ŽENSKI SVET.
MAREC 1937 // LETO XV.
Zdravstvo
Kopel v zgodnji pomladi
V hladnem pomladanskem času, ko že marsikje primanjkuje kuriva in že manj in poredko kurijo, moraš biti v izberi časa za kopel posebno previden.
Kdor ima kopalnico v stanovanju, se lahko koplje zvečer, toda 2 uri po večerji, ko je želodec že opravil svoje glavno delo. Vsakomur sicer ne prija kopel pred spanjem, temu ali onemu kopanje razdraži živce, ožilje, kri. Temu lahko odpomore s tem, da sledi kopeli hladna, nikakor pa ne mrzla prha. Nervoznim ljudem pa ne ugaja niti mrzla niti vroča prha, ker jim oboje draži živce. Najugodneje vpliva toplota vode 38» C. Ako taki kopeli ne sledi prha, naj se ta toplota vode zniža na 800 C. Za vsakogar ni mrzla prha dober zaključek kopeli; pod vplivom ostrih mrzlih curkov postanejo mnogi nervozni in popolnoma budni.
Kdor se torej ne sme kopati zvečer, naj se koplje zjutraj; uredi pa naj si tako, da se koplje pred. zajtrkom. Tako miue že z oblačenjem in zajtrkom toliko časa, da se ohladi, preden gre na cesto. Iz kopalnice iti takoj na prosto je škodljivo. Zelo prijetno ter zdravju ter dobremu razpoloženja koristno je, ako smo tako srečni, da moremo po jutranji kopeli leči še za pol ure ali uro v postelj.
Za malokrvne otroke, pa tudi za odrasle nikakor ni potrebno, da se kopljejo vsak dan. Pomisliti moramo, da vzame vsaka kopel telesu precej toplote in koži potrebno maščobo. 2—3 cele kopeli na teden popolnoma zadoščajo. Ostale dni pa si hitro umijemo telo z mlačno ali postano vodo.
Posebno ugodno vplivajo izmenične kopeli. Najprej si pripravimo vodo kakih 35» C: ko se telo navadi te toplote, začnemo višati temperaturo, kolikor vzdrži telo, nakar pustimo, da se voda polagoma ohlaja. Preden je tako mrzla, da bi postala neprijetna, pri-iijemo zopet tople vode. Ako nimamo pbna, ki ga lahko sami ugašamo in zopet prižigamo, je treba za tako izmenično kopel ali prho pomoči druge osebe.
Važne pa niso samo kopeli in prhe, važno je tudi otiranje in brisanje telesa. S tem, da se površno osušiš, še ni dovolj. Treba se je z ostro brisačo ali celo s ščetko drpiiti, da .se koža napolni s krvjo in se doseže dober obtnk.
Kjer je mogoče, naj se otroci kopljejo dvakrat na teden, dnevno pa naj se umivajo do pasu. Paziti je še poseoej na ušesa in vrat, da so vedno čisti.
Kdor ima visok krvni tlak, naj bo pri kopanju previden; vroča voda viša pritisk krvi. Ako znaša krvni tlak preko 180 ali celo 2000, se sme kopati dotičnik v topli vodi le po navodilih zdravnika in v prisotnosti druge osebe. Tudi stari ljudje se nikoli ne smejo sami kopati.
Kopel v hiši je pravi blagoslov. Oblasti in vsak posameznik bi morali delati na to, da ima vsako, tudi najmanjše, stanovanje kopalnico ali vsaj mal prostorček s prho.
Domača rastlinska zdravila
Že opetovano smo naglašali, da je narava s svojimi brezštevilnimi rastlinami često najboljša zdravnica. Naročnica, ki se temeljito bavi z rastlinstvom, nam pošilja navodila oz. preizkušene recepte za zdravljenje nekaterih bolezni s pomočjo rastlinskih čajev. Navajamo jih s povdarkom, da je mnogo-katera bolezen ozdravljiva le tedaj, ako smo se pravočasno potrudili, da ji najdemo pravega leka. K bolniku, ki mu je bolezen že hudo napredovala, treba vsekakor klicati zdravnika.
Tuberkuloza ali jetika je v začetku ozdravljiva. Čim se pojavijo prvi znaki te bolezni, je polagati največjo važnost na snažno in vedno dobro prezračeno stanovanje, da se tuberkuloza še bolj ne razširi. Soba v kateri bolnik prebiva in spi, naj bo po možnosti napolnjena z velikimi šopi smrekovega in borovega zelenja, ki ga treba večkrat izmenjati, da so mladike vedno sveže, iglasto drevje namreč izloča smolnate snovi, ki celijo pljuča. Zato je koristno, da bolnik vdihava zrak, prepojen s temi snovmi, — Ako se pojavlja potenje, daj bolniku zjutraj in zvečer skodelico presličnega (Zinnkraut) čaja. Kuhaj pest posušene preslice pol ure v litru vode. Po tem čaju preneha potenje, ki zelo slabi telo. — Dalje treba urediti prebavo. To doseže bolnik z uživanjem fig. (GI. navodilo v lanski 6. štev. Našega doma, str. 48.) Ako je zaprtje precej trdovratno, tedaj namočimo fige v olivnem olju namesto v vodi. — Za pospeševanje teka naj jemlje boloik petkrat na dan uro pred jedjo po 1
17

trn
Pokaži svoje zobe, mala Eva!
.Glej, kako so zdravi iri beli po Chlorodontu. Vse moderne matere vedo, da .je treba mlečne zobe skrbno negovati,, če. hočemo, da poštaneib .traini zobje zdravi in močni. MaH, daj svoiemu otroku zobne paste Chlorodont, kije s svojim mikroskopsko finim čistilnim jedrom in prijetnim okusom posebno otrokom primerna za nego zob." Peneči ali ne peneči se Chlorodont. obe kvaliteti sta enako dobri.: Domači nroizvod ..
Ji C h I O rod p h I

žlico pelinovesa čaja. Jesti mora tečne in laKfce jedi .takistd petkrat , dnpCTo. in sicer vedflo redno, ob i.stem t'asu. ■ Po.tee tega naj poulije vsako uro še 1 žlico, pljučnefia. čaia. Sestavljen .je iz sledečih rastlin: 10 gr zelenega brinja,.30 gr trpotca, 10 gr äentjanp-. ževk, .30 gr angelike, 10 gr pekočih kopriv, 10 .gr papeževe sveče (Verbasoum T.), 10. gt grenkuljiče. (Glehoma hedl, 1.0 gr poprove mete, 5- gr navadnega janeža, 5 gr sladkega' janeža. 5 gr planinskega mahu, 10 gr ietič-. nika (Ehrenpreis,, lat. Veronica nffiz.),.20 gr pljačnika (Pulmonoria), 5 gr kačnikovih pc-res(Arum maculatlini)., 5 gr kf)renin divjega bezga, 5 gr korenin divjega janeža.. Vse to dobro zmešaj in vzemi, kolikor primeŠ s tremi prs.ü za četrt litra vode: kuhaj četrt, ure in ko se ustavi, preccdi. Car .fe preizkušen in bolnik že v par dneh čuti v pljučih.
olajšanje.
Ako hodi večkrat na d Poleg tegaji dvakrat dne-postelji po v: stano. vodo ii Vse ne sme t potrebno hitro obl naj
jbel, dih , dt feče
, iva 1—2 u njem z vodo da se dobro s ljenja je neki počitnicah pr nik, ki vzbilj, mora tehtati na feži ptiča. Za pl.infin. tudi za bledii je izredno pi 3 pesti zelenf priv, 2 pesti 1: pe.st rmana mete. po Vz p rine dušice {timii «tiri enake dele in čice. Za enkrat po stresi: v lonec in : Vre naj 13/4 uie, n
n ni.preveč, os 1 v čistem zrak izredne važnost lo. Ziuiraj in z :m telesu hitro i z vinskim, ali s .. ajati dlje kakor 1 m da kožo.osučima, samo d ičemo in dobro nfiknjemi postelji. Po obedu
adn
išem
ri.. Zvečer pa mora p u kisom ležali l.uro egreje. — Po tem nač gimnazijec v idobil na tež i bojazen, de ik teden.
i.r dela
Š ( topli n s po-i kisom, into. Ni bolnika . Ostane tinj tudi :d otirar postelji, 'dr
da se zd o bolne v i 5ne. malokrv ■ipornčljiv si ■ga brinja, 5 pest trpotca, 2 pesti 1 pest poprov iti kimlja. tavže i).' Razdeli
ahi
ath
letošnjih božičnih 5 in pol kg, Bol-bi bit jetičen, se ker pridobivanje e obrača na bolje, ižjem stadiju, pa le in živčno' bolne ■deči čaf. Zmešaj i pekočih ko-šentjaneževk, e ali navadne ntrož in mate-, vše skupaj na
ici v popirnat vsebino eiie vreč
alij vanj 21/'4 .litra vode kar prideni še četrti del
od polovice 'pesti mrtvih belih ali inimenil kopriv. Knr je ostalo, mrtvih kopriv, jih zavij zn vsako napolnjeno vrečićn:eriak del: * poseben pnpir in jih spravi zn.pozheie., Kir haj seda} čaj š(! 1'4 ure.: Nnto , odcedi, tud: iz rastlin iztisni sok, deflai SO.^.^S dkg. slad-korja in poi'oviio prevri.: Ko se čn! shlnd ga nalij v čisto, slekle ' " ' " splahnila_ z žlico -žganja
vsehiijp tiidi žuje' v bnlnikii r krepi. Nadomešča ki gre povečini n Bolnik naj jemlje zarca 1 uro pred z
pre;T Ijeni
■C:
ječa , krv prav dobrr iprebavljen mlnčnegj
CO. .ki-, si j-Tako.pripT Pleza, zato pomnOf telesci i h ga ieleznatovino, skozi želodec: ja po pol:k
ajtrkgm in 1 uro po večerji.
Rozine, civebe in kofintc, izbrane in oprane n.-ij bi diijal.e miitere vča.sih oirriknra kot poslasiico.: saj vsebujrio. -mnngo .sladkorja iri vitaminov, tir dobro . ufeiajo pre-, bavo. Na vsak .način so mnogo bnlj zdrave kakor sladkor, ki škoduje zobem in želodcu.
Zelenjava )n lepota. Pr
žeun tako polt. kakšno zasluž-stvn za, izbolj-šanie kože sami uspeha, pravilna prch podlago. Želero in žv šanico ter čiščenje Hrana mora i^krhet rudnin. Prij,oročliiv frlliterski skodelici : delice.špiiioče, 2 si konici zelenega peti
11/2,1» pij zjutraj zvečer pra dneva. Ta žvepla, da ki je posebno ugod čebuli in, glavnati. salnt: tiidi vnnnje.^elene liste, železa. Po, treh lednih .6 Za večerjo nživajh baje , zvezde skledo zelene i prehvaliti, kako zelo ko
vpplo sta z, krvi pospb da dobi tel. le naslednji fkorcn i korei to kr '.adošči
1,. da ima lanjasred-prina.Sajo udili prvo me-
iPlene odelic iilia
ne važnost;.
n dovoli, tf h 1 inha: 2če-, ine):. 3'4 sko-»ia. .2 noževi , ,	haf pol lire
ode. toliko zadpšča za dva dni; ikor'elico te precejene, juhe. in toliko; kär ostane nopii'iekom ^lenjaM vsebnje-toliko žcTe^a in telo temeljito izčisti. lZveplo; ■ ; pnltl ie v koreniu, , Porabiti pa treba ki v.sebujpTO naiveč i Že r-rikaže učinek, .nierikanške filrn,ske alat.e rh ne' morejo ^ feti to-polti in liniji.
Uvela na$;ubar
ki vsebuje nianj i
a koža zahteva prehrano, igljikovih hidratov- (slad-
iš
kor; sladice,, inočnate jedi,, Ifrompir itd;), za-tu pa tem već beljakuv'ia, . tftrej. jajcav šp.eSeiio meso, maščobe y obliki pre'sncga masla ili speiijene smetane; mleko in uilečiie jecli,.,žeieniaVa iltl. :V njih Je-, vitamin A. ki donaša kiiži hraiiilne siiovriii jo pozivi. Pre^, ćej ^^e da obnoviti:, koža tu'li od zunaj nam-■ reč z otiranjem z jajčnim beljakom in, rü-.
menjnkbm .tei '2 lažitiini -mastnimi mažami. ■ .Osebe,rdečega in'zaripljfnega obraza,, smejo : uživati .liranp, ki" ne yselaüje iiikakih dražil in ostrili začimb; ■ Ogibati se morajo alkohola yseh vrst, kavć, čaja in raznih konzerv, slanega mesa, gorf-ice. Usrodno vplivajo mleko, med,, sladnl izvleček, sadje, zelenjave, prešličin. čaj itd.
Naše stanovanje
Naš dom
Človek si ureja dom po sredstvih, ki jih ima na razpiilago, in po lastnem okusil. Zato e težko govoriti., kako , naj bi bl|. dom m-e' _en. Ta ljubi velik, svetal .prostor, drngi.zopet je zadovoljen, če ni • niti enega kotička praznega v slanovänju. Vse inom biti zastavljeno s pohištvom, vse preobleženo s preprogami, blazinami in različnimi dro,bni-mi ,stvarmi. To je zadeva svojstvenega okusa in razpoloženja. .
Sledeči nasvet pa- liaj bi vseeno^veljal vsem: V sobi naj. bo čim manj predmelov, ki ne odgovarjajo nikakemu namenu in nič ne služijo, marveč delajo samo gnečo. Gim več znika in svetlobe je v stanovanju, tem bol. e in tem lepše.
tfalo'stvari v sobi zahteva manj dela in s tem manj izgiibe časa. Lažje je obraniti ■ či<toto in re(l v svetli, nenatrpuni sobi, kakor v prostoru, kjer ne, moreš prestopiti koraka.; ne da bi se pb kaj izpodtaknila ali bi česa ne porušila:! V naravj so nam všeč svežina, pestre barve, zrak, ki veje okoli nas. Zakaj pa bi svoj dom zapirali trm dobrotam prirode, zakaj bi ga hotöma delali mračnega, neudobnega?
Mnogokje je pripisovati težnjo po mrač-nia.štvu slabi navadi, prevzeti od dedov, babic in prababic, .ki so se bale sonca. Pred njim sp, žagrinjale .okna in. si s so.nčniki in pahljačami ščitile obraz in roke. Danes iščemo sonce in se mu izpostavljamo. Zalo se pri opremi slanoViinja ne dajino vkovati v stare tradii ije.
Drugi zopet se dnjn^ zavesti od ra7nih no-votarij, ne da bi pomislili, ali so udobne in praktične; pa se česlo zgodi, da se čutijo tujce v lastnem domu. Stanovanje .si je treba uredili po resničnih potrebah in po lastnih zahtevah.
Nikakor ni potrebno, da vse, kar nam je Ijiibo. postavimo na vidno mesto ali obesimo na zid. Nasprotno, kar nam je posebno drago, lepo zavijemo; in spravimo, da se ne pokvari in Uniči,. Kar nam v vsakdanjem živ-IjenjuL koristi in kar je hkrati lepo ter očem ugodilo, postavimo na mesto, ki mu pripada in, stvar je. v redu..
Obešati fo,togt:a£i.ie sorodnikov in prijate-, Ijev ha sleno, je slaba navada. Oko, ki jih ■ima neprestano pred seboj, jih sploh.ne vidi
več, in Čustvo zanje otopi. S tem, da imamo fotografije obešene na steni ali postavljene iia kaki poliči, dopuščamo, da jih prah in svetloba uničujeta; darovalcem pa na ta na!-: čin ne izkazujemo pozornosti - ali ljubezni, Zato raje hranimo slike svojih dragih v čedni kaseti. Od časa do časa jih pregledamo in vzbujamo pri tem sponiine ter tako ustvarjamo toplofazpoloženje: Zakaj bi se hotoma oropali takih lepih trenutkov?
Mnogi ljudje imajo denar, a nimajo smisla za. lepe originalne slike. Nabavljajo si prekrasno dragoceno pohištvo, na stenah pa jim vise ceneni odtiski „kičev", navadno v dragih okvirjih, A kaj lahko sklepamo iz tega dejstva ? Da so lastniki bahaški dbmišljavci brez duhovne in umetniške kulture ... Nekateri pa bi radi okrasili sobe z,nečim lepim, okusnim, a nimajo denarja za to. Njim bi se dalo odpomoči z dobrimi reprodukcijami umetnin. Kak manjši original si pa morda le lahko privoščijo. Njim veljaj nasvet: Raje malo, a to dobro. Ni treba, da je vsako stanovanje umetniška galerija. Bolje je, da so zidovi prazni, kakor da jih ubija prenatrpanost z neokusno drobnjovo. .
V stanovanjih ustvarjajo domačnost tudi cvetlice, zelene rastline in lepo izvedena ročna dela, predvsem preproge in blazine. A tudi v tem se je varovati preobilice.
Oprema stanovanja glasno govori, podaja pravo sliko stanovalcev. Cesto jih postavlja na laž, ako niso taki, kakršne se v javnem življenju — kažejo.
Skrinja
Moderne dele pohištva navadno občudujemo zaradi njihove lepe zunanjosti in zaradi njdiove, namenu natančno odgovarjajoče oblike. Starinski predmeti pa vzbujajo v nas čustvo romantike in z njo prijetno toploto.
K pohištvu, ki poraja v naši duši spomin na čas naših babic in prababic, čas brez strahu pred vojno, brez krize in brez gonje za sliižbicnmi, spada v prvi vrsti skrinja. Naši pradedje niso poznali omor za spravljanje obleke, perila, posteljnine, skratka, za .v.se so jim služile skrinje raznih velikosti. Te skrinje pa so bile lično v narodnem slogu poslikane z rastlinskimi ali živalskimi ornamenti, krasili so jih lepo lezljani..železni
19
oboji ali umetniško izdelane rezbarije. Marsikatera izmed teh skrinj je bila resnični okras sobe. Pozneje so zaceli izdelovati omare s predali, ki so se pravzaprav izci-mile iz skrinj, položenih druga vrli druge. Sele kasneje smo dobili tudi visoke omare.
Smisel za dobre stare stvari je povzročil, da je marsikatera žena stikala po podstrešjih za trpežno izdelanimi skrinjami, jih očistila in obnovila ter jih postavila na častno mesto v jedilnico, spalnico ali v predsobo. Saj prav v novodobnem gospodinjstvu jc vse polno predmetov, ki jih ne uporabljamo vsak dan: odeje, kožuhe, blazine, rjuhe, klobuke, namizno perilo. Kako lepo se da spraviti vse to v prostorne stare skrinje! In kaj vse lahko včasih najdeš v stad skrinji babice ali prababice! Prijetno in kratkočasno je brskati po nji v pričakovanju, da se zdaj pa zdaj prikaže kaj posebnega, zanimivega ali morda celo dragocenega. Malo je že teh skrinj — praznih, še manj pa napolnjenih s
starinami. V nepoznanju njihove vrednosti so nam jih za slepo ceno prodali v tujino ^i jih razsekali za kurivo. Kolika škoda! Ce tudi so bile že črvive, obtoičene, oguljene in obledele, naši spretni mizarji to v.se lepo popravijo, da je skrinja kakor nova, a seveda mnogo več vredna kot nova.
Ako naslonimo ob skrinjo in steno par v starinskih vzorcih vezenih ali tkanih blazin in razprostremo pred njo primerno pre-preprogo, ako obesimo Še na steno — nad skrinjo po perzijskih vzorcih doma tkano preprogo, si ustvarimo v sobi prijeten prostorček, ki razveseljuje oko in vabi k počitku.
Tudi klopi, ki smo jih videli v polpreteklem času samo v kmečkih sobah ob stenah in okoli peči ali v kuhinji, so našle pot v sobo. Ako so pravilno, namreč praktično zgrajene, ako so obložene z blazinami in imajo na strani ročaje in zadaj naslonilo, so prav udobne in dekorativne. Torej nazaj k staremu pohištvu, v kolikor nam dobro služi!
Kuhinja
Listnato testo
Listnato testo (Blätterteig) je isto kakor masleno testo. „Listnato" se imenuje pač zato, ker se že pri prirejanju in potem, ko je pečeno, lista. „Masleno" pa zato, ker zahteva mnogo presnega masla. Bolj navaden je izraz masleno testo. Izraz listnato testo sem našla pri enajsterih kuharskih knjigah različnih jezikov samo v treh.
Na željo naročnice priobčujemo par receptov različnega listnatega testa, ki ga bom odslej imenovala masleno testo.
L Masleno testo z mrzlo vodo. Da se
masleno testo kakršnekoli vrste posreči, mora biti moka fina in suha ter presno maslo trdo in mastno, brez vode. — Pretlači pol kg presnega masla, da iztisneš vodo iz njega, daj mu obliko stručke ter ga deni za par ur v skledo mrzle vode ali ea postavi na led. Potem napravi precej trdo testo iz pol kg moke, štirih dkg presnega masla, ki ga stlači v moko, enega jajca, enega rumenjaka, četrt litra mrzle vode, malo soli, žlice limonovega soka in žlice ruma ali vina. Spočetka mesi z nožem in šele pozneje z rokami, ki jih drži prej v mrzli vodi. Osebam, ki imajo vroče roke, se masleno testo ne posreči. Testo goeti najmanj četrt ure prav krepko. Pusti ga počivati na mrzlem pol ure. Nato ga raz valj a j z valjarjem toliko, da bo dvakrat večje od stručke presnega masla, katero vzemi iz vode, ga osuši ter položi na sredo razvaljene krpe. Zagrni pO dva nasprotna ogla preko štmčke, da bo popolnoma od testa pokrita in dobiš obliko kuverte. Ogli morajo segati daleč drug preko drugega. Sedaj potolči z valjarjem previdno, da ostane presno ma.slo vedno: v testu skrito in se raz-
deli enakomerno; maslo se mora s testoni sprijeti. Valjaj oz. tlači tako, da dobiš pra-vokotnik, ki ima zgoraj in spodaj široko stranico. Potem zgani desno stran krpe proti levi malo dalje kot do srede; levo stran pa zgani preko desne, da se testo zapre kakor knjiga. Pokrij testo in naj na mrzlem počiva četrt ure, nakar ga zopet z valjarjem tlači, da se raztegne in ga zgani kakor prej, samo od nasprotne strani. Tako napravi še trikrat, a pazi, da ostane maslo pokrito v sredini. Ko si zadnjikrat valjala, naj počiva testo najmanj pol ure, a vedno na mrzlem. Še bolje je, da stoji testo pokrito par ur ali celo preko noči. Pri valjanju pazi, da se testo ne trga, ker se sicer pri peki dovolj ne dvigne. Moke uporabljaj pri valjanju po možnosti malo; ako je je vrhu testa kaj preveč, jo odstrani z omelcem. Maslenega testa ne moremo delati v topli kuhinji; vse kar pri njem uporabljamo, mora biti mrzlo. Pekača, na katerem pečemo pecivo iz maslenega ali listnatega testa, sploh nič ne mažemo, marveč položimo nanj samo či.st, večkrat zganjen papir, in na papir pecivo. Ali pa pekač zmočimo in položimo pecivo nanj.
Masleno testo z vročo vodo. 30 dkg
presnega masla in 10 dkg moke tlači z valjarjem, da se sprime in se napravijo posamezni listki. Postavi na hlad in napravi medtem mehko testo iz dkg moke, dveh rumenjakov, dveh kavnih žličk ruma, potrebne soli in vroče vode. Testo gneti tako dolgo, da se popolnoma ohladi in dela mehurčke, nakar ga kakor L masleno testo razvaljaj, položi na pravokotno krpo pripravljeno presno maslo, stlačeno z muko in postopaj nadalje kakor pri prirejanju maslenega testa štev, L
20
Masleno testo s kislo smetano. V '/s kg
moke z valjarjem vlluči pol kg presnega masla, napravi iz tega štruco, ki jo postavi na hlad. Iz treh osniink kg moke, treh rumenjakov, 3—4 žlic goste kisle smetane, štirih žlic vina in nekoliko soli napravi testo, ki ga dobro pogneti. Ko je četrt ure počivalo, ga razvaljaj v pravokolaik, zavij maslo kakor prej in nadalje postopaj kakor pri maslenem testu št. I,
Francosko masleno testo brez jajc. Pogneti v mehko testo pol kg moke, potrebne mrzle vode in soli ter postavi na hlad. Zgneti v mokri ožeti krpi pol kg presnega masla, da postane mehko. Postavi maslo za četrt ure na mrzlo; potem testo razvaljaj v pravokotnik, položi maslo na sredo in zgani kakor pri testu št. I. Voljaj in zgani ter valjaj testo še dvakrat, ne da bi vmes počivalo. Ko si tretjič zvaljala, postavi testo na led za četrt ure, nakar ga dvakrat zaporedoma zvaljaj in zopet zgani. Ko je počivalo četrt ure, ga iznova dvakrat po vrsti zvaljaj in zgani. Potem ga pusti še nekaj časa počivati, nakar ga lahko uporabljaš. Francosko listnato testo brez jajc se uporablja največ za kolače in paštete.
Vrhnjo stran sladic iz maslenega testa previdno pomažemo z raztepenim, oslnjenim jajcem in sicer s pomočjo čopiča ali kurjih peres. Masleno ali listnato testo zahteva takoj v začetku pečenja vročo pečico, ker se sicer ne dvigne.
Recepte sladic iz maslenega testa na željo priobčimo prihodnjič.
Korenjeva juha. Zreži par korenov na rezance in jih pari na presnem maslu. Pozneje zarumeni na njih nekoliko moke, zalij s krompirjevko in kiihuj . 3/4 ure. Začini z zelenim peteršiljem limonovim sokom in po okusu tudi s sladkorjem. Kdor ne ljubi ostrega korenjevega okusa, vzame manj korenja, a pridene namesto tega nekoliko olup-Ijenega, na rezance zrezanega krompirja.
Fižolov guljaä. Skuhaj dobrega četrt kg belega fižola saraozrnčka skoraj do mehkega, odcedi nekoliko fižolovke, vendar je pusti toliko, da ostane fižol z vodo pokrit. Razbeli 10 dkg masti, — posebno dobro se poda gosja mast, — praži na njej sesekljano čebulo, da bo rumena, dodaj naposled kavno žličko sladke paprike in nato še par žlic paradižnikove mezge, se.sekljan in s soljo dobro stlačen mal strok česna ter dva olup-liena, na kocke zrezana surova ■ krompirja. Ko se to nahitro oproži, prilij fižol s fižn-lovko vred, osoli in kuhaj tako dolgo, da bo vse mehko.
Benečanska jed. Zarumeni na masti ali presnem maslu nastrgano čebulo, primešaj 2 korena in 2 korenini peteršilja, oboje zre-zano na listke, ter ,2 na rezance zrezani ze-
leni. Zalij s 1/4 litra vode, osoli in prideni polno žlico opranega riža. Ko je napol mehko prideni paradižnikove mezge in na prav majhne kosce nalomljenih drobnih makaron. Preden neseš na mizo razmešaj v tej šari še 2 rumenjaka, 4 žlice kisle smetune in sesekljanega zelenega drobnjaka. Jed je prikladna za brezmesne dni, ker je jako lečna, zlasti, ako daš poleg še nastrganega sira.
Telečji zrezki v omaki. Potolčene in nasoljene zrezke od telečjega stegna duši na masti in čebuli ter prilij po potrebi (udi malo juhe. Ko so mehki, primešaj soku kavno žličko gorčice in par žlic kisle smetane, pre-vri in noto takoj serviraj z rižem. V smetani s sardelami. Pripravi zrezke kakor prej, preden jih deneš na mast jih pomaži na obeh straneh s sardelnim maslom ter jih speci. Prideni naposled tudi kisle smetane. S kaprami. Potolči zrezke kukor prej, na-maži jih s sardelnim maslom, opopraj jih in posipaj še s par drobci limonovega olupka in s sesekljanimi kaprami. Vrhu tega namazi zopet sardelno maslo iu potresi zrezke še z drobtinanii. Potem jih duši, prilij naposled po potrebi nekoliko juhe ter par žlic kisle smetane.
Telečja jetra v papriki. Pol kg telečjih jeter zreži na lepe, velike, toda tanke rezine, osoh jih in opopraj, povaljaj v muki in jih na masti na obeh straneh hitro opeci. Vzemi jetra iz masti in zarumeni na njej srednje-vcliko sesekljauo čebulo, dodaj kavno žličko sladke paprike, žlico paradižnikove me/ge, prav malo stlačenega česna, preproži, dodoj pičlo žlico moke, zarumeni bledo, zalij z juho ali vodo, razmešaj v gladko omako in prevri. Noto dodaj jetrne rezine, že prej spražene, in jih pari še 10—12 minut. Naposled primešaj še pol skodelice kisle smetane in ponovno prevri. Preden neseš jetra na mizo, precedi omako nanje. Ako je pre-gosta, jo razredči z juho.
Čeiki krompirjevi kolački. Nastrgaj na strgninikn 1 kg olupljenega sirovega krompirja. Iztisni preko krpe nekoliko vode iz njega in mu dodaj 30 dkg v oblicah kuhanega, ohlajenega nostrganep krompirja, 30 dkg pretlačenega kravjega sira, 2 celi jojci, soli po potrebi in po okusu tudi nekoliko popra. Stepaj dobro, pri tem prime.šaj .še toliko kisle smetane, da dobiš gosto tekoče, pireju podobno testo. VI ij ga v obilno z mastjo ali maslom namazan pekač, razmaži ga po njem tako, da bo stal prst visoko. Potem postavi v vročo pečico za približno 15—20 minut, da se strdi. Zreži na podolgovate trikote, ako treba jih obrni, da se še spodnja stran zarumeni in peci še 10-15 minut. Kolačke daj na mizo slane in s salato; ali pa jih osladi in jih serviraj s kompotom oli brusnicami. Tedaj, sevp, izpusti poper. Namesto v pečici pečenih kolačkov pa lahko napraviš iz tega testa tudi posamezne omlete.
21
Riževi fcoiački. Na dveh dekali presnega ,- masla praži 20 dkg riža. na -iahnp zariime-; neli Č6bu1i, zaHj s i/3 litra zeienjayiie uli . k<)StiVe juhe. .Ko .se Zgosti, primešaj 4 dfeg na.sirgiinega sira,'naprüvi klohasica;m ptitiub-ne kolačke,, povaljaj jih v moki, Taztepeuem jajcu in drobtinah ter .cyri nä mašti,
Kmetska.torta, Umešoj četrt kg presnega masla, piideni .celo. jajce i»'. 2 juiiienjaka, 14 dkg slndkit'fja, 10 dkg zmletih mandljev» .rriulo iiastrganih limunovih olupkov in pol kg fine, ppesejune moke. Iz te zmesi nastane velika torta. JPolovico testa pulisni v obod za torte, ki gu prej pičJo namazi in posipaj z tnoko; iz druge polovice napravi na tt>r(o • omrežje. Ko ja Turta pečena, jo ponuiži po-, vrhu z jajčnim beljakom, potresi, jo s .sladkorjem in drobno žrezanimi maiadlji ter jo še malo v pečici posuši. Med posameziia okenca omrežja pa namaži niareličhe mezge ali naloži češnje ali kak drug kompot iz: kozarca.
Torta v polivki. Umešaj 12 dkg presnega maslu s tremi ruttienjaki ip 12 dekami sladkorja; dodaj 6 dkg mandljev, ki ši jih prej zniiela in v pećici zarumenila. Dalje.primešaj še trd sneg treh beljakov in naposled 10 dkg ostre mcke, .Speci torlo v mo.dlu, namazanem s presnim maslom, in posipa-nem z moko.. Pečena je v dobre trieetrt ure. Naslednjfga dne razreži torto na navadne kose, razmakni jih nekoliko, vendar tako, da ostane še prvotna oblika torte. Nato po lij
torto; s. sledečo ki-erao: ;Ob]ij 8 dkg čokolade § par žlicami vode ali uileka in poStavi'v.; pećicov da se čokolada,,zint-hča." Roiem nie-^. šuj'na toplem štedilniku, da pOsteiiie popolnoma gladko,, in še dalje nii liludu ; nazadnje. primešaj osmiiikt» litra-sptfnjene snietune ter . pd. okusu nekoliko .Bladkorja, l^r uporabi.
Pomarančne rezine. Umešaj <loLro 3 ru-. menjake in.l ćelo, jajce, prideni lO.dkg stop^ IJent'ga presnega mašila, .10 ilkg sladkorja, ki ga odrgni ob pomaranče,7 dkg zmletih mandljev KI 10 dkg moke. .Testo jazprostij pg na-, ma^anem pekaču, po m a ži ga; povrhu z raz-• tepenim jajcem in ptwipaj .s Kladkorjem in mandlji ter.[)eci v ne pieVroči pečici. Koje spečeno, zreži na pravokolnike in namaži vsakega drugega.s sledečiin nadevom,. Zvrhani žlici inarelične meyge prideni sok treh. pomaranč iti 3 beljake, ter mešaj 1ako dolgo< d:i se zgosH. Poiem stisni po eno: prozno in 'eno namazano reiino skupaj..
Sladkorne pre8tice..Zgneti v teslo 14 dkg sladkifrja, 7 dkg. zmletih mandljev, 7 dkg inoke in toliko rumenjakov, da bo tesio bolj mehko» Napravi iz.tega prc.stice. kateie po-maži ž vodo, posipaj ;s sladkorjem in speci.
Popravek. V receplu „Fini krofi" v il. štev. Ženskega Sv.eta n.ä sir.^16. Našega doma, je s1jn.ec zagrešil neljulio pomoto: namesto 6, dkg.se mora šev.e glasiti 60 člkg. moke, kar so kuharice vsekakor: že same popravile.
Praktična navodila
Moška obleka
Mož nosi ženo na svoji obleki, se glasi neka prislovica. Jn res, žena, ki do|iušča. da hodi mož v povaljani in pt»mečkani suknji ter v razčelranih hlačah, ni Skilmažena ter je slaba go-'podinja. Moška obleka mora biti prosta vsakega madeža ter vedno lepo poravnana in zlikana. Prepogosto likanje z vročim železom sicer ne koristi blagu; kmalii se sveti in postane neznatno. Zalo; naj matere vplivajo na svoje sinove in žene na može, da sami pazijo na obleko in se pre- . oblačaju v domačo opravo takoj ko pridejo domov; pražnjo obleko pa treba lepo po šivih naravnali in obesili, hlače pa obtežiti. Mož, ki dela tako, ima vedno „zlikaoo'* obleko in žena nima dosti dela ž njo.
Toda tnnogo možje, ki dopuščajo, da jira jed in pijača kapljajo po hlačah ter jim pc-' pfl öd tabaka pada po suknjah.-Eno in isto - oblekoimujo na sebi prav dol I ej, da ležejo ' spat; a takrat je dobro, če jo vržejo vsaj po -stolu, in ne kar na tk. Kdor tako ravna, ma obleka nc more ©''tati dolgo lepa. Ž-njo ima žcha dan. na dan polne roke dela, da
popravi to, kar je mož v. stoji malomarnosti zagrešil..
So pa še tretje vrste mogki, ki bi bili • radi iepo oblečeni, pazijo na vse^ kar šo si bogve kdaj^ nabavili, toda do večnosti'čas ne prizanaša nin člpvieku niti njegovi oljlcki. . Njim veljajo besede: Naj bo obleka še. tiiko borna, da je le snažna, zašita in poravnana, : pa časti moža, ki jo iiosi, . medlem ko se zanemarjenega in zamazanega človeka vse ogiblje.
Na Vsak način mora gospodinja posvečati moški obleki in oloutvi precej skrbi. Vrhnjo obleko treba večkrat stepati in v.sak dan skrtačati v smeri kakor tečei.o niti. ne pa nasprotno. Večkrat jo nnifamo pregledati ali ni na njej kaj poškodovanega uli zamazanega, kak gu.nib ochrgari ali počen,; ovratnik zamaščen. .Po potrebi treba, hl^jče večkrat ziikati.:. ,	. , ' : ...
^Za likanje- moške obleke potreliujprfTo t.ežak likalnik, malo desko-Hkahiico, ki. in.ia ,. obliko njkava-ter.je pritrjena na podnožnik,. da stoji in lahko nataknemo r<'kav nanjor dalje trdo nabasüuo,^; jajčasto podplgovaloi
22
se
v
• v
naj\'aznejse!
Mislite vedno na to, do je milo podlo* ga vsake nege kože. SIgbo milu lahko vse pokvari. Samo tako milo, katerego ime jannči za kakovost, negujd kožo tako kakor ie treba, da postane lepo.
IZBIRAJTE MED SLEDEČIMI
MILI
E L ! D A FAVORIT
Ž e d e S e f I e t ljubljenec razvajenih žensk.
E LI D A 7 CVETI C
I u k s u 5 no m i I o, k i si go lohko privošči vsakdo. Posebno moč nego vonja.
ELIDA BELI ŠPANSKI BEZEG
milo snežnobele barvo ^ omomljivego vonjo.
ELIDA KREMA M ILO
popolnoma novol — Posebno blago za občutljivo kožo. Posrečena doi^olnitev nove Elido kreme.
IME ELIDA JAMČI ZA KAKOVOST
dobi'o ' prišito binzinicoi ki jo. pri likoiiju ' podložiirin pod obleko tja. kamor ne moremo vinkiiiU cleskis. Krpa preko katere Itknmo. ne sriie bi.tf, pretanka ter'.ne sme pnžžoti na blagu nitk .air kosmičev.
''Pri likpnju'moške. obleke treba predvsem paziti,; da para. ki .se proizvaja, ko gladimo z vrodim likalnikom preko vlažne krpe po obleki, prodre - temeljito v . blago. Vendar suknje ne smemo tako .dolgo likati po istih
23.
mestih, da bi se krpa docela posušila, ker dobi sicer likano blago „špehat" svit. Zato že nekoliko vlažno krpo hitro odstranimo s pnlikanega mesta, ki ga potoloeino s hrbtom ščetke, da paro izženeino. Kjer so šivi, ne smerno zelo pritiskati, ker se ondi takisto rade pokažejo svetle črte. Pri likanju hlač vemo, da položimo šiv na šiv; a preden to storimo, treba še posebej nategniti hlnče in preko vlažne krpe izgladiti vzbokliiio. Potem šele likamo hlače kakor ponavadi natančno po niti roba, ki naj sega spredaj približno do začetka žepa, zadaj pa do sedala. Pri likanju hlač likamo preko krpe prav do suhega.
Da okroglino na ramenih suknje lepo zlikamo, podložimo okroglo blazinico in likamo ta mesta takorekoČ v rokah. Na rokavu je naznačen samo spodnji rob, toda le od rok do začetka komolca; ves ostali rokav likamo brez robov. Hrbet in prednji del likamo na deski; pod pazduho si pomagamo z blazinico, ki jo uporabljamo tudi pri re-verjih in ovratniku. Tu ne delamo z žele-leznm nikakih robov, nego naravnamo fazono z roko. Paziti treba, da se blago ne razvleče. Zlikano suknjo zapnemo, jo nekoliko nagačirao z zmečkanim papirjem ter obesimo na obešalnik, ki ima obliko ramen. Tako naj se. popolnoma osuši.
Kako je treba umivati lase
V življenju se obrača na to veliko premalo pozornosti. Skoro vsaka žena ima svoj način umivnnja glave, vendar bi se morala prepričati, če je njena metoda tudi zares primerna za njene lase. Ako se umivajo lasje z raznimi mili in sodo, postanejo frdi in krhki ter se dnjo težko počesati. V zadnjem času se je pokazalo, da so za umivanje las najbolj primerna žc večkrat preizkušena sredstva, ki ne vsebujejo alkalija. Uporabljajte zato za umivanje las samo ti«;te šampone, ki ne vsebujejo alkalija (n. pr.Elida).
MUo, doma kithano. Zavri 6 litrov deževnice ali druge mehke vode, dodaj 1 kg lužnegn kamena (Laugenstein) in 3 kg stopljene tolščc. t. j. loja ali kake druge maščobe. Kukaj 3~3t''2 ure previdno ter skoraj neprestano mešaj z dolgo kuholnlco, ker rado kipi, dokler se ne zgosti. Nato dodaj pest soli in še malo pokuhaj. Ako je milo dovolj kuhano, se hitro strdi v košček, če vliješ nekoliko milne tekočine v žlico vode. Odstavi milo in naj stoji četrt ure na hladnem. Potem ga vlij v zabojčke, obložene z mokrimi cunjami. Naslednjega dne dvigni milo iz zabojčkov s cunjo vred in ga z žico zreži na kosce. — Ali: Kuhaj pol ure 1 kg ga-šenega apna. 5 1 vode in 1 kg sode. To naj sioji do drugega rine. Tako je nastal lug, ki ga uporabiš, usedlino pa vrzi na gnoj. V lug deni 1 kg stopljenega loja in po eno
žlico soli, mleka in drevesne smole. Vse to kuhaj 31/2 ure in mešaj. Dalje postopaj kakor prej. — Ali tekoče milo: Zmešaj 4 litre vode, 1/4 kg mila. Vi kg sode in Vi kg vodnega stekla. Vse to kuhaj 2 uri. Nato primešaj pol litra salmijaka ter nalij v steklenico ali v drugo posodo, ki se da dobro zapreti. — Milo na mrzel način: 10 kg loja zmešaj s petimi kilogrami 380/o sodnatega Inga na sledeči način. Loj raztopi, lug nekoliko segrej v loncu, mešaj neprestano in pomalem pridevaj loj, skoraj kakor pri majonezi, v majhnih curkih. Ko se zgosti kakor testo za vjivance vlij v zabojček, obložen z mokro cunjo in pusti, da se strdi. — (Recepti so povzeti iz češkega mesečnika „Hos-podynske Listy" in so bili vsi med vojno preizkušeni. Hvaležni pa bomo našim naročnicam ako nam katera izmed njih pošlje
svoj preizkušeni recept.)
*
Ali že veš?
Da se srebro krasno sveti, ako ga stereš s krpico, ki si jo pomočila v bencin?
Da medene zapoue lepo očistiš s Časopisnim papirjem?
Da nesnažne robove od mila v kopalni kadi osnažiš s krpo, ki jo pomočiš v ter-pentin in posipaš s soljo?
Da zelo umazane šipe zdrgni najprej s časopisnim papirjem, zmečkanim v kepo in potem še s krpico, pomočeno v špirit?
Listnica uprave
„Pošljite mi položnico!" Skoro ga ni dneva, da bi ne dobile med pošto vsaj eno dopisnico s to vsebino. Dopisnica stane 75 par. položnica 15 par, kuvei-ta z znamko za pošiljko položnice stane 35 par, skupni stroški znašajo Din 1*25. Poleg tega zamuda časa s pisanjem in čakanje na položnico. Ako kupite mesjo vsega tega položnico na pošti, Vas bo stala le 50 par, torej prihranimo skupaj 75 par in čas za pisanje. Upamo, da smo dovolj jasno razložile, da se reklamiranje položnice, če je slučajno niste dobili, ali če ste jo izgubili, ne izplača. Na kupljeno položnico napišite naš naslov in štev. našega pošt ček. računa 14004.
Najenostavnejši način in obenem najcenejši pa je in ostane: poslužite se položnice takoj, ko jo dobite! S tem si prihranite reklamacije in stroške zanje.
Pišite čitljivo svoje ime na položnicah in navedite točen naslov. Vsako leto se nam nabere lepo število plačil, ki jih ne vemo komu knjižili, kerne moremo prečitati imena.
Spremembo naslova javite'takoj, obenem navedite tudi stari naslov. To je neobhodno potrebno, ker imamo pogosto-ma več naročnic istega imena in ne moremo uganiti, katera izmed njih se je preselila!
24