PRIMORSKA
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST
Nobena pravica, nobena svoboda ni bila delovnemu ljudstvu darovana. Vse, tukaj in povsod, si je moralo delavstvo priboriti. Priborilo pa si je vse zato, ker je ohranilo enotnost svojega gibanja...
Ivan Regent
L«to 1., štev. 2 - Cena 4 Hre
TRST, sreda, 5. decembra 1945
Uredništvo in uprava: Via Monfort 3 Jel. 29-i.,0G. -- liokonis: .‘-r ne vračajo.
Za sindikalno enotnost
Na seji Enotnih sindikatov je bila 28. t. m. sprejeta sledeča resolucija:
Mestni odbor ter tajniki vseh strok Enotnih sindikatov Trsta in Julijske krajine so se sestali 28. 11. 194o in vzeli na znanje Stališče krajevnega dnevnika «La Voce Libera», glasnika Julijskih sindikatov kakor tudi sta-lišče stranke »Partito d’Azione» proti iskrenim konkretnim in realističnim predlogom, ki so jih po odloku divektlvnih odborov poverjenikov in tovarniških odborov Enotnih sindikatov predložili Julijskim sindikatom. To so pokrenili z edinim ciljem, da odpravijo nevarno sindikalno stanje, ki obstoja v naši pokrajini, in da zedinijo obe sindi-. kalni organizaciji ter zaščitijo pravice in nazore vseh delavcev.
Enotni sindikati obsojajo to odklonilno Stališče, kot nov napad proti neprenehni in težki borbi, ki jo vodi delavski razred, za potrditev svojih pravic ter uresničenje ekonomskih političnih in socialnih stremljenj. To stališče je napad na. delavsko odporno sposobnost in borbenost in ima namen okrepiti rovarjenje reakcije, ki si želi zopet pridobiti položaje, ki jih je izgubila v osvobodilni borbi, prisiliti ljudstvo k lakoti in v njegovo Škodo pripraviti povratek novega in še bolj k: 'tega fašizma., orodja kapitalizma in imperializma
Enotni sindikati poudarjajo, da so Julijski sindikati ravnali nasilno in nesramno, ko so si prisvojili Delavske zbornice ter hoteli s tem slavnim nazivom, iz zgodovinske delavske borbe prikriti svoj razdiralni, proti-razrednl in reakcionarni značaj, ki je enak onim silam, ki Skušajo danes v nekaterih deželah razbiti protifašistično in demokratično froiito.
Enotni sindikati potrjujejo strnjenost in odločno voljo organiziranih delavcev, da z vsemi sredstvi preprečijo vse poizkuse, da bi se faSiz.em nasilno povrnil in da se bodo borili za dosego ljudske oblasti v duhu razredne solidarnosti in bratstva med narodi.
Končno apelirajo na zavednost in razsodnost vseh delavcev ki naj ugotovijo o-gromno odgovornost onih, ki zločinsko in premišljeno Obrekujejo Enotne sindikate, v katerih je včlanjena ogromna večina delavstva naše pokrajine ter Zavestno spletkarijo, da bi poglobili sindikalni razkoli.
V zadnjem času poskušajo doseči Julijski sindikati priznanje in vključitev svojih organizacij v italjansko konfederacijo dela. Ta poskus pomeni ali nerazsodnost v pogledu enotnih naporov delavskega razreda za dosego socialnega izboljšanja, in blagostanja ali pa načrtno razbijanj« enotnih naporov delavskega razreda s strani Julijskih sindikatov. če hoče in želi delovno ljudstvo doseči svoje cilje, mora brezpogojno o-hrahiti medsebojno povezanost in udarno silo v enotnosti ker le enotni bomo
kler se vprašanje državne pripadnosti te pokrajine dokončno na mednarodni konferenci ne reši. Zato so se odločili že takoj ob ustanovitvi, da ostanejo avtonomni, to je neodvisni bodisi od jugoslovanske, bodisi od italijanske sindikalne zveze. Samo na tej podlagi se je zamoglo enotno organizirati tržaško delovno ljudstvo v borbi za svoje interese. Tak je pač trenuten položaj in z našega stališča je edino pravilno, da ne ponarejamo dejanskega položaja. Vsako drugo tolmačenje in ukrepanje bi pomenilo kvarno razdvajanje naših sil in popuščanje napram reakciji, ki ji naša odločnost in enotost nista in ne moreta biti všeč, ker jim kvarita njihove račune. Zdrav pojav je pač to, da so v Enotnih sindikatih enotno organizirani Italijani in Slovenci, s Čimer je pridobila organizacija Enotnih sindikatov na moči in ugledu, tržaško delovno ljudstvo pa dokazalo s tein iz-vanredno zrelost v demokratskem in socialnem pogledu.
Naprotno pa so Julijski sindikati vedno, že od vsega začetka, poudarjali, da so italijanski sindikati in da so naklonjeni italijanski rešitvi glede pripadnosti Slovenskega Primorja s Trstom, to je za pripadnost, te pokrajine k Italiji, Ne bomo se spuščali v analizo njihovega članstva ki nam odkriva razloge njihovemu razpoloženju tako v pogledu njihovega zadržanja pri vprašanju rešitve o pripadnosti te pokrajine k Italiji, kakor tudi njihovo vedenje napram interesom in pripravljenosti iskrenega sodelovanja v
čim večje uspehe v borbi za pravice delovnega ljudstva obeh narodnosti. Ni dovoljno imeti organizacijo, ki nosi ime. Potrebno je s pravilnim pojmovanjem in praktičnim delom dokazati iskrenost pri teh naporih za dosego pravic in blagostanja.
Enotni sindikati so že dokazali s praktičnim predlogom Julijski m sindikatom Svojo pripravljenost in voljo, da pristopijo k ozdravljenju nezdravih prilik glede neenotnosti. Edini nagibi pri vsem tem so bili interesi tržaškega delovnega ljudstva, razume se brez nacionalnega opredeljevanja, ker to enotnost cepi.
Pri vsern tem ne gre ta ohranitev pridobljenih položajev poedincev v sindikalnih organizacijah, gre za razredne interese. Vsi organi Enotnih sindikatov so dobili svoje funkcije po volji delovnega ljudstva in so pooblaščeni od članstva, da izvrše vse tisto, kar jim narekujejo interesi tržaškega, delovnega ljudstva. Za enotnost glede razrednih interesov so vedno pripravlojni ukreniti vse potrebno, izključujoč pri tem vse čisto osebne in sebične momente, proti katerim se bomo borili vedno neizprosno.
Sedanja situacija, v naših vrstah je tako povoljna, da nič ne more resno vznemirit delovnega ljudstva, ki ljubosumno varuje svoje interese. Mi dobro vemo, da so ne samo v Trstu, temveč tudi v vseh industrijskih centrih, naše pozicije tako odlično samo zaradi pravilnega tolmačenja ter čuvanja razrednih interesov.
V Trstu samem, kjer obstoji tudi uradniški razred ki je podlegel vplivu nacionalistične ideologije, je sindikalno gibanje v drugačnem položaju. Do tega polo-
Iz federativne ljudske republike
Kongres jugoslovanskih
kmetov
borbi za pravice tržaškega delovneg ljud-1 žaja ne moremo in ne smemo biti mlačni.
sta. Interesi in pravice delovnega ljudstva sploh, ne samo tržaškega, so bili in bodo zmerom enotni. Kdor trdi nasprotno, temu koristi delovnega ljudstva niso pri srcu in mu je organizacija le sredstvo za dosego drugih, zlonamernih interesov.
Takšne razmere kažejo na nezdravo razpoloženje gotovih krogov napram skupnim interesom delovnega ljudstva, ki kvari in slabi možnost doseči
Nam ni vseeno, kdo poskuša predstavljati delovno ljudstvo, zlasti če so tj poizkusi neupravičeni, ker predstavljajo predvsem le uradniški razred.
Mi hočemo doseči vedno boljše pozicije in vedno večje blagostanje delovnemu
V	Novem sadu se je vršil 25, novembra prvi kongres kmečkih delavcev Jugoslavije. Na kongresu so bili prisotni vsi predstavniki kmečkih delavcev, organiziranih v sindikate, da hi razpravljali o vseh vprašanjih, ki spadajo v njihovo področje in določili smernice za svoje bodoče delovanje pri obnovi jugoslovanskega kmetijstva.
Bilo je prisotno okoli 450 delegatov iz cele Jugoslavije, ki zastopajo 105.000 organiziranih kmečkih delavcev. Kot gostje so bili prisotni zastopniki vojske in ljudske oblasti.
Umetniška skupina sindikatov je zapela ob začetku kongresa par delavskih pesmi, nakar je sledil pozdravni govor predsednika centralne zveze kmečkih delavcev Emila Kevresana, ki je povdaril velike napake in uspehe kmečkega delavstva pri letošnji kmečki kompaniji. Zato so tudi bile posejane večje količine žita kolikorjih je določal načrt.
Nato so delegati izvolili častno in delovno predsedoištvo V častno predsed ništvo so bili izvoljeni maršal Tito, gene-ralisim Stalin, generalni poročnik Aleksander Rankovič, predsednik glavnega odbora Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije Djuro Salaj, podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj in predsednik Gospodarskega sveta Andrija Hebrang-.
Med drugimi govori je v imenu glavnega odbora Enotnih sindikatov pozdravil kongres Adam Katič. Dejal je med drugim: »V prejšnji Jugoslaviji smo lahko z žalostjo ugotavljali, da so plače kmečkih delavcev obupne, da so bili delavci brez socialnega zavarovanja in sicer prav tisti, ki jim je socialno zavr.ro-nje v največjem obsegu potrebno Jasno je, da v takšnih razmerah kmečki delavci niso mogli uresničiti svojega sindikalnega gibanja, ker so vsak tak poizkus zadušili žaudarji in nazadnjaške oblasti bivše Jugoslavije.«
V	nadaljevanju svojega govora je Katic govoril o nujnosti požrtvovalnega dela kmečkih delavcev za povečanje proiz-
orožje, s katerim se lahko delavski razred upre izkoriščevalcem,
V starem p^otiljudskem režimu v Jugoslaviji se U vedno skušalo že v za četku zatreti vsako delavsko organizacijo.
»Najbolj zapostavljen, najbolj izrab Ijan in najmanj zavarovan del delavskega razreda v stari Jugoslaviji so bili kmetski delavci, je dejal tov. Petrov. Zato je več vzrftkoV Predvsem se kmečkim delavcem zaradi njih sezonske zaposlitve ni posrečilo organizirati sindikatov, da bi se z njim lahko Zavarovali pred veleposestniki, ki so bili v tesni zvezi Z državnim aparatom.
Ker so danes uresničeni vsi pogoji za kulturno povzdigo delavcev, sc sedaj po- • goslavijo tako oslabila, da stavlja kot ena osnovnih nalog organi- j upirati nemškemu navalu
lošosiavšfa te republika
Beograd, 29. Tanjug. — Istočasno z Do mom narodov se je pričelo zascrViBje Narodne skupščine. Na obeh sestankih je bil prečifan predlog za federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, ki sta ga oba doma enoglasno izglasovala. Dekla« ad-j ja, ki vsebuje predlog za federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, se glasi: V 20 letih obstoja Jugoslavije niso jugoslovanski narodi mogli uresničiti svojih stoletnih teženj -- narodne enakopravnosti in socialne pravičnosti. Name« sto da bi pobratila narode in ustvarila Socialno pravičnost, je vladajoča klika ustvarjala razdor in zatiranje ter politično in socialno nepravičnost, Rcakcio* nama klika z monarhijo na čelu je Juse ni mogla v aprilu 194-1.
ljudstvu. Zato smo se in se bomo vedno vodnje To je nujni pogoj za novo in iep-brezkompromisno borili za enotne pravice delovnega ljudstva — za pravičnejšo prihodnost.
Borba za življenjske pravice
Stavka tržaških pekov
še življenje	V
Sledili so govori raznih zastopnikov ka,	...
Enotnih sindikatov Jugoslavije, na po-j strokovnih zvez, da zvišajo mezde za 30 poldanskem zasedanju pa je govori! taj-; procentov —• verjetno sprožila nov val nik Zveže kmečkih delavcev Jugosla« j stavk v jeklarski industriji, vije Bora Petrov Govoril je o vlogi | Neki uradni predstavnik je danes iz-kmečkih delavcev in njihovih slndika- j javil da bo ustavljena industrija pro-
katov in^ačete^bof^za'odstranUevT1nc" I ne,n“lu'in navalu kralj Peter Kara« pismenosti*med kmečkimi delavci^ i djordjevič ni imel poguma in volje, da Ko je govoril o nalogah, ki se postav-1 hi pozval narod k odporu, temveč je polja jo pred kmečke delavce Vojvodine, jel be.gnil v inozemstvo ter prepusti! ljud« dejal Petrov, da je v Vojvodini od S(,vo usodi. Ves čas narodno ovobodilne 2.850.000 katasterskih oralov zemljišč	„
prešlo v državno tast 850 000 kat. oralov. Iwbe 1* k,alJ Pou'r 11 odklanjal odpor Vso to zemljo je treba obdelati. Število ! proti okupatorju. Pomagal je narodnim vpreg, ki jih je hiln pred vojno iiOOOO, j izdajalcem, ki so od leta 1941, vodili je sedaj samo 04.500. Prebivalstvo Voj v o- J ogorčeno borbo proti narodno osvobodim: je zmanjšano za 23%. Z zmanjšano; ... .	. ...	.	....	„„
delovno silo in z manjšim številom | ddrn vojsk,, to je prot, osvobod.lnemu vpreg je treba obdelati velikanske kom-; gibanju in sodelovali z okupatorjem, plekse zemljišč. Potemtakem morajo | Narodi Jugoslavije so tesno povezani nekmečki delavci vložiti svoje napore v to,. stopili borbo proti fašizmu in reakciji,
ajMssss i® <"*» •**'•<• •*»« -•*•>»•« *>
izbrana brazda je udarec za tista Spaku- ' svobodo proti skupnemu sovražniku. V lante in ljudske sovražnike, ki se bojijo,] tej skopni krvavi borbi so narodi lupo-da bi bilo v naši državi zadosti hrane tu j s|avjje ustvarili trdno enotnost in brat-obleke ker jih to moti pn njihovih ra-! .	..	,,	,
•	'--J	1	( stvo. Narodi Jugoslavije so spoznali v
I času med prvo in drugo svetovno vojno, I še bolj pa med nerodno osvobodilno borbo da je monarhija največja ovira za j ustvarjenje nove Jugoslavije, zajednice S pričetkom stavke v tovarnah Gene-' enakopravnih narodov O tem so se pre-ralmotors, se je število sfavkujočih de-, pričali v času pod nenarcdniirii režimi, lavcev v Združenih državah Ameriae po- j z vsem kar so morali pretrpeti in so iz-večalo na več kot oOO.flOO,	j kosili pri domačih izdajalcih, ki so bili
čunih.
¥ Amerlgfi sisvha 500.1100 delMceir
VVaShinghtdnu prvaijo, da bo stav-do katere je prišlo zaradi zahteve
lov pri izpopolnitvi kmetijstva in povečanju proizvodne.
V svojem poročilu je Petrov naglasil, da je zgodovina delavskega gibanja polna nenehnih naporov in bojev za izboljšanje položaja delavcev. Zaradi teli borb se je delavski razred zavedel, da bo lahko le z združitvijo vseh svojih sil in s pravilnim vodstvom svoje borbe do-
izvodnje avtomobilov in njej podobi'*; industrije, če bodo stavke trajale še en teden, ker dobivajo navedene industrijo že izgotovljene dele iz Generaimotors.
Ge bi se to zgodilo, bi stopilo V Stavko še 750.COO delavcev.
Za obvladanje stavk je zakonodajni odbor Kongresa včeraj sklenil, da se predloži Kongresu zakonski osnutek, ki
Tajništvo Enotnega sindikata trgovcev . zahteve pekovskih delavcev, kot nujne, sporoča, da je bil dne 29. novembra t. t. i vzele v takojšen pretres in se v na j kraj*
občni zbor tržaških pekov v dvorani gem roku rešile, Vsled tega je sestanek ! se-gel^ svoje ošvobojenje pred izrablja- j predvideva kazni za strokovne zveze, Enotnega sindikata kemikov. Občni zbor pekovskih delavcev sklenil, da pod zgo-' njem človeka po človeku. Organiziranje ako hi se pregrešile proti odredbam o
lahko dosegli naše interese. Enotnost je i® Pr0'jCl1 Poročilo tajnika te stroke o | raj navedenim zagotovilom kot pogojem,,
poteku pogajanj z delodajalci. Poročilo j prenehaj0 stavkati. V slučaju pa, da sel pravi, da so bili vsi napori Enotnih sin- pekovskim upravičenim zahtevam ne I dikatov brezuspešni. Enotni sindikat |	bodo prisiljeni zopet stopiti v
trgovcev z jestvinami je poskusil doseči: gjavko za svoje življenjske interese, da
neobhodno potrebna, Če hočemo priboriti vedno boljše pozicije interesom delovnega ljudstva.
Borba za interese delovnega, ljudstva
delavcev v zveze in sindikate je glavno stavkah.
nas je izučila, dft gospodujoči razred — j “|rnim potom, da se tej stroki zagoto J vsaj delno olajšajo težke socialne prilike, reakcija na splošno — vedno poskuša in j V1J0 mil°8novnel‘e pravice, s napori soj v katerih se nahajajo oni in njihove dru-bo poskušala razbiti našo enotnost. Po-i 0St(aIi zaf dl nerazumevanja in opozicije žine> skušali so, poskušajo in poskušali bodo I delodajalcev brezuspešni Zato so eno-:
vorinn mnvn rn.Hvniit« nos« *„.**,> o	glasno sklenili, da napravijo konec temni zAeaen smo, aa _o men tem peisoiski
vedno znova razdvojiti naše vrste s pob-	lodneInu zavlnifevallju. Pr.Riasiii: delavci dosegli vse svoje nadvse upra-
so stavko vseh tržaških pekov, ki se je viCcne zahteve- Čestitamo k odločnosti,
tičnimi, religioznimi nacionalnimi in drugimi momenti. Pri vsem tem niso prav nič tankovestni pri izbiranju sredstev in načinov, da bi vsilili delovnemu ljudstvu »gospodarska mišljenja«, »gosposke ideje« glede ureditve družbe, da bi s tem dosegli zasužnjenje delovnega ljudstva. Spričo teh naporov smo morali moramo in bomo morali Vedno stopnjevati našo pozornost in našo enotnost. Kdor si je vsega tega svest, komur so interesi delovnega ljudstva stvarnost, e-noinost nujna potreba za dosego socialnega Izboljšanja in blagostanja, ta bo razumel In občutil v vsej veličini nujno potrebo po enotnih sindikatih. Ta bo razumel tudi naloge katere delovno ljudstvo še čakajo v svetovnem organiziranju družbe.
Enotni sindikati morajo vložiti vse svoje napore, da uspejo doseči enotnost, v vseh pogledih interesov delovnega ljudstva, ki se zbog uspešnosti borbe za svoje razredne jiravice ne sinejo in ne morejo pri razredni borbi oslanjati na nacionalne, verske in slične momente, ki povzročajo neenotnost. Če bi oslanjali našo razredno borbo na eden ali drugi od zgoraj navedenih momentov bi dosegli s tem edino le cepitev naših sil. Z nacionalno opredelitvijo bi se v naše vrste vrinilo šovinistično sovvaštvo, ki predstavlja gonilno silo vseh imperia-lizhiov Reakcija bi triumfirala, ker bi v svojih umazanih računih uspela, mi sami pa b| v borbi za naše pravice občutno nazadovali prepuščeni na milost in nemilost kapitalistom.
Mi moramo še vedno upoštevati da se Slovensko Primorje s Trstom nahajata zaenkrat še pod ZVU in da	pa(jia
dokončna odločitev na mednarodni konferenci o definitivni Opredelitvi te pokrajine k tej ali oni državi vieiijio-števajoč pri vsem tem še tretjo možnost, k' je več ali manj teoretičnega značaja.
(Tudi se ne moremo pri tem rzpravlja-nju dotikati vprašanja volje in razpoloženja tukajšnjih demokratskih množic za samoodločbo, katerih spontano razpo-ložertje je vsemu demokratsko razpoloženemu prebivalstvu jasno)
Zaradi teh razlogov so Enotni sindikati od vsega počet,ka zavzeli stališče av-tonomnega položaja, od katerega ne morejo in ne smejo odstopiti vse dotlej, do-
pričela 29. 11. t. 1. ob 24. uri.
Res čudno je, da delovno ljudstvo ni nikdar doseglo svojih upravičenih zahtev brez boja, na podlagi razumevanja s strni delodajalcev. Vsi poskusi mirnega sporazumevanja in dogovorov 7. dc1i-dajalci so bili doslej š * vedno n omogoči in je neuspešnost mirnih sporumiov postala že pravilo Gospodarski krogi, ki So v sedanji vojni ■ 01 manj trpeli in pra' nič žrtovali, nasprotno celo nadaljevali z nemotenim gospodarskim udejstvovanjem in bogateli, nočejo pokazati nobenega razumevanja.
Medtem so bile zahteve pekov deloma sprejete. Zato so se v petek zvečer ponovno sestali vsi tržaški pekovski delavci v prostorih Enotnih sindikatov, da bi razpravljali o stavki. Enotnim sindikatom je bito tudi s strani vojaške ZVU zagotovljeno, da se bodo vse preostale
enotnosti, disciplini in razsodnosti pe- j kovskih delavcev; način njihovega po-stopnja in odločnost sta jim zagotovila uspeh.
Sovjetsko poljedelstvo
MOSKVA, Tass — Sovjetsko poljedelstvo prodira vsako leto dalje proti severu in celo večno zamrznjeno zemljo pričenjajo obdelovati.
Kmetom pomagajo znanstveniki, ki vzgajajo take vrste zelenjave, krompirja in celo žita, ki so najprimernejše za severno podnebje in ki dozorijo v kratkem arktičnem poletju.
Poizkusne postaje, ki na šestdesetem vzporedniku, kjer znaša povprečna letna temperatura samo 1,5 stopinj C. nad ničlo, goje In razdeljujejo kmetom semena raznih severnih vrst zelenjave, graha, fižola in krompirja.
Odgovor Sovjetskih sindikatov na pozdravno brzojavko Enotnih sindikatov
Moskva, 21. novembra 1945
Izvršnemu odboru Zveze Enotnih sindikatov za Trst in Julijsko krajino
TRST
Predsedstvo Osrednjega sveta strokovnih sindikatov Sovjetske zveze se v svojem in v imenu sovjetskih delavcev prisrčno zahvaljuje Izvršnemu odboru Zveze enotnih sindikatov ter tržaškim In primorskim delavcem za pozdrave ob priliki 28. obletnice Velike oktobrske socialistične revolucije.
Živela internacionalna delavska solidarnost.
Predsednik Osrednjega sveta strokovnih Sindikatov Sovjetske zveze.	Kuznecov
1 največja pnmoč okupatorju.
Na podlagi tega izjavljamo v skladu z voljo naroda in v imenu narodov Ju-i goslavije:
‘ t. Demokratična federativna Jugoslavija se proglaša za ljudsko republiko z nazivom federativna ljudska republika ! Jugoslavija. (Dolg spontan aplavz med i poslanci.) Federativna ljudska republi-! ka Jugoslavija je ljudska država, republikanske oblike, zveza enakopravnih . narodov, ki so svobodno izjavili svojo 1 voljo, da ostanejo združeni v Jugoslaviji.
2. S tem se dokončno ukinja monarhija, Petru IT. Ksradjordjeviču z vso dinastijo Karadjordjevičev naj se odvzamejo vse pravice, ki so jih poprej imeli.
Beograd, glavno mesto federativno ljudske republike Jugoslavije, dne 29. novembra 1915.
Utrjujte, bratje delavci in nameščenci republiko Jugoslavijo, čuvajte pridobitve I našega boja in težko priborjeno samo-! odločitev	*
Mi, delavci in nameščenci iz Sloven« j skega Primorja, in Trsta, vam za pote v-; Ijnrrio, da ne bomo nikdar pozabili na 1 žrtve, ki smo jih dali v borbi za svobodo in samoodločitev. Z našo neomajno vo-; Ijo bomo dokazali, da žrtve niso bile i zaman in se bomo borili do dokončne j zmage, delovnega ljudstva!
Socializacija proizvodnje v CešftGSlovašhi
BeneS je ob neki priliki med drugim govoril tudi o vladnih odredbah v zvezi s podr. žavljanjem razne proizvodnje za blaginjo naroda in poudaril, da ni treba pričakovati takojšnjega izboljSanja položaja* »Nasprotno*, je dejal Beneš, »položaj se lahko v trenutku poslabša, lahko pričakujemo odpor in kritike doma ter drugod, politični in gospodarski odpor ter nezaupanje In nenaklonjenost proti Csh s sirani domačih in tujih kapitalistov.*
-r--r


Iz zgodovine tržaškega delavskega
ljudstva
Dokler ni bilo v Avstriji splošne volivne pravice, sO se avstrijske nedelavske stranka zanimale le tnalo za delavstvo, alt pa nič. Delavci še niso bili odločujoči faktor. Pri volitvah je vlada! kurijalni sistem. Bilo je pet volivnih kurij in delavci so imeli volivno pravico, le'v peti kuriji, in, to Šele od 1897. Mogli so le malo vplivati na splošni izid volitev. Ko je pa postalo jasno, da bo delavska agitacija za splošno volivno pravico uspešna, da bo parlament sprejel zakon o splošni volivni pravici, so se začele »zanimati* za delavce tudi nedelavske stranke. Delavstvo le začelo postajati važen političen faktor. Se bolj pa so se začele te stranke »zanimati* za delavce po prvih splošnih volitvah na podlagi enake in tajne volivne pravice. Zanimati so se začele tako, da so rušile enotnost delavske organizacije, enotnost delavskega ljudstva.
. Namen nedelavskib strank pri »zanimanju* za delavce je bil dvojen. Hotele so razdražiti delavce, da ne bi imeli toliko moči, da bi jih mogli delodajalci laže izkoristiti, in zato, da hi pri volitvah volili za njihove kandidate .namesto za delavske kandidate. Namen je bil torej protidelavski. Ustanovili so še bili poleg razrednih, ali rdečih sindikatov, tudi italijanski in slovenski sindikati. Hoteli so delavce ločiti po narodnosti.
ščuvali so delavce ene narodnosti proti drugi, Ni dvoma, da je tako postopanje zelo o-težkočalo delovanje razrednih, mednarodnih strokovnih organizacij.
Kljub vsemu se je posrečilo ohraniti v Trstu in v vsej Julijski krajini enotnost sindikalnega gibanja. Zgodilo se je, da so izstopile iz enotnega sindikalnega gibanja celo večje skupine, ki pa. so se prej ali pozneje vrnile v svoje razredne vrste. Vse sindikalne organizacije so polagoma razpadle, če so bile zgrajene na nacionalistični podlagi. Kljub dejstvu, da Je bil narodni boj v naši krajini izredno oster, da je delavsko gibanje naletelo povsod na ta narodni boj in na na-eonalifitične predsodke, kljub temu je razredno sindikalno gibanje premagovalo vse ovire in nazadnje zmagovalo. Delavstvo je bilo doseglo tisto stopnjo razredne zavesti in politične zrelosti, da se ni pustilo slepariti.
Po smrti Karla Učakarja je prevzel vod stvo tržaškega delavskega gibanje Valentin Pittoni. Pomagali so mu Giovani Oliva — tiskar, Ezio Chiussi, Panek, med Slovenci pa Anton Jernejčič, Kermolj in drugi. List «11 Lavoratore* je postal leta 1907 dnevnik. V slovenskem jeziku je izhajal tednik »Rdeči Prapor*; leta 1900 pa je začel izhajati »De-
lavski list* kot tednik. Poleg socialistične stranke (italijanske in slovenske) in poleg sindikalnih organizacij je ustanovil Valentih Pittoni še delavske zadruge in začela so
mm
:
—T	-.r
m -y a
p m
' -
h . ' ' «■’- ■
v.'-’’	'
v 4*S
w.-:
Karlo UCekar
se ustanavljati delavska izobraževalna društva. Med poslednjimi sta znani zlasti »Cir-colo di studi sociali* za italijansko, »Ljudski oder* pa za slovensko delovno ljudstvo. Po-
časi, korak za korakom, v-hudih bojih za finančna sredstva in za prostore, v hudih bojih z nedelavskiml strankami in politično oblastjo, je delavsko gibanje naraščalo, se širilo in krepilo. Tržaško delavstvo je mlelo torej dve socialistični stranki, svoja skupne, enotne sindikate, ne ločene po narodnosti, svoje skupne konsutnne zadruge, svoje italijansko in slovensko časopisje, svoja izobraževalna društva. Tržaško delovno ljudstvo se je pripravljalo za pievzem obla sti v svoje roke. V delavskem domu. kjer je bi! sedež vseh delavskih organizacij, utu-štev in uredništev, ki se je nahaja! spočetka v ulici Bose h rit o št. 5, kasneje pa v ulici Madonnina (ki so ga fašisti požgali) je neprenehoma vrelo. Shodi in predavanja so se vrstili dan za dnem. Tam si je delavstvo izposojalo knjige iz bogato založenih knjižnic, tja je zahajalo delavstvo zvečer v čitalnice čitat. Tam so se vadili pevski zbori in dramatični dilotantje. Tam so se na sejah pripravljali načrti za prihodnje boje. Tržaško razredno, mnogostransko delavsko gibanje je ustvarilo iz delavca zavednega borilca
To je bila doba razširjanja razredne '.a vesti in socialističnih idej. Doba, ko je bim treba cepiti na zdravo delavsko deblo soda. ližem, ko je bilo treba delavsko gibanje samo po sebi instinktivno razredno, da ima v selo od vsega začetka elemente razrednosti; t.i pa samo po sebi zavedno razredno in tudi ne socialistično. Socializem sta šele Marx in
Engels vnesi« v delavsko gibanje, in vsa doba delavskega gibanja v 'fr. tu — od začetka do prve svetovne vojne — je doba. ko se je vnašal socializem v delavsko gibanje. Vnašal s shodi, predavanj: in z bojem: z listi in knjigah!!.
To je bila (Joba. ko se je moralo delavstvo šele boriti za najmanjše ptavice. o katerih se danes le redko kdo zaveda, da so sad bojev, ki so trajali leta in leta. in ki so terjali ogromne žrtve. Svoboda tiska, svoboda organizacije, bolniško in nezgodno zavarovanje, svoboda besed c in š<> vse polno diu. gih pravic, si je priborilo delavstvo v hudih bojih in v najtežjih okoliščinah. V naj tez« ib oi.oliščinali so sc morali boriti za, zvišanje mezd, za Zboljšanje delovnih pogojev, za znižanje delovnega časa. Nobene pravice, nobene svobode niso delovnemu tiudstvu podarili.Vse. tukaj in povsod, st je moralo delovno ljudstvo priboriti t Priborilo pa si je vse le zato, ker je obranil'' enotnost svojega gibanja, enotnost svoje sindikalne organizacijo ib vseh svojih hoievnih organizacij.
Bilo bi nespametno meniti, da bo vnaprej drugače. Vse naše življenje le en sam nepretrgan boj in hoj je naš? življenje. Ni pa nobenega dvoma, da bomo v ten: boju zmaga!!. Nazaj, v preteklosti, pa se oziramo le. zato, da bi se na izkustvih in na napakah le naš? preteklosti naučili delati in se boriti brez napak in pomanjkljivosti.
IVAN REGENT Dalje prihodnjič
Stran t
PRIMORSKA DELAVSKA ENOTNOST
JMmožiism zhmmumja
detamtva
Vedno bolj se odmikamo od fa^ov mračne preteldosti v pogledu pravic in koristi najširših delavnih slojev, katere so vse gospodujoče si!e v svetu zatirale in izrabljale.
Delavne množice so spregledale in uvidele, da se njih ekonomski in socialni položaj utegne izboljšati le v primeru ako same in Cim bolj enotne prevzamejo svojo usodo v lastne roke in si na ta način pribore položaj v družbi, ki jim ga nihče ne more in ne sme os- oravati.
To zdravo razpoloženje vlada tudi v naSl (pokrajini. Množice same so po sedanjem položaju porok, da bo to razpoloženje vladalo tudi v prihodnosti. Ostanju tega razpoloženja »as ponovno potrjujejo najrazličnejše manifestacije iz cele pokrajine, tako v Trstu, Pulju, Miljah, Tržiču, Gorici in drugod. Povsod se vse, najbolj zavedno, najbolj borbeno delavno ljudstvo zbira v vrstah svojih organizacij — v Enotnih sindikatih. To delovno ljudstvo povsod in od vsaki priliki ponovno manifestira svojo pripadnost k Enotnim sindikatom in odločno voljo, da si pribori vse svoje Interese, ker hoče in terja, da se v svetu uvede pravičnost in blagostanje. Borbenost in volja do dela v vrstah članstva Enotnih sindikatov je zasledovala in zasleduje edino pravilne interese delavnega ljudstva, kar .se je že za osvobodilne borbe izkazalo kot edino pravilno in uspešno za dosego demokratičnih svoboščin. Borba proti fašizmu je bila neizprosna in brezkompromisna ter ostane tudi taka, dokler ne bodo odstranjen! zadnji ostanki fašizma in s tem vse glavne
Kamnoseška zadruga v Nabrežini
Kamnoseška obrt in industrija sta bili I na osnovo 1 : 90. ovil ves nadaljnji iz
1930 pa je njih cena padla na 25 lir. Kakšne so bile posledice, si lahko mislimo. O vsem tem bi lahko podale poročila in orisale položaj tvrdke: Favetti, Caharija, Mozetič, Pregare in druge.
Po sedanji vojni so pričele nekatere tvrdke zopet z delom. To delo pa je tako malenkostno, da ga ni vredno omenjati. Tudi v kamnoseštvu se jasno opaža, da vlada na gospodarskem področju veliko mrtvilo. Ni gospodarske obnove in je tudi ne ho. dokler ne prevzame ljudstvo svoje usode v lastne roke in ne dobi Trst s Slov. Primorjem prepotrebnega gospodarskega zaledja in s tem možnosti gospodarskega razvoja in procvita.
Predstavniki Enotnih sindikatov v Nabrežini se zavedajo in občutijo vsa pereča vprašanja, toda zaradi splošnega položaja imajo vezane roke. Vsi njihovi napori so namenjeni obnovi kamnoseške industrje. Zato se je na pobudo predstavnikov Enotnih sindikatov v Nabrežini sestavil Pripravljalni odbor za ustanovitev »Zadruge kamnoseških delavcev« z o. z. Delo je v tem pravcu že tako daleč napredovalo, da imajo zbrane že vse zadružne člane in da so se s tvrdko Gor-lato že načelno sporazumeli. Omenjena tvrdka jim bo odstopila tri kamnolome in Caharijevo delavnico, tako zvano »Novo delo«. Pogoji s strani omenjene tvrdke niso preveč ugodni, a zadrugarjem je predvsem poglavitno to, da se z delom prične čimpreje Delavnica »Novo delo« ima žično žago, karborundum cirkularko in ostalo najnujnejše orodje. V kamnolomu pa imajo prenosno žično žago za žaganje kamna Pri delu s to žago pa potrebujejo posebne vrste pesek, ki ga morajo dobavljati iz Chiozze. Tovorna ladja takega peska stane 300.000 lir. Pesek je neobhodno potreben, a se ga ne izplača dobavljati v malih količinah, ker so v tem primeru režijski stroški znatno višji. Tudi ostali režijski stroški in po-
____________ __ _______ ____________ j trebni kapital za obratovanje niso ma-
voz. Zaradi tega odloka je bil ustavljen	j	lenkostni.	Čudimo se pri vsem	tem le, da
ves izvoz kamna v Kairo. Do tedaj so	j	domačini,	ki razpolagajo z večjimi de-
namreč izvozili mnogo materiala za dela1 narnimi sredstvi, ne kažejo večjega rana Sueškem kanalu, kjer sla ob vhodu zumevanja za interese delavcev in splo: v Suez postavljena tudi dva ponosna ^ne krajevne blaginje. Od tej priliki naj tigra, ki ju je iz nabrežinskega kamna	;	omenimo,	da je Kamnoseški	podjetnik
izklesala domača tvrdka Mozetič.	i	Radovič nedavno sam ponudil	svoje pod-
Po letu 1930 je delo naglo pojemalo. I na razpolago delavski zadrugi, kas-Mnoge tvrdke so finančno propadle. De-! nei0 Pa i® *z neznanih razlogov od te la je bilo vedno mani Delavci so odha-! ponudbe odstopil. V interesu kraja, sa-jali za delom v Tržič in v Trst. v ladje- ^ ni ega bi bilo priporočljivo, da bi vsi po-
nevarnosti, ki bi utegnile svet ponovno pahniti v zmedo in pogubno uničevanje. Vsi oni pa, ki jim tudi danes prebujanje množic ni všeč, ker jih ovira pri njih zlobnih namenih, se zbirajo v dobro nam znanih reakcionarnih vrstah in z največjo v nemo delajo na to, da naše vrste razbijejo. Nase vrste so pa tako strnjene, da oni ne morejo uspevati. Vendar se ne smemo pustiti uspavati, ker stovraznik se ni str; in se krčevito brani.
Zgoraj navedeno odločnost in voljo so delavne množice Tržiča in Pulja dokazale na dveh sindikalnih sestankih, ki ju je vodil tov. Radie, predsednik Enotnih sindikatov. Na obeh zborovanijh, tako v Pulju kakor v Tržiču, je vladalo enako demokratično razpoloženje in enotnost v ■ volji, da si delavno ljudstvo pribori svoje pravice. Zborovalci so imeli priliko, spoznati težavno stališče, ki ga imajo Enotni sindikati pri delu. da bi delavnemu ljudstvu priboriti njegove pravice. Največ dela in ražnje polagajo trenutno Enotni sindikati, da dosežejo za delavce izboljšanje njihovega ekonomskega položaja. Razpravljali so tudi o vseh zlonamernih poizkusih reakcije ki poskuša z vsemi silami razbijati enotnost delavnega ljudstva, vse pa iz bojazni, da ne izgube svojih neupravičenih privilesiov. En'-'ni sindikati bodo vedno pripravljeni iskreno sodelovati z vsemi ki jim je borba za nravice delavnega ljudstva dolžnost, ne pa zgolj igra.
rz

v nabrežinskem okraju pred prejšnjo svetovno vojno važen vir dohodkov domačega ljudstva in sta zaposlovali precejšnje število delavcev. Kraški kamen je bil poznan v svetu, predvsem v Budimpešti. Pragi in na Dunaju, kjer je bilo zgrajenih in okrašenih mnogo stavb in objektov s kraškim kamnom. Predvsem v letih 1910—1911 so izvozili iz Nabrežine mnogo surovega kamna, obdelanega in dokaj stopnic v Prago in na Dunaj, ne- jali za delom v Tržič in v Trst. v ladje- j mega m mio priporočljivo, ua m vsi pokaj manj v Budimpešto. V tedanjih ča- delnice in drugam, mladina pa se je po- kazali dovolj razumevanja za splosne sih je bilo v kamnosekih zaposlenih pri- i svetila drugim panogam. Mnogo se jih krajevne koristi.
bližno 3COO delavcev	i je izselilo v Jugoslavijo, da si tam po-1 Zadružna pravila so že izročili v potr-
Po svetovni vojni v letu 1918 je delo iščejo primerno delo Kako zelo porazno ditev notarju v Trstu. Te dni pa je bil počasi napredovalo, primanjkovalo je ; je bilo propadanje dela, lahko tudi raz- tudi že podpisan ustanovni akt zadruge predvsem mlajših delovnih moči v kam- j vidimo iz cen Tako je leta 1928—1929 i in pričakujemo, da bo zadruga v naj-noseški stroki, gradbena delavnost pa se j stal 1 m kamnitih stopnic 280 lir. po letu I krajšem času registrirana.
je polagoma dvigala Šele v letih 1923— j ..................................................................
1924 se je delo nekoliko dvignilo, nikdar pa ni doseglo predvojne višine. Postavljene so bile pač nove državne meje, ki so staro gospodarsko enoto bivše Avstro-Ogrske neekonomično, nestvarno, nerazsodno porazdelile med novo nastale države. Italiji pa so mednarodne pogodbe. ne oziraje se na gospodarska in narodnostna načela, dodelile Trst s Slovenskim Primorjem. Te pokrajine so bile obsojene na gospodarsko propadanje. Življenjski pogoji so bili utesnjeni na minimum, ker je pokrajina izgubila
važno zaledje. Največje število zaposle- 9. 8. 194o y Trstu je bilo zastopanih yse-nega delavstva je bilo doseženo v letih ga skupaj 12 slovenskih in 16 italijan-od 1923 do 1930 in je znašalo okoli 2000 skih društev
>■■■■■«««■*
Aktivnost društev za telesno vzgojo
Začetkom meseca avgusta je bila v kovljami. Srečanje je končalo neodloč-Trstu ustanovljena Zveza drštev za te- no z rezultatom 1 : 1 Pri tej igri smo lesno vzgojo za Slov. Primorje in Trst	poedinim igralcem mnogo
z namenom, da zdruzi vsa slovenska in^ *	1,	.	. „
italijanska društva, ki se bavijo s teles- preveč na tem, da zmagajo, pri čemer no vzgojo. S tem svojim načrtom je tu- pozabljajo na sportsko vedenje. Razum-di deloma uspela.	! ijivo je, da pride pri takih nastopih do
MTKT£2 ««•«« ** m » «»*«»j™* •
sportskimi načeli.
0 žrdjsnju služkinj
Žene in dekleta, ki so v službi pri dobro-stoječih družinah kot služkinje, pripadajo še danes oni delavski kategoriji, ki je najbolj ponižana in izkoriščana. Noben zakon, nobena institucija se še ni nikdar zanimala za nje in niti Sindikati niso postavili sekcije, katera naj bi ščitila ženo in dekle služkinjo. • Zaradi tega je jasno, da nas položaj teh molčečih delavk še vedno spominja fevdalnih življenjskih sistemov, ko so bili grofi absolutni gospodarji svojega služabni-štva in niso razumeli niti tega, da imajo njihovi podrejeni iste življenjske potrebe kot oni.
Vsem je danes jasno to neomejeno izkoriščanje, kateremu so izpostavljene žene m dekleta,, izrabljajoč svoje moči pri delu v premožnih hišah. One so edine, ki nimajo pravice do delovnega umika, na podlagi katerega bi se uredilo njih delovni Cas. Služkinja mora vstati že ob 6-h zjutraj, da začne z delom, saj mora dnevno opraviti tisoč, hišnih opravil, težavnih in lahkih, in dela neprenehoma do pozne večerne ure. Kratek je čas njenega spanja, a v primeru, da so v družini otroci ali pa bolnik, še ponoči ni prosta. Ves teden dela od ranega jutra do pozne noči, in še ob nedeljah ni prosta tako, kot bi ji po vseh naravnih zakonih pripadalo. Samo tri ure ima prosto ob nedeljah popoldan, to je počitek, ki ga je zaslužila v enem tednu. AH je mogoče, da uživa brez skrbi teh nekaj ur? Vsak človek, če je človek, bo rekel ne! Res, nemogoče Je, biti 3 ure brez skrbi, ko jo pa čaka doma ogromno dela, zaradi Cesar ima skrb. "da ne pride domov prepozno. Tiste 3 ure prostosti pa mora itak nadomestiti z delom zjutraj ali zečer.
Mnogo Je takih ljudi, ki danes tem ženskam zavidajo njihov položaj, češ da so preskrbljene s hrano in stanovanjem, kar je za današnje čase zelo važno, in da ji Je s tem nekako prihranjena velika skrb, ki da-
nes marsikoga tezi. Nobeden pa še ni pomislil na to da bi poizvedoval na licu mesta v teh razkošnih hišah, kjer služkinje služijo,kako jih ta gospoda tudi v tem oziru slepari, kako jim krati one najosnovnejše pravice, ki jih lahko terja vsak, kdor dela. Vemo, da so ta dekleta potisnjena v najbolj zakotne'sobice, ki so premnogokrat tudi vlažne, njih okno pa gleda na dvorišče, nekatere so pa celo brez okna. Vemo tudi, da služkinja nikdar ne poje svoje hrane v miru, največkrat stoje, vedno pripravljena na klic gospodinje, vedno pripravljena da postreže gospodarjem pri mizi.
To stalno izkoriščanje služkinj je danes zlasti v škodo mladoletnim dekletom, ki so Popolnoma nezaščitene izpostavljene takemu Postopanju. Mnogo je primerov, ko so 16 letna dekleta, pa tudi starejša, prisiljena delati največkrat utrudljiva hišna dela celili 18 ur dnevno, to se pravi da ta uboga dekleta nimajo niti pravice do normalnega počitka. Veliko jih je celo prikrajšanih v svojem zaseb-
nem življenju. Marsikatera mora dajati svoji gospodinji odgovor colo o svojem prijateljstvu, ki ga s kom ima. Gospodinji mora dati Y cenzuro vso svojo pošt,o ki jo dobiva in oddaja. Dosti je deklet, ki niso niti toliko samostojne, da bi šle v nedeljah k maši, ako prej ne vprašajo za dovoljenje gospo, katero odgovor je pa premnogokrat negativen, eeš da je popoldne in še ob nedeljah preveč dela doma itd.
To je podoba življenja naših služkinj, ki so po večini v službi pri takih ljudeh, kateri ne priznajo svojemu podrejenemu najosnovnejših človeških pravic. Zaradi tega je tudi njihov položaj prej vreden bolj pomilovanja, kot zavidanja. Zavida jim lahko samo tak človek, ki misli, da je za te delavke vse dobro.
Mislimo, da je že Prišel čas, ki naj napravi konec temu neznosnemu položaju naših služkinj. Tudi noe rabijo svoje zaščite, tudi one morajo imeti svoje življenjske pravice. Predvsem je pa potrebno, da se njihov delovni čas omeji in uredi tako da bodo imele svoj počitek, da bodo lahko razpolagale s časom tudi za svoje zasebno življenje, kar je pa najbolj važno, da ne bodo živele v večnem delu in veCnem strahu pred svojimi gospodarj,
Vsi smo ljudje, vsi moramo imeti-življenje dostojno človeka.

Jfrnetijstvo
delavcev.
V tem obdobju so uporabljali mnogo materiala za milanski kolodvor, za gradnjo bank, zavarovalnic in drugih javnih poslopij. Tudi v Kairo so takrat izvažali
Po zaslugi Zveze se je FIZKULTRNE-GA ZLETA v Ljubljani dne 19, 8. t. 1. udeležilo preko 800 članov, ki so nastopili pri raznih tekmah, med njimi 423 omladink in 252 omladincev pri skup-
mnogo kamna, a je Mussolinijeva tako i ni!l rictnih vajah, zvana »Quota novanta«. odlok, s katerim i Dne 5. 10. t. 1., ob priliki odkritja spoje razmerje med liro in funtom postavil | menika padlim v Sežani, jo Zveza orga-
I nizirala javni telovadni nastop, na kate-i rern je sodelovalo nekaj članov.
Osnovali so se razni pododbori, ki se ■ za stvar zanimajo, in danes vidimo že napredek dela
Razpisani so turnirji za razne panoge športa, v katere se je prijavilo prav lepo število dijuštev
V	tržaškem okrožju so pričeli v nedeljo 28. 11. 1.1. turnirji za nogomet, odbojko in košarko, pri katerih sodeluje 80 moštev. Za goriško okrožje so tudi že razpisani turnirji, samo še ni končano vpisovanje. Tudi v coni B se je pričelo z organizacijo in upamo, da bomo v najkrajšem času dosegli tudi v tem delu naše pokrajine one uspehe kot si jih želimo.
Organiziral se je tečaj za telovadne vaditelje, ki je pričel v Trstu 5. novembra 1945, za 30 tečajnikov.
V	načrtu imamo organizirati slične točaje tudi v sežanskem okraju, gpriškem okrožju in v coni »B«.
V	načrtu imamo prirejanje raznih a-kademij po posameznih društvih, nakar bi izbrali najboljše točke, s katerimi bi člani posameznih društev nastopili v mestu samem na skupni akademiji, za katero pa dan nastopa še ni določen,.
Zadružno delovanje
Odsek za zadružništvo pri Okrožnem NOO za tržaško okrožje je imel v tržaški okolici in vaseh tržaškega okrožja do sedaj 60 sestankov in občnih zborov.
Ustanovljena je bila Kmetijska nab. in prod. zadruga v Trstu za celo tržaško okrožje. Zadruga vojnih oškodovancev v Trstu za celo pokrajino, ki ima do sedaj samo v tržaškem okrožju 14 podružnic. Ustanovljena je Nabavna zadruga v Trstu, Kamnoseška zadruga v Nabrežini in Obnovitvena zadruga v Sežani. Snuje se Konsumna zadruga v Trstu. Preosnovana je zadruga v Tomaju. Dana je potreba za nadaljnje poslovanje hranilnicam in posojilnicam v Lokvi, Opčinah in Boljuncu, kakor tudi zavarovalnicam goveje živine v Lonjerju, Bazovici in na Opčinah. Prebujene so bile zadruge Upra-vič. posestnikov v Bazovici, Opčinah in Lonjerju. Postavljeni so temelji s pomočjo odseka za gospodarstvo za gozdne zadruge v Borštu, Boljuncu, Dolini, Nabrežini, Sežani in Dutovljah. Poleg zgoraj omenjenih zadrug obstoji še gozdna zadruga na Padri-čab, ki služi kot vzor novo se snujočim zadrugam te. vrste.
i®.ije«l€l§!i€ stfofoe poseje V S10¥€ia||l
LJUBLJANA, Tanjug — Organiziranje poljedelskih strojnih postaj v Sloveniji dobro napreduje.
Do sedaj so bile osnovane okrožne poljedelske strojne postaje v Mariboru, Celju, Novem mestu, Brežicah in Murski Soboti.
V okviru okrožnih postaj dela 69 okrainlh in krajevnih postaj. Vse ts postaje so že pričele delovati. Površina, ki so jo do sedaj preorali na Krškem polju, znaša 2000 ha.
Poljedelske strojne postaje imajo na razpolago 130 traktorjev.
3ra@i2ja ces$ v Zvezi
Ukrajinska vlada je izdala ukaz za gradnjo 7 metrov široke asfaltirane ceste med Harkovom in Rostovom. Na vsakih 150 km bodo postajališča z zalogami bencina, na vsakih 300 km pa hoteli. Omenjena cesta bo zvezana z drugmi cestami, ki vodijo v Stalin, Artemovsk, Krematorsk in druga mesta donske kotline. Zvezana bo tudi s cesto, ki jo sedaj gradijo med Kijevom in Harkovom.
/
CUa$U Ut sUuU
Primorsko # delavsko enotnost
Kongres jagoslovanshili feftštiluilB delavcev
18, t. m. je bil otvorjea v Zagrebu prvi
kongres jugoslovanskih tekstilnih delavcev in nameščencev. Minister industrije v hrvaški vladi je med drugim dejal;
»Zaradi pomoči Sovjetske zveze in
znSedavcl m rasllSiMii
Poljska pokalica
Kmetje se skoro vsako leto pritožujejo nad raznimi škodljivci, ki uničujejo poljske pridelke, med temi je v tem času za nas važna «poljska pokalica*, mončo razširjena zaje-davka na podzemskih delih vrtnine, žitaric in koruze.
Pokalica je majhen, 8-10 mm dolg hrošč, temne barve. Ime pokalica je dobil, ker se v nevarnosti vleže na hrbet in potem odskoči s karakterističnim pokom. Hrošč sam ni škodljiv, temveč so škodljive njegove Ji-činke, nazvane «strune». Hroščeva samica odleže jajčka v zemljo najraje med travo. Iz jajčk se izvalijo rumenkaste, do 3 mm dolge ličinke, s tremi pari kratkih, oprsnih nog, s ploščato glavo in trdim okroglim telesom, Ki je videti kakor žice. Odtod ime «struna». V zemlji ostanejo ličinke od 3 do 5 let in v tem dolgem času napravjo ogro mno škodo. 2 mončnim čeljustnim aparatom ogrzejo korenine in vrtajo rove v notranjost koruznega stebla, žitnih rastlin, krompirja, pese itd.. Večkrat uničijo seme koruze takoj po setvi.
Kako uničujemo te zajedavce?
L Z globokim oranjem ah prekopavanjem, zemlje.
2.	Požrešne «strune» loviš tako, da razre. žeš krompir in ga kot vabo vtakneš v zemljo (mesta kjer je krompir vtaknjen v zemljo zaznamuješ s palčico). Vsako jutro odgrnemo krompir in uničimo strune, katere je vaba priklicala.
3.	Strune preženemo, če zemljo pognojimo nekaj časa pred setvijo z apnenim dušikom (calciocianamid) ali s kalijevo soljo.
4.	Priporočljivo je, da se na močno napadenih njivah opusti vsaj za eno leto gojitev rastlin, podvrženim napadom strun.
5.	Zemljo v jeseni očistimo vseh rastlinskih ostankov, korenja, koruznih štorov in te ostanke zažgemo. -
Dcs€l zauovesli za siaše vrtnarje
Če hočeš, da ti povrtnina ostane zdrava, in da jo čim manj napadajo razni škodljivci, se moraš držati sledečih navodil:
Sintilkaliso zboroveiifc f Gorici
Dne 26, novembra t, 1. se je v Gorici; za mesec november in december. Za: vršila sindikalna konferenca okrožnega njim je podal referat tov. Ivan Bukovec, odbora za Gorico in zastopnikov strokov- ki je med drugim dejal naslednje: »Nam nih zvez delavcev in nameščencev. Seji vsem je dobro znano, da je svetovna in je prisostvoval tov Ivan Bukovec-Voj- domača reakcija vedno skušala razdvo-mir, tajnik pokrajinske zveze Enotnih jiti vrste delavskega gibanja. Ti reakcio-sindikatov in tov. Muslin referent za narni poskusi pa so vedno naleteli na poljedelske sindikate pri pokrajinski. trdnost delavskega pokreta. Nam vsem zvezi Enotnih sindikatov	J® dobro znano, da je fašizmu uspelo pri-
, ti na oblast samo zaradi tega, ker je re-
Tov. Batti, predsednik okrožnega od-^ uspelo razcepiti bora Enotnih sindikatov za Gorlsko' Ie, udarnost in složnost delavskih množic, obrazložil uspešni dogovor z zvezo indu-,	^ srečavaU v Zgodovini
strijcev o izplačilu dragmjskih doklad delavgkega gibanja iu take srečujemo
dandanes. Tak tipičen poskus razkrajati naše vrste in našo enotnost predstavlja* jo napori Julijskih sindikatov, ki bi rad? ravno te dni tej naši enotnosti škodovali. Vsi poskusi Enotnih sindikatov, da bi se v vrstah delovnega ljudstva dosegla
bolezni na rastlinah ostanejo v zemlji, da napadejo sledečo setev: Vsaka rastlina ima svoje posebne škodljivce in je podvržena vojevrstnim boleznim. Te škodljivce uničuje že sama zamenjava rastline, ker nimajo na ta način pogojev za svoj razvoj.
6) Dober humus Ičrna zemlja} je čini-telj (faktor), kateri naj učinkovitejše _o-hranjuje zemljo rodovitno — največji zaklad te čudodelne črne prsti je pa kompost. Vzorno, urejeno kompostišče je hranilnica vrtnega gospodarstva. Pognoji torej vrtnino po možnosti le s kompostom. saj ga lahko sam doma pridelaš.
enotnost, so bili brezuspešni. Vse to nam jano kaže, da ti ljudje nočejo enotnosti in si ne žele sodelovanja, da bi dosegle ljudske delovne množice svoje pravice ter težijo ravno v nasprotno smer.
Sedaj so oni ustanovili svojo delavsko zbornico (Camera del lavoro). Na tem mestu bodi omenjeno, da so Julijski sindikati s svojim zadržanjem in postopanjem bili vedno le razbijači delavske enotnosti in agenti raznih špekulacij de-
7) Gnojimo zemljo z apnom! Apno: i0dajaleev, podžigatelji najostrejšega šo-
izboljšuje zemljo — jo dela bolj rodovitno. a obenem uničuje mrčes in vzročni-ke' rastlinskih bolezni.
8)	Ne puščaj na njivi čez zimo raznega korenja in rastlinskih ostankov. Navadno se na teh ostankih zadržujejo škod-livci, ki bi na njih prezimili in bi že spomladi napadli vrtnino. Vse ostanke moramo torej odstraniti z njive in jih sežgati.
9)	Še pred zimo preorji zemljo globoko ali prekoplji, ker s tem ne pomagamo samo razkroju hranilnih snovi za rastlino. temveč tudi ugonobimo mnoge bolezni in zajedavce, kateri so si v notranjih, zemeljskih plasteh pripravili udobno ležišče za prezimovanje.
10)	Pazi, da na gnojišče ne odmetuješ raznih bolnih rastlin in plevela, ker vse to pride potem na njivo. Gnojišče torej ne sme biti ognjišče plevela in rastlinskih bolezni.
1) Izbiraj za setev le popolnoma zdra-	.	,
UNRRA-e« ima danes naša tekstilna in- vo in razvito seme Zelo važno je pred nasik kme.tov in pomoči.
ima danes naša teKstnna in	ugotoviti Semensko kalivost. Vza- ljudske oblasti. Za državni sektor je bilo
dustrija dovolj surovin, To dejstvo omogoča da so tovarne v popolnem obratu.
Setveni naCrti v Jugoslaviji
Kljub pomanjkanju delavne sile se jesenska setev v okraju Velike Kikinde uspešno razvija. £e bo vreme lepo, bodo setev kmalu popolnoma končali. Tudi vprege primanjkujejo, kljub temu pa. so dosedanji rezultati prekosili vsa nriča-kovanja. Pri izvajanju setvenega načrta nudijo veliko pomoč kolonisti iz Bosne, ki so tu nameščeni. Po letošniem setvenem načrtu je bilo predvideno, da se poseje na privatnem sektorju ?5919^kata-sterskih juter. Doslej o zorali 22.657 juter in zasejali nad 17.000. V prihodnjih dneh bo setveni načrt brez zakasnitve izvršen poponoma. Vsa težave so bile premagtne zaradi požrtvovalnega dela .................... ki jo nudijo
vinizma. Taki ostanejo za najširše delovne sloje, kakor, tudi za njihove predstavnike.
Menjanje njihovega imena pa pomeni, kršiti pravila dostojnosti in se spustiti v najnižjo špekulacijo. Z nazivanjem takih razbijaških sindikatov z imenom italijanske federacije dela, ki ima brez dvoma svojo slavno tradicijo, pomeni bledeti antifašistični pokret in tradicije italijanske federacije dela in njenih teženj po čim večji enotnosti delovnega ljudstva.
Zaradi vsega tega mora biti naše geslo: popolna enotnost naših delovnih množic v okviru avtonomnega sindikalnega pokreta Julijske krajine. S tem se bomo odtegnili ekskluzivističnim nacio-nal-šovinističnim težnjam in si bomo ustvarili pogoje, ki jih lahko sprejme vsak pravi demokrat, naj si bo Slovenec ali Italijan.«
Nato je sledila živahna debata navzočih tovrišev, ki je jasno pokazala zrelost delavcev. Vsi so enodušno obsojali reakcionarne poskuse, ki zasledujejo vse prej kot interese in pravice delovnih slojev. Debata je pokazala, da delavstvo dobro pozna reakcionarno spletkarjenje. Mnogim je bilo nepojmljivo, da si drzne sindikalna organizacija, ki ima v svojih vrstah izključno le uradništvo raznih bank in zavarovalnih družb, govoriti v imenu delavcev in da poskuša celo predstavljati ga pred svetom Debata je bila
jvm seuieuoivu ivauvunt, > ta,- —...... v.«..™.,.. ——r, , , t-aqq • t r- i	t'* ta.------------- -...a
memo n. pr 100 zrn graha in ga polo-i predvideno, da so obdelala 5.033 jme . manjfestacija delovnega ljudstva, ki se žimo na bombažno (flanelasto) krpo ali; Od te površine je preoranih m zasejanih
Na Opčinah sta pomerili svoje moči; vodili brezkompromisno borbo proti 0ku-moštvi Bazovice in Dugolina. Ta nastop patorju ter fašizmu. Danes so pa med
-z t -i	i •	a " na navadno desko, v kateri je vdolbeno 4.371 katastrrskih juter. Rezultati, dose-
Zastopnik osrednjega odbora zdruze-1 ^ ^vadno aeSKo,^ ^ J^^ bitj, žonj na dr?,avnem sektorju so popolno-
nih sindikatv je dejal, da so bili tekstilni vedno vlažna in v toplem prostoru. Cez ma zadovoljivi, v nekaterih krajih je ce-delavci vedno v boju proti diktatorskim nekaj dni semena skalijo. Če ne sklije lo prekoračena norma setvenega načrta, režimom v bivši Jugoslaviji in so tudi več, kot dvajset zrn. imamo zelo slabo Tako je v Banatski topoli zoramh in za-
i kalivost. Prav dobro kalivost imamo, ce
je končal z rezultatom 3 : 1 v korist Bazovice, Tekma ni nudila nobenih izrazitih momentov.
Popoldne sta se sestali moštvi Opčin in S. Marka, da bi preizkusili svoje moči. Tekma je bila zelo živahna in napeta ter je končala z rezultatom 4 : 2 za Opčine. Z odločnostjo si je moštvo Opčin priborilo zmago, čeprav je bila igra S, Marka tehnično boljša.
Na igrišču C.R.D.A. smo dopoldne videli nastop med Tovarno strojev in Bar-
prvimi v delu za obnovo. Tekstilni delavci so dejansko obnovili že 90 odstotkov naše tekstilne industrije.
Neki govornik je med drugim dejal: »Reakcija trdi, da se pripravlja težka gospodarska kriza. Resnica pa je, da se danes krize že več ne bojimo«,
----------»-----»----»----»r-—»i-----1
Zaradi pomanjkanja toka je zakasnila današnja številka »Primorske delavske enotnosti.«
je izpod 5% nekalivega semena.
2)	Ne sej in sadi pregosto, ker se pregosto posejane rastline ne razvijejo dobro in so izpostavljene raznim boleznim.
3)	Rastline za presaditev priuči že v prostoru za seme na mrzel zrak in druge vremenske neprilike. katerim bo rastlina izpostavljena na njivi.
4)	Goji na tvojem vrtu le tisto zelenjavo, katera se je v tvojem okraju izkazala kot najboljša, t. j katera najbolj u-streza podnebnim in talnim razmeram, a je obenem odporna proti raznim boleznim in zajedavcem.
5)	Na isti njivi ne smeš več let zaporedoma gojiti iste povrtnine. Večina zajedavcev in drugih vzročnikov raznih
sejanih 547, namesto le 500 predvidenih juter. Setev na državnem sektorju bo v okraju Velike Kikinde kmalu končana.
Pešcev slanovsnisKe Krize v Angliji
Bevan, minister za narodno zdravje v Veliki Britaniji, je izjavil, da začasna stanovanja ne odgovarjajo razmeram in je objavil načrte za rešitev stanovanjske krize.
Minister je rekel, da so načrti za ta javna dela če dokončani, potrebno je le, da kakšno večje mesto zainteresirajo za izvedbo načrta.
zaveda nujnosti borbe za dosego, socialnih in gospodarskih pravic, katera se da doseči, če bodo njihove vrste trdno povezane in enotne.
Dne 29. novembra t. I. se je vršilo v Gorici zborovanje vseh okrajnih tajnikov Enotnih sindikatov goriškega okrožja. Na zborovanju so bila obravnavana vsa pereča vprašanja goriških okrajev in mesta Gorice,
Obei&mi
sodelujte v svojem glasilu!
Odgovorni urednik: Albin Zabric
O lipiških konjih
Ce greš od Sežane proti Lokvi, ali pa z druge strani iz Trsta , čez Bazovico proti Lokvi, naletiš na gost hrastov in lipov gozd. Več poti pelje v njegovo notranjost, ki je na žalost precej opustošena. Opaziš tudi nekaj bunkerjev, dokaz, da so tudi tukaj bili fašisti in Nemci.
Po eni poti prideš v malo vas Lipico, ki je dobila ime po lipovem gozdu. Poleti so to pravi drevoredi, polni svežine in hladu. Po četrturni hoji si kot v začaranem gradu, med poslopji, ki kažejo svoj nekdanji sijaj, čeravno niso več tako lepa kot so bila nekdaj. Tu pa tam vidiš angleškega vojaka, od časa, do časa zdrči mimo tebe zavezniški kamion, na pašnikih pa žena pase par lepih krav. Kamenje, ki leži po tratah, dokazuje, da je temu kriva nemarna vojaška roka ter da so bili ti pašniki nekdaj ponos ne le lipiških kmetov, temveč tudi vseh Kraševcev.
V sami vasi so vzorni enonadstropni hlevi, po gričkih pa je posejanih tudi nekaj dvonadstropnih vil. To ni navadna vas, vse je pregosposko. Ulice pričajo, da je vas urejevala arhitektova roka. Na sredi vasi je o-grajena steza za konjsko dirkališče. Poses-
tvo meri okrog 310 ha, od katerih odpade 55 na travnike, 10 na gozd, 238 na pašnike, 3 na njive, 4 na stavbe in ceste. Pašniki morejo rediti okoli 200 glav živine. Gozd so Nemci precej izropali, ko so odpeljali okoli 7250 n drvi in posekali za unkerje okoli i400 borovcev in smrek. Tudi Consorzio Agrario iz Trsta je pomagal uničevati gozd. Ta ostanek fašističnih institucij je poskrbel zato, da je odpeljal okoli 5000 q drvi v Trst. Tudi še sedaj neusmiljeno sekajo že itak opu-stošeni gozd. Odpeljali so do sedaj nadaljnil) 7000 q raznega lesa.
Kljub temu ima ta kraj na sebi še nekaj čarobno?,-i.
Lipica je v zgodovini našega gospodarstva kot mali biser. Ustanvit jo je 18. maja 1580. tretji sin avstrijskega cesarja Ferdinanda L, nadvojvoda Karel, namestnik Štajerske, Kranjske in Istre. Posestvo je kupil od tržaškega škofa in tu ustanovil konjerejo za avstrijski dvor. Razkošje, ki je vladalo na avstrijskem dvoru je zahtevalo lepe konje za dvorske kočije. Zato je nadvojvoda Karel poslal svojega uradnika v Španijo, da nabavi najboljše španske konje za ježo in kočije. Ti konji so ponosni in plemeniti, viso-
kih nog in prožne hoje. To pa je posebno ugajalo avstrijskim dvorjanom.
Ti španski konji so začeli L 1582. in 1584. križati s kraškimi, ki so bili znani že za časa Rimljanov po svoji hitrosti, vztrajnosti in poslušnosti.
Kasneje so te konje uvedli tudi v druge konjereje avstrijska cesarstva. Največji plemiči so bili vedno prpravljeni potrositi velike vsote denarja, le da bi dobili lipiškega konja. To pa se je le redkokdaj zgodilo.
Leta 1720. so za časa Karla VI. kupili posestvo princa Auersperga pri Postojni za 80.000- forintov, 8 let kasneje pa tam blizu tudi novo posestvo s pašniki. Tu so se pasli žrebci, dokler niso dosegli zrelosti, oziroma štiri leta starosti ter so se nato spet vračali v Lipico. C
Konji za ježo so se od tu pošiljali na Dunaj v «špansko jahalno Solo*, ki je slovela po vsem svetu.
Tudi pod Marijo Terezijo je Lipica cvetela. Tedaj so razdelili konje v jezdne in vprežne, z e tedaj je bilo v Lipici 150 plemenskih kobil. Neki Steinberg je skušal leta 1798. pridobiti cesarsko hišo zato, da bi konjerejo preselili iz Lipice v bližino Dunaja, toda dvor tega ni sprejel, ker podnebje ne bi bilo prikladno za konje, Za poživljanje pasme so uvažali španske, italijanske, av-
strijske, danske in posebno arabske konje.
Zaradi Napoleonovega napada na Avstrijo so se morali konji seliti 1797. leta v Madžarsko v Stuhlenweissenburg. Štirideset dni je potovalo 300 lipiških konj. Nekaj jih je tudi poginilo. Po zaključenem miru v Campo-formio, so se konji spet vrnili v Lipico. Vendar jih ni čakala lepa usoda, kajti 1802. leta je potres uničil večji del zgradb in konj. Vsled ponovne vojne so morali konji 1805. leta spet na pot. Takrat jih je večina poginila na poti do Madžarske zaradi požara, ki je nastal v nekem hlevu, kjer so pbčivali. Tretjič so se morali konji seliti v Madžarsko čez Zagreb 1809. leta. Takrat je kuga uničila veliko število konj. Po šestih letih so se konji spet vrnili v Lipico in stare kronike pripovedujejo, da so se ob svojem povratku posebno veselili svojih pašnikov.
Porušene hleve so pričeli na novo zidati, a iz Arabije so uvažali nove plemenske konje za poživljanje pasme.
Mnogo arhivov je bilo uničenih ali odnesenih. ter je zato nemogoče slediti zgodovinskemu razvoju Lipice od tedaj do najnovejše dobe. Vendar je znano ,da se je vedno bolj zpopolnjevala ureditev, in zgradnja Lipice po zaslugah raznih plemičev, ljubiteljev konjereje. Skušali so preseliti del konjereje 1909. leta v Avstrijo, ali so morali odstopiti od tega poskusa, zaradi nepovolj-
ne klime, in leta 1911. so morali konje vrniti v Lipico.
Leta 1915. so se morali konji spet seliti. Tokrat zaradi vojne med Avstrijo in Italijo. Odpeljali so jih zopet v Avstrijo. Po 4 letih so se konji vrnili v Lipico, čeravno v precej manjšem številu. Vrnilo se jih je ie 109.
Tudi pod Italijo se je delo na vzorni konjereji nadaljevalo. Italijani so pa jeli oddajati svoje konje v italijansko vojsko in se je ta pasma v Italiji precej razmnožila. Tudi v Avstriji so se ti konji razmnožili, in odtod sta dobivali lipicance Jugoslavija in Madžarska. Vendar pa je bilo težko najti čistokrvne konje drugod kot v Lipici. Tu se mora Italijanom priznati, da so zgolj zaradi svojih interesov, pazili na čistokrvnost pasme in tudi tehnično gradnjo hlevov, dva silosa in vodnjake.
Po mnenju strokovnjakov je Lipiška pasma od 1700. leta do danes ostala zmerom enaka. Do današnjega dne je tedaj zadržalo svoje posebnosti lipiške pasme 6 družin. Angleška pasma ni nikoli vplivala na lipicance, medtem ko strokovnjaki trdijo, da so najprikladnejši arabski, španski in italijanski konji za okrepitev lipiške pasme.
Kaj je ostalo do danes od te sijajne preteklosti plemenite lipiške konjske pasme?
Poškodovani hlevi, zapuščene stavbe, pusti pašniki. To je vse.
Nemci so odpeljali 10. oktobra 1943., torej takoj po kapitulaciji Italije, v Hostanec 179 lipicancev, od katerih 116 ženskega in 63 moškega spola Z njimi so odpeljali tudi 18 naših konjarjev-strokonjakov. Spremljala sta jih dva italijanska oficirja. Devet naših fantov se ie vrnilo, devet jih je Še ostalo da zvesto čuvajo «svoje» konje. Sedaj so ti fantje pri svojih konjih v Otterbachu, Schaerdingu, na Innu, v Gornji Avstriji. S konji vred so odnesli vse veterinarsko orodje, kočije, knjige, arhiv, rodoslovje konj i. t. d..
«Kaj je z našimi konji*?
Tako se vprašuje lipiško ljudstvo. Tako se sprašujemo tudi mi, Kraševci in Primorci.
Vojna je končala ter bi bil čas, da se konji in ljudje končno vrnejo na svoj dom, v svojo Lipico.
Preslavna je zgodovina naših lipicancev, da bi se smeli igrati z njihovo usodo, kajti že po zgodovinskih podatkih je znano, da avstrijska kontinentalna klima škoduje tej pasmi, medtem, ko je polne štiri vake sijajno uspevale v kraški vasici.
Kdo se bo zavzel za to, da rešimo vprašanje lipiškega konja, ki je iz ene najpleme-nitejših vrst in ki zasluži, da mu posveča-no uspevala v kraški vasici.