Stav. 237 Posamezna številka 20 stotlnk V Trstu, v pHH It. novambr« 1920 Posamezna številka 20 stotlnk tetidk XIV Uhaja — Uvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica »v. Frančiška AaiSkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poiUla;-> ništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se aUCIO izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik kor Edinosti. — Tiak tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 6.— ... -*' 'd u leta L 32.— in celo leto L 60.—. — Teleio« uredništva in uprav« štev. 11-57 S DINOST Posamezne Številke v Trstu In [okolici po 20 stotlnk. — Oglaai se računajo v ' Jirokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm p« 40 itot, v osmrtnice, zahvale, poslanice in v&bila po L 1.—, oglasi denarni.] zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiijajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiJkega Štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Volitve v Jugoslaviji v konstituanto Konstituanta (ustavodajna skupščina) je suverena; to je: ima povsem svobod* no roko glede uredbe države. KonstU tuanta bi mogla tudi zaključiti razpust države. Ali s tem bi prišla v protislovje sama s seboj, ker bi nastal kaos, v^ka* terem bi se v prvi vrsti vtopila — kon* stituanta sama, kajti nagon samoohrane bi vendar rešil državo. Konstituante naloga je, da uredi dr* zavo. Kdor je proti državi, temu seveda ni treba konstituante. No, v konstituanti Jugoslavije menda ne bo v razpravi vprašanje obstanka države. O tem smo uverjeni vkljub vsem glasovom, ki se širijo te dni — tudi po italijanskih listih — o pretvezni tendenci v Sloveniji in Hrvatski za odcepljenje od Srbije. Drugo vprašanje je oblika vladavine: ali naj bo država monarhija, ali republi* ka, ali skupina sovjetov? Mnogo se je razpravljalo o tem, ali ima konstituanta pravico odločitve tudi v tem vprašanju. To vprašanje še ni rešeno formalno, ampak je le ugotovljeno, da so ti in ti Činitelji za monarhijo, oni pa za repu* bliko. Formalno mora konstituanta do* nesti tudi to rešitev. In zlo M bilo, če bi je ne prinesla; kajti: vprašanje bi ostalo nadalje v razpravi in bi le za* časni rešitvi nasprotovalo kot ne legi* timni. Ako odloči konstituanta o obliki vladavine, je menda že danes gotovo, kakov bo nje zaključek. Sklepi konsti* tuante morajo ibti že po naravi stvarno kvalificirani. Konstituanta je sicfcr edina poklicana, da si ustvari svoj poslovnih; vendar je menda gotovo, da bo potreb* na prisotnost dveh tretjin vseh poslan* cev, a za pravoveljavnost sklepa da bo* Ste potrebni zopet dve tretjini prisotnih glasovalcev. To se pravi: kaka stotina bi mogla preprečiti zaključek. Ali bo toti* ko republikancev v konstituanti? To je usodno vprašanje. V Jugoslaviji so tri republičanske stranke: meščanska srbska pod vod* 5tvom Jaše Frodanovića, kmečka hrvat* 6ka pod vodstvom Stipe Radića in soci* jalistična. K tem je računati še komu* niste, ki so sicer za sovjete, ki pa bodo v tem vprašanju glasovali z republikanci. »Obzor« računa, da pride v konstituanto kakih 5 srbskih republikancev, kakih 30 Radićevih pristašev, in kakih 20 soci« jalistov, oziroma komunistov. Torej v skrajnem slučaju okolo 60 nasprotnikov monarhije. Ker pa so se vse druge stran* ke že izjavile za monarhijo in za dina* stijo Karagjorgjevičev, to vprašanje bržkone ne bo delalo težav. Veliko težje je vprašanje notranje uredbe države. Za sedaj so trije predlo* gi. Prvi je oni demokratov, ki hoče cen* tralizacijo: eno vlado, en parlament z vso oblastjo zakonodaje in eksekutive v vseh panogah javnega in državnega živ* ljenja. Torej odpravo pokrajinskih vlad in osredotočenja vseh oblasti v Belgra* du. Vendar so demokratje za široko ads minictrativno samoupravo. Poleg tega centralističnega projekta 6ta dva projekta temelječa na avtono* /nizmu: Stojana Protiča in dra Smo* dlake. Protič zamišlja devet pokrajin, Smodlaka pa dvanajst. Razlika med te* ma načrtoma je v glavnem veča ali ma* nja kompetenca deželnih vlad napram skupni vladi in parlamentu. Temu avto* nomistlčnemu urejevanju pritrja — četu* di ne v vseh podrobnostih — radikalna stranka in od neke mere tudi ljudska stranka in izvenstrankarske skupine. Hrvatska Zajednica pa zahteva fede* racijo. To je: da bodo pokrajine v ne* katerih panogah povsem samostalne, dočim gre pri avtonomizmu le za skrče* no Fćonmpetenco pokrajinskih vlad in deželnih zborov pod ministrstvom in parlamentom. Če bi prišlo med avtono* misti in federalisti do sporazuma, bodo imeli bržkone večino proti demokratom in socijalistom! Seveda temelji ta račun na domnevi, da volitve ne prinesejo po* sebnih presenečenj na škodo teh dveh struj. Radićeva kmečka skupina je za ple* men9ko konfederacijo. To je porazdeli* lev države na podlagi plemen. Ta načrt pa nima nikake nade. da bi dobil večino. Pač pa bi imel šans kakor že rečeno — kompromis med avtonomisti in fede* ralisti, združil bi najbrže dve tretjini članov konstituante. Vsak prijatelj države mora želeti, da se najde rešitev, s katero bo zadovoljna večina Srbov, Hrvatov in Slovenccv, re* šitev torej, ki bo uvaževala praktično življenje in dajala možnost, da se gospo* darske in kulturne sile poedinih pokra* jin in njih prcibvalstva morejo svobod* no razvijati, da bo država močna in na* rod zadovol jen. tela Union ob ogromni udeležbi dne, 14. t. m. predpoldne. Za predsednika je bil izvoljen g. Prunk, a kot govorniki so nastopili zastopniki vseh strank, rasen socijalistične, ki pa je poslala pismeno izjavo solidarnosti: urednik Smodej, v imenu Slov. ljudske stranke, dr. Fettich* Frankheim za demokratsko stranko in dr. Krivic v imenu narodno socijalne stranke. V imenu primorskih beguncev je govoril g. dr. Fornazarić. Na tem protestnem shodu je bila spre* jeta sledeča rezolucija: »Jugosloveni vseh političnih strank, zbrani dne 14. novembra 1920. v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani protestirajo z vso odločnostjo proti odcepljenju črez 600.000 Jugoslovenov, med njimi eno tretjino slovenskega na« roda, od Jugoslavije in proti njih pri* ključitvi k Italiji, kakor je predvidjeno v pogodbi od 10. t. m., ki je bila izsilje* na naši državi v Sv. Alargeriti Ligurski; izjavljajo odkrito, da slovenski narod ne priznava nasilja, vsled katerega se nje* gov naj zavedne j ši del proti njegovi volji izroča iz enega suženjstva v drugo še hujše in se obsoja na gospodarsko, kulturno in politično smrt, ter da ga ni* koli ne prizna, doklerkoli se ne popravi krivica, ki mu je storjena s to pogodbo, ki je najbmtalnej$e kršenje pravice do samoodločbe narodov in ki se kruto protivi ob času svetovne vojne od zavezni* kov svečano podanim izjavam, da se borijo za svobodo malih narodov; pričakujejo, da poklicani činitelji te izsiljene pogodbe ne odobrijo; opozarjajo italijansko javnost, da ne more biti govora o prijateljstvu med jugoslovenskim in italijanskim narodom, dokler traja to nasilje; pošiljajo zasužnjenim bratom pozdrav in prisego, da jih nikdar ne zapustijo^ in jih poživljajo, naj vztrajajo neustrašno v težkem položaju do dneva, ko bo nji« novim danes svobodnim bratom mogo* Če, da jim pomolijo svojo odrešilno roko in jih pritisnejo na svoje prsi.« Protestni shodi so se vršili tudi v Bel* gradu, v Zagrebu In po drugih mestih. Masaryk čestital italijanskemu poslaniku PRAGA, 17. Predsednik republike Masarvk je šel nalašč v italijansko le* gacijo in je izrazil poslaniku kom. Bor* gomaru svoje zadoščenje nad sporazu* mom, ki je bil sklenjen v Rapallu med Italijo in Jugoslavijo. Odmevi lidronsKe posofflie Protestni tabor proti Jadranski pogodbi Takoj ko so bile določbe rapallske po* godbe razglašene, se je začelo med prebi* valstvom cele Slovenije živahno protest* no gibanje proti jadranskemu sporazu* mu. V Ljubljani se je osnoval poseben odbor, sestavljen iz zastopnikov vseh strank za sklicanje velikega protestnega tabora. Tabor se je vršil v dvorani ho* IZ ČEHOSLAVIJE Kemik! iredentizem v ČehosIavUI PRAGA, 18. Ze več časa sem prirejajo Nemci v Čehoslaviji demonstracije proti praški vladi, katera se po želji predsed* nika Masarvka umočuje, da bi dosegla spravo med Nemci in Čehi. Pred nedav* nim so nemški nacijonalisti šuntali re* krute, naj bi se ne predstavili pri prvem vojaškem naboru v Čehoslaviji, in ko je vlada po zakonu uvedla postopanje proti tem in proti protičeškim šuntarjem, so pravi krivci teh dogodkov pobegnili črez mejo. Na isti način je prišlo do protičeških protestov, ko je šlo za to, da stopijo rekruti pod orožje; ob te i priliki so nemški nacijonalisti zahtevali od vlade, naj bi se ustanovili v čeho* slovenski vojski- čisto nemški polki z nemškimi povelji in z nemškim službe* nim jezikom. Vlada je zahtevo odklo* nila, ker je leta v nasprotstvu z zako* nom glede vojaške dolžnosti. Proti češke demonstracije v Hebu PRAGA, 18. Ker je Čehoslovenska vlada odklonila razne zahteve, katere so predložili .Nemci v Čehoslaviji glede šol vojske in državne uprave in na ka* tere so polagali" večjo važnost s tem, da so prirejali protičeške shode in demon* stracije v pokrajinah z mešanim prebi* valstvom, so Nemci odgovorili na ta sklep vlade z novimi demonstracijami. Dne 16. t. m. se je vršil v Hebu (Eger) velik shod nemških naciionailistov, po katerem so Nemci porušili tamkajšnjo češko šolo, oskrunili podobo predsedni* k a čehoslovenske republike in izzivali več Čehov. Nemški nacionalistični list iz Prage »Bohemija« je opisal v uvodnem Članku te demonstracije in ni skrival njihovega velenemškega značaja. Protinemške demonstracije v Pragi PRAGA, 18. Vsled nemških izgredov v Hebu se je vršil na trgu Sv. Vence* slava v Pragi impozanten shod, na ka* terem se je razpravljalo o dogodkih v Hebu in so se zahtevali protiukrepi. Po shodu je vdrla množica v staro nemško gledališče v kazino in preprečila pred* stavo v novem nemškem gledališču. Na enak način so bila zasedena vsa druga gnezda protičeškega delovanja, kakor Turnhalle, Lesehalle, Schlaraffia in nem* ške šole,- kjer so bili povsod najdeni kipi, slike in znamenja Habsburžanov in Hohenzollerncev, katere je množica razdejala. Vsled zasedbe prostorov praš* kih nemških časopisov je bilo onemo* gočeno izdajanje »Bohemie« in »Prager Tagblatta« za en dan. Posledice protičeških in protinemških Izgredov v Čehoslaviji PRAGA, 18. Predsednik ministrske* ga sveta dr. Černy je obljubil senatu, da bo vlada vzpostavila, red in mir ter spo« štovanje zakona poareej čehoslovenski republiki Nemški f aatorji so zapustili senat, dokler ne bo red vzpostavljen. Predsednik republike je predsedoval seji kabineta, na kateri se je razpravljalo o zadnjih dogodkih, katerih posledica bo baje ustanovitev koalicije vseh čeških strank. Tekom demonstracij v Pragi so bile povzročene razne materijalne Škode. Vsi češki listi in čehoslovenske stranke pozivajo ljudstvo k miru, kateri je bil včeraj popolnoma vzpostavljen. Vrangelov konec Dvajset tisoč Vrangelovih vojakov s* je rešilo LONDON, 18. »Times« je prejel iz Carigrada z dne 17. t. m. naslednje po* ročilo: 20 tisoč mož vojske generala Vrangela je prišlo na Bospor. Po izjavah očevidca Angleža, ki je ostal z Vran* gelom do zadnjega trenotka, so se bo« iile čete slednjega, zlasti konjenica, z veliko požrtvovalnostjo. Hrabrosti ko* njenice se je zahvaliti, da so bile za* držane velikanske sile boljševikov in je bil omogočen umik. Semenov zbežal v Mandžurijo PEKING, 18. fco je bila ofenziva rde* čih čet odbita, je vdrl general Semenov v Mandžurijo. General je privolil, da se njegovi pristaši razorožijo. Rdeče čete so zasedle Kiahto. Risu protest troti uHtiki panoi! VmHli KOPENHAGEN, 10. Čičerin je poslal Lordu Curzonu naslednjo zrakojavko: Po vesteh iz raznih virov, se smatra, da se namerava pooblastiti neki angleški parnik, da prepelje generala Vrangela in blago, katereg, se je polastil v južni Rusiji in drugih ' pokrajinah. Ne bi se moglo zanikati, da tvori sodelovanje angleške mornarice pri gibanju vstasev, ki se bijejo proti Rusiji, sovražno akcijo proti sovjetom in kršitev zagotovitev, ki nam jih je v tem oziru in ponovno dala angleška vlada. Ruska vlada je trdno uverjena, da se bo angleška vlada vzdr* žala vsakega dejanja take naravi, iz če* sar bi ruska vlada izvajala posledice, ki se ji vsiljujejo,_ Zavezniki In Nemiiia Govor Bemikftu ministra vnuniih stvari v Kolinu BEROLIN, 16. Kancelar Fahrenbach in minister vnanjih stvari sta govorila včeraj v prisotnosti več kot 15^ tisoč oseb iz vseh slojev naroda. Von Simons je govoril o zasedbi, ki se je začela na dan, ko je stopila v veljavo versailleska mirovna pogodba, in sicer 10. januarja 1920. Po določbah mirovne pogodbe se bo trajanje zasedbe skrajšalo, če bo Nemčija izvršila v čim krajšem joku svoje obveze, in se bo podaljšalo, če bi Nemčija napadla, ne da bi bila izzivana in če bi se branila izvrševanja svojih obvez glede odškodnin. Von Simons je protestiral proti trdi* tvam, da se čas zasedbe Še ni začel, ker Nemčija da ne izvršuje točno svojih obvez. Von Simons izjavlja, da se ne more vprašati ob koncu roka zapadlosti, ali gre za izvršitev ali podaljšanje roka. Na drugi strani — je rekel von Simons — je izjavil angleški ministrski pred* sednik, da nismo nikakor zamudili z iz* vrše van jem svoj h obvez, in da mora to* rej ostati trajanje zasedbe tako, kakor je določeno po mirovni pogodbi. Von Simons je nato govoril o velikih stroških, ki jih mora Nemčija prenašati vsled zasedbe francoskih, angleških, amerikanskih in belgijskih čet, katerih skupno število znaša 145 tisoč mož, do* čim ne bo znašalo število cele nemške vojske od 1. januarja 1921. več nego 100 tisoč mož. Govornik je pripomnil, da bi zadostovalo za vzdrževanje reda v Po* renju deseti del te vojske, ki bi tudi za* dostoval za zavarovanje zaveznikov pred kakim neizzivanim napadom, ker nemška vojska, razseiana po vsei_ drža=> vi, ne more nenadoma napasti 145 tisoč mož, obilno preskrbljenih z vsakovrst* nim vojnim materijalom. K tej vojski v zasedenem•ozemliu se morajo nrišteti še vse prideljenc osebe, poverjeniki, pla* čanci in sJ''ge. Francoski minister za obnovo opusto* šenih krajev je Izjavil nedavno, da so se ententne države obvezale na znižanje okupacijskih troškov, ki jih mora pla* čari Nemčija, na letnih 240 mrli ionov mark v zlatu, čim bo ;Nemčija izvršila svoje obveze glede razorožitve. — Mi nismo še dobili obvestila o tem znižanju. Pravijo, da ima vsa ta okupacijska vojska samo obrambne namene, toda čemu so se potemtakem mostobrani na Renu povečali na tako ofenzivni način; čemu se uvaiajo pomožne službe, ki pre* kašajo potrebe okupacijskih čet, ker na primer vojna peč more izpeči 400 tisoč obrokov kruha na dan? Za zasedenim ozemljem v smeri proti Lorenl so razvrščeni štirje francoski ar* madni zbori, ki imajo kakih 120 tisoč mož, paralelno v masah nasproti naši meji. in zapeliuje me, da bi rekel — je izjavil von Simons — da so ti štirje ar* madni zbori pripravi jeni na pohod: zdi se« da Porenie ni določeno za obrambne svrhe, temveč za zbiranje vojaštva, ki je določeno za nov napad na Nemčijo. Ena najhujših posledic okupacije je pomankanje stanovanj. V Kolinu so se morala dati stanovanja več kot 2000 tu* jim časniškim in podčasniškim druži* nam, medtem ko je istotam več kot 2000 družin nemških uradnikov brez strehe. Razen tega je draginja, že itak velika, zrastla vsled velikih nakupov zasedbe* nih čet. Tekom zadnje razprave bilančne ko* misije so se zasedbeni stroški cenili na 30 milijard. Nasprotniki so se iznebili svojih vojaških stroškov s tem, da so jih naprtili Nemčiji. Ententa dela kot upnik, ki mu dolžnik ne more plačati, in daj a vsled tega svojega dolžnika nadzorovati pri dnevnem delu po osebah, katrih pla* ča je večja nego vrednost proizvoda dnevnega dela. Nemčija ni prosila za sprejem v Zvezo AACHEN, 17. Minister za zunanje zadeve von Simons je izjavil prilikom sprejema, ki mu ga je priredil župan, da Nemčija ni članica Zveze Narodov in da tudi ni prosila, naj jo povabijo. Ne more se vsiliti — je rekel — v kako društvo, kjer se nahajajo ljudje, ki iz* javljajo javno, da izstopijo, ako se ta in ta sprejme vanje. Fndcozi pravilo, da nimalo zadosti premoga PARIZ, 18. (S.) Z ozirom na nemške trditve, da je Francija prepolna premo* ga, dočim bi iNemčiji popolnoma pri* mankoval, pravi neka poluradna nota, da je znašal pridelek premoga v Nem* čiji v mesecu septembru 11,519.475 ton, k čemur je treba dodati črez 9 milijo* nov in pol ton lignita, ki odgovarjajo 2,150.000 tonam premoga. Nemški izvoz je znašal v septembru 2,423.000 ton, vključivši odlomke lignita, ki je prera* Čim j en sorazmerno v premog. Ker je znašala poraba Nemčije 1. 1913. v tem roku 13 milijonov ton in ker dosega sedanja poraba 11385.000 ton, sledi iz tega, da so bile nemške potrebe krite do 87*6 %. V istem mesecu septembru je bila potreba v Gornji Šleziji krita do 86*6 Nemške tvornice niti ne morejo porabiti vsega premoga, ki jim je na razpolago, že radi pomankanja naročil. Ni treba posebno naglašati, da bi Fran* cija ustavila uvoz angleškega in ame* riškega premoga, ki jo stane zelo drago, ako bi imela preveč svojega premoga. GrSka kriza RIM, 18. Posebni odposlanec agencije Štefani iz Aten z dne 17. t. m. ob 15. uri: Nocoj okoli dveh je pisal Venizelos regentu pismo, ki je vsebovalo njegovo ostavko. Že pred dvema dnevoma je iz* javil svojim pirjateljem, da poda vpričo izidov volitev svojo ostavko. Pričaku* joč izide s fronte in pod pritiskom svo* jih prijateljev je dosedaj odlašal z urad* no ostavko, včeraj se je regent pogo* var j al z Rhallisom in ga je vprašal, ali bi bil pripravljen prevzeti vlado. Rhallis je odgovoril, da ne more odgovoriti, do* kler je stara vlada še na svojem mestu. Nocoj so se tudi sestali prvaki opozicije ter so vzeli na znanje novo stanje stvari. Sklenili so, da sprejmejo nalog sestave nove vlade, ki prevzame moraa že da* nes oblast. Rhallis bo predsednik, Gu* naris pa vojni minister. Skoraj gotovo pridejo v vlado tudi drugi veljaki iz opozicije. Venizelos je baje odpotoval v Francijo RIM, 18. Posebni poročevalec agenci* je Štefani brzoj avl j a iz Aten dne 17. t. m. ob 15: Zdi se, da je Venizelos ravnokar odpotoval v Francijo na krovu neke torpedovke. Rhallis je sprejel na* logo, da za sestavitev novega kabineta, kateri položi danes prisego v roke re* genta. Življenje po mestu je preccj ži* vahno, vendar pa vlada popoln mir. Noseč kraljevo sliko prireja množica demonstracije po mestu. -NOVA VLADA SESTAVLJENA ATENE, 17. Vlada je sestavljena in je že položila prisego v regentove roke. Rhallvs je ministrski predsednik in ml* nister za zunanje zadeve, Dunaris vojni minister, Zaitaris za notranje zadeve, Kalegeropulos za narodno gospodarstvo. Čim je Venizelos odpotoval, se je Rhallvs nastanil v ministrstvu za zuna* nje zadeve. Zavezniki In vpraianje Konstantlnovega povratka PARIZ, 17. Dopisniku »Petit Pari* siena«, je izjavil francoski poslanik v Atenah, da misli, da ne smatrajo zavez* niki grških volitev za enostaven izraz notranje*politiČne naravi, radi katere bi bili lahko brez skrbi, temveč da bodo zahtevali od vlade, ki bo sledila, točna jamstva glede varnosti na vzhodu. Jon* nart, ki je bil medzavezniški veliki ko* misar v Atenah, je izjavil »Petit Jour* nalu«, da ne dovoli noben zaveznik, da bi se Konstantin povrnil, ko pač vedo, kako se je obnašal, ko je bil na vladi, in kako je mislil stopiti v vojno ob strani Nemčije. List »Libertć« pravi: Dasi sma* tra francoska vlada Konstantlnovo po* vrnitev za nedopustljlvo, ni še zavzela nobenega stališči Vendar se zdi, da Francija ne prizna kralja Konstantina in i da ne bo imela z niim diplomadčnih stl* kov, ako bi se grški vladi posrečilo do* seči njegovo povrnitev potom ljudskega glasovanja. »Le Temps« ima iz Londo* na poročilo, da je bila angleška vlada presenečena radi izida volitev in da se bo posvetovala z zavezniki o smernicah nadaljnega zadržanja. Gdansko proglašena uradno za prosto mesto BEROLIN, 15. (Zakasnelo.) Po vesteh, ki so prišle iz Gdanskega, sc je vršila danes popoldne seja ustavotvorne skup* ščine, na kateri je proglasil podpolkov* nik Strutt, ki je nadomeščal velikega komisarja, Gdansko za prosto mesto. Podpolkovnik Strutt je obvestil ustavo* dajno skupščino, da prevzame Zveza Narodov zaščito Gdanskega, ki se je ustanovilo v prosto mesto, in zajamči ustavo, katero sprejme skupščina. Poljska zaščitnica gdanske neodvisne države BKRN, 18. Neka vest švicarske brzo* javne agencije pravi, da je bilo načeloma sklenjeno, da se poveri Poljski zaščita neodvisne gdanske države. Francosko-Mgl«lke Cete upuste t kratkem GdMMko. PARIZ. 18. Da"" 'dne se fe sestala po. slani&ka konferr je najprej vpegleda!a poročila medz; fn^. c komisije, ki organizira plebiscit na gorn,e.„ ..^skem. Neto fe odločila, naj francosko-anjlejke čete, katere se nahajajo v Gdanskem, zapuste mesto v najbližji bodočnosti, Imenovala se je fr&ncoeko-angleika komisija, da začne z razdeljevanjem imetja, ki je bilo last cesarstva in nemških meščanov, med Poljsko in prostim mestom Gdanskim. Konečno j« v imenu svojih kolegov izrazil Jules Cambon lordu Derby-ju obžalovanje, ki £& povzroča v poslanički konferenci njegov odhod. Lord Derby je odgovoril v hinjenih besedah. Z občnega zbora Imi Karofiov Zm Armenijo. — Za skrčenje vojnih priprav. ŽENEVA, 17. Zveza narodov je razpravljala danes predpoldne o poročilu glede delovanja svata. PQeyrredon, načelnik argentinskega odposlanstva, je izjavil, da smatra svet Zveze narodov kot potrebno, da se pripustijo v Zvezo narodov vse neodvisne države, tako, da je odvisno od prostovoljnega sklepa s strani teh držav, ali hočejo po« stati člani omenjene Zveze ali ne. Moč Zveze narodov — je dostavli Pneyrredon — obstoja v združenju kolikor mogoče velikega števila članov; čim manj držav šteje Zveza izven svojih zakonov, tem več bo podvriencev njeni disciplini in izpolnitvi dolžnosti, ki jih nalaga Zveza narodov. Robert Cecil je vprašal, do kakine točke je prišlo gdansko vprašanje, in je imel nato navdušen govor V rprid Armeniji in njenemu mučeniikemu narodu. Govornik je postavil predlog, v katerem poziva svet, naj upošteva položaj v Armeniji in naj stavi koristne predloge, da se reši oni del naroda, ki le ostane, in da se zagotovi 3talno stanje v tej deželi. Robert Cecil je zahteval potem objavo vaeh dokumentov, tičočih se litvinsko-poljskega spora, Robert Cecil je prečital tudi dva predloga glede skrčenja vojnih priprav in zaključitve bruseljske konference; končno je trdil, da se mora uveljaviti politika odkritosrčne sprave med narodi in predlagati to geslo: Biti pravični in «e ne bati. Wilson in ženevsko zborovanje \VASHINGTON, 18. Bile so izmenja* ne brzojavke med Hymansom, predsed« nikom občnega zbora Zveze narodov, in predsednikom Wilsonom. Hvmans zagotavlja Wllsona o simpatijah občnega zbora Zveze Narodov nasproti njemu in naglaša njegove usluge za ustvaritev po* godbe. V svojem odgovoru izraža WU» son svojo vero v bodočnost Zveze Na* rodov. Queredon o organizaciji zveznih komisij ŽENEVA, 17. Na današnji dopoldan* ski seji Zveze Narodov je izjavil Que* redon v svojem govoru, da bi mogla ne* pripustitev nekaterih držav povzročiti ustanovitev druge zveze narodov proti Zvezi Narodom ki bi bila vzrok stalnih skrbi za svetovni mir. Obžaluje odsofc» nost Zedinjenih Držav, kajti Z voza Na* rodov je posledica potrebe stalnih od« nošajev med narodi, ako hočejo živeti. 2cli, da bi se na51a formula, ki bi omo* gočita tej državi, da bi sodelovala pri ustanovi, ki jo je pomagala med prvimi ustvarjati. Zahteva, da naj se izvolijo člani sveta na občnem zboru, da bodo lahko v danem hipu zastopane v njem ,vse države, fzjavlja se za obvezno raz« »sodbo v vseh sporih, za stalno medna* rodno sodišče, brez katerega bi Zve«ft ne mogla obstojati, in za stalno gospo« darsko organizacijo, ki bi osigurala zboljšanje položaja narodov In bi bra« nila skupne koristi proti zasebnim. Tittonijeva uloga v Zvezi Narodov 2ENEVA, 17. Tittoni je bil imeno* van za člana komisije za proučevanj« prošenj za pripustitev Zedinjenih Drivr v Zvezo Narodov. 0 slovenski družini slovenski Jezik!! •v Antu, «ne 19. noTtaflra Bombni otentnt pri Koncerta „Pevskega m Slasb. flruitvn" v Gorici (Dopis iz Gorice.) Kljub temu, da so krožile že čez dan vznemirljive vesti po mestu, katere so trdovratno napovedovale, da se bo sred* ni koncert »Pevskega in glasbenega dru* štva« šiloma preprečil, se ga je vendar udeležilo tako ogromno število občin* stva iz mesta in okolice, da je bila celo preddvorana nabito polna. Čast in hvala našim Goričanom za srčnost. Sredi Bcethovenove vijolinske sonate se je zaslišala silna detonacija in vsa dvorana je bila naenkrat v dimu. Detonacija jc prišla od stranskih izhodnih vrat, -ki vo> dijo v ulico Ginnastica. V vrata je bila vržena bomba, k sreči nerodno, tako da se je njena sila ubila v zidu, v katerem je zdolbla bomba veliko luknjo. Izbila je tudi desko ravno pri vratnih tečajih In skozi odprtino se je vsul dim in smrad v dvorano. Tudi je bilo nekaj ljudi lahko ranjenih od drobcev bombe. Občinstva, med katerim je bilo veliko število naše* ga zavednega ženstva. se je polastila; silna panika. Vse je drlo proti vhodu, i mnogi so padali na tla, pri čemur so se več ali manj poškodovali. V gnječi, zla*! «ti ob razbitih šipah v enih glavnih vra* tih, je bilo več oseb ranjenih. Druga olavna vrata so bila podrta. Koncert se ni mogel nadaljevati. Občinstvo je dalo svoji razburjenosti duška, da je zapelo na dvorišču pred dvorano »Lepa naša domovina«. Povzročitelji atentata so fašisti, kate? rih se je videlo pred dogodkom nekaj v dvorani. Orožnikov je bilo mnogo, toda kakor se je razodelo, ni to dejstvo za« prečilo atentata. Pribijamo dalje dej* etvo, da je bila ulica Ginnastica, ki je, drugače vedno razsvetljena, ta večer v| popolni teini. Vrženi sta bili v vrata dve bombi, od katerih se ena ni raznesla, in več ročnih granat, katere niso razpočile. Ako bi se bil posrečil zločincem širo*1 ko zasnovani zahrbtni atentat v polnem obsegu, bi bilo vsled gnječe, ki je vla* dala v dvorani, ubitih in ranjenih veliko nedolžnih oseb, zgolj radi tega, ker so se udeležili kot zavedni in ukaželjni Slo* venci kulturne prireditve kulturnega društva v doslej kulturni Gorici. S tem zločinom so se vtihotapile v naše me* sto metode, katere so bile doslej Gori* čanom znane samo iz poročil o delo* van i u fašistov drugod po zasedenem ozemlju, v prejšnjih avstrijskih časih pa samo iz revolverske literature in tu pa tam iz poroči! o postopaniu »črne roke« v Ameriki. Narodna borba, katera je tudi že prej obstojala v Gorici, se je do* slej posluževala samo kulturnih sred* stev. Pa glej, pride okupacija kulturne države, in vendar naiostudnejša, najza* vratne!ša in naikrvoločnejša zločinstva so na dnevnem redu. To ni samo naše mnenje, to je tudi mnenje vseh dostoi* nih goriških Furlanov in Italijanov. O tem priča živa in glasna govorica po mestu. Upamo, da bo imela politična oblast topot več sreče, nego je je imela doslej, in se ji bo posrečilo, da ugotovi zločince in jih postavi pred sodišče. Vsekakor pa ie treba iskati tu na našem ozemlju trdne temelje bodočega jugoslovensko* italijanskega prijateljstva. DomaŠe vesti Smrtna kosa. Po vsej okolici dobro poznanega Antona Bariča. po dom. »čajka«, iz Sv. Mar. Magd. Spodnje št. 00, je zadela britka Izguba: njegov 24ietni sin Josip je po kratki tn mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo; njegov drugi sin Fran pa je vsled prestanih naporov v voini že dlje časa bolan. Tako hudo prizadetemu Bariču na3e naf-prisrčnejie sožaljel Mala ententa In — Trst. .Piccolo* je ime! pred-včerajšnjim zopet enkrat enega tistih redkih tre-rcotkov, ko more govoriti resno — vsaj do neke mere. Govori o bodočnosti Trsta v zvezi z »malo fcntento — misli pa Pri tem na zaledje. Dejstvo, da skozi dve leti ni moglo priti do določitve meja z Jugoslavijo, je — kakor se izraža >Piccolo« _ « svinčeno težo viselo na nogah Trsta. In to po krivdi diplomacije; v prvi vrsti francoske. Francija da je bila spioh sovražna Italiji. Hotela da fe organizirati male narode ob Donavi pod slovanskim vodstvom, z ostjo naperjeno proti Nemčiji. a z Demoklejevem mečem, ki bi neprestano visel nad glavo Italije. Kaj je danes mala en-1 tenta« — vpraSuje »Piccolo- na to In odgovarja: Neka megla, iz katere Je težko pogoditi kako politično realnost. In izreka težko sodbo o .-kance-larjah«, to fe o tafni diplomaciji, ki hoče barantati jp narodi, da ustvari neko vrsto podonavske kon- fadcracije, kl ne bi bila ni« đrvftfft, aefo aort razsežna monarhija — HabstmrfaaovJ »Picooio« pa se tolaži, da so narodi nezaupljivi napram tem načrtom, ker vedo ceniti vrednost trgovskih stikov t emporiji na Jadranu, posebno 9 Trstom. — Na to pa se zopet uveljavlja v tržaškem listu «tara duševnost, pada zopet v stare zmote. Pile namreč, kakor da le-ti mali obdonavski narodi, to fes zaledje, potrebujejo Trsta, ne pa tudi Tret saledj«. Brez Trsta da bi te dežele pač trgovale med seboj, ne pa t ostalim svetom. In. kako utemeljuje svoje misli? Narodi niao menjali svojega bivališča, železnice tečejo tam, kjer so tekle poprej, in noben čudež ni ustvaril novih pristanišč. Z eno besedo: računa na stare tradicije, ki so vezale zaledje na Trst. Le tržaiko pristanišče da Jim more dajati vse potrebne udobnosti ki možnosti za razvoj trgovine. Stali da bomo torej — meni »Piccolo« — pred fenomenom, da tirta »mala ententa«, u-stanovljena proti Trstu, ne bo mogla živeti brez Trsta, oziroma brez Italije, če bi ji ta ne bila naklonjena. — To bi bile glavne točke iz precej dolgih izvajanj v ?>Piccolu«. Potemtakem bi morale Ic dežele zaledja iskati stikov s Trstom, ta poslednji pa bi le dovoljeval s svojo ^liberalno politiko«. To ravno je tista temeljna zmota, tisto neumovanje resničnosti, ki Je od nekdaj karakterna poteza v italijanski žurnaiiatikL Denimo, da bo res tako, da bodo dežele v zaledju potrebovale Trsta; ali istotako je neutaljiva resnica, da bo Trst potreboval zaledja. Pa saj priznava to ieti »Piccolo« sam e svojo veliko pesmijo o sporazumu v Rapallo, s svojo radostjo na tem, da se sedaj odpro meje in bo mogel Trst nuditi vse olajšave s svojimi mogočnimi napravami. Prevedeno v naSo priprosto slovenščino. je menda pripoznano s tem, da Trst potrebuje trgovskih, zvez z zaledjeml Predvsem pa ti ljudje nočejo razumeti, da tudi trgovska politika je v neizogibni odvisnosti od politike v ožjem smislu. Ko se raduje »a sporazumu z Jugoslavijo, bi moral tudi razumeti, da med Jugoslavijo in Italijo ne bo moglo priti — ukljub vsem sporazumom — do dobrih gospodarskih od-noSajev, če bi poslednja hotela tirati proti sve-jim jugoslovenskim državljanom nacionalno politiko, ki bi zadevala čut vsega prebivalstva Jugoslavije brez razlike strank! Tu velja z vso svojo neizprosnostjo pravilo da. kdor hoče prejemati, mora tudi dajati, pa naj gre že za gospodarske ali pa etične interese! Tega ne morejo razumeti italijanski žurnalisti in radi njih tudi ne italjanska javnost. Nekaj misli slovenskih mater ob priliki sporazuma. Dosežen je toliko zaželjeni in dolgo pričakovani sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Kakor smo čitali v * Edinosti« St. 232., je »Figaro« čestital Giolitti/ju na doseženem uspehu, in izražal nado, da italijanske žrtve (!) v Dalmaciji ne povzročajo nikakega nasprotovanja s strani Italijanov, ki ostanejo pod Jugoslavijo. Ob tej opombi se nam vsiljuje vprašanje: Kdo jamči za vse one Slovence, ki so ostali pod Italijo?! Kdo jim pribori iste pravice, ki jih zahtevajo Italijani za svoje so-brate, ostale v Dalmaciji? — Odgovor na ta vpraSanja prepuščamo za to poklicanim politikom, a me slovenske matere imamo tudi resno besedo v tem času sporazuma, ki le grozi slovenskemu življu. Prijateljstvo je doseženo!? Me, matere te dece izia%-ljamo sledeče: Nikdar in nikoli se neizpoza-bimo tako daleč, da bi svoje otroke učile le tujega jezika, ki ga sicer spoštujemo tn hočemo, da se ga naii malčki nauče, toda materinega jezika ne smejo pozabiti nikdar! Skrbele bomo me, da slana ne zamori naJega naroda. Ako dobi pei&ca Italijanov v Dalmaciji svoje Sole, svoje pravice v kulturnem, ekonomičnem in financijelnem interesu, zahtevamo tudi me za našo deco, ki je je v mnogo večjem itevilu, slovenske Kole in iste pravice za nas narod, ostali v Italiji. Me bomo ruSile prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo na tihem, a gotovo, če nam ne dajo istih pravic, ki jih bodo imeli Italijani onkraj črte. I-talijani imajo poeta D'Annunzia, ki jih reluje, a na£ narod ima zavednih mater, ki hočejo rešiti narodnost pogina. Smo-li mi manj vredni, nego Italijani, ker smo Slove«ci?! Ni ga. ki bi nam za-mogel datt na to vprašanje negativen odgovor. Me matere hočemo pokazati, da smo Slovenol kulturen narod tn da se ne damo zatreti od drugega naroda, ki se Šteje med kulturne. Zapomnijo naf si: kdor razdira, mesto da bi zidal, ne nosi kulture, marveč jo razdira, jo uničuje! Pustite nam naS jezik, povrnite nam naše šole v mestih — lele potem vas bomo čislali kot kulturen narod! Zbirajte sami med ljubeznijo in prijateljstvom — ali samoobrambo, ki pometija boj neizprosen! Slovenske matere. Pevski zbor *>Glasbene Matice«. Danes ob 18. in pol peviska vaja za ženski zbor, ob 19. in pol za moški zbor v dvorani Konsumnega druJtva v Ro-janu. Obenem bo tudi vpisovanje novih članov. Iz triaSkega iivllenia Utopljenka. Včeraj dopoldne so ribiči v Bar-kovljah pri javni kopeli potegnili iz morja truplo, ki pa ni bilo dolgo dni v vodi. Ko je prišla na lice mesta sodnijska komisija, je dognala, da Je utopljenka neka Marija Zuculin iz Rojana, Pri nesreč-nici so baje našli m al listič, na katerem je bilo zapisano, da se gre za4o utopiti, ker se je naveličala živeti. Utopljenka je bila 74 let stara. Njeno i truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu. Aretiran tat. Predvčerajšnjim *o neznani tatovi vlomili v trgovino jedil, last Marina Miani, v ul. Crosada St. 10. Pokradli so 132 kg sladkorja in 1900 lir v gotovini. Vsa škoda, ki so |o vlomilci napravili, znaia okoli 3700 lir. Policijska agenta Aita in Blasizza sta dobila nalogo, da izsledita tatove. Takoj v trgovini sta dobila dobre informacije Že od lastnika trgovine, šla sta k neki zasebni cl po imenu Roza Jadreski, stanujoča v ulici Crosada it 12. Ko sta pri njef naredila hitro pre- itkaro, Mih v»a ukradeno aaotoo sladkorja. Sladkor sta zaplenila, a JaJredd sta zagrozila, da mora poredati, kdo }• sladkor ukradel. Ja-dreska Jima je rekla, da fe sladkor prinesel neki tujec k njej v varstvo. Agenta pa s tem poročilom le nista bila zadovoljna in sta Jo konečno prisilila, da jima Je povedala resnico. Sladkor ji fe prinesel včeraj popoldne okoli ene ure njen znanec Martin Bresevic. 31 lei star, težak, bivajoč v Isti hlli kot Jadrcska. Agenta ata ila takoj k njemu In sta ga vsled hudodelstva tatvine aretirala. Po zaslišanju na policijski ekspozituri je Bre-sevic odjadral v mirno luko, namreč v zapore v ulico Coroneo. Žrtev hitre vožnje avtomobflistov. Včeraj dopoldne okoli II, ure je drvel velik tovorni avtomobil mimo hotela »Savoia.« Na avtomobilu sta bila dva civilista, Šofer in poleg njega je sedel nek drug civilist. Crez cesto je iel v istem trenotku starček Jurij Comisso. zasebnik, stanujoč na Rivi Na-zario Sauro St. 9. Na palico opirajoč se, je stopal počasnih korakov Comisso proti hotelu. Tovorni avtomobil Je z velikansko naglico pridrvel in podrl ubogega starčka na tla. Sprednja kolesa avtomobila sta tli nesrečnežu bai čez glavo. Comisso je obležal mrtev na mesta. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu, a Šoferja- sta dva kr. stražnika odgnala v zapore v ulico Coroneo, kjer se bo učil, s kakSno hitrostjo se sme voziti po mestu. Se en irtev Utre Tečaj« avtoaobilisfcrr. Včeraj popoldne Je iel oglar Viktor SvetHč, 39 let star, stanujoč v ulici Roaaol ttolim a vento »t. 3, po ulici deU' Istria na delo. Ko j* |>riš«l do trgovine * jedili Prelog, j« z nepopisno hitrostjo pridrvel za nJim vojaški avtomobil. SvetUč se ni mogel več umakniti — avtomobil ga je podrt na tla. Kolesa so Sla ubogemu oglarju ravno čez prsa In glavo. Poklicali so takoj službujočega zdravnika rešilne postaje Franceschija. Ko je prispel na lice mesta, ni mogel drugega ugotoviti, kakor Svetličevo smrt. Oglarjevo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu. V ulici Molin a vento, kjer Je Svetilč stanoval, (joče v Croe»ley« na surovo olje 12H HP — angleiki izdelek, — mlin na 2 tečaja ter stroj za drobljenje koruze in cirkular žago, prodam takoj skupa) ali posamezno. A. Domicelj, Rakek. 572 HIŠO enonadstropno z gestilno. gospodarska poslopja, njive, travnike, sadovnjake, painik, bukov In hrastov gozd prodam takoj radi selitve. Prodam tudi samo poslopje. Ivan Suklan, Senožeče. 569 ČEVLJARSKEGA pomočnika za stalno delo in vajenca sprejme Anton Resčrč. čevljar, Postojna 120. 568 UK AR S K EGA POMOČNIKA, dobro izveibanega, sprejme proti dobri plači Franc Keber, urar v Idriji. 566 Zaloga ur In zlatanlne i lastno delavnico (22S) ALOJZIJ POVH Plazu Garlbaldi S«. 3 prej Barriera — telefon »tev. 3—29 (249J Jem dražbo. Dne 7. decembra 1920 ob 9 url dopoldne bode priredil ) Upravnihvo državne kobilarne v Prestranku pri civi nem komlsarijatu v Postojni favno cfraibo. I. 1500 (entisočpet to) (. ribližno 10.000 q) drv za kurjavo skoro popolnoma suha, prve vTste in sicer g brova in bukova, zre z. »na In razsekana v metre. Ti drva so ob vozni cesti po kateri iahko vozijo tudi motorna vozila, oddaljena 2 km od postaje Prestranek (proga Trst-Log;itec t. II. 300 (tristo) jelovih debel, stoječih, dolgih od 12 do 16 m. I|l. 100 (>to) hrastov, stoječih, v premeru od 0.40 d . 0.80 m, dolgi od 4 do JO m. Kakor jelova tako tudi hi astova debla se nahajajo v gozdu v ravnini manj kot 1 km oddaljenem od postaje Prestranek. IV. 4b0 kilogramov (*ti istoosemdeset kg) volne I. vrste, deioma izprane, deloma surove. V. 100 (sto) ovac, mešane pasme, domačo in pinc^auske. Stroški dražbe bodo sorazmerno plačani od kupcev. Pregledovanje in dražbeni pogoji se po-Izveuo od 1. decembra 1920 v gradu v Prestranku pri gozdnem ču\aju Plesničar-Ju. II.-2/3414/20 Vsled prošnje tvrdke Bosu«ti Si C.o za dovoljenje tovarne mi a na ?em. štev 577 v Via delle Liufe, sed«>ločaza 11. decembra 1920, o » 9Vi uri predpolcine na stavbišču pol. št. 577, v ulici del e Linfe komisijski ogled na licu mesta po § i9 obnnega pravilnik . Vabljeni so vsi interesenti, da podajo svoje pi-mene ugovore proti namerav ni napravi do 11.« ecembra 1920, najkiis eje pa ustmeno na licu mesta. Ugovori, predloženi po preteku roka, se ne bo o upnStev* li. Načrt je na ogied v ak ( an od 10 do 12 v ura«lu ci ilnega k misarj 1 za mesto Trst in oko ico (ulica Trenta Ottobre št. 7) II. nadstr »oba št. 19. TR>T, 17. novembra 1920. FIO NE (2">G) civilni komisar. RAZGLAS. Notar Mark Pushnlk v Vipavi naznanja, da bode dne 25 novembra t I. od 9 naprej na licu me^ta v St. Vi 'u pri Vipavi na prostovoljni Javni dražbi in po kosih ali skupinah prodajal kosP- Rihardu v Schiu'tzhoffen in Elzi por. Hnoinska iz Pod-ber;a lastne poslop a in zemljišča snožetl n njive. C^nilna vrednost In zaeno izklicna cena z a a kup;ij za celo posestvo L 150.000 in se ped to ceno ne proda. Upnikom, katerih tirjatve so \knlžcne, ostanejo njihove zastavne pravice pridržane, brez ozira na kiuno ceno. Cemlni zapisnik, posestne pole in draŽ-beni pogoji so na vpogled v notar-ki pisarni v Vipavi in se bodo na dan dražbe razgla i i. VIPAVA, dne 16. novembra 1920. (247) Notar PUSHNIK. I De Masi & G. Sferza Mavricija VVackvltza nasledniki Trst, u!. Torre manca 32. Telefon 29-83 Velika izbira raajoličnih in /elrznili peči znamke ..Premier", e^o om-skih ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega železa razne vdikosti, ražnjev in cevi za peči. Cene zmerne. (24 TRGOVINA na deželi »prejme učenca. Ponudbe na Štefan Baudai, Podgrad — latra. 362 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Mazzini 46 (v bliiini drv enega trga). 537 KUPUJEM srebrn denar po najviljih cenah. Aloj-rtj Povh, Piazza Garibaldi it. 3. 44o MODISTKA (prej oL Aleksandro Volta 2), na munja, da se fe preselila v ui. Cologna it. 13, I. nad., ter se priporoča cen}, damam v mestu Jn okolici. 5