i =57 Novice izhajajo v Lj ubijani || vsak teden dvakrat, nam-reć v sredo in saboto. || Odgovorni vrednik l)r. «fanez Biemeis. rodskih Veljajo začelo leto po posti i fl., scer 3 fl., za pol leta 2fl. po pošti, scer 1 fl.30kr. ii Te čaj XI saboto junia 1853 List 45 Kako naj si umni kmetovavec po vsih potih svojega gospodarstva gnoj množi Po nauku dr. Stockhardt-a. ga ni ni eto va v ? gel od sebe na cesto, in še krajcarj kteri bi groš beli dan , on nič ne porajta. Če mu rečeš: ,.to ali to je zavoljo tega potrebno in dobro", boš le bob v steno metal, ker njemu noben pameten dokaz v glavo ne gré. Ce mu dokazuješ, da je velika škoda ako se pusti gnojnica odtekati po dvorišu in na ulice bo staro kopito odgovorilo: „tako je bilo zmiraj 9 9 ne. čega storiti, bi mu vest ne pripustila. Brezštevila Kaj ta- pr» naši hiši u pa je kmetovavcov, ki brez vse vesti etuj Ce mu svetjesglobokeje orati, bo staro kopito zavernilo: „znabiti da je to drugod do bro pa za na se polje to ni; to borno vendar mi v nečimerno ne le groše ali krajcarje, ampak ceie "ar bolje vedili, ker smo pri tem že 50 let". 1 i 1 _ • li 1 • • . ili % v -i^v mm « m i-v /à o rN • a *m/i rm zJ A 1 i i rv% o -»ItÎ w a m Ce kup t o 1 a r i niti zamogli. Smet ktere bi si brez vsega truda ohra- m« priporocaš: „raz de li te gmajno, ki vam nic O «1 1 V • 1 • . • t ê v É V I v hi ši, okol h k i n n a d te, kakoršnih prida ne donasa, in naredite si njivo ali senožetiz J i ^ « • t m m m v • t t • v I i k nie", dost t so tist S V « in tovavci ne porajtajo, ktere pa , te úl ac jjiiunu apiav- ljale in umno obraćale, bi vergle veliko gotovega dobička Jeto in dan. tolar ji, kterih kme bi se pridno sprav bo staro kopito zarenčalo: • i • v • • v n „ja, kaj še! kam pa borno gonili živino na pašo V čmu bi bili pa spa V • 1 • li' sniki« ce bi ne bili za živino" b Tako bi to staro kopito zmiraj vse le s tem od da tak To je cov, ki ne véjo, da razun endar čudno, da je še toliko kmeto skega gnoja je J tud k d bil Da v ki řeči se ljuďjé spametvujejo, to starému kopitu dopovedati 5 da kmetijstv še veliko druzih reci gnoj, in vendar bi imelo to m t kakor vsako dru dn o s t pravilo, ktero 5 zlata ruda, iz da to, kar je kadaj dostoj bil in perva vednost vsacega kmetovavca biti, ker gnoj se vsako leto zboljsuje, tega staro kopito celô ne je podlaga vsega kmetijstva, gnoj je ktere vsi pridelki izvirajo, gnoj je začetek nec kmetijstva. ko verjame, — dobro, ne more dan današnji dobro biti, to staro svetu ? i i« i iA Mj u ^ ^ ti u j j v/ /iuvi^iuni j li n u" ^v ^ - ; "v — — w — -- ~----- — j --- ----7 —---— ~ Brez gnoja bi ne bilo celô nič na kopito ne da po nobeni ceni veljati, čeravno čuti, da so potrebe sedanjega časa veliko veči, ko so nekdaj bile Se vam morebiti taka govorica čudna zdí? • V se ni nic Le se čudite! AI s tem, da se čudite, „» opravljeno. Spoznati morate to tudi; tako bojo po spoznanju prišle naše kmetije na boljši stan. In to je nanien tega podiika. Da se pa to zgodi, je pervo: da kmetovavec vé svoje prave prijatle točiti od laž nj i vi h pri liznjencov, in da tem slovo da. Tak lažnjiv pri Al dragi moji, nikar ne mislite, da sim vojsk napovedal kt kor je nekdaj bila mu starému. Nikdar! Bog daj stara reč sopet se povernila, da ka ? kaj bi bilo bolj y tudi v gospodarstvu kmetov. Še pomnim iz svojih mladih let, kako častitljiv je bil marsikak star gospodár^ ki se je v vsem obnašal kakor oče proti svoji dru V * liznjenec, kteremu kmetje več verjamejo kot vsaceniu druzemu poštenemu člověku, je pa — stara na vada, stara šega, staro kopito. zini njo ? ki je ž vred délai, ž njo vred jedel vred molil. Kako se v 26 letih z to spre menilo! Kako pa se sedaj ve naša proti svoji družini! kako j gospodarj Ze od mladih nog so kmetje, dojeni z mlekom družinska vzájemnost ob tista lepa starih vraz, s starini kopitom dobro znani, — gospouarjein m njeguvnui pusu; jl staro kopito je tišti prijatel, kii jim vselej prav dajè, spodarji svojo, in*posli svojo pot. Z ki jim nikdar nasprot ne govori; — se vé da s ta kim prijatlom se vsak rad sprijazni, ga za Ijubega ki je ekdaj kraljevala med gospodarjem in njegovimi posli! Zdaj grejo go ako bi preroka čislja in za svèt praša, kadar mu je sveta potreba. bili stari dobri gospodarji tako redki postali, dobri pôsli bi ne bili tako redki dan današnji! tudi Ni tedaj vse staro slabo; pa kar je slabega j 5 to moramo naravnost odkriti in brez milosti grajati Ceravno je pa ti prijatel prav krotka in miro- ako ravno jo zamerimo pri starokopitnežih celegá Ijubna stvar, vendar zarenči in zobé pokaže ta- sveta. Bog nam ni za to uma dal lili IV 11 i V • 1 O - da krat 5 . j/uouu^ - a v Clí». jliu^ 11 «1111 111 Art iu u m ci. uai, ua mi ga Za — kadar ga hoče kdo v njegovem pokoju zdra- kopali v zemljo, ampak za to, da napredjemo ž 5 ziti. Zato je starému kopitu vsaka nova reč zo perna, gnjusna, malopridna. Ker pa se staro ko- dan kaj zboljšamo. • i II« 1 • • • 11 « • -» • V • « ' njim da se vsak dan kaj vec naučimo 1 da vsak pito ustavlja vsaki novi znajdbi, ga je tudi teško Veliko, sila veliko pa se moramo še 0 tem učiti: • « a • V • . • premagati, ker ravno tisto orodje, s kterim se po- kaj vse je gnoj, kako ga množiti, vsod drugod vse opravi, pri njem nic ne zda, za (Dalje sledi.) kaj za pamet, za dokaze, čeravno so jasni kot 178 Vrabce pitate in plevél sejete ! (Konec.) Ako se ovès v čelem zernju konjem pokládá strupen puh je , ki nas zadusili žuga . ako ga dihamo ki pa je neprecenlj stvar za kemikarje, fabrike obertnije in zdravnike zato, ker je korišten na eto ? ga ne morejo vsega prezveči, in po gotovih tanjčnih skusnjah ga gré deset lega na ne strani in se z vsimi pervinami od konca do kraj zdru zevati da. prebavlje od njih; so pa konji že bolj stari ali Pa kako se to godi boj zlo iačni fgladovni), je zguba eliko celo prašali da beži daj k } nasi marljivi iz solne kisline bra t retj J ovsa pride v gnoj, ki se po polju in ce- jn kak0 bil manganov ud pridj al ko ji je ti rud spodil ? 5 stah stresa vrabcom v prid. Tako pitat b 5 To se takole namest da bi kermil Ravna tak primešano ovsu konj godi : manganov 5 je s p in ki ovsom vred jem ki je rud ima obilo k i- je bilo S* šlica (jSauerstoff) v sebi; tišti kislie, kar odveć v manganovém rudu, se je berž z vodencom čeno in neprebavlj i^ijlu ? la ivinih u« ^iiuj m ma m QQ ^ "jim v vouo sprofii 6011, Ki je v sieKienici ostala gnojem na njivo. In tako sami sejete plevél! v podobi kapiic ali kanćikov. Ko je pa vodenec solno od živine 5 ne přezve- (^VVaaserstoff ), ki ga ima solná kislína v sebi, združil gre na gnoj in z in se ž njim v vodo spremenil, ki je v steklenici ostala vati d Tako gospodarstvo se vendar ne more imeno- kislino zapustil, je tovarš gospodarstvo, čeravno kdo poreče njegov 55 e koliko ta mervica zdá". Je mervica za en dan al ni mer' celo tret ica skozi celo leto, ako deset 5 • r ina ali vsakdanje piče v gotovo zgubo gré. samec ostal, pa po-prejšne zveze reseu ni hotel v pervi steklenici ostati, ampak je v podobi zelenkastega puha zbežal v drugo steklenieo, in to je k 1 o r. S oln o ki s 1 i a c e 1 e m A n g 1 e š k e in g ni gospoda r j a, če ima tud 5 kmet enega samega vo de n c a. gaz je bil tedaj združek klora in Tako smo vidili že dve sila imenitni stvari iz konj 5 bi celi oves çmelje. Kjer ko li se povsod dobi tak malenček in pa skop ovès se pomoci z vodo in rezanco, pozimi pa z zrezanim korenjem pomeša dajal; vsak ga poprej kuhinske soli se razviti: solno kislino in klor. V solni k (Turman) čez noć vstavi, kisliui in kloru se raztopijo rudi ali metali posebno Zmleti tudi druga te Po Da tako n ani e eliko koristniši za živino in gospodarja, je jasno kot beli dan. Zelodec zi- vodenca vine zmleto žito lahko prebavlja in prekuha in dobrega vse p radi, in zlata in platine ne premaga nobena kočina . kakor takošna, ki ima prosti klor v sebi. sebne važnosti je pa ta zuajdba novejsih časov bila , po kteri se je zvedilo, da ima klor toliko prijaznoati do ? da ga na se potegne f kjer koli ga najde. Klor razdene in pokoncá organske barvě, vsak duh Po pa tudi konje \n 8mrad ' li .1 ah /\TrnCf • « i « on jim vzame vodenca in jih tako razkrojí. lia Angleškeni: kakošni so memo naših! Kdor oves y izbe ali hleve, kjer so kužne bolezni in zrak po kuž konjem melje, si tedaj prihrani veliko piče, m'ni spriden, se postavi klor, — in zrak je kmalo oči seen. Klor čisti kleti in shrambe , ki smerdé po plesnini s i d i dobre k i n i m a t Zraven tega dobička pride še ti J 5 da zatuhli i ovès po mlet vi fšrotanju) popolnoma zbolj sene plévě pridejo proč 5 ov ni kodlj td 5 tudi mlad ovès, će je zmlet 5 VUUIJIV, 11U« Tak železin mlin, na kterem hlapec z roko ni predrag in se v enem letu splača pri t i • v • • i • m 1 • • m e 1 j konjihstem, kar se na piči pri veliko več delà kakor ga hlapec ima 5 Tudi ni s tem i čisti. in s klorovo vodo poplaknjeni zatuhli sodci z Kemija in kuhinska sol. (Dalje.) Kako pa bomo zvedili: iz cesar obstojí sol na ki tista huda tekočina. ktera enaka strupu vse raz in razsirjevati dobre k nji ki um, serce in voljo ljudi razsvetliti in po-žlahniti in se zraven tudi dober kup razprodajati zamorejo u Po tem pravila smo si bili svesti, da namen na-sHna,— tista huda tekočina, ktera enaka strupu vse raz- šega družtva bo ravno tišti, kakor so nameni enacih jeda, kamor kane, zvezana pa z drugo stvarjó in vkro- družtev v druzih deželah in na priliko Dunajskega pod tena po nji v kuhinski soli, nam jedila tako okusne in imenom „Verein zur Verbreituns: niitzlicher wohlfeiler prijetne delà? Zvediti to, vzemimo nekoliko tistega ruda, Volksbucher". In popolnoma poterjeni v teh mislih smo ki se manganov rud (Braunstein ) imenuje, in dajmo bili s „povabilom1"*, ki ga je častito vodstvo 1. januara ga s solno kislino vred polagama v m a j h ri i steklenici nad 1852 razglasilo, v kterem še bolj določno namembo žerjavico imgreti. Lejte! kako puhti rumeno-zelen gáz družtva izrekuje v sledečem : „dobre in koristue po stekleni cevi iz sogrete steklenice v drugo zraven postavljeno. Kaj nek je ti puh (gaz), ki včs zelen beži proc 2 Kior se imenuje po svoji zelenkasti barvi 5 1U bukve izdajati, jih med ljudstvom razsirjevati, tako slovenski narod izobraževati in naše slovstvo po inogočosti podpirati in povzdigovati44. Korietne knjige dober kup med ljudstvom stega ljudstva primerne razširjevati je tedaj, ob kratkem rečeno, cilj in ko- in serce požlahuiti". kteremu hoćemo „um razjasniti nec našega družtva, ki je za slovenski narod ravno tako, Da bojo pa po družtvu za ljudstvo izdavane bu ce ne še bolj potrebin, kakor so enake druztva v druzih kve prav prav dober kup, ne smejo obširne biti, ampak maj hne bukvice morajo biti. Velike bukve ne deželah. Ako pa pogledamo na ste vilo lani izdanih knjig morejo dober kup biti, to vsak vé al znano je tudi, v pri m eri s številom družbe nikov, in na ceno, da velicí h bukev ne berejo Ijudje tako radi, kakor majh-po kteri se ostala rnervica prodaja, se nam dozdeva,da nih. Dober kup bukvice si vsak rad kupuje. Dosti je, da je slavno vodstvo družtva sv. Mohora bolj pot „ma ti c e", so take bukvice 3, 4, k većim 5 pol debele; vel jati ne --- a„.v.é^ „„ ,1 ir.,_______:_ » _ * a « r» i----„ n i____- J.' A » . _ ______ kakor „družtva za izdajanje koristnih cenih ljudskih knjig" smejo čez 10, 12 krajc. ali k većim petico. Će bi se vsacih nastopilo. Zeleli bi bili U lanskega imenika zvediti: po 3 ali 4000 razprodalo, se bo namen družtva dosegoval koliko se je vendar izdanih bukev med ljudstvo ra- in da se dobrih bukvić toliko razprodá po vsih sloven-zun družbenikov spečalo ? skih deželah, nas skušnje uče. Ce se tacih majhnih bu-Po naših mislih in vsled družtvenega namena se kvic, ktere imajo tudi družbeniki brez plačila dobivati, ne izdajajo bukve za družbenike, ampak vec moz v vsako leto le petero na svitlo dajè, se bo neizrečeno družbo zedinjenih jih izdaja za ljudstvo, za prepro- veliko v omiko ljudstva doveršilo in dobrega semena za- Bti narod, kteremu še na toliko strani koristnih bukev sejalo, da bo kaj. Pokazalo se bo po tem tudi: al bo manjka. Ljudstvo je cilj in konec, družtvo je vstanovljenja istine potreba ali ne. Kakor sedaj pre- ceravno le sredstvo, pripomoček k temu cilju in koncu. S moženje družtva stoji, je ravno potreba ni, številom družbenikov ne more omejen biti namen je res, da denarja ni nikoli preveč. Po naših mislih se družtva. Tako razume tudi Dunajsko družtvo svoj na- ni bati, da bi družtvo kadaj opešalo, ker bi zares ža men in ti zapopadek se nam zdi edíno pravi. družbeniki pri tem tudi izdane knjige dobivajo Da je le lostno bilo, ako bi se edino to naše slovstveno družtvo na krepkih nogah obraniti ne moglo. Domoljubje, če se mora - ! mala stvar, nikakor pa poglavna. Kdor stopi v kolo nepřen eh oma d jansko razodevati, je scer žalibo tacega domoljubnega prizadetja , temu ne smé mar biti povsod redka reč, — al obupati vendar ne smerno o taki za tište goldinarje, ki jih na leto daruje družtvu, da bi zadevi, ktero tudi inajhna množica iskrenih mož ohraniti jih v knjigah povernjene dobil ; naj blagodarniši povra- zamore po omenjeni poti čilo naj je vsacemu družbeniku to : viditi, 'I* Sicer pa kar vlago kapi gov o pripomočjo je šio tisuč in tisuč koristnih knjig med da tudi z nje- tala enkrat za vselej vtiče : naj se to na voljo vsacemu družbeniku da, pa vsim družbenikom naj se naznani ta ljudstvo, ki mu um razsvitljujejo in serce po- prememba postav in s povabilom naj se jim pové: žlahnujejo. Kdor stopi v kakoršno koli občnokoristno s koli kšno vložbo se zamorejo rešiti vsakoletuega p!a- družtvo le s tem namenom, da svoj denar nazaj dobi v čevanja. Kolikšna pa naj bo vložba enkrat za vselej, ni blagu (dass er sein Geld herauskriegt) , tak naj stopi po naših mislih treba, da bi si s tem preveč glave ubijali, v družbo akcionarjev, ne pa v družtvo za prid čio- Vložba naj bo tolikšna, da o brest i njeni donašajo na- Brez ovinkov moramo reci, da smo se čudili, ko Slov. Bčeli" vadno letno plačílo od 3 po 4 od 100, je 75 smo y nekem druztvenem časniku ^ali v ali ..Solsk. prijatlu" se ne spomnemo več^ lani brali: , ; ce se tedaj kapital nalozi pravična vložba , ne prevelika ne premajhna. lieči bi se morebiti zamoglo, da je pre » velika, ker ob rest i spet obresti donašajo, al to je „kako je to, da ne stopi vec kmetov v družtvo sv. Ietam, kjer obresti mertve ležé; tii pa se bojo izdajale MohoraTo nas je popolnoma prepričalo, da se še vsako leto za natis bukev. Istina ostane dar družtvu, o družtva. Po naših mislih ni na tem celô nič iežeče, ali je kaj kmetov družbenikov ako daritelj drugaci ne doloci. Dosihmal je, kolikor je nam znano, slavno vodstvo ali ne; le to je poglavna reč: ali si veliko kmetov in v Celovcu samo volilo bukve, ki imajo v natis priti, sicer naših ljudi po družtvu izdanih bukev kupuje. Tri goldinarje scer ni veliko , vendar od preprostega člověka bukev ono samo pa je moglo tudi jih ne moremo lahko terjati. ? vsi drugi skerbeti za pripravo tacih odborniki niso imeli, kolikor je nam znano, nobenega opravila o tem. S tem pa si je vod Da bo pa ljudstvo po družtvu izdajane knjige rado 8tvo preveč delà na glavo nakopalo, in odborniki druzih kupovale, mu morajo in pa prav dober kup biti. na eno ali drugo stran korist ne mest so bili le titularni odborniki. Po naših mislih naj bi bilo to takole: Vsak odbor-Koristne mu bojo za dušno in posvetno srećo, nik naj ima dolžnost vsako leto troje predmetov nasve-ako se volijo zapopadki bukev iz obilnega zaklada tistih tovati , o kterih naj bi se bukvice spisale, ali že natis-reči, ktere zadevajo ljudsko omiko, ki dušo in telo njene v kakem druzem jeziku, v slovenski jezik presta-dotika ; tu sèm spadajo pobožnosti poduki vsake verste, vile. Ti nasveti se pošiljajo mesca j u 1 i a vodstvu v Celovec, zemljopisne, zgodovinske, naravoslovske, gospodarske, die- Vodstvo sostavi vse nasvete, in jih razpošlje vsim od- tetične reci zivljenjopisi pridnih , poštenih mož ki so bornikom v prevdark in razsodbo. Vsak odbornik izvoli si iz revšine pomagali k premoženju ali imenitnemu stanu, izmed njih tište reci, ki se mu za prihodnje leto za iz in sto druzih reci, kterih nam ni treba dalje razlagati. dajo pripravne zde, in pošlje svoje mnenje in kako naj Od svitlega knezoškofa gg. Slomšek-a nekdaj izdane zla- ge njegov nasvèt doverší, vodstvu nazaj. Vodstvo raz-tega denarja vredne bukve pod imenom ^Blaže in Ne- pođi po većini prejetih glasov natis bukvić in poskerbí Tako se bo tudi o tem posta v ni m žica" nam djansko kažejo 5 kaj vse spada v obsežje 1 j u d njega izgotovljenje. skih bukev. V teh bukvah, kakor v neprecenljivih pravilom zadostilo. Odbornik, ki ne stori svoje dolz „Drobtinicah" najdemo lepo kazalo £die Schlagwor- nosti se nadomesti z drugim. ter) 5 po kterem naj se volijo predmeti bukvić, izda ? , da se naše družtvo oziraío na druge družtva enacega naj To so naše misli, ktere odkritoserčno razodenemo Ker janih po družtvu sv. Mohora. Prav bi pa tudi bilo bi namena, postavim, na Dunajsko družtvo, ktero ni imamo za p ri h o d nj e leto šečasa dovelj,se pomeniti: kako slavnému vodstvu in g. družbenikom v prevdark. so za to leto že knjige določene, ki imajo v natis priti zaspalo kakor smo v „Šolsk. prij." nedavnoj brali prav lepe in podučne bukvice med ljudstvom razširja pod ( (Abendstunden). Vse take knjige ampak Naj nam si. vodstvo po svojem časniku blagovoli nazna imenom „ve cer ni ce se ve da morajo spisane biti tako , da so razumu pro niti je kolikšno je letošnje stevilo družbenikov, tacih, ki so za to leto don esek odrajtali, to dimo iz tega stan družtva v drugem letu. da vi Pis. 180 in kaj 55 Novice boj ko mnenje rade v svoje liste jemale , naj bo naših ali nam protnih misel. Černigrob Med mikavne kraje krajuske dežele se gotovo tudi Černigrob šteje. Cernigrob , stara, nekdaj močno ob-iskovana božja pot, pa tudi še dandanasnji ne zapuščena, leží v severnem kotu na berdu med Lok o in Kraj- nom; zad za njim stoji borovita Planica in tocorodivni polju zlata pšenica Rovt y na kterega se kmetič, ko na zori, vedno strahom ozira , ker znad Rovta dol toliko y krat prišumé viharni oblaki, stresejo toco v plodno polje in uplenijo upe in nade ratarja. Ko dospeš skoz prijazne na berdo, stopi naj pervo v veli- loke in tamne loge cansko staro cerkev, od ktere nobeden več ne vé pove dati y kdaj da je bila zidana. Samo tamne pravlice še čuješ stare ljudi pripovedovati, kakor so jih od svojih dedov čuli. Tam pod košato lipo ti bo sivi starček raz-lagal s perstom na cerkev kazaje , da je v silno starih časih, kjer zdaj cerkev stoji, tolovajska jama bila. Celo Sorško polje je še tikrat pokriva! debeli gojzd. Goščava je bila taka, da je sončni žarek nikdar prešinul ni. Tako debeli hrasti so tukaj stali, da enega pet mož ni ob seglo. Prebivavcev v tem kraju še ni bilo, — divja zver je samoto pretulila in krič sive sove je v černi noci tice strašil. Tikrat je tu skoz iz stare Gorotanije skoz Loko v Železnike cesta peljala. Al noč in dan so tolo-vaji ob cesti prežali, ki so v Cernigrobu pod zemljo stanovali, so popotnike ropali in ubijali. Zavolj tega sini nobeden več upal na cesto, ki se je tako zarasla, da se dandanašnji več ne pozná in ne vé, kje daje peljala. Pozneje je te tolovaje paganska (ajdovska) deklica zapazila in z lastno roko vse pomorila. Ta deklica je bila pa po pravlici tako orjaške postave, da je z eno _ a ^ V _ nogo pri sv. Joštu, z drugo pa na Šmarni gori stala in iz Save vodo zajemala! Ona je bila braniteljka pravičnih ljudi in smert hudobnih. Ko so ljudjé začeli cerkev zi- dati y je ona tudi pomagala y ter je sto centov teške skale v predpasniku nosila, in sama zvonik zidala, kteremu na Krajnskem ni enacega. Zidarji so na dan po soldu služili, jesti pa so si sami preskerbeli. To pa je bilo To in marsikaj druzega pri- tikrat zlo veliko plačilo. povedujejo stari očetje, kar so jim še njih sivi dedi pravili. (Konec sledí.) Novičar iz mnogih krajev Terzaškemu časniku se iz Milana pise, da je neki Lah iz Sene, Ludovik Ma sper o po imenu, pomoček zoper tertno bolezin znajdel , kterega pa je le za 50.000 dvajsetic svetu razodeti pripravljen, vendar ne vzame plačila prej, dokler ne bojo očitne skušnje go tovost njegovega pomocka poterdile. Mož je saj pošten! Vse kupčijske zbornice v Lombardii naberajo de- in po tem se bo komisija izvolila, ležnike za to reč » ki bo poskusila skrivni pomoček in razsodila veljavnost njegovo. Slisi se, da je pomoček tak, da s a bo vsak vinorejic celô z majhnimi stroški lahko rabil. Neizrečena dobrota bi bil tak gotov pomoček, ali pa bo — borno v Cbelarji Dunajské okolice so V Banat in Vla- 2 meacih zvedili. imeli 28. majnika svoj 7. shod, hio so se 8. majnika silne trume tistih za živino grozno nevarnih mušic privlekle, ki so pod imenom Kolum-baških mušic znane: k sreči jih je deževje kmalo Dr. Po lak (menda naš rojak), ki je šel v spodilo. Perzio za profesorja, je poslal te dní od ondot Hadik-u v Arad semena perzianskih zidnih senc, ktere ondi pod milim nebom žido predejo. o* » rofu O* n » U Po ko v ka po do obernj Ko je k Menčikov 21 ob petih Carigrad zapustil zato ker mu ř* otovo na svèt kega in francoskeg poročnika — Turk ni vdati hotel, je nek da bo sovska vlada z vso silo po drusri « segla. Vkljub vsemu temu in či silno armado na meji postavljen živežem preskerbljeno, je vendi miroljubni in modri prazen y V ker ske zacel, ktere k bi znal poti svoj namen do-ivno ima rusovska vlada in nek za 7 mescov & strah pred vojsko menda ar ne bo prederzno voj i-nj nesrečen biti y ker A n g I e ž in F Turka podpirata in tudi vse pa druge vlade ne bojo pripustile, da bi se Turcia raz rušila, ako vlada resno spolne svoje obljube. Sicer tudi turška armada ni tako slabotna, kakor se je mislilo, ker je nek v stanu 480.000 vojakov v vojsko dati iu ima na morju 16 h vojnih bark, 14 fregat y 12 korvét 20 brig. poročniku: naj v Pruska vlada je porocila svojemu z austrianskim d ravna in k zdej p slavnoznani Bruk za 9 austrianskega nalogo mel raz Pričako poročnika v Carigrad, bo on važno per tje poravnati med Turkom in Ru vati je tedaj, da bo poslal lusovski car druzega po ročnika z manj napetimi strunami v Carigrad, ki bo iz novega pogodbo začel s Turčijo , in tako se zna voj skeoblačno nebo spet zvedriti. Sege narodske po Slovenskem, Narekovanje v Liburnii [Istrii). Zapisa] J. V. * /. Za sinom. Sine moj ! rano moja ! sinko moj ! Rožice moja! diko moja! sine moji Kito moja! ranjena je majka, sine moji Rano moja! ranjena je majka tvoja, sine moj, Ja sam mislila, da ceš ti mane, graricice moja: Va mojoj starosti merzlom vodicom napajati, sine Lepí naš oženja brez nevestice, sinko moj f » moj i Sine moj y serdaóna grančice moja, sinko moj f Ka se je mene od serdašca odkinula, sine moj r Sinko moj! ranjena je majka tvoja, sine moj Guboka rano moja! serdacni sinko moj ! Nikdar nezapojena rano moja, sine moj, r Ki bi bil to meni rekal, rožice moja! Da ćeš ti tako berzo oleteti, grančice moja Okrunjena grančice moja! sinko moj y î Ranjena je majka tvoja! rano moja sine moj! Guboka nezagojena rano moja! sinko moj! Nikdar nepozabljeni sine moj ! Sinko moj! ja sam mislila, rožice moja' Da češ ti mene v starosti nastati, sine moj! Da češ me k grobu sprovadjat, grančice moja! Pa sprovadjam jaz tebe, serdacni sine moj! Ja te sve zazivam , predragi sine moj ! Pa se nećeš name obazreti, Sinko moj! rano moja! sinec moj Vela moja nadajo! serdacni sinko moj! Ca puta si ti tvoju majku zazval, sine moj! rožice moja! f i A sada ti vela nuja serce oklopila, rožice moja! Da nemoreš ti tvoje mile majke zazvat sinec moj! Lcpa okrunjena grančice moja, sinko moj! T f Po malo mi tamo rožice deli, sine moj! Aš le ti ih nestati, serdačna rožice moja Áš je tamo čuda rodbine i bratje, sinko moj Podeli mi ovih rožic, lepa grančice moja Ke su okolo tebe , serdačna kitice moja ! I sveh mi tamo pozdravi , sinko moj, f y I mojga otca i milu majku, grancice moja, I svih naših prijateli, serdacni sinko moj! itd. * Zapisal sim te narekovanja, ki so pri pogrebih v Istrii navadne , kakor ste mi jih dve stari ženici vsaka posebej povedale ; pri pogrebih jih ni lahko zapametiti, ker vsaka svojo poje Pis. Današnjemu listu zornost celega sveta je sedaj v Carigrad in na ru- je dodana 6. p