iv/o OJP1N PRIMORSKI DNEVNIK M A Poštnina plačana v gotovim n C postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. St. 96 (7590) TRST, četrtek, 23. aprila 1970 ve PRI IN PSU NE SOGLAŠATA S KD IN PSI nirt ob- ■opske® ajvarje v soz-naj t» ežke j? , ki j« »je spe na to s risat-3 tetna-K»sanieZ' skrbni- >e bo* vi v * prired®’ občinske nagoV** jboljšin* Kriza deželne vlade na Siciliji vzbuja nove polemike v koaliciji Upravne volitve na otoku bodo 7. junija, kot drugod - Macalu-so (KPI) za napredno deželno vlado brez socialdemokratov CK PSI za obnovitev vodilnih organov v stranki Seja . PALERMO, 22. — Računski dvor sicilske avtonomne dežele j*. re9istriral sklep predsednika dežele Maria Fasina, s katerim so Jj* razpisane upravne občinske in pokrajinske volitve. Sklep je bu °“iavljen zvečer tudi v uradnem listu avtonomne dežele. V«j delno je položaj na Siciliji m,ni zapleten, saj je prav o mož-nosti, da :eraj # a GaloP na je estni na s. Ob «' žaško t* 1 'oglio, J tanga " katere^ njen n*' ,00 te ** men, togna - je.-n kam1**1 tej Ivanaj^ . žena- tivajoč nu’ iču. V# '“JSfl farskoJ \ntoni®*J e imel J" i veže*' laik. račnic*1' je a avMBf udaril *■ > v tržili vela v - ško W*i isiacb® . razne r — bi se združile upravne »i°-|tVe z deželnimi, po razpustu ^**l*ke deželne zbornice, ker «ne r* iz svoje srede imenovati u-rezne vlade», prišlo do razglej”8 Polemike, ki je iz Palerma Proti severu in odjeknil? v 'imskimi vodstvi četverice le-^*redinskih strank, med katerimi je 18 vnela, zaenkrat sicer nr' vendar odločna, polemika p-J?• rieže! n i svet je namreč snje dni zavrnil več garnitur lev-I10V0 .deželno vlado «organske ter«, sredine», sorodne oni, do ka-rriu v° 56 komaj dokopali v Ri-žav’„ teh zavrnitev je vsedr-Dust Vo?st-V0 PRI predlagalo raz-zbni. • Slcdske avtonomne deželne "ai nRe -*n razP's novih volitev, ki vri, i iz tehničnih razlogov so-litvaii- z uPravnimi deželnimi vo-Pravf 7 V ■drugil1 krajih Rali je, se nem, a ' jnniJa. Republikancem so cialadorTla sledili v tej zahtevi sobi nlemokrati in liberalci. PSU me-raz'f,tireč, da je treba deželni svet eihk Stld’ ako n’ sposoben dati Si-lahL*Stalne in trdne vlade«, ki je Srpj? samo štiristranska in levo-bduiska vlada. stj rapčnega mnenja so komuni-- so povedali, da bi preučili Dom 1^ kake oblike zunanje pod-ki bi iz svoje srede . ““CHa 7Q,rt>rtl, Tmorno čilo zavrgla zmerne sile, tmokrščansko desnico Tudi struja «Forze nuove« in VL demokrščansko desnico se je izrekla za zamenjavo e skupine na Sicijiji in od- bi za-in u-nov v KD pbdiln, na levo, ki mu drugi odloč-dobnetSprotuieiQ’ ker še boje pota n j usPeha leve opozicije prav katerih ^eder deželnih volitev, na n0s i1 n° osrednja tema prav od-sPlošn° ^i’ oziroma trdnost in Sredine ve^avnost formule leve vfrklni tajnik KPI na Siciliji isvii ^acalnso je časnikarjem iz-£ke »h5a .nasprotuje razpustu sicil-2en ..niče, ki bi izzvenel kot «ka-ŠtiHo» elnemu svetu, ki je zavrnil tn0 ransko levo-sredino*. «Misli-feJitff’ 't? je možna taka vladna vrni|t 'j,.Je nadaljeval, «ki feSn:--i st>ristransko formulo °dbos a naPreden program in Dih v , o leve opozicije. Po upravnica „'‘vab, če bi deželna zbor-Rloblien- Svoi‘ sei' in P° daljši poda sp1 razPravi spoznala nujnost. 8ama 'nora razpustiti, lahko to Prt tom- lagala *n sta namreč pred- Sr®dnia razpust izvedla o- vladeJam°°last na predlog državne ko lahj/° Pa tudi formalno ni tani Ko> ker predvidevajo zako-tenja jP?seg samo v primeru kr . Proti Z6 nega statuta, je ^ nazpustu sicilskega sveta se da sVp, tudi predsednik deželne-VsedrJala ■ t-arollo, ki se strinja z 'eč p^nim vodstvom KD. To nam-ker Se ^ tako nasprotuje razpustu, *Val ra, Vecia> da bi tak ukrep iz-devah J)rayo v parlamentu o žarijo v.1 bi lahko privedle koali- škripce. 'cika jUie se medtem težka pole-Pfoti 1 „ ,^'aldemokra ts k i h prvakov trdijo j10 RO in PSI, za katere Pastai na c.?°.,.krivi Položaja, ki je le (j.. a Siciliji. «Mi jih poznamo», 'PSU)J 1. včeraj minister Lupiš 1 ne bomo se bali, ko jih bo treba postaviti na sramotilni oder*. V Rimu se je zjutraj sestal centralni komite PSI. Na dnevnem redu je bila ureditev položaja v vodstvu, iz katerega mora nujno izpasti De Martino, ki je prešel v vlado, in del članov tajništva. CK PSI se je sestal v palači kongresov pri razstavišču. Odprl ga je s kratkim nagovorom dosedanji tajnik Francesco De Martino, ki je predlagal ustanovitev , posebne komisije, ki naj bi izdelala predloge o obnovitvi vodilnih organov stranke. Ni pa prodrl predlog avtonomista Craxija, ki je predlagal, naj bi CK PSI začel širšo razpravo o političnem položaju, «za definicijo jasne linije PSI pred deželnimi volitvami v Italiji*. Tudi na seji komisije, ki jo je CK imenoval za razpravo o preureditvi vodilnih organov so avtonomisti nastopili še precej živahno. Craxd, Fortuna in Zagari so namreč zahtevali za svojo skupino pod-tajniško mesto v stranki. Povod za to je dal sam De Martino, ki je predlagal razširitev večine v stranki na avtonomiste. Predlog je pozneje umaknil, ko se je izkazalo, da je «desnica» v PSI premalo zainteresirana za rešitev teh vprašanj in ji gre prej za pridobitev večje vloge v sami stranki in vladi. Popoldne je Mancini, za katerega vsi trdijo, da bo nasledil De Martina v vodstvu stranke, dal izjavo tedniku «Espresso», v kateri med drugim trdi, da bo štiristranska vlada morala delati tudi po deželnih volitvah, ker da je treba u-resničiti večje reforme in med temi predvsem statut delavcev, davčno reformo in zakon o razporoki. Izboljšanje gospodarskega položaja v Franciji PARIZ, 22. - Na današnji seji vlade je finančni minister D’Estaing izjavil, da se je francosko gospodarstvo osem mesecev po razvred- notenju franka precej izboljšalo. Vladni glasnik Leo Hamon je komentiral ministrove izjave in poudaril, da so bila spoštovana vsa predvidevanja glede osnovnih vprašanj gospodarske utrditve, se pravi glede državne bilance 1. januarja 1970, ravnovesja med ponudbo in popraševanjem 1. aprila in ravnovesja trgovinske izmenjave s 1. julijem letos. Hamon je poleg tega dejal, da je bila odpravljena tudi glavna nevarnost, ki je grozda- uresničitvi načrta za ozdravitev gospodarstva, in sicer inflacija, kar omogoča postopno liberalizacijo kreditov na določenih področjih. Popoldne je finančni minister izja- vil trem skupinam večine poslanske zbornice, da je Francija že vrnila vse kratkoročne dolgove, ki jih je imela s tujimi osrednjimi bankami. Minister je izjavil svoje zadovoljstvo za izboljšanje plačilne bilance in pojasnil, da so se francoske čiste rezerve v zadnjih osmih mesecih povečale na milijardo in pol dolarjev. Na osnovi tega ugodnega položaja, je finančni minister sporočil, da bodo kmalu dovolili Francozom, ki potujejo v tujino, da lahko nesejo s seboj do 1500 frankov in ne samo 1000 kot je veljalo doslej. Hkrati pa bodo ponovno začeli dajati ugodne kredite zlasti malim in srednjim industrijam. V Varšavi uradni razgovori med ZRN in Poljsko VARŠAVA, 22. — Danes sta se tu sestali delegaciji poljskega in zahodnonemškega zunanjega ministrstva. Na tem tretjem srečanju bosta delegaciji razpravljali o vprašanju normalizacije odnosov med obema državama. Prvi dve srečanji sta bili 5. in 6. februarja ter od 9. do 11. marca. Kot na prejšnjih razgovorih, tudi sedanjo zahod-nonemško delegacijo vodi namestnik zunanjega ministra Duckvvitz poljsko pa namestnik zunanjega ministra Wieniewicz. Prva seja dveh delegacij je trajala skoraj tri ure. Načelnik za-hodnonemške trgovinske misije v Varšavi veleposlanik Boex, ki je član zahodnonemške delegacije, je po dopoldanskem sestanku izjavil, da so na njem nadaljevali z razpravo o vprašanjih, ki so jih načeli na prejšnjem srečanju. Poudaril je tudi, da so bile danes izražene nove misli in dani nekateri predlogi, da bi omogočili čim uspešnejši potek razgovorov. Boex je odločno zanikal vesti, da je vodja zahodnonemške delegacije izročil Poljakom osebno poslanico kanclerja Brandta. Kot je bilo predvideno, sta se Duckvvitz jn Winie-wicz popoldne ponovno sestala. SEJA PREDSEDSTVA ZK JUGOSLAVIJE Sprejeti sklepi o razvoju Kosova Sodelovanje med SFRJ in Vzh. Nemčijo Obisk vzhodnonemškega zunanjega ministra v Jugoslaviji in protest proti pokolom južnih Vietnamcev v Kambodži (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije je na današnji seji v Beogradu razpravljalo o mednarodnem položaju Jugoslavije in nekaterih aktualnih vprašanjih notranjepolitičnega razvoja, sprejelo sklepe o aktualnih nalogah komunistov v nadaljnjem razvoju Zveze komunistov in krepitvi njene ideološke dejavnosti ter sklepe o aktualnih družbenih, gospodarskih in političnih vprašanjih razvoja socialistične avtonomne pokrajine Kosova. V sklepih o aktualnih družbenih, gospodarskih in političnih vprašanjih razvoja Kosova, ki jih je predsedstvo sprejelo po obširnem poročilu člana izvršnega biroja Kira Gligorova o dosedanjem razvoju pokrajine, o potrebah možnosti in načinov, kako pomagati njenemu nadaljnjemu razvoju, se ugotavlja, da ...........................................................mi"""". KONČANO ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV GOSPODARSKE SKUPNOSTI Odprta vrata prodaji italijanskega vina na vseh tržiščih ostalih članic Z odobritvijo pravilnika o prosti prodaji vina so bili izpolnjeni vsi dogovori o zeleni Evropi LUKSEMBURG, 22. — Včeraj pozno se je zaključilo zasedanje sveta zunanjih ministrov Evropske gospodarske skupnosti. Prvi dan razgovorov je šel precej gladko, saj so se dogovorili o postopku glede pogajanj, ki se bodo začela prihodnjega junija za sprejem v skupnost novih članic. Najtrši oreh zasedanja je bilo vprašanje prostega trga vina, se pravi proste prodaje vina v vseh šestih državah, članic gospodarske skupnosti. O tem so zelo obširno razpravljali ministri za kmetijstvo, ki pa niso mogli priti do nobenega zaključka. Šele preteklo noč so zunanji ministri to zapleteno vprašanje, ki predstavlja zadnji člen spojitve verige zelene Evrope, kompromisno rešili zlasti z velikim zadovoljstvom Italije. Vprašanje proste prodaje vina v okviru EGS je bilo načeto že leta 1962, ko so bile postavljene stroge omejitve glede določenih vrst vina in so bili hkrati tudi določeni nizki kontingenti za izvoz italijanskega vina v ostale države gospodarske skupnosti. Razumljivo je torej, da je italijanska delegacija, ki ji je načeloval zunanji minister Moro, postavila prosto prodajo vina zelo odločno in je izjavila, da če to vprašanje ne bo zadovoljivo rešeno, ne bo mogoče rešiti še vrste drugih vprašanj, kar bi lahko kompromitiralo prehod v dokončno fazo uresničitve popolne gospodarske skupnosti. Po zadovoljivem sporazumu o prosti prodaji vina je italijanski minister za trgovino Natali izjavil ob povratku v Rim, da je ministrski svet Evropske gospodarske skupnosti na včerajšnji seji v Luksemburgu, po zapletenih in težkih pogajanjih odobril pravilnik skupne organizacije tržišča namiznih in sortnih vin, ki se pridelu- ushJ1 ja ra Po moskovskih ulicah so ob stoletnici Leninovega rojstva razobesili, poleg Leninove slike, tudi portrete sovjetskih voditeljev, nameščene po abecednem redu ••"■Ul,,, ""'■■"IIIIIII umu iiiiiumiiMii ■■11111111 m iiiiiiiiini mm VJUMSKF.M GLEDALIŠČU «F.I.ISE0» IN MOSKOVSKEM DVORCU KONGRESOV Stališča KPI ob Leninovem jubileju Na slavnostni seji CK KPI je govoril Napolitano, v Moskvi pa Pajetta ■ Med govorniki v Moskvi tudi Bakarie in Ceausescu 22 **lseo» " V rimsikeim gledališču IjNa J* blenum centralnega ko-kpr asred‘nje kontrolne ko-tZjfbilco j r>roslavfl na javni seji (5^ Vfatnovega, rojstva. Sve-(k*® UrtuHo J,e Webral član politič-rkhgio v, ** ožjega tajništva KPI aj- ‘jo no, ki je dejal, da Leninovega rojstva . s® lahko zamislimo o dT ^°čka’ •Wle^tein ko le Lemdn trd-has?1 vodl!l0 za mladino, ki jiZ*naoviI,-ravičeval ustanovl-j bil skoraj pol stoletja dobski ufl,a- da so tudi zadnji tUv***!!. v razrednem boju ta v°ČKt, ° sta «POtrebnl poll-]q 0 organizirana avant-Jamči razvoj delav-jjai tir*, da do trenutka, ko bo je VOdital razred)), to ^aina« ohraniti bistveno • »m ■ le nadaljeval Napolita-sbr«rr„.r,, .,na zaprla v okorne tn J ve modele, kajti kljub razlikam v zgodovinskem razvoju socialističnih držav, kar moramo storiti, da se nadaljuje na Leninovi poti, je nadaljevati pot k socda^ lističnl revoluciji na Zahodu«. Ta Je, seveda, dlj, ki Je bolj oddaljen in bolj zapleten, kot sl Je bil mislil Lenin, ker «tedaj ni prišlo do srečanja med rusko revolu-djo to revolucijo na Zahodu, toda nastale so nove socialistične stvarnosti v drugih krajih sveta, na Kitajskem, v Vietnamu, na Kubi, na Koreji, vendar odločilni korak k popolni uveljavitvi socializma je lahko samo v napredku na poti k sodallstičnd preureditvi najbolj razvitih držav na kapitalističnem zahodu«. MOSKVA, 22. — Tudi v sovjetski prestolnld so potekale ob stoletnici Leninovega rojstva predvidene svečanosti. Na velikem zborovanju v kremeljskem dvarcu kongresov so se zvrstil! tuji delegati in gostje. med temi tudi Jugoslovanski predstavnik na svečanostih Vladi- mir Bakarič to predstavnik KPI dan Carlo Pajetta, Pred njima so med drugimi spregovoril Amerikanec Gus Mali, Vietnamec Xuam Thuy, kubanski predsednik Dorticos ta romunski predsednik Nicolae Ceausescu, ki je v bistvu ponovil osnovne misli Iz Titovega člairtka v moskovski «Prav-di». Italijan Pajetta Je začel svoj pozdrav s trditvijo, da ((obnavljamo naše odklanjanje vsakega shema-tizma tistih, ki bi radi iz teorije naredili dogmo, namesto spodbude k spoznavanju to spreminjanju stvarnosti« Poudaril je nato posebnosti vsakega naroda, ki se zrcalijo v načinu izgradnje socializma in zaključil misel z Izjavo: ((Državna neodvisnost to samostojnost vsake partije, ko se sooča z lastno stvarnostjo, sta osnovi leninističnega internacional izma«. Pajetta je nato opisal pot KPI od ustanovitve do oboroženega upora proti fašizmu, ob zgledu oktobrske revolucije to Leninovem nauku, ob ((poudarjanju proletarskih to tovariških čustev« s tistimi, ki «slede njegovemu nauku«. Svoj govor je Pajetta zaključil z vzklikom: «Naj živita Leninovo ljudstvo to partija!'« Seheel v Madridu MADRID, 22. — Danes je prispel v glavno špansko mesto zahodno-nemški zunanji minister Walter Seheel, kjer bo ostal dva dimi na uradnem obisku. Seheel bo imel razgovore s španskim zunanjim ministrom Lopezom Bravom. Opoldne Je zahodnonemškega zunanjega ministra sprejel general Franco. jejo na določenih področjih. Dosežen je bil tudi sporazum o osnovnih postavkah o izvajanju pravilnika, ki se nanašajo na višino podpore za pridelovanje vina v EGS, kakor tudi za zaščito notranjega trga pred uvozom vina iz tretjih držav. Minister Natali je nadalje poudaril, da je kljub težavam, ki so nastale v zadnjem času in razočaranju zaradi dolgega zavlačevanja rešitve tega vprašanja, prišlo do u-resndčitve proste prodaje vina, ki bo stopila v veljavo 1. junija v vseh državah EGS. S tem so bile raztegnjene vse ugodnosti, ki veljajo za ostale kmetijske pridelke, tu. dl na vino zlasti finančne narave. Minister je poudaril, da bo Imelo italijansko gospodarstvo s to rešitvijo velike koristi, saj bo omogočen večji izvoz italijanskega vina, hkrati pa bo zajamčena tudi ugodna cena prodanega vina na tržiščih skupnosti. Pravilnik, ki je bil odobren v Luksemburgu, je poudaril minister Natali, ureja kočljivo vprašanje vinogradništva v državah, gospodarske skupnosti, ki se zelo razlikuje in hkrati ne omejuje načela o prosti prodaja vina. Minister je zaključil z ugotovitvijo, da odobritev pravilnika o prosti prodaji vseh vrst vina brez omejitve ter zaščita tega pridelka na mejah skupnosti predstavljata velik uspeh italijanske delegacije, ld je odločno zagovarjala koristi italijanskih vinogradnikov. Zunanji minister Moro je takoj po končanem zasedanju v Luksemburgu izrazil svoje zadovoljstvo za pozitivne zaključke pogajanj, ki o-mogočajo uresničitev vseh komuni-tamih pogodb, dajejo evropskemu parlamentu večje pristojnosti, članicam gospodarske skupnosti pa večja lastna sredstva, da lahko preidejo v končno fazo uresničitve vseh sporazumov in dogodkov v okviru EGS. Tudi zahodnonemški zunanji minister Seheel in francoski zunanji minister Schumann sta izjavila, da sta zadovoljna z doseženimi sporazumi. Seheel je še posebno pohvalil sodelovanje italijanske delegacije pri pogajanjih in dejal, da bodo italijanski vinogradniki s tem sporazumom gotovo izredno zadovoljni, medtem ko bodo nemški vinogradniki nekoliko prizadeti Pri tem je izrazil prepričanje, da bodo v Nemčiji razumeli pomen sporazuma, ki ga je označil za «dober kompromis«. Schumann pa je dejal, da je najbolj zadovoljivo dejstvo, da je prišlo na sedanjih pogajanjih do tesnega sodelovanja med francosko to italijansko delegacijo, kar je predstavljalo osnovo za uspešen zaključek. Včerajšnji sporazum v Luksemburgu je imel odmev tudi na današnji seji francoske vlade, na kateri je minister za kmetijstvo Du-hamel poročal o luksemburškem zasedanju. Glasnik francoske vlade je izjavil časnikarjem, da je že vse pripravljeno za ratifikacijo doseženih sporazumov, kar bo Francija čimprej storila to dejal, da je sporazum o vinu politično zelo važen to tehnično ugoden. obsedno stanje zaradi neredov, ld so jih sprožali pristaši poraženega kandidata to predstavnika skrajne desnice generala Ro.iasa Pinille. General, ki je dobil samo 50 tisoč glasov manj od Borrera, je obtožil vlado, da je potvorila rezultate glasovanja ter se sam proglasil za zmagovalca na volitvah. V številnih mestih so pripadniki ((nacionalne ljudske zveze«, ki podpira generala, priredili demonstracije, pri katerih je bilo sedem policistov in kakih deset demonstrantov ranjenih ter več kot štiristo oseb aretiranih, medtem ko znaša materialna škoda več kot milijon pesov (okrog 20 milijonov lir). Predsednik republike Lleras Re-strepo, ki je danes proglasil obsedno stanje ii\ policijsko uro, jp, dejal, da je v državi v teku zelo hud prevratniški poskus, ki ga bo zatrl z največjo odločnostjo. je za Kosovo značilno neugodna gospodarska struktura, nizek odstotek zaposlenih, nezadostna strokovnost ljudi, ki iščejo delo, naglo povečanje prebivalstva, kar zaostruje problem nezaposlenosti ter a-grarna prenaseljenost. Predsedstvo sodi, da se morajo komunisti bolj kot doslej zavzemati za rešitev problemov Kosova, kjer živi pretežno prebivalstvo albanske narodnosti. Kosovu, se ugotavlja v sklepih, je neobhodno potrebna pomoč LR Srbije, zveze in ostalih republik. Neobhodno je potrebno, da se v družbenem načrtu razvoja Jugoslavije od leta 1971 do 1975 utrdi taka politika, ki bo zaustavila relativno zaostajanje razvoja pokrajine in postopoma zmanjšala razbke v primerjavi z drugimi pokrajinami. Od LR Srbije se pričakuje, da bo v bodoče zagotovila večjo podporo in pomoč Kosovu ne le materialno temveč tudi pomoč v usposabljanju kadrov, izbiri proizvodnje in tehnologije, izdelavi programa razvoijj in drugih oblikah tehnične pomočir Do trenutka ko poročam še nimam na razpolago poročila o razpravi o mednarodnem položaju Jugoslavije in nekaterih vprašanjih notranjepolitičnega razvoja. Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Mirko Tepavac je sinoči v palači zveznega izvršnega sveta priredil večerjo v čast vzhodnonemškega zunanjega ministra Otta Winzerja. Med večerjo sta ministra izmenjala zdravici, v katerih sta ugotovila enakost pogledov obeh držav na najvažnejša mednarodna vprašanja posebno krize na Bližnjem vzhodu, vojne v Vietnamu, rasistično politiko v Južni Afriki ter vprašanje evropske varnosti. Tepavac je v svoji zdravici med drugim omenil, da določene razlike, ki so popolnoma normalna stvar v odnosih med državami, ne bi smele ovirati medsebojno sodelovanje posebno na področju, kjer so skupni interesi. Jugoslovanski državni tajnik je poudaril, da je Jugoslavija življenjsko zainteresirana za ohranitev miru m varnosti v Evropi in izrazil prepričanje, da se bodo ti smotri lahko dosegli samo z enakopravnim sodelovanjem vseh evropskih držav ob spoštovanju načela enakopravnosti in neodvisnosti, priznanja sedanjih meja in dejstva, da obstajata dve nemški državi. Tepavac je pozdravil napore vlad obeh Nemčij po normalizaciji medsebojnih odnosov. Na koncu svoje zdravice je Tepavac dejal, da se Jugoslavija aktivno zavzema za sklicanje konference o evropski varnosti, ki pa bo lahko uspešna če bo na njej mogoč enakopraven dogovor vseh evropskih držav brez diskriminacije, brez vsakih pogojev. V odgovor na zdravico je Otto VVinzer ugotovil, da meja med Vzhodno in Zahodno Nemčijo ne loči samo dve državi temveč dva različna družbena sistema, dve državi, ki pripadata različnim blokom. Iz tega, po besedah Winzer-ja. izhaja pomen dobrososedskih odnosov med obema državama, ld morajo temeljiti na načelih miroljubne koeksistence. Gost iz Demokratične republike Nemčije je ob koncu izrazil upanje, da bodo razgovori, ki so se pričeli včeraj v Beogradu in se' bodo nadaljevali jutri, prispevali k nadaljnjemu razvoju dobrososedskih odnosov med obema državama. Jugoslovanska liga za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov je poslala danes veleposlaništvu kraljevine Kambodže v Beogradu pismo, v katerem izraža globoko ogorčenje jugoslovanske javnosti zaradi množičnega ubijanja mirnega prebivalstva in politike spreminjanja Kambodže v prizorišče vojne na račun imperialističnih sil. V pismu se ugotavlja, da sedanja oblast v Phnom Penhu skuša z razpihovanjem šovinističnega sovraštva s politiko genocida in zverinskim u-bdjanjem vietnamskega prebivalstva obrniti pozornost ljudstva s poti, po kateri ga vodi, da bi lažje zlomila njegov odpor in podaljšal* svoj obstoj. B. BOŽIC Volilna farsa v Južni Afriki JOHANNESBURG, 22. - V južnoafriški republiki so bile danes volitve za obnovo parlamenta. Gre za četrte volitve po letu 1961, ko so razglasih republiko. Za 166 poslanskih mest se poteguje 406 kandidatov, ki pripadajo sedmim strankam. Volilno pravico ima okrog 2.200.000 oseb, seveda belcev, medtem ko 15 milijonov* črncev, poldrugi milijon mešancev in kakih 600.000 Azijcev nima volilne pravice. Skoraj gotovo je, da bo zmagala nacionalistična stranka ministrskega predsednika Johna Vor-sterja, ki je že dvajset let na o-blasti. Dokončni volilni izidi bodo znani jutri okrog poldne. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiurmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MEDTEM KO SE PROTIVLADNE SILE BLIŽAJO PHNOM PENKU Kamboški predsednik Lon Nol ponovil zahtevo po ameriški vojaški pomoči Novi vdori sajgonskih čet na kamboško ozemlje ■ Hanoj negativno ocenjuje Nixonov govor o Vietnamu VARŠAVA, 22. — Tu so sporočili, da bo poljski zunanji minister Stefan Jedrychowski na povabilo francoskega zunanjega ministra Schumanna uradno obiskal Francijo 4. maja, kjer se bo zadržal dva dni. Obsedno stanje v Kolumbiji po zmagi Borrera na predsedniških volitvah BOGOTA, 22. — 474etni odvetnik Misaed Pastrana Borrero, kandidat nacioina/toe fronte, je zmagal na nedeljskih predsedniških volitvah v Kolumbiji ter bo 7. avgusta prevzel funkcijo predsednika republike. V državi so medtem proglasili PHNOM PENH, 22. — V Kambodži se nadaljujejo ostri boji med vladno vojsko in uporniškimi silami, ki se vedno bolj bližajo prestolnici Phnom Penhu. V takem položaju je ministrski predsednik Lon Nol zopet zahteval vojaško pomoč od ZDA. Kamboška vlada je prosila Nixo-na za orožje in drugi vojaški material že pretekli teden. Pričakovalo se je, da bo Nixon med včerajšnjim televizijskim govorom prošnjo javno odbil bodisi zaradi pritiska javnega mnenja, ki je čedalje bolj zaskrbljeno zaradi vesti o pokohh vietnamskih civihstov s strani Lon Nolovih vojakov, bodisi ker je sam predsednik že večkrat izjavil, da se ZDA ne bodo zapletle v novo vojno na Indokini. Nixon pa je včeraj molčal in to je verjetno opogumilo Lon Nola, da je ponovil svoje zahteve. V Washingtonu je glasnik Bele hiše potrdil, da so prejeli kamboško prošnjo in da jo “proučujejo*. Dal je tudi razumeti, da se bo Nixon, preden bi odgovoril, posvetoval s kongresom, ki bi pa po vsej verjetnosti zelo težko pristal na pošiljanje orožja krvoločni Lon Nolovi vojski. Mestece Saang, samo 30 kilometrov oddaljeno od Phnom Penha, je še vedno v rokah upornikov kljub ponovnim protiofenzivam vladne vojske. Vso preteklo noč je topništvo obstreljevalo položaje protivladnih sil, vendar brez uspeha. O bojih poročajo tudi iz Takea, blizu meje z Vietnamom, kjer je vladna enota padla v zasedo in imela hude zgube. Tudi v mestecu Kratie, iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA SESTANKU V OPATIJI Dogovor o nekaterih spremembah besedila videmskega sporazuma OPATIJA, 22. — Danes se je v Opatiji zaključil sestanek predsednikov itahjansko - jugoslovanskega mešanega odbora o izvajanju videmskega sporazuma glede osebnih prehodov čez mejo. Sestanka sta se udeležila za jugoslovansko stran dr. Zvonko Perešič, za itahjansko stran pa dr. Millesi - Ferretti, ki sta že pretekli teden predsedovala zasedanju predsednikov mešane itahjansko - jugoslovanske komisije o izvajanju londonskega sporazuma glede nacionalnih manjšin. Včerajšnji in današnji sestanek predsednikov mešanega odbora o izvajanju videmskega sporazuma je predstavljal pripravo za prihodnje zasedanje tega odbora, ki bo v Italiji novembra meseca in ki bo posebno slovesno, saj bodo praznovali obletnico podpisa tega spora- zuma. Videmski sporazum je bil podpisan 1955. leta v palači Bel-grado v Vidmu, nakar so ga izpopolnili 1962. leta. Prvi in logični sklep dvodnevnega sestanka je bil, da so se dogovorih za sestavo prečiščenega besedila videmskega sporazuma, ki bo upošteval vse novosti do katerih je prišlo v tolikih letih izvajanja sporazuma. Pri tem pa ne bo šlo samo za u-skladitev besedil, temveč tudi za teritorialno razširitev področij in torej za »arondacijo« področij v skladu z načeh sporazuma. Na seji so, poleg tega, obravnavah vprašanje vrednosti blaga, ki ga lahko prenašajo lastniki mejnih prepustnic, govorih so o uveljavitvi novih blokov, o avtobusnih zvezah in o drugih vprašanjih. na reki Mekongu, so v teku ostri boji. Južnovietnamski kolaboracionistič-ni oddelki so tudi včeraj, že četrtič v tem tednu, prekoračili mejo in napadh kamboške vasi, kjer naj bi imela FNO svoja oporišča. Po virih iz Sajgona so oddelki pobili najmanj šesto ljudi, ki jih tu označujejo za “komuniste«. Uradni glasniki sicer še vedno zanikajo vdore sajgonskih enot v Kambodžo, v vojaških krogih pa “neuradno« priznavajo intenzivno delovanje južno-vietnamskih čet v kamboški pokra'-jini Svay Rieng. Ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu je sporočilo, izgubo štirih letal nad Laosom in treh helikopterjev v Južnem Vietnamu. Po včerajšnji Nixonovi napovedi o umiku 150.000 vojakov iz Vietnama je tudi Avstralija sklenila slediti ameriškemu zgledu. Ministrski predsednik John Gorton je danes sporočil parlamentu, da bo v kratkem ukazal umik 900 vojakov iz Vietnama, kjer ima sedaj Avstralija 8.500 mož. Rok umika ni bil še določen. Kot že včeraj južnovietnamska revolucionarna vlada, je danes tudi Severni Vietnam negativno ocenil Nixonov televizijski govor. Komentator radia Hanoj je poudaril, da se je moral šef Bele hiše odločiti za nove umike zaradi pritiska javnega mnenja na ZDA, ki pa kljub temu hočejo nadaljevati vojno. U-mik 150.000 mož je tudi posledica “tragičnih porazov«, ki so jih doživele ZDA v Vietnamu. Dejstvo, da ni Nixon določil rokov posameznih faz umika je po trditvah hanojske-ga radia dokaz, da gre za “običajno prevaro«, s katere skuša Wa-shington zavlačevati “kriminalno vojno« in odlašati z umikom čet. Radio Hanoj je tudi zavrnil Nixo-novo trditev, po kateri naj bi bil Severni Vietnam kriv zastoja pariških pogajanj. Ves svet ve — je dejal komentator — da so neuspeh povzročili zavlačevalni manevri i ZDA, Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16,4, najnižja 8,3, ob 19. uri 15 stopinj, zračni tlak 1027,3 stanoviten, brez vetra, vlaga 80 odst., nebo 8 desetin pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,1 stop Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 23. aprila VOJKO Konce vzide ob 5.C6 in zatone d 19.01 — Dolžina dneva 13.55 — t* na vzide ob 21.42 in zatone ob '3 Jutri. PETEK, 24. aprila JURIJ S Na za mu tled žavne zamu službi j« za pred ba pl kakor davek ne po Lete PRIPRAVE NA UPRAVNE VOLITVE Z objavo županovega razglasa uradni začetek volilne kampanje Drevi zopet sestanek pokrajinskega vodstva PSI * Kandidatni listi PSI in PSIUP Danes, to je 45 dni pred dnevom volitev, se uradno prične volilna kampanja z županovim manifestom o sklicanju volitev. V roku petih dni se morajo nato sestaviti okrožni volilni odbori pri sodiščih in o-srednji volilni odbor pri prizivnem sodišču. Od torka 28. t.m. pa mora občinski odbor poskrbeti za določitev prostora raznim strankam za lepljenje volilnih lepakov. V Trstu bomo izvolili samo po krajinski svet, namesto katerega že več kot leto dni upravlja pokrajino prefekturni komisar. V vseh drugih petih občinah tržaške pokrajine pa bodo izvolili tudi nove občinske svete. Drevi se bo zopet sestalo pokrajinsko vodstvo PSI ki bo nadaljevalo razpravo o političnim položaju, o odnosih s strankami levega centra in o volilnih pripravah. Prav tako bo odločalo o kandidatnih listah v podeželskih občinah. Včeraj je PSI objavila tudi kan didatno listo za pokrajinske volitve. Kandidati so: upokojenec Mario Ferro za I. okrožje, profesor Dino Saraval (II.), funkcionar Car lo Bruni (III.), upokojenec Bruno Mislej ■ (IV.), uradnik Gioachino Tringale (V.), odvetnik Nino Seni-gaglia (VI.), ravnatelj srednje šole Paolo Medani (VII.), študent Gian-ni Decleva (VITI.), delavec Attilio Pison (IX.), arhitekt Luciano Se-merani (X.), študent Franco Tode-ro (XI.), profesor Tullio Balzano (XII.), publicistka Aurelia Gruber Benco (XIII.), carinski funkcionar Domenieo Rotondaro (XIV.), uradnik Gianni Giuricin (XV.), odvetnik Roberto Kervin (XVI.), upokojenec Aristide Robba (XVII.), uradnik Claudio Boniciolli (XVIII.), bančni funkcionar Fulvio del Tutto (XIX.), upokojene Salvatore Teiner (XX.), uradnik Marko Lah (XXI.), kmetijski sindikalist Lucijan Volk (Devin-Nabrežina), delavec Bruno Uleigrai (Milje), uradnica Nadja Pahor (Dolina). Zbiranje podpisov za listo se nadaljuje v Ul. Mazzini 32 drevi od 18. do 20.30 ure. Prav tako je objavila včeraj svojo kandidatno listo za pokrajinske volitve PSIUP. Na njej so: pripadnik svobodnega poklica Gino Pincherle za prvo okrožje, vsedržavna voditeljica UDI Bruna Silvestri por. Braida (II.), strojnik Luciano Miniati (III.), fotograf Giovanni Se gulin (IV.), profesor Fausto Mon-falcon (V.), Gino Pincherle (VI), študent Piero Alzetta (VIL), upokojenec Giovanni Polli (VIII), gospodinja Vittoria Floreano por Lu-ches (IX.), Luciano Miniati (X.). uradnik Giuseppe Enzmann (XI.), Fausto Monfalcon (XII.), profesorica Licia Chersovani (XIII.), u-radnik Giorgio Uboni (XIV.), urad nik Michele Montecalvo (XV ), tajnik federacije PSIUP Ezio Martone (XVI.), trgovski potnik Elio Luches (XVII.), Licia Chersovani (XVIII.), Gino Pincherle (XIX.), Giovanni Se-gulin (XX.), delavec Vito Jeroog (XXI.), Vito Jercog (Dolina), dela vec Vladimir Mervič (Devin-Nabre-žina), Ezio Martone (Milje) Podpise za listo sprejemajo pri notarju Massimu Forliniju v U! Mazzini št. 27 vsak dan od 18. do 19.30 razen ob nedeljah. Prvomajske proslave CGIL v Trstu, Miljah, Križu in Nabrežini Tudi letos, kot druga leta, bodo prvomajske proslave potekale v znamenju ločenih manifestacij lo čenih sindikalnih zvez. Res je. da se je med sindikalnimi boji, lansko jesen, mnogo govorilo o skupni proslavi prvega maja, toda zara- di sporov med dvema sindikalnima zvezama, pa tudi zaradi proslav, ki jih namerava prirediti delavska zbornica CCdL • U1L iz Ul. Duca d’Aosta ob 25. obletnici svojega osnovanja, so ti načrti odpadli. Veličastne proslave prvega maja bo. kot običajno, priredila najmočnejša delavska organizacija, sindikalna zveza CGIL. Potekale bodo v Trstu, Miljah, Križu in Nabrežini. V Trstu bo tradicionalna jutranja povorka od Sv. Jakoba po mestnih ulicah na Trg sv. Antona, kjer bo spregovoril član vsedržavnega tajništva CGIL Rinaldo Sche-da. V Miljah bo povorka šla na Marconijev trg, v Nabrežini in Križu pa se bodo povorke podale k sedežem krajevnih zbornic CGIL, ki bodo ob tej priložnosti slovesno odprte. 24-urna stavka tekstilnih delavcev Sindikati tekstilnih delavcev so za danes oklicali 24-umo stavko, ki se uokvirja v splošni nastop tekstilcev za obnovitev delovne pogodbe Stavka bo zajela približno tisoč petsto tekstilnih delavcev večjih tržaških tovam, med temi «Cal-za BlochV), «Cotanificio San Giu-sto», «Jutificio triesttno« in druge. Z ZADNJE SEJE REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA Daljše županovo poročilo o delovanju občinske uprave V soboto odkritje spominske plošče padlim V torek zvečer je bila zadnja seja repentabrskega občinskega sveta, na kateri je župan podal pregled o dejavnosti občinske uprave od 11. novembra 1964. naprej, občinski svet pa je odobril program javnih del v okviru gospodarskega načrta za leto 1970. Pred zaključkom seje je župan sporočil, da bodo 25. aprila ob 10.30, v okviru proslav 25. obletnice osvoboditve, odkrili na pročelju županstva spominsko ploščo padlim za svobodo. Župan bo imel priložnostni govor, nastopal pa bo tudi pevski zbor »Srečko Kumar*. Nato bodo položili venec pred spe menik padlim v Repnu. Občinska uprava vabi vse prebivalstvo, zlasti pa bivše borce, svojce padlih in politične preganjance ter internirance, da se udeležijo proslave. V okviru programa za javna dela iiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii STAVKALO JE 70 ODSTOTKOV ZAPOSLENIH Opolnoči konec uspele stavke uslužbencev krajevnih ustanov Sestanka mestnih stražnikov in odnašalcev smeti s sindikalnimi zaupniki Opolnoči se danes zaključi dvodnevna stavka uslužbencev krajevnih ustanov, se pravi občinskih in nih delavcev, ki bo sklepal o prisotnosti te stroke med splošno stavko dne 29. maja, ki se bo pri- pokrajinskih' uradnikov, uslužbencev nekaterih,2^ s?™rga4kT m podpome ustanove ECA, mestnih stražnikov in odnašalcev smeti. Stavka je, po poročilih sindikatov včeraj lepo uspela, saj je stavkalo kar 70 odstotkov vseh uslužbencev, v nekaterih uradih, kot ECA in občina, pa kar 95 odstotkov. Delavske organizacije menijo, da je to uspeh, ker je zanimanje za zahteve o preureditvi karier in organikov bilo doslej omejeno, posebno med uslužbenci nekaterih posebnih ustanov, kot sta pokrajinska umobolnica ali pokrajinska uprava ki životari. Prejšnjega dne so se med stavko zbrali številni člani odreda mestnih stražnikov ter razpravljali s sindi kalisti CGIL in CISL o svojih po rečih vprašanjih, uro pozneje pa so se zbrali tudi odnašalci smeti. Ti so še posebej opozorili svoje sindikalne predstavnike na navzdržen položaj, v katerem se nahajajo. Gre pač za to, da je količina sme ti, ki jih morajo odnašati, iz dneva v dan večja in vse kaže, da se ne bo zmanjšala tudi v toplih me secih. Delo v odredih mestne čistoče je že podobno teku za akordom, v katerem se vsak uslužbenec ib-vezuje za čimvečje število nadur. Ta položaj pa, seveda, ne more trajati v nedogled in treba bi ga bilo nekako rešiti, morda z novimi zaposlitvami ali s preureditvijo službe. V nekaterih mestih so le odpravili sodčke za smeti, ki jih morajo delavci vsak dan odnašati, stresati v tovornjak in nato spet vračati na svoje mesto, ter uvedli sistem plastičnih vreč, ki jih oo samezne družine puščajo na pločniku. Plastične vrečke nalagajo na tovornjake s pomočjo prekle s kavljem in tako veliko prihranijo na času in trudu. Vrečke pozneje operejo in ponovno razdelijo družinam. Morda bi kazalo pomisliti na tako rešitev tudi za Trst V zvezi z drev-tšnjim srečanjem glavnih odborov pokrajinskih sindikalnih zvez je CISL izdala sporočilo, v katerem trdi, da je »zaradi trenutnega položaja srečanje neprimerno«. »Enotni razvoj«, se nadaljuje sporočilo, »zaradi tega ne bo oškodovan: ne bo pa prišlo do enega izmed uradnih srečanj. Za sedaj je glavno, da se uresniči največ ja prisotnost delavcev v stavkah, ki se pripravljajo za splošne In korenite socialne reforme« Vedno pri CISL se sestane drevi vodstvo sindikata gradbincev in les- službenci, ki bodo stavkali 24 ur po navodilih posameznih sindikalnih organizacij. Proti predlogu, da bi se razpli-njevalna postaja zgradila pri Miljah, se je včeraj izrekla z letakom tudi občinska delavska zbornica CGIL v Miljah. DANES V MILANU Srečanje mešane trgovinske zbornice V prostorih trgovinske zbornice v Milanu bo danes popoldne običajno vsakoletno srečanje italijansko jugoslovanske in jugoslovansko italijanske trgovinske zbornice. Kakor smo svoj čas poročali, sta imeli obe zbornici pred kratkim pripavljalni sestanek v Milanu oziroma v Beogradu. Na današnje srečanje v okviru milanskega velesejma sta odpotovala tudi predsednik in podpredsednik delegacije mešane zbornice dr. Latcovich oziroma Stanko Bole. Aleš Kunaver o uspešnem vzponu na Anapurno //. Aleš Kunaver, vodja tretje jugoslovanske alpinistične odprave na Himalajo, je bil sinoči gost tržaškega Slovenskega planinskega društva in je v polno zasedeni mali dvorani Kulturnega doma predaval o uspešnem vzponu na Anapurno 11., skoraj osem tisoč metrov visoki ledeni kupoli v osrečju Nepala Nekaj mesecev trajajočo odpravo, kt pomeni menda doslej nejvečji podvig slovenskega alpinizma ter najuspešnejši lanskoletni vzpor. v svetovnem merilu, je Kunaver orisal z vrsto zares umetniških barvnih diapozitivov, s katerimi je pričaral pred oči gledalcev skrivnostni svet Nepala s čudovito prestolnico Kat-mandujem — mestom stoterih templjev — z divjimi globoko zarezanimi dolinami, z od sveta odrezanimi zaselki s svojimi svojevrstnimi, a simpatičnimi prebivalci. Osrednji del predavanja je bil seveda posvečen samemu vzponu, od postavljanja baznih taborišč pa do aklimatizacijskih pohodov v višine do sedem tisoč metrov — npj o-menimo samo bogato opremljeno bolnišnico na višini 6.400 metrov •lllinillllllllllMUllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMiniinillllllMIIIIIItlMmMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllflllllMIIIIinillll HUDA NESREČA NA DELU NEDALEČ 00 GLAVNEGA KOLODVORA Progovni delavec se je s tračnic umaknil prihajajočemu vlaku in padel pod lokomotivo Težka kolesa so mu zmečkala obe nogi - Niti uro po nesreči je podlegel poškodbam Kruta smrt je tudi včeraj segla po novo življenje. Tokrat je postal žrtev komaj 31 let stari Marino Lorenzi iz Ul. Patrizio 18. kateremu so kolesa lokomotive razmrcvarila telo tako, da je niti uro po nesreči podlegel hudim telesnim poškodbam. Presunljiva nesreča se je pripetila malo po 9. uri nedaleč od peronov glavne železniške postaje. Skupina delavcev, med katerimi je bil tudi Lorenzi, je urejevala na vozlišču tračnic pri kabini Acei, kjer usmerjajo vlake na določene tire, progo, ko so jim ukazali, da se morajo umakniti. Iz Benetk bi moral namreč vsak čas privoziti potniški vlak št. 403. Vsi delavci so se umaknili med tire in isto je storil tudi Lorenzi. Delavec, zakaj nihče ne ve povedati, je stopil nekaj korakov nazaj, pri čemer pa se ni ozrl. Prav tedaj je privozila lokomotiva diesel, s katero je 42-letni strojevodja Antonio Moratto imel nalogo premikati vagone za kompozicijo vlaka. Delavci se niso zavedli Pokojni Marino Lorenzi ničesar in tudi videli niso kako je nesrečni Lorenzi padel in se znašel pod težkimi kolesi, ki so mu popolnoma zmečkali nogi in mu zlomili desno roko. Ko je zadnji vagon beneškega vlaka zavozil mimo skupine delavcev, je tem nudil grozen prizor: njihov tovariš je ležal vse krvav negibno na tračnicah. Z rešilnim avtom so umirajočega Lorenzija nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki, kljub njebovemu obupnemu stanju, nudili vso pomoč, vendar ga niso mogli oteti smrti. Lorenzi je namreč 5 minut po 10. uri na ortopedskem in traumatološkem oddelku podlegel poškodbam. Na kraj nesreče, pri kretnici 17/A, so prišli predstavniki direkcije železnice in preiskovalni organi železniške policije, ki so ves dan zasliševali delavce in železničarje, da bi ugotovili kako je prišlo do tragičnega dogodka. Vest o tragični smrti moža je 29 letno ženo Marijo hudo pretresla in potrla, taka, da ji je postalo slabo. Iz stanovanja v železniški hišah v U. Patrizio, kamor se je družina priselila februarja lani, so potrto ženo odpeljali skupno s 4-letno hčerko Eleno k sorodnikom. — ter do samega vzpona na vrh Anapurne II, ki sta ga opravila Mike Drašler in Matija Maleiič. Govor je bil tudi o prijetnih občutkih, ki jih človek ima po srečno opravljenem delu ob povratku — po več kot enomesečnem bivanju v samem snegu, ledu in vetru — spet med ljudi, v zelene gozdove, v prijetno dolinsko toploto Dolg aplavz prisotnih je po preda vanju nagradil Aleša Kunaverja. Predsednica SPD dr. Mašera, ki se je gostu zahvalila za obisk, je ob zaključku sprožila akcijo za nabiranje prispevkov za spominsko ploščo. ki jo bodo namestili v Glinščici v spomin tržaškim alpinistom, ki so padli v boju proti nacifašizmu: Tezeju Šavronu ter Justu in Dolfi-ju Blazini. za letošnje leto, za katera je vladni komisariat določil 10 milijonov Lir prispevka, bodo v glavnem poskrbeli za obnovitev cestnega tlaka na cestah in za ureditev parkirnega prostora pred hotelom «Kras». Na torkovi seji je občinski svet tudi sklenil, da se zapre za promet z avtomobili in motorji pot, ki pelje za Tabrom od Cola do Poklona, tako da bo pot varna zlasti za izletnike, ki se poleti radi tam sprehajajo. V poročilu o dejavnosti občinske uprave v mandatni dobi, ki se za- ključi te dni, je župan omenil javna dela in razne pobude za razvoj turizma in kmetijstva, za šolstvo in socialno skrbstvo. Med javnimi deli je omenil asfaltiranje skoraj vseh občinskih cest, notranjih poti po vaseh ter turistične ceste na Volnik in v Drago. Razširili so pokopališče, rešili vprašanje športnega igrišča, uredili javno razsvetljavo na mejnem bloku pri Fernetičih ter izboljšali javno razsvetljavo po vaseh, v prihodnjih dneh pa se bodo začela dela za razširitev trga v Repnu. V prvi polovici maja bodo verjetno oddana na dražbi dela za gradnjo nove šole, opravili pa so razna obnovitvena dela v stari šoli in v otroškem vrtcu. Občinska uprava je podpirala razne prireditve in pobude, kakor na primer tradicionalni praznik pršuta in terana, razstavo goveje živine, Kraški teden, slikarska in fotografska tekmovanja itd. Župan je tudi omenil, da je občinska uprava od leta 1965 do danes izdala 50 gradbenih dovoljenj v glavnem za gradnjo novih hiš in delno za popravilo starih hiš in hlevov. Ob zaključku se je vsem zahvalil za sodelovanje in se spomnil občinskih svetovalcev, ki so umrli. Občni zbor sindikata slovenske šole v Trstu Na včerajšnji seji je odbor sindikata slovenske šole v Trstu določil, da bo letošnji redni občni zbor sindikata v petek 15. maja ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma. KRITIKE IN POROČILA Komorni koncert Ozim-Lipovšek na tržaškem radiu Sinoči je bil na tržaškem sedežu RA1 v avditoriju »A» zelo zanimiv in za nas posebno pomemben komorni koncert. Gostovala sta dva zelo znana slovenska glasbenika in sicer violinist Igor Ozim, projesor na glasbeni šoli v Koelnu, in tržaškemu občinstvu že zelo dobro znan pianist Marijan Lipovšek, rektor ljubljanske Akademije za glasbo. Izvajala sta dela dveh slovenskih zamejskih skladateljev in delo skladatelja Marijana Lipovška. Posebno pomembnost je imela za nas izvedba celotnega violinskega opusa našega tržaškega skladatelja Marija Kogoja, čigar dela €Andan-te» in «Sedem skladb* za violino in klavir, sta glasbenika izvajala v prvem delu koncerta, te ob zaključku prvega dela je občinstvo nagradilo umetnika za njih res zelo kakovostno izvedbo zanimivih Kogojevih skladb s prisrčnim in navdušenim ploskanjem. V drugem delu je bilo prvo na sporedu delo goriškega skladatelja Joška Jakončiča »Tri glasbene mislit, ki so na sinočnjem koncertu doživele krstno izvedbo. Skladbe je goriški skladatelj napisal v letih 1922 in 1923, ko se je na dunajskem konservatoriju učil pri velikem skladatelju Richardu Straussu in Egonu Lustgartnu. Pred kratkim so skladateljski opus goriškega skladatelja ocenili kot pomemben prispevek glasbenega ustvarjanja v naših krajih in prav skladba, ki so jo sinoči izvajali, spada med najtehtnejše skladbe slovenskega skladatelja. Za zaključek sta pianist Marijan Lipovšek in violinist Igor Ozim izvajala zelo zanimivo in zahtevno skladbo pianista oziroma skladatelja Marijana Lipovška «Rapsodija št. 1». Za odlično izvedbo sta bila deležna navdušenega priznanja, ki ga je občinstvo izrazilo z dolgotrajnim prisrčnim ploskanjem. Zadnja predstava Taje ve skupine «Nuova scena» Sinoči je v dvorani CIFAP - AN-C1FAP nastopila petič in zadnjič v Trstu gledališka skupina *Nuo-va Scena*. Skupina, ki je predstavila delo Daria Foja tDelavec pozna 300 besed, gospodar 1000, zato je on gospodar», je kot običajno organiziralo združenje ARC1. Delo, ki ga sestavlja vrsta posameznih scen, skuša poudariti tisto pomembnost, ki jo ima skultu-ra» pri delavcih, vendar ne zamišljeno kot kulturo intelektualcev, temveč kot delavsko kulturo, ki je potrebna vsakemu, da lahko postavlja svoje zahteve in jih lahko utemeljuje. Celotno dejanje se razvija v knjiž- nici nekega ljudskega doma. Člani podirajo knjižnico in brskajo po knjigah. Dejanje se tedaj prekine, nakar nastopijo posamezni junaki knjig. Tako je občinstvo lahko sledilo nekaterim odlomkom političnega procesa proti češkoslovaškemu rodoljubu Borni Kvaniču, nekaterim slikam iz življenja Maja-kovskega in ljudem, ki so bili povezani z njima. Na koncu je skupina uprizorila krajšo pantomimo, ki jo na odru naveže Majcikovske-ga prijateljica, dejansko pa so dogodki iz pantomime zelo sodobni. Po sami predstavi je kot običajno sledila debata. Razstave Razstava slovenske umetniške foto. Italije v palači Costanzl Je odprta vsak dan od 10. do 13. In od 17. do 20. ure, v nedeljah tn praznikih od 10 do 13. ure Italijansko amerliko združenje za deželo Furlanijo - Julijsko krajino Je priredilo razstavo del Marie Zoe Greene - Mercier. Razstava je v prostorih A1A do 30. t. m. vsak dan od 15. do 20. ure. V galeriji (II Tribbloa v Ul. Pic-cardl 68, Je razstava grafičnih del N»arla Martonija in Enrlca Maiolija, ir uveljavljenih umetnikov, ki pa se prvič predstavljata tržaSki Javno, sti Razstava obsega 40 del in bo odprta do 2. maja. V galeriji (La lanternaa v Ul. S Nicolč 6 je razstava del Virgilia Litlija. V galeriji (La Cappellai — Centru za avdlovizivna raziskovanja In po- skuse, likovno umetnost, film in predstave, bo od 23. aprila do 16. maja razstava «Kiča», ki bo obsegala: pregled »slabega okusa«, razstavo predmetov, realizacijo ambienta »obedraiee - dnevne sobe« ln predvajanje filmov in diatx>zitivov. PESMI RDEČE ARMADE Zbor Rdeče armade vodi B. Alexandrov Pesem zavezniških armad Rdeče sonce Novi koloni Vojak je vselej vojak Pesem Rusije Naprej! Rusija, moja domovina Mesečna noč Mladina vihrava Sonce nad Črnim morjem Poj, vojak Praška pesem STEREO »«*«*•****+++*******»♦♦♦<: 44t; • Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Istvan Orkčnv TOTOVI komedija v diveh delih Prevod: JOŽE HRADIL Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: UROŠ VAGAJA Slikarski izraz: DEMETRIJ CEJ Režija: ADRIJAN RUSTJA V petek, 24. aprila ob 21. uri PREMIERSKI ABONMA V soboto, 25. aprila ob 20.30 ABONMA PRVA PONOVITEV (Red A) V nedeljo, 26. aprila ob 16. uri ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI V torek, 28. aprila ob 20 .uri ABONMA MLADINSKI V CERTEK (tokrat je četrtkov mladinski abonma prenesen na torek, ker bo v četrtek v Kulturnem domu koncert zbora «Vasi'lij Mirk«! V sredo, 29. aprila ob 20. ABONMA MLADINSKI SREDO V nedeljo, 3. maja ob 16. ABONMA OKOLIŠKI uri V Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija po tel. 734265. V soboto, 25. aprila 1970 bo dolinska občinska uprava priredila s sodelovanjem prosvetnih društev proslavo 25. obletnice osvoboditve Pri spomenikih padlih borcev bo krajša svečanost, s polaganjem vencev, nastopom vaškega pevskega zbora ter kratkim govorom. Vrstni red svečanosti bo sledeč: ob 14.30 — v Boljuncu » 15.00 — v Dolini » 15.45 — v Mačkovljah » 16.15 — pri Domju » 17.00 — v Ricmanjih Osrednja proslava bo v Borštu .ob 17.30 z odkritjem spominske plošče' na hiši, kjer so štirje Junaki dali svoje življenje v spopadu z okupatorjem in fašisti. Navzoče bo v imenu P.d. »Slovenec« pozdravil Stevo Kosmač Priložnostnd govor bo imel župan Dušan Lovriha Nastopih bodo: Pevski zbori prosvetnih društev «Slovenec» iz Boršta, «V. Vodnik« Iz Doline in »F. Prešeren« iz Boljunca ter godba na pihala iz Brega SPD TABOR na Opčinah vabi na razstavo domačih slikarjev, kiparjev, fotografov in amaterjev, ki je v prosvetnem domu na Opčinah od 18. do 26. aprila. Razstava je odprta ob praznikih od 10. do 13. in od 16. do 20. ure ter ob delavnikih od 19. do 21. ure. RAZSTAVA NARODNO OSVOBODILNE BORBE bo nocoj ob 20.30 odprta v Prosvetnem društvu v Skednju ob proslavi 25. obletnice osvoboditve Razstava ostane odprta še jutri, v petek od 18. do 20. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vabimo vse na proslavo in na ogled razstave! Vstop prost! SESTANEK ZA 25-LETNICO SLOVENSKE ŠOLE Danes, 23. aprila ob 17. uri bo sestanek srednješolskega odseka za proslavo 25. obletnice obnovitve slovenske šole. SESTANEK ŠOLSKEGA ODBORA Danes, 23. aprila se bo sestal ob 19. uri šolski odbor. Ljudska prosveta SPD Igo Gruden in SD Sokol lz Nabrežine javljata, da bo v petek zvečer 24. t. m. ob 20.30 seja druš-tvenega sveta z naslednjim dnevnim redom: ZADRUGA NAS KRAS vabi na otvoritev razstave odtisov slikarja Avgusta Černigoja «Kraške kalone» ki bo v petek, 24. aprila 1970 ob 19. uri v «Kraški galeriji« v Velikem Repnu 31. "'“Hilli Gledališča b VERDI Po vložku treh nastopov španfll* ga baleta Antonii« Gadesa, se * spomladanska simfonična sezon®]! gledališču Verdi redno nadalje**, jutri zvečer s simfoničnim kond* tam pod vodstvom angleškega dj* gen ta Johna Pri tcharda In s soo* .. lovanjem violinista Richarda B1** ... ,a gole. Jdlsca i Program obsega v prvem <*e"i‘'aPisni »Divertimento« in baleta Igorja 9«* uel 29. svinskega «Vlliin poljub« ln s 8^*Vlmdei certom za violino in orkester Gio* talen, Ferrarija (prva izvedba v Trd#* cijski v drugem delu pa z Beethovni 5. simfonijo. Začetek koncerta ob 21. uri. Neitii blagajni gledališča (tel. 23-988) »'prvih nrrvtsfi v»ffvrMTif-p prodaji vstopnice. AVDITORIJ pm "<* Tri predstave si bodo sledile T^otnj Avditoriju od jutri do torka: RUS® Bilo tejeva «La Betia« (ponovitve do ®*Ko Se j delje), »La cantata del fantoccio »San p, sitano »Petra Weissa v izvedbi “delo, p lijanskega dramskega gledališč* _ Reke in delo Ferdinanda Bn ja «Krankhelt der Jugend« v ščini v izvedbi članov «Max hardt Seminarja« z Dunaja. Prva predstava «La Betia«, bila letos na sporedu Piccola Te*1 Dekle v Milanu, bo jutri ob 20,30 vJanj ^ vedbi skupine «11 Ruzante« v Gigija Giarette. Za vse tri predstave bodo abonenti na sezono Teatra St*1 znaten popust. POLITEAMA ROSSETTI Tino Carraro bo do nedelje pretiral v «Rossettiju» Uk Sairla nerja v moderni uresničitvi Sof< jeve Filottete v gledališki nov1 Alda Braibantija «L’altra ferita»-_J Dekje 1. Sprejem novih svetovalcev, 2. Poročilo o delovanju, 3. Diskusija o poročilih. 4. Razno. Dr. Anton Trstenjak oris sodobne psihologije DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo. Trg Garibaldi 4, ih Gretta, Ul. Bonomea 93, Godina, AUTGEA, Ul Ginnastlca 6, G. Papa, Ul Felluga 46 (Sv. Alojzij). I. KNJIGA Teoretična psihologija NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30) AlFAlabarda Istrska ulica 7, Al Galeno, Ul. S. Cillno 36 (Sv Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Mizzan. Trg Venezla 2. Ostale vesti iz tržaške kronike berile na 6. strani Uiaška Itniigatota TRST . Ulica tv. Frančiška 20 Tel. 61-792 Mali oglasi DEKLE ZA LAHKO DELO, dobra plača, Išče Fabbrlca Cartotecnica na Opčinah Telefonirati 211-056 O U F K I J K KflSINO V LJUBLJANI Kazinu na evropski ravni v iuko slovanskem »Milanu« a sedežem * modernem Izbranem in središčnem HOTELU SLON KOULK1TK HALLAKA Dve restavraci.tl, od katerih ena tipična, nočni klub. dva bara, dve kavarni, slaščičarna slarioledarna snack bai CHEM1N UK FE K BLACK JACK leg Carrara nastopajo v igralski opreti I ' «-etege pini «Compagnia dei Quattro» v krij- . dišal« 1 Piero Nuti in Franco Lafft- žiji Franca Enriqueza Beppe ri, Piero Nuti in Franco La»*- -Aientji: Predstava se začne ob 20.30, j%k0: , nenti na sezono Teatra Stabile in%. Pr,t običajni popust. cestt -'-O na rsilnež, Nazionale 15.30 «La baltata deli« {^pil jz senza nome». Technicolor. Lee vin, Cllnt Eastvvood, Jean .. Eden 16.00 «Paranoia». Carroll - keT, Jean Sorel, Anna Prw'-j|:; Luis Davila. Marina Coffa. ;i nicolor. Prepovedano mladini * || 18. letom . i; Fenice 16.00 j| KINU PROSH in ki G danes ob 19.30 Oinema^c^),’, barvni dramatični film: LA LUNGA NOTTE Dl TOMBSTONE Igrajo: T. Milian, C. F. Saneho. — Mladini pod * letom vstop prepovedan KINO NA OPČINE danes ob 18. uri Cine^masc<,,’, barvni — It. film: »U K U A N M U* Igrajo: Carroll Baker in C°jj te Descandes. — Prepov«®J, vstop mladini pod 18, Darovi in prispevki Ob 25. obletnici smrti v PJJif jii Angela Kaučiča, se ga spon>V jj! žena lo hčerka ter poklanjajo Ur za Dijaško matico. ji 21. t. m. nas Je za vedi*5 ^ ;!• stila naša predraga d iil stila naša predraga Marija Kleva vd.Sa^1 Pogreb bo Jutri, 24. ob 1«^ t ji! iz glavne bolnišnice narav«0* jji pokopališče v Dolino. J ;j' Žalujoči sin SERGIO. m PAULA, vnuki PAULOJjJj !;: MANUELA In dnuro sor0^ :•!., MANUELA In drugo sof0"' Impresa T ra sporu Funebrl arila 1570 ^ORSKi DNEVNIK aprila Seznami dopolnilnih davkov za letos KRAS tave odd-Černigoja !one» •rila 1970 galeriji* davkoplačevalcev držam,J? dopolnilnega davka. Do te sluJhon Je pr'®*° zaradi stavke lije z»ilrvem tož. Borracetti, Igorja Seidel 29.j^f® Fe^erlcl) je včeraj se-in s K°JWunderiiih .nemskl pomorščak Theo ster GioiO falen ki • *Z. nenr>škega mesta West-:%ki' * ’ 3-eeth« ‘sdji Xkt^» are:irali’ vkrcan na I mobilom ‘odvedel'na 'karabinjerske preden so ga poli. rino 44-letni Elio Persi. Komaj ga je Wunderlich zagledal, je izpustil dekle in se pognal v uren dir vzdolž stopnišča Sv. Alojzija. Persi pa za njim, dokler ga ni kaj kmalu dohitel in ga z nekim osebnim avto- žl. url. f* Nemi 23 988) a>'iPrvih w ki.->e Preteklo soboto v , i Pohotnih S- P°d obtožbo nasilnih sledde. notmh m opolzkih dejanj ■rka: Ru?*J ^ Bilo j® it ve do. 'antoecio Izvedbi lledališS* a Bi id» v «Max ja- etia», kJ :cola Te**, 20,30 v te» v bodo itra Sta*1 0 Se in on , J b. uro zjut lan pa ‘Ptctna Luciana M. iz Ul. lelo. p;SC!|lale 89, odpravljala na 89, ^busne" Marchc ^ ^ca . “?> kako se ie si jo 2(fbaJ pred 6. uro zjutraj, **ia je že do postajališča Proge št 25 na vogalu esotti z Ul. dei Mille, ko ki ji je že prej se je ustavil tik ob njej Pekam sumljivo ogledoval. «,j ln J*3 se ni preveč zmenilo )bUsa Vi1™0 čakalo na prihod av-■stm “ WJ° moral popeljati v moški IS,ce' Nenadoma pa jo je, dP*iel za roko, Luciana P. fla m .. . ^ mu izmuznila, zdrs-Underliih 111 P°:egnila za seboj se ) bi klini' ^ ta ni odnehal. Da ko zZ?113 Pomoči, ki je z eno ‘čel othW-a' z drug0 pa j° *e Beki ” 1X3 vsem telesu- igralski & >fetege j6 krčevito m na vse attro* vh»° kričati raril'° P°hobneža in priče ^ dišali ailna - 'I ;delje : Sairla ,'tvl Sof< Ski no*1 ferita»- attro« dekletuSa,la P0013831’ napa' 13.600.000 (2.378.430), trgovec Li- chenstein Ernesto 13.000.000 (2.283 tisoč 36), industrijec Stock Mario 13.000.000 (1.186.558), podjetnik La-nari Aldo 12.800.000 (1.979.256), zdravnik Giammusso Vittorio 12 milijonov (1.740.432). Funkcionar dr. Eugenio Coppola 11.800.000 (1.681.806), uradnik Giordano Delise 11.600.000 (1.561.89C), urad. Alberto Melciori 11.400.000 (1.501.032), zdravnik Renato Nicolini 11.200.0000 (1. 658.892), zdrav. Pie- tro Spanio 11.000.000 (1.530.114), urad. Piermario Tognella 11.000.000 (394.608), Fabio Giudicini 10.800.000 (1.452.048), nogometni trener Nereo Rocco 10.800.000 (1.734.480), zdravnik Lucio De Acunzo 10.600.000 (1.382.364), zdravnik Marino Lapen-na 10.600.000 ,1.405.524), industrijec Mario Morpurgo 10.600.000 (1 milijon 136.298), Efren Mioni 10 mi lijonov (1.423.956), zdravnik Enrico Tagliaferro 10.200.000 (1.373.472), zdravstveni funkcionar Aldo Fabiani 10.000.000 (1.376.472), inž. Alberto Rosai 10.000.000 (1.300.260), bančni funkcionar Marcello Gentile 9.900.000 (1.289.508), trgovec Giuseppe Godina 9.900.000 (1.528.698), gradbenik Alcide Zucchi 9.900.000 (1 milijon 528.698), urad. Edoardo Coraz-za 9.800.000 (1.237.176), zavarovalec L go Imeri 9.800.000 (1.289.940). Cristina Privat 9.800.000 (1 milijon 120.884), zdrav. Luciano Lovisato 9.700.000 (1.055.412), trg. Giuseppe Goruppi 9.600.000 (1.459.896), ind. Ladislao Janovscek 9.600.000 (1 milijon 459.896), odv. Giorgio Iemeri VESTI IZ SOVODENJ v v Zupan Ceščut se je zahvalil občinskim možem za vestno delo Na zadnji seji so odobrili tudi obračun za 1968, ki izkazuje 7 milijonov lir prebitka - Popravilo šole na Vrhu - Ojačenje poulične razsvetljave Tudi občinski sveit v Sovodnjah vi vrsti bo prišla v poštev . cesta je zaključil s svojo mandatno dobo od pokopališča na Peči do Stardalte na zadnji seji, ki so jo imeli v to- im nekateri drugi cestni odseki v rek zvečer. Župan Jožef Ceščut, ki Sovodnjah, na Vrhu, v Gabrjah in v že celih 19 let načeluje sovodenjsiki Rupi. občinski upravi se je ob zaključku i Kar se tiče pokopališča v Sovod-seje zahvalil vsem odbornikom in ' njah so zmanjšali prvoten načrt svetovalcem za njihovo požrtvovalno delo pri upravljanju občinskih zadev v korist vseh občanov. Pri tem je poudaril, da se v vsem tem obdobju ni nikoli zgodilo, da bi bila kakšna seja zaradi premajhnega števila udeležencev preložena, kar je najboljši dokaz politične zrelosti občinskih mož, ki se zavedajo svoje odgovornosti pri upravljanju občinskih zadev. Izčrpali so tudi ves dnevni red, ki je bil določen za to sejo. Na o mn™ /, 1C1 otm-, ,„ prvem mestu je bil predlog za odo-(!0Cn(nni61;,89it); £* britev načrta za popravilo poslom ja osnovne šole na Vrhu. To po- rini 9.450.000 (1.104.442), zdrav. Ste lio Caffau 9.400.000 (1.240.620). bančni ravnatelj Aldo Massa 9.200 000 (1.169.349), soediter Rodolfo Parisi 9.200.000 (1.367.946). urad. Mario postajo na Kolooji. Luciano M. so pospremili v bolnišnico, kjer so ji ugotovili odrgnje-nje na levem komolcu in kolenu, za kar se je morala zdraviti 5 dni. Na včerajšnji razpravi je Wunder-lich, ki so ga sodili po hitrem po stopku, povedal, da je bil tisti dan pijan in se močno kesa vsega, kar je storil V zvezi z zapisnikom zasliševanja na policiji pa je polas-! nil, da ni nameraval posiliti dekleta ‘ Frilli 9.100.000 (1.127.604), zdrav. To okoliščino je, z razliko od prve- Anton1i" QK"?ecny' 9100;°M (l mili , prenov pri licitac ij del Mar*poM,a - **» aruTJoS k* pX rv,Viin„ „ v • , iMarass 8.900.000 (1.142.964). funkcio- ^ ^ ™ r ’ kl Je le 1P°tr?’ I nar Umberio Chiriaco 8.800.000 (1 ^ 113 karabl' - milijon 78.740), funkcionar Emilio njerski postaji, in dveh podčastni-1 Dusj 8.900.000 (1.009.170), urad. Nikov javnei varnosti, ki sta poskroe- co)6 Nicolassi 8.700.000 (1 034.742) la za aretacijo Wunderlicha. je pri- zdrav Gtorrio Badalotti 8.600.(K»0 (1 cal tudi Persi, ki je med drugim i milijon 101.528), urad. Paolo Gero-de al da mu je Nemec, ko ga je j limich 8.600.000 (974.814). Enzo Ca-dohitel in ustavil, ponudul približno1 nPrutto 8.500.000 (1.673.452). agent ponudil približno da bi ga izpustil. . na _ ki je še vedno le _______ as*kieža 11 ’ v P°hotnem prijemu ■" , Na s a- della j^ttopii j. P0 Je ob tisti uri pravkar LeeMj Poslopja št. 34 v Ul. Solfe- CarroHl J a ►r. Lee ean piSi loffa. T^i: mladini V dahe pjS| te, S. I^ij vedano *Tji te». M. jJ i U. Mass”;. io”' Vv!i kberg. VJjj va ob ^ ii Tdt\ letom. , i! reta d' •! Biscari1^!: icolor. ‘ 18 ie«S | del P^ii sss\ ar^l rftj im«ron ;j| rtŽ ii rcan. c r&ii r^i OBVEZNICE EN EL IZŽREBANJE OBVEZNIC S PRAVICO DO DENARNIH NAGRAD PosaUp05,evai°č us,rezne zakonske predpise ter v smislu pravil, ki jih predvidevajo pravilniki ustr mezn'b posojil, so bile 15. aprila 1970 izžrebane spodaj navedene obveznice za dodelitev ezn'h nagrad za leto 1970: (o/ posojilo 1968 - 1988 za 150 milijard lir - II. emisija 2a 300 nagrad po 2 mili jona lir obveznice štev. 1311879 in štev. 709598 v vsaki 2rtled 150 serij posojila Posojilo 1969 - 1989 za 150 milijard lir - II. emisija rza 150 nagrad po 5 milijonov lir obligacije štev. 158840 v vsaki izmed 150 Serii Posojila ib ht*a9racle bo biogoče dvigniti v času od 1. julija 1970 do 30. junija 1980, ko zapade rok ^ ra,i tudi pravica do nagrade. Nagrade se bodo mogle dvigniti s predložitvijo vrednotnice, G B° vsebovala številko obveznice, ki je bila izžrebana na sedežu ENEL, Uficio Titoli - Via Martini, 3 . 00198 Rim - Roma, neposredno ali preko banke. Ograde, izžrebane v aprilu v letih 1967, 1968 in 1969, ki jih še niso dvignili s^i > I IO. ji *0t<* iiiji: Leto Štev. Posojilo Višina izžre- Vrednotnice, ki vsebujejo nagrade izžre- banja banih obveznic izžrebano obveznico 6#/« 1965 - 1980 2.000.000 1967 208157 112437 129087 133137 138537 6>/» 1965 - 1980 147087 148887 2.000.000 1967 826570 163527 173802 184077 188872 191612 198462 212162 214217 1965 - 1980 1.000.000 1968 494843 151550 157715 159770 169360 ^ . ' 175525 191280 197445 211145 6<,/® 1965 - 1980 1965 - 1980 1.000.000 1968 526915 152267 215287 152952 195422 211862 1.000.000 1968 873014 175904 215634 201249 203304 203989 6#/« 1966 - 1986 5.000.000 1967 46809 31919 36719 40719 66319 6o/ l 4 4 1966 • 1986 2.000.000 1968 127497 71919 116815 120415 132115 6o/ 1 •misija 6 "i 1966 - 1986 1.000.000 1969 95263 114051 114501 122601 126651 6o/ -- •misija 6^ 1966 - 1986 141501 145101 1.000.000 1969 122765 110956 112756 113206 113656 »misija ' 6% 1’66 - 1986 124006 130756 124906 128056 129406 1.000.000 1969 282394 116675 119375 119825 120275 "• »misija 124775 127025 128375 139175 146375 147275 151325 /• 1968 - 1988 5.000.000 1969 888854 262989 265989 269589 270789 D- »misija 276789 286389 291189 291789 301989 310389 312189 315789 316989 317589 322389 324189 326589 327789 328989 331989 pravilo bo stalo 8.130.000 lir; občinska unrava je vložila prošnjo za državni prispevek in zdi se, da bodo prejeli vsaj polovico potrebne vsote; ostalo bo dolonla občina iz za ure-prebitek znaša 5.9 milijona lir pri oddaji cestnih del za 30 milijonov lir. Iz tega preostanka bodo uredili tud: nekatere odseke vaških cest. V pr- za i ureditvena dela, ker ne bodo postavili zidnih grobnic, na katere domače prebivalstvo še ni navajeno in tudi ker dežela za to ne daje prispevka Iz teh dveh ozirov bodo prvotno predvideni strošek znižali od 8.580.000 na 4.716.000 lir. Potrdili so tudi zaključne račune za dela na cesti Vrh-Rubije ter izplačali podjetju Matirold še preostali pol-drug milijon dolžne vsote. Doslej niso tega storili ker so čakali, da podjetje popravi škodo, ki jo je napravilo na cesti pri nekih vojaških delih, kar se je v zadnjem času tudi zgodilo. Na tej seji so svetovalci odobrili tudi obračun za leto 1969; to je še posebne hvale vredno, saj je mnogo občinskih uprav, ki niso potrdila občinskega obračuna za leto 1968. Poleg tega se zdi, da bodo imeli pri tem obračunu nad sedem milijonov prebitka, ki ga bodo lab. ko koristno porabili pri popravilu šole na Vrhu, kakor tudi za druga javna dela. Omenimo naj še, da je podjetje De Pranoeschd iz Pordenona opravilo prvi obrok del za javno razsvetljavo in da bodo v kratkem začeli ojačevatd javno razsvetljavo tudi v Spodnjih in Zgornjih Gabrjah, v Rupi, na Peči, na Vrhu in v Rubijah. Občinska uprava je podjetju že izplačala za prva dela na račun tri milijone lir, kar bo pospešilo dela drugega obroka Pri slučajnostih so se svetovalci pogovorili še o nekaterih drugih upravnih zadevah ter se po župa novem poslovilnem govoru razšli. SINDIKALNE VESTI Danes debatna konferenca o problemih tovarne NŠG V električni centrali v Podgori se pripravljajo na stavko Predstavniki treh sindikatov CG IL, CISL in UIL so sklicali za danes, v četrtek 23. aprila ob 10. uri, debatno konferenco o položaju v goriški tovarni Nuova San Giorgio v zvezi z njeno proizvodno krizo in nevarnostjo novih odpustov delavcev. Na konferenci bodo sodelovali tudi predstavniki notranje komisije te tovarne. Konferenca se bo vršila v dvorani Stella Mattu-tina v Ul. Nizza v Gorici in ji lahko prisostvujejo vsi, ki se zanimajo za probleme goriške .r.du-strije in gospodarstva na splošno. Konferenca je tudi važna v zvezi z debato o tem problemu na eni zadnjih sej občinskega sveta v Gorici, ko je župan Martina poročal o svojih posegih v Rimu za premaknitev tega problema z mrtve točke. Na občnem zboru uslužbencev termične in vodne centrale pri tekstilni tovarni v Podgori so proučili položaj v zvezi z zahtevo, ki so jo predložili zvezi industrijcev za ureditev svojega ekonomskega in normativnega položaja že 25. preteklega februarja. Ker ta zveza do sedaj še ni sklicala sestanka za pogajanja, so na zborovanju poverili trem sindikalnim organizacijam CGIL, CISL in UIL nalogo, da pripravijo vse potrebno za eventualno stavko; zvezi industrijcev pa so dali rok do 30. aprila za sklicanje sestanka in ureditev spornih zadev prizadetih delavcev. Po tem roku si sindikalne organizacije pridržujejo izvedbo primernih ukrepov. z ...............11...............lini........................timi.i.. S SEJE ZAVODA ZA MEDNARODNO SOCIOLOGIJO Tudi v števerjanski občini je v števerjanski občini že pred leti da table, ki opozarjajo na te- so ob glavnih dohodih v občino po- , , , .. ... stavili lične dvojezične obcestne ta- iefonske številke orožnikov, pred ble, ki vsakogar opozarjajo, da tod kratkim pa hišne tablice, kjer je živijo Slovenci. Poleg teh tabel so dvojezični napis ulice ali naselja. .................... VESTI IZ TRŽIČA Konference in film o odporniškem gibanju Zaključna seja občinskega sveta in županova zahvala Statistične ugotovitve ustanove obmejnem prometu na Goriškem Od 7. do 16. marca je šlo čez mejo 55 tisoč avtomobilov in 100 tisoč potnikov ■ Na Goriškem so popisali okrog 1000 društev, od katerih jih je okrog 80 slovenskih, povečini kulturnih V okviru proslave 25. obletnice vstaje dne 25. aprila bo danes ob 20.30 uri v dvorani na županstvu v Tržiču govoril Galliano Fogar, tajnik deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja o temi «Od-pomištvo kot mit in realnost*. V petek 24. t.m. ob 12.30 uri pa bo v prostorih tovarniške menze v ladjedelnici bivši komisar divizije Garibaldi Lino Argenton govo-rii delavcem ladjedelnice o pomenu odporništva in njegovega jubileja. Prav tako v petek ob 10. uri bodo v kinodvorani Azzurro predvajali film o odporništvu «1 sette fratelli Cervi*. Za to priliko so šolske oblasti dovolile, da se zaključi pouk ob 10. uri, da bodo tako omogočili gledanje tega filma šolski mladini. V torek zvečer se je zaključila še zadnja seja občinskega sveta v Tržiču na kateri se je župan Ver-sacce zahvalil vsem svetovalcem za njihovo sodelovanje pri reševanju občinskih problemov. Obenem se je zahvalil vsem občanom za sodelovanje in podporo občinski upravi in prav tako županom tržiškega okraja v okviru tesnega sodelovanja, ki se je ustvaril med prizadetimi občinskimi upravami. Zaščita čebel ko drevje cvete Pokrajinski konzorcij čebelarjev opozarja, da Je še vedno v veljavi prefektumi odlok od leta 1954, Id prepoveduje škropljenje drevja v cvetju z arsenlkovim ln drugim strupenim škropdvom, ki bl utegnilo škodovati čebelam pri nabiranju medu Kršitelji tega odloka bodo kaznovani. Predlogi za prijavo najboljše matere Ob priliki praznika matere dne 10. maja bodo med drugim proglasili tudi (najboljšo mater v drža- vi za leto 1970» ter jo tudi primerno nagradili. Poseben odbor pri Rdečem križu v Gorici vabi vse državljane k sodelovanju pri izbiri take matere. Prijave najbolj tipičnih primerov, ki bi prišli v poštev za nagrado je treba prijaviti najkasneje do 27. aprila na sedežu RK v - Gorici, v Ul. Codelli. Prejšnjo nedeljo se je sestal v goriški obč. hiši znanstveni odbor za voda za mednarodno sociologijo v Gorici (ISIG), ki že leto dni deluje v našem mestu. Zasedanju odbora je prisostvoval tudi prof. Edgar F. Borgatta, docent sociologije na University of Wiscon-sin (Madison - ZDA), ki je eden izmed najbolj kvalificiranih predstavnikov ameriške empirične sociologije. Župan Martina, ki je predsednik zavoda, in deželni odbornik za šolstvo in kulturo comm. Bruno Giust sta sprejela udeležence odbora. Po uvodnih besedah ravnatelja prof. Demarchija, ki je na kratko orisal dosedanje delovanje in bodoče načrte zavada, so povzeli besedo razni sodelavci, ki so predstavili znanstvenemu odboru svoje prispevke. Dr. Sambri je s pomočjo dr, Burattija podal vrsto zanimivih podatkov, ki so jih do sedaj izsledili v okviru raziskave o mejnem gibanju. Ta raziskava se deli na štiri dele; proučevanje uradnih dokumentov, ki se tičejo italijansko - jugoslovanskega obmejnega položaja, poglobljena analiza uradnih statističnih podatkov o mejnih prehodih, opazovanje in registriranje mejnega prometa na določenih prehodih in v določenih dnevih, raziskava o motivacijah teh prehodov. Prvi dve fazi sta v polnem teku, tretja je že dokončana, zadnja pa sp še pripravlja. Opazovanje in registriranje mejnega prometa se je vršilo neprekinjeno od 7. ure 9 marca do 7. ure 16. marca pri Rdeči hiši ter 15. in 16. marca na petih manjših prehodih. Registriranih je bilo skupno 55.000 avtomobilov v obe smeri (približno en jugoslovanski avtomobil na štiri italijanske) in okrog 100.000 potnikov. Sodelovalci inštituta trenutno še proučujejo te objektivne podatke z namenom, da iz njih povlečejo čimveč možnih zaključkov. Pri tem je treba poudariti, da so si razne mejne oblasti pozitivno prizadevale, da bi čimbolj olajšale ta del raziskave. V popoldanskih urah so sledila poročila o ostalih raziskavah, ki so v teku. O (Združenjih v goriški pokrajini® so govorili dr. TelUa, dr. Rubino in dr. Cattarinussi. Pri tej raziskavi je najprej bil statistični popis društev, ki ** vinni maIvmm 11^2 J1. 1' ■ Naknadno so vsem idposlali kratko vprašalno polo; 60% društev je odgovorilo na dve zaporedni pošiljki, ostale vprašalnike .pa so sodelavci zavoda osebno dvignili pri društvih. Že prvi podatki so nadvse zanimivi: polovica društev se nahaja v mestnih centrih Gorice in Tržiča, slovenskih je približno 80 in večji del so kulturna; stopnja formalizacije (statut, predsedstvo, tajništvo, občni zbor, i.t.d.) je precej visoka, moški dokazujejo več težnje do združevanja kot ženske. Kako javno mnenje dojema problem meje tvori predmet tretje raziskave, o kateri je znanstveni odbor poslušal poročila dr. Guberta, statističnega sodelavca dr. Orvia-tija ter metodologa dr. Cobaltija. Ta raziskava je še v pripravljalni fazi. Sledila so še poročila o ostalih treh planiranih raziskavah: o odnosih med lokalnimi in državnimi oblastmi (dr. Strassoldo), o med-etničnih odnosih v naši pokrajini (dr. Boileau) in o statusu in vlogi slovenske manjšine (dr. Sussi). Znanstveni odbor je zasedal do večera. Naslednjega dne je' prof. Borgatta v dopoldanskih urah na željo ravnatelja izčrpno prikazal sodelavcem inštituta zadnje izdelke metodologije v sociologiji. Tako so se sodelavci seznanili z najmodernejšimi metodološkimi oprijemi empiričnih raziskovanj in analize podatkov ameriških sociologov, ki so na čelu na tem področju. Popoldne je bila v prostorih trgovinske zbornice okrogla miza za razne sodelavce o temi: Možnosti razvoja čiste teorije v sociologiji izven zgodovinsko - ideoloških pogojev. Glavno besedo so imeli prof. Oleg Mandič, z zagrebške univerze in član znanstvenega odbora, prof. Borgatta in ravnatelj zavoda prof. Demarchi. Nad vse zanimivo je dejstvo, da sta se tako prof. Mandič kot prof. Borgatta, ki izhajata iz tako različnih kulturnih in socialnih položajev, kot jih najdemo v Jugoslaviji in v ZDA, strinjala v trditvi, da imajo veljavo samo tiste sociološke teorije, ki se opirajo na natančno opazovanje in empirično preverjanje dogajanj. Ob 25. obletnici osvohoditve priredi pevski zbor «Jezcro» iz DOBERDOBA na svojem sedežu koncert v petek, 24. aprila ob 20. uri. NA PROGRAMU SO PARTIZANSKE, NARODNE IN U-METNE PESMI. Vabljeni! jih je v naši pokrajini približno 1.000. _________________ .........................................HHIHIIIIIHIIII.Hill.IIHHIIH.IHHHHIIHHIIHHIIHIIHIIH.Htllllll VESTI Z ONSTRAN MEJE Načrti za nove hidroelektrarne na Soči Najbolj je izpopolnjena dokumentecija za nove HE Trnovo, Kobarid in Solkan . Na Soči je mogoče proizvajati predvsem konično energijo V sedanjih razpravah o izboru novih objektov za povečanje proizvodnje električne energije v Sloveniji, v elektrogospodarskih organizacijah in raznih strokovnih telesih preučujejo tudi hidroenergetske zmogljivosti oziroma možnosti reke Soče. Za izhodišče razprav in raz mišljanj uporabljajo elaborat o optimiziranju elektroenergetskega sistema sosednje republike do leta 1975 oziroma orientacijsko do 1980 leta. Soča, ta 138 kilometrov dolga reka, je zaradi svojega značaja zelo primerna za pridobivanje električne energije. Po izračunih strokovnjakov bi na njej, skupaj z reko Idrijco in drugimi pritoki, lahko proizvedli približno milijardo 400 milijonov kilovatnih ur elektrike na leto. _ Sedanja proizvodnja v oba stoječih objektih pa znaša komaj 270 milijonov kilovatnih ur letpo. Neskladje med zmogljivostjo Soče ter stopnjo dejanskega izkoriščanja je torej zelo nazorno ter kaže, da je sedaj izrabljeno manj kot dvajset odstotkov moči oziroma hidroenergetskih virov te reke in njenih pritokov. Po predlogu Soških elektrarn v Novi Gorici, naj bi celoten sistem hidroenergetskih objektov, poleg sedanjih elektrarn Plave, Doblar in Možnica, obsegal Solkan. Seveda je izpolnitev tega projekta o verigi hidroelektrarn na reki Soči in njenih pritokih odvisna od mnogih dejavnikov, predvsem pa seveda od pomena in vloge tega območja v celotnem elektroenergetskem sistemu Slovenije. V Soških elektrarnah so v zadnjih letih vložili veliko denarja za izdelavo raznih študij in ostale stro-kovno-tehnične dokumentacije, da bi tako opravili vse predhodne priprave za morebitno gradnjo novih hidroelektrarn. Zlasti je izpopolnjena dokumentacija za nove hidrocen trale Trnovo, Kobarid in Solkan Ko med sedanjimi razpravami o izboru novih objektov za proizvodnjo električne energije presojajo prednosti in značilnosti posameznih območij oziroma predvidenih vi rov v Sloveniji, poudarjajo, da je na Soči moč proizvajati predvsem takoimenovano konično energijo. Gre za elektriko s katero bl pre skrbovali odjemalce ob konicah dnevne potrošnje, ko je poraba e-nergije največja in jo prav zato utegne primanjkovati. Kot najbolj ustrezna nova objekta za proiz vodnjo konične energije omenjajo hidroelektrarni Kobarid in Solkan Nova hidroelektrarna, ki bi jo zgra dili z zajezitvijo Soče pri Kobari du, bi imela moč 63 megavatov ter bi proizvajala 183 milijonov kilovatnih ur energije na leto. Elektrarna Solkan pa bi imela, moč 21 me gavatov, njena proizvodnja pa bi znašala 120 milijonov kilovatnih ur električne energije letno. Dokončna odločitev o tem, če bo do na reki Soči ali njenih pritokih gradili nove elektrarne pritiče Komiteju za energetiko, ki deluje v okviru vlade Slovenije ter dru gim pristojnim organom, ki sedaj razpravljajo o že o .lenjeni študiji zr* optimiziranje elektroenergetskega sistema Slovenije. Povod za pospe seno preučevanje in reševanje ce lotne problematike, je dalo predvsem naraščajoče pomanjkanje električne energije. Kar zadeva Primorsko bo proizvodnja v obstoječih e-lektramah tega območja letos do segla okrog 270 milijonov kilovatnih ur, potrebe pa bodo znatno večje ter bodo znašale približno 418 milijonov kilovatnih ur električne energije. M. D. Vabilo na proslavo 1. majavšteverjanu Odbor bivših partizanov iz Steverjana vabi vse bivše aktiviste in borce, da se udeležijo zborovanja 1. maja ob 15.30 pred spomenikom v števerja-nu. Nastopajo godba na pihala iz Ljubljane in partizanski invalidski zbor. Govorila bosta France Bevk in poslanec Liz-zero. CORSO. 17.15: «Cantestazione generale«, V. Gassman, N. Manfredi in A. Sordi; italijanski barvni film. VERDI. 17.15: «Un uomo chiamato cavallo«, R. Harris; ameriški kj-nemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 17.15: (iL’amore, questo sconosciuto«, dokumentarni italijanski film v barvah: mladini pod 18. letom prepovedan vstop. VITTORIA. 17.15: «La banda Ban-not«, J. Bali in A. Girardot, francoski film v barvah, mladnii pod 14 letom prepovedan vstop. CENTRALE. 17.15: «Franco e CNo-cio sul sentiero di guerra«; F, Franchi in C. Ingrassia. Kinema-skope v barvah. / rži d AZZURRO. 17.30: «3 passi nel deli. rio«, B. Bardot, A. Delon m J. Fonda; francoski barvni film. EXCELSIOR. 16—22: «11 serpenle di fuoco«, P Fonda in S. Stras-berg, v barvah. PRINCIPE. 17.30: «1 girasoli«, S. Loren in M. Mastrodanni. Barvni film. Voni (loriru SOČA (Nova Gorica): «Nežna leta«, franc, barvni film — ob 18. in 20. DESKLE: »Orlovsko gnezdo«, ameriški barvni film — ob 20. uri. ŠEMPAS: Danes zaprto. SVOBODA (Šempeter): «Ugani kdo pride na večerjo«, amer, barvni film - ob 18. in 20. uri. RENČE: Danes zaprto. PRVACINA: «Marisol potuje v Rio«, španski barvni film - ob 20. uri. KANAL: Danes zaprto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna TAVASANI, Corso Italia 10 - tel 25-76. V TR2ICU' • V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna «AUa salute«, dr Fabrisa, v C Cosulich 177 — tel 72-480 Iz goriške^a matičnega urada V goriški občini sta se včeraj, 22. t. m. rodila dva otroka in umrlo je pet oseb. Rojstva: Massimiliano Ladind ln Costantino Spedicato. Umrli: gospodinja 80-ietna Emiilia Lapajna vd. Leghissa; upokojenec 68-tetni Giuseppe Peric; upokojenec 86-Jetni Pieremtonio Grlon; upokojenec 69-letoi Giuseppe Sclausero in gospodinja 73-letna Giusttna Humar por. Humar. PRVIČ OBJAVLJENE PODROBNOSTI O BLAZNIH NACISTIČNIH NAKLEPIH Na Proseku je bila že nared krematorijska peč za sežiganje ujetih partizanov in antifašistov Krematorijsko peč so že preizkusili in je «dobro vlekla» - Zgradili so jo delavci organizacije «Todt» - Njeni ostanki so še vidni na Miklavževi parceli pri proseškem pokopališču V začetku pomladi leta 1944 je nemški okupator preuredil zapuščeno peč na notranjem dvorišču nekdanje tovarne za luščenje riža v Trstu. V Rižarni, ki je bila že spremenjena v strašno jetniš-nico. je začel delovati krema/torij. kot v drugih nemških taboriščih smrti. Iz visokega tovarniškega - krematorijskega dimnika se je vil dim tik do dne, ko so zaropotale partizanske strojnice s Kolonkovea in iz Skednja. Pred svojim porazom so naoifašisti porušili peč in dimnik. Skora Rižarno je za tisoče jetnikov vodila pot v nemška koncentracijska taborišča. V peči na dvorišču Rižarne so Sežgali nad 3000 antifašistov, borcev, aktivistov, Slovencev, Hrvatov in Italijanov, ki niso hoteli kloniti, ki so neposredno in posredno sodelovali ter pomagali v osvobodilnem boju, ali pa so bili samo krivi, da so judovskega porekla. Nacifašistd so imeli še večje, blazne načrte. Zapori, taborišča, temnice-bunkerji in Rižarna jim ne bd zadostovali. Malo je manjkalo, pa bi se bil iz dimnika začel viti sivo-rumenkast, dušeči dim, ki bi zaudarjal po žganem človeškem mesu, tudi na Proseku. Krema/torijska peč je bila že sezidana in so jo že preizkusili. Odlično je «vleklo», pravi »dar $ Proseka, ki je pomagal Pogled na Miklavževo parcelo, kjer je bil zgrajen krematorij. V ozadju Prosek, v ospredju si neki časnikar ogleduje ostanke. »dati in je bil navzoč ob kolav-diaoiiji peči. Na Miklavževi parceli, blizu proseškega pokopališča, na desni strani podi, ki pelje s Proseka, mimo pokopališča na Devinščino. so še vidni ostanki temeljev krematorija. ".raju pravijo domačini «Na lazcu*. Lastnik parcele je Ernest šegina s Proseka. Pri Ostanki temeljev krematorija, ki jih prerašča grmičevje gradnji krematorija je bilo zaposlenih 7 delavcev organizacije Todt, ki so gradili tudi bunkerje tam okoli. Komandant skupine, 7 delavcev, od katerih 4 s Proseka, je bil Herman Stoicker, ki je stanoval v gostilni «A1 Cavallino», preddelavec pa je bil neki Brus iz Barkovelj. Delo ni šlo hitro od rok, ker so jih motili letalski alarmi in so «nagajali» partizani. Tudi na Pa oseku in tam okoli ni bilo miru in dovolj varnopodnevi Nemci, ponoči partizani. Začeli so v jeseni 1944, dokončali pa spomladi 1945. Stoicker ni preganja! delavcev in je večkrat zamižal, da so lahko nosili domov les za kurjavo. Karlo Kalin, zidar s Proseka, ki je bil mojster za oboke in je bil zaposlen pri gradnji peči, jim je pokazal, kako se tako delo opravi. Načrt za to čudno peč je napravil neki ruski ujetnik, železno rešetko pa je izdelalo neko tržaško podjetje. Zgradba, ki je imela obliko kopice sena, je bila visoka približno 7 m, pri temeljih široka približno 4 m, na severo-vzhodni strani je bila v spodnjem delu približno 50 cm široka luknja-žrelo, pod železno rešetko pa je bila skoraj 50 cm globoka luknja. Pri zidanju niso uporabili kraškega kamenja, gač ga temno-sivi kamen. Notranjost je bila seveda iz op^re, kakor je gač treba za do- wmmm ČETRTEK, 23. APRILA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- ročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Elektronska harmonika; 12.00 Pod farnim zvonom v Št. Lenartu; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Program za mladino; 18.30 Koncert Zagrebškega kvarteta; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20.35 T. Afer: «Tašča»; 21.55 Skladbe za lutnjo; 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.35 Bizet: «Car-men* (2 dejanje); 16.25 Tartinijeve skladbe. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Barok v glasbi; 9.00 Pripovedovaleč; 10.15 Prisluhnimo jim; 10.30 Orkester in zbor; 10.45 Plošče; 11 Ou Orkester; 11.30 Romantične skladbe; 12.00, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 14.05 in 16.05 Turistične informacije; 14.15 Lahka glasba; 16.20 Klavirske skladbe; 16.30 Iz operetnega sveta; 17.30 Codignola: «La scatola»; 19.00 Veliki orkester; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Ljudje in dogodki; 13.15 Radijske kronike; 14.16 Program za popoldne; 16.20 Program za mladino; 18.20 Glasba in pesem: 19.05 Moj program; 19.30 Luna g>ark; 20.20 Plošča za poletje; 21.00 Politična tribuna; 22.00 Na sporedu je Beethoven. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 9.00, 10.15, 16.00, 17.05 Plošča za poletje; 9.40 Orkestri; 10.00 Radijska priredba; 10 35 Telefonski pogovori; 12.35 Peppino Di Capri; 13.00 Program z Monico Vitti; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako? 15.03 Poljudna enciklopedija; 17.35 E-notni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 20.10 Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.15 Današnje plošče; 22.43 Radijska priredba; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek: 11.15 Šostakovič, Kvartet št. 6; 12.20 Če , list E. Mainardi; 14.00 Basista Kiptiis in Hristof; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Baritonist De Amicis Rocca: 17.10 Francoščina; 17.40 Nunzio Rotondo; 18.45 Gold-smith: «Gli equivoci di una notte», 21.30 Beethovnova «Lenora». FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Podoba in glasba; 9.20 Beethovnova sonata op. 26; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.10 Na sporedu je Albi-noni; 12.00 Glasba izven programa; 12.30 Portret avtorja: A. Ve-retti. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.15 Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Popevke; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Dva mojstra naše glasbene preteklosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez polja in potoke; 13.30 Prigx>ročajo vam...; 14.05 Jug. dekliški zbori; 14.25 Plesni orkester; 14.40 «Mehurčki»; 15.40 Komorni zbor; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti; 1815 «Morda vam bo všeč*; 18.45 Kulturni globus; 19.15 Ansambel Ostenvald; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Jean Genet: Črnci; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Pesmi Hugona Wolfa; 23.05 A. Aleč-kovič: Pesmi; 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza; 23.40 Ples ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Znanstvena antologija; 13.00 O potrošnji' 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Sindikalne aktualnosti; 19.15 Sveto pismo; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Pol. tribuna; 22,00 Drobci iz odporni štva; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Nemščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Rischiatutto; 22.15 Znanost in tehnika. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.30 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 10.45, 15.55 Angleščina; 11.00 Fran coščina; 16.10 Splošna izobrazba: Matematika; 17.45 Ivan Zajc; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Zgodbe s popotovanj — film; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Zabava vas Jerry Levvis; 20.50 H. James: Portret neke gospe; 21.35 Večer z Leninom; 22.05 Zgodbe za vas — film. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaši načrti bodo popolnoma uspeli. Izkoristite svoj položaj. Novo prijateljstvo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Tudi če kaj ne bo šlo, ne vrzite puške v koruzo. Privoščite si nekoliko več počitka. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vsako večje dejanje terja primerno pripravo. To velja še posebej za vas. Ne načenjajte diskusij s soseda. RAK (od 23.6. do 22.7.) Zelo primeren dan za trgovce in poslovne ljudi sploh. Ne razglašajte svojih uspehov vsem. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne lotevajte se finančnih transakcij, ker HOROSKOP vaši ne boste uspeli. Sreča je na strani, toda ne izzivajte jo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes boste opravili vrsto majhnih in neprijetnih opravkov. Nervoza, ki se bo prenesla tudi na okolico TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Začnite reševati najbolj nujne zadeve, nato se lotite glavnega dela. Pazite nekoliko na zdravje. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Včasih se v nakupih in stroških nekoliko zaletite. Popraviti boste mo- rali napako. Ne bodite ljubosumni. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Popravljati boste morali svojo ali tujo napako. Zelo verjetno boste morali na pot. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) O-pravka boste imeli z mnogo močnejšim tekmecem. Skušajte hiti objektivni do osebe, ki jo imate radi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če se boste lotili težavne naloge, se bo ste morali nanjo prej dobro pripraviti. Izogibajte se nagli jezi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite optimisti, kajti zvezde dobro kažejo. Prijetno razpoloženje, ki vam bo vsestransko pomagalo. bro peč. Zunanji del je bil ometan s cementom, na vrhu «Ioni-ce» pa je bil dimnik. Kalin prarvi, da bi ta peč služila za žganje ogla. Tako mu je dejal Stoicker. No, ogendce pa zares niso' take in za ogle niso potrebne železne rešetke. Domačini si niso upali blizu, vedeli in razumeli pa so, kaj se jim tam pripravlja in kaj bi jih čakalo, če ne bi zaropotale partizanske strojnice in pregnale Nemce. Ko je bil tudi Prosek osvobojen, so si domačini za hip ogledali «oglenico». Kdor se je vrnil iz koncentracijskih taborišč, je pogledal in zbežal domov. Še nekaj let po vojni je «loniea» ostala, dokler je lastnik zemljišča ni porušil. Škoda, zares škoda! ALBIN BUBNIČ Nagradni natečaj «Radiocorriere» Že 45 let zRadiocorriere* obvešča svoje bralce o radijskih programih. V tolikih letih se je seveda njegova oblika izboljšala, postal je rRadiocorriere — TV* in skuig vedno popolneje informirati bralce, zaxadi česar ilustrira svoje članke s številnimi fotografijami, ki na patiniranem papirju pridejo lepo do izraza. Sedaj aRaaiocorriere — TV» poklanja v nagradnem natečaju svojim bralcem v štirinajstih tednih 21 kilogramov zlata. Vsak teden bo namreč na platnici tednika z zlato barvo prekrit znak: narisana bo utež. v kateri bo označeno pol kilograma ali en kilogram ali pa črka. Kdor z vlažno krpico odstrani zlato barvo in zagleda napis 1 kilogram, dobi 1 kilogram zlata, kdor zagleda napis pol kilograma, prejme pol kilograma zlata. Seveda tudi tistega, ki pod prevleko, odkrije črko, čakajo lepe nagrade. Črke namreč sestavljajo besedo «Rad:ocorriere» in kdor bo zbral vse črke te besede, bo mogel sodelovati pri nagradnem žrebanju. Da bi mogel srečni dobitnik kilograma ali pol kilograma zlata dobiti svojo nagrado, mora platnico tednika s srečnim napisom poslati v zavrti ovojnici kot priporočeno pošiljko s potrdilom o sprejemu na ERI v Turin. Kdor pa bo pod zlato barvo odkril črko, seveda najprej R nato vse ostale, naj vse te črke spravi in naj jih ob koncu natečaja zalepi na poseben odrezek, ki ga bo našel v tRadiocorriere — TV». Odrezek z besedo naj nato pošlje na «Ra-diocorriere — TV», da bi mogel sodelovati pri žrebanju tisoč nagrad: od avtomobila Mini Cooper do radijskih aparatov in drugih koristnih daril. Če bi kak bralec DA BI NE SLO V POZABO Pred 26 leti so v Ulici Ghegi I nacisti umorili 50 antifašistom čeprav je Ulica 'Ghega zelo živahna ulica z močnim prometom. je verjetno zelo zelo redek tisti Tržačan, ki se na poti proti kolodvoru ali v obratni smeri zazre v pročelje velike palače, ki nosi številko 12. Danes služi ta hiša plemenitim namenom, saj je v njej glasbena šola, ki nosi ime po velikem glasbeniku iz bližnjega Pirana. Toda med zadnjo vojno so jo bili nacisti spremenili v svoj «Soldatenheim» in namesto ubranih zvokov violin, klavirjev in drugih glasbil so po njenih prostorih in stopniščih ropotali škornji nacističnih vojakov, nekega pomladanskega dne 1944. pa je bil v tej palači izvršen eden najhujših, najbolj groznih zločinov, kar so jih bili nacisti storili v naših krajih. In teh ni bilo malo. Prav na današnji dan pred 26 leti so namreč nacisti obesili raz okna in po stopnišču tega svojega tedanjega soldaškega doma 50 slovenskih, hrvatskih in italijanskih an-ifašistov, ki so jih pobrali po tržaških zapori(i. Zgodba je znana. In vendar jo bomo na kratko ponovili za tiste, ki so zrasli v povojni dobi in jim je naša polpretekla zgodovina manj znana ali celo neznana, in tudi za srednjo in starejšo generacijo, da bi ne pozabila na našo polpreteklo zgodovino. (Nadaljevanje na 6. strani) V teh dneh pred 26 leti sta prišla na «kratek obisk* v Trst Mirdamat Seidoy in Meh ti Husein Zadei. Kakor nam sami imeni povesta, nista to bila domačina. Bila sta to bivša rdečearmejca, ki so ju Nemci zajeli, ju vtaknili v svoje delovne enote in pognali na delo. In sovjetska jetnika, ki sta bila po rodu iz Bakuja, sta nekaj časa delala za Nemce, dokler nista prišla konec leta 1943 v Trst, ozircma na Op čine, kjer jima je skupno z drugimi sovjetskimi državljani uspelo pobegniti v partizane. V teh dneh pa sta obiskala naše mesto za to, da bi izpeljala sabotažno akcijo v nemškem vojaškem domu, v sedanjem konservatoriju «Tartini». Sicer pa prepustimo besedo Seidovu, ki je bil med našimi ljudmi bolj znan kot, Ivan Ruski in ki je v zvezi s to akcijo med drugim zapisal: <'Preko partizanske obveščevalne službe smo zvedeli, da se je v Trstu nabralo mnogo fašističnega vojaštva... Zmenili smo se, da se bo pročelju konservatorija «lartini» v Ul. Ghega 12 spominja & žrtev našega antifašističnega boja spominska plošča I va spet oblekla v nemške uniforme in se zvečer odpravila v Trst, kjer naju bodo na dogovorjenem kraju pričakali tržaški ilegalci...* Že isti večer, pravi Mirdamat — Ruski, sta bila v Trstu, noč sta prebila pri nekem aktivistu, naslednje jutro pa ju je kurirka pripeljala pred palačo, v kateri je bil nemški vojaški dom ali klub. Ruski nato nadaljuje: «Mehti je ostal zunaj z minami v torbi, jaz pa sem se povzpel v prvo nadstropje, da bi si ogledal položaj. Nemške natakarice so nosile kosilo na mize. Dvorana je bila polna gostov. Na hodniku je stala vrsta vojakov pri blagajni za kupone. Tam sem se nekaj časa prerival, nato pa sem šel po stopnicah navzdol. Zatem sva odšla pod stopnišče na drugi strani dvorišča. v trenutku sprožila mino, vložila 2 detonatorja, katerima sva na konico nadela steklene ampule s kislino ter ovite v tanko bakre -so prevleko. Ko je bilo vse gotovo, sva z zobmi stisnila vsako ampulo posebej, da se je pod bakreno prevleko strlo steklo in ja zato kislina začela razjedati žico, ki je vezala ampulo in vzmet udarne igle.* Ruski je tako pripravil peklenski stroj, da je imel časa 30 minut. Iz spominov, ki jih je o svoji diverziji napisal Ruski, povzemamo, da sta se on in njegov tovariš Mehti povzpela nato v nadstropje, kjer je bila menza za vojake, da sta položila torbo s peklenskim «drop v aprilu v vseh Irgovinah drop aktualne kolekcije za počitnice reka v dneh od 18. aprila do 2. maja bodo vse trgovine drop predstavile čudovito kolekcijo oblek za lahkotnejši način oblačenja na vveek-endu. Vsi v oblekah iz grobo tkanega platna za vesele počitnice! za NJO komplet iz tkanine interlock na modre črte in s hlačami iz grobe tkanine: jopa stane 5.500 lir, hlače 6.000 lir. hčerkica bo nosila enak komplet, kakor njena mama: jopa stane od 3.000 do 3.800 lir, hlače bermuda od 2.000 do 3.000 lir. Po velikosti. ON bo nosil hlače iz grobe tkanine, njih cena 5.900 lir, in čudovito srajco Camajo z mozaičnim vzorcem in v okra barvi, njena cena je 3.600 lir. sinček bo nosil kratke hlače iz grobe tkanine, vzorec cvetice. Njihova cena samo 2.200 in 2.500 lir, po velikosti. Zelo lepe so tudi hlače bermuda iz kariraste bombaževine po ceni od 3.300 do 3.500 lir. drop OBLAČILA TU! v vseh trgovinah drop- ki so specializirane v oblačilni stroki, dobite čudovito moško srajco v novih tiskaninah poletne zbirke srajc Camajo. Camajo je stil, ki ga ne moremo zamenjati z nobenim drugim in vrh tega bogata izbira srajc in kravat, bombažnih majic za sveže poletje ter novih modnih artiklov za NJEGA, za NJO in za otroke. srajce Camajo za odločnega človeka srajca iz tkanine KLOPMAN v Dacronu ter v česani bombaževinl. Zelo lahke in sveže, vedno in ob vsaki uri elegantne srajce in vzorčaste tkanine dajejo slehernemu moškemu prijeten občutek prostosti tako v mestu, kot na počitnicah. Je to nova bolj svobodna moda za bolj eleganten način oblačenja, ne da bi bilo človeku prevroče. v sleherni deželi v Italiji je toliko trgovin drop v vašo korist TRST Ul. Dante GORICA Korzo Halla PORDENON Viale Cossetti VIDEM Via Vittorio Veneto strojem ob mizo, kjer sta ^ ravala* kositi in pri tem celo Te prosila nemškega vojaka, ki J*- Dsva del pri mizi, naj popazi na » Povs in na sedeže, dokler stopita P° ^er pone za kosilo. Ruski nato o* ■'a I ljuje, kako sta stopila k blaW nJe se nekaj časa tam motala 1 ffledt nato ubrala h glavnemu vhod*č q ko sta nato skočila na mimo oj; tramvaj in se odpeljala iz f”| še & središča mesta. Ruski svoj1 dvofo diverzije končuje takole: v «Ko sva bila v predmestju! go nj se urno povzpela v hrib. Za ■? togig so ostale nemške straže. Kochi] v po prispela do grmičevja, sva s« J jjtebn vila, da bi se oddahnila. M*" Toda potegnil iz žepa uro. Minilo * Bltve, 25 minut. Sekundni kazalec Pf ’ 'jodst in' teče. Zdaj je že čas! Tod® ; d. p je to? Zakaj ni eksplozije? Sl j*jd dala sva se. V Mehtijevih o#* Moraj skrb in dvom. Minuto kasorf Pa tu je razlegla zamolkla eksplO" toe £ zrak so se dvignili ogromni * odločj dima.* *° vr Prav gotovo sta bila SJ® Mehti nad uspelo diverzijo' etl0 voljna, toda nacisti so, kot j* tudi tokrat podivjali. Za svojega vojaka, ki je pri “R| izgubil življenje, so zahtevat < življenj. Iz tržaških zapoj®: '’,rop.‘ pobrali 50 jetnikov in jih F tako, da so bila viseča trupi*. "jhra. vidna z ulice. Ker so ved** s jih tržaško ljudstvo ne m*J'! ga hoteli s tem vsaj prestrmi In v tem svojem besu so n, umorili 50 antifašistov Slon Hrvatov in Italijanov iz naše?®! sta in njegove okolice, pa 3 drugih tudi zelo oddaljenih hj Nacistični bes so s svoj’*1 ljenjem plačali: Ivan Banov iz Šibenika... Blažek iz Brezja, Anton h na Vrhpolja pri Kojskem, Roza iz Hrašč na Postojnskem.^ ?eno ; Blažič iz Studenca na Post# la je Just Blazina iz Trsta, Miro**" » 4:q gatec iz Križa pri Trstu, Iv*a ”• mii iz Landola, Ivan Bulič iz®-azare Edoardo Cavallaro po rodu h calumere na Siciliji, Sreči® Brindisija, Bruno Esposito .j —. 0 ma, Alberto Falischia iz -G ®®|>0ra v Piemontu, Francesco Tn ®odner iz Ratenj, Irma Geat iz TP' v^šče gel Grmek iz Kobjeglave. . t£ Grgič iz Velikega Dola. J® šp mek iz Avberja na Krasp- JjJžni Hrvatič iz bližnjega Zabreti ‘tojič, nislav Husu iz Orleka, Fr*% , Kan man iz Sv. Petra v šumi “"Tem Hilarij Kariž iz Nabrežju*’ jpdiiie slav Kočevar iz Ajdovščini: v jran| Križaj iz Orehka, Jurij ™ Podgrada, Drago Križaj jjj ka, Angel Makorič iz vash blizu Reke, Carlo Millo a /\ de v Istri, Franc Pavlin an na na Vipavskem, Franc j iz Stran pri Hrenovici, licon iz Sovodenj pri Gob. dolf Peric iz Brestovice, I-j telin iz Gorjanskega n . žačanka Laura Petracco * Atleti Alojz šabec iz Hrenovi#’ Usp^ tore Seminara iz mest*?? Dju v . Orlando, Ivan Serblin iz Oblači v šumi v Istri, Tržačan w y Soldat, Anton Štegel iz,, “ jtu jS Tržačan Gilberto Tognoku* j* A1® Tur ;, Josip Turk, Marija i v v,.^1 Stanislav Turk vsi iz v4f n Postojnskem: Angelo ■■ ^ kraja Scaracci v ToskaCj’] ^ Zovič iz Sv. Petra v ŠuC]j in Venceslav Ženko iz V (j ., Ko se v teh dneh one velike dobe, ko je ant* boj vendarle zmagal, se spominu tistih, ki so v dali največ, svoje življ*1 V ^ ?°ngre športa “jovnij VaU P^alto ,90. . -rog iz Sovodenj, Josip Deklev* Je bil0 rehka, Giulit, Della Gala i? f^jski v južni Italiji, Marco Eftie®" "aties ®de. B Usji atli PRKJKLI FORUM, marec 1970. slovanska akademija '-‘■"j umetnosti. Velja za naj% hrvaško književno revij? Fran« čale: Fragmenti o-vu teatru Drago Ivaniš*^ me iz ra ta. Pero Balabama čedo Prica:..„ i c*1, •fc 11 v Budami misticizam na naš n*’ slav Ladan: Bosanski Ovidu Cotrus: Univerza1^) zije Luciana Blage. ga: Pjesme. Milivoj $°y ževnost kao umjetnost? ,. Majdak: Marta i Lala f tinca. Stanislava AdamlC'.* ^2. i preobraženje. Ivo La?1 j Sl** s ^ Je rikon. Josip šetinja tus narrat. OBALA. Revija za družhfjjjij darska vprašanja in KU* j per, februar 1970, št, 3- f KNJIGA. Izdaja odbor štvo in knjigarstvo pri , | ski zbornici SRS. Št. REVUE. Mensuelle YoUlT 1970. «p( V «G —v*': ■ ■H NOGOMET POKAL POKALNIH PRVAKOV Med ekipami je zmagal celjski Kladivar pred ljubljansko Olimpijo, tržaškim ACEGAT itd. nmi _ RIM, 22. — V tretjem dnevu mednarodnega teniškega prvenstva Italije («open») v Rimu je Jugoslovan Franulovič premagal Poljaka Gasior^ka s 3:1. Poraz Lopopola MONTECATINI TERME, 22. -Francoz Rene Roque je osvojil naslov evropskega boksarskega prvaka superlahke kategorije. Premagal je Italijana Sandra Lopopola po toč kah. PO 330 MINUTAH GORNIK V FINALU Romo je po treh tekmah in podaljških izločil žreb jGORNlK - ROMA 1:1 (1:0, 1:1) |RoMA: Ginulfi, Bet, Scaratti, Sal-v®ri. Spinosi, Santarini, Cappelli-Landini, Peiro, Cappello, Pe- tfelli. [GORNIK: Kostka, Florenski, Lato-■*a’ Oslizlo, Gorgon, Szolstysik, Wczek, Olek, Banas, Lubanski, pominja1 finski. plošča 0DNIk; Machin (Francija) jer sta «JGLEdALCEV: 15.000. i tetn 2. Posamezniki je zmagal v te-Togn£ M. .teestnih ulicah Boris Zore MarijeJ v.^bora, ki je pretekel 10 km ti7 ’6. 2. fe bil Jelen (Kladi- BLU ~ : Toskflr | i iz 2. je “ bil Jelen (Kladi- igelo U| '“€1Je) in 3. Laznik (Rudar). ljuncu tek na 1.000 m skok v višino met krogle. Zbirališče bo pri avtobusni postaji, slačilnica pa v srenjski hiši. 3r Nedelja, 86. aprila ob^Wi00 *v Padričah tek na 80 m skok v daljino met krogle z ročajem. Tekmovanje bo na nogometnem igrišču. 3. Nedelja, 3. maja, ob 10.00 v Trstu. tek na 1.000 m skok v višino • met krogle Tekmovanje bo na stadionu «1. maj» Vpisovanje (brezplačno) bo pred vsakim tekmovanjem. Naslednja tekmovanja oa bodo: 7. maja v Repnu 9. maja na Opčinah in 10. maja v Nabrežini. Točnejši spored za ta tekmovanja bo objavljen v dnevnem tisku. • * * Na vsakem tekmovanju bodo nagrajeni najboljši dosežki v vsaki panogi. Po koncu tekmovanj bodo nagrajeni tudi tisti atleti, ki so se udeležili vsaj treh tekmovanj in na teh dosegli določene minimalne rezultate. Tl rezultati pa so naslednji: tek na 80 m: 11”5 tek na 1.000 m: 410" met krogle: 8,50 m krogla z ročajem: 30 m skok v daljino: 3,80 m skok v višino: 125 cm. Tl minimalni rezultati so podobni tistim, ki jih predvideva pravilnik državnega tekmovanja «5 krogov«. Vendar pa bo lahko žirija te mere spremenila po svoji presoji, Bol juncu, Padričah, Trstu itd., ne le propagandni značaj, pač pa bo služila udeležencem tudi kot odlična priprava in preskušnja lastnih moči za nastop na mladinskih igrah. K. Prihodnje kolo: Breg — Bor AGI — FARI PD Sokol — Zarja * * * Moška D liga je v tem kolu o-pravila kolo počitka. Federacija je to prekinitev izkoristila za odi-granje nekaterih zaostalih tekem. Bor in 01ympia sta odigrala medsebojno tekmo. Goričani so bili spretnejši in so zmagali z minimalno razliko. Kras je počitek izkoristil za prijateljsko gostovanje v Črnučah, kjer je moral po petih setih prepustiti zmago domači Savi. Izidi: Turriaco — *PAV 3:0 01ympia — *Bor B 3:2 CSI — ‘Tomana 3:0 Lestvica Kras 9 9 0 27 4 18 CSI 9 8 1 24 10 16 Turriaco 9 6 4 20 13 12 Aurora 9 5 4 22 17 10 ACEGAT 9 5 4 20 16 10 PAV 9 4 5 15 18 8 01ympia 9 4 5 16 21 8 Torriana 9 2 7 9 21 4 Bor B 9 1 8 9 24 2 Triestina B 9 1 8 8 26 2 Prihodnje kolo: PAV — Kras CSI — Triestina B ACEGAT — Turriaco Bor B — Aurora Torriana — 01ympia * * * V prvenstvu ženske C lige je OMA še bolj povečala svoj naskok. Premagala je z gladkim 3:0 Edero in sedaj je že gotovo prva. Borovke so proti ekipi FARI oddale še dve točki, ki bi bili prepotrebni za njihovo mesto na lestvici. V zadnjem položaju pa imajo «pla-ve» le malo upov na rešitev, kajti edino Porzio je še dosegljiv. Izidi prvega povratnega kola: ♦FARI TS - Bor B 3:2 PAV — ‘Porzio 3:0 ‘OMA - Edera 3:0 Zaostalo srečanje: OMA - ‘PAV 3:1 Lestvica Prihodnje kolo: Corridoni - FARI TS OMA — Porzio Bor B - AGI B PAV — Edera * # # Prva moška liga se nagiba počasi h koncu brez presenečenj. Nerešeno je še nazadovanje tretje e-kipe. Esercito in Portuali sta že obsojena na izpad, tretja šesterka pa bo ali La Torre ali Pallavolo Milano. Izidi: ‘Panini — Baby Brummel 3:0 ‘Milano — Bovoli 3:0 ‘Renana — La Torre 3:2 ‘Ruini — Portuali 3:0 ‘Bumor — Esercito 3:0 ‘Casadio — Triestina 3:0 Lestvica Panini 40 točk, Ruini 38, Bumor 34, Renana 28, Baby Brummel 24, Triestina 20, Casadio in Bovoli 18, košarka TEDENSKI PREGLED V nedeljo zadnji napor borovcev 2 tržaški ekipi izpadli iz C lige Ignis je postal tudi pokalni prvak Italije Borovi košarkarji so v nedeljo odigrali eno svojih najlepših tekem tega prvenstva. Premagali so namreč z veliko razliko (64:47) močno peterko Castelfranco Venelo, ki je v prejšnjih štirih srečanjih zmagala vedno z več kot 80 točkami. «Plavi» so zgradili svojo zmago v obrambi, kjer so bili vseskozi zbrani: brezhibno so se «zapirali», prestrezali so odbite žoge in niso dopuščali metov. S tako obrambo je bilo vse laže tudi v napadu, kjer so lahko igrali bolj sproščeno, gotovo. Moštvo je torej v formi, kar dopušča upanje, da bo tudi v nedeljo v odločilnem srečanju, proti ekipi Robur iz Ravenne, zmagalo. Do konca prvenstva manjka še eno kolo. Za Bor bo to kolo zelo važno. Nujna je zmaga! Ves trud, napor, ki so ju borovci vložili v tej dolgi športni sezoni, se bo praktično o- Milano 14, La Torre 12, Esercito in I sredotočil v tej dramatični tekmi Portuali 2 f. v proti Roburju. Tudi Robur namreč se bori za rešitev. Izidi 10. povratnega kola: Bor — Castelfranco 64:47 4 Torri — ‘Kinder Thiene 53:52 Dienai — Don Bosco 67:47 Robur — ‘Zuccheri 73:59 Dienai LESTVICA 21 18 3 1284 1032 36 Thiene 21 15 6 1175 1065 30 4 Torri 21 12 9 1251 1247 24 Silopiast 20 11 9 1116 1104 22 Castelfranco 21 10 11 1206 1155 21 Tre vi so 20 10 10 1063 1081 20 Parkett 20 10 10 1064 1091 20 Don Bosco 20 9 U 1231 1163 18 Costi 20 9 11 1247 1249 18 Bor 21 7 14 1060 1230 14 Robur 20 6 14 1110 1252 12 Zuccheri 21 5 16 1235 1277 10 Castelfranco ima točko manj za- radi odpovedi ene' tekme. Medtem ko je zmagovalec prvenstva že znan (Dienai iz Benetk), je pot do rešitve naslednja: Bor (14 točk) — doma proti Roburju. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii«iii»,l»iiiiiiiu4estop v višjo kategorijo in obenem velik uspeh Izida Libertas — Pro Farra CRDA Vesna Lestvica 3:1 1:4 Libertas 24 16 4 4 36:16 36 Vesna 24 14 6 4 37:20 34 Lucinico 24 13 6 5 31:13 32 S. Canzian 24 10 9 5 28:24 29 Pro Farra 24 9 10 5 33:29 28 Isonzo Turjak 24 9 7 8 32:24 25 Rosandra 24 7 11 6 28:25 25 Fogliano 24 6 8 10 24:28 20 Itala 24 5 9 10 25:30 19 Breg 24 5 9 10 15:30 19 CRDA 24 7 5 12 24:43 19 Aurisina 24 6 6 12 22:26 18 Isonzo SPI 24 5 7 12 23:37 17 Juventina 24 4 7 13 29:42 15 Prihodnje koto Vesna — Pro Farra Rosandra — Fogliano Itala — Libertas Lucindco — Breg Isonzo Turjak — Aurisina S. Canzian — CRDA Juventina — Isonzo SPI # * # * V 3. amaterski ligi bi bilo lahko nedeljsko kolo zelo uspešno za naše enajsterice če ne bi bazoviška Zarja doživela nepričakovanega poraza. Po sedmih zaporednih porazih so Devinčani na domačih tleh končno prišli do pičle točke. Morda bi zaslužili več od tega, toda bili so preveč neodločni v napadu. To potrjuje tudi ugotovitev, da so dosegli v nedeljo neodločen izid z go- lom, ki so ga prej zaman čakali kar sedem nedelj. Zadnji gol je namreč dosegel Devin v prvem povratnem kolu, ko je z 1:0 premagal Roianese. Odtlej ni spravil več niti ene žoge v mrežo, prav do pretekle nedelje. Vesna B si je v nedeljo točko enostavno zapravila. Prvi polčas je namreč zaključila z dvema goloma prednosti in je svojo premoč ohranila tudi v nadaljevanju tekme, čeprav je nasprotnik napadal na vso moč. Toda «roka» branilca Vesne B v lastnerrj .kazenskem prostoru (s sledečo uspešno streljano enajstmetrovko) in 10 minut kasneje gol (kateremu je krepko bo- Izidi: Devin — CG Opčine 1:1 Libertas Prosek — Vesna B 2:2 Libertas Opčine — Primorje 3:6 Primorec — Roianese 2:1 Stock — Portuale 0:1 Tecnoferram. — Union neod. COOP - Zarja 3:2 Lestvica Primorje 21 19 0 2 89:17 38 Portuale 21 15 6 0 46:14 36 Zarja 21 13 5 3 49:13 31 Stock 21 11 4 6 39:27 26 Union 20 10 5 5 31:27 25 .Primorec 21 7 6 8 22:19 20 Vesna B 9 35:42 20 Libertas P 21 7 6 8 37:41 20 m i s COOP CG Opčine Devin Roianese (—3) sikaj spregledal) sta doprinesla, da so Križani ohranili le točko. Primorje si je prav v zadnjih minutah tekme priborilo obe piki. V začetku je sicer kazalo, da bodo Prosečani slavili tudi nad Liberta-som z Opčin visoko zmago (po devetih minutah igre je bil izid že 2:0), toda ekipa je popustila in Libertas je izid znižal. Razliko so Prosečani zopet povišali, toda zgodilo se je, da je Libertas izenačil (3:3). V zadnjih minutah pa so «rdeče-rumeni» pritisnili in dosegli še tri gole. Primorje je tako v 21 tekmah dalo že 89 golov. Po zmagi prejšnjo nedeljo nad Unionom so Trebenci zopet osvojili dve dragoceni točki. Nedeljski nastop Primorca proti skromnemu Roianeseju sicer morda ni bi) najboljši, saj so bili Trebenci precej pomanjkljivi v napadu, če bi ne bili napadalci tako netočni bi bil namreč izid precej višji. S to zmago je Primorec storil na lestvici zopet korak naprej, zdaj pa se bo moral potruditi, da bo sedanje mesto obdržal. Zarja je doživela povsem nepričakovan poraz proti ekipi COOP. Prav gotovo ni nihče pričakoval pc tako dobrem nastopu proti Roianeseju poraza proti enajsterici zadružnikov, zlasti ker ti res ne sestavljajo nevarne enajsterice. Lahko pa rečemo, da je bil ta nastop res «ne» za Bazovce, ki bodo morali zdaj v nedeljo pokazati, če je bilo to le spodrsljaj, ali pa znak krize. 21 6 3 12 24:44 15 22 2 5 15 19:61 9 21 3 2 16 12:57 8 20 3 2 15 17:56 5 Prihodnje kolo: Devin — Stock Portuale — Libertas Opčine CG Opčine — Primorec Union — Roianese Primorje — Tecnoferramenta COOP — Libertas Prosek Zarja — Vesna B H. R. Robur (12 točk) — zunaj proti Boru in doma zaostalo tekmo proti Don Bosco Rovigo, ki so jo svoj čas odgodili. Zuccheri (10 točk) — doma proti Castelfrancu. Bolonjci so z matematično gotovostjo izpadh iz lige. * • » V prvenstvu «prima divisione* so borovci doživeli še en poraz, tokrat proti moštvu Trieste Basket. Naši mladi košarkarji so se upirali tehnično boljšim nasprotnikom le v prvem polčasu, saj je bil izid prvega dela igre 23:22. Nato pa so v obrambi popolnoma popustili in igralci ekipe Trieste Basket so z lahkoto prodirali proti Borovemu košu ter si tako nabrali precejšnjo prednost v koših. Poraz je bil zato neizbežen. Borovci niso v najboljši fortm, predvsem telesno ne zdržijo ritma celotne tekme in samo tako si lahko razlagamo, da v prvih delih igre enakovredno igrajo z nasprotnikom, v drugem polčasu pa popolnoma popustijo. Ne smemo pa pozabiti tudi dejstva, da so naši igralci (razen Čermelja) mladinci in da so zato umevna ta neravnovesja. • « • V prvenstvu dečkov sta bila dva predvidena poraza. Tako borovci kot poletovci so zgubili. «Plavi» se nikakor niso mogli upirati bolj izkušenim igralcem Servo-lane, ki so tako telesno kot tehnid-no nadkrilili borovce. Openci pa kljub porazu niso razočarali. Spoprijeli so se na domačih tleh z močno peterko Lloyd A-driatico. Obramba mož-moža, ki so jo uvedb gostje je poletovcem prekrižala račune in tako njso mogli razviti svoje običajne sisteme igre. Razveseljivo dejstvo nedeljskega nastopa pa je bil zadovoljiv nastop visokega igralca Guština, ki se je lepo uveljavil v skokih na odbite žoge. » » • V nedeljo se je končalo tudi prvenstvo B skupine C lige, kjer so nastopile tri tržaške ekipe: Italsi-der, Trieste Basket in Don Bosco. Obračun tržaških moštev je žalosten. Obe moštvi, ki sla izpadli v D ligo, sta prav iz Trsta, in sicer Trieste Basket ter Don Bosco. Italsider pa se je s težavo rešil izpada. Končna lestvica je namreč naslednja : P..triarca 22 18 4 1591 1327 36 Marchi 22 16 6 1475 1343 32 G D Bologna 22 15 7 1451 1319 30 Wunster 22 14 8 1397 1344 28 ImOla 22 12 10 1299 1312 1\ Centu-y 22 11 11 1497 1492 22 Vicenza 22 10 12 1457 1441 20 Italsider TS 22 10 12 1289 1296 20 Rimini 22 9 13 1239 1291 18 Fierobon 22 9 13 1253 1314 18 Triestebasket 22 7 15 1215 1398 i4 D. Tosco TS 22 1 21 1149 1480 2 V 8. kolu šahovskega turnirja v Rovinju je mladi jugoslovanski mojster Kovačevič pripravil veliko presenečenje. Kovačevič je namreč v samo 31 potezah (kot črni) premagal velemojstra Fischerja. Fischer pa je prekinjeno partijo 7. kola proti Romunu Ghitescu odločil v svojo korist in je ponovno prevzel vodstvo. Partija 6 kola Bertok — Brown je bila ponovno prekinjena. Rezultati 8. kola: Udovčič — Ma-rovič 1:0, Bertok — Ničevski 1:0, Gligorič — Uhlmann remi, Minič — Hort remi, lvkov — Kurajica remi, Ghitescu — Smislov remi, Parma — Brown remi, Fischer — Kovačevič 0:1. Stanje na lestvici po 8. kolu je: Fischer 6(1), Gligorič 6, Korčnoj, Petrosjan, Hort 5. Brown in Bertok 4(1), itd. B. Zaključilo se je tudi prvenstvo za italijanski pokal Tudi ta pokal je osvojilo moštvo Igraš iz Varese-ja, ki je tako letos pobralo prva mesta vseh mogočih prvenstev in je potrdilo svojo nepremagljivost. Končna lestvica: 1. Ignis, 2. Sinvnenthai, 3. Fides, 4. AlTOnesta. Najboljši igralec prvenstva je bil Mehikanec Raga (Ignis). b. L KOLESARSTVO Danes prva etapa dirke po Španiji MADRID, 22. — Jutri se bo i etapo na kronometer za posameznike začela letošnja mednarodna dirka po Španiji Proga bo merila skupno 3.581 km in bo razdeljena v 19 etap. Poprečna dolžina posameznih etap bo 179 km. 3etra v — Ženko iz ^ ih dneh sl >e, ko je a n1 zmagal, s« i, ki so v svoje živi) i?L*JNl HOMAN SLOVENSKEGA NARODA za naJ 0 revij0 # agmenh ]. 1 Ivanah <. ud»f ro Buu<-| Ilustrira dr. R. Hlavalv Judenburg , V'~nadq se bojim grmenja, da vam ne morem povedati.« anski *f' saj to ni nič hudega!« se je mimogrede skušal pogo- jni ver^S, teajor Mobius, medtem ko je imel polno glavo tega, age. Pravkar slišal od Domina. Zunaj je začela medtem Ji voj ^' šj nevihta, blisku je sledil blisk, nebo je grmelo sko- jetnost- j Im. re2 prestanka in okna so šklepetala od dežja in toče. i r.illfl . ^ Mku:.. __ i7.,A1en »-.4 mncml nt.rPAtal itn tudi jetnosv | ^ prestanka in okna so SKiepeiaia o« ' I-alai(: rij?1 Mbbius se učiteljice Zušlag ni mogel otresti in tudi ; Adf!!#V, 'kme so iskale zavetja pri častnikih. Nadporočnik Seu-}™a. pe 6 svojo varovanko skoraj nahrulil: i jNlelte, gospodična, gospa Kobe se pa nič ne boji!« družbjv6 ^resnici ni mogel Seunlg žene svojega tovariša Kobeta i Vesevk je v splošni zmedi odšel na teraso, ____. „ tQr-* se je kmalu vrnil in rekel z mirnim glasom: tvo Pr!,;i .jSPoda, zunaj pa streljajo!« št' JOko je bilo uganiti, ali zaradi nenadne novice ali pa te neizprosnega miru, s katerim so bile te besede Izgo- ni toda večina gostov je otrpnila; zle slutnje, ki so že tako in tako napolnjevale prostor, so se hipoma spremenile v grozeče pošasti in prestrašeni, blodeči pogledi so se zasajali drug v drugega. Vesevk je spet stopil na teraso in je skozi vrata zaklical: ((Pojdite sem, da boste slišali, kaj vpijejo...« Vsi so se gnetli proti vratom in stegovali glave v noč. Zunaj je hrumelo neurje z vso silo, vmes so se slišali streli iz pušk, a veter, ki ga je neurje gnalo ravno proti kazini, je prinašal sem od taborišča raztrgane, vzklikajoče glasove neštetih grl: «Dol z vojno...! Mi smo lačni...! Dovolj je krvi...! Kdor ni z nami, je proti nam...! Domov, domov...! Živela Slovenija...! Dol z našimi trinogi...! Ura plačila je tu!» «Ali čujete?« je mimo vprašal nadporočnik Vesevk s ciničnim glasom. Nedoločeno mrmranje je bilo odgovor. Vse je stalo kakor pribito in prisluškovalo glasovom, ki so se družbi zdeli vedno bližji, vedno grozdlnejši. Kdo ve, kako dolgo bi družba še prisluškovala, ko bi ne bil lajtnant Domin nenadoma vzkliknil: «Sem gredo! Za seboj sem slišal korake, natančno sem jih slišal.« Nekje čisto blizu se je usula salva pušk, nato je zareglja la strojnica, obenem je nekje blizu zacingljalo okno. Da je bil trenutek še strahotnejšl, je zatulila še Seundgova psica Nora z obupnim, skoraj prosečim glasom. «Sem gredo...« Nastala je nepopisna zmešnjava; večina častnikov, ki niso imeli mirne vesti, je Izgubila glavo, čeprav je bilo med njimi mnogo takih, ki so bili na fronti pogumni in so dostikrat hladno gledali smrti v oči. Toda ozračje, ki Je zavladalo tukaj, Je bilo vse nekaj drugega kakor Doberdob ali Rombon ali Asiago ali Nadvvoma ali Groddk ali Dukla v Krpatih ali Cer planina na Srbskem. Tam je sovražnik znan, obrisan, tukaj ga ni bilo v tej podobi, ampak Je bil kakor pošast, ki vstaja iz noči, iz neurja, ki se polašča vseh pojmov, ki iz- podjeda vse, na čemer je mogoče stati, ki biča črne slutnje do blaznosti... «Bežimo, bežimo...!« Kričavi glasovi dam so povzročila še večjo zmedo. Major Mobius se je držal krepko; iz tega, kar je poročal lajtnant Domin, ter iz tega, kar je slišal na lastna ušesa, je takoj pravilno zaključil: punt, upor. črne misli, ki so ga napolnjevale zadnje dn: so se uresničile. Bil je prepričan, da ni več šala, ampak da je treba hitrih ukrepov. Hotel je že dati drzno povelje, ko je nekdo zakričal: «So že spodaj, so že tu...!» Ce je bila to domneva prestrašenca ali pa so posamezni vojaki res že dospeli do kazine, ni nihče ugotavljal; bilo ie dovolj, da je zmešnjava dosegla vrhunec in da je tudi major Mobius na mah pozabil na svoje povelje in se prepustil drveči zmedi. Nekateri so že drveli ven, a so se spet vračali ter brezglavo dirjali sem in tja. Držeč razburjeno učiteljico Zušlag, ki ga nd več spustila, pod pozduho, je major Mobius nekaj časa topo strmel predse, nato se je ostro zagledal v damo, kakor da bi nekaj napeto premišljeval. V prihodnjem hipu pa jo je že stresel. ((Gospodična, vašo obleko sem, takoj...!« Preden se je učiteljica Zušlag utegnila zavedati, jo je major Mobius že porinil na zofo in ji začel s krčevito naglico in brezobzirnostjo razpenjati večerno toaleto. Kakor bi trenil, je tičal v vrhnji obleki gospodične Zušlag, medtem ko je ta kakor opipan golob obsedela na zofi v samem stezniku in nogavicah. «Kje imaš plašč in klobuk?« je pihnil major v otrplo prijateljico, toda ne čakajoč odgovor je že planil h garderobi in preden je kdo utegnil odpreti usta, je major že oblekel plašč ter nataknil damski klobuk. Mimogrede je pograbil v kotu še dežnik, potem je zginil v temno noč — človek, ki ni trenil z očesom, ko sta pred očmi celega bataljona Ukrajinca Matejčuk in Kašul celo uro umirala... človek ki je mesece in mesece pil kri 41. bataljona... Stvar se je zgodila tako hitro, da se večina gostov niti prav zavedeti ni mogla in je prišla k sebi šele, ko je oskubljena majorjeva prijateljica prestrašeno kriknila na zofi. Vendar Je iznenadenost trajala le mimogrede, kajti že je tudi oberlajtnamt Seunig slačil svojo prijateljico, neko poštno uradnico. (Nadaljevanje sledi) cCRNA OBLAST» NA PODROČJU KARAIBSKEGA MORJA Pet mrtvih na otoku Trinidad v spopadih s policijskimi silami ZDA so poslale karaibskim policijskim silam lahko orožje, da bi zatrle upor - Previdnost angleške vlade WASHINGTON, 22. - Glasnik zunanjega ministrstva ZDA Carl Bartch je danes potrdil, da so Združene države Amerike sprejele zahtevo trinidadske vlade, naj ji pošljejo lahko avtomatično orožje, ki naj bi služilo krajevnim policijskim silam v zvezi z neredi do katerih je prišlo v teh dneh :ia tem karibskem otoku. Bartch je pojasnil, da je ameriška vlada prejela sporočilo o zahtevi sinoči. Že v teku današnjega dne so ameriške oblasti poslale prvo pošiljko lahkega orožja v Port of Spain. Glasnik je nadalje potrdil, da so nekatere enote ameriške mornarice že odplule v smeri proti Trinidadu in da so prejele od krajevnih oblasti pooblastilo, da zaplujejo v teritorialne vode in da poskrbijo za morebitno reševanje ameriških državljanov (baje jih je približno tisoč), ki živijo v Trinidadu, oziroma pretežno v glavnem mestu Port of Spain. Glasnik Bele hiše Ziegler je poudaril, da je treba pripisati prisotnost ameriških pomorskih e-not v bližini Trinidada izključno zaskrbljenosti ameriške vlade zaradi usode ameriških državljanov v tej srednjeameriški republiki in da se ZDA nočejo vmešavati v notranje zadeve na Trinidadu. demonstrantov v osrčju Port of Spaina ni padla zaradi poskusa vlade, da bi zatrla v kali vsakršno gibanje. Prav dejstvo, da krajevna policija in vojaštvo razpolagata z razmeroma majhnimi močmi, je treba pripisati sklep a-meriških oblasti za takojšen poseg. Vse to dokazuje, da se ZDA bojijo, da bi na območju Srednje Amerike prišlo do pravcate ljudske revolucije, ki bi postavila na o-blast ljudi, ki bi sledili kubanskemu zgledu. Zanimivo je, da so se pri tem najbolj eksponirale ZDA, medtem ko je Velika Britanija ostala ob strani, čeprav je v tej deželi vladala dolgo vrsto let. Kazno je, da se Angleži bojijo, da se bo revolucionarno gibanje v prihodnje še nadalje okrepilo in da bo sploh vsaka oborožena intervencija deležna popolnega neuspeha. Zato verjetno raje prepuščajo policajsko vlogo na Karaibih svojim ameriškim bratrancem. Ameriški sklep, da se pošlje tri-nidadski vladi pomoč v obliki lahkega avtomatičnega orožja je v svojem bistvu zelo nevaren ter prozorno odkriva namene ameriške vlade. Kaj se pravzaprav dogaja v Port of Spainu in sploh na Trinidadu? Pred časom so krajevne oblasti a-retirale več pripadnikov krajevnega revolucionarnega gibanja, ki je vključeno v splošno gibanje črncev v ZDA, kakor tudi v Srednji A-meriki. To je gibanje, ki je v ZDA znano pod vzdevkom «Black power» ali «črna oblast*. Gre za široko gibanje ljudskih črnepoltih množic, ki zahtevajo priznavanje vseh državljanskih pravic, neodvisno od polti posameznik^. Na Trinidadu živi približno milijon ljudi, od katerih je večina črne polti. Krajevno gospodarstvo sloni v glavnem na petrolejski industriji in na izkoriščanju velikih plantaž sladkornega trsa. Otok je bil do pred osem let pod upravo anglčške kraljevine. Leta 1962 je postal samostojen, toda je še vedno vključen v britanski Commonwealth. V deželi je še vedno generalni angleški guverner, ki predstavlja angleško krono. Že devet let vlada v državi dr. Erič E. Williams. Trinidadska vlada je izjavila, da so angleške oblasti poslale na otok Še eden aretiran zaradi neredov v Trentu TRENTO, 22. — Državni pravdnih dr. Agostimi je izdal še en zaporni ukaz v zvezi s študentovskimi izgredi, do katerih je prišlo pretekli petek. Skupini štirih aretiranih, Augustu Blodseju, Gdorgiu Cavanni, Italu Saugu in Marcu Boatu, se je tako pridružil še 23-letni delavec Mario Postal, ki ga skupno z ostalimi obtožujejo nasilnih dejanj proti policijskim organom z obtežilno okoliščino, da so se le-ti posluževali improviziranega orožja, kot kamenja, palic in železnih drogov. Aretirane študente je pričel že zasliševati preiskovalni sodnik, bra- nilca pa so vložili prošnjo za začasno svobodo. Marco Boato, eden izmed najvidnejših predstavnikov skupine «Lot-ta continuaii je potem, ko ga je preiskovalni sodnik zaslišal, sklenil, da bo v znak protesta pričel z gladovno stavko. Poseben simpozij na brnskem grafičnem bienalu BRNO, 22. — V okviru IV. grafičnega bienala, ki bo tudi letos od 17. maja do 20. septembra v češkoslovaškem mestu Brnu, bodo organizatorji priredili mednarodni simpozij na temo «Umetnost in reklama, vzajemna razmerja in vplivi«, žanimivega simpozija se bodo udeležili najuglednejši češkoslovaški in tuji strokovnjaki, načrtovalci, vrezovalci, umetnostni zgodovinarji ter pedagogi. 33 mrtvih zaradi prometne nesreče BANGKOK, 22. — Šele danes je prišla vest, da je zaradi prometne nesreče v Thailandijd pretekli ponedeljek izgubilo življenje 33 oseb, 35 pa je bilo hudo ranjenih. Vozile so se na nekem kamionu, ki je nenadoma na nekem ovinku zavil s ceste in zgrmel v prepad. Nesreča se je pripetila pri kraju Am-phoe Nangrong, 400 kilometrov daleč od Bangkoka. Iz poročila, ki ga je izdala policija je razvidno, da je 24 oseb btlcr na mestu mrtvih, druge štiri pa so umrle v bolnišnici zaradi hudih poškodb. Boljše telefonske zveze med Reko in Italijo Na vrhu Učke v Istri gradijo stolp za UKV-sistem s 1.800 telefonskimi zvezami in kanali, ki bodo služili za povezavo Ljubljane, Zagreba in Reke s Trstom. Pri stolpu bodo konec tega meseca začeli graditi tudi stavbo s potrebno aparaturo za nove telefonske zveze. Gradnja novih naprav spada v o-kvir splošnega v razvojnega programa jugoslovanske telefonske in telegrafske službe do leta 1975, pri tem pa gre predvsem za boljšo povezavo Reke in rcškcgi območja z Italijo. Sedanje zveze med to cono in Italijo gredo namreč preko Zagreba, Ljubljane in Postojne. Hkrati s tem pa bodo nove zmogljivosti služile tudi kot zasilne zveze v primeru okvare na obstoječih zvezah med Zagrebom, Ljubljano, Splitom in Italijo. DREVI SE SESTANEJO TRŽAŠKA SINDIKALNA VODSTVA Enotnost o vsebini splošne stavke in ostri spori o nevažnih stvareh Tržaška CISL se skupnega posveta ne bo udeležila ■ Spori med CCdL in CISL, kateri prva ne odpusti razkola izpred nekaj let ■ Nezadovoljstvo v CGIL in med delavd Omenili smo že, da bo 29. aprila v naši pokrajini splošna stavila vseh strok za korenite socialne reforme, o katerih so tri enotne vsedržavne zveze predložile vladi jasno dokumentacijo in zahtevo, na.i se o tem začno uradna pogajanja. O točkah, glede katerih so vsedržavne sindikalne organizacije mnenja, da morajo biti uresničene, tudi zato, ker bi sicer bili dosežki jesenskih bojev za nove delovne pogodbe v najkrajšem času izčrpani in vsrkani vsled draginje in drugih poskusov podjetnikov, da se učinkovitost uspehov zamrzne, so krajevne sindikalne zveze enotne in bo torej splošna stavka potekala v imenu teh zahtev. Ni pa enotnosti med tržaškimi sindikalnimi zvezami zaradi krajevnih zna čilnosti tržaškega sindikalizma in njegove zgodovine. Mislimo predvsem na zadnji razvoj, ko je pred nekaj leti prišlo v delavski zbornici CCdL do razkola in ustanovitve CISL. Od tedaj si obe zvezi očitata, da ne predstavljata teženj tržaškega delavstva temveč druge interese, očitata si zaradi razkola, iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU LETOŠNJEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA Francoska pevka Isabelle de Val-vert, ki je pred dvema tednoma nastopila v Italiji z Ninom Fer-reroni. Sedaj pripravlja za gledališče Oljmpia v Parizu celovečerni program posvečen severnoafriškim folklornim pesmim NEW DELHI, 22. - V kraju Vani pri Nasiku (160 kilometrov severovzhodno, od Bombaya) v državi Maharastra (Indija) se je včeraj udrl zemeljski usad in povzročil smrt 24 oseb. Skoraj o0 oseb je ranjenih. Ob vznožju hriba se je včeraj zbrala množica, da bi proslavljala neki verski praznik ob polni luni. Del griča se je udrl in zasul nekaj desetin vermkov. miiiiiiimiifiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiniiiuiiiiiimiimiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiimiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiniMiiimima NA POBUDO ZAVODA ZA ZUNANJO TRGOVINO ICE Skupina italijanskih industrijcev s področja kemije obišče ZSSR Prijave je treba izročiti najkasneje do 5. maja - Ministrstvo bo krilo del stroškov in organiziralo stike s predstavniki sovjetske industrije svoje čete. Pomočnik zunanjega mi- J govino je dobil od ministrstva za Italijanski zavod za zunanjo tr- in kemična^ vlakna, barve in laki, nistra angleške vlade George Thomson pa je danes v londonski poslanski zbornici zanikal vesti, da bi prišla od tamkajšnje vlade zahteva po vojaški pomoči. Gre torej za precej resno stanje, ki kaže, da je na Trinidadu izbruhnila pravcata revolucija črnskih državljanov. Da je to stanje zelo resno potrjuje tudi dejstvo, da so se nemiri začeli potem, ko se je uprl precej močan oddelek trinidadske vojske (v glavnem črn ci), ki so hoteli osvoboditi politične zapornike gibanja «Black po-wer», ki so bili priprti na njihovem področju. Prišlo je do hudih nemirov. Trinidadska vlada je izdala poročilo, da so ti neredi terjali do sedaj že pet mrtvih in veliko število ranjenih. Policija je zunanjo trgovino nalog, naj organizira obisk gospodarskega odposlanstva iz Italije v Sovjetsko zvezo. Odposlanstvo naj bi med obiskom ZSSR skušalo predvsem ugotoviti, katere blagovne vrste s področja kemije so danes v središču pozornosti sovjetskih gospodarskih krogov, tako da bi moglo zagotoviti italijanski udeležbi na Mednarodni razstavi kemične industrije, ki bo v Moskvi od 10. do 24. septembra 1970, največji možni uspeh. Odposlanstvo bo po vsej verjetnosti odpotovalo v Sovjetsko zvezo okoli 10. junija in se bo zadržalo na ozemlju ZSSR 10 do 15 dni. Sestavljalo ga bo 18 članov, predstavnikov naslednjih panog: kemična industrijska oprema, petrokemija, plin, klor, umetna gnojila, plastične mase, umetne smole, steklena guma, zračnice, avtomobilski plašči, farmacevtika, barvila, tehnične naprave za kemično, petrolejsko industrijo in petrokemijo; stroji za embaliranje kemičnih proizvodov, zdravil in prehrambenega blaga: av-tomatizacijske naprave, kontrolni instrumenti in laboratorijski rekviziti za kemično industrijo: uporaba kemičnih proizvodov v mehanski industriji, gradbeništvu in kmetijstvu. Ministrstvo za zunanjo trgovino bo prevzelo nase stroške za pot z letalom (ekonomski razred) tja in nazaj, ter za skupinske premike na področju Sovjetske zveze. Posamezni člani odposlanstva pa bodo morali kriti sami stroške za bivanje (hrana in hotel) ter za morebitne osebne premike. Zavod za zunanjo trgovino bo organiziral obiske posameznih središč. večkrat streljala, toda napadalnost ........................................................................im..mm.....mmmmmmii..... ZARADI NOVIH UKREPOV ŠVICARSKIH OBLASTI V soboto in v nedeljo v Lucerni shod izseljenskih organizacij Na kongresu bo navzoče tudi Društvo slovenskih izseljencev Beneške Slovenije iz Vverdona Kakor smo že poročali, je predlog ziirichškega poslanca in pobudnika spornega predloga proti «potujčenju A-.:_ Cwonhflph fl IZ- Švice* Jamesa Schwarzenbacha zval precejšnjo reakcijo bodisi v Švici sami, še posebno pa v Italiji, katere izseljenci so najbolj prizade-ti. Ozračje v Švici je postalo še bolj napeto od kadar so švicarske oblasti sklenile, da se bo v zvezi s Scbwarzenbachovim predlogom Izvršil referendum, s katerim bodo delavci sami odločali, če naj bo sprejet ali ne. Vlada in parlament sta svoj čas že zavrnila predlog, zadnjo besedo pa bo kljub temu imelo ljudstvo. James Schwarzenbach je švicarski vladi med drugim postavil interpelacijo, ker je prepričan, da «druž-ba za ekonomski razvoj Švice«, ki naj bi samo koordinirala akcijo proti njegovemu predlogu, izvaja pritisk neposredno na delavce in delodajalce tako, da pošilja osebna in tajna pisma, katerih vsebina ne sme priti v javnost. Delodajalci posredujejo svojim uslužbencem tudi vprašalne pole, ld naj bi švicarskim volivcem «razjasndle pojme« v zvezi s iiproti-tujsko« pobudo. Delodajalci naj bi tudi imeli z delavci osebne in zaupne stike. Vse to po Schwarzenbachovem mnenju negativno vpliva na volil-čevo svobodo. Švicarska vlada me- ni _ pa, da predvolilno proučevanje javnega mnenja ni protizakonito, tudi če poteka v podjetjih. Isto velja tudi za informativne konference, če ne izvaja sile nad volivci. Veliko «reklame« proti Schwax-zenbachovemu predlogu delata posebno radio in tisk. Zelo odločno stališče je zavzel švicarski časnikar ta priznani politični komentator Luls Guisan v listu «Gazet>te de Lausanne«. Guisan je prepričan, da bo kljub vsemu javno mnenje ostalo tajno do dneva volitev, to je 1. junija Po njegovem mnenju je vse možno, tudi da se volivci izrečejo za predlog, ki je po svoji vsebini naravnost okruten. Italijanska vlada vztraja, da bi se italijansko - švicarska komisija čimprej sestala. Kot znano Je švicarski zvezni svet sicer sprejel predlog za sestanek, ki pa naj bi bil šele jeseni. Italijansko zunanje ministrstvo je zaprosilo švicarske oblasti, naj bi se komisija sestala čimprej, ker je problem za italijanske Izseljence zelo pereč, njegova rešitev pa nujna. V tej zvezd še ni znan odgovor švicarskega zveznega sveta. Omenili smo že v prejšnjih člankih, da je problem italijanskih izseljencev še posebno pereč za izseljence lz Beneške Slovenije. Posebno pomemben je torej shod, ki bo v soboto ta nedeljo v Lucerni in na katerega so povabljene vse izseljenske organizacije v Švici. Kongres je pripravil posebni odbor, ki so ga ustanovili, da bi Sklical posamezne organizacije ta pripravil program shoda. Cilj tega kongresa je predvsem izmenjava mnenj ta točna analiza položaja emigrantov ter njihovih problemov, našla pa naj bi se tudi skupna pot ta skupni prijemi za nasprotovanje novim ukrepam. Na kongresu bodo navzoči razni patronati, sindikalne in kulturne Izseljenske organizacije — med temi bo seveda tudi Društvo slovenskih izseljencev Beneške Slovenije iz Yverdona —, predstavniki švicarskih ta italijanskih sindikatov ter raznih ustanov. Gostje, ki jih je pripravljalni odbor povabil na shod, so podtajnik zunanjega ministrstva, ld se ukvarja z izseljenstvom, podtajnik ministrstva za delo ta predstavnik zunanje komisije pri zbornici, med švicarskimi osebnostmi pa župan lz Lucerne, predsednik kan tonskega sveta, predsednik zvezne zbornice ta predstavnik zveznega urada za industrijo, umetnost in delo. Na kongresu bo navzoč tudi predstavnik SKGZ. Prva točka programa, M si ga je pripravljalni odbor zastavil, bo posvečena poročilom posameznih organizacij, ld naj bi bila informativnega značaja. najel potrebne sobe v hotelih in pripravil za vsakega operaterja primeren samostojni in skupinski program. Prijave morajo prispeti neposred no na naslov Zavoda za zunanjo trgovino, najkasneje do 5. maja letos. O vseh prispelih prijavah bo sklepal poseben odbor, v katerem bo med drugimi tudi zastopnik I-talijanskega združenja trgovinskih zbornic. V prijavah naj podjetja navedejo morebitne želje, da bo zavod za zunanjo trgovino lahko pripravil ustrezne načrte, dalje spisek podjetij in gospodarskih organizacij, ki jih posameznik želi obiskati v Sovjetski zvezi, in pa spisek kemičnih proizvodov, ki so predmet zanimanja posameznih prijavljencev. V prijavi naj se navede tudi ime in naslov morebitnega zastopnika v ZSSR. Vsedržavni natečaj o pohištvu z nagradami za nad 4.000.000 lir Program prireditve ■ Zakaj se natečaj ne raztegne tudi na Koroško in Slovenijo? Sabotirano letalo, ki je strmoglavilo nad Filipini? MANILA, 22. — V zvezi z letalom, ki je včeraj strmoglavilo nad Filipini, pravi neko današnje poročilo, da je verjetno prišlo do nesreče zaradi sabotaže. Zdi se, da so med ostanki letala našli nekatere dele eksplozivne naprave, ki bi ne smela biti na letata. Zdi se tudi, da je prišlo do eksplozije v zadnjem delu letala. število mrtvih Je nekoliko na-rasfclo, ker letalska družba ni vedela za tri otroke, ta so bili na letalu. Dokončno število žrtev je tako 36. •imiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiii Nagradni natečaj (Nadaljevanje s 4. strani) po naključju pozabil enkrat kupiti tednik, naj ga nič ne skrbi, kje bo dobil manjkajočo črko. V štirinajstem tednu bo namreč «Radiocorriere — TV» objavil pod zlato prevleko «jollyja», ki bo lahko nadomestil sleherno črko, ki bo manjkala. Vsak teden tRadiocorriere» objemi le eno utež z oznako enega kilograma in eno z oznako pol kilograma, vsi ostali bralci najdejo pod zlato prevleko črko. Priporočene pošiljke z znakom enega in pol kilograma in odrezek s črkami morajo bralci poslati na ERI — Via Arsenale 41 — 10121 Torino. Črke pošljite vse skupaj in ne vsako posebej do 28. julija 1970. Seveda ne pozabite poslati svojega točnega naslova. žrebanje bo potem odločilo, kdo so nagrajenci. Tržaški velesejem je tudi letos razpisal običajni vsedržavni natečaj o pohištvu, ki bo tako dosegel svojo deseto jubilejno ponovitev. Gre za pobudo, ki naj spraži raziskovanje na specifičnem področju sodobnega ustvarjanja kar zadeva risanje, pripravo modelov in proizvodnjo novih rešitev v pohištveni industriji, s posebnim poudarkom na možnosti uveljavitve^ teh zamisli na mednarodnem tržišču. Natečaji iz prejšnjih let so doživeli velik uspeh, prireditelji pa računajo letos še na večjo uveljavitev te tržaške specializirane manifestacije. Deseti vsedržavni natečaj bo obravnaval osrednjo temo uporabe novih materialov za ustvarjanje novih zamisli v proizvodnji pohištva, in valorizacijo kosovnega pohištva v stanovanjski opremi. Skupna vrednost določenih nagrad znaša nad 4 milijone lir. Prva nagrada se namreč glasi na 1,000.000 lir, druga na 500.000, sledijo tri nagrade — nekakšna povračila stroškov — v višini 200.000 lir in štiri posebne nagrade po 500.000 lir, ki so jih dale na razpolago delniška družba ANIC iz San Donato Milanese, družba Bayer Italia S.p.A. iz Milana, skupina proizvajalcev pohištva pri Italijanski zvezi industrijcev z lesom in s pluto ter padovsko podjetje Longato Arredamenti S.n.c. Žirijo, ki bo pregledala elaborate in določila nagrade, bodo sestavljali arh. Anna Castelli Ferreri, predsednica Združenja za industrijsko oblikovanje iz Milana (predsednica), arh. Achille Castiglioni iz Milana, arh. Adalberto Del Lago iz Milana, arh. Giulio Marchi iz Trsta, industrijec Umberto Mazzoni iz Pra-ta, industrijec Sandro Monti iz Gal-larata, arh. Antonello Mosca iz Milana, risar Piero Palange iz Vidma, časnikar Adriano Ribčra iz Milana, arh. Vittoriano Vigand iz Milana, industrijec Michele Barovero kot predstavnik skupine italijanskih proizvajalcev pohištva pri Zvezi industrijcev z lesom in s pluto, Vittorino Gobbi za družbo ANIC, prof. Mar-cello Siard za podjetje Longati Arredamenti in Attilio Venturi za Ba-yer Italia. Tajnik bo Gianfranco Guerrini iz Milana. Člani žirije se bodo sestali v za četku junija na sedežu tržaškega velesejma, kjer bodo pregledali poslane elaborate in določili nagrade. Uradna izročitev nagrad bo v okviru 13. mednarodnega srečanja o pohištvu, ki bo, za časa mednarodnega vzorčnega velesejma 21. junija 1970 pod predsedstvom prof. M. Vaghija iz mesta Česano Mader-no. Mednarodno srečanje o pohištvu, ki ga organizira uprava tržaškega velesejma v sodelovanju s skupino italijanskih proizvajalcev pohištva, bo imelo glavno težišče v razpravi o pohištvu kot proizvodu potrošniške družbe in o postopnem spreminjanju proizvodnje in razpečevanja tega blaga. Nagrajeni izdelki bodo razstavljeni na sejmu, u-strezna dokumentacija pa bo objavljena v zbirki uradnih aktov, ki jo bo izdalo vodstvo velesejma. V zvezi s tem naj na koncu omenimo, da se nam zdi vsakoletni tržaški natečaj o pohištvu hvale vredna in vsakrše opore vredna zamisel, ki pa je nekoliko preozko zamišljena, zlasti če jo vzporejamo z mednarodno etiketo specializiranih prireditev našega velesejma. Na natečaj se namreč lahko prijavljajo le italijanski državljani, ker je organiziran na državni in ne na mednarodni ravni. Zanj pa vlada tudi v tujini veliko zanimanje in prepričani smo, da bi se njegov uspeh lahko znatno povečal če bi se ta ozkost odpravila, v smislu da bi na natečaj lahko začeli po^ šiljati svoje izdelke tudi designeri na primer iz sosedne Avstrije in Jugoslavije, ali pa vsaj iz avstrijske Koroške in Slovenije, če naj omejimo mednarodnost prireditve na sosedni deželi, ki že sodelujeta s Trstom na številnih gospodarskih in negospodarskih področjih. V zameno bi tukajšnji risarji lahko nastopali na podobnih prireditvah v Koroški (na primer v okviru vsakoletnega letnega sejma v Celovcu) in Sloveniji (na Gospodarskem raz- stavišču v Ljubljani organizirajo izmenoma leto za letom lesni sejem in sejem pohištva). Zaradi izsiljevanja prednosti trčenje dveh avtov na križišču Malo pred 8. uro zjutraj so z rešilnim avtom RK pripeljali v bolnišnico 34-letnega uradnika Nevia Murrija iz Scala Bonghi, katerega so zaradi udarca v glavi in rane na levi strani čela pridržali s prognozo okrevanja v 7 dneh na nevrokirurškem oddelku. Murri je povedal, da je med vožnjo s fiatom 500 po Ul. Matteotti prišlo na križišču z Ul. Donadoni do trčenja s fiatom 124, s katerim je 59-letni Neven Sodi iz Ul. Matteotti privozil z leve. ta je v bistvu prilagodil t: sindikalno stvarnost tedanji -j žavni stvarnosti, ta je štela tri ? dikalne organizacije — CGIL, C* in UIL Prihaja tako do absurda, o4.1' tržaški sindikalni vrhovi glede splošne stavke in vsebin®* htev, ne morejo pa najti ga jezika o tehničnih vprašan kot je sedež skupnih sestanke* razvrstitve kratic na vrhu * in lepakov s proglasitvijo Rezultat teh nesmiselnih nih sporov je sklep tržaške jinske zveze CISL, da se ne udeležila čbrevišnjega srečanja rrih odborov sindikalnih zb na katerem bo stekla razpis organizaciji splošne stavke 29. la ta govornikih. Vidno nezadovoljstvo je tega zavladalo v delavski zl CGIL, ta se v te spore noč«, šabi, ker se ji ne zde pristojni' tudi resni ne. Neki sindikalist" je zagrenjeno dejal, da se P na sestankih, kot če bi sedel dl križnega ognja, sami spon so samo v škodo sindikalnem4 banju, ta izgublja na jeseni dobljenem zaupanju delavskih žic. J Da je to tako, je dokazal® .Jj razprava, ki sta jo organi*? krožek «Rodolfo Morandi« in \ ter za družbeno-gospodarske Furlanij e-J ul i jske krajine, in teri smo že obširno pisali. **?! ni tajnik CGIL Zuliani je na* cu zaključil z bridko ugotovri da so iz razprave o enotnostsj dikatov izostali predvsem pr°|! nisti. tržaški delavci, ta to dajamo — ker se v tovarnah, strojih in uradih, za te spore 4 dvema izmed treh sindikalnih * nihče ne zmeni. H BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA □ . □. GLAVNICA LIR 600.000.000 VPLAČANIH LIR 300.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ŠT. 38-101, 38-045 BRZOJAVNI NASLOV* BANKRED BILANCA 31. DECEMBRA 1969 AKTIVA Blagajne in banke . . . . ....................* Lastne vrednotnice.............................. Račun udeležb................. Friulia 10 000.000 . . . Istbank 315.000 Račun eskompta . ............................... Dolžniki tekočih računov......................... Račun efektov na inkaso......................... Razni računi .................................... Oprema........................................... Nepremičnine..................................... Delničarji za nevplačano........................ dn ne iar tel Dn de deš s i na vilt tod da tiso i«r sed' dne sedi V OSVl «am kot V Pen bed iktt '»ja, žiot da ? tere »asi] fašis Po nišk( toj trvir ■azlij iktiv ti e »del sktiv k>j l Ne •tih ; bdiš, * de Ded Nt fen is tk*e v Bre- ^ Sa 825.222.915 387.552.487 10.315.000 390.153.285 374.014.824 82.441 629 126.182.027 23.385.592 48.118 385 300.000.000 2.567.386.144 1.718.181.283 Razvidnostni računi 4.285 567.427 ---------^ Glavnica............................................. Redni rezervni sklad................................. Razni skladi......................................... Hranilne vloge........................ 1.173.433.165 Upniki tekočih računov................ 501 843 687 Banke ............................................... Cedenti.............................................. Pasivni predujmi..................................... Razni računi ........................................ Dobiček poslovnega leta.............................. 609.000.000 20.000.000 80 281 372 1.675.276.852 1.934.674 1C5.097.875 31500 73 545.824 11.218.047 2.567.386.144 1.718.181 28’. Razvidnostni računi 4.285.567 427. Občni zbor je med drugim sklenil, da se poslovni dobiček v višini 11.218.047 porazdeli tako-le: 7.000.000 lir v redni rezervni sklad, 504.812 lir upravnemu svetu, kateremu pripada po statutu 5% vsakoletnega dobička, ter 3,713.235 Ur v izredne rezervne sklade. Po takšni razdelitvi dobička znašajo redni rezervni skladi 27.000.000 Ur, izredni rezervni skladi pa 16.246.477 Ur.