255
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Ministri začeli so se zopet nazaj na Dunaj pomikati. K ministroma Baquehemu in Gauču, katera sta Dunaj tako le za malo dni zapustila, povrnil se je v četrtek večer minister baron P raza k in včeraj se je stalno vrnil tudi grof Taaffe. Sekcijski načelnik trgovinskega ministerstva imenovan je sedaj tudi za pravega sekcijskega načelnika v tem ministerstvu.
Najvažnejše dogodbe tega tedna pa so se vršile v bližini našega in nemškega dvora v kopeli Gasteinski. Tukaj biva uže krog 14 dni nemški cesar; prejšnjo soboto dospela je tje naša cesarica, to nedeljo na večer pa se je pripeljal tje naš cesar z ministrom vnanjih zadev grofom Kalnoky-jem, ko je uže nekaj dni poprej tje prišel nemški kancelar knez Bismark.
O potovanji našega cesarja v Gastein se brzojavlja, da je iz Išla tje odrinil v nedeljo dopoludne ob pol 1L
uri ter je ob 3. uri populudne dospel v Len d. kjer je bilo kosilo. Po kosilu vozil se je cesar s spremstvom v vozovih in vse vasi so bile, skoz katere se je vozil, lepo okinčane in ljudstvo vrelo je od vseh strani, pozdravljat cesarja.
Enako kazalo se je uže vso nedeljo živahno gibanje v Gasteinu. Ob 10. uri zjutraj peljala se je cesarica k maši, pozneje pa je napravila izlet v okolico Gasteinsko. Proti 6. uri zvečer začel se je prostor pred gostilno Straubingerjevo, kjer je bilo za-cesarja pripravljeno stanovanje in pa med nasproti ležečim kopelnim gradom, kjer biva nemški cesar, polniti in je bil kmalu natlačen poln ljudstva, ki je privrelo z bližine in daljine tje. Ob pol 7. uri pripeljala se je cesarica med živahnim pozdravljanjem občinstva pred kopelni grad in se je podala k cesarju Viljemu, koj za njo pa vrhovni dvornik baron Nopcsa.
Proti 7. uri začelo se je živahno gibanje med množico in vse se je oziralo proti Gasteinski cesti. Ko je začela 7. ura biti, zaslišalo se je zvonenje s cerkvenih zvonikov, kmalu potem tudi trobenje postilijonov in tukaj se je pripeljal tudi cesar med živahnimi pozdravi občinstva s princem Hohenlohe pred stopnice kopelnega gradu. Pruski princ Viljem in mnogo dvornikov prihiteli so po stopnicah doli cesarja pozdravljat. Cesar je princa Viljema dvakrat srčno objel, je potem roko podal nemškemu kancelarju, na kar se je skupaj s princem podal gori po stopnicah. V veži grajski pričakoval je cesarja nemški cesar in naša cesarica, kjer je sledil zopet srčen pozdrav in naš cesar je radosten izrekal veselje o zdravem obličji nemškega cesarja. Vladarja 8 cesarico umaknila sta se potem v posebne prostore, koj na to pa so se vrnili v dvorano, kjer je bilo skupno sprejemanje z razgovori (Cercle).
Ob a/4 8. uri poslovila se je cesarica, četrt ure kasneje pa tudi naš cesar, ki se je med živio-klici množice peš podal v svoje stanovanje.
Ponedeljek in torek odločena sta za politične razgovore, skupne obedi in obiskavanje; danes zjutraj pa se ima naš cesar vrniti nazaj v Bel. Razsvetljava in kresovi, ki so bili namenjeni za te dni, so se odložili, kakor se govori, zato, ker se cesar dne 17. t. m. pred svojim rojstnim dnevom namerava zopet vrniti v Gastein.
Med tem pa, ko se v Gasteinu dogovarja naš vladar z nemškim o daljni mirovni zvezi, vrši se med ruskim čarom in starejim bratom cesarjevim, nadvojvodom Ka-rolom Ludovikom, nekaj približno enakega za ohranenje evropejskega miru. — Avstrijski narodi ga gotovo vsi brez izjeme zadovoljni spremljajo z gorko željo, naj bi se, kakor se je minula leta posrečilo, to zgodilo tudi še bližnje prihodnje leta, Evropi ohraniti mir za biagonosen gospodarski razvoj, za zboljšanje duševnega in gmotnega stanja evropejskih narodov.
Primorska. — Za Trst bil je minuli teden glede bolezni kolere nekoliko ugodnejši memo prejšnjih tednov, nasproti pa se je prikazavala v posameznih selih Istre primeroma jako huda. Vesf, po kateri bi bil nek Lah z \idma v kopeli Grado obolel za kolero, se preklicuje. Zdaj, ko se bližamo koncu pasjih dni, nadejati se je, da se Primorska kmalu reši te hude nadloge.
Ogerska. — Po potovanji Tiszovem v Išel pričakuje se te dni kraljevega razpisa, s katerim se ima, kakor se čuje, za sedaj nekako skleniti dogodba Janski-Edelsheimova. Obširneje o tej zaderi govori poseben članek v današnjem listu.
Nemška. — V Heidelbergu praznovala se je z veliko svečanostjo 5001etnica tamošujega vseučilišča. Duh,
ki je vel iz različnih govorov in napitnic, poveličaval je razun nemških ved in znanosti tudi skupno Veliko-nemško.
Včeraj popoludne ob '/a 2. uri zapustil je nemški cesar Viljem s princem Viljemom kopel gasteinsko, potem, ko sta se naš cesar in cesarica pri njem poslovila.
Dogovori nemške vlade z Vatikanom zarad prena-redbe verskih postav so baje povoljno dognani, enaka tudi dogovori zarad namesčenja nekaterih škofovskih sedežev v Nemčiji.
Francoska. — Pisma vojnega ministra Boulan-ger-a do vojvoda Aumalskega iz prejšnjih časov še zmiraj obračajo na-se javno pozornost. Ko se je pred kratkem obravnavala postava zarad izganjanja kraljevih princev in se je Boulanger tudi izrekel za to postavo, je nek poslanec trdil, da je nekdaj vojni minister vojvodu Aumalskemu pisma pisal, v katerih je vel ves drugi duh, trdil je minister, da on vojvodu ni nikdar pisem pisal. Kasneje pripoznal je, da je pisal nekaj pisem, o nekaterih pa je trdil, da so podtaknjena.
Pri teh ugovorih zapletel se je v tolika nasprotja, da so po njem padli časniki vseh vrst, in sploh je mnenje, da bode odstopil.
Francoska se zelo huduje nad Vatikanom, ker je sv. oče ne oziraje se na ugovore Francoske imenoval lastnega zastopnika za katolike na Kitajskem ne glede na njihovo državljanstvo. Do sedaj je Francoska sama brez posebne pravice, pa tudi brez ugovora papeževega imela nalog, varovati enako koristi francoskih, kot dru-zih katoličanov na Kitajskem, ker je pa to vporabljala samo za svoje, mnogokrat katoliški veri malo prijazne politične namene, prišlo je v Vatikanu do te tudi pri kitajski vladi zaželene naredbe. Po nji krha se vpliv Francoske na Kitajskem enako, kakor si sedanja francoska vlada prizadeva vpliv papežev na FrancosRem spodkopavati mnogo bolj, kakor pa se je godilo pred leti v protestantski Nemčiji.
Angleška. — Novi minister vnanjih zadev pričel je uže pismeno vojsko z Rusko zarad krhanja berolin« ske pogodbe, ker je Ruska batumsko pristanišče zaprla. Ruska je na to rekla, da jo berolinsRa pogodba nič ne veže, pa Če bi jo tudi vezala, se vendar Angleški najmanj spodobi, pritoževati se za to, ker je ravno ona na Bolgarskem vse storila, da se je rušila ona mednarodna pogodba.
V večem nasprotstvu proti Ruski in veči prijaznosti proti Nemčiji in Avstriji znači se ravno nova angleška vlada pod predsedstvom konservativnega Salisbourv-a.
Ruska. — Giers, minister vnanjih   zadev,   dospel je v ponedeljek v Berolin.
256