PoStnlna plaćana * gvtoiai
Leto LXTV^ št. U$ Ljubljana, sobota 4. julija I93I Cena Din 1.-
Iznaja vsak dan popoldne, tzvremel nedelje m praznika. — fc—B do 80 patu USEDNUTVO IN CJPBAVNI&TVO PODKC2NICE:
a Din 3.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 800 vrat a Din 8.—, večji tnaeratl petit ijimiJAVA  -ClL-Jllj_.          ~ . MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 290,
vrsta Din 4.—* Popust po dogovoru. Tnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narode uususka, auaanjm m      » NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26.     JESENICE, Ob kolodvoru 101.  « «
velja mesečno v Jugoslaviji Dm 12.—» aa toooemstvo Din       . Rokopisi ae ne vračajo. Telefon it. 8122, 8128, 8124, 8125 to 8128, Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani šC 10.351.
ODLOČITEV JE PADLA
Po dolgotrajni nočni konferenci je bil dosežen kompromis — Za male države je zasigurano posojilo, Francija pa je oproščena vplačila v garancijski fond« če H Nemčija zahtevala nov moratorij —
Sklicanje reparacijske konference
Berlin, 4. JirJrJa. g* V finančnih krogih smatrajo uspeh Hoovrove akcije za zagotovljen. Hoovrova ideja, da se dovoli Nemčiji odgodhev plači! za dobo enega leta se bo po pariškem dogovoru brez dvoma uresničila. V Berlinu računajo v zvezi s tem z veliko reparacijsko konferenco, ki bo tembolj potrebna, ker zahtevajo sedaj tudi francoski juristi revizijo Youngovega načrta ki vključitev novih garancij. Termin te konference še ni določen.
Pariz, 4. juffja. Po snočnjl odločilni konferenci med Mellonom, Briandom, F lan (finom in Lavaiom, ki se Je vršila v notranjem ministrstvu in je trajala od 21.30 do 0.48, je bil sklenjen načelni sporazum glede Izvedbe Hoovrovega predloga o enoletnem moratoriju Nemčiji. Vest o dosegi sporazuma se je kljub pozni nočni url biskovito razširila in Izzvala splošno zadovoljstvo. Službeni komunike dosedaj se nI bil objavljen, doznavalo pa se naslednje podrobnosti;
Ameriška vlada je sprejela francosko stališče, da mora Nemčija v dobi moratorija plačevati nepogojne anuitete pri banki za mednarodna plačila, Glede vrnitve teta plači Nemčiji v obflkf posojHa, je bfl sprejet kompromisni sporazum, po katerem bo banka za mednarodna ptačfa dala ta denar na razpolago nemškim državnim želeilateam. Na ta način je ugodeno francoskemu In ameriškemu slalHčn. Ker le ška držam posestnim večin nas nemških državnih železnic dobi potemtakem nepon redno posojDo država« a na drugI tirani je deno francoskemu stališču, da - rajo od tega Imeti koristi
Kar se tiče zahtevo Francke, da moralo dobiti manjše države, ki bodo vsled moratorija finančno hudo prizadete primerno nadomestilo, je bfl sklenjen sporazum, da bodo emisijske banke velesil fka^Mi^ z ameriško Federal Reoeive Board dale na razpolago posojaj v mesku 25 mflOonov dolarjev.
(Bede ostatn sporazuma, bo najkrajšem času. Sporazum bo stopil v veljavo, ko ga bo ratificirah na eni strani Amerika, na drugI strani pa dale svoj pristanek evropske države upnice.
Važen je tudi sporazum, po katerem je Francija oproščena vplačila v garancijski fond v 500 milijonov frankov v če bi Nemčija po preteku Hoovro-vega moratorija zahtevala nov ratorij v smislu Youngovegu racijskega načrta.
Za danes popoldne je sfrncana seja ministrskega sveta, na kateri bo ta sporazum definitivno odobren. Bržkone bo takoj nato sklicana reparacijska konferenca, da s svoje strani odobri sklenjene dogovore in čimprej izvede Hoovrov načrt. Poskušalo se bo z diplomatskimi pogajanji rešiti vsa ostala vprašanja, tako da bi bila reparacijska konferenca, na katero bodo pozvane vse države upnice, več ali manj samo formalna zadeva.
Pariz, 4. julija. O smočnm pogajanjih med Briandom oziroma Lavaiom m Meli onom dosedaj ni bil izdan noben komunike. Izvedelo se je, da potekajo pogajanja zelo ugodno in da jč v kratkem računati s sporazumom v vseh točkah. Na čast ameriške trgovske zbornice se je vršil včeraj o priliki današnjega ameriškega narodnega praznika v zunanfe rnmmistastvu dme, na
katerem so bili navzoči tudi zakladni kancelar Mellon, ameriški poslanik Ed-ge in predsednik republike Paul. Po dineju so se razgovori med Meflonom in Lavaiom nadaljevati.
Kouiproitiis
Pariz, 4. julija, s. »Pariš Midi« poroča, da je bil v glavni sporna točki, v vprašanju garancijskega fonda, dosežen bistven sporazum. Vprašanje kreditov, ki naj bi jih dobila Nemčija od banke za mednarodna plačila iz brezpogojnega dela anuitet, je bilo rešeno na ta način, da bo prejela te kredite družba nemških državnih železnic, katere večino delnic Ima v rokah državna vlada. Na ta način bo ustreženo ameriški želji, da se krediti dovolijo nemški vladi, kakor tudi francoski zahtevi, da morajo predujme dobiti privatna podjetja.
Schmeling
Francoski parlament
gre sta počitnice
Pariz, 4. julija, g. Zbornično zasedanje se bliža koncu. Sinoči je zbornica s 402 proti 262 glasovom sprejela zakonski osnutek glede sanacije Com-pagni Transatlantique. Vprašanje ali in kdaj bo vlada z dekretom zaključila zasedanje parlamenta, še ni rešeno. Pravijo, da se to lahko zgodi Še danes. La-val je zaključitev napovedal za primer, da bi parlament z nepotrebnimi interpelacijami otežkočal delo vlade.
Grčija plačnic
Atene, 4. julija, č. Grška vlada je vplačala pri banki za mednarodna plačila svoj obrok za dolg v Ameriki, ki zapade 15. julija. Istočasno je obvestila ameriško vlado, da želi povračilo vplačanega obroka, če bo pred 15. julijem uveljavljen Hoovrov ^predlog.
odklanja moratorij
London, 4. julija c Južnoafriška vlada je izjavila, da odklanja moratorij za vojne dolgove in hoče še dalje plačevati polna plačila. V Angliji so zaradi te Izjave precej ozkrvoijeni, ker ne smatrajo, da je storila južnoafriška vlada ta sklep iz dobre volje za vračanje vojnih dolgov, temveč kot demonstracijo za neodvisnost Južne Afrike.
V petem
loiil
svetovni mojster
Je nemški mojster Schmeling s k. o. po-ameriškega favorita Stribblinga — Ogromno
Je za borbo
vem epopadu se je pokazala nadmoć Schmelinga, ki je vedno bolj narašča* /a. Prvi krog je končal neodločeno, v drugem krogu je prejel Stribbling več hudih udarcev tako da se je že opote* fant V tretjem krogu se je le še branil. V. četrtem krogu je bila zmagp ^hme*
Gevetand, 4. jufija. V snočnji bor* bi za svetovno prvenstvo v težki ka* tegoriji, v kateri sta nastopila ameri* ški boksač Stribbling in nemški bok* sač Schmeling, je zmagal Schmeling v 'petem kroga s tehničnim knouckou* Tom.   Tekmi   je   prisostvovalo nad
40.000 ljudL Med njimi je bšo tudi mnogo prominentnih športnikov, več 'bivših in sedanjih svetovnih mojstrov V raznih športnih disciplinah ter tuđi odlični zastopniki oblast ev. Ker je bilo nebo oblačno, je razsvetljevalo ogrom* ni stadion nad 2000 velikih obločnic, tako da je bilo svetlo kakor v najlep* šem solnčnem dnevu.
Prvi je stopil v krog Stribbling na* vdušeno pozdravljen od svojih čestih cev. Dve minuti pozneje je priplezal za njim čokati Schmeling. Ko $0 se razmestili fotografi in so preskusili radio:oddajno postajo je zadonel gong naznanjajoč začetek borbe. Bilo je ob 10.40 ameriškega čase. Že po pr*
„ZeppeHn" se Je
rriedricashaleu, 4. julija. AA. Zrakoplov »Grof Zeppelin« se je včeraj vrnil s poleta po Severnem morju in Islandskem. V četrtek zvečer je zrakoplov krožil nad Berlinom. Vsa pot je merila 7500 km. Preletel jo Je v 73
Stribbling
ftnga že popolnoma jasna. Takoj v za* četku petega kroga je razvil Schmeling hod napad, pritisnil svojega nasprot* nika v kot in ga a strašnim udarcem položil na tla. Sodniki so šteli. Grob* na tišina. Ko so prišteli do 8, se je skušal Stribbling dvigniti na kolena, toda zopet je padel in obležal. Borba 'je bila nato prekinjena in Schmeling soglasno proglašen za svetovnega pr* veka. Nepopisne ovacije in gromko vzklikanje je zadonelo po prostranem stadionu. Schmelinga so jedva obra* nUi pred navdušenjem množice. V tri* umfalni povorki so ga nato spremili v mesto, kjer se je na ulicah kar trlo ob* činstva.
Nor svetovni rekord v teku
Avtomobilska nesreča v Novem mesta
Avto grajščaka Langerja je povozil lOletno hčerko gostilničarja
Pečeriča
Novo mesto, 4. julija. Davi je vozil od kolodvora po Ljubljanski cesti proti mistu osebni avto graščaka Pavla Langerja iz Bršlina. Avto je šofiral lastnik sam. V isti smeri je peljal tudi voznik pivovarne Union težko naložen voz prva. Pred vozom sta korakali dve šolarki. Ko sta zaslišali signale avtomobila, sta se hoteli umakniti. Po svoji neprevidnosti pa nista šli na desno stran ceste, marveč sta hoteli prekoračiti cesto na levo srtran. V tem pa je tudi pridrvel avto, ki deklici poprej ni mogel opaziti Grasčak Langer se je sicer sku-
šal še v zadnjem trenotku izogniti, a bilo je že prepozno. Blatnik je udaril lOletno Anico, hčerko gostilničarja Pečeriča in jo podrl na tla, kjer je obležala vsa okrvavljena. Avto se je takoj ustavil. Graščak Langer in slučajno navzoči cestni nadzornik Rudolf Jenko sta dekle takoj pobrala, ga naložHa na avto in odpeljala v žensko bolnico. Tu je zdravnik dr. Gostiša nudil dekletu prvo pomoč. Dobila je precej hude poškodbe na glavi in na rokah. Graščak Langer je zadevo takoj nato prijavil i policiji, ki je uvedla preiskavo.
3. julija 6. Francoski tekač La-doumegue je dosegel na progi 2000 m nov svetovni rekord. Pretekel je progo v 5 minutah 25.8 sekundah ter s tem prekosil dosedanji svetovni rekord Finca Farjeja za 1j6
Hellen Keller
v Ljubljani
Včeraj opoldne se je pripeljala v Ltfub* ]>jano slovita ameriška pisateljica mase Hellen Ketter, ki je že od svojega 7 leta naprej gluha in slepa. Na kolodvoru so jo pozdravili predstavniki banovine, mesta, raznih naših ženskih društev, karitativnih m socialnih organizacij. Ob 13. je slovito pisateljico sprejel ban dr. Marušič ki ji izročil sliko Nj. Vel. kralja, ki >o je kralj podaril pisateljici. Zvečer se je vršila KeHerjevi na čast lepo uspela akademija v Delavski zbornici, ki jo je priredbo Jugoslovansko društvo za proučevanje angleškega jezika. Na akademiji so govorili ban dr. Marušič, zastopniki univerze in razni drugi predstavniki naše javnosti, za prisrčen sprejem se je pa v angleščini zahvalila Keller jeva sama. Po akademiji je odšla v hotel, kjer je prenočila, danes je pa poserUa razne socialne zavode v Ljubljani. Na naši sl3ri je videti miss Kellerjevo v spremstvu svoje učiteljice gdč. Sutlivano-ve, v ozadja pa gdč. Podkrajskovo,
Delavski nemiri na Poljskem
Varšava, 4. julija. V Ploctai ie prišlo včeraj do velikih nemirov in izgredov. Par sto brezposelnih delavcev ie najprvo priredilo demonstracije pred magistratom. Ko Jih Je policija razgnala, so se ponovno zbrali v predmestja, vdrl] v trgovski del mesta te začeli ropati trgovine. Nastopiti le moralo vojaštvo m uporabiti orožje. Šele po daljši borbi se Je posrečilo vzpo-stavHt red. Dve demonstrata sta bila ubha-več pa ranjenih. Aretiranih Je bilo nad 50
Komunistično rovarenje v Bolgariji
Sofija, 4. julija, g. V raznih tekstilnih tovarnah, opekarnah in drugih industrijskih podjetjih Bolgarije so pričeli delavci stavkati ter zahtevajo splošno zvišanje mezd za 20 odstotkov. Oblastva so mnenja, da so delavce naščuvali komunisti, ki zasledujejo z mezdnim gibanjem politične cilje hi hočejo delavce pognati v splošno stavko.
Tekstilni prodajni sindikat t Nemčiji
Berlin, 4. julija. AA. Med vodilnimi nizozemskimi, italijanskimi in švicarskimi koncerni predilnic za svilo je bil dosežen sporazum - za ustanovitev prodajnega sindikata za Nemčijo. Sindikat bo trajal 10 let. Od 1. avgusta dalje se bo prodajala v ' Nemčiji svila edinole potom uradov tega sindikata.
Protiklerikalni
nemiri
Pariz, 4. julija, g. Kakor poročajo iz La Corune, so se tamkaj zopet dvignili nemiri, ko se je Izvedelo, da 90 nameravajo v mesto vrniti Jezuiti. Zbralo se je več tisoč oseb, ki so vdrle v prazen kapucinski samostan, ga zafgale ter napravile mnogo škode. Intervenirati je morala policija, pri čemer je bilo pet demonstrantov ranjenih. Splošna stavka v Mafagi In MetilB traja dafle. V Logrunta je bilo proglašeno obsedno stanje.
Sprememba vodstva Kreditanstalta
DunajL 4. joiija. g. Na seji rninistrske-ga sveta je zvezni kancelar dr. Buresch sporočil, da je ravnatelj Neurath podal ostavko kot predsednik načelstva Kreditanstalta. Sklenjeno je bik) določiti kot predsednika Kreditanstalta ravnatelja dr. Aleksandra Sprtzmullerja, kot člane načelstva pa dr. Franca Rottenberga, ravnatelja dr. Josipa Johana in inženjerja Erieka Hellerja. Razen tega je bilo sklenjeno pred* ložiti parlamentu osnutek glede imenovanja reorganizacijskega odbora. Minister dr. Spitzmuller jo poročal, da je Že ukrenil vse potrebno za znižanje previsokih prejemkov oziroma pokojnin in da bo v kratkem predložil izčrpen načrt o teh redakcijah. Zakon o znižanja vseh teh prejemkov bo predložen parlamenta v odobritev.
Preganjalec
londonske megle
V London je te dni prispel zanimiv gost. Je to milijonar Ernest Jackson, ki ima baje denarja kot črspinj m ne ve, kam z njim. Jackson, ki je, kakor večina Američanov, nekoliko ekscentričen, si je vtepel v glavo, da bo Londončane rešil morsče megle. Svoj demar bo spremenil v solnce, ki nad sije ubogim Lon-dončanom. Mož je namreč londonskemu občinskemu svetu predlagal, da zgradi v Londonu več nebotičnikov, visokih 80 nadstropij, na svoj račun. Jackson namerava zigraditi več stano-vansfcm hiš hotelov, ki naj segajo visoko pod oblake. Po njegovem mnenju sega megla samo do 25 nadstropja, nad njo pa je nebo jasno. Američan je mnenja, da je popolnoma napačno, čt bi gradili mesto v širino, namesto v višino. Prvo m glavno je solnce, ki je zlasti v Londonu zelo redko. Seveda je vprašanje, če bodo nekohko komodiri Londončani navdušeni za predloge ekscentričnega Američana,
OTROŠKE MOOAVtOL
*£jGOM
INOZEMSKE BORZE. Čarih: Beograd 9.115, Pariz 20.22, London 25.135, New York 516.50, Bruselj 71.95, Milan 27.035, Madrid 49.—, Amsterdam 207.80, Berlin 22.52, Dunaj 72.55. Sofija 3.74, Praga 15.29, Varšava 57.86, Budimpešta 90.125,
StttTI )
K3LOV E N S K 1 NAROD«, dne 4. julija }931
stev. i 4^
Kongres našega
Danes Je bila prva redna skupščini sekcije vine — Zanimiva razprava o gospodarskih
učiteljstva
Ljubljana, 4. junija.
V dvorani Delavske zbornice je bil davi ob 8. otvorjen IT. kongres učiteljstva dravske banovine, ki je prva redna banovinska skupščina Jugo slovenskega učiteljskega udruženja — sekcije za dravsko banovino. Navzoče je pozdravil poverjenik g. Andrej Škulj. Poleg mnogoštevilnih delegatov iz vseh srezov je bilo danes zbranega še mnogo več učiteljstva, otvoritvi pa je prisostvoval tudi predsednik centrale g. "Rašič.
Gospodarski problemi učiteljstva
V svojem predavanju o stanovsko-gospodarskem problemu je g. Hren naglasa! visoiko stopnjo razvoja stanovske organizacije v idejnem ozira, zlasti nagel podvig pa je beležilo slovensko učiteljstvo od trenutka ko se je združilo v eno samo mogočno faJarago im pridobilo s tem na ugledu in moči med vsem jugoslovanskim učiteljstvom. Za karakterizacijo visokega nivoja čiste stanovske zavednosti, etične side in morale slovenskega učiteljstva naj služi dejstvo, da je v dobi najhujših političnih strankarskih bojev iztr* galo svojo orga-niizacijo iz škodljivega kaosa in jo postavilo na povsem stanovsko strokovno podlago. Razvoj poznejših dogodkov je pokazal, da je krenilo na pravo pot. Dasi najmanjše po številu, vendar je po idejah, po deki in vztrajnosti slovensko učfteJjstvo na prvem mestu. Po svojih najsposobnejših predstavnikih je slov. učiteljstvo v odlični meri pripomoglo, da so se v težkih razmerah zadovoljivo rešila vsa pereča vprašanja.
Sporedno s tem pa ni zamoglo enakega podviga zaznamovati na gospodarskem področju. Dasi tudi tu ni držalo križem rok in si je v teku časa ustvarilo marsikaj, vendar ne more prati na zeleno vejo; do pravega razmaha in do tistega ugleda in moči, ki ga daje vsakemu posamezniku kakor tudi vsemu stanu močna gospodarska pozicija. K.|jub temu, da se tudi v tej smeri maio-go posameznikov trudi, ni pra» ve^a uspeha, tako, da se mora resno razmišljati o stanovsko gospodarskem problemu slovenskega učiteljstva, ki ga bo m >£!o edino z zastavitvijo vseh sil ugodno rešiti.
JCot prvi in glavni vzrok, da kljub poznani in priznani žilavosti in vztrajnosti učiteljstvo ne napreduje na tem polju, kakor bi bilo želeti, je navedel predavatelj, da članstvu manjka prave gospodarske vzgcre. Zato se tudi ne more zavedati v polnem obsegu velikanskega pome« na trdnega gospodarskega temelja, ki je in ostane absoluten pogoj vsega ostalega. Tudi v tej smeri bi se učiteljstvo moralo udejstvovati z vnemo, ki je potrebna, da bi prišle učiteljske gospodarske ustanove do razmah in moči, ki dejansko odgovarjata velikemu številu članstva ter gospodarski in socialni potrebi učiteljskega stanu.
Seveda korenini tudi tu vzrok pomanjkljivostim v preteklosti. Masa slovenskega učiteljstva je bila od nekdaj prepojena z idealizmom, ki jo je kakor bič gonil, da se je pehala in trosila 9/1o svoje energije za idejnimi cilji, pri tem pa Izgubljala smisel za realnost. V kolikor pa je bil ta pogon v nas samih še premajhen in preslaboten, so pa se pripomogli razni drugi, politično strankarski, kulturni m gospodarski faktorji, da slovensko učiteljstvo ni prišlo do oddiha in notranje zavesti o važnosti lastnega sta« novsko-gospodarsikoga dela.
Zato nosijo vse učiteljske gospodarske ustanove več ali mani še danes pečat diletantskih in malenkostnih razmer, ki danes nikakor več ne odgovarjajo živlgenskim razmeram in potrebam.
V naslednjem nekaj primerov!
Največje gospodarsko podjetje je gotovo Učiteljska tiskarna, ki predstavlja milijonsko premoženije in je prekoračila ravno te dni četrt stoletja obstoja. Blizu 4000 znaša število slovenskega učiteljstva, tiskarna pa ima okrog 200 zadružnikov aH 5%! Nihče ne more trditi, da je to razmerje — zdravo in pravilno, zakaj, moč vsake zadruge, ki jo predstavlja na zunaj, je v številu zadružnih članov. ČJhn več jih ima, tem večji je ne samo njen kredit, ampak — kar je pri sličnih zavodih še važnejše — tem večji je krog onih, ki so interesi ran i na tem, da zadruga prospava.
Še starejša učiteljska gospodarska ustanova je Hranilnica in posojilnica učitelj« sfcega doma v Ljubljani. Ta zavod se upravlja prav tako kakor pred 30 leti. Rjsameroma le majhen del učiteljstva se zateka v sili in potrebi vanj, ker ne more kriti njegovih potreb vsied premajhnih denarnih sredstev in zastarelega in okornega poslovanja aparata.
O Učiteljski gospodarski zadrugi v Celju večina slovenskega učiteljstva niti ne ve, da sploh obstoja, ker že leta ne polaga javnih računov v učiteljskih stanovskih listih in sploh ne daje nobenih znakov življenja.
»Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini« obstoja sicer že dokaj časa, a vendar ve malokdo izmed mlajšega učiteljstva, da sploh eksistira. Kakor tiskarna ima tudi ta zadruga v primeri s celotnim številom slovenskega učiteljstva zelo nizko število članstva, dasi bi v sedanji dobi letovišč in oddihov prišel tudi mar*
s ikomu prav za okrevanje in odpočitek.
Odlična gospodaesko-socialna ustanova je »Samopomoč«, ki ima nad 2000 članov, ca 200.000 Din rezervnega fonda m izplačuje posmrtnine sedaj nad 12.000 Din.
Najmlajša je Samopomoč za otroke, ki je zgrajena na slični podlagi kakor prejšnja.
Akcija za zgradbo učkePjskih domov, ki ju gradimo v Ljubljani že skoraj 40 ki v Mariboru 9 let, pa kažeta vso stanovsko gospodarsko miz eri jo, ki potrjuje, da potrebuje članstvo gospodarske vzgoje in smisla.
V zvezi z domovoma je UGP, ker je bila ustanovljena v prvi vrati njima v pomoč, ki pa ni našla odmeva, kakor se je upravičeno pričakoval. Zakaj, kljub vsemu se je v teku 2 letnega obstoja komaj posrečilo spraviti število zadružnikov na 1300, torej niti ne na celo polovico organiziranega učiteljstva, dasi (je bil soglasno postavljen princip, da bodi vsak pripad* nik stanovske organizacije obenem tudi zadružnik UGP in dasi je bil delež določen tako nizko (2-f-5), da ga lahko vsakdo zmore. Še manj povoljna je slika, ako se upošteva, da se UGP poslužuje komaj dobra četrtina vseh šol v dravski banovini m že pri tej četrtini odpade dokaj šol, ki so samo enkrat do dvakrat poskušale z manjšimi naročili. In vendar bi UGP lahko nesla lepe vsote v dobro učiteljskima domovoma in pa stanovski organizaciji, kakor je to določeno že v pravilih. Sedaj je UGP otvorila svojo poslovalnico v Ljubljani a prihodnje leto namerava uresničiti zamisel stalne razstave, če bo imela dovolj podpore z naročili šolskih potrebščin potom nje.
Omeniti ge še Sk)vensko šolsko matico ter Mladinsko matico oziroma »Naš rod«, kakor tudi Dam učiteljic v Ljubljani, sa katerega bi bilo želeti učiteljicam, da bi ne čakale na uresničitev te ustanove toli* ko časa, kakor čaka n. pr. vse učkeljetvo na uresničitev Učiteljskega doma v Ljubljani.
Slovensko učiteljstvo ima torej lepo število važnih m tudi potrebnih gospodarskih in socialnih ustanov, ki pa nimajo med seboj organične zveze, ampak delujejo vsaka zase, ločeno brez ožjih stikov druga z drugo. Organična medsebojna zveza pa je neobhodno potrebna, ker imajo vse ustanove skupen cilj, gospodarsko osamosvojitev in okrepitev celega stanu in obenem ustvaritev prave podlage za uspešno idejno borbo.
Poleg pomanjkljive gospodarske vzgoje članstva je iskati ravno v raze opijenosti gospodarskih sil in v nedostatku vsake medsebojne organ ične zveze obstoječih gospodarskih m socialnih institucij dragi glavni vzrok, da ne pridejo do prave veljave, še manj pa do razmaha, ki bi bil v današnjih razmerah potreben.
Iz tega sledi nujna potreba: 1. gospodarske vzgoje članstva, da se bode zavedalo v polni meri velike važnosti skupnih gospodarskih ustanov za razvoj m dek našega stanu;
2. reorganizacije sedanjih stanovsko gospodarskih ustanov v tem smislu, da se doseže med njimi organ ična zveza ter se prilagode razmeram in potrebam danas* njega časa.
Vsaka prenagljenost in neprevidnost seveda lahko več škodujeta nego koristita, toda od rešitve teh vprašanj je odvisna pozicija celega stanu v naši javnosti. Zato je dolžnost sedanje generacije, da za-stavi vse svoje sile, da se ti problemi rešijo čim prej in čim temeljiteje.
Ravno doba, v katero stopamo, bo naj-bolj pripravna, da se učiteljska stan. organizacija gospodarsko izpopolni tako, da bo v korist in čast vsega stanu.
Slovensko učiteljstvo je že neštetokrat dokazalo, da stoji na višku, kadar gre za dobrobit vsega stanu in šole, ki služi narodu in državi, zato se bo gotovo lotilo tudi tega vprašuje z vso vnemo ter ga dovodio do pravišne rešitve.
Na skupščino je med tem prišel tudi zastopnik predsednika banovinskoga šolskega odbora načelnik prosvetnega oddelka g. dr. Lončar, ki je v imenu sekcije JUU Ljubljana pozdravil g. Skulia. Za njim Je povzel besedo g. dr. Lončar, ki je v imenu predsednika banovinskega šolskega odbora pozdravil skupščino in v vznesenih besedah govoril v načelu stanovske solidarnosti, nalogah učiteljstva in želel nastopu nove uprave največ uspeha v prid šolstva in stanu z željo, da bi se ji posrečilo združiti vse, kar do danes še ni- PovdarH je tudi dejstvo, da se bo enotnost učiteljstva pokazala najbolj izrazito v močni organizaciji.
Sledilo je razpravljanje o gospodarskem poročilu g. Hrena m so se stvarne razprave udeležili kolegi Mllnšeh, testen, Grcar, Mauric in Hren.
Kot tretja točka dnevnega reda so sledila
porodila odsekov
šolsko-upravni odsek je največ razpravljal o izhajanju »Popotnika« in >Tovarisa<. Predložil je sklep, da se izdajata v dosedanjem obsegu, obliki in terminih m to s o žirom na izjavo večine zreških učiteljskih društev. Predlog glede >Tovariša« In »Presvete« pa je bil s 24:27 odklonjen. Sprejeti so bili soglasno sklepi glede društvenih poročil, »Popotnika«, zadeve poročanja kriminalnih dogodkov v javnih časopisih, izplačevanja stanarin ta drugih stanovskih zadev
JUU la dravsko hane* in socialnih preblendh
Gospodarski odsek je imel mnogo važnih sklepov, ki so bili soglasno sprejeti. Ugotovil Je po razmotri vanju polosmja stanovskih, gospodarskih la socijalnih ustanov nujno potrebo gospodarske vzgoje članstva, da se v polni meri zaveda velike važnosti skupnih gospodarskih m socijalnih stanovskih ustanov za razvoj m napredek stanu. Ppleg tega je predlagal reorganizacijo stanovskih gospodarskih ustanov v tem smislu, da se doseže med njimi organično zvezo in se prilagode razmeram današnjega časa. V tem smislu se je sekciji tudi naročilo, da zastavi vse svoje sile, da vprašanje dovede do rešitve. V pretresu je imel poleg tega se devet predlogov raznih učiteljskih društev, h katerim je dal svoje sklepe. Odsek za mladinski tisk je sklenil naj »Mladinska Matica« in »Naš rod« ostaneta še nadalje skupaj, ker je zadnje leto pokazalo uspeh. Radi lažje administracije je dalo potrebna navodila učiteljstvu. Prldržal je tudi sklep, da bo Mladinska Matica pričela z izdajanjem izrednih publikacij. V Matični odbor so bili izvoljeni sami Ljubljančani, pritegnejo pa se tovariši: Ptrnat Viktor, Žerjav Albert, sterk, LočniSkar, Klemencič, Gre-gorič ta Ivanjšič.
Odsek za obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo je delal na bazi lanske skupščine. V smislu sklepa zadnje seje je sestavil predsednik Grčar predlog za spremembo poglavja II. oddelka, ki obravnava o vajencih in vajeniški nadaljnji izobrazbi. Spremin je valni predlog temelji na sklepih
lanske redne skupščine UJU v Novem mestu, m »e je po vsestrasjsfceni pretrsau soglasno odobril v ooaMnt m prlporotll skupščini v sprejarn.
Pevski odsek
je predjeiil sklep, da postane pevski zbor TJ JU, kt js preje deloval kot samostojno društvo, odsek UJU dravske banovine. Pozdravil Je tudi, da bo sbor gojil sploh jugoslovansko pesem in ne uvažuje samo sli i venske narodne pesmi. Odsek za obmejno šolstvo je predložil obilo prevažnih sklepov, iz katerih posnemamo, da se je na podlagi ljudskega Štetja, pokazalo odločno napredovanje Jugoslovanskega življa in naj bi se zato zaprosilo oblasti, da zatvori jo manjšinske razrede. Tudi glede poučevanja verouka je predložil sklep, da bi se vršil v Soli tako kakor v cerkvah v državnem jeziku, v obmejnih krajih Prekmurja, kjer žive Slovenci naj se pa odpravijo prepovedi v madžarskem jeziku, katerega mlajše generacije vobče ne razumejo. Ravno tako naj bi se štela leta do sprejetja novega uradniškega zakona vsemu učiteljstvu, ki je takoj po zasedbi v izredno težkih razmerah vršilo svojo službo v obmejnih krajih, na sličan način, kot se je to izvršilo v južni Srbiji. Na obmejnih šolah naj bi mesta ne ostala nezasedena ln naj bi se na eksponirana mesta nastavljalo narodno-zavedno delavno učiteljstvo. Tudi glede nacljon&lno prosvetnega dela se je predlagalo, da se izvrši tako, da se vse delo usmeri v sporazumu v nacijo-nalnimi društvi in učiteljstvom. Vso pažnjo naj se posveča tudi našim manjšinam v inozemstvu. '
Važne sklepe sta predložila tudi odsek za narodno izobraŽevanje in odsek za kmetsko in gospodarsko nadaljevalno šolstvo. ,
Splošna slika je bila ta, da so vsi odseki pokazali izredno delavnost ln velike uspehe včerajšnjega razpravljanja na učiteljišču.
Požarne nesreče v Zasavju
Naši kmetski posestniki niso ponekod proti požaru nezadostno zavarovani le s prenizko zavarovalnino, temveč tudi z nezadostnimi
gasilskimi pripravami
Sava pri litiji, 3. julija. Pred dnevi so poročali listi o požaru, ki je nastal v naši soseski na Trati pri Kam-dršah in uničil vso kmetijo. Združenemu naporu okoličanov se je posrečilo, da so zabranili nadaljno prodiranje ognja, ki je ogrožal tudi sosednje hiše. Predvčerajšnjem je zadela podobna nesreča tudi našo okolico.
Okrog 16. popoldne so se zgrnili nad šentlambertsko občino temni oblaki, ki so se razpredli tudi proti Sv. Gori, vsem izletnikom znani planinski točki v Zasavju. Ozračje so pričeli stresati bKski, med bob-nečim gromom je nekajkrat udarilo v gozd in prav v bližino št Lamberta, kmsm nato pa sc je oglasil v samotni cerkvici v Zavšeniku zvon in bil plat zvona. Takoj opozorjeni okoličani so opazili steber dima, ki se je dvigal iz vasi Kolka. Vse je odhitelo na pomoč v naznačeno smer. Pomoč je bila že skrajno potrebna, Pavškova hiša, po domače pri Ahču, Je bila vsa v plamenu. S slamo krito poslopje je zažgala strela, ogenj pa je kaj naglo vpepelil poslopje. Na reševanje hiše ni bik) niti več misliti; skrbeli so samo še, da bi oteli pred plameni ostala Ahčeva poslopja in sosedne domačije. Požrtvovalni kmetje so bili brez vsakih gasilskih priprav, pa so kljub temu varno zavirali nadaljno širjenje požara. Ko so ogenj v glavnem zadušili, jim je prišla na pomoč narava sama. Medtem je namreč pričelo močno deževati. Posestnik Pavšek je zaradi požara močno prizadet, saj je rovalnina pa je zelo majhna.
Kakor doznavamo, je gorelo tudi v Lešah. Tudi v tem primeru ima posestnik Kreh škode nad sto tisoč dinarjev, zavarovalnina pa je zelo mala-
Ob ponavljajočih požarnih nezgodah, ki prizadenejo pogorelcem obile skrbi In strahu, često pa jih pahnejo v reščino, ker so mnogi nezavarovani, mislimo, da je zoper sKčne požarne katastrofe premalo preskrbljeno. Najtežavnejše je reševanje v hribovskem svetu, ki se razprostira v Zasavju. Zadnji gasilski moštvi na levem savskem mostu sta v Litiji in Zagorju. Precej naseljeni kraji pod Sv. Goro, okrog LeŠ, Tirne, Roviš in ostalih krajev šent-lambenske župnije nimajo nikakih gasilskih pripomočkov, prav tako je brez njih vsa naseljena pokrajina na i_*snem savskem oregu okrog Polšnrka Kakor nam ;e znano, le vodstvo IHHske gasilske žape pod vodstvom načelnika g. Lajovica in tajnika g. Petreca že razmotrivalo potrebno ustanovitve gasilskega društva na Savi. Kakor kažejo primeri zadnjih dni, pa bo treba k tej ustanovitvi nujno pristopiti. Novo društvo bo potrebovalo predvsem lahko prenosno brizgamo, ki se bo dala brez vsake večje težave prenesti tudi po hribov«k h potih, kjer naj viši obrambo hmeč.šMh domov pred ognjenim petelinom. Ako se bodo Savijani oprijeli tega dela, pričakuie<no, da Jih bo podprla vsa okolica, potrebne denarne pomoči bodo gotovo radi prispevali občinski odbori iz Polšnika in St. Lamberta. Prenosna brlzgalna je za naš del Zasavja nujno potrebna.
Viharna noč na odgonski postaji
Zakretna usoda dveh mladenk — Namesto pred oltar na odgonsko
postajo
Ljubljena, 4. julija.
Na magistra tni odgonski postaji je bila nocoj salo nemirna noč, kakršne še ne pomni čuvar odgoncev g. Jezoveek. Imel je mnogo opravka m prav mnogo skrbi, kajti prevzeti je moral včeraj popoldne dve nesrečnici.
Okoli 13. to po odgonu pripeljali iz Radovljice 221etno čedno oblečeno deklo Micko, doma iz okolice Krškega. Na videz je dekle bilo popolnoma misno in vdano v svojo usodo. Spravni so jo v ženski odgonski oddelek. Okoli 3. popoldne je dobna družbo v osebi nesrečne Milenke, delavke, po rodu iz Zaječara. Milenka je bila v blagoslovljenem stanju, dočim je Micka kasala znake hipne blaznosti. Micka js začela svoj družico tolažiti in miriti, pogovarjale sta se o svoji usodi. Okori 9. zvečer pa je Micka začela besneti tako, 'da je bil čuvar odgouske postaje prisiljen spmviti jo v drug oddelek, ki je določen ss moške. Tam je tako besnela, da je razbila vse, kar ni bilo pribitega, zlasti mize m stole in jo je moral g. Jezoveek prenašati s giašalrim pasom in ji z veza ti roka Njena tovarišica Milenka je ostala vso noč drugače mirna, toda vedno je jokale in govorila o svoji nesreči. Tam nekje okoli Medvod je delala m se seznanila z nekim posestniškim sinom, ki ji je obiju« bovsl zakon. Toda namesto nje je poročil njeno sestro. Dekle so nosečo odpremlH v Ljubljano in tu jo je ljubljanska policija s kratkim alatom odpravila na odgonsko postajo z nalogam, da jo odpremijo v njeno rojstno občino Zaječar. Milenka <je davi mimo čekala svoje ure. Po odredbi dr. tSraota Mis so jo z rešnutm avtom odpeljali v porodišnico.
V odfonakem oddelku zs moške pa je topo sedela Maska, bosa in vsa sfauitrsna,
dajala je navidez sicer mirne izjave, toda spominjala se je svojega fanta. Klicala je vedno: Mirko! Mirko! Pripovedovala je najrazličnejše stvari, kako je hodna po lepi Gorenjski m se je sama kot skesana 'Magdalena priznavala za to, kar ni bila. Tudi ona skrirat v svoji notranjosti težak Tomsn. Ker na umobolnici ni prostora, bo morala še počakati v zaporu.
Priporoča se naravni domaČi MALINOVEC
tvrdke
„MAUNA"
LJUBLJANA VH, Medvedova cesta št. 4 (poleg Gorenjskega kolodvora)
Na drobna prodaja LJUBLJANA, Tavčarjeva (Sodna) nI. 4
(Bali
KOLEDAR Danes: Sobota, 4. julija 1931, katoličani: Urh, pravoslavni: 21. junija, Belizar.
Jutri: Nedelja, 5 julija 1931, katoličani: Ciril in Metod, pravoslavni: 22. junija, Dobruska.
DANAŠNJE PRIREDITVE , Kino Matica; Valček v spalniku. Krasna veselica CM na BeUevue.
PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Valčo^ v spalnik«. Nogometna, tekma Tlsrija^rimorje na igrišču Ilirije ob 17.30 na igrišču Ilirije. DEŽURNE LEKARNE Dsnes in jutri:   Bohinc, Rimska cesta, Leustek, Resi jeva cesta, dr. Kmet, Dunajska cesta.
V nedeljo 5. t. m. ob 17*30
Igrišče SK ILIRIJE
DRŽAVNO PRVENSTVO
■» *
PRED TEKMA OB 16.30.
8*6V Ob vsakem vremenu.
Žane z Iblane
Dejte no že gmah našmu Preširnu! Kua vam je pa naredu, de ga še pu smrt ulečete skuz zube? Puglejte! Tulk let že stujeta iz soja Muca pred fleč* kajnarjem u tak lep zastopnast, de b lohka marskermu zakonskemu paru sležila za mustar! \kol nubenga špe-tera al pa antrig. Tud nubenga ajfer* zuhta ni med nima, kokr je zdaj med ta mladm folkam. Preširn nkol na pu* gleda nazaj,.če mu ga Muca kaj špila za negavem hrbtam. A ni tu zaupajne!
Vite, zdej pa kar naenkrat taka larma, de more že usakmu presedat. En jh čja kar ločt brez usacga uržaha. Prauja, da nej gre Muca u muzeum, Prešerna b pa lohka ponucal za pru> metnga stražnka, če ga pustauja na sred flečkajnarskega trga, de u kazu automobilem, kam se morju zaletet. A ni tu prenaumen?
Ata Danilo, pu domače >ta lep Tonček«, čja pa, de se morju pudrt use hiše od šuštarskega pa du Hradeckatu-ga musta, pa nardit park, tu se tku za-stop, de brez drves, kokr je holt zdej mudern, Prešerna pa pustnut gor na Grad u Rcgalitu gaj. Tu b blu res lepu, ampak ta spas b biu drag, gnarja pa na ush konceh prmanjkuje.
Tud nasveti ud čeularskegu maj' stra A, P. nisu tku napčn, ampak Pre* širn ja reku soj čas: »Le čeulc sodi naj kopitar!« In s tem je use puvedan.
Mi Kranci, pusebn Iblančani srna že tak, de usak na soja plat ulečemo, pa če gre pr tem use u franže. A ni blu iz ta noumu tramvajem glih tku? Usi sa se ga branil. Deputacija za deputacija je budila k gespude župane protestirat. Še pr kusil jm nisa dal gmaha, kokr se je guvorl. Gespud žepan pa tud nima' ja železneh žiucu. Nazadne jh more tud jeza zgrabt, de zarentačja. In tku sa spelal tramvaj kar pu soj glau. Zdej sa pa usi cufridn in žiuja ni konca ne kraja. Jest b reku, da b blu še ta nar bulš, če b naredi iz Preširna in negava Muca glih tku. Kar pu soj glau nej jh pustauja, pa nauja nubenmu napot. In nubedn se nau čez tu gor držu.
Predn pa tu nar de j a, b jm pa jest še useglih neki nasvetvu, če se jm na fr zmaga.
Kene, brezposelneh je nč kulk u Iblan takeh, ke nečja delat, neki je pa tud takeh, ke b rad delal, pa nimaja kej. Astn, nej b puskusl najet eneh osm takeh mužakarju, ke nečja delat; pa b te mužakari vuzil ta vuz iz spume* nikam pu Iblan, kokr vozja sladoled. Na ta viža b blu usm nergačem ustre* žen, kuštal b pa tud ne buhve kulk. Še gespudu Zajce b blu murda tku prou. Če b se pa gespud Zaje glih kapreciru, de more bt zelejne uzad; nej b pa na' jel še ene par mužakarju, de b vuzil uzad palme pa uleandre. Gespud Kra* pež b jm šou gvišn rad tku na roka, de b jh brezplačn pusodu, tiste ke jh ma pred kavarna. Na ta viža b ble enkrat za uselu usm gofle zavezane.
Seveda tu je sam moj nasvet in ne) se jm zatu nkar na fržmaga. Nazadne pa lohka nardeja gespud žepan pu soj glau, kokr jh je vola. Jest sm iz usm cufridn. Srečko M.
IZ UMOBOLNICE
Psihijater je vodil svoje prijatelje po umobolnici ter se bahal, kakšne uspehe je že dosegel s svojim zdravljenjem. Končno jih je privedel tudi v celico, v kateri je bil bolnik, ki je pred dnevi še besnel.
No, Janez, je vprašal, kje pa ste?
Bolnik je skočil izza vrat in pripeljal psihijatru krepko zaušnico.
Psihijater je pobral svoj ščipalnik s tal ter dejal nato bolniku očitajoče:
Kaj pa pravzaprav mislite, ali ste morda znoreli?
V GOSTILNI
Dva prijatelja sta sedela v gostilni. Prinesli so jima dve postrvi, veliko in majhno. Prvi, ki je pričel jesti, je vzel veliko ribo, drugi pa se je namrdnil in se pričel vsajati, češ, ali je to krščanska ljubezen, da ni to nobeno znamenje dobre olike itd. Prvi je končno menil:
Torej, če bi ti pričel, bi vzel manjšo postrv.
Seveda.
Kaj pa potem Še hočeš, saj jo imaš?!
USJKILJENOST
Bančnega ravnatelja je posetil ubog človek. Ravnatelj ga je vprašal, kaj želi, in ga tudi pozval, naj mu pove, kako se mu godi.
Posetnik je opisal svoja križeva pota z vso virtuoznostjo tako, da je ganil tudi Naboba, ki si je pričel brisati solze. Končno je pritisnil na električni gumb in ko je prišel sluga, mu je dejal:
Janez, vrzite tega človeka ven. saj mi bo počilo srce.
NA POTI IZ GOSTILNE
Žena je zmerjala moža, ki ga je vlekla iz gostilne domov: Ali te ni sram? Vsi ljudje vidijo, da si pijan!
Ne bodi no sitna, jo je mož zavračal, če bi bil trezen, bi tudi opazili.
D:D
Stev. 148
>SLOVENSKI N A R O D«f dne 4. julija 19S1
Stran 3
Kam s Prešernom?
Se nekaj mnenj iz naše javnosti
vm.
Študent na razpoloženju. Umetnik nisem, zato sem doslej molčal. Danes mi pa kar ne da žilica miru, da ne bi povedal svojega mnenja, kajti asm sicer študent, sedaj seveda na razpo-Insanju, in sem v zadnjem času sam zakrpal čevlje, fotografiram vneto in ne brez uspeha, kar se pa tiče prijateljstva s Prešernom, pa povem samo toliko, da zaradi njega cveka še nisem dobil. Upam, da s popolno upravičenostjo zastavim svoje pero za našega Prešerna.
Gospod čevljar je dobro povedal, da bi lahko Prešeren »policaja špilal« sredi Marijinega trga. Sijajna ideja, kajne gospod vedmk! Danes, v tako težkih dneh, bi se mnogo, mnogo poznalo, če bi lahko enega poticaja reducirali. Ni napačna ta misel te sem res navdušen zanjo. Mogoče tudi ne hi bik) napak, če bi ga postavili na sedanji frančiškanski most (za tramvaj narede novega zraven). Muzi vdelajo v glavo primeren reflektor, da bo svetil na vse strani, zlasti po Ljubljanici, kjer se bo v najkrajšem času razvilo mednarodno pristanišče društva >Kajak«. Tako bi bilo ekonomično.
Pa tudi drugi nasvet ni brez »cene in settc V grmovje z njim! Ne mislim tako hudo. Takole: na šišenski hrib bi pa res ne bilo nič ugovarjati. Od tukaj se lepo vidi proti Šiški in Kosezam, Ljubljano pa sakriva drevje, a Prešernov spomenik je as toliko visok, da bi se z njega videlo po vuej LJubljani. Samo stopnišče bi bilo treba narediti in majhno ploščad na muzini glavi. Ah verjamete, da bi si vsakdo, ki hi lezel nanj. pop reje dobro ogledal spomenik; zato namreč, če je dovolj trden. Ljubljana bi dobila novo razgledno točko; vsak izletnik pa bi prav gotovo pomnil originalni spomenik.
Da bi se Ljubljančani bolj zanimali za Prešerna, mogoče ne bi škodovalo, če bi spodnji del spomenika spremenili v vre-msnsfco hišico. Potem bi s pridom stal tn-di v Tlvofiju (najbolje v Monte Carlu), ker se penzijonisti pritožujejo, da izgube preveč časa, ko morajo hoditi v Zvezdo.
Glede Kralja Petra trga bi pa skoro Imel pomisleke. Saj ne povem rtič novega, de hodam, da Prešeren kot advokat ni zastrani spomemka in krone, če ne bi slabo na naše advokate. Zgodilo bi se da hi ga vzel kdo za zgled m bi dela! zastonj. O, joj! Potem bi se šele to-farfri. Tudi ne vem, kako bi se pogledala z Miklošičem. Torej, sem ne. Pred univerzo tudi ne apasec, pravijo ...
IX.
Laflk brezpomembnega imena.
Seveda, brez farse ne gre. Vsi naši velikani — meseni ali kovinski — doživljajo eno in isto usodo. Tragikomedija je njih predsmrtno in posmrtno življenje — prav tako, kasirano doživlja od njega dni slovenski rod. O tem res ni vredno izgubljati besed, rojeni smo Pavlihe in Janezi, pa fena naše smešno življenje ter udejstvova-rrje najvišji smisel v komedijah, ki si jih jemljemo neznansko tragično k srcu.
No, slučajno nas te dni davi Prešernov problem in smo zadeli — kakor najde slepa kura zrno — da je najbolj norčevati se — sami iz sebe; pri tem seveda hočemo mauŽfBStSrall svojo tradicijonahio briht-noat, kar se da. Zdi se pa, da se pri vsem hsm nihče dovolj ne zaveda, zakaj prav za prav gre. Vsak pač hoče biti originalen ter računa le s svojo brartnostjo, oejansko stanje mn pa ni mar. Javne zadeve so vselej le predmet pohujševanja šentHorjanske dctme ter najrajse postanejo gostilniški problem, d očim je z gostilniškimi zadevami nasprotno. Zato se ni čudfti, če namesto, da bi prijeli vraga za roge, — vtikamo Prešernu v roke pendrek ... To je si-eer tudi prav, ker je zadnji čas, da bi Ubogi poet zavihtel bič nad splošnim pohujšanjem ter naredil red v zmešnjavi rečnega kranjskega Babilona, — res, treba nam je takšnih prometnih redarjev.
In, če si končno ogledamo zloglasni psonsam, menda vsaj ne bo najhujšega, da hi kdo oporekal, češ, ne gre za prestavi-ssv Prešernovega spomemka ,ni važno kam ga naj prestavimo, niti se ni treba vprašati, kje je primeren prostor za spomenik itd. Lajik si namreč vso stvar zamišlja tako: Prvo vprašanje je, če je sploh prestaviti spomenik, drugo, kateri pridejo v poštev za prestavitev, tretje, kdo je kompetenien določati ali izbirati novi prostor, potem, ali regulatorji I^ntrjanice. odnosno Marijinega trga niso računali s prestavitvijo Prešerna in ali so SShraB drugi in kateri prostor zanj ter kaj pravi novi regulačm načrt Ljubljane glede spomenikov ifed. Kakor povsod, je tudi v tem primeru račun brez krčmarja neume-
Mlo torej ni reguliranje ljubljanskih snmunikacrj ter določanje stavbnih sistemov m s tem v zvezi postavljanje spomenikov na gotovih prostorih — izključna domena pooblaščenih, regulatorjev, temveč ■san m vsakogar, in ni odbora za prestavitev spomenika, ne komisije ter odločilnih čsniherjev, ki bi iskali na konkreten način ssMfcPB tega vprašanja, presojali predloge Jamo trti in posebej onih, ki baje vedo več ko hruške peči, — tedaj menda ne bodo odveč še te besede m je vsekakor potreban, da se o vsej stvari razpravlja z odprtima kartami.
de »zaprte« glave bi razumele, da je prestavitev spomeirJka zaradi regulacije Marijinega trga ter izvedbe tromostovja neobhodno potrebna — le nekateri Ljuh-Tjančszn si ne morejo misliti kaj je prav za prav na stvari. Odveč je razpravljati o tam; Marfjm trg, kot geometrrjsao me-retHBce nsr Krnusss ssson rjajpromet-eest s cestno železnico, je v s vi ho
jav-
ne varnosti in splošnih sodobnih prometnih zahtev in potreb nujno potreben regulacije, da se razširi ter prostor bolj ekonomično izrabi. Spomenik morajo zaradi tega na vsak način odstraniti, zlasti še, ker bi sicer zapiral novi inost. Spomenik pa zavzema okrog 30 kvad. metrov prostora, če ne več, na najprometnejšem trgu, kjer je vsak centimeter dragocen.
In sedaj je vprašanje, kam s spomenikom. Prva zahteva je menda, da mora spomenik stati v mestu, da ne ovira prometa in da je prostor zanj primeren, okolica z njim v skladu glede na arhitektonske zahteve (tem sicer ne bo nikjer povsem ugodeno), predvsem se je pa seveda treba ozirati tudi na razvoj mesta ter na regulačni načrt, da se Prešeren ne bo seli! vsakih štirinajst dni. Upoštevati je tudi, da zaradi tega spomenika ne bomo postavili Ljubljane na glavo, niti ne smemo podirati hiš, saj te prestavitve vendar ne bomo sprejeli kot elementarno nezgodo — n. pr. potres — nesmiselnih, nepotrebnih žrtev Ljubljana vendar ne more doprina-šati vsake kvatre. Razgledali se moramo po mestu za primernim prostorom. Izbira pa ni tako velika, kakor se je že izbiralo. Predvsem pridejo v poštev trgi. Teh Ljubljana nima mnogo, nekateri še povrh tega ne zaslužijo svojega imena. Ulice in ceste moramo sploh izključiti od izbire, nobena ni preširoka in ne primerna za kakršenkoli spomenik.
Torej trgi. N. pr. Ambrožev trg — je eden najbolj zapuščenih parkov. Ni šiš ne miš, ne park ne cesta. Gotovo čaka tudi na regulacijo — če bo pa nastalo kaj iz njega, se ne ve. Prostora je tu dovolj za spomenik, je pa še dovolj primernejših trgov. Bližnji Vrazov sicer ne, ker je ograjen in kdove čemu namenjen (menda za krematorij?). Hrvatski trg je tudi nadložen invalid, ki mu marsikaj manjka — Prešeren pa gotovo ne. Tabor ni več trg odkar ga deli sokolski dom v četverokotno ulico. Vodnikov trg je — Vodnikov, dokler ga ne bo zasedlo novo magistratno poslopje. Krekov trg je nekoliko premajhen, da bi mogel vzeti Prešerna pod svoje okrilje ter je res najprimernejši za avtobusno postajo in odlaganje kmečkih ciz. Pogačarjev trg je zabarikadiran s stojnicami, ki jih bodo baje odstranili, toda Prešerna ne kaže postavljati sem — mor-
da Vodnika ali Trubarja, ki bi se rmenifno družil s Hrenom. Kongresni trg obvladuje trojiški spomenik, Zvezda se ponaša z nepremakljivim žrtvenikom, kjer imajo besedo vrabci in kavke, obenem pa čaka regulacije. Preveč napačno bi ne bilo, če bi postavili Prešerna sredi Zvezde, toda prvo je regulacija, če je že neodložljiva. Turjaški, sedaj Novi trg, je prav za prav le malo širša cesta, ne pride v poštev. Napoleonov trg je ovekovečen s stebrom Ilirije, prazna je pa še terasa na emonskem zidu. Tudi ta prostor bi bil za Prešerna vsaj toliko primeren kakor Marijin trg, sicer pa seveda ne ustreza temu namenu. Borštnikov trg je sejnršče za seno, okrašen z lepo lipo, je pa še bolj neznaten nego Ajdovščina (»Figovščina«), tu ne bo nič. Jurčičev trg je najmanjši ljubljanski trg, skoraj manjši ko Prešeren — križ čezenj! Valvazorjev trg prav dobro zaseda Valva-zor, šentjakobskega pa Marijin steber — in tako smo s trgi pri Kraju — Vodmat-skega in podobne menda lahko izpustimo, ostane nam še Kralja Petra trg, ki pa ga tudi ne kaže kar tako masakri rati in tu kraljuje že na cesarskem piedestalu Miklošič. Prešeren menda ne bo igral vloge ježa, ki ga je vzela »pod streho« lisica in potem bi nastalo tudi vprašanje: Kam z Miklošičem ? Posledice so nedogledne ...
Torej, kam s Prešernom? V Gramozno jamo? Na Grad, v Ljubljanico, »Sibirijoc Pod kostanje na Prule?
Na razpolago je Tivoli, nekateri naštetih trgov, pa tudi prostor pred Narodnim domom ni tako napačen. Prostora je tudi dovolj, okolica ni nič slabša, kakor ga ima n. pr. Vodnik na svojem trgu, in v Narodnem domu je Narodna galerija, v katero žal Prešeren ne more vstopiti, ker je prevelik, zato pa ga pustite vsaj pred vrati!
Največ prostora je seveda v Tivoliju, kjer najdejo zatočišče celo vrtiljaki. Najlepši prostor pa je nedvomno na koncu reguliranega drevoreda, kamor bi romale k Prešernu pomembne svetiljke kot me-mento onstranskega. Postaviti bi ga pa morali na terasi nad stopniščem pred gradom, da bi bil vzvišen nad okolico, ki bi jo tako vladal in tudi vodometa bi ne bilo treba uničiti; stopnišče bi tvorilo s spomenikom skladno celoto.
Toda to so umetnostni problemi; glavno pa je, da se morajo upoštevati vsi momenti, ki so s prestavitvijo v zvezi, da bo vprašanje končno rešeno. Rešitev tega problema pa moramo prepustiti odločujočim gospodom, naše so besede — njih dejanja.
Tudi ob vročih dneh negovani lasje!
Najveselejši opravek
Rdečega križa
Davi je krajevni odbor poslal 30 revnih dečkov popolnoma brezplačno na letovanje v Polhov gradeč — prihodnji mesec pa pošlje deco westfalskih izseljencev
Čeprav je moral odpreti mošnjo precej §i* roko, vendar se je dobrodušno smehljal, saj je Rdečemu križu najljubša skrb mladina. Ne vemo pa, 'kako mu bo krvavelo srce, ko prihodnji mesec pride iz daljne We6tfaiske kar 32 mladih Slovencev, ki z večine še ni; kdar nis0 videli domovine. Kolonija wests falskih otrok je tako plemenita ideja Rde= eega križa, da naj bi samo zaradi nje k Rdečemu križu pristopil prav vsakdo, kdor ima le malo čuta za nase izseljence v dalj« nih rudnikih in tovarnah. In še enega m o* ramo omeniti, saj je v resnici redka izjema med svojimi resnimi gospodi kolegi. Go» spod prof. dr. Kozina je bil namreč med prvimi pred avtobusom, da 6e je poslovil od svojih presrečnih učenčkov, ki tudi greš do s kolonijo. Med šolskim letom dor>ro« hotno strogi vzgojitelj je svojim učencem tudi v počitnicah najboljši očetovski prijas tejj.
Tudi predsednik g. dr. Fetfcioh n] mogel prikriti svoje dobrosrčnosti in mehke lju* bežni do otrok in se je komaj ločil od njih. Naglo jih je še fotografiral, da bo imel &po» min na obrazke te blažene dece, potem je pa komandirah »Poslovite se« in zaprla so se vrata in zabučal je avtobus, da so se komaj čule še očetovske besede predsedni* kove: »Ali boste pridni?«, smej oče se za* gotavljanje: »Bomo, bomo!« in vriskajoči: »Adi jo, adijo!«
Z zelenjem ovenčani avtobus, poln mla* dostnega živžarva, je že vozil mimo Vod* nikovega spomenika, predsednik dr. Fettich je pa v skrbeh še vizdihal: »Samo, da bi Lmeh* lepo vreme« in hrtel skozi zahvalju* joče se starše.
Ljubljana, 4. julija.
Za gospodo traja sezona prav za prav we leto, za otroke se je pa pričela šele sedaj v največji vročini Mestna občina je že poslala svojo kolonijo v nekdanje svoje kopališče v Mednem davi ob 8. so se pa zadeli zbrrat pred Mestnim domom star* ši z otroci, ki jih je poslal krajevni odbor Rdečega križa na letovišče v Polhov gra* doc. Meseni avtobus je bil med prvimi tam in mestni uslužbenci so ga okrasili z lipo* vkni vegami m šopki nageljnov, drugi so pa zataknili po njem polno zastavic Rdečega križa. Seveda je bila tudi državna trofooj* niča na častnem mestu med npmi. Pred* sekinik krajevnega odbora g. dr. Oton Fet» tich je slovesno izročil veliko zastavo Rde* oega križa z zlato sulico in zlatimi resami na trakovih malemu Zganjarju ter ga sve* čano -nstaliral za zastavonošo.
Nagio so se zbirali kovčki, oprtnikj in tudi skromni zavitki na strehi avtobusa, drobiž spodaj je pa komaj čakal, kdaj mu bo dovoljeno poskaikati v voiz. Ali prej je doletela ta sreča še veKko vrečo krompirja in vampast jerbas zelja, ker take dobrote v Polhovem gradcu se niso dozorefle.
Mestni zdravnik g. dr. Mis je prinesel velik zavitek, ki so mu rekli apoteka, in baje so v njem res zdravila, čeprav se ni treba bati, da bi v Polhovem gradcu komu škodoval kristalni potoček ati idealno čisti zrak, pač pa bo treba pomazati mas ikako prasko in odrtimo. Opozarjamo silavni Rde* či križ, da pa spremstvo in vodstvo kolo* nije ni vajeno soparne vročine in se lahko primeri komu huda slabost, ki je ozdrav* Ijiva le z najboljšim konjakom. Kaj bo z ubogimi otročički, če zboli vodstvo! To* rej ...
Končno je vendar tajnik g. Makierič razvil papirje in pričel klicati imena sreč* nih letovišcarjev. Da ni bilo zmede, je ino; rad vsak takoj v avtobus, a ko je bil poklic can pavi, so se vsuii vsi v prazen voz. Ve* seli dečki seveda niso mogli počakati, da bi bHi prišli na vrsto, in plašila jih je strašna masci, da bi zmanjkalo prostora, saj jih je čaikalo na odhod kar 30. Torej prav lepo število, ki gredo vsi brezplačno v Polhov gradeč, kjer bodo stanovah v lepi šoti in bork) presfcrbijena z najboljšo hrano, ssj jim bo bahata izkušena gospodinja, ki nje* ne ktriiarake umetooeri njen gospod soprog ne more prehvaiitL Za direktorja rjajnovej* šega zdravilišča, kopališča jn letovišča bo seveda kar tajnik Rdečega križa g. Mal* noric, ki poveljsje vsem društvenim kolo* ni jam, s seboj je pa vool še dva mlada uči* terja za nadzornika. Prav je ki pametno, da gredo z veeefimi deČVi veseli mladi go* spotfee, ker so stroge nadzorovalne dame Cartimpifii letnikov za živosrebrni drobiž le psbvec" nervozne in občutljive.
Skoraj je bilo že vse gotovo, ko je pri* korakata še liajutogočncflBa oseba vsakega gospod blagajnik Miejn*.
Nedelja, 5. julija.
Sh Jože Okorn: O čebelarstvu; 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10.30: Versko predavanje, p. dr. R. Tominec; 11: Samospevi gdč. Štefke Korenčanove; 11.30: Salonski kvintet; 12: čas, dnevne vesti, plošče; 15.30: Prof. Pengov: o reji plemenitih kožuharjev; 16: Duet: Mandolina in kitara; 17: Karel čapek: »R. TJ. R.« drama, igra Krekova mladina; 20: Samospevi ge. Jeanette Per-denove; 20.45: Prenos plesne glasbe iz Park hotela Kazino na Bledu; 22: čas, dnevne vesti; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 6. jtmja.
12.15: Plošče; 12.46: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Dr. Reva: Klima in človek; 20: Val-čkova ura, igra salonski kvintet; 21: Plošča; 21.30: Salonski kvintet; 22: Napoved programa za naslednji dan.
Torek, 7. joHja.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19.30: Prof. Pengov: Izdelovanje tolsč v rastlinski tovarni; 20: Gregorič Jože: Kaste! in Kas telci; 20.30: Prenos iz Zagreba; 22.30: čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Za to je potreben Efida Sham* poo. Cisti, da nobena reč ne tako . . . dela lase mehke kakor svila ih človeka čudovito osvežil
Vsak teden po enkrat si umijte glavo!
ELIDA SHAMPOO Vrtnarstvo v juliju
Nekaj praktičnih nasvetov onim, ki hočejo umno
vrtnariti
V obrambo gljivičnih in živalskih škodljivcev na sadnem drevju se poslužuj sredstev, ki so bila navedena za drugo polovico junija v 138. štev. »Slov. Naroda«. V tem času začne odpadati črvivo sadje, ki ga je napadel zavijač. Pobiraj tako sadje sproti in popari ga, da škodljivec ne uide in da se po preobrazovanju ne razplodi. Ako nastopi suša, zalij temeljito letos presajeno drevje. Poletne hruške in jabolka oberi nekoliko prej, kakor so popolnoma zrele, sicer zgube na dobroti, v kupčiji pa na vrednosti.
čim postane kaka gredica na vrtu prazna, jo prelopataj in posadi endivijo, peso, karfijole, zelje, ohrovt, kolerabe, podzemeljske kolerabe, brsteče zelje ali solato, Seješ pa na stalno mesto še repo, redkev, zlasti zgodnjo belo monakovsko, za presajanje pa enđivijo, kolerabe in pozno solato. Ako nameravaš vzgojiti jagode za nov nasad, pusti rasti trake naj rodovitnej-štm maternim rastlinam, sicer pa jih odstranjuj sproti, kakor odganjajo, da boš imel v prihodnjem letu boljši hi večji pridelek.
Odcvetehrn trajnicam porezi cvetna stebelca, odeveteie lepotične grme pa obrezi. Tiste trajnice, ki so odeveteie, lahko sedaj razmnožuješ. Izkopaj jih, razdeli grmičke na več delov in posadi jih v dobro zemljo. Neobhodno je potrebno to pri vseh trajnicah, ki so tri do štiri leta na istem mestu. Razdeli in presadi tudi vrtne beie in
binkoštne nageljne, ki se že v teku dveh let razrastejo v nelepe, preveč razsežne grmičke. Lilije, znak nedolžnosti in čistosti, so čim dalje bolj priljubljene na vrtovih. Te so raznih evropskih in tropičnih vrst. Nekatere narede ob listju na stebla drobne čebulice. Poberi te čebulice m posadi jih, da ne odpadejo in da se ne po-izgube.
Proti sredi tega meseca bo treba sejati dveletne cvetlice za prvo pomladansko floro. To so zlasti mačehe, marjetice, po-točnice (spominčice), silene in zvončnice. Da bo setev dobro uspeha, posejaj seme na vrstice trikrat tako globoko, kakor je seme debelo.
Zaradi pekočih so Ločnih žarkov v jtrfrra in morda zaradi suše, ki rada nastopi v tem času, zasenči vse zelenjadne in cvetlične nasade, kakor tudi vse setve in akrbi, da so tla vlažna. Kadar se pa rastline primejo in začno rasti hi kadar seme r^cah, odstrani senčne naprave.
Ko vrtnice odeveto, jih začnemo razmnoževati s potaknjenci- Tega se pa poslužujemo le pri plezalkah hi pritnčrim mnogocvetnm (pofijantah), druge vrste pa z boljšim uspehom vzgajamo s cepljenjem. Za potaknjence reži le ostarele m dobro olesenele vejice, ker se vodeni odganjki ne ukorenim jo. Posadi jih v peščeno zemljo tako globoko, da gleda iz zemlje samo en popek. Ako jih zasenčiš in pokriješ s steklom, bo uspeh še boljši J. ft.
Ljubljanski živilski trg
Na živilskem trga je največ črešenj, ki so Ljubljančanom v teh vročih
dneh glavni živež
Ljubljana, 4. jafija. Letos je sadni trg založen a črešn jami, kakor še ni bil. Tega blaga je vsak dan več, kakor da bi letos tudi vrhe rodile črešn je.
živilski trg je te dni izredno živahen — človek kar ne more verjeti lastnim očem, saj ni bil včasih niti jeseni tako razgiban, ko ni Ljubljančanov na letoviščih in počitnicah. Će primerjaš popoldansko zaspanost Ljubljane, ko redkokje srečaš na ulici le psa z iztegnjenim jezikom, z dopoldanskim vrvenjem na živilskem trgu, tedaj se lahko čudiš tej drugače skriti množici.
Prvo, kar zagledaš, je množica dam s cekarji. Nekaj je med njimi seveda tudi slabših polovic, ki se kretajo nerodno med ženskim svetom kakor medvedi ter vprašujejo kmetice, ki prodajajo jagode, če imajo solato. Vsi seve niso tako nepraktični, nekateri se znajo celo mnogo bolj orijentirati nego njih žene, ti pa imajo že večletne skušnje.
Jagod je že nekoliko manj, prevladujejo borovnice, vendar je tega blaga in vmes nekaj gob še vsak dan po tri vrste miz po vsej šolski ulici. Gospodinje def ilira jo vse, ki pridejo na trg od Pogačarjevega trga, med temi mizami, če kaj kupujejo aH ne. Okušajo jagode, vprašujejo za cene pri vseh prodajalkah po vrsti, prerivajo se sem in tja brez reda, včasih tudi prevrnejo kakšno košaro, toda to je šele začetek. — Pravi sejem je pri črešnjah oh knjigarni med Dolničarjevo ulico in Pred škofijo. Tu je kmečki sadni trg. Prostor sicer m* velik, vendar je na njem natlačeno na vagone črešenj; po 4, 5 vrst proda jalnih miz je obloženih tako, da bi med košare niti ne mogel vtakniti šivanke. Košare in jerbasi so  razloženi  tudi po tleh,  prodajalci pa stoje ob mizah v strnjenih vrstah, da se le s težavo premikajo. Na drugi strani miz defilirajo brez konca in kraja kupci m drugo občinstvo, vsi se pa zanimajo za črešnje, okušajo jih od jerbasa do jerbasa, zabavljajo, češ, da so gnile, kisle ah predrage, prodajalci pa samo ponižno ponujajo svoje blago  ter potrpežljivo čakajo kupcev. Največ je sedaj že črnih črešenj, ki so precej slajše ko rdeče in bele, zato pa tudi dražje, 4, 5, 6 Din kg, uradno določena cena je 4 Din kg, za rdeče in bosanske pa 3 Din. Kmetje se še precej drže predpisanih cen, ker pa vse črešnje niso enake, jih tudi prodajajo, kakor se jim posreči. Konkurenca je huda, kar vedo tudi gospodinje, ki najrajše kupujejo tam, kjer je največji naval, 50 par pri kg odloča, kakovost ne, ženske se kar trgajo za črešnje. katerih cena ni splošna. Včeraj so navalile tako na nekega fanta, da je bfl že nazadnje  zmeden  zaradi preveMke zaposlenosti, ženske so kričale druga čez drugo, katera mora prej dobiti, borile so se s komolci v ospredje ter rinile v fanta, ki je bfl tako oblegan, da mu je kar sapa pojemala. Denar je tlačil v žepe, ne da bi ga štel in nazadnje sploh ni več vedel, po čem je prodajal črešnje.
Ko so bile že vse mize zasedene, so še vedno prihajali prodajalci s črešnjami. Neka zapoznela kmetica je potisnila jerbas pri kraju na mizo — pa je bil ogenj v strehi. Njena soseda je protestirala: »Glej no, na tebe sem čakala, kajpak! Kam pa rineš ta
gnoj? Saj že plezamo druga po drugiSc In ne bodi lena, ji je treščila jerbas na tla.
— Vlš jo lakotnAco nevoščljivo, misliš, da imaš samo ti pravico prodajati tiste peške z gmajne! Raje bi prašiče krmila z njimi! — je vreščala marnka ter z vso jezo porinite, zopet jerbas na mizo.
Ta reklama je bila zek> uspešna ter sta obe amaconki kmašn prodali >peškec m »gnoj«.
Sicer pa naši prodajalci nimajo talenta za reklamo ter se ničesar ne nauče od blebetavih Bosancev m Darmatmcev, ki se ■ našimi kmeti sploh ne marajo družiti. Doslej so prodajali črešnje nasproti kmečkemu sadnemu trgu onkraj ceste ter kričah" na vse grio, seveda ne brez uspeha. Letos so bosanske črešnje povzročile celo revote*-cijo na našem sadnem trgu, doslovno poplavile so Ljubljano ter rzpodrirrile domače, ki so se pričele šele sedaj uveljavrjaiti, ko je pričelo bosanskih primanjkovati. Toda domačih je sedaj preveč, pa se ne morejo več podražiti.
Zobni atelje — Dentist IVAN RADOVAN, tehnik,
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica ŠL 4 od 11. do 19. julija ne sprejema,
Bosanci so nas pričeti včeraj bombardirati s hruškami — kg 6 Din. Kupčija z njimi ni tako riskantna kakor s črešnjami, ker ne zgnijejo tako hitro. Hrušk so včeraj prodali precej, vendar pa zaenkrat še domini rajo črešnje in te dni se Ljubljana hrani samo z njimi, kakor je soditi po kupčijah na živilskem trgu. Niti žabe ne vlečejo več kakor včasih, čeprav j3i Je mnogo manj ko spmladi.
— 14 krakov je, lepa bederca, le poglejte gospa, 6 Dm dajte za vse! — je ponujala včeraj to specijaliteto Trnovčanka,
— Suhe so, suhe, kakor zobotrebci, pa barve nimajo prave! — je mrmrala gospa,
— Ja, veste ,gospa, vročina je prehuda, še žabam škoduje, lepe so pa vseeno!
Gospa se ni odločila za žabe, rib pa še pogledala ni — -prehuda vročina je< — morskih ni bilo, le nekaj rečnih, kfmov po 18 Din kg, mrene so pa bile po 3o. Gospodinje so v misliti preštevale dntareke ter se končno prepričale, da so črešnje najcenejše in najbolj primerne za vročino. Tudi mesarji jo čutijo ter potihem kolnejo vegetarijanstvo Ljubljane s črešnjami vred.
Na prvem mesta je poleg črošanj še solata, ki je m dinar dobiš dovolj sa skromno maHco. Dovorj je tudi novega krompirja kg po 2 do žeSD Dm, ki se ga precej proda, precej je paBjUhtjen stročft fižol, kg 4 Din, kumare se dobe kg po 8 Din, za isto ceno je že tadl nekofiko buč, — sploh je vsega dovorj, ne manjka jajc, ne perutnine, čeprav ni sezona za to blago ter vedo nekatere gospodinje ceso povedati, da se Je nedavno hdegei piščanček v jerhasn pod mjfrmi sotnčnluil žarki — brez kokrje.
Treba je torej h koncu povdariti, da Ljubljana ne strada in da bo še nekaj časa vseeno dovolj irsflouj. Kri ho potem — bomo se
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD<. doe 4. julija 1931
Stev. 148
Dnevne vesti
— Jugoslovanska delegacija na inozemskih kongresih. Primeri se, da poseti delegacija iz naše države kak kongres v inozemstvu (na pr. gasilstvo, turistika, mednarodna Zveza mest itd). Redkokdaj pa smatrajo te delegacije za potrebno, da bi se prijavile tudi pri zastopništvu naše države v dotičnem mestu, tako da izvedo naši poslaniki ali konzuli šele od inozemske strani, da so prisotni tudi jugoslovanski delegati. Ker je taka malomarnst zoper vsak političen takt in zoper prestiž naših zastopstev, se tem potom opozarjajo vsa društva in Savezi, ki bi prišli v tak položaj, da je ena njih prvih dolžnosti in zahtevek vljudnosti, da se po prihodu v inozemsko mesto čimpreje prijavijo pri kr. jugoslovanskem zastopstvu, ako je v onem kraju.
— Zahvala. Glasbena Matica ljubljanska odnosno njen odsek za postavitev spomenika Davorinu Jenku se najiskreneje zahvaljujeta vsem mnogoštevilnim udeležencem spominske proslave Davorina Jenka v nedeljo dne 28. pr. m., ko se mu je odkrila spominska plošča v Cerkljah pri Kranju. Posebno zahvalo naj sprejmejo vsa oblastva, ki so bila po zastopnikih udeležena na proslavi in dalje vsi zastopniki predvsem za deputacije najrazličnejših naših društev, ki so se udeležila odkritja.
— Odbor Glasbene Matice ljubljanske. _ Vič.   Sedaj je toliko kakor gotovo,
da bomo gradili poslopje za meščansko šolo. Dolgo simo se pogajali z lastnico po* fcrebnega sveta, končno smo pa vendar prišli v njegovo posest Za ves prostor s pritlično hišo vred smo dali nekaj čez 300.000 Din. Meščanska šola bo nekoliko pomaknjena od ceste, kar bo spričo živahnega vozovnega prometa na Tržaški cesti vsekako v prid šolskemu pouku. Bivša lastnica, ki ima okoli sodem križe v na rami, ostane v svojem stanovanju do smrti. Takoj nato pa poderemo poslopje do tal ter napravimo primeren park tja do Ceste XV. — Prostor pred občinsko hišo. v kateri je poštni urad. bo v kratkem znatno razšurjen, da bo hodnik tako ši<rok ka* kor pred Sokolskim domom in novo šolo.
— Lično sta pobeljeni enonadstropni Ma-rinčičevi hiši na Tržaški cesti m na Cesti XIII, ki drži s Tržaške ceste ptrorti Gra-daščici.
— 3larenberg. Krajevni odbor Rdečega križa za Marenberg in okolico priredi v nedeljo dne 12. julija ob 3. popoldne na šolskem vrtu v Marenbergu veliko tombolo z ljudsko veselico, pri kateri nastopi tudi pevski zbor društva »Jadran« iz Maribora in domače godbeno društvo. Tombola ima nad 200 krasnih dobitkov, med katerimi so najmodernejši šivalni stroj tipa 2>Adler«, zaprt v obliki omarice, vreden 5200 Din, moško kolo, plug, seženj bukovih drv, pohištvo, svinja, itd. Tom-bolske karte se dobijo pri vseh občinskih in poštnih uradih, šol. upraviteljstvih in kraj. odboru RK v Marenbergu po 2.50
. Din komad. Sezite po njih! Podpirajte društvo Rdečega Križa, čegar delovanje je zlasti tukaj ob državni meji nujno potrebno!
Zapiši si dobro v spomin, ime naših slastnih „Jajnin"
_ Otvoritev telefonskega prometa. Od
25. junija t 1. naprej je otvor j en telefonski promet Ptuj - Leibnitz. Pristojbnina za navadno govorilno enoto znaša 16.50 Din. Z istim dnem so bile otvorjene telefonske relacije: Muta - Gradec, Dunaj, Linz, Salz-burg in Inomost. Pristojbina za navadno govorilno enoto Muta - Gradec znaša 29.70 Din. Muta - Dunaj 37.95 Din, Muta - Linz in Salzburg 42.90 Din. Dne 20 junija t. 1. so bile otvorjene telefonske relacije Beltinci - Radkersburg. Leibnitz, Gradec in Dunaj. Pristojbina za navadno govorilno enoto v relaciji Beltinci - Radkersburg znaša ln.50 Din, Beltinci - Leibnitz in Gradec 29.70 Din ter Beltinci - Dunaj pa 37.95 Din.
— Uvedba telefonskih izvesnic v prometu s Švico. Uradno se razglaša, da se je v prometu med Jugoslavijo in Švico ponovno uvedla služba telefonskih pogovorov z izvesnicami.
— štiri smrtne nesreče v Subotici. V 48 urah so se v Subotici pripetile štiri smrtne nesreče. V torek opoldne je 171etni mizarski pomočnik Ernest VVeininger vlival špirit v svetilko, ni pa opazil, da svetilka gori. V hipu je nastala eksplozija in je VVeininger dobil tako težke opekline, da je dan pozneje v bolnici umrl. — Druga nesreča se je pripetila v rodbini Navai. Gospodinja je na trgu kupila raco, ki so jo v nedeljo zaklali in pojedli, en del pa pustili za ponedeljek. Ker meso ni bilo na ledu, se je pokvarilo. V ponedeljek je po kosilu vsem postalo slabo in morali so jih prepeljati v bolnico. Dočim so tri rodbinske člane rešili, je Andrej Navai podlegel zastrupljenju. — V sredo popoldne je padla z voza 751etna starka Tereza Ke-rekez in se ubila, četrta nesreča se je pripetila v sredo popoldne. 391etni sluga Matija Csernvak je padel z voza pod konja, ki sta ga pohodila do smrti.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo soparno vreme, nevihte, najbrže poslabšanje dosedanjega vremena. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države malo oblačno, jasno so imeli samo v Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 34.5, v Sarajevu 31.4, v Beogradu 31.3, v Skoplju 31.2, v Zagrebu in v Ljubljani 30.2, v Mariboru 26.6 Davi je kaza! barometer v Ljubljani 758.1 mm, temperatura je znašala 18.9.
— Kemična sredstva, kj so potrebna za zatiranje škodljivcev v sadjarstvu, ima v zalogi tvrdka: »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne).
— Kopalne obiske Ribana, v krasni iz-Šterk nasl. KARNIĆNIK, Stari trs It IS.
— Moške srajce, kravate, nogavice ima najceneje Šterk nasi KARNIĆNIK. Stari trg 18, LJubljana. 55/L
— Obleke In klobuke kemično čisti, barva, plislra In lika tovarna Jos. REICH
Pri želodčnih motnjah in tožkočah,
izgubljenem teku, zagatenju. napetosti, zgagi, vzpehavanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnenju k bluvanju učinite 1—2 čaši naravne »Franz Josefo-ve« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo >-Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, .ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz J ose f ova« grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in vseh špecerijskih trgovinah.
Iz Lfubljane
—1J Vsem Primorcem — članom brv še NDO. S solzami v očeh in veseljem v srcu smo pozdravili našo častitljivo staro zastavo, ki nas je vodila po tržaških ulicah in jo pred vojno osvojila. S solzami v očeh smo pozdravili to našo svetinjo, ko smo jo dobili v Ljubljano. To zastavo predamo v nedeljo 5. julija ob 9. dopoidne v dvorani Okrožnega urada našim ljubljanskim tovarišem, ki jo bodo znali čuvati, kakor smo jo čuvali mi. Naša narodna dolžnost nam veleva, da ne sme nihče manjkati pri tej slavnosti, da ne sme nihče izostati, ne da bi b- pozdravil svojo zastavo, ki je bila na tem. da gre na grmado. Okoli nje se bomo zbirali in zbujali spomine na n^odre-šeno domovino Pridite vsi, da počastimo svetinjo,   ki nosi vidne   znake 2000 letne
kulture. — Član bivše NDO.
—Ij Sprevod Narodne strokovne zveze je bil iz tehničnih razlogov odpovedan.
—1J Ban dravske banovine dr. Drago Marušič je zaradi službenih poslov odpotoval v Beograd. Zato v torek dne 7. t. m. ne bo sprejemal strank.
—4>j Z naših cest. Izmed vseh glavnih naših cest je vsekakor najbolj razdrta in kotanjasta Tržaška cesta. V dežju je na njej luža pri luži. Nove tramvajske vozove so včeraj pošteno obrizgaii mimo njih drveči avtomobiili itn ostala motorna vozila. Da brizgne umazana kalužmica pri tem tudi v pešce, je čisto umiijivo. Skrajni čas je že, da se ta costa popravi.
—Ij škropilni voz v Ljubljanici. Ko je davi ob 7. škropilni voz osvežil starino na Gallusovem nabrežju, je zavil nazaj in hotel v Stisko ulico, pri tem je pa zdrčal čez breg v Ljubljanico, šofer je imel še čas odskočiti, delavec je pa priletel v strugo z avtomobilom. Nerodnemu gigantu je moral na pomoč njegov kolega drugi škropilni voz, delavci so pa položili plohe na breg in kmalu je bil ves blaten avtomobil zopet na cesti. Svojo osvežujočo službo opravlja dalje, ker ni bil poškodovan niti voz niti uslužbenci.
DOBRA IN POCENI ZABAVA
ŠLAGER
Izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov
LJUBLJANA, VEGOVA ULICA ST. 2
Odškodnina malenkostna.
—Ij Nesreče in nezgode. V Strojnih tovarnah in livarnah je davi neki Cvetkovič vrgel 171etnemu ključavničarskemu vajencu Ladislavu Slugi tako močno »francoza« v noge, da mu je zlomil desno nogo v stopalu. — V bolnico so morali prepeljati posestnika Antona Tavžlja iz Gobca pri Begunjah, ki je padel s kolesa in se precej poškodoval. — Snoči je na Krakovskem nasipu padel 71etni Henrik Lotrič, sin policijskega nadzornika in si zlomil levo roko v zapestju. — Na stavbišču na Dunajski cesti je danes padel 261etni delavec Koliman časar in si zlomil levo roko.
—IJ Veliko vrtno veselico priredi Narodno strokovna zveza v nedeljo 5. julija ob 4. popoldne pri Reininghausu v Šiški. Tam bo razstavljena ves dan pod častno stražo tudi zastava NDO iz Trsta in si jo bo lahko vsak ogledal. Prosvetni odsek NDO vabi vse prijatelje delavstva, da se v velikem številu udeleže veselice in podpre s tem rokret narodnesra delavstva.
—Ij Erjavčeva cesta in Igriška ulica sta zaradi živahnejšega voznega, zlasti avtobusnega prometa precej trpeli, ko so bile sosedne ceste zaprte zaradi tramvajskih del: zaradi česar sta bili potrebni posipanja. Včeraj so ju posuli z drobnim dolo-mitnim peskom ter posip deloma tudi utrdili s parnim valjarjem.
—Ij Gradaščlco so pričeli regulirati. Včeraj zjutraj so pričeli kopati z bagerjem novo strugo Gradaščice ob novem mostu pri Groharjevi cesti. Novi most je betoniran poleg stare struge, ki je zelo vijugasta. Nova struga bo izkopani v ravni črti ter bo ležala v dolžini okrog 200 m izven stare. Strugo pod mostom kopljejo delavci, ker tu ne more bager zraven, s katerim pa kopljejo na gornji strani mostu v smeri proti kolezijskermi kopališču. Tod podirajo tudi drevesa, ki bi bila bagerju pri obratovanju napoti.
—Ij Obnova hiš. Zadnje dni je dobila praznično zunanje lice dvonadstropna rhi-badova hiša (štev. 16) Pred Škofijo. Dasi je bila letošnjo stavbno sezono že marsikatera hiša obnovljena in prebeljena, jih je vendar še nekaj in sicer na jako prometnih trgih, cestah in ulicah, ki kazijo svojo okolico z okrušenim ometom in umazanimi stenami ter so zato potrebne, da se čim prej prebelijo.
—II Ples in velika sokolska veselica do d. zjutraj bo danes bo danes v hotslu »Tivoli«. Pridite gotovo vsi! Jutri v nedeljo ples kakor običajno. 304-n —H Na razam počen prašiček in iftgnj* ter pristni cviček se bodo dobiti v nedeljo pri Konjšeku pod Golovcem. Lep prostor balinanje.
Oblečemo Vas
elegantno od nog do {lave
za tnal denar
zelo ugodno. — Tudi nt obroke!
A. PRESKER
LJubljana, Sv. Petra c. 14
Kako smo hodili z našo zastavo po Trstu
Nekaj spominov k jutrišnji svečanosti narodnega delavstva v Ljubljani
—H Umrli so v ljubljanskih bolnišnicah: Jerina Marija, 55 let, otroška vrtnarica, Kapiteljska ul. 3, Kanduč Marija, 20 let, zasebnica. Zg. Gameljne 41, Štete Peter Dušan, 4 leta. sin pošt. uradn., Sv. Petra c. 40, Jakopin Slavka, 3 leta, hči posestnika, Otanica pri Cerknici, Reja Karla, 74 let, delavka. Zaloška c. 21, Kvas Ivana, 64 let. kočarica. Laze 4, pošta Dob pri Domžalah, Zupan Mara, 10 mesecev, hči zidarja, Vir pri Dobu, Piškur Marija, 37 let žena posestnika, Mačji dol pri Novem mestu. Gre« gurka Valentina, 16 let, hči posestnika. Sinja gorica pri Vrhniki. Dlopst Ivan, 58 let, delavec. Pristava pri Črni. Kosmač Valentin, 67 let, bivši kurjač, nestal. biv., Knez Blaž, 62 let, ključavn. j. ž. v p., Moste, Wrus Fani, 70 let učiteljica v p., Emonska c. 4, Uhan Ivan, 42 let, tovarniški delavec, št Rupert.
—H Z viške tramvajske proge. Postajališče na Rimski oesti je pomanjknieno bliže Gorupovi ulici tja, kjer se je prej ustavljal mestni avtobus- Postajališče v Gradišču med Mundovo in uradniško hišo se je pa opustilo. Tramvajski vozovi, ki so na ovmku iz Gradišča na Rimsko cesto zoprno cvilili, pojemajo bolj in bolj s svojim trenjem in cvilenjem, ki je bilo v nočnem času še posebno neprijetno.
—I] Jubilej Učiteljske tiskarne. Dne 1. t m. je preteklo 25 let obstoja Učiteljske tiskarne. V tej dobi se je tiskarna iz majhnih početkov razvila v velepodjetje, ki zavzema po zaposlenosti osobja eno prvih mest v dravski banovini.
—U Šentjakobska knjižnica v Lltfbflani, Stari trg 11, je izposodila junija 2947 strankam 10.3Z7 knjig, prvo letošnje poletje pa 23.105 strankam 85.710 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. pop. do 8. zvečer in izposoja najizbranejše knjige v 10 jezikih ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno izkaže. Na razpolago tiskani imenik knjig. Knjige se pošiljajo tudi po pošti na deželo in po vsej državi. 338-n
—Ij Jutri, v nedeljo popoldne bo velika C. M. kresna veselica pri Kavčiču, Privoz (Prule). Godba, srečolov, ples. Kegljanje na dobitke se vrši od 10. dopoldne do 22. zvečer. 336-n
—Ij Danes, v soboto zvečer se vrši pri lepem vremenu — v hotelu BeHeuve C. M. kresna veselica z bogatim programom. Godba, ples in bengalični ogenj. 335-n
—1] Prvovrstni štajerski rizling z vinskega vrha Jeruzalem po Din 16, cviček iz Gadove peči po Din 14. Toči gostilna V. Jeločnik, Rožna dolina.
—Ij  Dobava blaga za mestno občino.
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo blag/a za 20 letnih oblek, 20 delovnih halj, 24 brisač in 20 službenih čepic za poklicno gasilstvo. Pravilno kolkovane ponudbe in vzorce blaga je predložiti mestnemu načelstvu do 11. Julija 1981. Vsi natančnejši podatki se dobijo v ekonoma-tu mestnega, načelstva.
—Ij Dražba lova. Mestna občina ljubljanska bo oddala mestni lov na javni dražbi 14. Julija ob 1£. v mestni posvetovalnici, Mestni trg št. 1.
—Ij Javna dražba zarobljenih predme, tov bo 18. julija od 9. dopoldne dalje na II. dvorišču hiše, Mestni trg št. 2. Več na oklicih, ki so nabiti na mestni deski.
—Ij Našemu narodu je dobro znano, da je smokvino listje dobro zdravilo proti naduhi. Teto čistilni sladkor, ki ga na poseben način črpajo iz naše najboljše dalmatinske smokve, je v zvezi z drugimi zdravilnimi južnimi zelišči nasprotno odličen pomoček za čiščenje želodca in črevesja ter za zdravljenje bolezni ledic, jeter, he-meroidov, ako so v zvezi s slabo prebavo. Figoi se dobiva po vseh lekarnah.
—Ij Vič-Olmee. Prostovoljno gasilno društvo vljudno vabi na običajno vrtno veselico jutri popoldne v restavraciji v Rožni dolini.
Sokolsko društvo Št. Vid nad LJubljano
ima jutr, na sokolskem telovadišču javni telovadni nastop z veliko vrtno veselico. Sodeluje godba Sokola I- Začetek ob 15. Magistrov avto bo vozil v Ljubljano do polnoči. Prijatelji sokolstva so vabljeni v prijazni št. Vid, ker bodo imeli poleg zabave še srečo pri bogatem srečolovu.
Sokolsko društvo Vf6 ima svoj letošnji javni nastop v nedeljo 12. julija na vrtu gostilne Pavlic na CHincah. Društvo vabi vse svoje prijatelje iz Viča in Ljubi.ane, da pose t.: u to prireditev. Za Ljubljančane in Šiškarje tramvajska zveza, ki ima postajo po.eg telovadišč?
Sokol Ljubljana 11 poziva članstvo, da •e udeleži Ufustiv enega i sleta jutri 5. t. m. n« Janee. Odhod ob 7.29 z glavnoga kolodvora do Zaioga, povraitek oh 18.03 iz Las. Vožnja stane 9 Din. Hoja ni naporna. Na povratku se ohaadhno v Savi v Laza h. Zato vsi na izlet in kopalne obleke s seboj! 337/n
Pristopajte k Vodnikovi družbi
Ljubljana, 4. julija.
Primorski Slovenci se prav radi sporni* njim o lepih, četudi teifflcih dni v Trstu. Naj navedemo par takih lepih in tepcih trenutkov v par vrsticah, da ž njimi poka. zemo mlademu svetu, zakaj nam je z asi ava NDO, ki je prišla iz Trsta, taka sveti-nja. Ko to nas pred vojno na javnem shodu na« padli marksisti, ki so se imenovali takrat socialni*demo)lrrati, in nam niso pustili g o. voriti v svojem materinskem jeziku, smo se odločili, da si ustanovimo svojo strokovno organizacijo, v katero naj bi vstopili vsi nacijonalno zavedni delavci. Misel je po* stala resnica. V 1. 1907. smo že imeli v Tr» stu Narodno delavsko organizacijo, ki se je prav lopo razvijala. Naslednje leto je imela že svojo krasno zastavo. In 1. 1912. je do* bila že drugo zastatvo, ki si jo je nabavila zidarska skupina NDO.
Obe zastavi sta ponosno korakali pred vrstami narodnih delavcev ob vsaki večji narodni prireditvi. Spominjam se sokoU skega zleta na Opčinah, ko ste stali med vrstami Sokolov in jih navdušeno pozdrav* Ijale. Ni je bilo narodne prireditve, da je ne bi ti dve zastavi počastili.
Posebno vlogo sta imeli obe zastavi na delavski praznik 1. mai, ko sta stopali na čelu in vodile nacijonalno delavstvo po trs žaških ulicah. Zruženi nasprotniki: itali« janski nacijonalisti, nemški šovinisti in so« cijalni demokrati so napadali take sprevo* de, ker jih jc narodna zastava z mogočno narodno trobojflco bodla v oči. Tem zasta* vam so napovedali neizprosen boj.
Tik pred vojno 1. 1914. so se 1. maia po5 novili izgredi proti nacionalnemu de-lav* stvu v najostregši meri. Za vsako ceno so hoteli Italjani in marksisti preprečiti po* hod narodnih zastav po »italijanskem« Trstu. In pričele so se bitke po vsem mestu. Padado je kamenje, udrihale so palice, de* lali so boksarji in žvižgali revolvereki etre*
li. Pred kavarno »Sfella polare« je bil po^ ložaj posebno kritičen. Italjans&ca dThal je napravila barikade iz miz in stolov kavar* ne, obmetavala izza njih s kamenjem spre. vod in streljala na narodno delavstvo. Vnela se je huda bitka in vrgh so t-e na zastave. Zastav sicer niso dobili, pač pa precej spominov, ki so jih vedli v bolnico. Popoldne se je ponovil še hujši napad pred predorom Montuzzo v bližini palače zloglasnega lista. »Piccolo«. Tam se je vne. ia pravcata bitka in jih je precej obležalo na cesti. Slovenci smo bitko dobili in po< nosno se je vil sprevod na čelu z lastno godbo in zastavami NDO.
Ena izmed teh častitljivih zastav, ki so se vile na čelu borcev za slovenski Trst, je žalostno končala na grmadi, ki so jo zs* žgali italijanski kulturan ose i, druga zastava pa bo ponosno zaplapolala jutri po Ijuiv ljansikTh ulicah in veselo pozdravila »vo* hodno Jugoslavijo. Tudi tej zastavi je Kila namenjena grmada, pa jj je sTečno ušla. Ostali pa so na n(jej vidni znaki tedanjoga časa.
Će bi se naša javnost zavedala, kaj pomen ja taka zastava za naš narod m za slo« vensko zgodovino v Trat«, bi jo jutri pozdravljale zastave po vseh hišah, kjer se bo pomikal sprevod s Častitijd»*o tržaško zastavo. S cvetjem bi jo morali obsipavati in jo pozdravljati kot borMko za svobodo.
Mi, tržaški Slovenci, ki smo srečni, da smo v Ljubljani doirili svojo novo dom«"«v»* no, bomo z vso sipoštl iivostjo pozdra/viM svojo zastavo in jo poljubili. Ona nas je vodila v najhujšem ča*?u in korakala pred nami neustrašeno in junaško in morda se imamo njej veliko zahvaliti, da smo 1. 1914. zavojevali *ržasko ulico.
Zastava naša, voditeljica naša, bodi nam v svobodni Jugoslaviji vodnica in nas paijji v lepšo in srečnejšo bodočnost Živela za* stava NDO!
Pred zletom kranjske sokolske župe
Tržič se mrzlično pripravlja na svoj sokolski praznik ~ Krasno urejeno telovadfšče — Tujsko -prometna razstava
Tržič, 3. julija. Tržič je v zadnjem času doživel marši« kak velik dogodek, toda ne pomnim kmalu, razen sprejema Nj. V. prestolonaslednika* regenta 1. 1921., dogodka, ki bi bil izzval tako mrzlično pripravljanje, kakor letošnji župni sokolski zlet. Vse je na nogah. Sta* ri in mladi sokolski borci tekmujejo, kdo bo večji v požrtvovalnosti za zletna dela, kdo bo izrekel zopet novo misel, da bo vsa pri* reditev kar najbolj dostojna. In tako are* čujemo na telovadišču vse popoldeve prid* ne kulukarje, ki kopljejo jame za mlaje, grade in krase paviljone, računajo, kam je trena postaviti telovadno orodje, da bo uspeh gotov, se medsebojno spodbujajo in drug drugemu svetujejo, kako naj »e to, ono delo opravi. Res, prava sokolelka Ijuihe* zen do napredka je združila brate za ple* menito tekmovanje o priliki sprejema ste* vilnih sokolskih čet, ki se rf>ero na Cirilo* vo nedeljo v Tržiču.
TelovadiSče je kakor sredi gozda leprh, ravnih mlajev, »planirano, da bo telovadba potekla v najlepšem redu in z največjo lah* koto. Za orodje so v zemljo zakopali težke betonske bate, na katerih so pritrjeni kav* lji, kamor se zapno opore drogov in krogov. Okoli velikega četverokotnega prostora, ki bo sprejel 500 telovadcev, so postavljene klopi v dveh redih, zadaj za telovadiščem je nastopni prostor, ki ga dele od telo* vadišea res lepi paviljoni, vez pa tvori ale* ja mlajev. Na desni strani je zgradil br. Uršič svojo kavarno, ki bi delala čast vsa* kemu velesejjmu. Seveda ne sme manjkati tudi plesišča, ki je izredno veliko in lepo okrašeno, takoj za njim je pa še oder za godno. Posebno lep bo vhod na telovadi* iče. Krasili ga bosta d/ve piramidi, simbol našega Ljubela. Na levo od vhoda so tri* bune in poveljniški most, takoj za vhodom pa oder za godbo med telovadnim nasi o* pom. Pod odrom, ki je Štiri metre visok,
so_ pa zopet nameščeni paviljoni. Telova« dišče je, kolikor meji na cesto, ograjeno z visoko ograjo, da se bo V6aj malo branilo zastonjkamkih gledalcev, ki bodo imeli sv oje pozicije gotovo na Cen oveni bregu in travnikih pod IjoifoeJsko cesto, odkoder je na telovadLSče prav lep razgled.
S podrobnim opisom telovadišča in ve* seličnega prostora smo gotovo ustregli ce* njenim bravcem. Ne smemo pa pozabiti, da bo tega dne v Tržiču še ena posebnost. Pri mestni občini se je ustanovil odsek za tuj« ski promet, v katerega je poslala i jstna občina svoje zastopnike in pa vsa udruže* nja, ki so tako ali tako zanimana na tuj* skem prometu, tako podružnica SPD, za* druga Planinski dam na Kofcatu športni klub Tržič, gost:imičarska zadruga itd. Ta odsek priredi v H. razredu meščanske šo* le tuysko*prometno razstavo. Glavni pred* met te razstave bo diorama Tržiča in njegove okolice gori do Ljubela na severu, do črte Dovzanka planina na vzhodu in do Dobrče na zahodu. Diorama je jako lepo napravljena in smotrena. Nudi krasen pre* gJed pogorja v trziski okodici, zaznamova*. na so vsa pota in napravljene vse ceste. Naselbine so kratko naznačene. Z delom diorame je mestna občina, ki to delo fi» nancira, poverila trojico agilnih kulturnih delavcev, namreč strok, učitelja Keroca Leopolda, priv. urad. Stera Blaža in ravna« telja Lajovica. Na tej razstavi bodo dalje razstavljene originalne pokrajinske slike gg. Keroca, Stera in drugih ter fotogTafični posnetki tržiških fotografov in amaterjev. W* deli bomo tudi slike in fotografije iz preji* rnjih Časov, tako da bo razstava nudila lep pregled razvoja našega mesta in okolice. Kdor pride torej v nedeljo v Tržič, naj no pozabi ogledati si te razstave. Vstopnine ne bo, nač na se bodo pobiraii prostovoljna prispevki za demo pokritje stroškov.
Iz Celja
—c Dežurno lekarniško službo v Celju
ima od danes do vštetega petka 10. julija lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu.
— Opozorilo rezervnim častnikom v Cel|a. Vsi rezervni častniki v Celju in okolici, tudi oni, ki še niso bili včlanjeni v organizaciji, se vabijo, da se sigurno udeležijo važnega sestanka v torek 7. julija ob 20.30 v rdeči sobi Narodnega doma.
—c Davčna uprava v Celju razglaša, da so oproščeni plačevanja neposrednega davka in vseh doklad oni davčni zavezanci, ki imajo ali so imeli živih 9 ali več zakonskih otrok- Vsi, ki prihajajo v poštev, naj vlože s 25 Din kolkovane prošnje na tukajšnjo davčno upravo. Prošnjam morajo priložiti družinski list, potrjen od župnega urada.
—c Pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusi, avtotaksiji), se bo vršil za mesto Celje, srez Gornji grad ter sodni okraj Šoštanj v ponedeljek 6. julija ob 8. zjutraj pred garažo celjskega mestnega avtobusa na Sp. Lanovžu v Celju. K temu pregledu lahko pripeljejo svoja vozila tudi oni lastniki iz srecov Šmarje pri Jelšah In iz Konjic, ki jim ne konvenira pregled v PoIJčanah.
—c Dva karambola. Preteklo nedeljo popoldne sta se zaletela na cesti za Paško vasjo v neki nasproti, pravilno po desni strani ceste vozeči osebni avtomobil dva vinjena kolesarja in razbila na avtomobilu varnostno Šipo ter svetiljke. Obrezala sta se na razdrobljenem steklu po rokah. Av-tomobihst trpi okrog 1300 Din Škode. Taki karamboli ravno ne koristilo preveč tujskemu prometu. — Včerti popoldne sta zavozila drug v drugega na Krekovem trgu v Celin neka kolesarka in neki visoko-šolec Kolesi sta trpeH precejšnjo škodo, kolesarka pa si ie vrhu tega raztrgala obleko na prsin. Karambol je zakrivil kolesar, ki ie škodo tako] na policiji poravnal-
ZNIŽANE LETNE CENE!
Danes ob 4^ 7^ in 9^ zvečer premiera vesele operete
Valček v spalniku
Nepozabna pustolovščina dveh mladih src v spalnem kupe ju drvečega ekspresa
Fritz Schultz Lucie Englisch Adele Sandrock
Petje, smeh, zabava, dovtipi in ples. Za dopolnilo najnovejši Paramoun-tov zvočni tednik
Predstave Jutri ob 3«« 5t 7* in 9* uri zvečer
Znižane letne cene!
ELITNI KINO MATICA
Telefon 3124 Telefon 2124
/
Stev. 148
>S L O V E N S K T NARODt, dne 4. julija 1931
Strai 5
Zadnji trenutki Kiirtena
Morilec Kurten je zadaje trenutke pred justifikacijo preživel v popolni potrtosti, »povedan in obhajan
Kakor znano, so morilca Petra Kiirtena justificirali v četrtek ob 6. zjutraj v Komu. Justifikacijo je izvršil magde-burški krvnik Gropler. Za usmrtitev so uporabiti giljotino, ki jo imajo v Komu in ki jo uporabljajo v Porenju za take prilke še na podlagi Code Napoleona.
Kiirtena so v sredo popoldne pripeljali z avtomobilom iz Diisseldorfa v Koln z močnim spremstvom policijskih uradnikov, tako da je bil vsak beg nemogoč. V kolnsko jetnišnico so prispeli ob 5. popoldne in so Kiirtena takoj odvedli v celico, določeno za kandidate smrti. Ker se mora izvršitev smrtne kazni po zakonskih določbah sporočiti obsojencu 12 ur pred eksekucijo, so Petra Kiirtena obvestili okoli 6. zvečer, da je bila njegova prošnja za pomilostitev odklonjena.
Kurten je še do zadnjega trenutka
upal, da bo njegov zagovornik s prošnjo za pomilostitev v Berlinu uspel. Sporočilo, da je bila ta prošnja zavrnjena, ga je popolnoma potrlo. Na vprašanje višjega državnega pravdnika, ali ima kakšne želje, je zaprosil, naj bi mu poslali njegovega spovednika v Diissel-dorfu, frančiškanskega patra Albrehta. Njegovi žs&fi so takoj ugodili. Pater Albreht, župnik Fassbender in kaplan VVehnann so prebili vso noč pri obsojencu, ki je pisal vsem svojcem svojih žrtev pisma, v katerih izraža globoko obžalovanje zaradi svojih činov ter jih prosi odpuščanja. Proti jutru se je izpovedal ter so ga tudi obhajali.
Malo pred 6. uro zjutraj, so Kiirtena odvedK na dvorišče jetnišnice, kjer je policija že izvedla obširne varnostne ukrspe, da bi preprečila vsak incident. Po odredbi sodišča javnost rti smela prisostvovati justifikaciji, h kateri tudi zastopniki tiska niso biK pripuščeni.
Justifikaciji so prisostvovali le sodno osobje, zagovornik Kiirtena, jetniški duhovnik ter kot priče šest koinskih meščanov, ki jih je pozvalo sodišče.
Nekaj trenutkov pred usmrtitvijo so Kiirtena še enkrat vprašali, ali ima kakšno željo, kar je pa zanikal. V splošni tišini so ga privezali nato na desko in nekaj trenutkov kasneje je bila justi-fikacija izvršena. Kiirtenovo truplo so obducirali pod vodstvom berlinskega specijalista za možganske bolezni prof. dr. Fedorja Krauseja.
Sedaj po justifikacij Kiirtena ima pasti odločitev, komu pristoja velika nagrada za izsleditev morilca. Glavni delež bo bržkone dobila njegova žena, ki je svoječasno povzročila Kiirtenovo aretacijo, del nagrade pa bo bržkone dobilo tudi mlado dek'le, ki je prvo do-vedlo policijo na sled morilca.
Kaj se J. Verneu ni sanjalo
Pred 40 leti se je zdela pot okoli sveta utopija, sedaj so
jo preleteli v 8 dneh in pol
Atentati v Rusiji
Spomini Stollpinove hčerke — Kako je postal Stolipin
žrtev atentata
Slavni francoski pisatelj in fantast Julles Verne je napisal roman »V 80 dneh okrog sveta«. Za takratne čase — od tedaj je kakih 30 do 40 let — je bilo to seveda še utopija; ljudje so bili prepričani, da se ne bo nikoli zgodilo. Toda zgodilo se je celo nekaj drugega, ne v SO, pač pa v osmih dneh sta dva drzna Američana preletela svet.
Bila sta ameriška letalca Post in Gatty, o katerih poletu smo že poročali in tudi o tem, da sta po 8 in pol dnevnem poletu okrog sveta sretno pristala na ne\vyorškem letališču. Danes priob-čujemo še nekatere podrobnosti o tem junaškem Činu, ki je za nadaljnji razvoj letalstva gotovo zgodovinskega pomena in čegar uspeh gotovo ni manjši nego Lindbergov polet preko Oceana.
Letalca Post in Gatty sta v sredo zvečer ob 8.45 vzhodno-ameriškega poletnega časa oziroma v četrtek ob 16.46 srednjeevropskega časa pristala na letališču Roosevedt pri Newyorku, kjer sta tudi startala k poletu. Z letališča sta odletela 23. junija ob 4.56 vzhod-noameriškega poletnega časa (9J56 srednjaevropskega časa). Letalca sta torej za polet okrog sveta rabila 8 dni, 15 ur in 50 minut in s tem prekosila rekord »Grofa Zeppelina«, ki je rabil 20 dni, 15 ur in 17 minut za polet okrog sveta.
Ko se ja letalo »VVinnie Mae ol Oflda-homa« ob krasnem s o ln onem zatonu pojavilo na večernem nebu nad letališčem Roosevelt, je krožilo še okrog letališča v dokaz, da stroj in pilota še nista na koncu svojih moči. Nato je avEJon elegantno pristal. Brez vsake nezgode je letalo pristalo, samo neki podjeten fotograf je prišel preblizu in bi svojo smelost kmalu plačal z življenjem.
V tem hipu je množica od navdušenja kar podivjala. Predrla je policijski kordon in navalila na letak) ter letalca, ki ju je moral zaščititi močan oddelek policije na motorjih. V nasprotnem
Zane Grey: 61
Skrivnostni jezdec
Roman.
Wade je vzel svoja konja, opremo m Foxa ter se preselil k VVilsonu Mooru. Cikoš ga je sprejel z velikim veseljem in ga začel takoj nadlegovati z neštetimi vprašanji.
Od tistega dne je kolovratil VVade rano in pozno zelo pogosto po hribih nad White Slides Ranhom, sam s svojimi mislimi in načrti, čuteq vedno močneje napetost bližajočih se dogodkov. Bilo je nekega junijskega dne, Jack Bellounds je bil odjahal v Krem-mling in VVade je srečal Columbino na poti v Buffalo Park. Morala ga je videti, morala je iskati tolažbe in opore. Wade je pretiraval lastno brezskrbnost v prizadevanju pomiriti in potolažiti jo. Cohimbina je bila v čudnem stanju; ne da bi bila oklevala med dvema izhodoma, pač pa je bila brez moči, kakor da je vstala pred njeno voljo ovira, kakor da čaka, kdaj bo dobra roka odstranila to oviro. Po VVilsonu Mooru sploh ni vprašala, VVade ji pa tudi ni hotel praviti, kako in kaj je z tmvL Pač
primeru bi množica gotovo letalo raztrgala na tisoče kosov, kajti vsak je hotel imeti spomin na ta zgodovinski dogodek.
Vsa zamazana sta letalca utrujena izstopila. Videti je bilo, da sta presenečena nad triumfalnim sprejemom. Utrujena sta bila tako, da se jima ni ljubilo mnogo govoriti. »Vesel sem, da sem zopet doma,« je dejal Post. Radostna ga je objela njegova žena. Letalcema so nato čestitali predstavniki države in mesta ter raznih korporacij, množica jima je pa neprestano prirejala burne ovacije. Gatty je stopil pred mikrofon, pozdravil množico, nato se je pa jadrno umaknil.
Letalca sta na svojem poletu dosegla povprečno hitrost 146 milj, to je približno 234 km na uro. Na letališču je bila zbrana tako ogromna množaca ljudi, kakor je. še ne pomnijo. Da utečeta navalu publike sta letalca sedla v avtomobil m se naglo odpeljala z letališča. Zmenjena sta bila za pogovor z novinarji v nekoliko oddaljenem hangarju, toda množica je to zvedela in je hotela na vsak način vdreti v hangar. Bila je nevarnost, da bo od navdušenja prekipevajoča množica hangar demolirala. Le s težavo je policija napravila red in rešila letalca.
Polet obeh Američanov okrog sveta v 8 in pol dneh je ponoven dokaz, da se razdalje na zemlji od dne do dne manjšajo. Že Jules Verne je pisal o potovanju okrog sveta v 80 dneh, Post in Gatty sta ga napravila v 8 in pol dneh, mogoče pa je, da bo to v 10 letih izvedljivo celo v enem samem dnevu, zlasti, če s 2 posrečijo poleti skozi stratosfero. To se pravi, da je svet postal v svetovju pravo grahovo zrno za svoje prebivalce.
Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET«
Ruskega ministrskega predsednika Petra Arkadijeviča Stolipina, ki je bil ubit od re vol verske krogle meseca septembra 1. 1911, ko je streljal nanj revolucijonar Bagrov med slavnostno predstavo v kijevski operi, so splošno smatrali za najbolj značilnega ruskega državnika. Njegova osebnost še vedno zanima zgodovinarje, ki opozarjajo, kako veliko vlogo je igral v življenju Ru-sije ob početku stoletja.
Te dni je v Parizu izšla knjiga Stolipin ove hčere »L'Homme du demier tzar«, ki se Čita kakor zanimiv roman. Spomini Stolipinove hčere iz njenih otroških let v času rusko-japonske vodne in prve ruske revolucije, ko je bil P. A. Stolipin guvernator v Saratovu, jasno očrtavajo dogodke v boju med predstavnik oblasti, predvsem med njenim očetom in revolucijonarji, v kolikor jih je mogla takrat razumeti kot mlado dekle.
Stolipinova hči je bila dvakrat priča revolucionarnih atentatov na zastopnike vlade. Prvič je bila priča atentata na generala Saharova v Saratovu pri avdijenci v guvernatorski palači, drugič pa pri atentatu na Lekarniškem otoku v bližini Petrograda, kjer je bil napaden Stolipin sam.
Stolipnova hči pripoveduje v svoji knjigi, kako je general Saharov sprejemal posete v gubernatorski palači v prostorih pred obednico, v kateri so bili otroci. Otroci so nenadoma začuli streljanje. Vrata so se odprla, prihitel je sluga s prestrašenim obrazom in jih zaloputnil. Malo dekletce je odhitelo do vrat ter jih prestrašeno odprlo. General General Saharov, ki so ga otroci v času njegovega bivanja v Stolipinovem domu zelo vzljubili, je ležal na tleh. Ne daleč od njega je stalo mlado dekle z revolverjem v roki. V istem trenutku sta pristopila k njej dva orožnika in eden izmed njiju jo je vprašal: »Zakaj ste to storili?« Dekle se je obrnilo s čudnim izrazom na obrazu ter odgovorilo s hladnim glasom: To sem storila zato, da rešim Rusijo tiranov.«
Morilka generala Saharova po imenu Bicemkova ni bila obsojena na smrt. Usoda je hotela, da je v času sovjetske vlade odigrala še eno zgodovinsko vlogo; bila je edina ženska članica sovjetske delegacide v Brestu-Litov-skem ter je podpisala znano mirovno pogodbo z Nemci.
Stolipinova hči je morala v svojih otroških letih doživeti še drugo grozoto terorističnih atentatov. Njen oče je kot minister stanoval z družino v vili na Lekarniškem otoku v bližini Petro-
grada. Nekega vročega dne meseca avgusta so otroci gledali z balkona prvega nadstropja, kako prihajajo novi po-setniki. Bilo je krasno vreme. Pred vilo se je ustavil eleganten voz, iz katerega so izstopili štirji orožniki, polkovnik in trije oficiru. Polkovnik je imel v rokah aktovko. Čuvar hiše in general Zamja-tin, ki je bil dodeljen ministru, sta bila očividno nezaupna ter sta ustavila neznance, ki so se pričeli ostro prepirali in so zahtevali, naj se jih pusti v notranjost palače. Prav v tim trenutku je mati pozvala otroke v sobo. Otroci so vstopili, naenkrat pa so z grozo opazili, kako se je odmaknila od zidu velika omara ter se prevrnila na tla. Začula se je eksplozija. Balkon, na katerem sta bila še dva otroka in vzgojiteljica, se je zrušil v globino. Stolipinova žena je pohitela iz hiše na prosto. Otroci so začuli preplašen glas matere in miren odgovor očeta. Vprašanje se je glasilo: »Ali so otroci zdravi?«, odgovor pa kratko: »Da!«
Na vrtu so ležali mrtvi in ranjeni. Malemu dekletcu, ki je v trenutku eksplozije šlo mimo, je odtrgalo obe nogi. General Zamjatin je prvi izdihnil. V trenutku, ko je atentator zagnal bombo, je general s svojim telesom zavaroval vstop v Stolipinov kabinet, kar je plačal s smrtjo. Pri tem atentatu je izgubilo življenje 36 oseb, starejši brat in sestra pisateljice pa sta šele po daljšem času ozdravela.
Usoda je dovršila Stolipinovo delo še v njegovi polni moči. Maseca septembra 1. 1911. so drugega dne po carjevem prihodu v Kijev predstavljali v mestnem gledališču ob carjevi prisotnosti opero Rimskega Korzakova »Car Saltan«. Med odmorom se je ministrski predsednik Stolipin, ki je sedel v prvi vrsti parterja, naslonil na ograjo ob orkestru. Nenadoma se je od zadaj iz parterja približal StoMpinu mlad človek v fraku in oddal nanj dva strela iz revolverja. Bil je revolucijonar Bagrov. Stolipin se je zgrudil nezavesten hudo ranjen ter je umrl petega dne po atentatu v velikih mukah. Krogla mu je prebila pljuča in se ustavila v jetrih. Strečnejši je bil drugi ranjenec, češki dirigent orkestra Berger, ki ga je krogla samo lažje ranila. Naslednjega dne je dobil od carja daTilo z njegovim podpisom in 10 tisoč rubljev.
Ko so otvorili Stolipinovo oporoko, ki je bila napisana že mnogo preje, so brali takoj v začetku: »Hočem biti pokopan tam, kjer me bodo ubili.« StoRpl-novi posmrtni ostanki so pokopani v sloviti kijevski Bečerski Lavri. Po letu
dni so mu v Kijevu slovesno odkrili spomenik, v čegar granitni podstavek so bile vklesane besede iz njegovega govora, ki ga je imel v dumi: »Potrebujemo velikih pretresov, potrebujemo Veliko Rusijo.« Ta spomenik je tal pred občinsko hišo, toda v "času revolucije so ga odstranili kakor mnogi druge.
Strašen zločin
besneža
Mesto Prostejev na Češkoslovaškem je v četrtek dopoldne razburil strahovit zločin. Gluhonemi delavec Zaparka je v besnilu ustrelil tvorniškega direktorja inž. Alojzija Reichmanna, žrtev njegove blaznosti je pa postal tudi orožniški narednik Milkowsky, katerega je raztrgal peklenski stroj.
Zaparka je prišel okrog 8. zjutraj v pisarno tvorice za poljedelske stroje VVichterle et Kovafik, kjer je bil zaposlen kot pleskar. Želel je govoriti z direktorjem. Komaj pa je vstopil v pisarno, so drugi uradniki čuli, da je počil strel. Ko so vdrli v ravnateljevo sobo, so presenečeni opazili, da je Zaparka tiščal inženjerja Reichmanna za vrat, z drugo roko pa ga je s samokresom tepel po glavi. Ko so hoteli uradniki ravnatelju priskočiti na pomoč, je Zaparka petkrat ustrelil na svojo žrtev. Reichmann se je zadet v glavo zgrudil mrtev.
Atentator je izrabil splošno paniko in zbežal.. Uradnike in delavce, ki so mu sledili, je ustrahoval s tem, da je neprestano streljal na vse strani. Končno so ga na polju, kjer je med kmeti povzročil, pravcato paniko, obkolili. Atentator se pa ni udal in ko je videl, da ne more uteči, se je trikrat ustrelil v prsa. Umirajočega so prepeljali v bolnico. Pri njem so našli še 53 nabojev, 47 jih je ie bil izstrelil.
Opoldne je prejel orožniški narednik Milkovskv nalog, naj ugotovi, kaj je bilo vzrok Zaparkovega strašnega zločina. Ko je prišel orožnik na Zaparkov dom, je nenadoma nastala silna eksplozija. Eksplodiral je peklenski stroj, ki ga je bil Zaparka nastavil med vrata z očividnim namenom, da se odkriža svoje žene, s katero je že več let živel v neslogi in se je pred nekaj tedni hotel ločiti od nje. Nesrečna žrtev njegovega naklepa pa je postal orožnik Milkovsky, katerega je peklenski stroj strahovito razmesaril. Zaparka je že večkrat dejal, da bo vsemu napravil konec in da bo vso rodbino umoril. Seveda tega ni nihče vzel resno. Baje je mož nedavno zvedel, da ga bodo odpustila in to je bilo najbrže povod njegovega obupnega dejanja.
Spominjajte se slepih!
Poceni in vendar najboljša ie
SEVERJEVA OTOMANA
z 32 peresi v sedeftu in 4 v
zglavju; velikost 186 X 78
Cena Din 560.— do 860.—, po izbiri preobleke. — Zahtevajte
vzorce! Najboljši materijal!
RUDOLF SEVER. LJUBLJANA.
_Marijin trg št. %,_
.u. j novejši > Sachs« motorji, dvokoleaa, otroški vozički, šivalni stroji, posamezni deli, pneu-matika. Ceniki franko. Najnižje cene.
»TRIBUNA« F. B., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovska c 4.
BHHOHBraŠBBBral3333HB NAZNANILO
Ker sem vsled bolezni primorana začasno opustiti svojo delikatesno trgovino, se tem potom kar najvljudneje zahvaljujem svojim dragim odjemalcem za dosedanjo naklonjenost in se u dano priporočam za pozneje.
Z odličnim spoštovanjem
M. KALUŽA, delikatesa, LJUBLJANA
Sv. Petra centa 24.
Japonska kavarna, Lovska in Cankarjeva kavarna in pariški
vrt
na novo otvorjene v torek 7» t m«
v Kolodvorski ulici 29 (gostilna m kavarna »Leon«) z
godbo in zabavo. Točila se bodo pristna dolenjska in štajerska vina.
Mrzla in topla jedila vedno na razpolago.
Priporočata se
Leon in Fani Pogačnik.
Tajenke
za mehanično umetno vezenje in predtisk
sprejme
MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA
(poleg hotela Štrukelj)
je pa prosila lovca, naj bi se sestajala vsak dan ali pa sploh ne. In VVade je uslišal njeno prošnjo z zagotovilom, da se bo od srca rad sestajal z njo, pa naj se zgodi karkoli. Tako naj bi se torej večkrat potrudila v Buffalo Park.
V drugem tednu junija je posetil VVade zlatokopa Lewisa in zvedel je stvari, ki so tatvine Belloundsove živine zelo komplicirale. Lewis je bil začel na svojo pest zasJedovati tatove. Posrečito se mu je bilo dognati, da se je priklatila zadnje čase v Gore Park tolpa sumljivih tičev, ki so očividno iskali zlato. V tolpi so bili ljudje, ki jih Lewis ni poznal. Prijahaii so k njegovi koči, nekaj so pri njem kupili, nekaj vzeli na posodo, v njegovi odsotnosti so ga pa še okradli za nameček. Le-wis je bil prepričan, da se skrivajo, ker so kje drugje kradli ali celo ubijali. Kremmlinga in Elgerie so se ognili v velikem loku. Na drugi strani so pa videli ljudje Smithovo tolpo iz Elgerie pogosto stikati po okolici, kot da gre za farmarje, ki iščejo svoje konje. V tej toipi so bili s Smithom vred samo trije možje. Lewrs jih je videl, ko so gnali nežigosano živino. In končno je prišel Lewis kar tako mimogrede na dan z zelo zanimivo vestjo, da je tudi 1 Jack Bellounds  pogosto jahal skozi
gozd. Zlatokop pa Jackovih izpreho-dov nikakor ni spravljal v zvezo s tatvinami živine.
VVade je ostal vso noč pri Lewisu; drugo jutro je jahal šest milj daleč po planoti, potem pa v dolino, dokler končno ni našel koče, ki mu jo je bil opisal Lewis. Bila je dobro skrita ob robu gozda ob studencu, izvirajočem izpod skalovja.
Brez tega studenca in sledov konjskih kopit bi VVade ne bil tako lahko , našel koče. Peš, s puško v roki se je plazil med drevjem proti koči kakor lovec, ki zalezuje jelene pri vodi. Nobenega dima, nobenega ropota v koči, nobenega konja ni bik) videti v bližini; VVade je malo počakal, potem je pa stopil naprej, da bi si kočo natančneje ogledal. Bila je stara lovska koča z napol podrtim ognjišče in iz vej spleteno posteljo. Z vrati vred je imela tri odprtine in dve manjši, podobni oknom, so bili narejeni tako, da bi človek mislil, da služita obenem za strelni Hni. Znotraj je bila koča prostorna m izredno svetla, ker je imela poleg omenjenih odprtin še mnogo špranj med tramovi. V enem kotu je opazil VVade razmetane in zmečkane karte, kakor da jih je treščila ob steno srdita roka. Edino, kar je sicer še zanimalo lovca,
so bili sledovi konjskih kopit pred kočo; in sled levega sprednjega kopita se mu je zdela znana. Skrbno je preiskal razločne odtise. Ce niso izvirali od VVilsonovega mustanga Spottie, jih je moral pustiti za seboj konj, ki je imel čudovito podobno kopito in čudovito podobno podkev. Spottie je imel pohabljeno kopito tako, da je bilo treba podkev upogniti, da je bila bolj zakrivljena in da so bili konci bolj skupaj kot pri navadni podkvi.
VVade je še istega dne odjahal doli v VVhite Slides in med večerjo je večkrat vprašal VVilsona, če je zadnje čase kaj jahal belega mustanga.
— Seveda sem ga. Katerega krampa pa naj sicer zajašem? Kaj mislite, da me veseli preizkušati te divje mustange?
— Pa vendar niste zapustili na potu v Buffalo Park sledov?
Čikoš je vrgel nož na mizo. — Čujte, Wade. Zdi se mi, da v vaši glavi nI vse v redu. Gromska strela, če bi mogel tako daleč jahati, bi bili že davno slišali, kako vriskam od veselja.
— Saj res, na to pa še mislil nisem. Prav kar sem videl dva dni stare stopinje vašega mustanga Spottie.
— To ni so bile stopinje mojega konja, o tem ste lahko prepričani.
Štiri dni je ostal VVade na preži v gozdičku na vrhu enega najvišjih hribov, ki so obdajali \Yhite Slides Ranch. Ležal je udobno kakor Indijanec, opazoval je steze ob vznožiju hriba in vztrajal z občudovanja vredno potrpežljivostjo v pričakovanju dogodka, o katerem je vedel, da mora priti.
Petega dne zjutraj je bil že ob solnč-nem vzhodu na preži. Pobudo, da je prišel tako zgodaj na prežo, mu je oi!a dala slučajna opazka, ki jo je izgovoril prejšnji večer Beloundsov čikos. Jutro je bilo hladno, ozračje je dišalo po gozdnih rožah; šoje so glasno protestirale proti ranemu motenju gozdnega miru; rdečkasto se je lesketal vzhod nad mračnim pogorjem, zlato je žarel, potem je pa zasijal v plamenih. Solnce. Ves gorski svet s svojimi črnimi verigami, sivimi hribi in zelenimi dolinami se je izpremenil kakor pod vplivom čarobne palice. VVade je sedel, se naslonil s hrbtom na drevo in njegov pogled je počival na farmarjevi hiši in na ograjah. Modrikast dim se je vil pod nebo, mule so se pasle v ograjah, teleta so mukala, žrebeta rezgetala. Za hišo je srdito larjal pes.
i £dor ogliubfo ta napreduje
f
Stran 6
»SLOVENSKI KARO Dc, dne 4. julija 1931
Stev 148
t*
izdelek sloveče tovarne avtomobilov in koles „Adlerzoerke" iz Frankfurta in
d«l>*<e tome prt tvfttG i 3os. (Peteline, š»iuht}ana, fief j« ctta ©cffff f \mamtonnitc tto9«cf«mli leoaren so Slovenijo
Gol
(Prvovrstna icolesa
NOVOST! POSEBNOST!
NOUGATINE INSUPARABLE SLADOLED
ELENBU RGOVA ULICA
SAMI SI POSTREŽETE HITRO IN POCENI Z OKUSNO ZAKUSKO
ZENDVIG, HORS D9 OEUVRE
dostavljamo tudi na dom. Hladilne in svežilne amerikanske pijače,
LEDENO - HLADNA ANANAS BOVlA
# SVEŽA SLADKA SMETANA *
Prostori hladni, zračeni.
I. SLANOVIC
SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO Gajeva ulica Stev. z
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijalna dela: delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno ponikljana.
|Q[3I3C3QGI[3[3Q[3[3QQQ[3C3QQ[3l
BEOGRAD Sarajevska 84
DOBIVA SE V VSEM LEKARNAH PO CEN I DIM.7S
prl{>afafoče
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
PRODAJALKA
papirne stroke, z dolgoletnimi spričevali išče službo. Ponudbe na anončni zavod Hinko Sax, Maribor. 2006
DVA KROJ. POMOČNIKA dobro izurjena, s hrano in stanovanjem v hiši, v trajno delo sprejme  Ivan  Čeme, splošno krojaštvo, Slov. Javornik. 2003
MREŽE ZA POSTELJE
dobite najceneje in solidno izdelane samo pri tvrdki Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej), Ljubljana. — Sprejemam tudi v popravilo vloge v lesenih in železnih okvirjih ter železne zložljive postelje. Zahtevajte brezplačni cenik. 2001
ZA STAVBE vsakovrsten suh tesan in žagan les, ladijska tla — ceno oddaja Fran ŠUŠTAR, Ljubljana, Dolenjska cesta. Telefon 2424.
1956
KAM PA LETOS
NA LETOVIŠČE? V Gorenjo vas - Poljansko dolino, kopanje v Sori, krasni iz-prehodi. Pension Din 32.—. Se priporoča restavracija »Pod klančkom«. — Pišite takoj!
_   ljMB POPRAVLJA —""
renovira — večletno Jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdanska cesta št. 1.
NAJMANJ 20 METROV dolgo svetlo delavnico ali skladišče vzamem takoj v najem. Ponudbe z natančnimi podatki prosim na upravo >Slov. Naroda« pod šifro »Najmanj 20-2000«.
MEŠČANSKA GOSTILNA zelo prometna, popolnoma opremljena, s kompletnim inventarjem, preko cesto h kolodvoru v Zagrebu, ki stoči 500 hektolitrov vina in piva na leto, s petletno najemninsko pogodbo, radi smrti lastnika naprodaj. Obsežen vrt, velik kuhinjski promet. Pojasnila daje M. S. Paviekovič, Zagreb št. 146/1. 2004
Klavirji!
planini
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Steinway, Fora ter, Petrof, Holzl, Stingl original,
ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mestni trg S. Najcenejša posojevalnlca.
Vsa pleskarska in sobosllkarska dela
Izvršuje točno, solidno In po -nkurenčnih cenah pod garancijo
J. HLEBS
družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstvc Ljubljana, Sv. Petra c SS.
POHIŠTVO
Poli tirane spalnice Din 5500.— pleskane >   2800.—
postelje > 250.—
omare >    650.—
kuhinjske oprave > 1100.— kuhinjske kredence » 580.— Sprejemanje vsakovrstnih naročil in popravil. — Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri
mizarstva »SAVA«
Ljubljana, Kolodvorska ul. 18.
--Tudi na obroke!   — —
man antena
ZA POPRAVILA PISALNIH, RAČUNSKIH, RAZMNOŽEVALNIH STROJEV, REGISTRIRNIH BLAGAJN, FOTO - APARATOV, GRAMOFONOV
LJUBLJANA, SELENBURGOVA & ToL 29-80
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka in sestra, gospodična
(Bogomila
po daljšem trpljenju v sanatoriju v Grazu, previđena s sv. zakramenti, danes izdihnila svojo mlado dušo. Pokopana bo 4. t. m. v Grazu.
Sv. maša zadušnica se bo čitala 10. t. m. ob 6. uri v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani.
LJubljana-Graz, 2. julija 1931.
Ivan Žeteznikar, trgovec Josipina Železntkar
oče mati
Ivo, Dušan, Vanda, brata in sestra
Odrasli in otroci
opravljajo   z   velikim   uspehom zdravilni način   za čiščenje in osvežitev  krvi s FU GOLOM
FIGOL   se  dobiva   po   vseh  lekarnah po pošti pa razpošilja izdelovalec:
Apoteka Dr. Semelić,  Dubrovnik  2160. —
3 steklenice   s   poštnino 105.   8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din
Specijelni entel oblek in volan
francosla sistem pri
Matek & Mikeš, LJubljana
(poleg hotela štrukelj)
»BREDA« žepni robci -»m. Din 2.—. — Namodernejše vezenje zaves, pregrinjal in perila.
Lovske puške
floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. KAISEF ouSkar. Ljubljana. Kongresni tn* štev. 9
Dvokolesa „Tribuna" s Sachs motorjem po znižani
m
Ceniki franko.     C£fll*    Ceniki franko,
„TRIBUNA" F. B. L.
LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4.
Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana
prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo
PREMOG
%'iinfcffl m inozemski za domačo m industrijske svrhe
KOVAŠKI PREMOG^
arABTC ttvarnttki, plav-jarsfci m plinski
BRIKETE
PBOMETNI ZAVOD ZA PREMOG IX IX v LJUBLJANI, Miklošičev* cesta št. 151.
K. S. o, 167/31-L
Razpis
Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske razpisuje izvršitev zidarskih, kleparskih, pleskarskih in mizarskih popravil oziroma dobavo novega inventarja v mestnih šolskih poslopjih v Ljubljani.
Ponudbe je vložiti pri mestnem gradbenem uradu do dne
10. julija 1931 do 11. ure dopoldne«
Ofertni pripomočki se dobe pri gori imenovanem uradu.
Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske
dne 3. julija 1931.
Predsednik: DR. DINKO PUG 1. r.
Delniška družba pivovarne
PIVOVARNA in SLADARNA. — Podružna PIVOVARNA v Mariboru. — Tovarna za ŠPIRIT in KVAS. — LJUBLJANA, poštni predal 45. — Priporoča svoje izborne izdelke, in sicer SVETLO in ČRNO PIVO v sodih in steklenicah. — Pekovski KVAS. —  Cisti rafin. in denatur. ŠPIRIT
Ljubljana
Telefon: Brzojavi:
LJUBLJANA 2310 in 2311 Pivovarna »UNION«, Ljubljana MARIBOR 2023 Pivovarna »UNION«, Maribor
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJURLJAIVA, Prešernova ulica štev. SO (v lastnem
lopfo)
Obrestovani« vlog, nakup m prodala vsako-vrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut borzna naročila, prodnimi !n krediti vsake vrste, eskompt in Inkaso menic ter naka rila v ta- in Inozemstvo sale - deposita
itd. Itd. Itd, Brzojavke: Kredit, LJubHana.  — Telefon §t 20411. 2457. 2K4S    Tnterornan 2706. 2806.
Urejuje Josip 7*apanttč. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo in inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.