jedel jih je, in potem je Erlinger zgubil poverenje do arestantov, a Kosmasa nij hotel prositi, da mu čuva ribezle, ker se je menda bal, da si ne bi prižgal cigaro ter mu zapalil plot na vrtu. Kakor z Erlingerom, tako je Kosmas tudi z drugimi Požežani dobro
shajal, samo enkrat so bili nahrupili nanj v čitalnici, da je bilo groza.
Prišla sta bila namreč v Požego dva neizmerno bogata [gospoda iz Beča, eden njiju je celo lepo žensko pripeljal soboj, mlado rojeno grofico ali kaj.   Ta dva bogataša sta kupila od  občine grada Požege šumo Padež zvano, ali prav za prav hraste, iz katerih sta dala seči dožice.  Plačala nijsta nič, ne krajcarja ne, niti gradskoj občini, niti delavcem, ampak vsak ugledniji gradski zastopnik je do bil lepo uro v dar in pa c;gare Bta delila oba po Požegi vsakemu količkaj dobro oblečenemu človeku. — V ošteriji, kjer sta odsela, je do bil marker precej prvi dan 5 gld. v dar, in telegrafist 10 gld, ker je prevzel ter odpravil teegram po noči. — Ko se je to zvedelo, so se Požežani kar trgali, kateri bi tem bogatašem s tem ali onim vstiegel; našla sta trgovca, ki je brez predplate nabavljal delavcem hrano, če jim je zmanjkalo drobnih denarjev, so Požežani kar silili desetače tujcema.
Neki večer je bila tombola v čitalnici, na katero sta se ve da bila, kakor se spodobi, povabljena bogata Dunajčana. Dolgo bo čakali na goste, pa ker jih le nij bilo, se je pričela tombola; ambo je bil uže izigran, kar naenkrat se odpro širom vrata in pričakovana dva Kreeusa z damo prideta v sobano. Vse se je vrtelo, bil je to svečani moment za historijo požežke „narodne" čitalnice. Ves odbor je bil na nogah, vsak je hotel brže bolje izraziti veliko radost nad to redko srečo, katera je doletela nocoj Čitalnico.
Ko so se posedli gostje, je rekel čitalnični blagajnik, da se mora tombola zarad novo pridošlih gostov še enkrat pričeti, in sicer se bode klicalo nemški. Vse je bilo zadovoljno 8 tem predlogom; ali naš KosmaB, ki je bil tudi čitalničar, je rekel, da to ne more in ne sme biti, prvo, ker je čitalnica hrvatska, a drugo ker so bečki bogataši znali ali vsaj znati mogli, kedaj počima tombola, pa bo imeli priti o pravem času, če bo zares povabljeni bili.
skemu in angleškemu, ki ga v to silita, dejal, naj se obrnejo do sultana. Tedaj egiptovski vladar se ustavlja evropskim vlastim in tudi Bismarkovo vmešavanje nij imelo vspeha do zdaj. Sicer pa se na drugej strani pravi, da je vse vkup le nv.never, a da se bode egiptovski zapravljivec na vse zadnje še udal.
Iz Cttritf»'«fl<t javlja se 23 t. m „P. C.", daje papež dal vedkeniu vezirju Cliaireddin paši, ministru vnanjih poslov Karatkeodorv paši, vojnemu ministru Osman paši in justiCnemu ministru Siid pasi veiki križ Pijevega reda za to, ker so s; pridobili zaslug v poravnanju prepira, ki je vladni mej armeniško-katoliškimi občani. Odlikovanje za Cbaireddina je v bri-ljantih ukovano.
V londonskej zgorenjej zbornici je 24. t. m. preSital Cambridge priporočilna pisma, katera se je dalo princu Ludviku IVupotconM na Chelmsforda ia Frere ja. Poudarjal je, da bi se moral umorjeni princ vojski pridružiti samo kot gledalec in globoko je obžaloval strašno nesrečo. Beaeou:-nuld je priznal, da se je življenje prinčevo po nepotrebnem in ne usmiljeno žrtvovalo, hvalil je princa in obža loval cesarico Evgenijo. Isto tako je govoril Granville in se nudejal poiasnil, zakaj da se je pripravilo princa v tako „ si ton položaj". Na vprašanje njegovo je odgovoril Salisbury, da sta Anglija in Francoska kedivu egiptovskemu priporočali, naj ta prepusti vladarski prestal svojemu Binu
.iiif/le.iim kraljica je obiskala bivšo francosko cesarico Evgenijo tolažit jo zarad smrti mladega bina. Evgenijuo stanje se je izboljšalo.
[%'vštt.iki berlinski Brajhstagu je sprejel v tretjem branji načrt zakona elsaško-lotrinj-ske ustave „eu bloc" in v drugem bran u pre-naredbo državnega etata in elsaško-lotnnjsVib deželnih dohodkov in stroškov za 1. 1879/80, katere prenaredbe je trebalo vsled t.-ga zakona elsaške ustave.
Dopisi.
Iz \otnin Jakost 24. junija, [lis. dopis.] Kakor smo se nadejali, tako se je tud zgodilo, volitev našega državnega poslauca g. A. Obreza je bila enoglasna na obeh voliščih v Postojni in Logatci. V Postojni je volilo 89, v Logatci pa G2 volilnih mož. Di je volitev v Postojni enoglasna bila, pripisati je le narodnej zavednosti in možkej besedi vo-lilcev, kateri so v pravem času besedo dali, da bodo svetu pokazali, kako morajo narodni volilci na volišče stopiti. Slava jim! O tistem znanem „pridigarji", kateri je c«llii€> iz tega namena v Pootojno prišel, da bi narodno slogo
Prava bura se je zdaj vzdignila na siromašnega Kosmasa; menda bi ga bili vrgli Požežani na ulico črez Čitalniška vrata, ko bi jih ne bilo sram zarad bečkih bogatašev, kateri nijso razumeli, kaj govori Kosm ts in zakaj da vsi drugi kričijo nad njim.
Kosmas je potem pobral svoj klobuk, pa je odišel, a Požežani bo bili koj veseli in dobre volje, da so se rešili sitnega Kosmasasteg« Makabejca.
Potem ko sta bila bečka trgovca večjo stran dožic uže odpravila v Trst, ko sta vrh tega napravila za nekaj tisočev dolgov, jih je naenkrat zmanjkalo obeh, zginili sta oba skupaj z damo, in Požežani se nijso mogli pre čuditi, kako bi moglo to biti, da ta dva lepa, dobra in bogata Dunajčana ne bi bila poštena
Bila sta „švindlera", eden prodajalec švaj-carskih ur, drugi trafikant iz Beča in od tod ure in cigare — na denarje pa še dandenes čakajo nekateri Požežani, ako nijso mej tem uže pomrli. Ko nij bilo bogatih Dunajčanov več v Požegi, je smel KoBmas zopet v čitalnico hoditi.
podrl, izpregovorim o Bvojem času par be-sedij. Denes povem le še toliko, da bo se de-nea popdludne po volitvi v Postojni volilci po stonjskega, bistriškega, vipavskega in senože-škega okraja dogovorili, na kateri način bodo vse svoje želje in težnje g. Obrežu naznanili.
Is lta«lovl ji<-4» 24. jun. [Izv. dop. Srce mi je huje bilo, ko se je bližala 9. ura volitve. Govoriti nij sem upal. Na obrazu mi je menda lehko vaak volilec bral, kaj mialim in tutim. — Zopet tihota, kajti privlekel se je odpadnik. V srce se mu je videlo, da ima črno dušo, ker šel je tihotapao mimo nas. Mimo nas in proč.
Zopet radost. Prišli so naši čvrsti Gorenjci, vsakemu je bilo znano zakaj. Samo Jeden je tožil, da je listnico doma pozabil. Vroče mu je bilo. Pojdi k okrajnemu glavarju, dobiš drugo. Bjde ti jo dal ali pa ne. 3dl je
Volilci se zbero* v graščini in čakajo. Neki pisač z več nosovi „šnofaM okolo nas, sem ter tja sega v roko. Vrata se odpro in veličastno stopi marsikateri sivi starček črez prag z nado v svojem poštenem srcu, da denes bo tudi on rešil narodovo čast.
In tako je bilo. Volitve se pričnć. Zberć se možje v komisijo, in šlo je po vrsti llohen-Wart, Hohenwart, Hohenvvart. Dvakrat se čuje PreŠiren. Menda sta bita dva volilna moža iz nemške „Bele Peči". Torej je grof Karel H'ihenvvart jednoglasno za državnega poslanca gorenjskih kmetskih občin izvoljen. Živio in slava!
I k Istre 24. junija. [Izviren dopis.] V soboto so bile volitve volilnih mož v Žmi-nju, ki so za našo stranko popolnoma dobro izpale, kajti voljenih je 9 odličnih narodnjakov, ki bodo ko skala stali trdni in 30 t. m. vsi glasovali za g. Dinko Vitezica. Posebna hvala, da so volitve tako izvrstno izpale, gre g župniku Orliču, naj iskrenojšemu narodnjaku isterskemu, ki je v Žminju narodno zavest uže toliko prebudil, da se irredentovci še k volitvi ne upajo. Njegovo delo je tuli, da so Žminci pri zadnjej seji jednoglasno sklenili, da mora občinski zastop i/.kljuMjivo le hrvatski uradovati in da mora biti za naprej tamošnja šola izključljivo slovanska. Nadejati se je, da bodo tudi druge občine vrle Žminjce kmalu posnemale. —
V Novej Gradiški je bil tačas župnik Stene i Muzler, stari nekdanji varaždinski gimn ravnatelj. Ker je KosmaB ravno v Cerniku na 14 dnevnej urbarskej komisiji bival, seje neko jutro vrgel v parado, ie dal zapreči kočijo cerničke gospošč'je, katero mu je bil francoski gospodar dal na razpo'ožbo, ter se je odpeljal k svojemu nekdanjemu ravnatelju. Starček nij prav verjel, da S9 je dopeljal k njemu Kosmas. wJe-li mogoče!" je vskliknil, potem pa je izpraševal za VBakega pojedinega 6nih slovenskih dijakov, kateri bo bili pritekli pred leti v „refug'um peceatorum" varaždinski, in khteri so tako krasno znali popevati. Nij se mogel zadosti načuditi, ko mu je Kosmas povedal, da ie Schlitz pater Benediktinec, Snaider kaplan, Esop misijonar v Ameriki, Šijtravec kaplan, Lukas pater minorit itd. „A! a! je-li moguće 1 drago mi je, vedno drago, da to čujem!" Pot?m je še rekel, kako mu je svest mirna, ker dobro činil in pomagal na noge, katerim je tu pa tam spodletelo bilo in kateri so pribežali pod njegovo okrilje iz slovenskih gimnazij.
Včeraj 23. t. m. je bila pa volilna borba v Pazinu, toda kaj pravim ? — o borbi se še prav za prav ne more govoriti, kajti irredentovci so takoj sprevideli, da je ve3 njihov trud brezvpešen. Narodna večina je bila tako ogromna, da so Re nekateri nasprotniki sramovali in volilno bojišče zapustili, pred ko so glasovali. Važna je bila ta volitev posebno tudi radi tega, ker je pokazala, da je okolica Pa-zinska narodno probujena in da so naši kmetje stalni in zanesljivi, tako da se smemo pri prihodnjih volitvah v občinski zbor gotove zmage nadejati.
V Pa/inskem okraju ima Vitezič gotovo večino, kajti tudi Biljun, kjer se denes volitev vrši, bode gotovo narodno volil. Le Labin in Plomin sta zgubljena kraja, ker nij tam nobenega, da bi ljudstvo prebulil. Žalibog da smo tudi v Tinjanu propali, da si je tam narodna zavest jako prebujena. U'.rok tej zadnjej prikazni nam še nij znan, a najbrž hode ta, da je ljulstvo pri irredentovcih zelo zadolženo in nehote moralo proti lastnej materi glasovati.
Volilni izid v Pazinskem okraju je onda Bledeči: Pazin 22, Žmin 9, Boljun G, skup 37 narodnih glasov; Labin 12, Plomin G ia Tinjan 7, skup 25 protinarodnih glasov. Ker sta druga dva okraja, ki za Vitez;ei volita popolnem narodna, je torej zmaga naSa gotova, in g. Vitezie bode skoraj jednoglasno voljen, mej tem ko bode protikandidat baron Lazarini iz Labina, kateri ne more v svojem oklicu drugih zaslug Bi našteti, kakor da je v Istri rojen in odgojen, le kak'h bornih 25 glasov vlovil.
I« Trat« 24. junija. [Izv. dop ] Mimogrede hočem nekoliko napak tukajšnjih društev omeniti. Tako ima jedna čitalnica mnogo berila, druga nič; v enej se predstavljajo gledališke igre bolj redko kot nekdaj, a v drugej nikdar, ker je gospodičinam milozvučna slovenščina preokorni jezik in jim medena italijanščina gladkeje teče, ne marajo na deske, tiste pak igrati ne smejo, ki imajo spretnost in veselje k temu, da njih slave ne zatemne.
— Duhovni, učitelji in učitelj ce, sosedi čitalnice se ogibljejo narodnega društva, ud nij <■ jIo nobeden.
Učiteljice bi morda še katerikrat prišle k veselicam, celo sodelovale bi, a kaj češ, — bati se je, da pride v dotiko s to ali ono jej
Muzler je bil človek, ki je rad prizanese! mladeži male pregreške, nij hotimice upro-pastil nikoga, ampak pomogel je rad, kjer bo je pomoči dalo. Zarad ruske himne nij nobenega spodil z gimnazija, celo mali rogovilež je kaznil blago.
Zato se mu je poklonil Kosmas v Novej Gradiški, ter mu je izrazil zahvalo v imenu bivših slovenskih dijakov pribeglih v Varaždin.
— Ko je Bprevajal Muzler Kosmasa do kočije, se mu je s prstom zagrozil, ter rekel: „Slušao sam ja, kako ste vi pevali kod Sekovanii'a:
„Unđ dio riorren Prolbssoren Mit den langon E.........!"
„Ta pesen se nij ticala varaždinskih profesorjev, ampak je bila namenjena nekaterim znancem iz prejšnjih let!u je odgovoril Kosmas, potem pa se je odpeljal nazaj v Cernik in je mislil na vse svoje dobre profesorje, katerih je bilo precej od Grašiča Šlankelovega v Cel ji pa do Kračmanovega Valjavca v Varaždinu.
„nesimpatično" gospodičino, — ter raje doma ostane.
Jedna čitalnica imenuje se kmetska, a okoličanov udov bi na prstih ene roke mogel uze našteti. Čas je, tej malomarnosti konec storiti, in nadejati seje, da merodajni faktorj. svojo dolžnost »polnijo, da postane kmetska čitalnica to, kar je nekdaj bila.
Toži se tudi včasih črez tako slabo vino, drago pivo, a to je menj važno, vsaj je voda zdrava in cena pijača, se bomo učili štediti in varčni biti. Našlo bi se še marsikaj napak, a naj zadostuje ta ciklus. To so rane, katere dalje prikrivati bi bilo pregrešno. Čitalnice pri nas eo neobhodno potrebne, posebno zaradi tega, ker naš materini jezik nema one veljave v učilni in uradu, kakor mu po božjem in naravnem pravu pripada. Ta je jedini prostor, kjer naše narodne svetinje neomadeže-vano ohraniti moremo, treba je dobro čuvati.
Tako živahnost, kot je nekdaj bila v čitalnicah, je skoro teško pričakovati; marsikatere, tukajšnja društva podpirajoče vešče moči, nij več mej nami, marsikdo se je postaral, še več Be jih je ulenilo. A obupati nj ; društvene razmere morajo se zdatno zboljšati, ako narodni krogi le polovico tega store, kar jih BVeta dolžnost veže. — Torej na delo narodnjaki. Z malomarnostjo proč, in epominjajmo se gesla: V edinosti je moč.
J z ltckc 22. junija. [Izv. dop.] Naši Rečanje so se še zmirom izkazali kot ljudje usmiljenega srca, — ne morejo gledati bvo-jega bližnjega v pomanjkanju. To bo pokazali, ko bo poslali Magjarom v Szegedin 18.000 gold., torej pride na vsako glavo 1 gold. Zdaj je zopet voda veliko škode napravila v gorenjej Italiji. Kečanje bo brzo stegnili svoje darežljive roke, ter bo uže nekaj novcev nabrali. Nek M. je dal 35 gold. ter položil temelj. Drugi za njim je pa dal 70 kr., koliko so pa uže nabrali, Be ne ve. Sploh se vidi, da Kečanje radi pomagajo, zato naj se le vsakdo, ki mu voda kvar dela, obrne na usmiljene reške brate, gotovo mu bo pomagano, — razen slavonskih (in sploh Slovanov) Posavcev, kateri bo silno škodo trpeli vsled povodnji, ali Rečanje so jih grdo prezrli, svoje brate po narodu, ter podpirajo oddaljene in tuje Ma-gjare in Italijane. Neki grof, tako se govori, dal je za Szegedince več 100 gold., a za Po Bavce 1 gold. av. vel)., da s tem pokaže svoje sovraštvo do Slovanov.
Iz Črne gore prišel je te dni neki Rečan, ki je šel v početku v.-t .i:.ka v Hercegovino. Bil je v več bojih ranjen, nazadnje v crnogorskoj službi in pri obleganju Nikšiča. Ako-pram je bil večkrat ranjen, je baje še silno močan, ter prav rad pokaže, kako se miza v ustih nosi.
V našem mestu je realna gimnazija, v katerej se predava v italijanskem jeziku, če tudi bi zadostovala hrvatska gimnazija v Keki. Obiskovalcev ima vrlo malo, kakor se govori, akopram velja ogersko državo 50000 gold. na leto. V nekem višjem razredu je jeden cel dijak, v drugem zopet tri. Najpametneje bi bilo, ako bi še te stepli v hrvatsko gimnazijo, katera je tudi v Keki, vsaj reški dijalekt tako znajo vsi, čeravno je „šentano kurijozen", rešpehtarjeva kuharica naj Be le skrije pred njim. Najboljši dokaz, kako to realno gimnazijo, katera je postavljena od Magjarov v bran slovanskemu življu na jadranskem morju, Rečanje sami čislajo, kaže sledeča dogodba, ka-
tero Bem slišal iz ust pravega IieČana: „TukajŠen premožen trgovec je poslal svojega sina, kateri je naredil na realnej gimnaziji maturo, na Dunaj, da se tam izšola na visokih šolah. Ko pride črez leto in dan domu k očetu, z; gleda neki večer pulao luno, ter reče očetu ves začuden: „CaČa, čača, na Dunuju imajo ravno tako luno." A oče izdihne iz dna duše ia odvrne „Ah tužni moji novci."
To leto se je prikazalo mnogo morskih psov v jadranskem morju in tudi v kvarnerski zaliv zahajajo. Ta riba je zelo nevarna za ljudi kateri bo kopljejo v morju, ker pride prav na kraj, prigodilo se je tudi, da je prevrnila mali čoln. Prejšna ltta ee je večkrat primerilo, da je katerega neprevidneža po-h rastala.
.Domače stvari.
— (Vsem gg. ljubljanskim narodnim volilcem) naznanjamo, da je drevi, ob osmih zvečer, v čitalničnej dvorani volilni shod. Naj bo ga obilno udtleže, ker pojde o končnem sklepu glede meščanskega kandidata za ljubljansko mesto.
— (Z Dunaja) Brno dobili včeraj kasno telegram: „Vesela družba slovenskih dijakov na Dunaji volilcem in novoizvoljenim poslancem trikratni gromoviti: Živeli!"
— (Kresovi.) Pripovedujejo, da se je z visocih gor letos na kresni večer izredno mnogo kresov videlo. Staroslovansko praznovanje Bolnčnega obrata se zopet vedno bolj oživlja, odkar ljudje vedo, da je ta stvar naroden običaj. — Z Goriškega se nam piše o tem: Milo je o času gledati, kako po ogoljenih gorah, kamor bo je miroljubni Slovenec, pregnan od tujca 8 plodovitih poljan, umaknil, le tam udan v svojo osodo, po teh gorah Slovenec berač, se z nadlogami vsake vrste ohranil vendar še svoj jezik, najdražjo svetinjo z marsikatero lepo narodno šego
vred, Žge Kresni večer kresove, jasno pričajoče, da še živi, in da ima brate Slovane, in da se to po nobenej ceai ne da odtrgati, ve-doč, da sicer mora v goltancu sovraga mu pog niti. Pričali pa so ti kresovi — goreči krog iznarodjenega mesta goriškega (— bilo jih je več v Solkanu, na Sveti gori eden, in drugod pc gričih so se svetili —), da Slovenec Kimovcem z gnjevom hrbet obrnivši, izvoli sebi zastopnike, ki vedno se bodo potegovali za svete mu pravice.
Javna zahvala.
Podpisanemu društvu ao došli doneski ta ustanovo in povzdigo prostovoljno požarno straže v Dolenjem Logatcu ou več prijateljev in dobrotnikov tega koristnega in blagega zavoda.
Društveni odbor si torej usoja vsem darovatelji m za n.it.-iiHivmno in sicer: slavnemu upravnemu odboru c. kr. priv. graske vzajemno zavarovalne banke 80 gld. gospe Leop. Mullev 50 gld. slavnoj direkciji južno železnice 50 gld. slavnoj zavarnvalnej banki „Kiimione Aririatica di Sicurta" 15 gld. c. kr. okr. glavifdl v Logatcu gosp. J. Mahkotu 10 gold. gosp. Kossitu trgovcu z lesom 10 gld. svojo najtoplejšo rahvalo tu javno izrekati.
Dolenji Logatec dne 24. junija 1879. Diuštvo prostovoljne požarne straže v Dolenjem Logatcu.
Tržne cen«
v Ljubljani 25. junija t, 1, Pšenica hektoliter 6 gld.. 93 kr.;   — rez 4 gld. 55 kr.; — ječmen 4 gld. 23 kr.; - oves 2 gld. 9* kr.; — ajda 5 gld. 04 kr.; — proač 4 gld. 71 kr^
— konica 4 gold. 80 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 75 kr.; — fižol hektoliter 7 gl. 50 kr.; masi« kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 70 kr.; — ipeh h-išen — gl. 54 kr.; — špeh povojen — gl. 60 k.;
— jajce po l8/, kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram is kr.; — teletnine 54 kr.; — svinjsko oaoao 60 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 78 kr.
Dunajska borza 25. junija.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   ,   66 gld. 45 kr,-
Enotni dri. dolg v srebra  ...   67   . 85 _
Zlata renta.........77   , 66
1860 dri. posojilo......                        126   . 35 „
Akcijo narodne banke   .... 824   „ — ,
irsditne akcije.......                           262   „ 75 ,
London..........115   , 90 m
Srebro..........—    m — n
Napol...........                                           9 23 \
0. kr. cekini........5    „ 47
Driavne marke.......56    - 90
,111 I ©
ca c
CS)<,
ca. co fic cr*a
a —•      rti ft>
o< 5 ~ a r,- O Sr p ° 16 5
a — ■< m
a      5 » 3. • »     g, o
f j»E8 o g'
t1   P J    t-r p
i'    W b b
l>ar 2 se
g  -i        P CP
c/j« P _j .
U & ia
05 p 2.
O  < a to
B.       rru 4
Sv iviji j*ć--
m t
H6 —j
* 2
*C to
* g
(D
w (i)
x H
Zaradi izseljeunja, I
Reelna razprodaja!
V kratkem času bodemo morali svoja prostora izprazniti, zato bodemo pričeli ~ dnćtn iS. Junija t. M. za malo časa
pošteno razprodajo
svoje zaloge sukna, platna, mauufak-turnega in modernega blaga,
in tudi
šivalne stroje vseh sistemov
po jako znižanej ceni.
Razprodalo bodo  so popolnem tudi posamuu reči, kakor:
8lC solnčnike,  slamnike,   blago za tkanje, perilo, lišpi, trake, gumbe pj^   in ovratnike.
Slavno p. n. občinstvo vabimo uljudno za na-kupo vanjo ob tej mu ugodne j prilici.
Z vsem poštovanjem (281—5)
G, Schmidl & Comp.,
v Celji, poštne ulice št. 36,
trgovina rt suknom, z običajnim, manafakturnim in modnim Migom, in laloga šivalnih itroier.
Zaradi iziseljez^ja, I
pOtUN
ulice :l
Udatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodu« tbkarue".