Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:
Za ««1« leto prcdplačaa 16 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta A fld., sa jedra	I
meiec 1 gld 40 kr.	k
V administraciji prejeman velja:	i
ta celo leto 18 fld., a pol leta 6 gld., ca četrt leta 8 gld., ia jeden mesec 1 fld.	1 V Ljubljani na dom poiiijan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Pouunne itevilke po 7 kr.	'
Vredniitva tel
Naročnino !n oznanila (i n i e r a t e) vsprejema upravništvo in ekspedieija v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice It. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenilkih ulicah It. 2, I., 17.
izhaja vaak dan, imemti nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
>f6n-itev. 74.
Štev. 220.
V LJubljani, v torek 26, septembra 1899.
Letnils: XXVII
Za željen i mir in njegove vodivne ideje.
K. Strank je v državnem zboru dolga vrsta; zunaj njega pa še več. Za enotno delovanje je treba torej vodivnih idej, ki vežejo posamne stranke. Te dni je predsednika Fuchsa vabilo zopet spravilo na dnevni red vprašanje: Ali je kaj takih vodivnih idej med strankami, ki bi omogočile s k up n o delovanje? Ce so, treba jih postaviti v ospredje in voz bo speljal; če jih pa ni, potem ne pomaga noben poziv, nobeno posvetovanje.
Z raznih strani se čuje, da imamo take vodivne ideje, ki deloma združujejo stranke na levi in desni, deloma pa samo nekatere izmed njih. Poglejmo si jihl
Predno se po vrsti spečamo ž njimi, si dovoljujemo kratko opazko. Naš vek je butil na dan z navidezno vodivno mislijo — humanitete, čistega človečanstva. Ta humaniteta, ločena od vsake verske, narodne in Bocijalne posebnosti, gleda samo človeka — brata, ki ima sam v sebi izvor vseh pravic, katere so zato pri vseh ljudeh enake. Ne rečemo, da humanitetna ideja ni prinesla marsikaj dobrega; za reveže, bolnike, jetnike i. t. d. je rodila mnogo lepega. Toda ideja humanitete se je pokazala popolnoma nezmožno zediniti vse človeške moči v lepo celoto, popolnoma nesposobno urejati človeško družbo in jo pomiriti. Njen vpliv je splošno le bolj materijalen. Ko pridejo na vrsto idejalne strani človekovega bitja, se ne pride s humaniteto nikamer. To jasno spričuje, da humaniteta sama po sebi ne more biti vrhovna ideja.
LISTEK.
8lu-namenu :
Iz dolenjsklli Toplic.
(Konec.)
Kakor sem že opomnil, bo zanaprej staro poslopje, ki nosi mej ljudstvom ime »grad« žilo v pritličju izključno le glavnemu kopanju; v nadstropjih ostanejo stanovanja za to-pličarje. Kuhinja in restavracija se bosta preselili v novo hišo vis-a-vis. To bo že zaradi tega dobro, ker bo zanaprej v kopaliških prostorih manj prepiha. V dosedanjih razmerah ni bilo mogoče tega škodljivca popolnoma odstraniti, ker so bila vrata zaradi ljudi prihajajočih v kuhinjo in gostilno malone vseskozi odprta. Sobe se bodo dobile pa tudi v novi hiši.
Govori se dalje o nameri, župnijsko cerkev, ki je za sedanje razmere premajhna, nekoliko razširiti. Dobila bo dve stranski kapeli in nov presbiterij, sedanjemu nasproti. Nekoliko denarja je že prihranjenega v ta namen, drugo bodo dodali patron, župljani in dobrotniki. Tudi premož-niši bolniki, ki v tukajšnji izvrstni toplici iščejo zdravja, bodo radi podarili kak petak za lepoto hiše božje, kamor hodijo molit in priporočat se sv. Ani v priprošnjo. — Prihodnjo nedeljo bo ob-
Še na um ne pride nikomer, da bi s stališča splošne človečnosti hotel popraviti sedanje poli-tiške zmede. Preje bi smeli reči, da so glavni kričači v zbornioi in stranke zunaj nje pozabili, da so ljudje sami in da so ljudje tudi njihovi nasprotniki. — Pač izvzeti moramo eno stranko, ki se v besedah ponaša s svojim humanitetnim geslom ; ta je sooijal.-demokraška stranka. Po svojem bistvu je res edina med modernimi strankami, ki nosi humanitetno načelo, skrb za človeka in človeštvo z zgolj človečanskega stališča preko 19. v 20. vek. A kaj, ko se bojuje za blagor človeštva s sovraštvom prole-tarskega sloja proti vsem drugim 1 Praktiški torej humaniteta tudi pri ti stranki nič ne pomenja. Saj jo v javnosti vidimo le surovo, uporno, odurno izzivajočo; o humaniteti ne kaže ni duha, ni sluha.
V abstraktnosti čistega človečanstva ne nastopajo ni oni, ni nobena druga stranka, marveč vsaka kaže z veliko silo individualne znake svojega metafiziškega in etiikega naziranja, svoje narodnosti, svoje vzgoje prav v ospredju. Ali ni to kant humanitetnega veka?
Pa pustimo humaniteto in oglejmo si druge ideje, ki se v resnici velikrat omenjajo in katerih dozdevno čudotvorna moč se velikrat od raznih strani povdarja.
Splošno se največkrat zatrjuje, da dinastija veže avstrijske narode, da dinastija pomenja zanje najtrdnejši skupno idejo. Bog daj, da bi bilo vse tako, kot se trdi! Res je in najtreznejši opazovalec ne more priti do druge sodbe, da v Avstriji dinastija in vzlasti častita vladarjeva oseba mnogo več pomenja, nego dinastije in vladarji po drugih državah. Velika večina ljudstva v resnici ljubi in spoštuje svojega vladarja in da ni že
hajal tu novo sv. mašo topliški rojak frančiškan o. Peter Turk iz Podhoste.
III.
Letos sem bil namenjen pravzaprav v slavne Karlove-vare na Češko, kjer bolniki, ki trpijo na jetrih in ledvicah, najprej ozdravijo. S to potjo bi bil rad videl tudi nekoliko češke zemlje. A bolezen, ki me je bila napadla nenavadno kruto, me je prisilila poiskati najbližje kopališče, dolenjske Toplice. In — odkrito rečem — ni mi žal. Prav dobro sem se pozdravil in užil tu pa tam marsikako prijetno urico v veseli družbi. V knežji kopeli je bilo dan za dnem živahno gibanje. Slovenske dame so prepevale, da so njih jasni glasovi mogočno doneli po soparnem topliškem hramu in odmevali daleč na okoli. Gospodje pevci so kajpada krepko pomagali s svojimi basovi. Tudi zdaj, ko se sezona nagiblje h koncu, žvrgolimo na vse zgodaj. V kopališču je neogibno potrebno, da vsakdo kolikor toliko pripomore h kratkočasju; čmerikav pustež, ki se odloči od druščine in se drži kot mavrah, sebi in drugim greni življenje.
Na angeljsko nedeljo se mi je drugič kar sem živ pripetilo, da sem otroku rešil mlado življenje. Kot kapelan sem nekoč na sv. večer deklico, ki je šla k božji službi in v temni noči padla v jamo polno gnojnice, potegnil na suho,
večkrat vzvihrala pri nas silna burja, je zabra-nilo to spoštovanje. Vprašujemo pa: Ali nima ta lastnost svoj ih korenin edino le v živem verskem prepričanju? Ali so zunanji pojavi te lastnosti tam, kjer ni prave vernosti, res istiniti izraz notranjega prepričanja, ali ne morda vse kaj druzega? In konečno, ali je po sedaj v javnosti vladajočih pravcih mogoče, da pokaže ta lastnost avstrijskih narodov svojo moč v javnem življenju? Ali se niso že izza davna polastili vpliva na javno življenje po večini ljudje, katerim je hinavstvo, lizunstvo, licemerstvo v«kdanji kruh ? Da, lastnost zvestobe do vladarja bi bila lahko vogelni kamen reda in miru v naši državi, a ne brez verskih tal, v katerih ima svojo stalnost, in ne preje, dokler res ne pride do besede tista ogromna večina ljudstva, kateri je ta zvestoba sveta vestna zadeva. V politiškem računu sedanjih razmer se pa, žal, s to lastnostjo ne da mnogo računati.
Avstrijska državna ideja je drugo splofino načelo, ki se slika kot rešilno v državni krizi. Patrijotizem — slove njeno navadno ime. Ko bi bila v politiki živa sila te ideje res tako močna, bi ne bilo mogoče, da bi veliko nemško obstrukcijo vodila tista stranka, ki teži naravnost za tem, da Avstrija razpade. Tudi patrijotizem je samo latentna, neporabljena sila v avstrijskih narodih in vladajoči sistem skrbi vspešno, da ovire njenemu oživotvorjenju od dne do dne naraščajo. Naš jug ve o tem strašnih zgodeb. Kjer pa je kaka stranka, ki bi ji bila prva stvar — avstrijska država? O nas, ki smo vedno državi dajali več, nego je bilo njenega, o naših poslancih, ki so često z največjim zatajevanjem samih sebe oddajali svoje glasove za to, kar se je proglašalo kot za državo potrebno, ne
in nesel v bližnjo hišo, kjer se je na gorki peči kmalu posušila. Tu v kopališču pa je deklica raz stopnjic, ki so ob zidu in služijo kot sedež krat-konogemu ženskemu spolu, zdrsnila proti sredi in se jela potapljati. Trikrat je pokazala iz vode glavo in k prošnji sklenjeni ročici ter klicala na pomoč. Vsi smo bili na drugem koncu in se v dno duše prestrašili ob tem prizoru. Jaz sem bil najbližje deklici. Z vso močjo bredem vodo, da bi čim prej prišel do otroka. Posrečilo se mi je, ko jo tretjič glavica priplavala na površje, deklico zgrabiti in h kraju prinesti. Sirotica je rekla, da so se ji oni trenutki zdeli kakor večnost dolgi in da ni mislila več na rešitev. Naj bi angeljčka va-riha, ki ji je ta dan očividno na strani stal, vse žive dni častila in rada ubogala.
Te dni imamo v svoji sredi slavnega starino-slovca Szombathy-ja z Dunaja. Prišel je gledat kraj, kjer je naš znani Jernej Pečnik izkopal mnogo starin iz prve halstattske dobe, 5. ali 6. stol. pred Kr. Najdeno »gradišče« leži v gozdu eno uro od Toplic. Upajo dobiti še več sledov nekdanjih prednamcev iz davnih časov pred roj. Kristusovim.
Izprehode imamo tu zelo lepe v prijazno okolico, po cestah in gozdeh. Izplača se obiskati Sotesko, kjer je videti največji in baje najlepši grad Kranjske dežele, last kneza Karola Auer-
kaže niti govoriti o tem, saj nas uradno takore koč ni. Ker se bijemo še-le za eksistenco, ne more ves naš patrijotizem več pomenjati, nego slabotno otroško ječanje. Naj nam priznajo zrelo polnoletnost, pa bo tudi neomajna zvestoba do avstrijske države delala čuda na njenem jugu. In druge stranke. Do dna duše žalosten prizor je bil, ko se je dunajski ž i d Kareis oglasil s svojim: »Ich bin vor Allem ein Oesterreicher«. Žid!
Lepih besedi se tudi v tem poglavju sliši dovolj. »Iz najgloblje globine svojega patrijotiš-kega čustva« je mižd deklamoval neki slovanski odrodilec, ki vodi važen del nemških rogoviležev; a po pravici je zašepnil ob teh besedah ministerski predsednik: »Ein falscher Kerl!« Takih je precej! Ali se je čuditi, če ne more pravi patrijotizem do svoje veljave, ko vidimo, da se od države plačani birokratje, ki so ji s posebno prisego obljubili zvestobo, družijo s hajlovci in garibaldijanci ? — Nam ni nobena stvar tako pusto-zoprna, kot naivni pozivi na patrijotizem z ozirom na narodno borbo, posebno če se zraven še pristavlja klic po sili, po policiji. Toda v eni točki pa smemo in moramo zahtevati, da stori vlada svojo dolžnost, namreč z ozirom na državno uradništvo. Državni uradniki ne stoje v tistem razmerju do države kot drugi državljani, marveč cela njihova osebnost je toliko časa, dokler so v službi, izročena državi. Uprav zato, ker moramo zahtevati svobodo za državljane, moramo pa tudi zahtevati, da uradništvo ne moti te svobode z državi nasprotnimi tendencami. V ožjem organizmu državne birokracije se mora napraviti najpreje red, sicer ne bodo zdrave ljudske nravne sile prišle nikdar do življenja in tudi patrijotizem bo ostal neporabljen.
V takih razmerah je bilo mogoče, da so se socijalni demokratje v drž avni zbornici ponašali, da so oni edina za Avstrijo rešivna stranka in da je njihov voditelj Daszynski (v N. Z. 1898 Die Lage in Oesterreich str. 721) zapisal te-le misli :
»V danih razmerah je socijalna demokracija res jedina stranka, ki bi mogla prenoviti Avstrijo. S svojo razumno načelnostjo in s svojimi modro razvitimi organizacijskimi oblikami je srečno združila vse narode v sebi; tudi narodnega vprašanja ne pušča brez rešitve ; nasprotno, skrbi za razvoj zdravega narodnega čustva v velikih vrstah ljudstva in nobeden izmed šest narodov, ki se čutijo v njeni sredi kot enakopravne brate, se ne more pritoževati, da bi se zatiral. — Samo socijalni demokratje so res enotna politiška in socijalna stranka v Avstriji«.
Dalje se ne more iti. Ali je mogoče kaj bolj narobe, tembolj, kor Daszynskega trditev ni brez resničnega jedra. Za stranke, ki niso vtemeljene v nekem absolutnem, nravnem načelu, je njegova trditev v mnogem oziru prava.
Sklonimo : Splošno veljavnih vodivnih načel ima avstrijsko ljudstvo, a nima jih politiško življenje. — Kako je z načeli, ki spajajo posamne stranke med seboj, si ogledamo v drugem članku.
sperga. Visokorodni gospodar pa le malokdaj pride na Kranjsko, največ prebiva z rodbino v graščini Goldegg blizu Dunaja.
Včeraj sem iztaknil v gostilni Ignacija Sitarja, kjer mnogi topličarji dobe po ceni sobo in hrano, številko edinega šaljivega lista, ki izhaja na Kranjskem. To je »lončarski vestnik«, izhajajoč v Dolenjivasi pri Ribnici v nedoločenih obrokih. V uvodnem članku se upira list novemu davku na »glino«, iz katere se izdelujejo lonci — piskerci. — V dnevnih vesteh najdemo demonstracije, kar celi punt proti temu davku, po raznih vaseh lončarije. — Poseben vlak bode prihodnji mesec peljal romarje na »Urbasovo goro«. — Med inserati se ponuja za majhne krajcarje na prodaj »lončen bas«, za silo še za rabo. Ideja ta list izdajati je prav dobra, zlasti če se pomisli, da se ves znesek, ki ga kdo pošlje, odda družbi sv. Cirila in Metoda ali za Prešernov spomenik.
Ko Vam to pišem, nas je tu samo še deset tujcev. Do konca t. m. se tudi mi razpršimo in povrnemo k domačim skrbem, ki smo jih za nekaj tednov odložili. Dal Bog, da bi kopanje, ki ni brez muke in troškov, imelo zaželjenih vspehov. Bodi pa vspeh bolj ali manj po godu, na vsak način se revmatiki zopet vidimo v prihodnji sezoni. Zatorej na svidenje vi vsi: »Krevljači in šantavci, ki trpite na pavci«.
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. septembra.
Avstrijska ministerska kriza tudi še danes ni rešena in se bo morda vlekla še nekaj dni. Knez Alfred Liechtenstein je še vedno na vrhuncu, akoravno nekateri listi trdijo, da se je njegova misija že izjalovila. Tekom včerajšnjega dne je ta mož opetovano konferiral z grofom Thunom in je bil tudi pri cesarju v avdijenci. Vse drugo je še povsem nejasno. Gotovo je le to, da je desnica solidarna, kar se je minule dni opetovano naglašalo pri raznih razgovorih, katerih so se udeleževali zastopniki desničarskih klubov : Javorski, Fuchs, Povše, Herold, Pacak in Stransky. Vse desniške stranke so v tem jedine, da bodo odločno nasprotovale vsakemu uradniškemu ministerstvu. Vitez Javorski je tudi izjavil, da v novi kabinet ne vstopi noben Poljak, tudi ne kot minister brez portfelja, ako bil za ministra imenovan kak član liberalnega veleposestva. V tem oziru je toraj v desnici vse v redu in dokler bo tako, se Slovanom ni bati nič hudega. Drugo pa je z vprašanjem glede odprave jezikovnih naredeb, ki je baje za sostavo novega kabineta oonditio sine qua non. Pritisk na Mladočehe v tej zadevi je posebno od višjih krogov zelo velik, in posebnega poguma jim je treba, da bodo vztrajali pri svoji prvotni zahtevi: prej pravičen jezikovni zakon, potem naj se šele odpravijo jezikovne naredbe. Podpirajo naj jih pri tem vsi desničarji kakor jeden mož, in zmaga bo na njihovi strani.
Stališče čeških poslancev v sedanji krizi. Nasproti raznim poročilom, ki trdijo, da se češki poslanci bržkone udajo silnemu pritisku od gotove strani in privolijo v odstranitev jezikovnih naredeb, izjavljajo »Narodni Listy« v zadnji številki na odličnem mestu, da na vsem tem ni prav nič resnice. Pišejo namreč doslovno: Češki poslanci izjavljajo, da so popolno neosnovana vsa ta poročila. Poslanci pravijo, da se v tem oziru ni nanje pritiskalo od nobene strani, ako pa je padla v zasebnem pogovoru v zadevi jezikovnih naredeb kaka beseda, se je zavrnila vselej v navedenem protivnem smislu. Glede našega javnega delovanja naj ne bo nihče v najmanjšem dvomu; zastopniki' češkega naroda ne bodo prestopili meje, ki je začrtana v zadnji praški resoluciji. — Isti list tudi poroča, da je poslanec Povše v zadnji konferenci v ime Slovencev izjavil, da ostanejo zvesto na strani Cehov, naj pride karkoli hoče, in da s svoje strani pričakujejo od čehov jednakega postopanja. Rekel je mej drugim: »Mi smo z Vami in za Vas, Vi z nami in za nas!« S tem je postalo toraj tudi brezpomembno poročilo dunajske »Reichswehr«, ki smo je omenjali včeraj na tem mestu. Upanje je še vedno, da zmagajo čehi v zvezi s svojimi zavezniki in ne prodado za lečnato jed z največjo težavo pribor j enih pravic.
Zborovanje socijalnih demokratov avstrijskih se menda ne bo vršilo posebno mirno. Vsa znamenja kažejo na to. Mej njimi namreč kroži brošurica, ki graja sedanje strankino vodstvo in mej drugim z ozirom na sedanje zborovanje prinaša naslednji odstavek : „Sodrugi! Prosimo Vas, da pri prihodnjem zborovanju avstrijske socijalne demokracije z nami vred zahtevate od vodstva: vpeljavo direktne vo 1 ilne pravice vseh sodrugovin sodruginj za volitve v strankino vodstvo. Zakaj to zahtevamo? Mi proletarci, ki Be bojujemo za naše politične pravice, zahtevamo od vladajočih slojev splošno, direktno in jednako volilno pravico v vse javne in politične zastope, mi pa, mi socijalni demokrati sami nimamo direktnih volitev v svoje lastno vodstvo! Ali so res le premožnejši v vodstvu sedeči in dobro plačani sodrugi zmožni nas v imenu vodstva vladati ? Ali naj imajo oni jedini pravico se vedno mej seboj voliti v vodstvo ? Zahtevamo toraj splošno, direktno volilno pravico za vse nad 18 let stare organizo-vane sodruge in sodruginje v Avstriji za volitve v socijalno-demokratično strankino vodstvo in zahtevamo od sedanjega vodstva, da razpiše pri hodnjič splošne volitve". — Adlerju in companii belli prihaja vroče in stresa jih mraz.
Bolgarski knez na Dunaju. Danes do poldne prišel je na Dunaj bolgarski knez Ferdinand, ki bo tokrat izjemoma oflcijelno vsprejet in sicer
po naročilu cesarjevem ter bo stanoval v dvorni palači, kar se dosedaj še ni pripetilo. Njemu na čast bo popoldne v Schonbrunnu dvorni obed, v sredo dopoldne se pa knez Ferdinand odpelje z Dunaja. Temu obisku, še bolj pa tako oficijel-nemu vsprejemu pripisujejo listi izredno politično važnost, katere smer pa kajpada sedaj še ni znana. Dunajski listi poročajo, da je knez Ferdinand sam prosil dovoljenja, da sme na svojem potovanju skozi Dunaj obiskat našega vladarja. Tej želji se je ugodilo in odredil oficijelni vsprejem. Ta obisk se smatra za naknadni zahvalni obisk povodom njegovega priznanja za bolgarskega kneza. Obisk bo konečno tudi dokaz, da razmere mej našo državo in Bolgarijo niso tako napete, kakor se je pred nekaj dnevi poročalo.
Belgrajska obsodba razglašena. Nekoliko preje, nego se je po zadnji izjavi predsednika naglemu sodu pričakovalo, je izrekel ta svojo sodbo nad »napadnikom« Knezevičem in »veleiz-dajskimi zarotniki«. Knezevič in Tajšic, kateri poslednji jo je pa že pred več meseci popihal v Črnogoro, sta obsojena na smr t. Kneževid je bil baje že včeraj popoludne ustreljen. V dvajsetletno ječo so bili obsojeni: Nikolič, Ko-vačevid, Dimič, Antonovič, Uroševič, Kresovid, Gjurič, Milenkovic, Jokovic, Novakovič, Pavičevič inProtič; v petletno ječo pa Pasič, bivši ministerski predsednik, katerega je pa kralj pomilostil, dalje Jovano-vič, Miloradovič, Todorovič, oba Štefanoviča in Rajkovič. Tavšanovič, bivši minister, je dobil devet let, ostali, katerih pa ni mnogo, so pa oproščeni. Ali so Knezevica res ustrelili ali ne, to vedo samo izvršitelji navedene sodbe, sploh pa tej vesti ne bo vsak verj * S to razsodbo je torej Milan dosegel, po čemer je vedno hrepenel: otresel se je za celo dobo let svojih največjih sovražnikov, kateri so mu šli za kožo ne sicer tako, kakor se je naglašalo v obtožnici, pač pa drugim načinom, ker so narod svarili pred največjim srbskim trinogom. Sedaj je oficijelna Srbija rešena in Milan bo zopet lahko nekaj časa mirno dihal, a dolgo seveda ne poj de, ker se bo kakor vsaka krivica tudi ta maščevala prej ali slej. Poročila pravijo konečno, da je Knezevic celo ob odprtem grobu priznal, da je marsikateri obsojeni popolnoma nedolžen, kar je seveda jako značilno.
Shod krščanskega ženstva.
»Krščanska ženska zveza« je včeraj stopila v Ljubljani prvič na dan. Njen prvi pojav je bil tako mogočen, da bo med nasprotniki krščanskega gibanja vzbudil nemalo srda in zavisti.
Nad 400 krščanskih žena in deklet zbralo se je v nedeljo ob 5. uri popoludne na poziv »Slovenske krščanakosocijalne zveze« v veliki dvorani »Katoliškega Doma« na ustanovni shod »Krščanske ženske zveze«. Bili so zastopani vsi sloji od elegantnih gospej in gospodičin, ljubljanskih meščank, do priprostih delavk — res socijalna zveza. Shod je otvoril predsednik »Slov. kršč. soc. zveze« g. Krega r, povdarjajoč, da je ženstvo z obilo udeležbo pokazalo, da bodemo dobili v teh vrstah vrlih sobojevnic. Sporočil je pozdrav dunajskih krščanskih žena. Na to je velezanimivo nad jedno uro razpravljal č. g. Evgen L a m p e o potrebi in namenu ženske organizacije. Našim čitateljem je stvar znana iz izbornih člankov »S socijalnega kurza«, pa tudi »Slovenski List« je o tem prinesel daljši članek: » Slovenskim ženam in dekletom«; včerajšnji govor priobči »Domoljub«. Navdušil je govornik poslušalstvo, kazaje na govor princa Al. Liechtensteina dunajskim krščanskim ženam. Ob smrti Izveličarjevi ni bilo pod križem niti apostolov, samo Janez je ostal. Bale pa se niso žene in ostale so pri križu. Ob velikem petku krščanskega ljudstva v Avstriji tudi žene vsepovsod z vspehom povzdigujejo svoj glas za križ. Naprej z žensko organizacijo po vzgledu mariborskega zaupnega shoda po vsem Slovenskem. Bati se nikogar ! Tudi dunajski judje so brili norce ob rojstvu organizacije dunajskih krščanskih žena, — sedaj so tiho. Kdor nastopi proti org. kršč. žena, ta nasprotuje krščanski organizaciji in kaže, da mu krščanstvo ni mnogo mar. Ob nepopisnem odu-ševljenju prebral je govornik koncem svojega govora tole pismo: »Krščansko-socijalnemu društvu za ženske v Ljubljani. Ko sem sinoči prišel nazaj v Ljubljano, me je
Priloga 220. štev. „Slo venca" dn6 26. septembra 1899.
neizmerno razveselila novica, da se snuje krščanskosocijalno društvo za žensko inda se bo danes že ustanovilo. Srce me žene, pa ne samo srce, ampak tudi dolžnost, da vsaj pismeno prav srčno pozdravim osnovatelje in vse v deležnike, ter prosim blagoslova iz nebes, da so društvo srečno rodi, hitro napreduje, ter za družinsko življenje po načelih Kristusovih mnogo koristi donese. Priložim 50 gold. za prve potrebo. V Ljubljani 24. IX. 1899. f Anton Bonaventura, škof« Mej burnim ploskanjem in »živio !«-klici je vsprejel zbor to prisrčno pismo visokega prvega društvenega ustanovnika
Shod sklene soglasno, zahvaliti se dunajskemu ženstvu na pozdravu.
Sledilo je poročilo pripravljalnega odbora. Gospa Manfredo je poročala nekako tako-le:
Krščanska ženska zveza stopi danes na dan v Ljubljani v istem trenotku, ko se združujejo krščanske žene bratskega češkega naroda na shodu v Brnu. Okolu 30 krščanskih žend in deklet se nas je zbralo pred tremi tedni na poziv »Slovenske krščanske socijalne zveze« v tej dvorani, da smo pričele delo kot pripravljalni odbor. Pri svojem delu smo imele srečo, vpisalo se je že veliko število žen in deklet, ki so pripravljene odločno se bojevati za vzvišene krščansko ideje. Imele smo dve seji, v katerih smo določile, da ostane udnina ista, kakoršna je bila doslej v »Slovenski krščanski socijalni zvezi«, namreč 60 kr. na leto, oziroma 5 kr. na mesec. To je sicer mal donesek, a če nas bode veliko skupaj, bodemo lahko mnogo dobrega storile trpečim. Naprosile smo č. g. Evgena Lampeta, da nam na da našnjem shodu govori o potrebi organizacije ljubljanskega ženstva.
Gotovo je vsaka izmed Vas že večkrat imela misel, kako potrebno bi bilo pri nas, marsikaj vrediti, pa nismo vedele, kako bi mogle svoj glas povzdigniti v javnosti, ker nismo bile združene. Podpora domačega obrta je za nas jako važna stvar. Ne smemo pustiti, da tuji izdelki uničujejo naše domače delo, ampak pomagati moramo z naročevanjem domačim obrtnikom, da se bodo povspeli do one višine, na kateri stoje sedaj obrtniki nemškega naroda.
Dobre časopise moramo podpirati, ker časopisje odločuje javno mnenje, in mi na Slovenskem še posebno čutimo, kako škodljivo vpliva slabo časopisje. Tudi na vzgojo naše mladine sploh mora vplivati krščansko ženstvo, ne le doma, ampak tudi v javnem življenju. Me pa hočemo tudi, da slovenski jezik dobi častno mesto v ljubljanskih rodbinah, če med ljubljanskim meščanstvom nemščina tako napreduje, kakor to opazujemo sedaj, ne bo Ljubljana častna prestolica slovenskega naroda.
Skrbeti moramo za javno knjižnico, da se dobro slovstvo razširi tudi pri nas. Z združenimi močmi bodemo ustanovile posredovalnico za delo. Naša skrb pa bodi še posebno, da se v rodbinah in v javnosti varuje in goji krščansko življenje, vsaj me iščemo svojo srečo le v rodbini in ne smemo mirno gledati, da se glavni steber srečnega rodbinskega življenja: krščanska nravnost in spoštovanje božjih in cerkvenih zapovedij zaničuje in prezira v javnem življenju. Brez društva pa ne bodemo mogle nikoli vplivati na javno življenje. Zato vstopimo danes vse v »Slovensko krščansko socijalno zvezo«, katera že lepo deluje v Ljubljani! Ta zveza vsprejema tudi ženstvo v svojo sredo. Me pa hočemo imeti sv ojo zv ezo,
In zato hočemo ustanoviti pri prihodnjem zborovanju še posebno društvo, ki naj bo samo za nas, samo za ženstvo, in v katerem hočemo same odločevati. Pravila za to žensko zvezo morajo biti primerna našim ljubljanskim razmeram, in jih hočemo pregledati in vsprejeti, potem pa predložiti c. kr. deželni vladi v potrje-nje. Do prihodnjega zbora pa moramo zbrati kar največ ljubljanskega ženstva, da skupno ustanovimo veliko mogočno žensko zvezo. To je predlog pripravljalnega odbora »Krščanske ženske zveze!«
Gdč. Jakopič poživlja zborovalke, da stopijo neustrašeno z društvom v javnost, ne boječ so zasraipovanja, in predlaga to le resolucijo:
Pri ustanovnem shodu »Krščansko - socijalne žensko zveze« zbrane ustanoviteljico izjavljamo, da vstopamo v »Slovensko krščansko - socijalno zvezo« in naročamo načelstvu zveze, da izdela posebna natančna pravila za »Krščansko - socijalno žensko zvezo«, katera naj predloži c. kr. deželni vladi v potrjenje, in na podlagi katerih se naj ob prihodnjem občnem zboru, ki se naj kmalu skliče, izvoli odbor »ženske zveze«. Dotlej naj ostane sedanji pripravljalni odbor, ki naj ta posebna pravila presodi, predno se dado c. kr. vladi v potrjenje.
Resolucija je bila soglasno vsprejeta.
Gdč. Podržaj je stavila ta-le predlog:
Dolžnost »Krščanskosocijalno ženske zveze« bodi, potegovati se, da se nedeljski počitek po možnosti vpelje, sosebno pa bodi naša naloga, pri nakupovanju v trgovinah odločno vplivati na to, da se trgovskim pomočnikom da nedeljski počitek.
Gdč. Vi dal i pravi, da je ta predlog zelo umesten. Trgovski pomočniki mej tednom delajo kot črna živina, zato naj sc združeno ženstvo v Ljubljani poteguje, da tem trpinom dobi nedeljski počitek. Vse zborovalke so pritrdile govornicama.
Predsednik Krega r je povabil k vpisovanju ter zaključil zborovanje s klicem: Agitujte med znankami in prijateljicami, da se Vaša četa še mogočno pomnoži. Živele krščanske žene in dekleta ! Slava prvemu ustanovniku presvetlemu knezoškofu dr. Antonu Bon. Jegliču!
Vspeh shoda je bil, da je osem členic pripravljalnega odbora imelo polne roke dela z vpisovanjem. Novo društvo broji že nad 300 členic. Odbor »Slovenske krščansko - socijalne zveze« v prihodnji seji sestavi pravila za novo »Krščansko žensko zvezo«, potem pa skliče zopet shod ljubljanskega ženstva. Kakor kaže poročilo pripravljalnega odbora, imelo bode društvo obširen delokrog. Bog blagoslovi združenje in plemenito socijalno delo krščanskega ženstva!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. septembra.
(Presvetli knez iu škof) se je povrnil v so boto zvečer z brzovlakom s potovanja. Kakor znano se je odpeljal po vizitaciji in birmi v Vipavski dekaniji na Riko. Spomin dveletnice, kar je bil posvečen v škofa, je obhajal 12. septembra na Trsatu, potem se je odpeljal na ladiji Pano-nija v Spljet, kjer je bil gost škofa Nakiča. Z ladijo Metkovič se je odpeljal do Metkoviča in z vlakom preko Mostara v Sarajevo, kamor je prispel nepričakovan. Komaj pa se je po mestu razvedlo, da je škof Jeglič tu, se je vse veselilo njegovega prihoda, od presvetlega nadškofa StacHerja do zadnjega siromaka. Prvi dan je nadškof povabil presvetlemu gostu na čast sarajevske odličnjake in prijatelje k obedu in se spominjal v laskavi na-pitnici onih dnij, ko je presvetli gost deloval poleg njega. Drugi in tretji dan je bil gost prečastnega kapitula in oo. jezuitov. Zadnji večer so mu pevci društva »Trebijevič« priredili sijajno podoknico in predsednik dr. Mandic ga je v imenu pevskega društva nagovoril. 20. septembra se je presvetli odpeljal v Travnik, kjer ga je na postaji pričakovalo vse mesto. G. župnik ga je slovesno pozdravil in z oo. jezuiti spremil do župne cerkve. Pred zavodom oo. jezuitov so presvetlega gosta pričakovali gojenci in ga pozdravili z godbo. Po obedu so mu priredili kratek koncert, s katerim so pokazali svojo izurjenost na tamburici in spretnost v petju in govoru. Iz Travnika je šla pot v Djakovo, Križevce in Zagreb. V Djakovem je je obiskal prevzvišenega škofa Strossmayerja, po-sctii njegovo dijaško semenišče v Oseku. V Zagrebu ga je ljubeznivo sprejel na postaji prevzvi-šeni nadškof Posilovic. Iz Zagreba se je povrnil domov.
(Osebue vesti.) Sodnijski kanclist Jožef Z u -p a n č i č je imenovan za kanclista pri finančni prokuraturi v Ljubljani. — Pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani Iv. M o d i c jo imenovan avskultantom. — Vadniški učitelj na žen-
skem učiteljišču v Gorici, Andr. L a š i č , je postal okrajni šolski nadzornik za Tolmin.
(Sestanek slovanskih časnikarjev v Krako vem) Drugi dan kongresa so je vršil po programu. Izvolili so odbor, da vse potrebno ukrene glede ustanovitve slovanske korespondenčne pisarne. Po seji v soboto so obiskali grobove poljskih kraljev in drugih odličnih Poljakov ter prisostvovali defi-lovanju skupne srednješolske mladine. Bilo je nad 2000 dijakov z godbo in zastavami. Bil je to veličasten prizor, naroda je bilo zbrano na tisoče. V nedeljo jo kongres nadaljeval svoje delo. Opo-ludne so socijalisti uprizorili malo demonstracijo in nato odšli v — sinagogo. Popoldne je bil banket za 150 oseb. Navzoči so bili mestni župan, nekateri akademiki itd. Ilovorka je napil Stros-smayerju, Biankini Poljakom, dr. Mazura Čehom itd. Vse napitnice so vzbujale nepopisno navdušenje. Zvečer je bila sijajna predstava v gledališču, ki je bilo prenapolnjeno najodličnejega občinstva. Mej predstavo vstane starina Kaminski ter iz lože zakliče: »Narod poljski, naši slovanski gostje naj žive !« Vse občinstvo vstane in burno ploska četrt ure. Včeraj so se zbrali vsi skupšči-narji pred spomenikom slavnega Mickieviča, na kateri so med govori položili več vencev, nato jo kongres dovršil svoje delo. Prihodnje leto se kongres vrši v Zagrebu, ako ga ne zabrani ogerska vlada. Posebno važna je resolucija, ki jo je sklenil kongres: 1. Slovansko časopisje je dolžno, da utrjuje in vzdržuje solidarnost med slovanskimi narodi na temelju narodnega individualizma. 2. V borbah, koje pojedini slovanski narodi vodijo za svoj narodni in politiški obstanek, dolžnost je slovanskega časopisja, da solidarno podpira vsaki stiskani slovanski narod. 3. V stvareh pa med posameznimi narodi je dolžno slovansko časopisje, osobito onih slovanskih narodov, katerih se te stvari ne tičejo, zavzemati nepristransko stališče ter morda braniti le ono stran, kateri se godi krivica.
(Iz učiteljskih krogov.) Minoli četrtek je zopet nekdo v „Naroduu obiral one učitelje, ki so se letos udeležili duhovnih vaj. A jako se moti oni g. učitelj, ako meni, da se udarno terorizmu. To početje ni le zlobno, marveč smešno in otroško. Vprašamo Vas, g. tovariš, s čim pa smo se pregrešili zoper svoje stanovske tovariše, in kaj Vas briga, kar mi delamo med počitnicami, kam zahajamo in koga obiskujemo? Mi tudi ne vprašamo, kdo hodi na lov ob nedeljah, ali kdo po noči „libero" popeva po ulicah itd. Da pa si ne bodete domišljali, da imamo strah pred javnostjo, so Vam na razpolago imena onih 30 učiteljev, ako se hočete čohati ob nje. Vi hočete razpor mej učitelj-stvom, toda ni težko uganiti, na katero stran se bode nagnila ogromna večina prebivalstva. Hujskači nas ne bodo strahovali, ker vemo, kaj so njihovi nameni. Toliko v pojasnilo ..Narodovemu" dopisniku.
(„Slov, Narod") je kar izven sebe same to-gote, da smo v soboto narisali njegovega šef-redakterja, dr. Tavčarja, dvojni obraz, kakor se nam kaže v »Slov. Pravniku« na eni strani in v političnem delovanji tega liberalnega prvaka na drugi strani. Ako bi takim dvojnim obrazom ne bil dal imena rimski Janus, sedaj bi vedeli za-nje ime. Dr. Tavčar pa se jezi. Ta jeza, ki trepeče po ponedeljskem »Slov. Narodu«, pa nam ne im-ponuje. Ne imponuje nam, čeprav ali prav za prav ravno ker »Narod« bruha radi te jeze vse psovke na dan, kolikor jih ima v svoji veliki zalogi. Duhovno imenuje ta list za slovensko »inteligenco« : »mrčes«, »naslednike svetopisemskega Onana in prodajalcev v tempelju«, »obriti debeluhi«, »prikriti grešniki«, »lenuhi« i. t. d. i. t. d. brez gracije in infinitum. To je ves odgovor na naš popolnoma stvarni listek, ki je oprt na izreke dr. Tavčarja samega. Konštatujemo, da dr. Tavčar oziroma njegov »Narod« še z besedico ne odgovarja na naše dokazane trditve: 1. da je ravno dr. Tavčar sam že leta 1883. pisal in trdil, da na Notranjskem trgovci in oštirji odirajo ljudstvo, 2. da je dr. Tavčar sam leta 1883. javno v knjigi obsojal oni isti libera.lizem, katerega služabnik jo sedaj Razumemo, da ga to sedaj peče, in da mu je neprijetno. Ali z zabavljanjem »Narodovim« se to ne spravi s sveta. Naj nam dr. Tavčar ne
zameri, da zopet navajamo nemški citat, saj so on in njegovi liberalci vsled »rahle dotike« s Schwe-gljem nemščine vajeni; dr. Tavčar namreč nekako zdihuje, kakor poje znana nemška dijaška : »O Isis und Osiris, O wiisstet ihr, wie » mir is! Osiris und o Isis, Ich steck' in einer Krisis !« To je tudi re%. Dr. Tavčarja spravili smo s sobotnim listkom v no malo zadrego. Iz te si pa ne pomaga z zabavljanjem in psovanjem »Narodovim«. Zato se psovanju in tulenju njegovemu smejeino — s »Slov. Pravnikom« v roki.
(Surovost — brez kraja in konca !■) Dvema učiteljema, ki sta imela pogum delati proti »komandi« in udeležiti se duhovnih vaj, poslali bo lojalni tovariši, zbrani na shodu »Učiteljske Zaveze« v Gorici, duhovski kolarin vsakemu po eno psovko na odprti razglednici. Kdo ostane po tem frivolnem činu bolj oblaten : do-tična vrla učitelja — ali pa pokorni sluge »zvestega sina bv. Cerkve«, dr. I. Tavčarja in še zve-stejsega, vrednega mu tovariša Malovrha, o tem naj sodi občinstvo.
(S Štajerskega) nam pišejo: Neka kmetijska zadruga na Spodnjem Štajerju, ime ni potrebno, je prosila pri deželnem zboru v Gradcu za podporo iz zadružne zaloge. Prošnja je bila seveda spisana v slovenskem jeziku. Kaj je storil deželni odbor ? Prošnjo je odklonil, bržkone radi tega, ker je bila slovenska. Kajti zadruga je poskusila sedaj z nemščino, in evo, dobila je 300 gld. podpore. Tako se nam vriva nemščina! Kdo bi se čudil, ako kličemo »Proč od Gradca«. Ne škodilo bi nam, ako bi se privzela ta zahteva v vseslovenski program in ako bi se slišala tudi na kranjskih tleh.
(Vspelii konjskih premovaiij na Kranjskem.) Na vseh šest postaj: Lesce, Kranj, Kamnik, Vrhnika, Ribnica, Trebnje in Št. Jernej, se je prignalo skupaj 251 konj. Premovanih je bilo 46 kobil z žrebeti, 31 kobil, 4 triletna, 21 dveletnih in 18 jednoletnih žrebet. Premije so znašalo skupno 1270 gld., poleg tega je bilo podeljenih 49 srebrnih svetinj.
(Iz Maribora) nam pišejo : Pri našem okrožnem sodišču se slovenskim uradnikom godi jako trda. Stranke so večinoma slovenske, a uradniki večinoma nemški, nevešči slovenščine. Par slovenskih uradnikov, ki je nastavljenih pri uradu, pa mora biti zmeraj v ambulanci. Zdaj jih potrebujejo tukaj pri obravnavi, tamkaj pri zaslišanju, v tretji sobi zopet za koncepte, blovenski uradniki delajo kakor mravlje, nemški uradniki pa se jim smejijo, pušijo cigare ter s prekrižanimi rokami hvalijo Boga, da ne znajo slovenski. Vabljive razmere!
(Nemci in kultura.) Kakor izvemo iz zanes ljivega vira, opomnil je deželni šolski svet vod stvo samostojnih slovenskih gimnazijskih razredov v Celju privatnim potom, naj skrbi, da v prvi razred ne pride nad 50 učencev. In res jih ni več, ampak še nekoliko manj. V Mariboru se menda ni po tem navodilu ravnalo, kajti tam jih je v prvem slovenskem razredu 80 učencev. In tudi tam ravna deželni šolski svet škandalozno, kajti na noben način ne dovoli za slovenske paralelke vsporednih razredov. S tem uničuje Blovenske profesorje, ker so preobloženi b korekturami, a uničuje tudi slovensko dijaštvo, kajti profesorji se tudi pri najboljši volji ne morejo prepričati o njihovi sposobnosti. Tako skrbijo Nemci v Gradcu za kulturo med Slovenci!
(Nov načrt goriških Slovencev.) Iz Prvačine se nam poroča: Minolo nedeljo je praznovala slovenska čitalnica v Prvačini veliko slavnostno veselico povodom dvajsetletnice svojega obstanka. Veselica se je častno izvršila za čitalnico. Posebno je ugajal predsednikov pozdrav. V lepih, zbranih izrazih je hvalil dosedanje čitalnično delovanje. Posebno važnost pa je utisnila današnjemu dnevu goriška »Sloga«. To društvo je na veseličnim prostoru napovedalo javno predavanje pred čitalnično veselico. Na dnevnem redu je bil prvič govor državnega in deželnega poslanca dr. Ant. Gregorčiča o političnem položaju; drugič predavanje župnika in deželnega poslanca B. Grče o zavarovanju. Prvi govor je trajal eno uro, zato je za predavanje o zavarovanju ostalo le pičle pol ure. Govornik je moral jako skrčiti svoj govor. V velikih obrisih je pokazal, kako moramo za zboljšanje narodnega blagostanja skrbeti s tem, da pomnožujemo dohodke in zmanjšujemo stroške z ustanavljevanjem zadrug in vzajemno-podpornih
društev, svoje imetje pa da zavarujemo po domačih zavarovalnicah. Omenil jo posebej zavarovalnico za govedo in proti škodi po požaru. — Dr. Ant. Gregorčič je obrisal sedanji politični položaj v Avstriji in posebej na Primorskem. Sedanji kritični položaj je nastal, ker je vlada bila »nad strankami«, mesto da bi vladala v smislu desniške večine. Delati moramo na to, da se ministerstvo osnuje iz desniške večine. Govoril je potem o goriškem deželnem zboru. Opisal je neznosno razmere. Italijanski poslanci nikakor ne privolijo enakopravnosti Slovencem. Svojim vo-lilcem trdijo, da so Slovenci v škodo Italijanom, da laški del dežele trpi v dobro Slovencem. No, Slovenci smo pa prepričani ravno o nasprotnem. Pomagati jo mogoče, ako se ločimo, ako se deželni zbor razdeli v italijanski in v slovenski. Goriška dežela obstoji iz dveh grofij, iz goriške in iz gradiščanske. Postavimo se na zgodovinsko stališče. Tirjajmo ločitev Slovencev v goriški grofiji od Furlanov v gradiščanski grofiji. Slovenci v goriški grofiji bomo skrbeli za se; Fur-lani v gradiščanski grofiji itako za se. Vse slovenske županije pod Gorico, vse furlanske pod Gradiško! Tako bo ustreženo vsem. Tirjajmo ločitev! Ako hoče vlada osrečiti obe narodnosti, ne boji težko izvršiti ta načrt. Sledilo je burno ploskanje in dolgotrajno pritrjevanje.
(Slovenska krščansko-socijalna zveza) proslavi prihodnjo nedeljo dne 1. oktobra svojega patrona sv. Mihaela s slovesno sveto mašo ob četrt na deset dopoludne v nunski cerkvi. Zvečer ob 7. uri priredi v veliki dvorani »Katoliškega doma« članom krščansko socijalne organizacije družbinski večer brez vstopnine. Vspored je zelo raznovrsten.
(Iz Kostanjevice) se nam poroča: V naši farni cerkvi je prenovljen nastavek pri velikem oltarju. Izvršil je delo podobar g. Fran Ciber v dobi dveh mesecev tako lepo, okusno in po nizki ceni, da mora tako delo vsakdo pohvaliti.
(Treščilo je) včeraj v „Narodovo" uredništvo. List „La Pensče Slave" je ,,Narodovo" pisavo o Dreyfusovi aleri tako le tolmačil: „Gotovi hudobni jeziki trde, da so pred procesom v Rennesu specialni židovski agentje s polnimi žepi tekali po vseh krajih, da pridobe za Dreylusa glavne časopise v raznih provincijah. Ali se je dal glavni kranjski organ zaslepiti po blestečem židovskem zlatu?1 — ,,Narod" z zabavljanjem gre preko tega očitanja. Nam se pa tudi jako sumljivo zdi, daje glasilo slovenske inteligence napisalo o Hilsnerjevi aferi samo par vrstic in še to s porogom a la „Neue Freie Pressc" na antisemitsko časopisje, dočim o večinoma izmišljenih škandalih poroča kar cele kolone in cele strani posvečuje Slančevim „samostanskim skrivnostim". Židovski ,,Narodov" poročevalec Penižek molči z brzojavkami o Hils-nerju. Rajše pa poroča o Dreyfusu, Malovrh mu pa zato večkrat tudi telegrafisko pozvan, kakor se je zgodilo pri shodu saveze učiteljev v Gorici, pošilja dopise za — „Neue Freie Presse". — „La Pensee Slave" ni na slabem sledu. ,,Erkl;iret mir, Graf Ocrindur . . . ."
(Celjski »Fenerwehrtag«.) Predvčeranjim so celjski Germančki zopet hoteli prirediti prusko slavlje. Povabili so v svoje mesto »nemške« og-njegasce, ali kakor jih nekateri nazivajo »Feuer-scheue«. Kakor zadnjič slavnost »Siidmarke«, ponesrečilo se tudi predvčerajšnje Blavlje. Iz Celja smo o tem dobili naslednje brzojavno poročilo: Vreme srednje. Udeležba okoli 200, največ iz Celja, Laškega, Vojnika, Konjic, Maribora, Ptuja, nekaj tudi iz Gor. Štajerskega. Cela slavnost mrzla, odusevljenja malo. Cujejo se zamolkli »Heil«, ki ne dobivajo odziva. Po hišah vise izposojene frank-furtarice. Popoldne »Schautibung«, kjer brizgalni stroj ni hotel parirati. V sramoto slovenskih občin Šoštanja, Trbovelj, Hrastnika so poslala tudi njih gasilna društva svoje zastopnike k Heilovcem. Pijače baje veliko, ker gasilci skoraj vsi v rožicah. »Gut Schlauch!«
(Iz Istre.) Kar čudno je, kako si baš s Slovanom upajo pometati vse vprek ! Tu imamo kar dvoje markantnih dokazov! Iz Lovrana tožijo ta-mošnji mornarji, da jim je čedalje težje živeti, ker jim tujci požirajo kruh izpred ust. Na bro-dovih ni zaslužka, ker brodovi propadajo, z ri-
barstvom pa je še slabše, ker so jim Cožoti pobrali najboljše love. Da se vsaj nekoliko odško-dujejo, nabavili so si za silo par čolnov s pripravami tur odšli na Kvarnere. Toda že so jim bili tudi tu Cožoti za petami. Proti temu so se domačini pritožili na lovransko občinsko predstoj-ništvo, toda to jim je odgovorilo, da morajo braniti tudi ono — zastavo in ne samo domačinov. Pod »zastavo« si Lahon misli politično idejo, kakor bi se šlo tu za politiko. Njim gre pač vedno za »zastavo«, to je njih namen pri izpodrivanju domačega ljudstva, a poslednje naj pusti zanje kri in dušo! Zdaj pa še drugi slučaj: Neki Miha Grižon iz Nove vasi je prišel s svojim nečakom na občinsko predstoj ništvo v Piran. Potreboval je spričeval ubožnosti in nravnosti za dečka, ker bi ga bil rad poslal na kmetijsko šolo v Gorico. Omenjena spisa sta bila sestavljena slovenski in poverjenik občine piranske, Buba, bi bil listini samo moral potrditi. Toda le ta je vrgel listini v stran in se ni več brigal za to. Zakričal pa je še nad Grižonom : »Ali nimamo v Poreču takov zavod?« Vse piošnje kmetove se bile zastonj, ni dobil podpisa, da bi bil mogel poslati fanta v šolo, in moral se je vrniti ž njim domov.
V	Poreč pa ga je silil poverjenik občine, kajti ondi je kmetijska šola italijanska in italijansko bi morale biti listine, italijansko hočejo imeti vse! Grižon se je zameril v črnem Piranu že radi tega, ker je hotel poslati dečka na slovensko šolo. Takim ljudem je bedno slovansko prebivalstvo izročeno na milost in nemilost.
(Razstava ženskih ročuili del gospodinjske šole c. kr. kmetijske družbe) bo v sredo 27. t. m., popoludne od 2.—5. ure in v četrtek 28. t. m., dopoludne od 10.—12. ure v poslopju šole. Vhod je pri glavnih vratih Marijanišča na Poljanah. Imenovana šola je 27. t. m. sklenila svoj prvi celoletni tečaj ter odtvori 4. oktobra nov tečaj za 12 deklet. Vodstvo šole nas je tudi obvestilo, da je obiskovalcem razstave dovoljeno pogledati cel zavod in njega notranjo opravo. Opozarjamo občinstvo na ta velevažni a šo malo znan zavod v Ljubljani.
(»Narodove laži«.) V dokaz, kako »Narod« obrekuje vinogradniško društvo, prejeli smo zopet nastopno potrdilo: Jaz podpisani Vrhovec vulgo Grum potrjujem, da mi je »Slovensko vinogradniško društvo, registrovana zadruga z omejeno zavezo« v Ljubljani, pesek, kolikor sem mu ga dobavil, takoj, ko sem izročil račun, plačalo. Sicer pa dovažam društvu na Glince še sedaj pesek, ker društvo posipanja dvorišča in drugih prostorov še ni končalo. To potrjujem s svojim lastnoročnim podpisom. Ob jednem potrjujem svoto gld. 7-20 za račun z dne 17. septembra 1899. —
V	Ljubljani, dne 19. septembra 1899. — Andrej Vrhovec. — Morda »Narod« zopet kot pričo navede najstarejšega sina g. Vrhovca, zato mu pa že danes povemo, da ta najstarejši sin hodi v — prvi ljudskošolski razred in se torej še ne zmeni mnogo za očetovo delo.
(Glasbena Matica) Jutri v sredo, 27. t. m. ima moški zbor GlasbeneMatice ob 8. uri zvečer v pevski dvorani društvenega doma (Vegove ulice) svojo prvo redno vajo in pogovor o razdelitvi časa za skušnje ter o programu za bodočo koncertno sezono. Pevski odbor uljudno vabi in prosi, da se vsi čestiti gospodje pevci takoj prve skušnje in nameravanega pogovora udeleže.
Pevski odbor moškega zbora »Glas. Matice«.
(Ženski zbor Glasbene Matice.) P n. damo pevko uljudno vabi odbor ženskega zbora, da pridejo jutri v sredo dne 2 7. t. m. ob pol 7. u r i zvečer v pevsko dvorano Glasbene Matice, kjer se vrši od pol 7. do pol 8. ure vpisovanje pevk v ženski zbor.
Pevski odbor ženskega zbora Glas. Matice.
(Javna risarska šola za dame.) Naučno ministerstvo je odredilo, da se otvori na tukajšnih c. kr. obrtnih strokovnih šolah javna risarska šola za dame, v kateri bodo imele gospe in gospodične priliko, uriti se pod vodBtvom učnih močij v kopiranju vzorcev za razna domača umetna dela, na pr. vezenine in čipke, ter sploh v risanju; tudi akvarelno slikanje po naravi (cvetlice) se bodo gojilo. Pouk bode brezplačen, samo pri vstopu je položiti 1 gld. vpisnine. Kurz se otvori 1. oktobra in se bode vršil za sedaj po dvakrat na teden (vsako Bredo in saboto
popoludne od 2.-4. ure). Oglasila vsprejema ravnateljstvo obrtnih strokovnih Sol in je vstop mogoč tudi v poljubnem času med šolskim letom. Vsa potrebna pojasnila o tej novi za naš ženski svet gotovo jako zanimivi in koristni napravi, daje drage volje ravnateljstvo (do 1. oktobra v Viran-tovi hiši, I nadstropje, potem pa v Zatiškem dvorcu na Starem Trgu).
(Nova stavba usmiljenih sester) na Radeckega cesti je dovršena.
(Pri deželnem dTorcu) so dozidali temeljno aidovje.
(Poslopje sa gluhoneme) so dogradili do prvega nadstropja.
(Ponesrečil se je) v nedeljo zvečer 841etni precej vinjeni starček J. Pečnik, ki je padel v škofjeloški ubožnici z nekih stopnic in vsled notranjih bolečin zvečer ob 11. uri umrl. — Blizu Potoka v Vel. Loki so našli v nedeljo zjutraj v nekem jarku ubitega posestnika J. Kotarja iz Mačjega dola. V pijanosti je prejšnjo noč padel v globok jarek in se ubil.
(Pogreša se) 4 lletna slaboumna Neža Mlakar, vdov. Sedej, ki je ostavila 7. t. m. svoje dosedanje bivališče v Zavodju.
(Prijeli so) v nedeljo zvečer v Kandiji pri Novem Mestu znanega tatu Mat. Rogino, ki je 7. junija m. 1. pobegnil iz novomeške kaznilnice. Zopet sedaj so našli pri njem več žepnih ur, verižic, uhanov in take drobnarije.
(Najden mrtvec.) V Spodnji Zadragi so 17. t. m. našli mrtveca. Konštatirano je, da je mrtvec bivši strojevodja Gre ho ta, ki je bil že pred delj časom od južne železnice odpuščen iz službe.
(Tatvina.) Franc Mavsar, črevljarski vajenec pri Fermantinu, je kradel svojemu mojstru usnje in s tem, kakor je sam priznal, oškodoval mojstra za blizu 30 gld. Zvitega ptička je v soboto prijela policija.
(Skrivnostni umor v Polni.) Hilsnerja je do znane izpovedi dovedel strah pred smrtjo. Od pretekle nedelje je bil jako razburjen. Hodil je nemirno po celici in ni hotel ničesar jesti. V sredo so pri okrožni sodniji upeljevali telefon. Delavci so z velikim hruščem pritrjevali isolatorje na po-slopje. Hilsner je z velikim strahom vprašal nekega kaznjenca, ki je bil ž njim v isti celici, kaj pomenja hrušč. »Polde, jaz mislim, da za te pripravljajo vešala«, bil je odgovor. Hilsner je bil vsled tega ves potrt in je zahteval govoriti s preiskovalnim sodnikom. Ondi je tudi povedal, da «o umor nameravali izvršiti že 27. marca, a da se jim ni posrečilo. Pripoznal je, kakor poroča »Deutsches Volksblatt«, da je bila kri ulovljena in porabljen aza rituelne židovske obrede. Povedal je kraj, na katerega je njegov židovski tovariš po železnici trans-portiral kri. Vsled teh izjav je v velikih Škripcih :znani Rabbi Bloch. V svojem listu je nekaj dni pred Hilsnerjevim odkritjem razpisal 4800 gl. nagrade oni osebi, ki bi mogla dokazati, da sta bila pri moritvi udeležena še dva Žida. Rabbi Bloch bode sedaj to svoto moral plačati — Hilsnerju. tako bode zahteval zastopnik matere umorjene Ane Hruzove dr. B a x a, da s to svoto uboga mati dobi neko malo preskrbljenje za starost. Še bolj se je pa urezal veliki rabinec v Polni dr. Giidemann — seve, ako so Hilsnerjeve izjave resnične. Dal je besedo, da odpade od židovske vere, če se dokaže, da je bila kri porabljena za rituelne namene. Dunajski župnik dr. D e c k e r t ga že prijemlje za besedo. Vsled Hilsnerjevih odkritij se Židje trumoma selijo iz Polne. Od 250 ondotnih Židov se jih je že izselilo 150 na — Dunaj. Kristijani se ondi ogibljejo židovskih trgovin, ki stoje prazne. Kraj, kjer se je zgodil umor, so fotografi fotografirali. Samo jeden trgovec je iz-pečal pol milijona takih podob. Ljudje prinašajo vence na kraj, ki je bil za Ano Hruzo tako usoden. Nedavno pred tem umorom je bila umorjena v istem gozdu neka Klima. Bila je istotako zaklana in skrita. Sumi se, da bo tudi ta umor izvršili Židj e. Prav bi bilo, da bi nam kdo kaj napisal o židovskih rituelnih »navadah«. Omeniti je Še, da so Židje takoj po obsodbi poslali Hilsnerju v zapor potvico, ki je bila zastrupljena.
Tudi o tem se vrSe preiskave.
*
* *
(Nadvojvoda Evgen in kmetica.) Na svojem zadnjem potovanju po Tirolskem je prišel nadvojvoda Evgen 14. t. m. tudi v Eggenthal ter si po
vizitaciji ondotne šole nemškega viteškega reda ogledal ondotno okolico. Na jednem takem izpre-hodu pride do neke večje kmetije. Tu ga kmetica vsprejme z besedami. »Kehren Sie n8t a bisl zua, kaiserliche Hoheit!« — »Hvala, nimam časa,« odgovori nadvojvoda, »sicer pridem prepozno v Bolzan.« — »Sel w&r nit iibel,« pravi kmetica, »der Speck und der Wein steht schun afn Tisch, Sie miiss'n zukehren.« — »Prav rad, a nimam časa,« odvrne zopet nadvojvoda, toda kmetica zakriči še glasneje: »Sakere, seli wiir nit iibel, die Kaiserin is a da gwesen, dann konnen Sie a a bisl zukehren.« Moral se je konečno udati in potem še na steno zapisati: »Nadvojvoda Evgen, Hoch und Deutschmeister.«
(črnogorski knez) bode omožil tudi svojo drugo hčer X e n i j o. Poroča se, da se za njeno roko poteguje grški princ Nikolaj.
(Majhen junak.) Kraljevo rešilno društvo v Londonu »Humane Society« je te dni obdarovalo s pergamentno diplomo petletnega junakaLeo narda Webera, ker je rešil svojega triletnega bratca. Mali Weber se je kopal v močvirnem kraju. Noge so mu zlezle v blato, ni jih mogel potegniti ven in je bil kmalu pod vodo. Leonard to vidi iz daljave, plane precej v vodo in potegne ven pol živega bratca. Petletni junak je sin ubogega rokodelca, ki ima 12 živih otrok in uživa sedaj čast, da je oče najmlajšega diplomovanega junaka na svetu.
(Kronana zasluga.) »Luzerner Tagblatt« poroča: Gospod svinjski trgovec M. v Appenzellu je prodal gospodu J W. v Seinachu 101 prešiča. Prejemalec je bil tako očaran od izbornega prima-blaga, da je prodajalcu poBlal lavorjev venec.
—	Žalujte, Tasso, Petrarca in Dante! Po čemer ste vi hrepeneli v pesniškem navdušenju, je dobil za jedno poSiljatev — svinjski trgovec.
(Temu se lahko odpomore!) Pred nedavnim se je podal neki francoski zdravnik v Peking, da bi na ondotni novo ustanovljeni medicinski šoli seznanil sinove kitajskega cesarstva s tajnostmi anatomije. Pri tem svojem početju je pa zadel ob veliko oviro ; manjkalo mu je namreč človeških trupel za raztelesenje, ker Kitajci nikakor ne dovolijo, da bi se dotaknil nož trupel umrlih sorodnikov. Jedina trupla usmrčenih zločincev so pri tem izvzeta. V tej veliki zadregi se je obrnil zdravnik do vsemogočnega podkralja Li-Hung-Čanga. »Premalo trupel imam«, pravi zdravnik, »in brez njih medicinci ne morejo študirati anatomije«. »Saj so vam vendar na razpolago trupla umorjenih zločincev«, odgovori podkralj. »Res«, pravi zdravnik, »toda teh je mnogo premalo«. »No, temu se lahko odpomore«, vzklikne ravnodušno Li-Hung čang, »treba bo samo usmrtiti več ljudij, pa ste iz zadrege !«
Društva.
(Slovensko katoliško del. društvo v Ljubljani) je imelo v nedeljo popoludne v svojih prostorih v »Katoliškem domu« običajen društven shod, ki je bil primeroma dobro obiskan. Govoril je odbornik g. Moškerc najpreje o kršč.-socijalni ženski organizaciji, kateri se je ravno ta dan položil temelj, ter o njeni veliki važnosti. Potem je pa prešel na umazani aferi Židov Drey-fus in Hilsner ter obširno opisoval namene svetovne židovske zveze »Alliance Israelite«, ki ima svoj sedež v Parizu in vseh večjih mestih svoje podružnice. V vnetih besedah se je konečno spominjal 25letnice mašništva mil. škofa dr. Mah-niča, prvoboritelja za katoliške ideje mej Slovenci. Živahni živio-klici so spremljali njegove besede.
—	Za njim je še član Urbar navduševal poslušalce k vzajemnosti in vztrajnosti, na kar je predsednik zaključil shod z živio klicem krščanskemu socijalizmu in naznanil, da prihodnjo nedeljo praznuje »Zveza« god svojega zavetnika sv. Mihaela dopoludne ob četrt na 10. uro v nunski cerkvi s sveto mašo, popoludne pa priredi v ta namen društveno zabavo.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za brdski sodni okraj) bode imela redni občni zbor v nedeljo dne 1. oktobra t. 1. popoludne ob 4. uri v salonu g. Martina Vever vulgo pri Slaparju v Lukovici po slovesnem blagoslov-ljenji veličastnega, v spomin smrti cesarice in slavnega petdesetletnega cesarjevega vladanja po stavljenega spomenika Matere Božje. Odbor.
(Slovensko bralno društvo v Trži č u) bode imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 1. oktobra t. 1. ob 9. \iri dopoludne v društvenih prostorih.
(Združeni člani pekovsko strokovnega društva za Kranjsko) napra-
vili so dne 24. septembra društveno veselico pri črnem medvedu, ki bi bila vspela povoljno, ko bi ne bil nam gospod polic, komisar Podgoršek štreno zmešal Ne vemo kako, ali smo se mu mi pekovski delavci tako zamerili ali kaj ? Gotovo je bilo g. Podgoršeku uže poprej znano, da bodemo imeli mi svojo veselico, znan mu je bil tudi vspored, da bodo igrali zagrebški tamburaši, toraj bi bil lahko vsaj v saboto vkrenil, kar se mu ni zdelo prav, ne pa šele pred veselico, da je namreč prepovedal zagrebškim tamburašem v Ljubljani sploh igrati. Tako postopanje gospoda Pod-goršeka zasluži, da se svetu naznani. Prostori bili so okusno dekorirani s slovenskimi in cesarskimi zastavami. Veselica je pokazala, da v združenju je moč. Imejmo vsi to geslo vedno pred očmi. Sloga jači, nesloga tlači.
(Darove za družbo sv. Cirila in Metoda) so od 18. avgusta do 15. septembra t 1. pošiljali čč. gg.: Nadučitelj Josip Žirovnik nabirko bogoslovca J. Drašček ob g. Kunšičevi novi maši v Gorijah 17 gld. 90 kr.; Martin Medved iz La-porij zbirko ob Cenčevem pogrebu zbranih duhovnikov za mutsko šolo 10 goldinarjev; škofjeloška podružnica za leto 1899 32 gld.; kapelan v Poličanah Fran Cerjak 5 gld. za šolo na Muti Ivan Dimnik iz Trbovelj pokoro za zopernarodne grehe gospoda N. 5 gld.; ormoški kapelan Fran Gartner s primicije g. Antona Kociper v Litmerku 7 gld. 10 kr. za mutsko šolo; komi vikarij v Mariboru Josip Cerjak 76 gld. za šolo na Muti — nabirali pa so to imenovano svoto: Vinko Polja-nec 54 K.. J. Somrek 25 K., V. Cerjak 18 K., Mandlišek 5 K.; po 5 K. so k onemu znesku darovali udeležniki župnijskega izpita v Mariboru: V. Cerjak, A. Cestnik, V. Hribernik, L. Hudovernik, P. Gregorec, A. Novak, A. Podvinski, V. sigi, Fr. Višnar in J. Weixl; deželnosodni svetnik dr. Gestrin poleg svoje letnine še 1 gld.; podružnica na Vranskem 50 gld.; besniški kurat Fr. S. Pokoren 5 gld.; besniška hranilnica in posojilnica 5 gld.; Ante Beg pri omizji rožnodolinskih in celjskih rodoljubkinj in rodoljubov 4 gld.; Franica Tušekova v veseli družbi v Žičah pri Konjicah 1 gld. 10 kr.; vitanjski kapelan Fran Trop na shodu pri Slaprniku ob Vitanji za šolo na Muti 16 gld.; učiteljica Lojzika Freuensfeldova v veseli družbi pri sv. Marjeti ob Halozah 7 gld. 50 kr. — Ko domorodno zahvalo izrekam vsem čč. darovalcem, tedaj opozarjam, kako uprav štajerske sestre in brate bodri naša prihodnja šola na Muti. Živela mutska šola in vi, Slovenci — naprej! Prvomestnik družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Telefonska in brzojavna poročila.
Ministerstvo Thun — padlo.
Dunaj. 26. septembra. Politični položaj je še vedno nejasen; stvari stoje še zmeraj tako kakor oni hip, ko je T h u n sporočil cesarju, da ministerstvo odstopi. Knez Liechtenstein sicer še poskuša svojo srečo s sestavljanjem koalicijskega ministerstva, vendar je vedno bolj prepričan, da take vlade v^ sedanjih razmerah ne more nihče sestaviti. Cehom vstreči in nemške ob-strukcijoniste zadovoljiti, tega nikomur ni mogoče. Vlada vzeta iz desnice je zopet vsled tega nemogoča, ker bi obstrukcija za-branila volitve v delegacijo, o katerih pa cesar želi, da se na vsak način izvrše. Desnica tudi ne želi vlade iz svoje srede, ker je odobritev nagodbe v zbornici zanjo preodiozna naloga. Konečno se najbrže sestavi uradniško ministerstvo, dasi se mu sedaj desnica še upira z vso odločnostjo; to ministerstvo pa izvrši le volitve v delegacijo, potem pa ga pri razpravi o nagodbi večina prisili, da odstopi. Sedanje zmešnjave značilno osvetljujejo, kako daleč smo v Avstriji, da niti več ustavne vlade ne morejo sestaviti.
Dunaj, 26. septembra. Ogerski ministerski predsednik Szell je odpotoval v Budimpešto.
Praga, 26. septembra. Izvršilni odbor mladočeških poslancev je odobril poročili posl. Herolda in Pacaka o spremenjenem političnem položaju, ter naročil parlamentarni komisiji državnozborskega kluba, naj postopa strogo v smislu resolucije z dne 16. t. m.
Dunaj, 26. septembra. Prebivalcem vsled povodnji prizadetih občin nižje-avstrijskih je podaril cesar 10.000 gld.
Dunaj, 26. septembra. Vodstvo osrednjega obrtnega nadzorništva je trgovinski minister poveril obrtnemu nadzorniku Miihlu.
Brno, 26. septembra. Sooijalno demokratični strankarski shod je po daljši, precej živahni debati vsprejel resolucijo, v kateri se odobrava dosedanja taktika strankinega vodstva in se temu naroča, da se v bodoče z vsemi silami bori za svobodomiselna ljudska prava v vsem javnem življenju.
Rim, 26. septembra. Včeraj je papež vsprejel blizu 1500 francoskih delavcev ter na pozdrav njih voditelja odgovoril: „Naša najiskreneja želja je, pokazati, da je cerkev prava mati narodov, kajti samo ona more pri toliki različnosti stanovskih interesov vzdrževati socijalni red in kolikor je mogoče, vse osrečiti že tu na zemlji. Da postanete res srečni delavci, se morate poslužiti besed in vzgledov, s katerimi se navajajo zapeljanci h Kristusu. Tako bo vaše delo tolažilo nas v visoki starosti". Papež se prav dobro počuti.
Belgrad, 26. septembra. Kneževič je uprav pred usmrtitvijo izjavil, da so Nikolič, Dimic in Kovačevič nedolžni.
t.)i»rit BM
23.	septembra. Ana Plankar, posestnika hči, 8 dni, Dolenska cesta 20, življenska slabost.
24.	septembra. Ivana Tomšič, vrtnarjeva žena, 69 let, Poljanski nasip 26. srčna h:ba. — Helena Tišler, kuharica, 62 let, Sv. Petra cesta 5, plučnica.
25.	septembra. Oton Mttller, stotnika sin, 11 mesecev, Subičeve ulice 3, furunculosis in črevesni katar.
V bolnišnici: 23. septembra. Marija Svetek, strežnica, 70 let, mrtvoud.
Cena žitn na dunajski borzi
dn«5 25. septembra 1899.
Za 100 kilogramov. Pšenica za jesen . . . gl. 8 44 do » » pomlad . . » 8 84 »
Rž za jesen.....» 6 86 »
» » pomlad . . . . » 7-24 » Turšica za oktober ... » 5-50 » » » maj-junij. . » 536 » Oves za jesen . . . . » 5 29 » » » pomlad ...» 5 70 »
gl-»
846 8-86
6-87
7-26 5 51 5-38 580 5-71
Meteorologično poro 6ilo.
Višina nad morjem H06'2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
		Staaje barometra t mm.	Temperatura po Celzija			111 4*, 8 k-
J	čas opazovanja			Vetrori	Nebo	
2o	9. zvečer	734-9	I0i	sr. jvzh.	jasno	00
26	7. zjutraj 2 popol.	736 5 735 0	7-6 17 0	sl. vzjvzh. sr. vzh.	megla jasno	
Srednja včerajšnja temperatura 117°. normale: 13-5°
Križevi pot,
183 cm visok in 64 cm širok ima na prodaj za gld. 120—	741 6-4
FH. TOMAN, podobar in pozlatar v Ljubljani. Valvazorjev trg.
i
b.
B
~ §
" d
-s Z s a e 1
a o ® >
00 v
ja —•
*	S
*	">
~ O
1
■s
3'
«1-----naravna
afikalična kislina

najboljša mizna in osvežu-v joča pijača, 20 38
katera je preskuSena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem katar u.
izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
m želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh.
Prospekti zastonj in franko.
a. >3
t
katol. tiskovnega društva za L 1900,
krasno vezan, z jako zanimivo in rabno vsebino, z vrtnim koledarjem, z imenikom učencev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v »Katol. Bukvami« 1 gld. 20 kr. Udom tiskovnega društva je brezplačen.
Ha m prodaj
je na Lazih hiS. it. 1, občina Zgor. Tuhinj nad Kamnikom, kakih 20 korakov od deželne ceste oddaljen. Mlin je brez oprave. Vodna moč je tolika, da žene 5 kamenov in stope. Pripraven je tudi za fužino.
Več pov6 Janez Hribar, posestnik na Cešnjieah.	787 3-1
Kemične barve zemeljne
ThnVIlP za zidarie ima tvrdka BRATA EBEBL ▼ Vil# t/C Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so nizke.	228 14 11—6
Sprejme s e v večjo gostilno mlada, delavna	785 i—i
natakarica,
kateri se odda na račun. Zaslužek dober. Kavcije je vložiti 300 gld.
Kj6, pove upravništvo »Slovenca«. Izvrstna, naravna lirva&ka
priporoča iz svojega kleta
Mirko Broz v Zagrebu
Oddaja jih v sodih od 50, 100, 200, 300 I. itd. po 22, 23, 24, 25, 26 liter iz let 1895, 1896, 1897, 1898. Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost.	726 60—8
yia Geppa štev. 5.
Spedicijska in komisijska poslovnica.

Sprejme vsakovrstna zastopstva.
i ■
Priporoča se slav. slovenskemu trgovskemu svetu in drugemu občinstvu za vsake vrste pošiljatve bodisi o dovažanju v Trst ali izvažanju iz Trsta. Preskrblja vse potrebne manipulacije na carinskih uradih, vsprejemlje blago v pohrano.
Oprt na veliko izvežbanost, pridobljeno v lOletnem delovanju v tej stroki, zagotavlja lahko najtočnejo postrežbo.
774 3-3
R. Pretner.
aJMT Korespondenca se vodi v slovenskem, hrvatskem, češkem, nemškem in italijanskem jeziku.
Razglas prostovoljne dražk
V	zapuščino vpokojenega župnika gospoda Petra Warthol-a spadajoče premičnine: hišna in posteljna oprava, perilo, obleka in razne drobnarije prodale se bodo v sentpeterskem župnišču v Ljubljani na javni dražbi
dne 28. septembra t. L ob 9. uri dopoldne
in če treba tudi popoldne.
Kupci morajo kupljene reči takoj proč vzeti in kupnino sodnemu komisarju plačati.
V	Ljubljani, dnč 22. septembra 1899.
Ivan Plantan,
777 2—2	c. kr. notar kot sodni komisar.
4*
^	Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel že dolg« obstoječo
avtor, javno tehtnico, združeno s komisi-
jonalno trgovino Fr. Moditza vTrstu.
Priporočam se gg. trgovcem s prašiči, kakor onim z deželnimi pridelki, ter slavnim vodstvom raznih zadrug v posredovanje nakupovanja in prodaje vsakovrstnega blaga na tukajšnjem tržišču.
Vsestranske trgovinske zveze, prostorno skladišče, njega ugodna lega in zadostno znanje raznovrstnih trgovinskih strok mi dopuščajo pričakovati cenjenih naročil. — Z odličnim spoštovanjem	771 3—3
Alojzij Grebene, Trst, ulica Torrente 30-32. .
Telefon štev. 135. Kaprle in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem karzn.
Pri dei. kot trg. sodišča protokollrana
• ISl\l4A laks Veršec'
v LJUBLJANI.
Poštni čekovni promet štev. 847 633. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro-konto),
obresti od dn6 do dnš po 4 Poštno - hranilnlčne poloinioe so na razpolago.
P ii ii sl j s k a t>
o r z a.
Dnč 25. septembra.
Sknpni državni dolg v notah.....100	gld.	05	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....99	»	95	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......118	»	25	»
avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron .	100	»	10	»
Ogerska zlata renta 4%.......117	»	20	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	95	»	10	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	907	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............370	»	—	»
London vista...........120	»	40	»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	»	!)7'/,►
80 mark............11	»	77 V
10 frankov (napoleondor)............9	»	68	»
Italijanski bankovci........44	»	50	»
C. kr. cekini......................5	»	69	»
Dnč 25. septembra.
4°/„ državne srečke 1. 185-1, 250 gld. . .	171	gld.	25 kr,
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	156	»	50
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195	»	50
4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	100	»	10
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......139	»	50
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	128	»	50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107	>	50
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—	»	—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	96	»	90
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	215	»	25
» > južne železnice 3"/„ .	168	»	—
» » južne železnice 5°/0 .	117	»	75
» » dolenjskih železnic 4°/„	99	»	60
Kreditne srečke, 100 gld......196 gld 75 kr,
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	166
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......28
Salmove srečke, 40 gld........83
St. Gen6is srečke, 40 gld.......84
Waldsteinove srečke, 20 gld......62
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. ,	150
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v.	3145
Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. . .	426
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	71
SploSna avstrijska stavbinska družba . .	102
Montanska družba avstr. plan.....280
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	189
Papirnih rubljev 100 .......127
60 50 76
50
76 60 60
37
Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„311 E R C U K"
I., Wollz8ile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
AJT Pojasnila "£2& v vseh gospodarskih in linanfinih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti SI* naloženih Klavnic.
m