\ j . List 11 Tečaj XLVI. i r i / Iz h a j a j o sako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jeman za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold n 0 ki četrt leta 90 kr., pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 14. marca 1888. Obseg: Naprava trtnice za vzgojo cepljenih ameriških trt. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Vpra- šanja in odgovori. Trgovinska in obrtna zbornica. Iz deželnega zbora štajarskega JL T Viljem nemški cesar. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvar! pozno jeseni ali pa še bolje februvarija meseca. Zate- gadelj ajbolj Naprava trtnice za vzgojo cepljenih ame riških trt. 5 s cepljenjem pričeti v tem meseci, zlasti riparije. so pa zelo tanke, zato moraš dobiti tudi tankih cepičev. Dobrih tankih cepičev Ameriške podloge je dobiti po radih, ki so uže okuženi po trtni uši > Prej je bil trtnici namen gajati domače ukore ninjene trte sedaj pa je povsem enak kakor dreves ker je po njih rast zelo slaba, les pa dobro dozorel. Tudi dobiš tankih cepičev po trtnicah od domačih trt, ki se trtnici moramo ameriške trte imreč sedaj vzgajati so podloge), katere smo ce- nici. njene pili z domačimi trtami moremo presaditi v vinograd. To se zgodi najpreprostej ako cepimo ameriške rezanice v roki, potem jih pa vsa- ukoreni- nalašč v ta namen narede, in pa na vseh drugih trtah ploh podobi onih poganj » H • ki menujej zalistniki ter jih dogojimo toliko da jih Najboljše cepljenje je tako zvano angleško cepljenje z nakladom. Na ta način cepimo tako da odrežemo podlogo na vrhu nad enim očesom poševno in ravno dimo v trtnico, kj podloga ukorenini pič pa pri- tako tudi cepič spodaj. Na podlogi in na cepiči razko raste k podlogi. Drugi pa ravnajo tako da se ameriška čez leto dni jo cepijo in er raste potem še rezanica ukorenini v trtnici, potem zopet nazaj vsade v trtnico eno ali dve leti. Ako imaš prostora za trtnico na izbiro zbe ti stsga, ki ima najrahlejšo, nekoliko peščeno in moč sprsteninsko (humozno) zeml t ) Trtnico je tako de lati Naredi do 75%, globok jarek preko njega napni vrvico ob tisti strani, ob katero bodeš rezanice poklad a Tisto stran naredi tudi nekoliko poševno. Na njo po- Podoba 11. kladaj rezanice po 10% drugo od druge, in sicer tako da gleda vsaki samo vrhno oko iz zemlj (Glej levo ljemo tikom nad strženom nekoliko les, tako da imamo stran podobe 11.) Kadar so trte po vsej vrsti polože zaspi jih, na obeh razkolini in Klina katere vtaknemo tako dru 5 in sicer tako da nastane poleg njih drun v drugega sta podloga in cepič kakor 16 celeg jarek za novo vrsto Vrste so dosti po 30% narazen. (Glej pod. 12.) Kolikor bolj enako debela sta podloga Cepljenje ameriških podlog ne dela sedaj nobenih cepič in kolikor boli enaki sta odrezani ploskvi tem težkot, tako, neposredno pridelovanj da nam sedaj niti ni tieba misliti več na bolj gotovo je, da se cepitev sponese Kedor tako cepi ? vina z ameriškimi trtami naj bode zelo učen temu j a odreže z enim poteg Kaj preprosto, gotovo in ceno je cepiti ameriške podlogo ali cepič poševno, drugače sta odrezani ljajem ploskvi rezanice ter jih povezniti more na dan pocepiti Vsak količkaj izurjen delavec neravni, cepitev se ne sponese. Napravi si uže poprej » najmanj po 200 rezanic. Cepimo predno cepiš, zalogo cepičev katere razreži s trtnimi od mesca januarija do aprila, to je, dokler pride čas pa ko treba trte povezniti. ameriške trte, tudi njih škarjami ali pa kar z nožem na kose po dve očesi Cepič in ako imamo doma les nad zgornjim očesom moraš odrezati j pod IU , CA r*. V/ imuiuv/ v* v^ »■« ----- O--- rezanice, lehko napravimo uže očesom pa ga pusti toliko kolikor ga le moreš tem lesu je narediti poševno ploskev. Da sta ploskvi ploskvi. Butarice postavi tesno eno na podlogi na cepiči, odmeri isto dolžino k drugi v klet na na cepiči enaki, naredi najprvo ploskev moker pesek, ki bode kakih 20% na debelo nasut. Ako na podlo in potem to. Kedor rezanice kupi, dobi uže tako primerno odreži je klet topla, napela se bodo očesa, ako je pa mrzla, ostanejo speča. Vsekakor pa mora biti zrak v kleti to- da imajo po štiri očesa dolge, kedor si jih pa dela sam, naj naredi toliko dolge? liko vlažen, da se trte ne posuše. Ako klet ni dovolj vlažna, tedaj polivaj tla z vodo. kleti ostanejo trte do srede meseca aprila, kadar postane solnce bolj toplo, da moremo cepljene trte z uspehom povezniti. r I i a i K i i > 14 M M \ »v »: f. i I U \ \ Povezni pa tako le: Povezni butarice prav pazlji cepiče navzdol, v primerno globoko jamo. Spodnji konci butaric treba torej da so na vrhu ter vsi skupaj da delajo ravno ploskev. Po vrhu deni potem 10%* na debelo tudi zmočenega, pa ožetega mahu, ter ž njim zamaši vse luknje med butaricami. Na mah naspi tudi toliko *' • 1 na debelo svišča. (Glej pod. 13.) Tako poveznene trte naj leže kake tri tedne, potem pa poglej, če so naredile na spodnje konci podloge (sedaj na vrhu) kalus. Kalus je rumenkasta bela, gobi podobna tvarina, iz katere pri-rastejo pozneje korenine. Kedar ima velika večina vseh ti^JT« VjJS*1ilUa iBT^Si J^PfcfcftSBBn - *~3S trt uže kalus, tedaj jih začni saditi v trtnico. Poveznene trte sadi tako le: Vzemi posamezne butarice iz jame; ker je pa kalus zelo občutljiv ter se kmalu posuši na zraku, zato deni butarico s tistim kon- cem, kjer so kalusi, v kebel vode. keblu razveži bu tarico, polagaj potem posamezne trte v trtnico, ter jih trtnici naj bodo trte toliko in podloga, in Podoba 12. Podoba 14. v. ••• V •va!" ~• fr:•. precej pokrivaj s prstjo. globoKo vložene, da gleda cepiču le najviše oko nekoliko iz zemlje. Po leti okopljemo večkrat trtnico; tedaj pa pore-žemo vse korenine, ki so morda vzrasle iz cepiča, tudi ameriške poganjke, katere je naredila ki so pribodli iz zemlje. Kakor sem omenil uže prej, cepijo nekateri ukoreninjene podloge. Tako ravnanje ima to prednost, da se cepič veliko rajši prime na ukoreninjeni podlogi nego na rezanici; slabo je pa zopet to, da je več dela in da in podloga pripravlje- treba cepljeno ameriško trto vzgajati, dokler ni sposobna zvezati ju treba za presaditev v vinograd, dlje časa. Ob kratkem je vzgoja Podoba 15. Kadar ste cepič na, precej dobro skupaj. taka le: Rezanice ameriških trt vsadimo v trtnico. Za vezivo rabi najbolj Konec prve jeseni, izkopljemo ukoreninjene trte iz zemlje droben motvoz (lm'm ter jih zaspemo za zimo tako v zemljo, da ne zmrzujejo. debel). Da vezivo ne Cepimo jih potem po zimi v roki ter jih shranimo v zgnije v zemlji pre- klet tako, kakor cepljene rezanice. Cepi pa tako, kakor hitro, namočijo ga ne- rezanice. V ta namen skrajšaj podlogi najspodnjejše ko kateri poprej v vodi, renine do kakih 6 centimetrov, vse druge korenine in Podoba 13. v kateri je nekaj ba- vrh pa poreži. Potlej zbriši gornji konec podloge do krenega vitrijola raz- prvega kolenca dobro s kako ruto, ker semkaj pride topljenega. Cepič priveži k podlogi le toliko, da se je cepič. Podoba 14. kaže, kako prirediti podlogo in dobro drži; napačno je cepič in podlogo z vezivom po- cepič, podoba 15. pa cepljeno in povezano ukoreninjeno polnoma in tesno obviti. Cepljene trte ne maži s cepilno ameriško trto. Tako cepljene in po znanem načinu v smolo ali z voskom, ampak pomoči jo v vodeno, mastno kleti shranjene ukoreninjene trte vsadi meseca maja v ilovico, kakeršna rabi lončarjem. Te po zimi cepljene trte poveži v butarice po sto trtnico. trtnici ostanejo po enem ali drugem načinu vzgo-in sto tako skupaj, da so spodnji Konci podlog v eni jene cepljene ameriške trte eno ali dve leti, kakor so 83 rasle bolj ali manj čvrsto. Naravno je, da se mnogo cepičev ne bo prijelo, in tudi dosti podlog se ne bo hotelo ukoreniniti. Med letom je trtnico pridno okopavati ter porezavati korenine iz cepiča in iz zemlje rastoče poganjke ameriške podloge. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 18. Prosim blagovolite mi naznaniti, li v zadnji številki „Novicw priporočeni zborovski kromp zgodnj (T. ali v pozni, in po čem ga dobim jaz pri C.) 100 klgr Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe Odgovor: Zborovski krompir je zgodnja vrsta. Ker ima poskusni vrt kranjske c. kr. kmet. družbe subvencijo od dežele in je vzdrževan ob dohodkih družbenih * kranjske. Visoka c. kr. deželna vlada kranjska pozvala je z dobivajo krompir po znižani ceni (t. j. po 2 gld. 50 kr. 100 klgr.) le družabniki, vsi drugi pa po 3 gld. za 100 kgr. dopisom z dne 19. februvarija t. št. 2040. glavni Vprašanje 19. Omislil sem si 1. 1887. po svojem odbor, naj tudi letos razglasi naredbo c. kr. kmetijskega načrtu 2 železna pluga, katera prav dobro ugajata za ministerstva z dne 17. marcija 1. 1884. št. 2274., kateri naš kraj ter potrebujeta prav malo vprežne sile. Sve govori o nakupu žrebcev od zasebnikov. Z le tem ustreza glavni udbor vladnemu dopisu: tujte mi, kako naj naredim, da poskusijo tudi po drugod ta plug ter ga spoznajo za dobrega? Meni je le do tega, Razglas da dobe tudi po drugod dober plug, ne pa za dobiček, 7 saj more po mojem načrtu izdelati plug vsak boljši ko- ki zadeva vsakoletno popolnjenje števila deželnih žreb- vač- (v- J- v SP- cev z nakupom iz zasebne reje. Odgovor: Mi Vam ne vemo drugega svetovati ? nego C. kr. kmetijsko ministerstvo vabi, ker želi, to, razglasite po časnikih, da ste izumili poseben nov da katerega radi pošljete na poskušnjo ali na ogled primerno uredi popolnjenje števila žrebcev in da nakupi proti gotovim pogojem. Morda se oglasi Kedo izmed potrebnih žrebcev kolikor le mogoče doma, zato vse, ki naših čitateljev? Kadar pridemo v vaše kraje, hočemo imajo konje, ter konjerejce, da naznanijo vsako leto v si ogledati Vaš plug. Rečemo Vam pa uže sedaj, da času od 1. do 30. aprila neposredno in pismeno c. kr. pričakujemo prav malo, kajti videli smo uže na stotine kmei ijskemu ministerstvu žrebce, katere menijo prodati, raznih plugov in le težko si moremo misliti popravo na Naznanjene žrebce in sicer, ako mogoče, bode tedaj, pregledal na njih domu, kadar se spuščajo, za- plu gu, ki bi bila kaj novega in ob enem kaj koristnega. Vprašanje 20. Pri nas napada uže več let prašiče stopnik žrebčarske postaje ter jih bode glede na to, neka huda bolezen koliko so rabni, popisal. Nakup zvrši potem od' c. kr. kmetijskega ministerstva pooblaščeni zastopnik žrebčarske postaje z zastopi sicer tudi mlade, kedar so komaj šele teden dni stari. Prašiči postanejo otožni, neradi jedo, dobe po životu črne maroge, kakor dobov lub. Bolezen naredi ki postanejo pozneje prašiča vsega pohab- vred, katerim so izročene reči, ki se tičejo konjske reje ljenega, in celo kri se prikazuje po životu in iz nožic. v tisti deželi. Število nakupljenih žrebcev je zavisno od Nekateri prašiči pa niso hudo grintavi, zato jih pa lomi potrebe, od njih plemena in od novcev, ki so na razpo- krč in meče božjast ob tla. Pet do deset minut je prašič lago. Nakup se zvrši še tisto jesen. kakor mrtev, iz sebe peha sline in gleda zabodeno Cigaver je naznanjeni žrebec, pa nikakor ni oviran Predno ga vrže božjast, cvili, ka ga imel klavec ukreniti z žrebcem, kar mu je drago, in ravno tako v rok a Bolj odrasle prašiče sključi bolezen; plazijo tudi Kmet. ministerstvo ni zavezano naznanjenega žrebca kupiti, če je žrebec tudi popolnoma raben. Vsako naznanilo naj ima nastopno vsebino: Kakšni in kateri so žrebčevi roditelji, velikost, barvo, starost in ceno žrebčevo ter slednjič kraj, kje je žrebca videti. se po trebuhu in nočejo jesti ter pijo samo vodo. Bolezen traja 2 do 3 mesece, in mnogo prašičev pogine za njo. Neumneži trdijo, da narejajo bolezen vešče; od tod pa je po soseski mnogo sumničenja in sovraštva. Blagovolite Glede starosti omeniti, da se bodo ozirali na tiste žrebce, kateri so tedaj, kadar so naznanjeni, uže tri leta stari, ako so žlahtnega plemena, ali pa vsaj dve leti, če so teškega in čistega mrzlokrvnega plemena. Na mlajše konje se nikakor ne bodo ozirali. Na žrebce, kateri so bili pripravljeni po imenovanem obroku, ozirali se bodo le toliko, kolikor bo kazala potreba. . kr. kmetijsko ministerstvo. mi torej odgovoriti: Katera bolezen je to? Kaj je vzrok bolezni? Kako zdraviti od te bolezni? (J. B. v V. pri Colu.) ior: Po samem popisu ne morem kar narav- Odgovor; nost reči, katera je ta bolezen, lahko je le božjast bolj gotovo pa je tak ali tak vrančni prisad, črmasti šen ali pereč ogenj Bod si tako ali tako, ne moremo Vam dati Na Dunaji 7. marcija 1884. navodila, kako bolezen zdraviti. Ako je bolezen črmasti šen, tedaj ne pomagajo dosti zdravila, ampak važno je varovati prašiče, da sploh ne dobe te bolezni. Ker je pa črmasti šen (pereči ogenj) huda kužna bolezen, varujte je prašiče najbolj, ako se ravnate po postavah o kužnih boleznih. Sicer je pa županstvo dolžno sumno tako bo-lezen precej naznaniti okrajnemu glavarstvu. Svetujemo - 5 ; n . 84 Vam prav živo, da to storite, drugače se pripeti Vaši se je peipetilo uže marsikateri drug občini tako, kakor da ne more vsled hudega razsajanja te bol rediti prašičev. Ako sta okraj Politične stvar nič več glavar in živinski zdravnik dovol) stroga, zatrla bodeta Kmalu to bolezen in ob deželnega zbora štajarskega. zadevi slovenskih zemljiškili uknjižeb enem tudi vraže. Kako od te bolezni zdraviti, brati rao- Govor deželnega poslanca dr. Jos. Serneca v deželnem zboru sta- • * J • . . . _ _ rete v knjigi ,,/oivinozdravništvo," katero doboste Blasniku v Ljubljani. pri Trgovinska in obrtna zbornica. (DaJje.) VII. Gospod zboroični tajnik poroča, jarskem dne 17. januarija 1888. (Dalje.) treba toliko t-ga je i» deželna vlada javila zbornici, da se je neka lesno-trg Zaradi čenje zamuje da ne razume nemškega odloka; da je sicer vprašal je c. kr. kaj da odlok pravi, da pa se mu je reklo, da to in to prošenj za opravi dnevov. Dotični kmet se opira na to ter da sled zoper tivni odlok vinska tvrdka v Trsta pritožila okrajnega glavarstva logaškega ter prosila, da se odloči ega potrebno zamudil on torej ni ali tvrdka dolž ono trgo katero po preložitv kriv, če je zamudil. Takim nedostatnostim upirali smo in smo jih tudi že odpravili v veliki meri. se mi ved 1 i k i m naz glavnega sedeža društva v Trst sklepa še na nanjati posebe okrajnemu glavarstvu logaškemu ter jo 3j gre za vprašanje, dovoljstvom s m smo p r a v o s o d m torej r< koristil s tam tudi obdačevati. Tukaj se tor ali je to trgovino smatrati kot pod ali pa magacin po določilih § 40. obrtnega reda tem, da smo dali kmetom slovenske jeli ; tako ali skladišče ali pa o kot in odloke, s katerimi kmet dobro izh ga varuj ej o, da se mu ne godi krivica. uloge aj a i n Pravnim trditvam a m trgovino, ki se sklepa na R.. zmatrali s do katere ima tvrdka pravico, ne da bi jo morala gosp. dr. Wannischa hočem posebe znanjati pri obrtnem oblastvu v Logatci. Odsek samo postaviti nasproti prvi stavek § 102 obč. zemlj. zakonika. Ta zaukazuje, da se mora uknjižba izvršiti samo vsled pismenega ukaza zemljiško-knj se je o tej stvari večkrat posvetoval in pozveda\al ter ter se mora izvršiti natanko sodnije se konečno uveril, da trgovina tržaške tvrdke na R. ni podružnica, ni skladišče, ampak da ima na R. samo ma-gacine in druga mesta, katera so jej v to, da v njih shranjuje les, deske itd , in iz teh magncinov pošilja svoje blago neposredno v svoja tržaška skladišča, da ga tako kakor se ta ukaz od tod dalje proda šilja po železnici a ali po pa v o; 5 da iz teh ikih glasi. Nikdo ne more dandanes več zanikati Slovencem na spodnjem Štajerskem priborjene pravice, da dobijo na slovenske uloge slovenske odloke, torej tudi na slovenske zemljiško knjižne uloge slovenske odloke. O vprašanji torej, kako se ima uknjižba izvršiti, ni de- gacinov razpo- želni zbor kompetenten soditi dilih svoje blago po navo kajt slovenski odlok ki jih izdaje nje tržaška načel Glede na to mora se „tako uknjižiti, kakor se glasi", torej sloven- predlaga odsek: „Slavna zbornica naj se izjavi v zmislu poročila." ski Sodniku se ne more ukazovati da naj izda odlok Predlog se sprejme. VIII Gospod zbornič etnik Anton KI po roča o vprašanju, ali smejo mizarji svoje izdelke sami pleskati. Rešujočemu to vprašanje izjaviti je odseku, da , ampak zbornica pristoj razsoditi dotično stvar v dveh jezikih. Kako se more torej uknjižba izvršiti v nemškem jeziku, ako državni zakon ukazuje, da se mora upis izvršiti tako, kakor se glasi ukaz zemljiško-knjižne sodnije. Cez to zaviro se ne da preskočiti. Nadalje omenjam naredbe. ponatlsnene v predlogu manjšine in podpisane od deželne nadsodnije svetovalca obrtna oblastva. Ker je obrtno oblastvo prve stopinje razsodilo v jekavnem zmislu imel z dalj rekurzom do c. kr, dežel prosilec obrniti se le vlade, katera gotovo vprašala bila zbo za nje mnenj da bi prositelju bilo mogoče, v bodočih slučajih pravo uteme ljiti svoje pritožbe, javlja odsek da j v tem slučaj merodaven § 37 obrtnega reda, kateri določuje, da ima Schmeidel-na. V tej naredbi stoji proti koncu, da ukaz justičn^ga ministerstva pravi, da je običaj ki se je urinil pri nekaterih sodnijah, da dobi namreč stranka sicer slovenski odlok, da pa se za zemljiške knjige naredi nemška prestava, nepravilen in nepostaven. In res, oči-vidno izdani vsak obrtnik pravico, izvrševati vsa dela, potreb je, odlok ljiške knjige. da je silno nevarno, če se dopušča, da se prelaga in še le ta prevod odda v zem Kdo se bo zanašal, da se res tako za popolno izdelova tudi pomočne delavce drugih obrtov vadno zahtevamo izgoto kladnej njegovih izdelkov ter imeti za to Ker od mizarja na- e najpri- izdelke. uknjižilo v zemljiške knjige, kakor mu slovenski odlok pravi, ako ve ; j da se je ta odlok še le prestavil in da u u lag in ker se je uknjižba izvršila še le na podlagi te prestave. da mizar sme prodajati plesk misli odsek, da ima mizar v zmislu § 37 obrtnega reda i pravico pleskati blago, pri njem naročeno, nasproti temu pa nima pravice prevzemati pleskarska dela. Odsek te- Cesar Viljem nemški. Začetkom minulega tedna došlo je z Berolina prvo daj predlaga : „Slavna zbornica naj se izjavi v rečenem naznanilo, da je cesar Viljem zopet obolel vsled nepo- menljivega prehlajenja, kakor tolikokrat že pred. Prve dni bolezni je še ustajal, sprejemal svoje ministre in zmislu." Predlog se sprejme jednoglasno. člene cesarske rodbine. torek poročalo se je že, da \ je bolezen, ki je pred nekoliko odlegla, postala hujša, v sredo že cesar ni več mogel zapustiti postelje, še hujše postala so poročila od srede na četrtek, ki so izrekala, da je cesar imel zelo nemirno noč in da je zelo Po smrti svojega očeta 1840. dobil je Viljem. oslabljen. tem izrečeuo je bilo glede na visoko starost bolnikovo, da je življenje njegovo v nevarnosti; v obče pa je šla med ljudstvom govorica, da cesar že umira. Slabost bolnikova napredovala je tako hitro, da je bilo vsako slednje poročilo neugodnejše in bolj uri obupno. Na Dunaji počiia je v četertek večer ob govorica, da jo došel že brzoiav o smrti cesarjevi; in res dobro ure kasneje raznašaii in predajali so po- streščeki že izredno izdane liste u „Tagblatt-ove" in W. allg. Z." v katerih se je naznanjeval privatni brzojav z Berolina gladeč se tako: „Berolin dne 8. marca ob o. uri minut zvečer, cesar Viljem je ravnokar umrl." . in 10. uro zvečer se je pa to naznanilo preklicalo z opazko, da je bil cesar v onem času padel a dolgo in hudo medlevico, da je pa kasneje vendar po- Med ker starejši brat njegov ni imel v zakonu otrok, naslov „princa Pruskega" kot odločen prihodnji prestolana-slednik, — in ob enem postal ie namestnik Pomoranski in general pešcev. Leta 1848. bil je zelo nepriljubljen, ker so ga sploh šteli za brezobzirnega vojaka in absolutista, za to je šel za nekaj časa na ptuje. Da se njegova palača ni oropala, dobila je napis ^Narodna last.w Bival je na Angleškem, drugo leto pa se je vrnil nazaj domu ter je kot poslanec narodne skupščine izrekel svoje ustavno stališče, kasneje pa se je ni vde- ležil več. Pred kresom 1. 1849 dobil je poveljništvo vojne zoper upornike v Badenskem iu Pfalz-i, po ukrotenem uporu zaukazal je veliko število ljudi zarad udeležbe pri uporu usmrtiti. Leta 1854. postal je veliki načelnik vseh pro-stomavtarskih besuic prustrih. Dne 23. oktobra 1857. postal je namestnik obolelega kralja, dne 7. oktobra 1858. pa je prevzel vla- kazal znamenje življenja in da so ga ob 6. uri obhajali, darstvo. Napoleon in Cavour ponujala sta mu prija Kasne e ponoči poročalo se je, da so cesarja krog teljstvo, da ga bila pridobila za svoje namene, pa 10. ure prestlali, da je bil zopet pri boljši zavesti da zopet žil nekaj juh pa vina šampanca da ]e dokler ni bil kralj v pravem pomenu besede, izogibaval se je takih zavez. Ko je dne 8. januarja 1861 stric bil potem krepkejši ter se je se zgovarjal s svojo njegov in kralj umrl, nastopil je Viljem še le vlado, kot soprogo, hčerj rjevičem sinom princem Viljemom kralj po „milosti Božji", pričel je takoj prevstrojati in Bismarkom, ki so pri njem bili do ure zjutraj prusko voj pa pri tem delu prišel je kmalu v na tem časom so pa bolnika pričele zopet zapuščati moči sprotje s pruskem deželnim zborom. Leta 1862 izbral Dn e 10. marca ob (. zjutraj razglašeno poročilo si je za ministra brezozirnega pl. Bismarka, ki je bil bilo je že po vsem obupno, slabost bolnikova postala je še večja, zavedal se že ni dolgo nič več in med vrstami pred pruski poslanik v Petrogradu. tem sta bila v lepem soglasji v borbah proti deželnemu zboru. Razmere se je a hko čitalo, da cesar m in vsak trenutek proti Avstrijski postale so bolj bolj napete, leta 1864 more umreti, in to seje tudi zgodilo čez dobro uro ob in 27 minut zjutraj. pa so se na videz presukale toliko na bolje, da sta se skupaj vojskovale Pruska in Avstrijska v Schiesvvig Ko je prejšnji da nastala nevarnost za življenj Holsteinu, to da koj pri sklepanju miru pokazalo se cesarjevo ? glasila se ie neka naredba cesarjeva z nasprotje toliko ojstrej Bismark sklenil je zvezo z meseca novembra minulega leta, s katero se razglaša z Laško in 1866 napovedala je Pruska nam vojsko s pre- ozirom na bolezen prestolnikovo, pooblaščenja sina nje- tvez0> da uaša država dela za ponižavanje Pruske. princa Viljema, da sme podpisavati v imenu ce- Avstrija napadena je bila ob enem od juga in se- govega sarjevem vse take državne čine, za katere bi bilo sicer vera, po bitkah pri Kraljevem Gradcu na severu 5 treba posebnega pooblastila. in pa pri Custozzi in Visu — na jugu, zgubila je Avstrija smrtjo cesarjevo zgubilo je to pooblastilo svojo vodstvo v Nemški, na jugu pa Beneško. veljavo, ker v onem trenutku, v katerem je cesar Viljem nehal živeti, postal je ne mšk cesar, n j e g v St Takrat je sedaj umrli cesar hotel s svojo vojno Rerno bivajoči bolni sin Friderik z Nikolsburga koj preko Dunaja do Trsta in gotovo Ranjki cesar Viljem rojen bi se tudi Bismark ne bil protivil „nekoliko Nemško" bil 22 marca 179 toraj bil čez 13 dni dopolnil 91. let svoje razširiti doli do jadranskega morja III. zažugal je takrat, da takoj starosti to da Napoleon zapove vojni francoski Pruski, ako bi se to zgodilo in tako so Prvo življenje njegovo, kakor tudi vsi vspehi,nje- nasledki onega leta za nas ostali le omejeno pomenljivi mahniti po go bilo jašk s svoj 10. letom postal j že Napoleon III. pa je štiri leta kasneje 1. 1870 plačal častnik, leta 1813. postal je stotnik ter je 1. 1814. sprem- oni svoj korak s svojim prestolom. Kasnejše dogodbe Ijal svojega očeta v vojski zeper Francoze so znane, o pravih namenih Bismarkovih pa je marsi- Leta 1829. poročil se je s princesinjo Avgusto ka3 razodel v svojih spomenicah naš kacelar Beust, ki je madjarom za „domoljubje" skazano leta 1866. koj S tega zakona bila sta Saksonsko, rojeno leta 1811. rojena sedanji prestolnik Friderik (rojen dne 18. okto- drugo leto dal nagrado dtializma. bra 1831) in pa princezinja Luiza, velika vojvodica Badenska, (roj. 1838.) Mi pa smo leta 1879. poslali »zavezniki* mogočno zapovedujočega cesarja Nemške s knezom Bismarkom, 80 Koliko koristi nam je donašala nemška zveza do skušal se je večinoma izogniti jedru vprašanj s tem da sedaj, je teško zračuniti gibati bi se dalo z ozi om na delovanje narodno-nemške stranke pri nas, ozi- roma iz Nemške ven podpiranega Schulverein-a; iz tega, da se naši državi bolj in bolj nakazuj dalje ^ pot razpravljal postranske stvari, za katere ga nihče vprašal. — Očitanje, tožbe in vprašanje dr. Tonkli-jeve ?ane slovenske paralelke, in s zadevale so tolikrat zahte temi v zvezi razpust ižj proti izhodno-južni strani. Prihodnjost pa bode poka- te gimnazije v Kranj gimnazije v Kra Obstanek zala, kedo bode imel korist zagovarj je z vsestransko teme zadnjem govoru kedo škodo pri tej zvezi Bismarkovem izrekle so „No vice" svojo sodbo pred malo dnevi ljitimi kot odgo ralelkah. razlogi, živo je slikal naravni vtis tega razpusta na zahtevo naroda po novih skih pa Minister Gautsch Koliko bode vplivala smrt starega cesarja na vprašanj odgovarjal na z ne*o Nemško unanjo politiko, se že da uganiti, ali, kaj se prim razpravo o vprašanj ali predmet za poduč emšči prvo grščina na sloven- bode zgodilo, ko umerje po prerokovanji zoravnikov skih paralelkah sedanji nemški cesar Friderik, to se danes ne more zračunati. gotovo pa je, da bode o tem odločevala naj več volja Bismarkova, ako ostane živ in zdrav. 0 Glede Kranjske gimnazije a je izrekel, da mesto nje hoče ustanoviti v Ljubljani drugo gimna z lastnim vodstvom ke Kranjsk ni vstrezala namenu zbrem ker v obče tišče vsi učenci bljanske gim 7 1 ljansko v gla mesto ljub D r. T o n k poprime v drugič besedo rekoč ? Naši dopisi. Iz I^jubljane Strossmaver, zahvalil Preuzvišeni biskup J. da mu minister na njegovo vprašanje glede slovenskih paralelk prav za prav ni odgovoril ničesar, temveč se se je Ljubljanskemu županu za ekaj izgovarjal. Glede kranjske imnazije pa je telegrafsko čestitko, povodom mašniške petdesetletnice z naslednjim pismom : Tonkli ministra v drugič zavrnil rekoč, da je v obče napaka, vse učence kopičiti v enem mestu, ker je to v vrh tega pa kaže ravno se Preugledni moj župane r Hvala Vam na čestitki prilikom m o ga ko g jubileja. Bog i Vas obilno blagoslovio i svaku Vam srieču udielio grada Na pose pako želim: da u procootu slavnoga Ljublj 2 u napriedku pobratitmkoga naroda Slovenskoga onu utiehu, zadovoljs kojim Vase plemenito srdce i Va Mene je ovom svečanom sgodo veselje do živ ite, za zvanje najviše tezi. najviše dokazalo ) da to veselilo. što se škodo učenju in izgoji, dajna epidemija v Ljubljani, kolika napaka je to tudi v zdravstvenem in učnem oziru, ako se vsi zavodi kopičijo v enem mestu. Minister Gautsch glede Kranja ni dalje odgovoril ničesar, glede slovenskih paralelk pa je vendar neiiaj razburjeno odgovoril, da se je že prvič jasno izrazil „da si bode učno upravništvo prizadevalo že letos ustreči željam govo roikovem." se svi mi na slavjanskomu jugu besedah kaže se vsaj nekaj, teh samo čakati je treba, jedno tielo, s jednom ter istom svetom nakanom i svrhom smatramo i da u bratskoj ljubavi, slozi i jedinstvu naše snage, slobode alog ali bodo dejanja ministrove tudi v soglasji z njegovimi besedami. je iz samo g a biča budučnosti tražimo. Ta misao crplj gospoda deželnega glavarja grofa božjega i tako Ig stvari. da samo i naravi ju sviet progo niti i na kriz pribiti, ali nikad i nifcad umoriti nemoze; ona poleg junačkih pobornika prije ali poslie treči dan dozivieti i na novi i neumerli nikomu na svietu na štetu i život uskrsnuti mora 7 što ukor, nego svima na uhar i slavu služiti mole. Molim Vas liepo da ovo u ime moje zahvalnosti i slavnomu Ljubljane i svoj brači slovenskoj izručiti blagoizvolite gradu Thurna čujemo, da se do sedaj še ni obrnilo na boljše. Pred nekaj časom sklicani so bili v posvetovanje o bolezni njegovi trije zdravniki, ki so bili zelo soglasni o značaju bolezni. O stanji zgradbe kanmiško-Ljubljanske železnice dohaja nam iz popolnem zanesljivega vira vest, da so v bistvu razprave med konsorcijam in vlado dog- nane ter da se pričakuje v prav kratkem času podpis ostalem s osobitim Štovanjem ostajem preuglednoga Gospostva Vašega dotičnega koncesijskega zapisnika. Teko sicer se posebej razprave skupnega mosta čez Savo pri prepokorni sluga i prijatelj J. J. Strossmaver, s r b iskup. Djakovo, 22. februvarija 1888. delovanji slovenskih državnih poslancev po- določen. dajajo nam malo slike razprave naučnega proračuna v budgetnem odseku. glede Črnučah v tem smislu, da bi jeden most služil prometu železničnimu in pa onemu na državni vožni cesti, pa to vprašanje, kakor je pomenljivo v obče, za zgradbo železnice nima neposrednjega pomena, ker je v koncesiji most" kakoršen bo potreben za železnico že posebej Matice slovenske odbor zboruje danes popolu- Pri poglavju »srednje šole" dne ob 5 uri. podajali so naučnemu ministerstvu enako Čehov: Z eithammer nik zastopniki , Matuš, Jahn, kakor zastop-Poljakov: Hausner in pa zastopnik Slovencev Tonkli jako britka in grenka očitanja. Minister Gautsch »Slovenski pravnik" št 3. ima sledečo vsebino: Razsoja o odškodnini v kazenskej pravdi. 2. Nekoliko besed o mojem novem prevodu občnega grajanskega zakonika. 3. O novem ustnem skrajšanem postopku. 4. Pravniški razgovori III. 5* Zakodajstvo. 6. Pravo- Pred n ekaj časom nastala govorica, da name sodje: ni trdila Od prič poterjene okolnosti, katerih stranka rava cesar odpotovati za nekaj tednov na ptuje. Tej ne plivajo na razsojo Pritožba zoper od- govorici oporekalo se je v časnikih, ki so z vlado v ločbo nasodiščevo v malostnem postopku ni dopuščena, oski zvezi. razlaganju § 199. lit. a. k. z. 7. Zanimiveje raz- Nemška. sodbe v obrano zakona I., II. 8. Listek. 9. Književnost. Viljema minuli Berolin postal je vsled smrti cesarja 10. Drobne vesti. »Slovenski Pravnik" izhaja prvi dan petek središče vsega poličnega zani- manja o tem tednu. Po komaj trodnevnem resnem bo-vsakega mesca ter stane za celo leto 4 gld., za pol lehanji umrl je dne 9. t. m. malo da ne 911etni starček leta 2 gld. Uredništvo in opravništvo je v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 16. Kmetijsko potovalno predavanje ima tajnik c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire v nedeljo 18. t. m. Viljem. Vse se je po tej dogodbi poprašavalo kako bode vplivala ta dogodba na bolnega nemškega cesarjeviča ? • P A \ • popoludne po cerkvenem opravilu v šoli na Je žici in 19. t. m., to je na sv. Jožefa dan, popoludne po cerkvenem opravilu, v šoli v Rib nem pri Bledu. ki je po smrti očetovi postal sam cesar nemški. O vtisu naznanila smrti očetovi na bolnega cesarjeviča se poroča, da se je ta novica naznanila pred vsem soprogi cesarjevičevi, po tem zdravnikom, potem pa se je ce-sarjeviču sprehajajočemu se na vrtu nesel dotični te- Novičar iz domačih in tujih dežel. legram. Ko cesarjevič bere veličanstvu cesarju Frideriku itd. naslov: »Njegovemu — razumel je takoj Dunaja. — Smrt nemškega cesarja našla je tudi vsebino depeše, jo odložil nazaj, se glasno zjokal čez pri nas mnogostranskih odmevov. V prvi vrsti izrazil nekaj časa pa vendar odpečati brzojav ter se takoj poda je cesar sam svoje sočutje in milovanje knezu Bis- v svojo sobo, kjer ga je tolažila enako potrta soproga marku naravnost, posredno pa tudi osebno nemškemu Kasneje pa se je podal na delo in je sprejemal brzojave ? na poslaniku knezu Reuss-u nemškemu cesarju Frideriku. Dunaju in pa novemu odgovarjal in pa razpolagal vse potrebno ali dan. Zbornica poslancev > katera je imela minuli petek Odločil se je drugi dan odpotovati v Berolin. > smrtni dan nemškega Zdravniki izrekli so, da sme potovati, ne da bi se bilo cesarja, javno sejo, in predsednik S mol ka sam izrekel bati posebnih nasledkov. — Dejansko odpotoval je nov je takoj po pričeti seji žalovanje in milovanje zbornice nemški cesar v soboto jutro ob 9. uri dopoludne s po-potem ie v znamenje žalosti predlagal takoj sklep seje. sebnim vlakom proti Berolinu. Milovanje izrekli so enako bodi si osebno, pismeno ali brzojavno vse odličnejše osebe cesarske rodbine in političnih krogov. Pri pogrebu zastopal bode našega cesarja naš cesarjevič, ki se poda v ta namen v Berolin. državnem zboru so, kakor smo že zadnjič omenili, sedaj še vedno bolj pomenljive razprave v bud-getnem odseku, kakor one javnih sej. V zadnjih dveh javnih sejah bila je naj zanimi- vejša razprava o zakonu odškodovanja katehetov v ljudskih šolah. Potovanje proti Berolinu bilo je srečno in sijajno. Še pred prihodom v Genuo pričakoval ga je na postaji laški kralj Humbert, izrekel mu je svoje sočutje, objela sta se srčno in na pozdrav laškega kralja odgovoril je nemški cesar na listeku, ter se spominjal enakega mi-lovanja takrat, ko je umrl laški kralj Viktor Emanuel oče sedajnega kralja. — Enako pozdravljali so cesarja v Milanu, v Monakovem, v Lipsiji, na državno mejo pa si je cesar naročil svoje državno ministerstvo tam sprejel je v svojem vozu ministre s knezom Bismarkom, s katerem se je dolgo razgovarjal ter ga konečno naprosil > Ena vrsta govornikov zagovarjala je pravico dr- v njegovem vozu ostati do Berolina. žavnega zbora, sklepati o tej zadevi, druga branila je Cesar bil je namenjen takoj po prihodu svojem pravico deželnih zborov. Zanimiv je bil, kakor smo že obiskati mrtvega svojega v zadnji številki »Novic" omenili, govor Heinrich-ov. toda, ko očeta in potem svojo mater i se vlak bliža Berolinu začel je silovito sneg Včeraj odgovarjal je temu govorniku načelnik Nemškega nesti, nastala je naenkrat prav Božična zima. To je si- „Schulvereina" Weitloff, ki je bil pa v svojem go- lilo cesarja, da se je takoj po prihodu v Berolin takoj voru tako malo srečen, da mu vkljub različnih v go- v vozu s svojo soprogo podal v Charlotenburg. vor pomešanih neslanih šal ) še lastni prištaši niso Soproga cesarjeva, cesarica Viktorija, pa se je kmalu po prihodu podala v cerkev, kamor so oni večer prenesli mrtvega cesarja. hoteli dajati tako zaželjenega odobravanja. Gosposka zbornica zboruj danes in ima med drugem na dnevnem redu poročilo odsekovo o zakonu zarad Pogreb cesarjev odločen je na prihodni petek in odpisavanja zemljiškega davka pri vre- vdeležili se ga bodo zastopniki vsih evropejskih vladarjev menskih nezgodah" deloma vdeležil se bode pogreba tudi cesar sam, v ko- Glede daljnih razprav deželnega zbora je danes likor mu bode to dopustilo zdravje njegovo. že gotov > da se budgetna razprava ne prične pred veliko nočjo, temveč skoraj gotovo še le v drugi seji Zoper dosedanjo navado razglasil je takoj v pon-deljek nov nemški cesar manifest: „do svojega ljud- po veliki noči. Prva seja po praznikih pa bode dne aprila. stva" in pa pisanje do državnega kancelarja. teh pismih izreka, kako hoče, da se vlada njegovo ljudstvo. Vsa poročila potrjujejo, koliko se sploh čudijo, da nov cesar v nasprotji z navadami Bismarkovimi odločno no vladanje. En del manifesta pravi Telegram Novicam". eka 1 i b e r a 1 Z Dunaja li. marca ob 2. uri 15 minut popoludne do besede j? Varno stoječa v lastni moči je Nemška Minister Gautsch spoštovana v svetu odov; zahteva samo, da se more slancu ? Tonkliju glede zahtevanih je minulo soboto po slovenskih pa razveselevati pridobljenega mirnega razvoja. Da je tako iz zahvaliti se imamo cesar kosti aloge ralelk odgovoril, da se nadja, v tekočem letu rečenim željam kolikor moč vstreči, odgovoril Viljemu. Prešinen od veli- je danes pri proračunu ljudskih šol: Da bode i obračalo se bode vse moje prizadevanj ^lede sklepa goriškega deželnega šolskega sveta delo nadaljevati v onem duhu, v katerem se je usta novilo: N e m š k t or i t v vetje m v so- za obligatni poduk nemščine v vseh tamošnjih ljudskih šolah, vsled protesta deželnega zbora in sprejetega poročila namestnikovega, v smislu po- organi stave razsodil prav v kratkem času; glede ljud glasji z zaveznimi vladami in pa z ustavnimi Nemške države in Pruske, gojiti blagostanje nemške skih šol koroških Slovencev pa: da je ITeželiiemii dežele.u Potovanje je novi cesar srečno prestal in kolikoi se čuj pooblastiti namer predsedniku koroškemu poslal razpis z naroči lom, to poizvedeti in poročati. Po došlem poročilu bode tudi to zadevo samoumevno v smislu svojega sina samo za postave rešil posebne slučaje, sicer pa hoče vladarstvo obdržati v lastnih rokah. Francoska. — Snrt nemškega cesarja tukaj v obče ni zbudila takih izgredov, kakoršnih so se nekateri bali. Ako pa so nekateri časniki vendar poskušali Žitna cena v Ljubljani 7. marca 1888. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 85 kr. banašk? ščuvati zoper „Nemško" in grditi umrlega cesarja toda vlada je vse take liste zasegla in ogibala dražiti čutje Nemcev i se sploh 7 gold. 80 kr. kr. turšice 5 gold. 36 kr. soršice gold o v • rzi 4 gold. 6 kr. ječmena 3 gold. 74 kr. prosa 3 gold. 74 kr. ajde 4 gold. 22 kr. ovsa 2 gold. Laška Časniki z zadostenjem odobravajo po 44 kr. Krompir 2 gold. 67 kr. 100 kilogramov. zdrav nemškega cesarja po laškem kralj in rekaj V Kranj i 12, marca. Oves 2 gold. 60 kr. da sta se pri tem pozdravu objela laški in nemški narod, katera bodeta sklenila še ožje prijateljstvo. Bolgarska. — Vlada odložila je takoj odgovoriti na pisanje Turške, v katerem izreka nepostavnost se- 1 g°ld- 60 kr danjega bolgarskega kneza Ferdinanda. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen 4 gold. 22 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr. 54 kr. volilcem trgovinske m obrtne zbornice! misijo v Ljublj Volilna komisija za trgovinsko in obrtno zboi vršila volitev ali z ustnim v Ljublj razglaša, da se bode pred volilno ko dan marca 1888. leta. Oni volilci pa kateri bodo volili glasovanjem ali z osobnim oddajanjem napisanih gl 22 gla magistratu vsaj do 19. marca 1888. leta poslati na deželi c. kr dopošiljanjem glasovnic, morajo napisane in podpisane rajnemu glavarstvu, v Ljublj pri mestnem Priporočajo se sledeči gospodj 1. Trgovcem I. in II.. volilnega razreda kateri dobe rudeče glasovnice: afl Hren. graščak in trgovec v Ljubljani, j Ivan Perdan ? Fran Ks. Souvan trgovec in posestnik v Ljubljani, i trgovec in posestnik v L ubljani, 2. Trgovcem III. volilnega razreda ' Kateri dobe višnjeve glanovnice: Tomo Pavšler, posestnik in trgovec v Kranji, Josip Ribič, prodajalec instrumentov v Ljubljani. 7 Obrtnikom II. volilnega razreda, kateri dobe bele glasovnice: Oroslav Dolenec. svečar in hišni posestnik v Ljubljani, Alojzij Jenko, načelnik pekovske zadruge v Ljubljani, \ Janko Kersnik, graščak in posestnik mlina in žage na Brdu, Jarnej Žitnik, hišni posestnik in čevljarski mojster v Ljubljani, Filip Zupančič, hišni posestnik in stavbeni mojster v Ljubljani. L j u bljaui dne marca 1888. Narodni volilni odbor Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.