13. številka. V Trstu, v sredo 13. februvarja 1889. Tečaj XI ,.E O I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vsako srede in SO^JCtJ <•)• 1. uri popoludn*.. „Edinost" stane: /a tu« leto gl. fi. -; izven Avst. !).— gl. za poln lota , 3.—; „ „ 4.30 „ za četrt lota , 1.50; „ „ 2 25 , Posamične številke ne dobivajo v pro-daja'nicali toLaka v Trstfl po ft nov., v (Jerici in v Ajdovšžlni po « nov. Na naročfce crez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi se pošiljajo urednifitvu v ulici ("Virintia St. 28. Vsako pismo mora biti frankoratlO, ker nefrankovana ne ne sprejemajo. Rokopisi se no vraeajo. Oglasi in oznanila HO račune po 7 nov. vrstica v petitu ; za naslove r debelini črk ami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsoglo navadnih vrstic. Poslana, Javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacijo in insorate prejema . upravništvo v ulici Carintia 2«. Odprto reklamacijo so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V adinuaC J« moS«, Prihodnjost Trsta. m. (Konec.) Tak nepričakovan napredek so pa dolžna pred vsem modrim avojim upraviteljem. kojih skrb je bila, ako mesta neso imela blizu rek ali voda, da so zadnje v svoje mesto napeljali ter s tem omogočili osnovanje in delovanje tovarn. Dosti dobre ▼ode je vsakemu mestu v zdravstvenem obziru živa potreba, in tudi, da se razširi in razvije obrt, treba je motornih močij, mej koje štejemo v prvej vrsti obilo vode. Je-li Trst z prepotrebno vodo preskrb-ljen, ali vsaj se nameruje je semkaj v zadostne) množini napeljati? Nenasitljiva gospoda na magistratu delajo uže nad četrt stoletja projekte in načrte, kako bi v Trst napeljali vode,jed6 in drago zaračunajo svoje poskušnje in preiskave — a vode še ni in je ne bode ter bi jo ne bilo, ako ne pošlje usmiljeni Bog obilnega dežja ali se ne narodi kak Mojzes, ki bi čudotvorno palico vdaril po ateni ter bi iz nje privrela voda. Studijo in preiskave vode stanejo ubogo občino vsaj uže nad 50.000 for. ako ne več; pred seboj imamo tudi znamenito dobo, ko se nam odpravi svobodno pristanišče, a mestni očetje v mestnej svetnici Zgubljajo dragi čas in trose še dražji denar sa „Pro Patrijo", „Societk dei canottieri", sa remuneracije slavnoznanih „morettov", za lahonsko ovaduhe v okolici, itd. itd. — vse za drugo, a na korist mesta ne! Zadnji čas jeli so misliti, kako bi nekemu italijans kemu naselniku pomagali do mastnih dobičkov, predavši mu uravnanjo tržaškega starega mesta. Tega je Trstu treba toliko, kolikor vozu petega kolesa. Kaj nam pač mari, da-li je Trst lep, »ko je lačen? Česa pomagajo n. pr. Benetkam vse zgodovinsko in umetniške znamenitosti, ako v njih po javnih ulicah suha rebra kaže najgroznejša beda in revščina? PODLISTEK. Sultan Jahja. (Dr. K. Giaser) Mali slovenski narod, najbolj izpostavljeno plemo slovanskega naroda, kor ga obkoljujejo mogočni narodi, nemški, italijanski in ogerski, se spominja v svojih narodnih pesmicah najbolj —• krutega Turka: imel je braniti v prejšnjih stoletjih evropski zapad proti strašnim navalom groznega krvoloČneža. Celo umetno pesni govore o teh bojih. — Naravno je tedaj, da so slovenski zgodovinarji* v zadnjih letih pridno začenjali preiskavati zgodovino slovenskih-turških bojev, razjasnjevati ono dobo, ko so se junaško bojevali hrvatski in slovenski ple-menitaši in prostaki proti polumesecu, n. pr. Ungnad, Kacijonar i dr. na diplomatskem polji, Ilerbcrstein in Visnjegorski in dr. V zadnjih dveh stoletjih pa se je Turčin nekoliko nazaj pomaknil; zdaj gleda nanj • Paraput, Letop. Slov. Mat. 1870: Turfiki boji itd. Iv. Steklasti: Kigu Visnjegorski, Letop, Slov. Mat. 1887; Paraput, Vostnik 1878 itd. Utile dulci in ne dulce, potem pa utile! Prej glejmo, da koristimo in potem še le, ako nara sredstva dopuščajo, da olepšamo in popolnimo. Nespameten je pač oni kmet, ki krasi svojo kočo od zunaj, a ko vanjo stopiš, pride ti nasproti iz vseh kotov najhujši smrad ter kaplje od stropa deževnica, gledal pa bode pred vsem na kočino trdnost in pripravnost. Pravi voditelji Trsta morali bi tedaj pred vsem drugim skrbeti, da v mesto napeljejo dobre in obilne vode, da skrbe za dobro kanalizacijo in druge koristnejše stvari. Dobra ali slaba bodočnost mesta odvisi najbolj od njunega delovanja in skrbi. — dopadal kuplet; „To ni Giithe pisal", kateremu se jo srčno smijal. Razne pesni moral je trikrat ponavljati. — Neki večer, ko je bil Udel pri cesarjevicu na Dunaji, zahteva! je zadnji, naj se vsedc k glaso-virju. Cesarjevič je primaknil stol tik njega, naklonil glavo na obe roki ter ostal otožen ves čas, dokler je Udel pel. Med tem se odpro vrata in ko se Udel nehote ozro, reče inu cesarjevič : „Ne dajte Be motiti; to je baje nek duh, kateri se prikazuje po VBeh dvorih; taki duhovi pridejo in zopet odidejo". Te besede izrekel je ce-Barjcvič jako resnobno. Lani je bil Udel večkrat pri cesarje- x. , , . , . viču v Maverlingu. Nek dan opazi cesar- Cesa pač treba izdavati ogromno svote ... , . , , TTJ t . , . s i-- i j _ i j • |jevi<5 med obedom, da Udel jako malo pije, zato mu zakliče: „Pijte; enkrat moramo vsi umreti, eden prej, drugi pozneje! Tako se mi je prorokovalo. — Videli bodete, da bodem jaz kmalo i umrl.* Po kratkem molku dostavi: „Najkrajše bi umrl na bojišču!" I O drugej priliki vpraša cesarjevič, kn-: tero je najlepše letovišče ? Udel je naštel za olepšavo, ako je še dvombena prihodnjost Trsta ? Skrbimo prej za dobro in k o-ristno in še le, ko smo to dosegli za lepoto! Razpisane so uprav sedaj volitve v mestni in deželni zbor; od nas odvisi, kdo nam bode v prihodnje gospodoval: ali la-honska zapravljiva klika, ali dobri in skrbni Avstrijci. mi je, da izbornih plesov na Dunaju ne bodem mogel obiskati!" Ni bila to slutnja bližnje smrti ? (Dalje prih.) Od njih odvisi tudi prospeh ali propad slovečih letovišč, toda cesarjevič od- Trsta. Videant consules. L. Črtice iz življenja cesarjeviča Rudolfa. Po smrti cesarjevičevej spominajo se razne osebe, katere so prišlo v dotiko z pokojnim predstolonaslednikom, raznih po-drobnotij iz njegovega življenja, katere jasno govord o ljubeznjivosti in dobrem maje z glavo rekoč: „Najlepše je po letu na Dunaju; tu Be mnogo ljudi ne vidi, s katerimi bi se drugače moralo priti v dotiko". Ljubil jo Dunaj iz vsega svojega srca. : Na njegovej pisalnej mizi stal je model stolpa cerkve sv. Štefana, okolu njega v polukrogu sliko cesarske rodbino. Jako rad je govoril v dunajskem narečju, katero jo dobro znal. Ako se je čula kje kakšna nova šaljiva boseda, med prvimi jo je znal cesarjevič ter so vedno takim salam srčno srcu cesarjevičevem. V spomin našemu J smijal. Večkrat jo prišel kdo cesarjeviču Rudolfu objavljamo nastopno zbirko takih take nove šale pripovedat, toda on ga jo črtic. odvrnil smije z besedami: «0, to za mene Profesor Udel, katerega je cesarjevič ni več novo; to uže vem!" Kakor večina večkrat k sebi povabil, pripoveduje: j Dunajčanov, pošalil so jo tudi on rad z Prvič ga je povabil cesarjevič v Opa- osebami, pri katerih je opazil kakšno ne- j dajati, no da bi bilo treba blago samo pretijo 1880. leta. Po obedu moral je Udel dolžno slabost Politični pregled. Notranje dežele. Državnega zbora predsednik g. dr. Smolka poročal jo zbornici, da je šlo pred-sedništvo izrazit Božalenje zbornico na pre-britkej izgubi, ki je zadela presvitlo vladarsko hišo in z njo celo Avstrijo. Cesar je predsedništvo proprijazno vsprejel ter v svojem odgovoru s toplimi besedami spomina! se svoje preBrčnoljubljene soproge, cesarice, katera mu jo bila v onih dneh neizmerne žalosti in nesroče največja podpora. Smolka jo poročal to s solznimi očmi in zbornica je tiho poslušala besede predsednikove. Dunajski listi pa v navdušenih člankih slave cesarico, kot najpleine-nitejšo ženo. V državnem zboru se jo razpravljalo potem o zakonskem načrtu o osnovi javnih skladišč. V tem načrtu so ustanovljene določbo, v katerih krajih in pod kakimi pogoji naj se ustanove skladišča. Svrha tem skladiščam je ta, da vsak producent, bodisi kmet ali obrtnik, lahko spravi svoj 'pridelek ali izdelek v takem skladišču. Vodstvo skladišča mu izda potrdilo, da jo shranil toliko in toliko tega ali onega blaga in še neko drugo listino imenovano „vvarant". Izkaz o založenem blagu vsak posestnik lahko proda, kakor blago samo, na warant pa si lahko udolži kako svoto, ki pa ne presega vrednosti založenega blaga. S tem bi bil torej promet jako olajšan, kajti inoglo bi so kupovati in pro- jvažati od enega kraja v drugi. Založno Nedavno govorilo se je o plesih. O j spričevalo in warant moreta preiti lahko 8arjevič posebno ljubil. Najbolj se mu jo tej priliki omeni cesarjevič: „Jako žal;v doset rok, blago pa ostane tako dolgo peti dunajske ljudsko pesni, katere je co- paznim okom — Rus in drugi mogočni narodi; prašanje, kedo dobi dedščino po onemoglem poštovalcu Mohamedovem jo — svetovno. Razvija in razvozljuje se to prašanje uže Btoletja; ono ne zanimljuje samo zgodovinarja, nego vsacega omikanega človeka, posebno po Jugoslovane. Mislim tedaj, da ne bode odveč, ako Slovencem ob kratkem narišem do zdaj malo znano osobo Sultana Jahja po knjigi, o kateri piše Zarnke's Literarisches CentralIblatt 1888 št. 45, da jo njen pisatelj položil s srečno roko temelj k zgodovini orijentalskega prašanja. Naslov te knjige sluve: Sultan Jahja doli' imperial časa otomana altrimenti Alessandro conte di Montenegro e suoi discedenti in Italia. Nuovi contributi alla storia dolla questione orientale a dolio relazioni politiche fra la Turchia e le potonze eristiane nel se-colo XVII.; publicati da V i 11 o r i o Ca-t u a 1 d i; * con la ecavta di documenti, diplomatici finora inediti tratti da parecchi * Pseudonim Oskarja pl. Hasnoka, profesorju na državnoj gimnaziji v Trsti. archivi di stato e privati. Trieste, O. Chio-pris; editore. 1888. 660. p. Razdeljena je knjiga na tri dele: I. Čez 300 strani obsegajoč životopis Jahjin; II. Pripomnje k tekstu iz jako obširnih dotičnih italijanskih, nemških, francoskih, angleških in Španskih virov; III. Blizo 100 diplomatičnih dokumentov iz arhivov v Toskani, Florenci, Benetkah, Vidmu, Simancasi na Spanjskem in od drugod. Nahajajo se v knjigi tudi podobe grbov, slike Katarine Kastriote, Jahjine soproge in dvoje otrok Elene Ottomane in Mavricija Ottomana. Glavni vir životopisu jo med drugim do zdaj še ne izdan spis Rafaela Lcvako-viča, ki je bil poprej duhoven v propaganda fido v Rimu, potem škof v Semen-driji in nazadnje nadškof v Ohridi. Da se podalki o življenji Jahjinem no opirajo na neovrgljive vire, mislili bi, da je to bujni roman, kar se pripoveduje o Jahji. Zdaj ga nahajamo na Poljskem, zdaj na Laškem, potem na Nemškem in koj na Bulgarskom. Očo Jahjin bil je Mahomed III., mati ■ Ifelona Komnena, krasna Grkinja iz Tre- bizonde (Trarezunt); narodil soje v Ma- gneziji, kjer je bil oče namestnik sultanu Muratu III. Radi kuge so preseli rodbina v Carigrad ; ker pa v ondašnjih viharnih časih Jahja ni bil varen v turški prestolnici, zbeži z bulgarskim služabnikom Hasanom v Saloniko ; mati vstopi v samostan baziljanski, sin pa v samostan sv. Anastazija blizu Saloniko, kjer je bil krščen na ime Aleksnndera. Sluga pa jo vedno ostal v dotiki z svojim gojencem, in mu jo dostikrat, prinašal v samostan razno vojaške igre. V samostanu ostane osem let. Njegov bivši služabnik Ilasan ga pripravi, da zapusti samostan, in da se oba kot mohamedanska meniha napravita na pot. DoČim sta prehajala mnogo krnjev, so se vrstilo razne homatije v Carigradu, celo Perzi so «<• bili postavili Turkom po robu. Jahja mislil jo na to, kako bi zašel carigradski prestol in se jo v ta namen pridružil Piri-paši, pa brez vspeha. Potoni se napoti v Malo Azijo, oklune i se upornika Kara-pašo; njegov zvesti Ilasan hoče omoriti Ahtneda I., da bi ▼ skladišči, da je kupi mož, ki mu pa je res treba. Ako ima torej kmet žito. spravi je v tako skladišče ter dobi zato založni izkaz in warant. Če mu je treba denarja, lahko zastavi warant, ako dobi pa ktipca, proda mu založni izkaz. Kupcu mora izročiti obe listini ; ako je warant zastavljen, odtrže mu kupec toliko, kolikor si je udol-žil nanj, izplača upnika ter dobi od njega warant. Kar je do sedaj javnih skladišč v Avstriji, sezidalo so je banke ali pa občine. Ta pravica ostane tem korporacijam še nadalje, vzeto jim bode pa pravo, na založeno blago dajati posojila. Ta naredba posebno peče nekatere poslance in židovske liste, češ, da ako banke ne bodo imele pravice dajat posojilo na položeno blago, tudi skladišč ne bodo zidale, ker so ta samo ob sebi pasivna. V podrobni razpravi o tem zakonu pobijala sta poslanca Lienbacher in Krona\vetter določbo § 1, po katerej bi se taka javna skladišča ne smela zidati v deželah ob meji. Vlada je vzela to točko v svoj predlog morda zaradi tega. da bi zaprečila tihotapstvo in kopičenje inozemskega blaga ob meji, kar bi utegnilo delati preveliko konkurenco domačim pridelkom. Ti nazori so pa popolnoma krivi. Nikjer niso javna skladišča tako potrebna, kakor bas ob mojih, kjer bi posebno pospeševala izvoz in promet blaga. Tudi strah pred tihotapstvom je prazen, ker se dajo skladišča jako strogo nadzorovati. Posebno slaba je pa določba § 1, ki daje ob mejah le pogojno pravico sezidati javno skladišče. S tem je vlada izrekla, da bode dajala te pravice le onim, ki so v njeni milosti, vsem drugim pa jo prikrati. Stavljen je bil predlog, naj se § 1 predrugači tako, da bode imel pravico vsakdo zidati javna skladišča in to tudi ob mejah. Ta predlog je zavržen ter sprejet § 1 nespremenjen, kakor ga je vlada predlagala. Prav tako je sprejet tudi § 2. O g e r s k a vlada je sklenila udati se opoziciji ter neznatno spremeniti § 14 vojnega zakona, da bode razprava o tem predmetu čiru prije zvršena ter da se izvedejo letošnji nabori uže na podlagi novega zakona. Kar se pa tiče madjarskih zahtev glede jezika, prepusti se stvar cesarju kot vrhovnemu poveljniku, da sam odloči o tem; oziralo se bode pa kolikor mogoče na te želje. — Ma Jjarski dijaki v vseh večjih mestih nadaljujo demonstracije proti novemu vojnemu zakonu. Kakor kaže, bode pa vse zastonj, ker je uže sigurno, da bode vladen predlog sprejet. — Vnanje dežele. Ruski minister za notranje posle Tolstoj odstopi vsled slabega zdravja, na njegovo mesto pride Manassein. Tolstoj jo izdelal načrt o preustrojenji zemstev, ki pa v državnem svetu ni bil sprejet. Go- vorilo se je, da odstopi zaradi tega ; kakor javljajo kompetentne strani, umakne se pa samo zato, ker je zelo obolel. Dogovori srbskega kralja z radi-kalci so bili brezvspešni. Ministerstvo Hrističevo ostane še nekaj časa na krmilu. Kakor poročajo iz Ilclega grada, nadejati se je, da bodo še le v drugej polovici fe-bruvarija meseca sestavljen nov kabinet. Te dni so v Belem gradu občinske volitve. Liberalci in radikalci so postavili kandidate, borba bode huda. Kakor kaže, zmagajo pa radikalci. V Rimu so bili te dni jako nevarni nemiri. Ker se je r zadnji čas mnogo zidalo v Rimu, prišlo je tja okolo 20 tisoč delavcev. Vlada in občina sti pa naenkrat vstavili dela, Češ, da primanjkuje denara. To je delavce, ki so ostali naenkrat brez zaslužka, silno razburilo. Zbrali so se in nekaterim hujskačem se je posrečilo silno je razburiti. Najprej so odposlali deputacijo k mestnemu županu in v ministerstvo, vprašati, zakaj sti občina in vlada naenkrat ostavili dela. Župan se je izgovarjal, da je občina v jako slabih denarnih razmerah in da za sedaj ne more nadaljevati pričetih del, obljublja jim pa, storiti kolikor mogoče, da preskrbi delavcem zaslužek. V ministerstvu dobili so tudi jako nepovoljen odgovor. To jo delavce silno razdražilo in kolovodjem se je koj lahko posrečilo jo pregovoriti, da so v silnih tolpah navalili v mesto. Razbili so vse svetilnice, vsa okna pri skladiščih in pro-dajalnicah, Oplenili so vse one trgovce, kamor so ulomili. Škoda se računi nad 400 tisoč. Vlada ni bila pripravljena na ta punt, zato se je vojakom Še le pozno posrečilo razgnati puntarje. Strah v mestu je velik. Prodajalnico so ostale še drug dan zaprte. Po vsem mestu so vojaki, ki varujejo banke in druge zavode, V zbornici so razni poslanci interpelovali vlado zaradi teh nemirov. Sklenilo se je, nadaljevati neka dela, ter se je dovolilo pol milijona, da se da zaslužka ubogim ljudem. — To je menda prvi blagor najnovejše italijanske politike, ki išče novih zemelj v Afriki — doma pa ljudje mrejo v bedi in nesreči. Francoski vojni minister izdal je naredbo, s katero nalaga vsem poveljnikom, naj svojim podložnim generalom in drugim častnikom zapovedo, da se nikakor ne smejo vpletati ni v notranjo ni v vnanjo politiko. V svojih poveljih na vojake, nimajo se ni z besedico takniti politike ker bi moralo sicer ministerstvo strogo kaznovati tako početje. Zbornica je sprejela s 504 proti 9 glasom predlog, da se začne debata o reviziji ustave. Razprava prične v četvrtek. Ministerski predsednik jo rekel, da mora ministerstvo in zbornica ostati na svojem mestu, da odpre svetovno razstavo. re- Nemški državni zbor je jel po kratkej razpravi zakon, po katerem je v Alzaciji in Loreni samo nemščina veljavna pred sodišči. Proti temu zakonu je govoril samo en poslanec. Nemški državni zbor je začasno pretrgal svoje delovanje. Snide so zopet po štirih tednih. V rumunski zbornici je stavil Blahremberg predlog, naj se posadi bivši ministerski predsednik Bratiano in vsi njegovi kolegi na obtožno klop. Zbornica, to je vladna večina, je zavrgla predlog. Najhitreje se boji, da bi se kaj tacega tudi njej lahko pripetilo, kedar se opoziciji posreči vreči sedanji kabinet. Gospodje miniRtri ei mislijo, bodimo usmiljeni z našimi predniki, da bodo tudi nam zanamci milostivi. DOPISI. Iz Novokračin v Podgradskem okraji, 110. febr. 1839. Da no bi kdo sumničil g. Waišelna, da je on to pisal, izjavljam najprej svečano, da njega šo nikdar nisem videl v Novokračinah. Čudim se, da g. W. v 11. št. „Edi-nosti" odvrača od sebe sumnjo zaradi dopisa v 6. št. in še tako neokretno! Trdi, da omenjeni dopis sumniči. Kako? Misli resno, ali se šali P Navel som tam samo i besede druzega. Dopis torej ne sumniči, nego razno osebo se sumničijo zaradi dopisa. To je samo dokaz, da še ni izumrla ne-j umestna navada, preiskovati ali domnevati kdo je pisal. Kaj seje pisalo, to je glavna j stvar. Kakor sem čul, morali bi se v tej zadevi opravičevati tudi drugi in ne samo g. W.,n. pr.gg.S. I., A. R., I. D., A. Ž., J. Š. itd. — moral bi se opravičevati sploh vsak, kdor je zmožen slovensk stavek napisati in stanuje v Podgradu ali pa v obližji, kajti sumničilo seje na svestrani. Samo g. vsedel se je na limanice, ker se je prestrašil neprijaznega obraza necega gospoda! Drugi molče — in prav imajo. Menda vedo ceniti vrednost tacega zagovora. G. \V. nekako oblastno povdarja, da se „!uča kamenje za njegovim hrbtom". To je sumničenje! Resnica in t kamenje* sta dva pojma. Sicer pa: s kako pravico zahteva g. W., da bi dopisniki pri njemu iskali dovoljenja? G. W. se preveč šali! Zaradi slavospeva na g. sodnika se ne bodem prepiral. Pridržujem si pa, ako bode treba, pojasniti tudi ta „kapitelj", ne da bi imel kaj obzira na kogar koli in — brez prošnje za dovoljenje. No, upam, da ne bode treba, kar bi mi bilo najprijetneje. Kajti bolj sem miroljuben, nego g. \V., katerega kot Ipavca samo opozorim, da je mnogokrat preveč nade, ko trta lepo cvete. Pozneje privale se „od zgoraj" črni oblaki ter vsuje toča, ki vniči vso nado. Še eno vprašanje. Na kaj se opira spravil svojega Jahja na prestol; pa tudi to je izpodletelo. Nadškof soloniški priporoča Jahji, naj gre nagovarjat krščanskih vladarjev, da bi mu pomagali. Z Hassanom ubereta pot v Krakov, kjer so ju bili skoraj zaprli; potem zbeži v Prago, kjer ga pa lepo vsprejme Rudolf II. Tam ostane vse leto, pa ne opravi ničesar. Poslanec saksonski na praškem dvoru, ga priporoča Ferdinandu, velikemu vodji j toskanskemu, ki se je trudil na vse pre-tege, da bi napravljal Turkom sitnosti. I Ta povabi Jahjo v Italijo. Jahja se napoti tje pod imenom ogrskega velikaša Pallfy-ja, in pride tje, ko baš umre Ferdinand. Sprejeli so ga sicer prijazno, pa itak poslali grškega duhovna Moschetti-ja v jutrove dežele, da bi izvedeli kaj na-tanjčnjpga o Jahji. Razun drugih verodostojnih poročil je bila Jahji ugodna izjava Gaspara Gra-ziana, rojenega Hrvata, ki je po raznih stranskih potih konečno postal vladar otoku Naksu, in ki je bil temeljito poučen o carski rodbini. (Dalje prih.) Begunec. PoveBt, Spisal Janez Koron. VI. Brezskrbno so otroče smejo, Svota so no zaveda, Smojoio lo sedanjost gleda. Ivan Jenko. Vesel koraka Drejc po stezi preko malih gričev in dolinic vse povprek. 3aj ovce svoje izročil je vitezu v varstvo, dokler se sam ne vrne. Zdaj teče, zdaj se ustavi in prešteva denar, jeli kaj zgubil in kaj bi počel, ako bi mu ga nestalo. Drejc ni imel, odkar je živ, toliko denarja v roki; niti videl ga ni toliko ; vidil je le kak krajcer ali šestico; le redko kedaj goldinar pri svojem gospodarju Gomilščeku. Obleka Drejceva ni bila baš za semenj ; obrobljena je bila in tu pa tam tudi zakrpana. Iz domačega platna hlače, oprsnik črn, na glavi imel je Čepico, tkano iz domačega sukna in na nogah lesene coklje, obite z debelimi žreblji. V Drejcu vpoznaš pravega slovenskega pastirja v začetku devetnajstega stoletja. Drejc prisopiha v trg K....... ne zmeni so za lepe otročje igrače in slastna jedila, katera so izložena v proda-jalnicah ; hiti naravnost na živinski semenj, do lepih konjev, ki stoje drug pri drugemu ter glasno rezgečejo. Obide in pregleda vse živali, slednjič vstavi se pri lepem vrancu. „Ta bi bil menda najbolji, ta jo najčilejši izmed vsih na semnju", misli pri sebi, stopi bližje, ogleduje ga od nog do glave, gladi ga po kratkej dlaki, odpira mu usta in gleda na zobe. Prodajalec opazuje dečka nekoliko časa, potem pravi: „Dečko! kupi konja!" „Koliko hočete zanj?" Prodajalec se smejo in pravi: »Za tristo forintov bi ti ga dal, če bi bil ti le za deset let starši." „Tristo forintov ni zadnja cena, gotovo ne !" odgovori deček ne zmenivši se za neuŠečne besede prodajalčeve. „Ako bi imel le nekoliko brade, potem bi se morda uže pobotala." „Dvestoinpedeeet je zadosti, več ne dam, ker več ni vreden konj." „Jaz se ne Šalim več s teboj, pojdi!" odgovori ojstro prodajalec. „Vzemi denar!" reče nek drugi prodajalec, ki je slušal razgovor, „on naj ti trditev g. W., „da velecenjeni g. sodnik nikomur no brani, pa tudi nikogar ne sili, da postane član bralnega družtva?" Mar sta gg. K. in W. siamežka dvojČeka ? T. V. Iz Doline 9. februvarja. [Izv. dop.] V soboto dne 9. febr. t. |. bila je volite* novega nadžupana za tukajšno županijo. V ta namen je prišel g. c. kr. okr. komisar Rebek kot vladin zastopnikov; dva volilca sta bila zadržana vsled bolezni. Volitev se je vršila kakor smo želeli, kajti izvoljen je Dolinskim nadžupanom g. Ivan Slave, posestnik v Dolini. Tvoj dopisnik, predraga „Edinost", bil je prenagel; sicer ni povzročil nobenega nereda ; znabiti je zgrešil tudi hišno številko in napisal 105 mesto svoje, kar je v naglici prav lohko mogoče. Sploh pa se kaže t svojih dopisih jako občutljiv, nič mu no vgaja, nad vsim se spodtika. Priznamo sicer, da se povsodi nahajajo pomanjkljivosti, a no samo v vaseh, ampak tudi v trgih in mestih, koji se pa po mogočnosti odpravljajo. Kar se tiče nade srenje, moramo biti prav hvaležni sedaj izvoljenemu nadžupanu, da je kot vaški župan mnogo pomanjkljivosti odpravil in mnogo potrebnega vkrenil. Pod njegovim županovanjem se je sezidala mrtvašnica, stražnica s zaporom, popravile ceste, mostovi in zidovje okoli našo lepe cerkve, nasadil prostor pred cerkvijo. Pod njegovim županovanjem so se odpravili nepotrebni „likofi", a pomnožili dohodki, posebno s tem. da se jo vsled njegovega pritiska povzdignila najemnina za lov na 205 gl. na leto. V sredi vasi dal je napraviti Se en vodnjak. Ta mož, ki je uže čestokrat pokazal dejansko svojo nadarjenost in skrb za občino, ima pa tudi značaj in srce. V svojem govoru kot novoizvoljeni nadžupan se je kaj lepo izjavil, da so, in bodo nasprotstva škodljiva. Težko mu je prevzeti težavno nalogo, a prevzame jo, ker vidi, da so mu jo skoro e.ioglasno izročili in niso se ozirali na dopisnika, ampak na glas svojega srca. Skazano mu ča9t in zaupanje bode vračeval s tem, da se bode zvesto trudil za korist vso občine. Novi nadžupan je vladnemu zastopniku izjavil, kakor ni eden njegovih prednikov, da bode dopisoval v materinščini, da ne bode odpisoval na dopise, kojih jezik ne pozna. To so lepe lastnosti novoizvoljenega nadžupana, radi česar smo žnjim jako zadovoljni in na njega ponosni. Zaradi tega pa je občina slavila vBpeh volitve z razsvetljavo in godbo, katera se je priredila njemu na čast. Več občinarjev. Domače vesti. Politično družtvo „Edinost" ima v nedeljo dno 17. t. m. odborovo sejo v da denar in ti njemu konja. Pokaži denar!" „No, dobro! plačaj dvestopedeset goldinarjev in konj jo tvoj," reče prodajalec. „Tu je denar oče in konj jo moj!" Vsi začudeno gledajo nepoznanega dečka, ki nudi denar prodajalcu. Prodajalec se sramuje, da ga jo ugrial deček in vpraša: „Kje si dobil toliko denarja?" „Kaj vam mari za to," odvrne deček. „Rekli sto naj plačam in konj je moj." „Od kodi si?" „Kaj je tvoj oče?" „Tat je!" upijejo okoli stoječi, nar je ukradel, na sodnijo žnjim!" Drejc, toliko pravičen in zvest to sumničenje, vžalosti se, da niti odgovoriti ne more možakom, kateri ga dolže tatvine. Bližnji stražnik pristopi, da vidi, kaj se godi. Ljudje pripovedajo o dečku, denarju in konju. Ker ni hotel deček stražniku razjasniti, od kod ima denar, odpelje ga na sodišče. (Dalje prih.) ,De- čuvši prostorih „delalskeg* podpornega družtva" da jo Slovenec sam dovelj omikan ter da (Via Molin piccolo št. 1). Na dnevnem rodu je nadaljevanje posvetovanja o bli-žujočih se volitvah. Prosijo se zatorej vsi gg. odborniki in namestniki, da se seje polnoštevilno vdeleže. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrala je družba „Nedaj" ,dne 10. t. m. 7 gld. 64 kr. Slava! — V gostilni g. Ma-vriča pri sv. Jakopu nabralo se je dnč 10. t. m. gld. 145. — V pušici „Slovanske Čitalnice" v Trstu nabralo se je 10 gdl. Za podružnico sv. Cirila in Metoda 1 ne treba usiljevati mu p t u j e prosvete. Mizarski klub priredi dne 16. t. m. ples v dvorani gledališča Politeama Ros-setti. Ustopnina 1 gld. ; vsak gost sme pripeljati seboj 2 dami, kateri ste ustop-nine prosti. Pevsko družtvo „Hajdrih" na Prošeku priredi dnč 24. t. m. veselico s petjem in igro. Program objavimo o svojem času. Vabilo k veselici, ki jo priredi bralno družtvo „Mir" v Št. Petru v četrtek 14. svečana t. 1. v gostiUi pri „Zvezdi" g. I. Špilarja na korist Miroslava Vilharja spomeniku v Postojni. Razpored: 1. Pozdrav gostov. 2. Dr. G. Ipavec: „Mornarska", moŽKi zbor. 3. Stritar: „Mladini", dekla-muje gčna. P. Fleš 4. „Monsonged'amour", na Greti nabrala je vesela družba, zbrana pri g. Piščancu v Rojanu, 2 gld. Delalskemu podpornemu družtvu poslal je g. Gašpar Kastelic nadžupan v Materiji kot odgovor na povabilo k družtve-nemu plesu gld. 5. Presrčna zahvala! Žalovanje o smrti Njegovo cesarske j 8virata ntt citr0 g08Pica F- Spilarjeva in VisokoBti cesarjeviča nadvojvodo Rudolfa gosp. V. Zalaznik. 5. M. Vilhar : „Planšer", bilo je tudi v Gorici in po goriški deželi možki zbor. 6. „Šaljivi prizor", predstavlja splošno. Od prvega dne, ko je došla ža- g. R. Dolonec. 7. Šaljiva loterija. 8. Ples. lostna vest, do pogreba, kije bil vtorek | Zaćetek ob ? uri zvcčer. - Svira kvintet popoludne, vihrale so črne in avstrijske i . ... TT , , , zastave raz javna in privatna poslopja. V j B,eyer' ~ Ustopnina za ude 50 kr., torek je imela šolska mladina mašo in za neudo 1 gl. Dame so ustopnine proste. potem prost dan. Vtorek popoludne prižgale so se luči po glavnih mestnih ulicah; ob svetilnice bili so pripeti črni in beli trakovi. Mnogo občinstva je bilo posebno K prav obilni vdeležbi vabi ODBOR. Odbor za morsko kopelj v Trstu ob- zadnji dan v črnih oblačilih, prodajalnice javiI je 8V°jo poročilo /a leto 1888. Prvi popoludne večinoma zaprte. del 6ezone začel je 2. junija, drugi 25. V prvostolni cerkvi goriški bila jo juliJa; koP0,j 8e zaPrla 17. septembra, dne 8. t. m. predpoludne ob 10. uri bIo- V obskrbi jo bilo 125 otrok v zavodu in vesna črna maša povodom smrti prestolo-! 8icer 30 (15 iz Trsta, 15 iz drugih mest naslednika Rudolfa. Raznih zastopov in' ceaarstva) proti pIft6iIu in 95 (vfli iz Trsta) pobožnega ljudstva bila je cerkev tako brezplačno> Vreme sploh ni bilo ugodno; natlačena, kakor še nikoli o takej priliki. vender je zdravstveni vspeh jako ugoden. Prevzviseni nadškof Bam je služil sveto ... . , , ,, opravilo. ' j otrok bilo je tako slabih, da so morah Cesaričinje Štefanije apanaža določila 0fltjlti tudi v drugem delu sezone v kose je tako : Vdova cesaričinja uživala bode Peljh 0d 125 otrok opravilo je 49 ; zdravje obresti od štirih milijonov goldinarjev, i8e Je P°boljšalo 74, samo 2 sta ostala Dotična vsota plačevala se jej bodo v pol-. boIna- Troškov Je bi,° 6320 S,d' 11 kr-; letnih obrokih naprej. Mlada nadvojvodinja , družt™no premoženje iznaša 29.266 gld. Elizabeta ostane na Dunaji in bode cesar 70 kr-» zft kar 86 bodo zgradilo posebno sam njen varuh, tako poroča „Corresp. Primerno P°sl°pje. del'Est." „Illas Naroda" trdi, da bode ce-! Ustanova ViCCO. Borzna deputacija saričinja Štefanija stalno bivala v Pragi, razpisuje tri štipendije trgovinske in obrtne Slovensko gledališče. Tržaško pod-' zbornice P° 150 gldM d<> katerih ima pra-porno in bralno družtvo priredilo je dno vico P° edon diJak brez ozira na narod" 9. t. m. v gledališču „Fenice" dramatično n08t in vero» trgovskega i® ladijostavbe- predstavo s sodelovanjem osobja ljubljan skega dramatičnega družtva. Predstavljalo' nega odseka na tukajšnjej trgovinskoj in pomorskej akademiji in jeden v Trstu se je znano narodno igro v 5. dejanjih roJen diJak na katerej državno pripozna-„Revček Andrejček" pod vodstvom reži-1 pej inženir8koJ Soli' četvrti štipendij v serja dramatičnega družtva g. I. Borštnika.1 izn08U 300 gld- Pode,i 80 d'jaku iz Trsta, Dramatično družtvo ljubljansko slovi užo kateri J® dovršil trgovsko šolo, da mor© preko meje ožjo naše domovine, da nam' Podvzeti d™ prekomorski poti v razširjeni treba posebno omenjati, da so je vr- j nJe BVOJe vede- Prošnje v štirih tednih od šila predstava eksaktno in izborno. „Revček ; 6> t- m- bo™nej deputaciji. Andrejček" (g. Borštnik) žel je burnega j Slovenskim učiteljem priporočamo naj-odobravanja. Za njim so so posebno odli- toplije „početnico nemškega jezika", katero kovali g. Slavko (Anžć), g. Kocelj (Jeklen)' j° sestavil naš rojak, gospod profesor in g. Danilo (Pavel). Zadnji zdi se nam ne- Rnjmund čuček. Opozarjamo na dotični koliko preobčutnega ▼ ulogi priprostoga; oglas v današnjej številki. <--ljubimca. Gospod Perdan (Grešnik) grešil j Nova iznajdba. Gosp. Bellussich, rojen je le v tem, ker je govoril za razmerno i na Labinščini v Istri, c. kr. profesor na prostorno gledališče nekoliko pretiho. Go-1 učiteljišču v Kopru, iznajdel je nov stroj, spodično Zvonarjeva, Gostiče\a in Nigri- katerega si jo dal privilegovati v Avstro- nova bile so popolnoma na svojem mestu in kos svojim ulogam. Pohvalno moramo omeniti tudi naših diletantov, kajti vedli so se. kakor da so na odru domači. Posebno velja to o gosp. Borovščakov-Gre« bencu, ki jo obe svoji ulogi igral z živo tehniko. Občinstvo, katero se je zbralo ukljub izredno slabemu vremenu v lepem številu, posebno pa veliko tržaške inteligence, bilo je predstavljalcem hvaležno ter je večkrat burno izzivalo. — Po igri bil jo ples, ki je trajal do jutra. Zabava se je vršila skozi gladko in lepo, na kar gre vsa čast odboru tržaškega podporn. in bralnega družtva. Tudi gmotni vspeh je po-voljen. — Nadejamo se, da bode sledilo tej predstavi še več enacih v probudo našo inteligence, katera bi mogla konečno osnovati domače dramatično družtvo v Trstu. Tako družtvo imelo bi zagotovljen vspeh, kajti prepričali smo se uže o zadnjej predstavi, da so zanima celo občinstvo italijansko narodnosti — akoprav le iz radovednosti — za slovenske igre in zaradi tega je baš tako družtve najlepše Brcdstvo, s katerim so dokaže našim nasprotnikom, Ogerskej pod imenom „Velocimeter". S tem jako umetnim strojem podal jo omenjeni profesor nov dokaz, kako se more vporabiti čudovata električna moč v različne svrhe na korist človečanstva. Majhen jo ta aparat, ki kontrolira liki veren sluga vsak korak, katerega stori kočijaž z njemu poverjenimi konji in kočijo v nenavzočnosti gospodarja. Ta stroj s pomočjo elektrike točno beleži, da-li kočija stoji, ali so vozi in to kako hitro bo vozi, kdaj se je začela gibati in kedaj se je mtavila. Razun tega beleži, da-li bo je vozila kočija prazna, ali jo sedela v n jej kakšna oseba; kaže tudi, koliko je bilo oseb, kedaj je katera stopila v kočijo ali izstopila iz kočije, torej koliko časa se je vozila vsaka posamezna oseba. Stroj je avtomatičen, torej ni treba človeške pomoči, tudi nobeden ne more kontroliranja zaprečiti. Ta stroj jo velike praktične vrednosti za gospodarje fijakerjev v velikih mestih, ker odslej morejo VBaki večer na stroju čitati, koliko je kočijaž zaslužil, mej tem, ko so se morali doslej oslanjati na poštenost kočijaževo. Stalni smo, da ima ta stroj jako lepo bodočnost in da se bode liki blisk po vsem svetu jako brzo razširil in z njim tudi ime vrlega našega vrlega Istrana in rodoljuba, kateremu k lepej iznajdbi čestitamo iz vsega srca, želeč mu najlepšega uspeha. V Dolini je bil 9' t. m. izvoljen županom g. Ivan Slavo s 25 glasovi proti 3 glasovi. Želimo da bi novi župan res bil kar od njega upamo i želimo! A vendar i to spoznamo, da je Bog do sedaj po županih le šibo nad Dolinsko občino pošiljal. No toga ne moremo pri novemu županu danes soditi, sicer pa ob svojem času javimo. — N. „Haidenschaft" ali „Ajdovščina"? V bosenskej Dubici živi naš rojak, kateri Bi dopisuje pogostoma z svojim prijateljem v Ajdovščini. Slavna c. kr. pošta v Dubici pa ne ve, kje jo Ajdovščina in zatorej redno samovlastno izpravlja naslov, brišo „Ajdovščino" in dostavi „Haidenschaft". To se je dogodilo uže mnogokrat. Sedaj pa so je poštni uradnik v Dubici uže naveličal izpravljati naslov ter se zagrozil jednostavno pisalcu, ko mu je izročil zopet pismo z naslovom „Ajdovščina", da jo ne odpošlje, ako ne bode naslov v nemškem, ali pa v italijanskem jeziku ! Toraj slovensko ime slovenskega trga naj se piše v tujem jeziku zaradi tega, ker poštni uradnik ne mara slovenščine ! Ako ima vsak postni uradnik toliko oblasti, kakor c. kr. poštar v bosenskej Dubici, potem se ni čuditi, da prihajajo od vseh stranij večne pritožbe vsled večnih neredov in osornostih uradnikov. V Korminu sklenil je občinski zastop v izvanrednej seji dno 3. t. m., da se izjavi Njeg. Veličanstvu cesarju brzojavno najglobokeje sočutje na težkej izgubi- Dne 5. bila je v župnijsko] cerkvi črna maša, katere so se vdeležili občinski zastop, javni uradniki, razna družtva, šolska mladina in drugo občinstvo. Ves trg bil je v žalosti. — Za goriško trgovinsko in obrtno zbornico potrdil je trgovinski minister za leto 1889 predsednikom barona Ritterja-Zaho-nyjain podpredsednikom Ivana PatcrnoUija. Ubojstvo. Dnć 12. t. m. spri se je v žganjeriji v ulici S. Sebastiano h. št. 5 21 letni težak Maks Grabio vic iz Trsta z nekim Karlom Smerdu, po domače „Cajo". Smerdu je svojega nasprotnika z nožem na levi strani vrata smrtno ranil, Grablo-vica so odnesli takoj v bolnico, kjer jo k malo zatem umrl. Brat ubitega, 301etni težak Lavoslav Grablovic je zvedel, da mu je brat zaklan ter hitel v stanovanje ubijalčevo v hiš. št. 3, ulice Cavezzeni. Dobil ga je v postelji tor ga večkrat udaril z sekiro, katero je dobil slučajno v sobi, po glavi in nogah, da so morali vsled tega napada odnesti tudi Smerduja v bolnico. Lavoslava Grablovica so odveli v zapor. Smerdu ni baš težko ranjen ; straži ga v bolnici redar. Sodnljsko. Trgovec Pavel Cuppo je obsojen zaradi nevarnega pretenja na 4 mesečni zapor. Grozil so jo nedavno v Zaversičevej gostilni pri Sv. M. M. zg. Antoniji Grlici in nekemu Petracu, da ju zakolje. - 641etni krojač Ferdinand Van-derbeeken iz Lvova jo dno 22. t. m. svojo soprogo na javnej ulici z nožem nevarno ranil. Obsojen je na 11/a leto težko ječe. V Zagrebu je bila dno 11. t. m. ko-nečna razprava proti dr. Schlindtnerju, ki je bil obtožen hudodelstva poneverjanja. Obsojen je na 12 letno težko ječo in na povrnitev sodnijskih stroškov in poravnanje škode. Schlindtner je objavil ničevno pritožbo in priziv. GospdarslB m treoviasRe stvari. Zakon o zavarovanju delavcev proti boleznim (od 30. marca 1888.) Govorili smo uže o novem zakonu, kateri bode stopil v kratkem v krepost. Mislimo, da vstrežemo našim obrtnikom, ako jim podajemo tu najvažnejše določbe jako obširnega, 78 paragrafov obsogajočega zakona. Iz § 1. Kdo se mora zavarovati proti boleani? Zavarovati se morajo vsi delavci, ki bodo po postavi od 38. dee. 1887. zavarovani proti nezgodam. Vsi delavci in upravni uradniki ▼ rudnikih in zraven spadajočih tovarnah ; v vseh obrtih, ki spadajo pod obrtno postavo in po drugih obrtniških podjetjih, j j, Delavcem, oziroma upravnim uradnikom, smatrajo se tudi vajenci, praktikanti in drugo osobje, katero vsled nekončanega vajenstva še nima nikakega, ali pa le majhni prislužek. Iz § 4. Kdo so sme zavarovalne dolžnosti oprostiti ? Politično oblasti smpjo izmej zgorej navedenega osobja oprostiti tiste, ki dokažejo, da so pri družini delodajalca v slučaju bolezni preskrbljeni najmanj za 20 tednov s hrano in zdravniško pomočjo; ali pa čc se jim toliko časa isplačuje mezda tudi v slučaju bolezni. Iz § 5. Kaj so prišteva mezdi P K plačilu ali mezdi v smislu postavo prištevajo se tudi tantieme in naturalni dohodki, kakor hrana, stanovanje itd. Vračunijo so ti dohodki mej mezdo po povprečni, krajovni ceni. Iz § 5. Kaj morajo zavarovanci prejemati P Zavarovancem dnjati je najmanj: a) od pričetka bolezni brezplačno zdravniško pomoč, tudi pri porodu, in zdravila. b) Če bolezen nad tri dni traja, izplačati je zavarovancu za vsaki dan pod pora v znesku 60°/0 navadne v dotičnom okraju običajne mezde, za katero so plačevali. Podpora traje 20 tednov Porodnicam izplačevati so more pri normalnem zdravstvenem stanju najmanj skozi 4 tedne po porodu. Za pogrebščino izplačati so ima znesek, ki doseže najmanj visokost 20dnevne zgorej omenjene diiovne mezde. Iz § 7. Kdo odmeri običajno dnevno mezdo? Politični uradi 1. instance odmerijo po zaslišanju zaupnih mož to svoto za doto čeni čas. Ta svota odmeriti jo posebej za možko in ženske; za mladostne in odrasle delavce. (Za ljubljansko mesto odmerila se je kot navadna povprečna dnevna mezda : Moškim: 1. Za mladostno delavce po 40 kr. na dan. 2. „ delavce po . . . 80 „ „ „ 3. „ 1. pomočnika po . 1 gl. „ „ Ženskim.* 1. Za mladostne delavko po 30 kr. na dan. 2. „ delavke po ... 50 „ „ „) Iz § 8. Kako bo more skrbeti za zavarovance ? Namesto brezplačne zdravniške pomoči in denarne podporo zamore so dajati tudi oskrbovanju in bolnišuici po zadnjem razredu na stroške bolnišno blagajne, in sicer: 1. Zakonskim in njih družini ali pri njih živečim osobju na lastno zahtevanje ; ali pa če je bolezen taka, da se mora bolnik v bolnišnico oddati. 2. Vsem drugim bolnikom na vsaki način. Bolnišna blagajna j« zavezana plačati bolnišnične stroške za štiri tedne. Co ima bolnik, ki so priskrbuje, v bolnišnici družino, katero jo preživel, izplačati moro blagajna tem slednjim polovico denarne podpore za tisti čas, ko jo bolnik v bolnišnici. Iz § 8. Kakšne so dolžnosti delodajalcev ? Delodajalci so zavezani, da naznanijo vse osebe, katere so pri njih na delu, v gotovem času, katerega bode odločila deželna oblast. Po tem prvem roku pa morejo vse na novo v delo vstopivše osobje v treh dneh po vstopu naznaniti; in v treh dneh po izotopu iz dola odzuaniti. (Ministerstvo je pozneje še določilo da je treba zavarovati tudi iste delavce, katere se vsprejrac v Je!o le za nekaj dni; kakor n. pr. na železnicah za odmetavanje snega itd.) (Konec prih.) Zahvala Podpirano zahvaljuje se najtoplije gg. elanom dramatičnega družtva ljubljanskega, kateri so s pravo bratsko požrtvovalnostjo prevzeli predstavo dne 9. t. m. v gledališču „Fenice", dalje gospodi tržaškim diletantom, ki so nesebično pri igri sodelovali, konočno slavnemu občinstvu, posebni* tržaškej gospodi, katera je druž-tveno 7abavo počastila z svojo navzočnostjo ter vsem, kateri so na koji koli način pripomogli k splošnemu lepemu vspehu družtvene zabave. V Trstu, 10. februvarja 1889. Predsedništvo tržaškega podpornega in bralnega družtva. Martin Kerže, Ivan Hafner, predsednik. tajnik. Kdor si žeti jasnosti o nemškem oblikoslovji, omisli si naj Početnico nemškega jezika. Za 1. in 2. razred slovenskih gimnazij, tudi za pripravnico slovenskih učiteljišč sestavil • 1—3 R A JJI IT N D ČUĆEK, c. kr. profesor v Kopru. V platno vezana stane 80 kr. Razpo-šiljo jo pisalec sam, in to poštnim potom, ako se priloži šo 5 kr. poštnine. Kdor si hoče brez težave zaslužiti mnogo denarja, pošlje naj svojo adreso upravništvu toga lista v zapečatenem pismu z uadpisom 3-3 „zaslužek". Tiskarna Dolenc v Trstu izdeluje vsakovrstna tipogratična dela, kakor: priporočnice, račune, okrožnice. vuitnice. poročilne objave, vabila, programe, izkaze.ogla.se, pravila,ustop-nice, zaključne račune (bilance), ro-čiščnike, cenike, polnomoči, jestvenike, carinska pisma, naznanila, izpovedne listke itd., — vse ukusno in po ceni. Tiskarna prodaja nastopne slovenske knjige, kakor: Kmetijsko berilo" po 40 nč., trdo vezano t>0 nč.; „Sodni obrazci" po 20 nč.; rViljem Teli" po 40 nč.; „Ljudmila" po 20116.; „Filip" po 20 nč.; „Antigona" po 20 nč.; „Trst iu okolica" po 3011Č.; „Pjesma o zvonu" po 20 nc.; „Istra" po 20 nč. Postava o „črnej vojski po r* nč. Ima v zalogi vse potrebne tiskovine in knjige za župne urade. „Slovanski Svet", ki izhaja 10 in 25. dne vsacega meseca v Ljubljani, objavlja 1. 1889 poleg političkih članov, vnžno razpravo o svojstveno slovanskih kulturnih vprašanjih, 11 pr.: O zadrugi, ruskem miru in artelju; o slovanskih običajih, o slovanskem pravu, o slovanski umetnosti, o slovanski cerkvi, letos tudi o zgodovini slovanske cerkve med Jugoslovani, o slovanski terminologiji itd itd. Na vrsto pridejo krajši leposlovni spisi iz vseh slovanskih literatur. V vsaki št. so naznanja tudi slovanska književnost. Dopisi in drobne novice poročajo o važnih delih in dogodkih kulturnega življenja po vseh slovanskih zemljah. Pri vsem gleda na kulturno potrebe slovenskega naroda tor je namenjen na prvem mestu zrelšemu slovenskemu občinstvu. Duhovniki in učiteljstvo na kmetih ki nimajo prilike v veliki meri obširniše poučevati se o gibanju vsega Slovanstva, dobivajo v listu ohilo pouka in spodbudnih mislij. „Slovanski Svet", obsezajoe po ]K velikih stranij, stoji na leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt 1. 1 gld., za Ljubljanske naročnike in dijake pa za celo 1. 3 gld. 60 kr. in za četrt I. 90 kr, Fran Podgornik, 3—3 izdajatelj Slovanskega Sveta v Gorici Strašansko pozornost! in opravičeno 6 u <1 e 11 j e povzročajo vsled neverjetne nizke cone na vsem kontinentu moje žepne ure reniontovirke iz srebrnega nikla, ki veljajo samo gld. 4'80 komad z elegantno verižico vred Samo slučajno mi jo mogoče prodajati te krasne ure remotovirke, ki so vrejene na sekundo in imajo skoraj neraz-ružljiv, precizen stroj, za smešno ceno samo gld. 4'80 z verižico vred. Ure imajo mehanično urejena kazala, plofinato steklo, navijajo se brez ključa m jamčim zanjo pisni, za 3 leta. Priloinot se no verne ; zaloga se zamanjsuje, naj zatorej vsak hitro kupi to uro, katere se nikjer ne dobi za dvojno ceno. Pošilja proti gotovini ali povzetju Exportwaarenhaus Sigm. Uun.sberger, 3-6 Wien, II., Theresiengasse I. O JS "3 'a m 1 I I I w M * -r »' O "-i X O - - > • e e F t cc Ul O ■s S C Co ► i'! Ž- -2 — -S — { « S | 2 ^ * 0*1 |I S S O" m ® So 5? l. a. I cit 00 o o -•3 "5 ® <-• c4 V -z o — ° „ '3 , KJ . " » ► » - ~ a c fc. __ g g JJ J X , * r5 g -Sce d. O . s #-% r * ' ( ' o B « COOOOOi.'-' T T V T"! 09 rt m M ffi « M OS o 1? C o. O I Nič več zobobolov. Vod a za zobe lekarničarja O. B. Ro-1 vis ozdravi hipoma vsak največi zobobol, 'zabrani na rej en je tartara in gnjilje 70b, ohrani helc, ojači zabrne in čisti ustni dih. Na prodaj v lekarni Rovis Corso 47 po 50 kr. steklenica. 10—5 Čuj! Čuj! Svet Čuj! Ćuj! Stroj za šivanje for. 1.95. Nič več kašlja! Prsni čaj napravljen pu lekarniSarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to sprlčujejo mnoga naroČila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuit. zdravnikov. Ta čaj j« sastavljan iz Hamih rastlin In čisti kri; ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni «© n* Omenjena lekarna Izdeluje tudi pile za prestenje života in proti mndrona iz soka neke posebno rastline, katerih uspeh je velik, pos.bno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. iti s« Inhko uživajo o vsakem ćusu br.'Z ol>«ira na dijeto. Ena datlja velja 30 Mold. PlaŠter in tnd tinktura pruti kurjim očesom in debelej koži cena 3 pldštmv za kurja očesa Noldov — Ena steklenica tinkture 40 Koldov. £dinu zalogu v Trstu v I«-karnl HOVIN, v Gorici v lekarni Cristofollettl In Pontoni ' 10 5 V tej lekarni govori se tudi slovenski- Cndovato je delo tega stroja; šiva vse iz-' vrstno, najdebrtb jŠH snkno in najfinejši Sifon;1 pre dobro; je divno izdelan, zlatno bronciran, , . okrnSnJe. vsaki salon. i Neodpnstljivo je, kjer v hiši ni Š* tega! i stroj a. — 3 — 6 I Kdo bi bil kedaj mislil, da se moro napraviti za for. 1-95 šivalni stroj. Ogromna je prodaja tega stroja; naj ga zatorej vsak takoj naroči, ker bo kmalo razprodan. Za naročbo zadostuje dopisnica Prodaja se na vs-j kraje sveta. Ker so stroški neznatni, proti gotovini ali poštnem povzetju. ExportgcschiLft Sig. Gtinsberger, Wien, II. Theresiengasse Nr. 1. Pošilja blago dobro spravljeno In požtnina prostol Visokočastiti duhovščini priporočam se vl judno podpisani ▼ napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineS-kega srebra in i/ medenine najnovejše oblike, kol monstranc, kelihov. svetilnic in svečnikov itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da ho delo prepusti mojemu ukusu, bodisi d.« so mi je predložil načrt Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Moteli i M. 17 Staro reči popravim, ter jih v ognji pozlatim in posrebrim. Cč. gg. naročniki nnj mi blagovole poslati isto nefrankovane. 24—3 Požilja blago dobro spravljeno In poštnine prosto! Naravno olj o iz jeter od polenovke (Baccala). Najizbornejše kakovosti, kojega z dobrim V3pehom zakazujejo najboljši mestni zdravniki. — Iz iste kakovosti napravlja se tudi zeleno ali jodoželezno (ferrato) olje. Zaloga v lekarni G. B. Rovisa Corso štev. 47. 10—4 Najcenejši izvor za kupovanje za zimsko sezijo in Božič! J. d S. Kessler v Ferdinandove ulice št. 7 sn., razpošiljata po poštnem povzetji 10 metrov zimskega lodna za žen-ke ob -ke. itvoine šimkosti 1<> in-trov Vallerie-flanele .'a ženska t.blek", najnovejši u/.nreo It) nmtr-.v kalmuka, t /k.' Imž-', najnoVK-jŠi UZOom'. 10 m.-tro v barhanta za obleke, r-Žke brije, najnovejši nzoni-,' 10 ni"tr i >. ei no 4 — 5i 70. H 3 .»i o "Z ' 10 m t r.» blaga za zimska suknja, :n-I oid '-'. 10 meira blaga za ogrtače, imo.h euM. Icap iz plisa ■/» -m 7m dertkn I. zimska posteljna cdoja i/ Umi ' . kompletna 1. žabraka, .-m 1 Angora-ogrinjalo lt> 11». gld Rld. Ki- z • I o -m. $ rok s 1» žolta Kld Un sivu tf d. 0 -. lin. Pozor, Podpisani vlastnik kavane »Caffe Commercio" preuzeo je ovih dana staro-zuano i po Slovanih u obćo močno obiskovano 6—5 Nemško kavarno (Calfo tedesco), v ulici rCasermatt. Priporoča se domaćin n m in t u j-c e m za mnogobrojno obiskovanje, ter obljublja najpazljivejšo postrežbo. Skrbel bode tudi, da bodo v kavarni vsi važnejši domači tržaški in tudi zunanji časopisi, posebno pa slovenski in hrvatski. A. ŠORU. 1 ženski jopič iz ovčja v:lne,, (J "■•»■->'. vs b modne barve la. gl. H, Ji,. •< krili iz klobučine to tanihurimiii. rud ei sivi in uj-kvi 0 i't«r»v timskih nogovic. pl temli. v vseh bnrvah, pr>t»-i«titi 1 platnena rjuha, 2 lil Ira iioU/a tire/ šiva 1U m-irov posabne preproge, ležkn i ažw ~ 1 moška srajca b-i« l »'iirvusta, la. gld. 160, liiT : delavske srajce i/ i-ŠKe^a •msf rdii o i-i«i-.- gač t- buril;, nta. platna I n pi, Ua S nočni korseti i šiloua. vrzani la. uld l.-. lla. 1 »Mtor ii jut«, tiKftki naris 1H g|.i, a nO, llu. 1. garnitura pregrinjal, l prt, in š! post. pr,^'.. iz ripsa irld 45o, iz jur, 20 vatlov domačega platna, t.-šk-' bale. »4 cm. . r.o Vt 20 vatlov okflforda. najnov. jši naris 9 Vatlov kanafasa, nainov-jši imris, najboljše ba#.e prti. vseh barv, gld 2 - . bi4 u I d. P Id eid. ffld v: ld. t'Id. ira: trld. Rl gld. ffid. triu. R d. gld. gld K d g'd, Id gld crld :•] :o - 6. i 5o H,— I ,;' i0 2.84) 1 f)0 ;-i - I,50 l.fid "a 50 1.20 "o I «•/ I 10 •S.25 1 SO a 50 i ?0 4.60 o,— pld 1 - Uzorci zastonj in franko. METOVALE nnstman gospodarski list s prilogo „Yrtnar". Uradno o. kr. kmetijske družbe glasilo vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mcsecu ter stoji s prilogo vred 2 pM., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa lo 1 gld, na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat nn celi strani 10 pld , na »/i strani 8 gld , na l/1 strani fi gld. in na 1/. strani 3 fild. Pri većih naročilih velik ralat. Družabnikom i/.datno ceneje. Vse Inserate zunaj Kranjskega •prejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaj! (Wien, I., VVallfisoligasso Nr 1U). Vaa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubl.i;mi. v Salendrovih ulicali štev. 5. Z i. 18K9. nastopil je.,KMETOVALEC" VI. letnik. KMETOVALEC" jo edini voCi gospodarski list in ob onom najcenejši, znto ui čuda, ako jo mod najbolj razširjenimi slovenskimi listi. V 1 :88ii. prinesol jo ,.KMETOVALEC ' na 212 »:iU£Mf.tiKEi*w [RiRre. „trnnch voliko obliko 80 vočih in 10.r» manjših gospodarskih in sicer poljedelskih, živinarskik, vinarskih iu gozdarskih člankov, nad 135 splošno zanimivih odgovorov na gospodarska vprusuija. katora ho stavili naročniki f pa lo polovico. Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo „KMETOVALCA1 /.imtonj. - Naročila sprejema c. kr. kmetijska drutba v Ljubljani, v Salendrovih ulicah Št. 5 Naročniki, ki vstopijo mod lotom, dobijo vse i/.šlo številko Lastnik pol. družtvo „Edinost", zdajatolj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.