Leto LXVL, št. I5«j Ljubljana, Četrtek lj. Julija 1933 Gena Din lir A^*S TJ ^ popoIdne' iZTOm5i nedelje to praznike, — Inaeratl do 90 netit tr5? Dto4^ 2° 2? ""h 25°' ^ d° **> vrst * Din S.—, veCJi InleraU 5ft vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo DtoS.J. RokopS sTne £££ UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA, Knaflje va ollca »t. 5 Telefon st. 3122, 8128, 8184, 8185 In Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.851. V TRBOVLJAH JE NAD 900 RUDARJEV BREZ DELA Ugotovitve anketne komisije, ki je začela poslovati včeraj ▼ rudarskih revirjih pod predsedstvom rudarskega glavarja g. inže- njerja V. Strgarja Trbovlje, 12. julija. Ko so tukajšnje delavske strokovne organizacije ob zadnjih redukcijah rudarjev v revirjih TPD zainteresirale merodajne činitelje za nevzdržen položaj v rudarskih revirjih, je ban dravske banovine g. dr. Marušič 27 aprila sklical pri banski upravi širšo konferenco, katere so se udeležili zastopniki rudarskega delavstva, TPD. Delavske zbornice, načelstva II. skupine rudarske zadruge, kakor tudi zastopniki vseh strokovnih delavskih organizacij iz rudarskih revirjev. Rezultat te konference je bil sklep, da se odpošlje v rudarske revirje poeetma uradna komisija, ki naj prouči in preišče v raznih spomenicah, resolucijah in vlogah delavskih strokovnih organizacij opisane nevzdržne razmere, ter na podlagi ugotovljenih dejstev stavi banski upravi odnosno vladi predlog, kako bi se težko stanje v rudarskih revirjih čim preje in najučinkovitejše omililo. Ta komisija, ki ji predseduje rudarski glavar in dvorni svetnik g. inž. Vinko Str-gar, je pričela včeraj ob 9. uri poslovati v Trbovljah. V komisiji so poleg predsednika se inšpektor ministrstva socijalne politike g. mž. Lazar Savkov iz Beograda, zastopnik kr. banske uprave g. dr. Luzar, tajnik Delavske asbornice g. Filip Uratnik, zastopnik TPD g. Spora in sreslci načelnik g. dr. Kosi iz Laškega. Povabljeni pa so bili h komisiji župan trboveljske občine g. Vo-dušek, »ftstopnik tukajšnjih trgovcev g. Pavlin, načelstvo TI. skupine rudarske zadruge in zastopniki vseh treh delavskih strokovnih organizacij, t, j. N&Z, ZRJ in JSZ, razen tega pa še upravitel jstva tuk. oenovnih in meščanske šole in končno zaščitna sestra protituberkuloznega dispanzerja. Ob otvoritvi ankete je predsednik dvorni svetnik g. inž, Srrgar opozarjal na težko m odgovorno delo, ki ga ima izvršiti komisija, kajti jasno je, da je beda v rudarskih revirjih silno težka. zato bo naloga komisije, da vse težkoče podrobno prouči ter ugotovi možnosti, kako bi se to težko stanje najhitreje omililo. Zato prosi navzoče zastopnike, da anketno komisijo v njenem prizadevanju podpro. Kot prvi je župan g. Vodušek predočil zastopnikom komisije silno bedo med rudarskim delavstvom trboveljske občine, katero je predvsem povzročilo pomanjkanje naročil premoga. Apeliral je na komisijo, da se na merodaj-nin mestih zavzame za to, da se omogoči delavstvu vsaj 4 ali 5 dnevna zaposlitev ▼ tednu, s čimer bi se beda med delavstvom najhitreje in najuspešneje omilila. Zastopniki IJ. skupine in ostalih delavskih strokovnih organizacij so soglasno zastopali stališče, da je pomoč delavstvu nujno potrebna. Brezposelnost v revirjih stalno narašča. V rudarstvu je treba zaposlovati predvsem poklicne rudarje, dočim je treba kmete, posestnike in razne obrtnike iz rudarstva izločiti, ter napotiti k prvotnim poklicem. Treba je delovati na to. da se razmere v rudnikih na jugu čim-preje zboljšajo. da bo zlasti naši brezposelni mladini omogočen obstanek v teh rudnikih. Izkušnje pa kažejo, da so razmere v rudnikih na jugu danes take, da našim reda in snage vajenim rudarjem obstnnek zaenkrat še ni zagotovljen, o čemer so se naši brezposelni sami prepričali, ko so 6e ob koncu lanskega leta vrnili lačni in razcapani iz južnih rudnikov domov. Delavske organizacije zastopajo torej stališče, da se mora čim preje pričeti z javnim deli kjer se bodo zaposlili brezposelni, ki pa na i bodo plačani tako, da bodo lahko živeli in se oblačili vsaj za silo. Zgradi naj se zasavska cesta Radeče—Zagorje, ki je tudi velike gospodarske važnosti in se naj v to svrho dovoli dravski banovini najeti lOmilijonsko posojilo. Pri gradnji te ceste naj se zaposlijo rudarji in brezposelni iz rudarskih revirjev Zaščitna sestra Protitub. dispanzerja gdč. Pliberšek je komisiji naslikala bedno stanie med rudarji zaradi preslabe hrane. Med jetičnimi preiskanci je doslej ugotovljenih 96 primerov z odprto jetiko, ki ogrožajo svoje sostanovalce. Treba^ je strogih zaščitnih ukrepov, da se ta strašna bolezen med prebivalstvom zajezi, osobito pa je nujno potrebno preskrbeti delavstvo s krepkejšo in izdatnejšo hrano, ker sicer ne bodo zalegle nobene preventivne mere. Zastopnik udruženja trgovcev g. Pavlin opisuje nevzdržno propadanje gospodarstva in nn'dobitnih slojev v rudarskih revirjih. TPD je v času ugodne konjunkture -»lačevala letno na neposrednih davkih -»krog 6 in pol mili Iona dinarjev, samoupravne doklade 200 odstotkov, t. j. ca !3 mili ionov, skimai torej nad 19 milijo-ov. V občmi je bilo zaposlenih povprečno 000 do 7000 rudarjev, ki so prejemali let-'o na mezdah nad 80 milijonov dinarjev. Oddaljena kmečka okolica je dovažala sirovine, kakor les in drugi materijal, ter kmečke pridelke, pri čemer je vzdrževala svoje družine, katerim je bil to stalen vir dohodkov. — V dobri konjunkturi je bilo okrog 480 trgovcev in obrtnikov, ki so imeli v revirju povoljno eksistenco. Nihče ni pričakoval to strašno krizo, zato so se mnogi prezadolžili pri raznih denarnih zavodih za ogromne vsot?. Občina Trbovlje šteje 17.500 prebivalcev, ki se preživljajo izključno z rudarsko indu stri jo, zato pomeni nazadovanje in demontaža ru darstva v revirjih TPD propast vsega prebivalstva rudarskih revirjev. TPD je pla čevala od vseh bremen za cestne, občinske in banovinske doklade 97 odstotkov. Ker je zaradi neizplačanih dividend padel predpis davkov na minimum, se bodo potrebe prevalile na ostale davkoplačevalce, ki pa teh bremen ne bodo mogli prenašati. Zato preti tudi gospodarski polom tretje največje občine v dravski banovini z vsemi nedoglednimi posledicami za državno in samoupravno gospodarstvo. Rudarji dolgujejo pri trgovcih za prejeta živila in oblačila nad 5 in pol milijona dinarjev, katerih v danih razmerah ne bodo mogli poravnati, kar bo pomenilo propast številnih eksistenc naših trgovcev in obrtnikov. Zastopnik trgovcev je resno opozarjal na dejstvo, da se bodo starejši rudarji do skrajnosti izčrpali, postali bodo za delo nesposobni in padli bodo vsi v breme državi oziroma samoupravnim telesom, kajti tudi bratovska skladnica je na robu propasti. — Zato je predlagal, da se v svrho delneea omiljenja bede seže po sledečih ukrepih: 1. znižanje prevoznih tarif na vseh železniških progah; 2. sestavi naj se program o produkciji in porabi premoga za vso državo, pri čemer naj se upošteva oddaja oziroma odjem za ono industrijo, kjer je beda najhujša in se naj skuša zaposliti kvalificirano delavstvo; 3. poraba premoga za državne urade in železnic naj se vzame od TPD v taki višini, da se bo kriza vsaj delno omilila; 4. uvede naj se osrednji davek za omi-Ijenje bede v rudarskih revirjih v takem pravcu, da se bo brezposelno delavstvo iz vira teh dohodkov lahko trajno zaposlilo; 5. pobiranje zneska Din S.— od tone premoga se naj raztegne na vso državo ter ustanovi poseben fond, iz katerega se bo podpiralo bedno delavstvo. Zastopnik trgovcev izjavlja končno, da je rešitev krize v največji meri tudi odvisna od pravilne rešitve finančnega vprašanja vnaši državi, kajti danes je treba voditi v prvi vrsti gospodarsko politiko in v drugi vrsti šele strankarsko. Glede rudarskih revirjev pa je nujno potrebno, da tudi naši pridobitni krogi, ki bijejo enako hud boj za obstanek z rudarji in njihovimi družinami, čim preje zvedo, da-li se resno misli na merodajnih mestih rudnike TPD demontirati, da se bodo tudi pridobitni krogi pravočasno lahko izselili iz rudarskih revirjev. V imenu trboveljskih osnovnih šol in meščanske šole je podal šolski upravitelj g. Plavšak Robert, izjavo iz katere je razvidno, da je večina šolske mladine slabo hranjena, slabo oblečena in zato telesno oslabela. Zato trpi tudi šolski obisk in napredovanje učencev. Sedanja brezposelnost, zlasti naši brezposelni tudi v moralnem pogledu slabo vplivajo na našo mladino, ker vidi postopanje teh brezposelnih revežev in si tudi želi takega brezdelnega in brezskrbnega življenja. Edina rešitev iz tega neznosnega položaja je večja zaposlitev rudarjev, pa tudi sedanjih brezposelnih pri javnih delih, s katerimi naj le takoj prične. Denarna sredstva se naj dobe podobno kot na Češkem z najetjem notranjega posojila. Tukajšnje učiteljstvo pa je že s svoje strani doslej storilo vse potrebno, da dobivajo najrevnejši rudarski otroci dnevno prehrano in najnujnejše oblačilo. — Po izjavah, ki so jih arokeiai. komisiji podali posamezni zastopniki, se je predstavila komisiji deputacija brezposelnih miladah fantov, ki so prosili dela in kruha. Njihovo delo pa naj bi bilo tako nagrajeno, da bi se mogli preži\rtiati in po potrebi obleči in obuti, ker so zaradi daJjše brezposelnosti že popolnoma razcapan.. Nato so se predstavile komisiji žene delno zaposlenih rudarjev, ki so tožile o svojem bednem položaiu in so pros.le od-pomoči. Komisiji so predložile plaSlne listke in knjižice, s katerimi dobavlHaio živila v rudniškem konzumu. Komisiia se je prepričala, da jim je s takimi dohodki pri tako števl'nih družinnh nhstanek neimogoč, saj možje ne zaslužijo niti ca naj skromnejšo prehrano. o nabavi obleke ali obutve pa se sploh ne more govoriti. Končno so se predstavili anketni komisiji še nekateri vpokojenci, katerih pokojnine znašajo le minimalne znesku izpod 200 Din. Vsi imajo velike družine, od 6 do 10 otrok, katerih jim nikakor ni mogoče preživljati, saj mora vsak človek uvideti, da 12 ljudi s 120 Din mesečnih dohodkov nikakor ne more živeti. Razen tega pa s vsi bolehni in med njimi tudi težko ietič-ni. Prosili so komisijo, da bi se jih vpo števalo pri podeljevanju podpor, zlasti pa pri prehranjevanju njihovih otrok v jav nih kuhinjah. Medlem 3ta ogledala g. dr. Luzar in ta'Uk Delavske zbornice g. Uratnik spremstvu delavskih zaupnikov nekatere delavske naselbine in socijalne naprave, o čemer sta poročala komisiji. Ugotovilo S3 je glede prehrane prav isto, kakor v Zagorju, t. j. da je potrebna nujna in zdat-na pomoč. Komisija je ugotovila, da ye v Trbov jah 866 brezposelnih delavcev, razen tega 46 brezposelnih rodbinskih poglavarjev, torej skupno preko 900. — Komisija je dalje odredila, da se takoj sestavi se-znam onih dražins-ki-h očetov, v katerih družinah so nad 3 zaposleni oziroma vpokojeni in onih, kt imajo nad 5 oralov zemljišča ki datje rudi onih, v katerih družinah ni zapo&len nihče. Komisija ie zastopnika TPD pova fria, da izvrši potrebne zamenjave, v ko ikor to dovoljujejo te-fonična ozi-ru — Županstvo komisija naproša, da na podla*: naredbe banske uprave sestavi poimensk iziiaz otrok, ki bodo prejemali hrano v no vousta.no vid eni otroški kuhintji. Potrebnih otrok je gotovo preko 1000, zato bo trebi tudi določiti bazo o zaskižku rediteljev, na podlagi katere bodo izbrani otroci Končno je ,zrazila komisija željo, da bi se naj nabiralne akcije za bedne rudarje končen tri rade, ker bi bila s tem olajšana kontrola nad podpiranci in izdanim, podporami. Komisija, ki je ugotovila, da ie stani; rudarskega delavstva silno težko In da je pomoč, ki jo bo rredlagaia vladi nujno potrebna, je nato zalučala anketo v Trbovljah in jo danes nadaljnje v Hrastnik«. Morilec Miljković ubit na Velebitu Beograd, 12. julija. Beograjska ^licija je bila nocoj obveščena, da je bil na Velebitu v spopadu z orožniško patruljo ubit znani beograjski morilec Nikola Miljkovič, ki je bil zapleten v umor inž. Stankoviča, zaradi katerega je bil aretiran beograjski bančni ravnatelj Markovič. Izsledil so ga v bližini samostana Krupe, kjer se je skrival. Nov proces proti Hškim vst«iš • n Beograd, 12. julija. Jutri se prične pred državnim sodiščem za zaščito države razprava proti drugi skupini liških vsta-šev. Ukinjeiije uvozne carine na žveplo Beograd, 13. julitja. A A. Ministrski svet je na predlog finančnega in kmetijskega ministra podaljšal za eno leto do 29. junija 19*4. svoj sklep z dne 24. junija 19i2, s katerim je za eno leto razveljavil uvodno carino za prečiščeno žveplo in za žvep-lem cvet. Ustanovitev zalog čistega bencina Beograd, 13. julija. AA. Finančni minister je dovoMl tvrdlki Standard Oil Co.. da ima v svojem skladišču v Velikem BeSke-reku zalogo čistega bencina za lekarniške, drogerijske in kemične potrebe. Podobno dovolienje je dovoljeno tudi Milanu Arku v Zagrebu za sfcladvšča v Zagrebu, Ljubljani, Osijeku, Sušaku in Splitu. Nadzorstvo nad temi skladišči bodo opravljali pristojni organi finančne kontrole, ki bodo morali strogo paziti na to, da se ta bencin uporabi samo v dovoljene svrhe. Izsleditev nevarnih razbojnikov Beograd, 13. julija. I* Sopota poroča-^. da je tamkajšnji sreski načelnik i-zsle-_ii veliko razbojniško tolpo, ki je že dalje časa strahovala vso okolico, vršila krvave napade in ubijala ljudi. Policija jo je več časa zaman zasledovala. Ko je vodstvo preiskave prevzel sreski načelnik, mu je končno uspelo, da je polovil vse razbojnike. Tolpo je vodri ugledni in bogati kmet Branko Golubović. Daladier ne pojde v Rim Pakt Štirih velesil bodo podpisali is. julija v Rimu podaniki prizadetih držav JO Pariz, 13. juiija. AA. V političnih krogih krožijo vesti, da bo pakt Štirih v kratkem podpisan v Rinuu bržkone- že ta mesec, zanikajo pa, da bi se podpisovamja udeležili osebno Macdonald. Daladier in Hitler. Po trditvah dobro poučenih krogov n! točna vest italijanskih listov, da pojde predsednik francoske vlade Daladier 23. jaiHia v Rim in da bo tega dne podpisan pakt štirih. »MatVnc doznava, da bodo pakt podpisali v Rimu zunanji ministri zainteresiranih držav in ne poslaniki, kakor so prvotno nameravali. V zvezi s tem pristavlja, da bo ta pakt po mnenju poučenih rimskih krogov podpisan že te dni. Ce pa bi prišlo do Daladierjevega potovanja v Rtim, potem bi rimski sestanki veljali v prvi vrsti proučitvi mednarodnih vprašanj med Francijo in Italijo. Tudi »Populaire« se bavi z nameravanim potovanjem Daladierja v Rim in pravi: Francija si ne želi vojne z nikomur. Njej je do tega. da živi v miru z vsem svetom. Države pa se morejo med seboj pogajati, ne da bi se morali zaradi tega sestajati predsedniki vlad. Če bi Daladier potoval v Rim, bi to bi«la za Mussolinija prevelika čast Zato smatramo, da je vesl o potovanju predsednika francoske vlade v Rim po vsen priliki brez vsake podlage. Pariz, 13. julija. >Petit Parisien« poroča, da bo pakt štirih podpisan v Rimu 15. Julija. Angleški In francoski poslanik v Rimu sta dobila v to svrho že potrebna navodila in pooblastila. Glede na to torej ne bodo potovali v Rim k podpisu ministrski predsedniki ali pa zunanji mlnlMri prizadetih držav. Vse kaže, da razgovori med Italijo in Francijo o raznih spornih zadevah še niso toliko dozoreli, da bi mogel francoski ministrski predsednik Daladier posetiti Mussolinija v Rimu. »Petit Parisien« navaja kot kandidate ki naj bi nadomestili odhajajočega francoskega poslanika v Rkmu De Jouvenela, v prvi vrsti senatorja Reno Bernarda, ki bi odiožil svoj senatorski mandat. Kandidata sta tudi sedanji poslanik v Angiori De Chambrun in francoski poslanik v VartJav: Laroche. Pariz, 13. julija. Po današnji seji ministrskega sveta bo Daladier odpotoval v neko kopališče na oddih, kjer bo ostal do 1. avgusta. Odločitev Daladierja, da odpotuje na oddih in ne v Rim, se ne »me tolmačiti kot ofjcielna odklonitev poseta v Rimu. Njegovo potovanje v Rim naj bi predstavljalo definitivno zbližanje mod Francijo in Italijo, do katerega pa sedaj še ni prišlo zaradi težkoč, o katerrh pravijo, da niso nepremostljive. Ker na drugi strani tudi ni prišlo do konkretnih sklepov glede zbllžanja Male antante in Italije, sa kar se prizadeva francoska vlada, je vzrok več, da se je odložilo Daladierjevo potovanje v Rim za gotov čas. V vsakem primeru pa težkoče v vprašanju zbližanja niso tako velike, da bi mogle spraviti ▼ nevarnost podpis pakta Štirih. Bolgarija in vzhodni pakt Napoved poseta Titulesca v Sofiji zaradi zaključitve pakta o nenapadanju z Bolgarijo Sofija, 12. julija. List »Zarja« je objavil, da bo bržkone posetil Sofijo razen turškega ministrskega predsednika Izmeta paše tudi rumunski zunanji minister Titulescu. Njegov poset se pričakuje še pred prihodom predsednika turške vlade. Razume se, da ne bosta ta dva poseta samo običajno dejanje kurtoazije, temveč bosta predvsem namenjena vprašanju zaključitve pakta o nenapadanju z Bolgarijo. List pristavlja, da sta tudi poljska in češkoslovaška vlada podvzeli pri bolgarski vladi prijateljske korake za podpis vzhodnega pakta. Predsednik vlade Mušanov je Iz- javil zastopnikom tiska glede na stojišče bolgarske vlade napram zaključi-tvi vzhodnega pakta santo to, da se bo jutri sestal parlamentarni odbor /z zunanje zadeve, čegar seji bodo prisostvovali tudi bivši ministrski predsedniki, bivši zunanji ministri in zastopniki strank, ki doslej še ndso imele i* svojih vnst ministrskega predsednica ali zunanjega ministra. Na tej seji parlamentarnega zunanjepolitičnega oc$bo-Ta bo vlada obrazložila svoje mnenje i zklručirvi vzhodnega pakta, kakor tudi o soališču, ki ga namerava Kivaemati v svojfi zunanji poItKki. Novi zapletljaji v Londonu Na svetovni gospodarski konferenci se pojavljajo vsak čas nove težkoče, ki ovirajo uspešno delo ti one točke, o katerih *e more oVmeft apo- London, 13. jailija. Svetovna gospodarska konferenca traja dalje in t njo tudi vse težkoče. Včera3lu v fiwa&i naroD€t dne rs. jutama, isss tev Zmagoslavje naših filatelistov Občni zbor podružnice KD v Novem mestu Usptino poslovanje — Podružnica štete 71 članov — Za načelnika frv0l|en Ivan Žefran Vie štiri naše zbirke so bile na razstavi „Wlp#44 na Dunaju odlikovane Ljubljana, 13. julija. Vsako sredo se člani Slovenskega fila-telističnega društva zbirajo pri Cinkoletu, ali snoći je bila soba tako nabasana, da je tekel znoj po vseh slavnostno razpoloženih udeležencih. Kakor ie vemo, je naše fila-telistično društvo razstavilo na mednarodni filatelisti&ni razstavi »\Vipa« na Dunaj« normaVno zbirko slovenskih znamk, kakršna doaedaj še ni bila nikjer razstavljena, njej so pa pride jal i tudi največje zanimivosti in redkosti iz bogatih zakladov svojega študijskega materiala. »Wipa« je trajala od 24. junija do 9. julija, ko so bile razglašene ocene zbirk in dodeljene bogate nagrade. Prvo nagrado je dal sam zvezni prezident avstrijske reoublike Mi-klas, in sicer veliko zUto medaljo s svojim portretom, ostala dra300*0« d*rila in zlate, srebrne ter bronaste iu»U;nc so pa darovala ministrstva, postne direkcije, organizacije in posamezniki iz vseh držav sveta. Na razstavo je bil ves čas ogromen naval, saj so zbiralci z vsega sveta razstavili svoje zbirke bajne vrednosti, ki se je zrcalila v velikarskih številkah zavarovalnin. Tudi več dolarskih milijonov ne bi zadostovalo, če bi bila razstava pogorela! Po sto tisoč dinarjev vredne znaintrr so bile razstavljene kar v celih polah. V taki družbi so si seveda samo naj- redkeiši upali nvsliti. da bo tudi slovenska zbirka odlikovana, čeprav so imeli polno vero in zaupanje v njeno lepoto, zanimivost in notranjo vrednost. Tudi ob tako velikanski konkurenci in ob tako ogromni premoči svetovno znanih zbirk je pa doma prezirana slovenska znamka odnesla zmago, o kakr^i nismo niti sanjali, (budili smo se, da je slovenska znamka razen ljubljanske zbirke na *Wipt« sploh zastopana, zato smo bili pa veseli že ob novici, da so naše znamke razstavili po en zbiralec iz Prage. Dunaja in celo iz Švedske. Vse štiri zbirke so bile odlikovane, kar pač nailepše dok-izuje veljavnost naših znamk. Slovensko filatelistidno društvo je dobilo srebrno medalio in priznalno plaketo, razen tega pa še višje odlikovanje, namreč Častno darilo najznamenitejšega dunajskega kluba * onski trafiki, v Zvezni knjigami v Selen-burgovi ulici in t trgovini Samec na Mestnem trgu. Vožnja s kosilom m večerjo stane samo 75 Din! Odhod točno ob d. zjifr- traj izpred Mestnega doma, prihod v Ljubljano okoii 10. zvečer. PreroaK) denarja. — Sam ne vem, kaj bi kupH ženi za sod. — Vprašađ jo, pa boš vedeJ. — To pa ne grt, toliko denarja nimam. CsKJnl pazniki (z kaznilnice pobegne jetafc. Kako je to mogoče? — se čudi ravnatelj, — kaj niste s-tražili vseh izhodov? — Izhode smo stražtti, — pravijo pazniki, — toda jetnik je lahko pobegnil skozi vhod. V sofi —- Povej nam, Mihec, kaj ti ostane, če Imaš pet dinarjev, pa ti vzame tovariš tri? — Ne ostane mi drugega. go«j>od učitelj, nego da prisolkn tovarišu zaušnico. Novo mesto. 12. julija. Te dal je imela svoj redni občni zbor podružnica Kmetijske druibe. Otvoril ga je tajnik f. prof. Malasek, ki je pozdravil navzoče in jih pozval, naj plačajo zaostalo članarino, da bodo as ta način imeli pravico glasovanja. Predsedstvo zborovanja je prevzel načelnik podružnice g. Frane Bla-žič. Od 40 članov je bilo navzočih 37. Tajnik g. Malasek je poročal, da so se lani vršile 3 seja, redni občni zbor pa je bil 4. septembra, Odboru j« načeloval g. Frane Blaiič ta 7 odbornikov, revizorja pa sta bila g. Frane Brale in g. Windiacher. Ker je blagajnik g. J. Zore odstopil je vodil blagajniške posle g. Malasek. Pod prejšnjim odborom je bil g. ing. Matija Abeec tajnik i« g. Anton Flego blagajnik. Podružnica je predvsem pospeševala poljedelstvo z nakupovanjem semen, umetnih gnojil in izposoj evan jem trijerjev za žito. Posojale so se travniške brane, sejalnice za koruzo ter poljski valjarji. Z nabavo raznih močnih krmil pa se je pospeševala živinoreja, kot vinogradništvo z oddajo korenjakov, galice, sredstev proti škodljivcem ter potrebščin za kletarstvo. Za sadjarstvo so se dobavila drevesca po nizkih cenah. Vendar se je letos drevesnica opustila, ker je povzročala podružnici izdatne stroške. Skladišče ja vodil g. Banič. Podružnica je prodala lani preko 156.540 kg raznih kemijskih primesi, gnojil, kot rudninskega su-perfosfata, (87.000 kg), žlindre, čilskega solitra, nitrofoskala, galice (15.400 kg). Izmed semen pa stoji na prvem mestu črna detelja (295 kg), nato travna mešanica z 209 kg, seme lucerne 200 kg in arborin 120 kg itd. Prodalo se je tudi nekaj raznega orodja. S tem je bilo poročilo načelstva končano in enoglasno odobreno. O računskem sklepu je poročal tajnik prof. Malasek. Podružnica je imela ob reviziji ob koncu lanskega leta blaga v vrednosti Din 52.683, razne terjatve pa so znašale 41.411 Din. Celokupni lanski prejemki znašajo Din 237.8S3, izdatki pa Din 226.684.30 p. Denarni promet je znašal Din 466-567.93. Zaslužilo se je lani Din 9.199.33. Revizor g. Brulc je izjavil, da je našel vse v najlepšem redu. Predlagal je, da morajo delavci mezdne pole osebno podpisati in da se računi opremijo s tekočimi številkami blagajniškega dnevnika, nakar je bil proračun soglasno sprejet. Volitev novega odbora se je izvršila brez ugovora, soglasno so bili izvoljeni: Že>fran Ivan, pos. v Gotni vasi za načelnika, Blažič Franc, pos. v Žihovem selu, za namestnika, Malasek Frane, prof. na Kmetijski Soli na Grmu, za tajnika, ing. Ivo Zupan i č, ravnatelj na Kmetijski šoli na Grmu, za blagajnika. Odborniki pa: Zagore Franc, pos. v Smolenji vasi. Kulo-vec Ivan, nos. v Vavti vaii, šegula Ivan, pos. v St. Patru in Brulc Franc, pos. v Hruiici. Za preglednika računov \Vindi-scher Josip. Pred občnim zborom in volitvami je pristopilo Še 16 novih članov tako. da šteje podružnica sedaj 71 članov. Zato so bili izvoljeni delegat je za občni zbor družbe, in sicer: Faleskini Rudolf, pos. v Dol. Straži, Avsec Anton, pos. v Gotni vasi. Kline Anton, narodni poslanec v Gorenjem Polju, Brulc Franc, pos. v Hrušici. Predsedujoči prof. Malasek je navzočim članom raztolmaČil pomen preureditve družbe v zadrugo. Priporočal je. da se vsi člani v tem letu prijavijo, ker bodo imeli znižano pristopnino in pravico, da se njihovi pridelki vnovčijo. Narodni poslanec Anton Kline je predlagal, da se imenujejo zaupniki v razne okoliške podružnice, ki bodo javljale in posredovale nakup pridelkov za dobavo glavni družbi. G. Matico Josip priporoča, da se vsi člani lanskega leta pridružijo podružnici, ker povsod dru, god je članstvo narastlo zaradi nakupovanja pridelkov samo od članov, ker nečlani nimajo te ugodnosti. Predlaga tudi obveznost zavarovanja proti toči in uimam pri živini, ki naj bi ga v obliki davka na zemljarino plačevali kmetovalci in kateremu naj bi se pritegnili tudi obrtniki. Proti temu pa predlaga odbornik Avsec, da se občni zbor izreče proti nameravanemu prisilnemu zavarovanju proti nezgodam in uimam pri živini, ker se lahko vsak posameznik, ki skrbi za svojo bodočnost, zavaruje. Član Franc Brulc se je pritoževal zoper letošnjo delitev sadnega drevja, ki se je razdelilo tudi nečlanom. Tajnik Malasek pojasni, da so drevje dobili gg. odborniki v razdelitev in so to pač storili po svoji lastni volji, k čemur niso bili upravičeni. Isti je poročal, da se Kmetijska družba zavzame pri tvornicah umetnih gnojil za znižanje cen, ker vzlic krizi in znižanju mezd delavstvu so tvornice ceno umetnim gnojilom znatno zvišale. Član Dular Franc poroča, da so po deželi pota v zelo slabem stanju in da cestni odbori premalo skrbe za zboljšanje cest. Po raznih predlogih je preds. obČ. zbor z zahvalo zaključil z ugotovitvijo, da je razvoj podružnice odvisen od zavednosti in števila članstva. LJubljana, 13. julija. Vsa LJubljana je občudovala starega Antona Preakarja, znanega krojaškega mojstra in trgovca z manufakturo in konfekcijo na Sv. Petra cesti in posestnika, kako krepko je nosil svojih 84 let, a sooči je starčku nenadoma postalo slabo in je mirno zaspal. Splošno spoštovani poštenjak je bil iz Pisec pri Brežicah in je že pred 50 leti prišel v Ljubljano, kjer se je kmalu osamosvojil in zaslovel po mestu in deželi kot izvrsten krojaški mojster. V tedanjih nem-škutarakih časih je bil pa mojster Preskar vedno tudi odločen Slovenec, član Sokola in vseh narodnih naprednih društev, kar je za obrtnika prav mnogo pomenilo. V tem duhu je vzgojil tudi svojo veliko družino, saj za njim žaluje 11 hčera in sinov, ki so že vsi odrasli in pri kruhu. Sinova Anton m Vlado vodita obrt in trgovino, javnosti je pa tudi znana kot požrtvovalna sokolska delavka hčerka Angela, a hčerka Milena je soproga znanega arhitekta inž. Se-rajnika. S svojo pridnostjo in podjetnostjo si je pokojnik ustvaril ugleden položaj, zlasti ga je pa vse spoštovalo, ker je vsakemu rad pomagal. Pogreb splošno priljubljenega someščana bo jutri ob 16. iz njegove hiše Sredina 12 na pokopališče k Sv. Križu. — Vrlemu obrtniku časten spomin, njegovi ugledni rodbini pa naše iskreno sožalje! Umestna okrožnica Ljubljana, 13. julija. Novi magistratni direktor z. Franc Jan-čigaj je izdal na podrejene urade umestno okrožnico, ki v mi opozarja uradništvo na dostojno vedenje in vijudno občevanje s strankami. V sedanjih težkih gospodarskih razmerah, pravi okrožnica, je treba usfaiž-nost in vljudnost do skrajnosti potencirati. Zato je tadi skrajna potrpežljivost bon* na mestu kakor kadarkoli prej. Stranke prestopajo pisarniSki prag nekam plaho, 2 mučnim občutkom. Če pa nalete v uradih še na mrke> stroge uradne obraze, na uradnike, ki nimajo vo*je postreči jim ali pa jim celo od reko 9voio pomoč, vzbuja tako postopanje u radništva nevoljo iu ogorčelrje nad občinsko upravo, katere dolžnost k strankam pomagati, tajer je !e mogoče. Glede vedenja in občevanja s strankami ne sme igrati vloge vprašanje socijalno moČme1«ega aH šibkejšega, z vsemi k treba občevati enako prijazno. Strank se ne sme odpravhati s kratkimi besedami, da ni mogoče prošnji ustreči, temveč se ie treba vedno po*rudKi, da se stranki ust reže. V bodoče se ne srne nikoli več pr*e trti, da bi kdo spreje* stranko s cigareto v ustih, ii v obraz puhal dim in jo pustil čakati, uradnik bi pa kadil cigareto in se pogovarjal s tovarišem. Vsak uradnik se mora zavedati, da je v skižbi ljudstva, da je on v uradu zaradi nJega, ne pa ljudstvo zaradi uradnika. Zato ie treba uradne are čim intenzivneje izrabiti in se po-vaem posvetili delu. Dolžnost vsakega uradnika je iskati tisto, kar druži uradni-Stvo med saboj. na dragi strani pa uradnika s strankami. Uradnik« naj bodo svetovalci m zaščitniki prebivalstva, tako bo delovanje mestne upravo uspešno in plodonosno in da se bo občanstvo vedno i zaupanjem obračalo na mostno načeta*** l Dobra letina pšenice Ljubljana, 13. julija. tetev so je po večini krajev naše dtr-žaive že pričela, deloma pa kmetovalci twli že mlatijo 2ito. Zaradi neprestanega deževja in moonih v ©tirov je plenica v mnogih krajev polegla, kar pa na letino ne bo vrpdivalo. Rja je napravila le neznatno š>kodo in adao je izključeno, da bi lah/ko še neugodno vplivala na letošnjo letino. Žito je dobro raavito in vse kaže, da bo letos letina pšenice tako po kakovosti, kakor tudi po količini v naSi državi dobra. Po izdavi predsednika novosadske blagovne borze dr. DriundUerskega je zasejanih letos v naši državi s pšenico 2.0S6.931 ha. Če računamo 7 metrskih sto-tov na katastral/ni juter, bi znašal letoaaji pridelek pšenice nad 24 milijonov metrskih stotov. Za domačo porabo in za jas&nako setev bi bilo treba okrog 20 milijonov metrskih stotov, tako da bi nam preostalo za Izvoz 4,000.000 kvintalov pšenice. To je reprezentativna količina, zlasti če pomislimo, da smo imeli leta 1&*20 ko je bila v zadnjih 10 letih najboljša letina pšenice za lavo« 5 In pol milijonov kvintalov. Vprašanje izvoza pšenice se je že obravnavalo na posebni konferenci v kmetijskem mraiatr-stvu. Beograjski gospodarski krogi so predlagali, naj bi se poveril izvoz pšenice posebni organizaciji izvoznikov, Z^eze zemljoradničkih zadrug in Priviliriiane izvozniske družbe. 'Iz Banata bomo lahko izvozili letos 27.000 vagonov pšenice. Pridelek bo znašal 4,130.000 metrskih stotov. Okrog 10.000 vagonov pšenice pojde z Banata v pasivne kraje tako da bi jo ostalo za izvoz še 17.000 vagonov. Drzen vlom Novo mesto, 13. julija. Danes ponoči so vlomili neznani svedrovci v uradne prostore banovinske Kmetijske šole na Grmu. Vlomilci, ki so se vtihotapili v zgradbo šole pod okriljem temne deževne noči, so odprli na stežaj dvokrilna vrata v sobi knjigovodje g-Pavliča, kjer stoji težka železna blagajna. Masivno blagajno so s posebnim vlomilskim orodjem nemoteno navrtali ter napravili luknjo 30 X 50 cm. Tako jima je bila pot v notranjost blagajne odprta, pobrali so iz nje 23.000 Din gotovine. S tem pa očividno niso bili zadovoljni, prebrskali so tudi vse predale pisarniške mize knjigovodje, nato pa vdrli tudi v sobo ravnatelja inž. Zupaniča, kjer so iz predalov njegove mize pobrali razne nagradne kolajne, za katere so mislili, da imajo posebno vrednost in da jih bodo lahko vnovčili. Po vlomu so s haljo neke uradnice zabrisali vse sledove za seboj ter izginili v temno noč. Prvi je zjutraj opazil vlom hišnik šole, ki je prišel ob 5.30 pospravljat. Obvestil je ravnateljstvo, to pa orožniško postajo. Orožniki so začeli takoj zasledovati vlomilce, telefonično pa so prosili tudi ljubljansko policijo za pomoč. Iz Ljubljane je davi odpotoval v Novo mesto policijski uradnik in daktiloskop g. Repše. Pozna io — Psiček gospe Johnsonave je bil povožen. Ta vest k) bo go-tovo zelo potrla. — Seveda. Strašno novico ji bo treba sporočiti previdno. — Da. Telefoniram ji, da ie bii po-v^; _n recimo — — njen mož. Sumljiva bolezen Bolnik: Gospod doktor, zadnje čase čutim v nogah neko 6udno trgande. Zdravnik: Kaj pa ste po poMicu? — Blagajnik. Keledar. Danes: Četrtek, 18. julija katoličani : Marjeta, Dragan, pravoslavni 30. junija. Današnje prireditve. Kino Matica: Valček sreče. Kino diska: Beli demon. Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov občni zbor ob 19. v restavraciji >Zvezdac. Zarja (Za;. Kašelj) ; SK Primorje nočna tekma ob 20.45 na igrišču Ilirije. Deiorne lekarne. Danes: Ramor, Miklošičeva eeeta 30 in Tmkoczv, Mestni trs 4. Qxf»€>cl mita Krli je m ljudmi, da ne morejo nikdar ničesar razumeti. Zdaj čita jo dan za dnem, da je v Londonu nekakšna gospodarska konferenca. Ugibali so in končno uganili, da je bila ta konferenca sklicana zato, da bi na nji gospodje, ki so najbolj pametni In najmogočnejši, oklenili odpraviti tako zvano gospodarsko krizo, ki je ie nekaj let tako priljubljena. Ljudje so pa tako nezaupljivi. Takoj sc jim je zdelo, da ne bo iz te moke kaj prida kruha, kajti, kako naj gospodje odpravijo krizo, ko je pa vendar niso sami skuhali?! Samo naj si drzne kdo reči, da ao gospodje napravili krizo! K sreči pa t a J: gospodje niso nič obljubili, čemu in zakaj se sestanejo v Londonu, niso vedeli niti sami dobro. Pač pa so odhajali vsi v London z neznanskim optimizmom, vsi svetovni listi so ga bili polni in ljudje so Ugibali, kaj je prm' za prav optimizem ter če spada morda med prtljago nospodov delegatov. Morda je tobak za nosi janje? In zdaj je zopet križ z ljudmi, ki ne morejo razumeti, da je gospodom tako hitro pošel optimizem in se čudijo, če ni te čudovite reči v Londonu na prodaj. \Te morejo tudi razumeti, da se bo morala londonska konferenca raziti baŠ zaradi nekakšne ktize, saj se je zaradi nje vendar sestala/ O hrbti bi vendar morali razpravljati in odločevati, zdaj pa kaže, da so se gospodje tako nalezli te vražje krize, da se bodo kmalu razšli. Ljudje čita jo dan za dnem, da je londonska konferenca v krizi, pa si razlagajo, da so v krizi gospod je. Mirnega spanja ni Vsakemu človeku bo pač znan neprijeten občutek po prečuti noči, ko se človek preobrača po postelji in zaman zatiska oči, da bi zaspal. Pri tem pa vedno išče najprimernejšo le^o tdesa. Na vprašanje, v kakšnri legi spari, še nimamo točnega o-dgovoTa. Nekateri priporočajo spari na hrbtu, toda to draži hrbtenični mozek in posledica je, da človek nemirno spd. Zato je bo-l!je ležati na boku nekoliko skrčen, kakor o*rok v materinem telesu. Pa tudi proti temu se čuje j o ugovori, čes da se tako krivi hrbtenica. Nastane pa zopet vprašanje, na kateri ssradri naj Čk>vok leii. Će priporočajo nekateri levo stran, jim drugi ugovarjajo, da Skodmje to srcu, pa cuese, dočim bi ostalo odprto dni-eo. r.a široke »loje mmosjo VR*ned^e vTvrašanje cene 9la*fkorja v nadnv>b/ni pro-rin>>rs4d _ (3). drinski S fl), zebski — (3). (fuoavcfel _ (3), moravski 1 (3). vardarski _ (2). BeogTad. Zemun. Pančevo 1 (2),. Otrvorjeine prisilne poravnave iaven kmvkuTza: dravski banovini _ (*), sa/vslci _ (18), vTnavski 1 (4), primorski _ (7), drinski — (tO), dunavski — (3). Beograd, Zenron, Pančevo — Pančevo — (3). Otvorene posredova-ltne postopanja, k^Hkor jih je bilo liiuKnni rxri-javljenih: v irtravski banovini 3. savski 33, vrr-aski I, primorski 2, drinski 10, zetffki 1, vardarski 2, Beograd, Zemun. Pančevo t. Odpravljeni konknrrza: v dTavski banovini 3 (2K savski 1 (3), rrhaski _ (2), dcinski 3 (2), rtmmavski S f8), mora veki 1 (2). Beograd. Zemun. Pančevo — (2) Oipcavlc^jie pr istine poravnave i »ven k^r.lcuraa : v dravski banovini — (7>. savski — (10), vrhadki — (1), primorski — (1). drlneki 1 (3), zefctfti 2 ( —). dunavski 1 (10), moravski 1 (—). — (D. vardarski _ (1), Beoffsrrad, Zemun, Pančevo t (-). _ Živahen tujski promet v SpiKu. V Splfctn je tujski promet aadmje dni zelo živahen. V ponedeljek je prispelo v Split 42 Dancev, ki jih aprerolja novinar Franjo Pa kaci. N'as konzulat v Kopenhagnu na-me4va organizirati v avgnstu še eno več |o Ekskurzijo Dancev na naš Jadran. S pa mikom >kra4j Aleksander < je pa prispelo 300 letovišč ar je v. V ponedeljek Je pripeljal italijanski parnik >Craoovia« is Benetk 120 ameriških i«Ietmikov. — Nove dopisnice a pokrajinskimi &H-kami. S 1. julijem so prišle v promet nove dopisnice s slikami poedinih krajev v naši državi. Te dopisnice so državne izdaje in prodajajo se po 75 par. Slike so v zgornjem levem kotu naslovne strani, določenem za piscev naslov odnosno privatno obvestilo. Nove dopisnice se prodajajo obenem s starimi. — Otvoritev novega gasilskega doma na Dvora pri Sužemnerkn. V prijaznem Dvora ob gornji Krki. kjer je bila nekdaj znamenita tovarna za železo, so v nedeljo otvorili novi eaflitski dom. Ob veliki udeležbi domačinov in zastopnikov sasednih društev je društveni načelnik g. C. Dequal pozdravil navzoče in opisal dela za zgradbo doma. Zahvalil se je vsem dobrotnikom, ki bo kakorkoli pripomosli do lepe zgradbe. Kljub težki krizi in pomanfkanhi denp.rja ie društvo a prostovoljnim kalukom članov zgradilo pnosni dom, na katerem ni ostal rtUi dinar dolga. Povdarjajoč trdno voljo rlar!V', da bodo na začrtani poti delovali dalje v blagor ljudstva, je načelnik z vzklikom kralju in državi otvoril novi dom, nakar je ?od-ba gasilnega društva Hinje zaigrala državno himno. V imenu domače občine je župan g. J. Kovač toplo pohvalil društvenike, ki so komaj v par mesecih po ustanovitvi dru štva sezidali že tako lepo stavbo. Za župo Krka je čestital društvu župni zastopnik g-A- Intihar. za sosednje gasilno društvo Hinje pa načelnik g. P Japelj. Po otvoritvi je vsa množica odšla na veeelični prostor 'k ob gasilskem domu. kjer se je ob zvokih injske godbe na pihala in izbornega Ijjb-"i nekega šramelrkvarteta razvila prijetna zabava, ki je trajala pozno v toplo poletno noč. Obilna udeležba pri proslavi in veselici je pokazala, da ie bilo novo društvo zelo potrebno in zaželjeno ter da bo imelo v ljudstvu najtrdnejšo oporo. — Varaždinski dijaki na Bledu. Pod vodstvom razrednice Sofije Balkajič je priredil 4. razred varaždinske meščanske šole te dni izlet na Bled. Dijaki so vse leto varčevali in zbirali denar, mestna občina je prispevala 400 Din, da so sploh lahko priredili izlet. Na povratku so si ogledali izletniki Ljubljana ,~T Nov* zračna proga na Jadranu. Te dni je bila otvorjena zračna proga Zadar— Lastovo—Bari. Italija bi rada g tem poma gala Zadru, kjer n: nobenega življenja, toda potnikov, ki bi hoteli potovati po zraku, je zelo malo Ce Imate vsled premastne kože mozolje na obrazu, se jih boste najlažje iznebili, ako uporabljate milo „LA TOJA", ki ima v sebi soli iz zdravilnih vrelcev otoka La Toja v Španiji. — Zahtevajte to milo pri vasem trgovcu! — Cena Din 12.-. — Otvoritev zračnega prometa med Zagrebom in Ljubljano. Reden zračni promet med Zagrebom in Ljubljano bi se moral pričeti že v juniju, pa je bilo vreme deževno in niso mogli dograditi aerodroma pri Dev. Mariji v Polju. Zdaj so delo pospešili in bo zračna proga med Zagrebom in Ljubljano otvorjena predvidoma 15. avgusta. Zagrebški listi poročajo sicer, da bo otvorjena že to soboto, kar pa ni res. Tako bo Ljubljana preko Zagreba zvezana z mednarodnim zračnim omrežjem Zagreb je zdaj središče 10 zračnih prog. Že to govori dovolj jasno, kolikega pomena bo za Ljubljano >n vso Slovenijo otvoritev zračnega prometa z Zagrebom in preko njega z zunanjim svetom. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, nekoliko hladneje in sprejemljivo vreme. Včeraj je v dravski banovini deževalo, drugod pa niso imeli dežja. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 33, v Zagrebu, Splitu in Beogradu 32, v Sarajevu 31, v Ljubljani 29 in Mariboru 27 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.8, temperatura je znašala 17 stopinj. — Tragičen konec ljubezni. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Bantja-•luki se je zagovarjala včeraj mlada kmetica Ruža Corkovič, ki je umorila svojega !*>ub5ka Martina Subošiča. Neke noči ie bil Subošić pri nji in ji ie pravil, da se le naveličal življenja. Zgodaj zjutraj je odšel na dvorišče in začel streljat: v zrak češ da naj ga sMži njegova izvoljenka v sosedni vasi, ki :ma raje samo en njen prst, kakor vso Ružo. Odšla sta nazaj v <*>bo, kjer je fant kmalu zaspal. Ruža mu ie pa potegnila iz žepa revolver, pokleknila k postelji, HZfrtolila očenaš in pognala Subošiću kroglo v glavo. Pred sodiščenr je skesano priznala zločin. Po zaslišarnju prič jo je sodišče oprostilo, ker se je prepričalo, da ni Imela namena fanta ustreliti. — Vlak povozil lOletno deklico. Bl:zu Tesliča je v ponedeljek vlak ozkotirne železnice do smrti povozil lOletno hčerko upravitelja Vakufskih gozdov ing. Vund-sama. Dekletce je bilo z materjo v Tesliču na počitnicah. _ Tatvina zlatnine. Nedavno se le netodo splazil v nezaklenjeno stanovanje Josipa Gabrovška v Mednem nad Lčub^Ja no. Vlomilcu so morale biti prilike dobro znane, ker se ni predolgo mudil v stano vanju in je takoj izpraznil predalček z alatni no. Odnese! je zlato žensko verižico z alatim obeskom v oblik! križa in letni co 12. X. 1930. darje moško zlato verižico z obeskom triperesne deteljice in mono Hramom G. J., alato žensko broško zlate iibap.e. dva zlata prstana in vratno veriži co, vrhu tega pa še 300 Din gotovine Ga brovšek trpi skupno IMS Din škode _ V Afriki je hudič bel. Zagrebški es.T>eranti6ti so dobili zanimivega eosta v osebi zamorskega propasjatorja inž Kola Ajavi iz Nigerije, ki je v torek zvečer predaval o svoji solnčni domovini Afriki, c ž i vijencu zarnorcev Žal min je, da imajo ljudje v Evropi o zamorcih toliko nred sod&ov. Mielijo. da so zamorci divje ti vali in se jih boje. Vzrok tiči nemara v tem, ker pravijo belokožci, da je hudič črn. V Afriki Je pa huddč bel V Afriki akoraj ni človeka, ki bi ne imel kaj *eeti kakor se to poeosto pripeti v Dvropi Prve zidane hiše so bile v Afriki nolicijska po sđoipda, in prvi oblečeni zamorci ao Mrl rW5oa4i Tndl to je za tako zvano kultu ro ki jo zanašajo heV>koSoi med zan^or ce, zelo značilno _ Milijone iiče v zemlji. V vasi Mrča jevci blizu Cačka prekopava kjmet Mič? Ljjubičič že pet let zenaUjo in išče zaklad vreden 778 milijonov zlatih dinarjev Pre^ 300 leti se je baje naselil v Srbiji rusk: plemič, ki je prinesel s sebo^ ogromno bo gastvo Postal je prijatelj Kara?>orarjevi čev in pred 120 leti je baje zakona! svotfe bogasuvo. da bi mu sa ne vzeli Tu cvetje na spomenik nirrje in na Vodnikov spomenik, ob 11. bo pa s svojo gospo soprogo spre-iemal goste na konzulatu —lj Da ne bo suše. nam je dobrotljivo nebo zopet dalo ponoči precejšnjo merico dežja. Tu in tam so kmetje zopet začeli tožiti nad sušo in Tmovčanke so ob večerih že zaHvale na vrtovih čeprav je bilo «amo nekaj dni brez dežja Včeraj ie pi hal močan iug. ki ne pomeni nič dobrega ob lepem vremenu Zvečer se je začelo oblačiti od jugozahoda, žabice v TivoImu so oznaniale dež, ob 22.30 je pa že lilo med grmenjem Deževalo ie do dneva Tr novski zeleniadarji so lahko zadovoljni z obilno močo. «ai le deževalo tako. da je davi stala voda celo na povrSiu na vrtnvih Težko je pa reči, kako so zadovoljni z dežjorn oni kmetje, ki H vedno Bito pospravili sena. Oni. ki so kosili prej, ko je bilo vreme ie bolj nestalno, so sušili tako dolgo, da jim je nazadnje trava spleenila m zgnila. Kdor se ni požuril te dni, bo najbrž moral čakati nekaj časa na solnce, ki letos preživlja ukano krizo. —lj Kopanje v OrmdaKid je torej t resnici prepovedano. Včeraj smo poročali, da je dobrovska občina prepovedala kopanje v Gradaščici v svojem območju, ker so nekateri kopalci delali škodo na njivah in travnikih ob vodi. Mnogi kopalci včeraj šc niti niflo vedeli za prepoved, ki je bila objavljena v torek. Toda orožniki so moral! storiti svojo dolžnost. Vse popoldne so podili iz vode številne kopalce, ki jim niso nič pomagali vsi protesti. Kdor te je upiral, ga je orožnik zapisal, da ae bo moral še zagovarjati za pregrešno kopanje. Ponovno naglašamo, da bo treba to zadevo urediti nekoliko drugače, da ne bodo trpeli nedolžni ljudje zaradi tistih redkih posameznikov, ki so delali škodo posestnikom ob Gradaščtci. Nerazumljivo je, zakaj bi bilo prepovedano kopanje tudi ob levem bregu, ob cesti, kjer ni njiv in ne travnikov. Na jugu Ljubljane ni druge primerne iše vode za kopanje razen Grada-ščice. S prepovedjo kopanja v nji je ljudem sploh onemogočeno kopanje, ker ne utegnejo hoditi kopat se na dru**i konec mesta. Glinščica je umazana. Mali graben zasedejo meščani, kjer je sploh uporaben za kopanje, druge vode pa. kot rečeno, tam ni. Zato privoščite ubogim ljudem vsaj malo vode. ne izganjajte jih iz Gra-daščice. kot da je kopanje rločin! \jp*kL. BOLJŠE £!ST? K f STOL KOVINE. STEKLO In ZRCALA Zahtevajte sra nri Vašem trgovcu! —IJ V Leatlkovl ulic! ob križišču z Vrtačo je še precej velika nezazidana parcela V mmoarih na*ih ulicah so še vrzeli, vendar ne kaze posebno u>!ie, čeprav bi bilo lepše, ako bi bile zazidane. Vrzel v Levstikovi ulici je pa nekaj posebnega. Med velikimi hišami je, ograjena s plotom, ki ne zasluži niti tega imena. Nekdo trga deslre aa kurivo Toda pokvečen plot še ni najhujše, čeptrav nikakor ne »pada v moderno mestno čerrt. Za plotom je tik ulice več jam, v katerih je bilo včasih apno, zdaj so na napol zasute z vsemogočo nes-na-fro. Smeti gnije jo ln >pri:"etno diše« v vsej okolici. Na parceli bohotno uspeva plevel, med katerim bi se lanlro zaredili krokodili. Vemo, da ne more nihče prisiliti lastnika, da naj zazida parcelo, a privilegij zasebne lastnine vendar ne sme segati tako daleč, da bi se lastniki nezazidanih narce. smeli >po&tavljati < med hišami s smetišči in z nesnago — ne glede na druge lju»di Zanemarjenih nezazidanih parce1 ie Se v mestu i^ecej (n !>r na vrjra'n MajsairvkoA'e in Tvrševe ceste) toda z«da3 je ^nailenSa? ta v Levstikovi ulici. _lj Otroško Igrišče TKD Atene dostopna otrokom. G-lede na težke prilike, ki onemogočajo staršem, da bi pošiljali svojo <1eoo na počitnice, }e sklenilo društvo Atena odpreti svoje lgd&6e v Tivoliju otrokom od 5—10 leta ln aicer breaplačtno. Staršem, ki nimajo nikogar, da bi pazil na ot*roka in ga zato ne morejo poslati niti v Tivoli, nudi Atena pomoč. Na otroškem igrišču Atene v Tivoliju bodo otroci pod varnim nadzorstvom gospodičen pripravnic, ki jih dal na razpolago šef primarij dr. Dragaš. Vsak dan od 9—12. in od 15 do 19 bodo goapodičme pazile na otroke, ki jih bodo »tanši zaupali njihovemu var varstvu.. Prijave bodo sprejemale odbor-niče TKD Atene v soboto od 9—11. in od 16__IS. na igrišču Atene v Tivoliju Sipre !etih bo le 50 otrok, ker jih več na madfo nem igrišču ne bi Imelo prostora aa kgro in zabavo Dostop na Igrišču bodo imeli le prijavljeni otroci, prMavi pa ae lahko vsak, kdor teli. Natančnejše informacije se dobe pri vaiau, ki je tudi hreaplače: Otvoritev bo v ponedeljek 17. t. m, ob S UTi. —v Će se vodovod pokvari. Na notico pod zgornjim naslovom, priobčeno v našem listu II. t. m., nam sporoča uprava mestnega vodovoda, da ni izvrševala v Oledaliski oMoj nobe*nuh popravil in zato tudi ni nikjer zaprla vodovoda. Ni pa iz-IcHučeno. da ie kak privatnik s privatnim instalaterjem popravrjal v hiti vodovod in ia čas popravii v hiši zapri vodo. Vodovodna uprava vselej pred začetkom v vodnih naprav obvesti stranke, da se pravočasno preskrbe ? vodo —lj Društvo »Soča« naznanja članom in prijateljem, da se vrši v nedeljo 16. t. m izlet na Visoko, kjer se poklonimo na grobu velikega moža pok dr Tavčarja, nepozabnega ljubljanskega župana. Odhod zjutraj s turistovskim vlakom ob 5.10 v $kofjo Loko Od tam peš do Tavčarjeve gostilne Izletnikom pa. ki se pripeljejo 7 vlakom ob 8 uri v ^kofjo Loko. j:Tn bo avtobus na razpolago, ki iih ropelie do Tavčarjeve krčme, od tam pa bo skupen odhod na Visoko točno ob 10 ur Sočan' in prija telji. udeležite «e v poljem številu tega 'epega ;zleta — Ve«sel^cn; odsek. 3°0-n _lj Ljubljanlčino dno so začel' včeraj zopet betonirati. Vode so izčrpati že pre oej iz struge, vendar še ne vse. Da jih ne ovira pri betoniranju, so jo zajeaiii na krajni že z&etoniTariega dina z nlzikto na slpcvn Delo are B&ad °^ ^ Tor»et T>o*r»e šeno _lj Bluze razno daanofce reiiic, lorli. ce in rokavice, najnovejše mode. dobite U-ori tvrdfei Miloš Kamičnik. Stari trp _Jj Spomini Iz zletnih dni. Policija iana še vedno dovolj ooranka z raznimi tatvinami za ča*a sokotekega zJeta. Okra deni pa ao tatvine prijavtti navadno pre cej kasno in je s tem policiji zaaledovande zeio otefckoceno Gre večinoma za zlatni no Predrami žeparji so bili doka: iznirčm in so poeegali večridei po zlatih urah \v verižicah Pri boleznih ledvic seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem Času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da ie »Franz Jo*efova« voda, ker olalša potrebo brez bolečin, zelo priporoči iiva aa redno uporabo za staro in mlado. »Frani Josefova« aren-čica se dobi v vaeh lekarnah. droKeriiah in špecerijskih trgovinah. Kajak na naših deročih vodah V nedelo popoldne bodo na progi ne tekme v tem Ljubljana, 13. julija. V nedeljo bo naš Kajak klub skupno z zagrebškim prav za prav prvič javno nastopil, da pokaže moč svojih mišic in iz-vežbanost svojega moštva. Ta tekma, ki bo enemu ali drugemu prinesla naslov našega državnega prvaka v veslanju na deročih vodah, bo gotovo zelo zanimiva že zaradi samega tekmovanja, še posebno pa glede na vodno strugo, ki je v delu Sava-Hrastnik zelo zanimiva in za kajak precej naporna. Pri nas je zanimanje za to lepo športno panogo ie prav majhno, pa je zanimivo videti, da je v Nemčiji navdušenje za lepoto naših rek tako veliko, da jih prištevajo med najlepše in najzanimivejše v Evropi. Lanskoletna številka revije »Falt-bootaport«, ki je bila posvečena Jugoslaviji, pravi dobesedno: »Kdo more slutiti, kakšne lepote in kakšne posebnosti se odkrivajo vodnemu turistu v Jugoslaviji? Kdo ve za oni tihi mir z gorovjem obda-nih jezer Slovenije, za mogočne kaskade kraških voda, za bogato, z večnim solncem zalito otočje sinje Adrije in za globoke soteske in divje kanjone bosanskih rek, ki so si s tisočletnim erozijskim delom iz-grizle svoja današnja pota, kamor ne more stopiti človeška noga? Kvečjemu se od časa do časa ojunači kak splavar in krene na nevarno pot s svojim splavom, vozeč les iz mogočnih pr/4ozdov osrčja Bosne proti nižinam. In čolnar, ki je slučajno zašel v te kraje, se ne bo mogel nikdar več ločiti od njih, nego bo ostal njihov stalen obiskovalec« Za vso to lepoto vedo torej tujci več od nas in jo obožujejo bolj, kakor mi, ki nam je tuja in nevredna. Ni nam potrebno voziti se v tuje, neznane dežele iskat prirodno zanimivih voda. V solnčnem sobotne popoldnevu zapustimo naše domove in natovorimo na naš kajak voziček vso ropotijo čolna in šotora, pa hajdi na prvo obrežje reke. bodisi peš ali z vlakom. Izbire imamo toliko, da bomo v eni sezoni težko obredli vse sektorje rek. Samo naša bisernočista Sava nam nudi dovolj zanimivosti za tri, štiri nedelje, pa bomo lahko vsakokrat na drugem kraju občudovali njene lepote in posebnosti. Kajak je naš plavajoči sanatorij, v katerem se v izobilju lahko naužijemo luči in zraka, solnca in vode in uživamo vse ono, kar je navadnemu zemljanu nedostopno. Z nastopom mraka pa pristanemo na obrežni samoti, kjer nam šator nudi toploto in suho zavetišče. Lastniki hotela smo, kjer more motiti naš nočni mir kvečjemu ptica, ki se je prebudila v naši neposredni bližini. Koliko zdravja, duševnega počitka in živčne Iz Celja —c Zaključni izpiti na orglarski šoli v Celju je delalo pred dnevi 9 absolventov tretjega letnika in 1 privatistka. Vsi kandidati so napravili zaključni izpit s prav dobrim odnosno dobrim uspehom. —<; Poročili so se te dni v Celju: posestnikov sin Ivan Ropotar in zasebnica Marija Stoklasova, oba iz Zavodne pri Celju, ter delavec Anton Mastnak in po-sestnica Marija Lipovškova. oba iz Pečov-nika pri Celju! Čestitamo! —c Pazite na otroke! Eno leto stara dninarjeva hčerka Angela Topoletova na Kalobju pri §t. Juriju ob juž. žel. je dne 10 t. m. doma v kuhinji potegnila lonec kropa z ognjišča in se polila po telesu. Dobila je težke opekline po prsih in desni roki Otroka so prepeljali v celjsko bolnico. —C Rezervno avtomobilsko kolo je bilo najdeno 10. t m ob 10 dopoldne na cesti pri kamnolomu na Polulah pri Celju. Last nik naj se oglasi pri predstojništvu mestne policije v Celju Iz Litije — Propagandni izlet naših šahistov in totoamaterjev# V nedeljo. 16. t. m pohite naši šahisti, včlanjeni v litijskem šahovskem klubu ter člani litijskega Foto-kluba v Višnjo goro. V dopoldanskih urah bodo odigrali s tamkajšnjim domačini medkrajevni mateh. zatem bodo pohiteli s kamerami na lov za motivi, v popoldanskih urah pa se sestanejo s člani ljubljanske »Krke«, ki priredi ta dan z avtobusi izlet po Dolenjski Nedeljski izlet ima namen učvrstiti prijateljske stike z Višnjegorci. ki so edini meščani našega sreza. — Balincarske tekme. Poročali smo že, kako se je letos pri nas mogočno razmahnil balincarski sport. V pomladn: sezoni so se sprijeli na junaškem mejdanu litijski in šmarski balincarji. Slednji so zmagal: v obeh medkrajevnih tekmah Za balincarsko lavoriko zmage, ki jo nosijo Smarčani, se bo v poletni sezoni odigrala po ena tekma v Smartnero in druga v Litiji. Za zmagovalce je določeno šaljrvo darilo V dobi balincarskega navdušenja si vse naše gostilne grade pripravne igralne terene. V zadnjem času »o si jih planirali pn Ple ničarju. pri Beraniču na Frtici. pn Gorenjcu na Grbinu in tudi drugod — Posledice poletnih neviht Smo ze sredi polftja, pa se vreme še ni ustalilo. Kopalci ie niao prišli na svoj račun Cesto kaže že zarana, da bo jasno, popoldanska nevihta na pokvari vse Predvčerajšnjim *mo dobSi v popoldanskih urah nenadno nevihto, ki je diviala posebno v mejnem *rahnu med Grbinom in Frtico Kratek vihar pa je bil tako silen, da je v gozdu g. Simončiča in g- Tičarja iz Litije izruvalo s koreninami nekaj krasnih smrek. — Modri vlak. V petek 21 t. m. prispe v Litijo modri vlak s potujočo kmetijsko razstavo. Naši krajevni činitelji na čelu s kmetijskim referentom g Sušteršičem so že na delu, da proslave ta praznik našega kmečkega ljudstva čim lepše Iz Litije se bo vila k sprejemu ob 8. uri mogočna povorka z gasilci vsega okrožja in njih godbo na čelu Za zunanje obiskovalce je dovoljena za ta dan polovična voznina. — Otvoritev novega telovadišča V nedeljo smo imeli pri nas lep sokolski dan. V popoldanskih urab je krenila skozi okrašeno Litijo močna sokolska povorka na 5elu z litijsko gasilsko godbo na novo letno telovadile za Savo pole« občinske hiše, kjer je bila iavna telovadba, pri kateri so nastopili vsi telovadn5 oddelki, sodelovalo p« je tudi nekaj gostov bližnjih bratskih društev Po govoru br Tomazina se Sava-HrastnHi državne prvenstve-lepem sportu okrepitve nam nudi to življenje, more presoditi le tisti, ki ga je doživel. Rano zjutraj, ko prvi bleščeči solnčni žarki poljubljajo vodno gladino, pa zopet zasedemo naše lahke čolniČke in odvesla-ma dalje preko novih valov in brzic novim čudežem stvarnice narave naproti. Izredna spretnost teh čolnov omogoča obvladanje najbolj zahrbtnih vodnih vrtincev, kjer se besneča voda odbija od neštetih skal. posejanih po strugi. Tudi naša sinja Adrija s tisoči svojih otokov in otočičev nam je odprta. Letovanje v Dalmaciji s šotorom in čolničem. ki nam omogoča neomejeno izpremembo prostora in kraja, je za nas posebno privlačno. Poglavje zase pa to vožnje s kajakom po divjih vodah hudourniškega značaja in po poplavah naraslih rekah. Prav lahko prištevamo take smele in izkušene čolnarje v isto kategorijo, kakor najbolj drzne plezalce v planinah. Slednji se po načinu udejstvovanja razlikujejo od turistov, ki po varno zgrajenih potih prav tako dosežejo svoj cilj. Tu mirna in idilična vožnja brez nevarnosti ob polnem uživanju prirodnih krasot, tam borba v nevarnosti, tveganje lastnega življenja v divje se peneči strugi, polni čeri in neznanih vrtincev. Mnogotere izkušnje, močna volja in energija, polna mera duha-prisotnosti je potrebna takemu kajakašu, da more obvladati razdivjani vodni element. Borba in nevarnost sta v tem primeru na prvem mestu, dočim je pri prvi skupini kajakašev v ospredju užitek. Katera obeh skupin ima bolj prav, je pač teiko reči. Gotovo pa je v obeh primerih cilj — zdravje— skupen. V splošnem veljaj: čolnarjenje po rekah, jezerih in morju je igra. sport in borba, je šola za vzdrževanje in povzdigo naše telesne in moralne moči. S tem geslom pozdravljamo pionirje našega mladega kajaka in želimo, da postane kajak že prihodnje leto lasten vsem onim, ki ljubijo solnce. zrak in vodo. Tekma v nedeljo, za katero že sedaj vlada živahno zanimanje, bo gotovo pokazala vso ono iepoto, ki jo kajak more nuditi svojim pristašem. Naj bi ne bilo mnogo športnikov, ki bi zamudili to priliko in s» ogledali delo in napore pionirjev našega kajaka na naših rekah in jim potem v njihovem stremljenju zdravja, borbe in spoznavanja naših voda sledili. Ako tujce navdušujejo naše reke, ne smejo nas pustiti mrtve ob strani, kakor gledalce, ki ne poznajo lepot stvarnice ali pa jim vsaj ni nič do njih. Vso srečo na krotkih m deročih naših vodah! je razvila prijetna zabava, v večernih urah pa je pestrost poživila devetorica telovadcev bratov in sester, ki so nastoprli z gorečimi bakljami. Po preureditvi in razširjenju bo zasavsko sokolsko letno telovadi-šče baš glede na pripravnost kopanja močno poživilo delo v našem društvu. — Učiteljski* zadružno gospodarski tečaj. 24. t. m. se prične v Ljubljani zadružno gospodarski tečaj za naše učiteljstvo. Uvodno predavanje o državljanski vzgoji bo imel g. podban dr. Pirkrnajer. Učiteljstvo litijskega okraja, ki želi biti sprejeto v tečaj, naj to javi predsedniku JUU učitelju g. Zupančiču. Na željo se bo vsem interesentom preskrbela cenejša prehrana, kakor tudi cenena stanovanja v Akademskem kolegiju. Rok prijave do 18, t m. _ K poročilu o porazu Amaterja v Novem mestu priobčenem 6. t. m., smo prejeli: >Mi res, ria bi srečanje med SK Amaterjem Ig SK Elanom ne bilo prijazno, temveč je res, rta je SK Elan kakor twii športna publika sprejela SK Amaterja prijazno v Novem meetu in tudi ni res, da bi bil SK Elan že v Trbovljah dokazoval svojo fizično premoč, temveč je res, da je SK Elan igral ta*ko v Trbovljah, kaikor tudi v Novem mestu povsem fair. Ni res, da bi bil ?K Amater nad nesoortno metodo Novome^čanov kometerniran, rea pa je, da to ni bilo niti mogoče, ker je SK Elan i^ral fa!r in apoi'tae ter ni izrabljal fizične moči nad Amaterjem, Ni rea, da bi se bila novomeška športna publika obnašal n š.kandak>zno in obkladala trboveljske športnike z različnimi nezasluženim! žaljivkami, ki niso talile le Amatercev kot športnikov, marveč tudi trboveljsko rudarsko prebivalstvo, temveč je res, da se je novomeška publika obnašala povsem, dostojno in nI ža'ila niti igralcev SK Amaterja, ae manj pa rudarsko trboveljsko rvrebivaistvo, do katerega Koji v reanici simpatije, kajti pri noeometnih tekenah običajnih izTazov kritike s strani publike nad surovo in preostro isro nekaterih igralcev in nad krivimi odločitvami stranskega sodnika ni istovetiti z žaljivkami. Sprejmite, gospod urednik, našo aa hvalo za priobči te v popravka v važem c. Hatu. SK Elan, Novo mesto. — Laverca, Da se osveži spomin na le*-po nede&sko sJavje matičnega društva Sokola IVM priredi sokolska četa na Laverci v nedeLjo 16 .t m. svoj telovadni nastoo na vrtu br. Ogrina. Nastopijo rudo vse edi-nice bratskega matičnega društva Sokola IV., ki so v nede-io s svojim vzornim nastopom pokazale, kako krepko detelje to mtado društvo. Tudi četa na Laverc: hoče pokazati svoje delo. Pridite torej vsi na Laverco, ki se slavija v nedeljo niste mogli udeležiti. Vabljena so pa še posebno sosedna društva ter prijate+ji iz Ljtib^ane in okolice. Ugodne železniške zveie. Požrtvovalno podjetje bratov Pečnikariev bo od 14. ure dalje gostom iz Ljubljane za tija in nazaj vedno in ves čas na ra^olaga Odhod od gostilne Češnovar. Začetek ob 15. uri. Po telovadbi bo v senčnatem parku br. Ogrina velika narodna veselica s raznovrstno zabavo. Za vsestransko dobro postrežbo cenjenih gostov najboljšo preskrbljeno. Zdravo!_ Postani ln ostani dlan Vodnikove dražbe! utran C »SLOVENSKI NAROD«, đne 13. Juttja 1933 (D ve siroti Romu —Kmalu se je moj oče vrnil domov. V njegovi odsotnosti se je bila mati prebudila in ker me ni našla v zibeiki, so ji začele rojiti po glavi najstrašnejše misli, ko se je pojavil na pragu moj 0če. — 2ena, — je dejal, — imela sva samo enega otroka in... to najbrž ni bik) dovolj, da bi se bilo nebo naju usmililo. A zdaj sva boli vredna usmiljenja, zdaj imava namestu enega dva otroka. — Moja mati je kriknila od veselja in kljub svoji slabosti je skočila k njemu, da bi mu vzela iz naročja oba otroka. Toda oče ji je to preprečil, položil je naju v zrbeliko, ki je bila malo prej Še prazna. Henriko so tako prevzela ti spomini, da je morala obmolkniti, da bi se pomirila. Grofica de Linieres je postajala vedno nemirnejša. Vendar se je pa premagovala, da bi se dekl-e preveč ne razburilo. — Moj oče je položil otročička v mox> zibelko, — je ponovila Henrika, —in ker ga je hotel segretii, ga je odvil... — No in? — je vprašala grofica nestrpno. — Iz plenic sta padla dva zavitka cekinov... Grofica de Linieres se je zdrznila. Široko odprtih oči je iztegnila roke proti Henriki. Glas ji je zamrli v grhi. — Da, gospa, dva zavittfka cekinov... dva zavitka cekinov, na listku je bik> pa napisano: »Ime mi je Luiza, ljubite me!« Pri teh besedah je Diana naglo vstala. ZamoUklo je kriknila Ln se oprijela z obema rokama zidu, da bri ne padla. Henrika jo je presenečeno gtedala. Videč, da grofica ne more spraviti iz sebe niti besedice, je vprašala vsa v skrbeh: — Kaj vam je, gosoa? Toda grofica je bila že spoznala, da mora ostati spričo tega dekleta mirna. Napela je vse srle, da bi se pomirila. — Meni? ... Nič ... prav nič mi ni, je odgovorila kar se >e dalo mirno... Zgodba je rako ganljiva, da me je močno pretresla. Potem se je pa oglasil v njenem srai čut globoke hvaležnosti in pripomnila je: — Ah, ubogo zapuščeno dete je prišlo k dobrim iiudean. Toda nadaljujte, drago dete, nadaljujte! To pot je bila na vrsti Henirika, da jo prevzamejo spomini na prva leta, ki jih je preživela z Luiizo. — Ah, kako smo jo Ijisbdfc, gospa! —je vzkliknila sklenjenih -rok. Učinek tega vzklika se je pokazal takoj. Grofca de Linieres je razprostrla roke, da bi objela Henriko, ki je pa v zadregi zardela dn stopila korak nazaj. Toda grofica je stopila za njo m jo krepko objela, rekoč: — O, da, dobro srce imate! In zdaj razumem, da vas Roger ljubi! Se predno si je Henrika opomogla od presenečenja, jo je grofica znova objela dn vzMknila: — Tudi jaz vas bom imek rada in ijubim vas že zdaj... — Torej smem upati, da mi boste pomagali najti jo? — je vprašala Henrika. — Kako morete kaj takega vprašati! Diano tako v živo zadevajoča povest pa še ni bila končana. Živa podoba slepe siirOte je stala pred njo. Spomnila se je, kako tesno ji je bilo pri srcu, ko je zaslišala pred cerkvijo tako otožen, od mraza drhteč glas pojoče beračice. — Ah, moj bogi — je vzkliknila, — stepa!... dejali ste. da je bila... — Da, gospa, moja draga Luiza je oslepela. — Kako jo je pa doletela ta strašna nesreča? — je vprašala grofica vsa razburjena. — O, to je bila res strašna nesreča! — je vzdihnila Henrika... Kar ne morem si je izbrisati iz spomina. In hoteč dokazati, da grofici neomejeno zaupa, je mislila povedati, kako ie L/oaza na izprehodu nenadoma oslepela. — To je bilo... je začela ... Naenkrat je pa obmolknila, se prijela za prsa in prisluhnila. Iz daljave se je začulo petje. Grofica de Linieres je bila pa tako zatopljena v svoje misli, da ni slišala petja... Nežno je prosila Henriko, naj nadaljuje. Toda dekle je skočilo k oknu. Zdelo se ji je, da sliši pesem, peto zelo daleč. Glas se ji je zdel znan. Bilo je, kot da sMši odmev Luizinega glasu. Toda kmalu je petje utihnilo. — Bilo je nekega dme... je nadaljevala Henrika. Diana je napeto poslušala. —-No? — je vprašala videč, da je postalo dekle nekam čudno raztreseno. — Dve leti bo že tega... — Dve leti! — Da, da. dve teta! Luizi je bilo takrat... — Povejte no brž do konca! — je prosila grofica vsa nestrpna. — Za božjo voljo vas prosim. Toda zdelo je, da Henrika od razburjenosti ne more več govoriti. Z drhtečim glasom je izgovarjala besedo za besedo: — Luta} je bilo... štirtnajist let... Tedaj se je pa petje že toliko približalo, da ga je Henrika razločno slišala. — Igrali sva se, — je zlogovala vsa iz sebe, — igrali sva se... Kar se je začula z ulice čisto razločno otožna pesem. Henrika je spoznala Luizin glas. Kriknila je, planila k vratom in vzkliknila: —To je ona, gospa, ona ie! Diana je planila za *Jo, ponavljajoč vsa iz sebe: — Ona pravite da je? ... Uboga beračica, ki sem jo videla pred cerkvijo? ... Ona ... naj bi... ona je bila moja hč ... Diana ni izgovorila do konca. Henrika jo je prijela za roko in potegnila za seboj, rekoč: — Ah, pojdiva, gospa. In ker se je zdelo, da ie grofica nepremično obstala na svojem mestu, je Henrika proseče sklenila roke in ponovila z drhtečim glasom: — O, za božjo voljo vas prosim, gospa, pojdite ... hitro!... Toda v trenutku, ko se je Henrika z grofico pripravljala odhfteti na ulico, sta obe ženski presenečeno obstali. Vrata podstrešne sobice so se pod sikiim udarcem naenkrat na stežai odprla. XLIV Da bo mogel Čitatelj razumeti, kar bo sledilo, in kako so se mogli dogodki tako nepričakovano razvozi j ari, se moramo vrniti h grofu de Linieresu v trenutku, ko je zapustil mladega viteza pod vtisom svoje grožnje in planil ves ogorčen iz svojega kabineta. Policijski ravnatelj je hotel kruto kaznovati trmastega viteza, ki se je upiral kraljevi želiji. Grof de Linieres je pozvonil. — Pokličite gospoda Maresta, — je velel slugi. — Gospod Marest, — je dejal grof strogo, — prav kac sem prečital vaše poročilo... Priznam vašo marljivost, ki ste z njo storili del napak, napak, za katere ste bili odgovorni, čeprav so jih storili vam podrejeni organi. Največji avstrijski slepar umrl Ignac Strasnov je sleparil v Avstro-Ogrski „na najvišje povelje44 V debrecinski bolnici je umrl v ponedeljek v starosti 65 let siromašen in pozabljen Ignac Strasnov, o katerem so trdili, da je bil največji slepar predvojne Avstro-Ogrske. Strasnov, rojen Madžar, je začel svojo karijero kot tajnik zakotnega gledališča, kamor je pa zahajala tako zvana boljša dunajska družba zaradi posebnega repertoarja. Strasnov je bil eleganten in zgovoren mož, pa je kmalu postal ljubljenec v gledališče zahajajoče dunajske gospode. Ko mu tajniško mesto ni bik) več PO volji, je začel izrabljati informacije o dunajski birokraciji v umazane namene. Kmalu je zbral za takratne čase lepo premoženje, ki ga je pa pognal z vlačugami. Ena njegovih ljubic, lepa Dora, zelo pobožna, se je nekoč spo-vedala visokemu cerkvenemu dostojanstveniku na Dunaju in mu priznala mnoge svoje grehe. Spovednika je omamila lepota mlade grešnice in spozabil se je do usodnega povabila. Potem sta pa Strasnov in Dora brezobzirno izsiljevala od njega denar pod grožnjo škandala. Cerkveni dostojanstvenik je moral plačevati težke tisočake tudi potem, ko je postal papežev nuncij. Skrivnost velikih uspehov premetenega sleparja je tičala v tem, da se je izdajal telefonično po iskani žrtvi bodisi kot ministrski svetnik tega ali onega dunajskega ministrstva, še raje pa kot cesarski ritmojster grof Esfrer-hazv. Svojim žrtvam ie zatrjeval, da prih? \ na najvišje povelje. Pod tem najvišjim poveljem v stari Avstriji vedno ra7: ..ieli cesarja Franc Jožefa. Tako je Strasnov osi epa ril tudi bivšega škofa v Ni tri in več avstrijskih škofov, ki jim je v imenu cesarjevega ka- bineta obetal nadškofijsko čast ali pa jim je napovedoval premestitev. Od prizadetih je diskretno sprejemal kuverte s težkimi tisočaki za namišljene izdatke v zvezi s povišanjem ali pre-prečenjem premestitve. Posebno mnogo prahu je dvignila v javnosti njegova sleparija, ko je postal njegova žrtev zagrebški škof Po-silovič. Strasnov je več tednov bival v zagrebški škofijski palači kot gost. Gsleparil pa ni samo Posilovića, temveč tudi več drugih cerkvenih dostojanstvenikov in povrhu še voditelija hrvatske opozicije. Toda te sleparije so mu zlomile vrat. Policija je sleparja izsledila in obsojen je bil na več let težke ječe. Drugo veliko sleparijo je zakrivil v Budimpešti, Iger je pod lažnim imenom dvornega svetnika Ber-gerja osleparil bogatega krzna rja s tem, da je naroČil pri njem za armado ogromno množino huzarskih, s krznom obšitih bhiz. V ječi je presedel Strasnov Šest let. V Budimpešti je hotel začeti novo življenje kot gledališki igralec, pa ga je policija pred prvim nastopom aretirala in izgnala iz Budimpešte. Napotil se je v Debrecin, kjer je imel njegov brat skromno gledališče in kjer je nastopal pod tujim imenom. Lani je izdal Strasnov v Budimpešti spomine, ki so se ljudje kar tepli za nje. V uvodu pravi, da je že star, da se kesa svojih grehov in si hoče od izkupička za knjigo ustanoviti fotografsko obrt, da bi mogel pošteno preživeti zadnja leta svojega burnega življenja. Toda tudi ta zadnji poskus, vrniti se na pra-pot se je izjalovil. ** ponedeljek je Strasnov umrl, reven kot cerkvena miš. zato pa z monoklom na očesu. Kavkaska romantika V kavkaskih gorah se skrivajo uporniške čete, ki vodijo ogorčeno borbo z boljše viki. V njih so organazirani deloma Rusi, deloma pa domačini. Boijše-viki so že več takih čet razgnali ali pobili, pa so se takoj pojavile nove. Botjševiske organizacije so na Kavkazu slabe in njihovi člani so večinoma na strani domačega prebivalstva. Pri VTOČekrvnosti domačinov in ugodnih naravnih pogojih je neprestana vojna z boljševiki razumeva. Izmed partizanskih čet so zadnje čase najbolj znane četa bratov Istanrulovrh v Cečni, četa Muhtarja paše v Cerke-skem Karačaju, zlasti pa četa Ismaiia Kertv v Kabardi ob severnem pobočju Blbrusa in Kazbeka. Ismail Kertv je izredno pogumen ki nihče mu ne more do živega. Gorska plemena ga poznajo pod imenom Selim Han. Bokfševiki so poslala proti noemru že več kazenskih ekspedicij, pa niso nič opravili. Lani v juniju je prišel z gor do aula Ašabova, kjer je napadel državno žrebčarno ter odvedel vse žreb-ce in kobile Nekaj dni pozneje je za-žgal v drugem kraju pet državnih sirarn, živino pa odgnal v gore. Lani v avgustu so poslali boijševiki proti njemu močno kazensko ekspedicijo, ki so bili v nji sami zanesljivi vojaki. Ismail Kerty jo je pa izvabil v gore, kjer jo je v soteski Ketmeč obkolil in do zadnjega moža pobil. V roke mu je prišlo več strojnih pušk in mnogo streliva. Moskva je odredila drugo, še močnejšo in bolje oboroženo ekspedicijo pod vodstvom člana črezvičajke Neč-je&ova. V bitki z Ismailom Kertv je pa Nečjesov padel in njegova Četa se je razbežala na vse strani. To je dalo poglavarju upornikov pogum, da je prišel nekega dne do kubanskega Ar-mavir^, od koder je na štirih vozen odpeljal iz državnega skladišča mnogo blaga in sladkorja. V BataLpašinsku je pa zaplenil cel transport sukna. Vse, kar zapleni, razdeli med prebivalstvo, ki ga ima seveda zelo rado. Grozen zločin zamorcev Z otoka Havane prihaja vest, ki se mora človek zgroziti nad njo. Blizu večje naselbine na otoku Kubi so naleteli v samotni kolibi na trupla petih belih deklic v starosti 4—8 let. Vse so bile z bližnjih farm, ki so last belih kolonistov. Starši so iskali pogrešane otročičke po gozdovih, ker niso slutili, da bi se mogla odigrati v njihovi neposredni bližini tako strahotna tragedija. V kolibi je bil improviziran oltar, okrog njega so pa nepremično ležali štirje zamorci in buljili vanj z izbuljenimi očmi. Zamorci so ležali na svojih predpasnikih, ki so jim edino oblačilo, in ker so bili predpasniki vsi okrvavljeni, je bil položaj takoj jasen. Zamorce so trdo prijeli in izkazalo se je, da so nesrečne deklice zvabili v kolibo, kjer so jih ubili samo zato, ker je bila boginja Hango zadnje tedne žejna krvi belih otrok. To so spoznali po tem, ker se jim je boginja vsako noč prikazala v sanjah. Deklice so imeli več dni zaprte, dajali so jim sirov krompir, sladkor in vodo, češ da je to želja boginje same. S krvjo ubitih deklic so poškropili oltar krvoločne boginje. Po zločinu jim je baje notranji glas šepetal, da so storili dobro delo, ker je bila boginja zadovoljna. Zamorci pridejo seveda pred sodišče, kjer jim pa boginja ne bo mogla pomagati. Feierabendovo truplo najdeno V torek smo poročali o tragični smrti češkega učenjaka docenta dr. Feierabenda, ki se je s svojo ženo in dvema hčerkama smrtno ponesrečil v avstrijskih Alpah. Prvotno so mislili, da njegovega trupla ne bodo našli, dokler ne skopni sneg, ki ga je prihrumelo z ogromnim plazom v dolino toliko, da ga ni bilo mogoče hitro prekopati. Končno se je pa vendarle posrečilo najti učenjakove truplo. V soboto so poslali v planine iz Gosaua novo rešilno ekspedicijo^, Iti je razkopavala v presledkih sneg vso noč in v nedeljo zjutraj je naletela na Feierabendovo truplo. Že v soboto popoldne je odšla v planine orozniška patrulja, da bi vodila odkop a vanje. Delavci so delali z veliko požrtvovalnostjo. Na truplo je naletel orožnik z dvema delavcema v spodnjih plasteh plazu. Prepeljano je bilo v Gosau, kamor je prispel v nedeljo ponesrečencev brat, generalni ravnatelij praške Cooperative dr. Vla-dislav Feierabend. Vse štiri žrtve planin so prepevali v domovino. Paganinijev dvojnik umrl Na Madeiri je zaključil te dni svoju življenjsko pot zanimiv brodolomec življenja, ki je hotel napraviti karijero s tem, ker je bil podoben slavnemu vi-jolinskemu virtuozu Paganiniju. Gre za ameriškega Nemca WaJterja Reilerja, ki je bil v mladosti dokaj dober vijoli-mst in ker je bil povrhu še čudovito podoben Paganiniju, je seveda zahre-penel po lavorikah. Ker pa ni imel denarja, da bi si pomagal s primerno reklamo do uspeha, je hotel zmagati s svojo presenetljivo podobnostjo Paganiniju, začel je vprav opičje posnemati slavnega virtuoza, oblačil se je, kakor on in posnemal je tudi vse njegove kretnje. Toda mož ni imel sreče. Občinstva ni znal očarati, pač je pa očaral bogato grofico, ki se k v Južni Ameriki zaljubila vanj in financirala pozneje vse njegove turneje. Ko ie imel na razpolago že obširen reklamni aparat, ga je pa zapustila še zadnja sreča pri občinstvu. Razočaran se je zatekel nesrečni dvojnik velikega Paganinija na Madeiro, kamor je prišel pozneje^ tudi razočarani vladar razkosane države, in tam je razbil svoje gosli. Koščke svojega razbitega instrumenta je pa zvesto hranil do smrti._ Iz Trebnjega — Davčna objava. V smislu zakona o neposrednih davkih se objavlja, da dospe v III. četrtletju 1933 plačilo: dne IEL četrtletni obroki zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene, davka na poslovni promet in vojnice, dne 15. avgusta 1933 I. poletni obrok zemljarine. Prizadeti davčni obve-zanci se opozarjajo, da te obroke poravnajo pravočasno, in sicer najkasneje do 15. avgusta. _ Ureditev kopališča. Drevi bo seja krajevnega odbora »Krke«, na kateri bo odbor razpravljal s tukajšnjimi pridobit-niki o ureditvi kopališča na Temenici. Seja bo v občinski pisarni in so vabljeni vsi gostilničarji, trgovci in drugi, ki jim je razmah tujskega prometa pri nas važna pridobitna panoga. Ker imamo že mnogo tujcev, v pričetku prihodnjega tedna pa nas posetijo letoviščarji iz inozemstva, je ureditev kopališča najnujnejša — zato naj bi ne bilo nikogar, ki bi tel ureditvi nasprotoval ali pa je ne podpiral. Odbor bo sklepal tudi o drugih važnih vprašanjih, ki zadevajo naš tujski promet, in je prav, da so k seji vabljeni rudi predvsem gostilničarji izven odbora. — Težka nezgoda. Gole Ana iz Starega trga pri Trebnjem je padla tako nerodno, da si je zlomila roko. Prepeljana je bila ▼ žensko bolnico v Novo mesto. Zapustil nas ie za vedno nai dobri oče, stari oče, tast in Anton Preskar v sredo 11. julija 1933 ob 22. uri v 84« letu starosti, previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika bo v petek ob 16. uri popoldne iz hiše žalosti, Sredina 11, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljano, dne 13. julija 1933« Žalujoči ostali« POSTELJNE MREŽE izdeluje in popravlja vse vrste najceneje — Alojz Andlovic, Ljubljana, Komenskega ulica St. 34. 2960 Izlet v naravo je zadovoljstvo. Pod gotovimi pogoji seveda. Lepo vreme, družba, v kateri se dobro počutite in — lepa obleka. Tkanine za slednjo Vam preskrbi: Zlender, Mestni trg 22 V palači „GraSiki" se odda: 1 trgovski lokal, 1 štirisobno stanovanje, pisarniški prostori. Poizve se: Uprava palače »Grafike«, IV. nadstropje. SELCE PRI CRIKVENICI morsko pokopališče. — Priporoča se gostilna Dagmar. 2967 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKJER. LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 14. 11/1 PRED ODDAJO ALI NAKUPOM lajfinejšega ali navadno izdelanega pohištva z garancijo blagovolite se oglasiti pri mizarstvu ALBERT CERNE, Zg Šiška, pri remizi 42-L LJUBLJANSKEMU OBČINSTVU V VEDNOST! Kdor hoče dober vinček piti, prigrizek dober dobiti, pri klavirju veselo se počutiti, ta mora ^ PO D SKALCO« priti. — Ciglič, restavrater, Ljubljana, Mestni trg št. 11. 2962 •PRODAM Pod ceno naprodaj kombiniran ČEVLJARSKI STROJ čistilni (Ausputzmaschine) — kompl. z motorjem. — Naslov v upravi »Slov. Naroda-r. 2963 ZA DINARJEV 600.— prodam štiri moške nošene obleke, enajst parov čevljev, otroški voziček in košarico. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. HRUŠKE, ČEŠNJE sveže, trde, debele kg Din 4.-, zgodnje slive (špingle) rdeče, rumene kg Din 3.25 v košarah 30 kg franko brzovozno razpošilja G. Drechsler. Tuzla. 2969 GOSTILNA z mlinom in posestvom v Motni k u naprodaj. — Pibernik, Velenje. 2936 POROKE posreduje solidno in najdiskret-neje ter razpošilja prospekte in daje informacije proti odškodnini Din 10.- v poštnih znamkah — »REZOR«, zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 52/L ■ KUPIM STOJEČ PARNI KOTEL kupi Pire, Podnart. 2965 ZEISSOV DALJNOGLED kupim. — Ponudbe na: Jurca, Vrhnika št. 30. 2950 VINSKE SODE od 100 do 250 1 kupi Prijatelj, Tržišče. 2947 Urejuj«; Josip Zupančič £a »Narodno flilnrnoc: Fran Jesena*. — ga upravo in «~»f «ei tista: Oton CbnaVtt. — Vai ? LtfuftijanL