Stev. 282. ¥ Trmi. > pwwdilWi 11. oktobra 1*15. Letnik XI Izdaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: L'lic* Sv. Franfiška Asiikega St. 20, L md»tf. — V«l depisl naj st poSiljajo uredniitvu 11«U. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopis! se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij Usta .Edinost" — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z cxejecim poroštvom v Trstu, ultca St. FranJiSka Asiikega it. 20. TeJefon ured.niitva in uprave Stev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto ...*••. K 24.-— Za po! leta ........................12.— za trt mesece ..........«•«•••• 6*—» za nedeljsko izdajo ca celo leto 5.20 za pol leta................. 2.60 Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 5 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosll ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Omrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za« vodov..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......s ... . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat nI oddelek .EdinosK'. Naročnini In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le opravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikega št 20. — Poštnohranllničnl račttn St 841.652 Z jugovzhodnega bojliča. DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno se razglaša: 10. oktobra 1915, opoldne. Jugozapadno bojišče. — C. in kr. čete v Mač v i in severno od Obre-novca prodirajo uspešno. Avstroogrski in nemški polki, ki so prodrli v Belgrad, so v ljutem pouličnem boju očistili mesto so-sovražnika in napadajo južnovzhodno »n južnozapadno od mesta ležeče višine. Dalje ob reki nizdol so naši zavezniki z močnimi silami že zavzeli južni breg Donave in vrgli sovražnika iz onih postojank. S toplim priznanjem se spominjajo voditelji čet po premaganiu velike rečne črte v svojih poročilih neutrudijivega hrabrega delovanja naših vrlih pijonirjev in požrtvovalnega sodelovanja podonavskega brodovja. Namestnik načelnika generalnega štaba: p!. Hofer, fml. BEROLIN ,10. (Kor.) Wo!ffov urad poroča: 10. oktobra 1915, opoldne. Balkansko bojišče. — Mesto Belgrad in jugozapadno ter jugovztočno ležeče prednje višine so po boju v naši posesti. Tudi dalje proti vzhodu ie bil vržen sovražnik, kjer se je ustavil. Naše čete napredujejo dalje. Srbska vojaška misija v Italiji. LYON, 9. (Kor.) »Le Progres« poroča iz Rima: Iz osmih častnikov obstoječa srbska vojaška misija je dospela v Rim. Častniki, ki so se dolgo razgovarjaii z vojnim ministrom iii z ministrom vnanjih zadev, so odpotovali v glav ni stan, kjer se bodo posvetovali s kraljem in z načelnikom generalnega štaba, Cadorno. Z austrilsKo-rusKega bojišča, DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno se razgiaša: 10. oktobra 1915, opoldne. Rusko bojišče. — Rusi tudi včeraj niso opustili prej ko slej brezuspešnih napadov. V vzhodni Galiciji, ko so v zadnjih dneh posamezni ruski četni oddelki tupatam izgubili poiovico svojih sil, je bila napadena strypska fronta. Odbiti sovražnik je zapusti* o*>jno polje mestoma v nerednem begu. V Voiiniji je neka naša divizija po zavrnjenem napadu naštela pred svojim! ovirami 500 ruskih mrtvecev. Včeraj naznanjeno število ujetnikov je zrastlo za tisoč mož. Nasprotnikov namen. da bi severno Czartoryskega zopet dobil zapadni breg_Styra, je bil izjalovljen po ognju. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Vpoklici na Ruskem. PLTROORAD, 10. (K.) >Rječ« poroča: Carjev ukaz vpoklicuje celokupno črno vojsko I. razreda in pet prvih letnikov II. razreda za 29. september ruskega kol. Z nemiko-rusKega bojišča. BERLIN, 10. (Kor.) VVoiitov urad poroča: Veliki glavni stan, 10. oktobra 1915. Vzhodno bojišče. — (Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenburga.) Rusi so poskušali zopet zavzeti postojanke, ki smo jim jih bili iztrgali pri Garbu-novki, zapadno Dvine. Prišlo je do silovitih bojev moža proti možu, ki so končali s tem, da smo vrgli sovražnika nazaj. Severno železnice Dvinsk - Poniewiec In zapadno I!luxta smo zavzeli troje sovražnih postojank v širini kakih 8 km. Sest častnikov. 750 ujetnikov je padlo v naše roke, zaplenili smo pet strojnih pušk. (Armadna skupina generalfeldmaršala princa Bavarskega.) Nič novega. (Armadna skupina generala pl. Linsingena.) Jugozapadno Pinskega smo zavzeli v naskoku vas Sintzvczy. Konjeniški boji pri Kuchecki in VVoli kakor tudi v jezerskem ozemlju tra-iaio dalje. Na fronti med Raialovko in železnico Kowel - Rovno je bilo zavrnjenih več sovražnih naskokov in zajetih 383 mož. Armada generala grofa Bothmerja je zavrnila severozapadno Tarnopola močne ruske napade. PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski tpiv* Xavier d« Montipi* — Pomagal mi boš pri sestavi jedilnega lista in pri povabilih, ki so neobhodno potrebna, kaj ne? — Izborna misel! — Iz srca rad! V tem pa, ko boš pričakoval tantijem, o katerih govoriš, pa ti svetujem, da si daš izplačati znesek menice, ki ti ga je nakazala tvoja mati. — O, saj mi ne bo treba. — Kdo ve? Stori to vsekakor. — Cemu neki? — To je priprost previdnostni ukrep, dragi moj. Vedno je bolie, da ima človek svoj denar v svoji pisalni mizi, kot pa v menjalnici. Bankir lahko napravi banke-rot. — To je res. No, torej, pojdem po denar te dni. Kaj pa nameravaš danes zvečer? Potovanje ruskega finančnega ministra. STOCKHOLM, 10. (Kor.) Ruski finančni minister Bark je na povratku iz Londona dospel včeraj zvečer semkaj. Izpremembe v ruski upravL PETROGRAD, 10. (Kor.) Minister notranjih zadev, Ščerbatov, je odstopil. Na njegovo mesto je imenovan komornik Cliostov. Tudi višji prokuratov svetega sinoda, Samarin, je odstopil. i DUNAJ. 10. (Kor.) Uradno se razglaša: 10. oktobra 1915, opoldne. Italijansko bojišče. — Položaj je na vsej fronti nežzpremenjen. Proti viel- gereuthski visoki planoti se sovražnik ni povzdignil več do večjih napadov. Napadi slsbejših oddelkov so se žalostno izjalovili. izgube Italijanov so-znašale tu v zadnjih dneh okoli 2000 mož. Z zcpatt Bojišča. BERLIN, 10. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 10. oktobra 1915. Zapadno bojišče. — Na višini vzhodno Soucheza so izgubili Francozi nekaj jarkov in eno strojno puško. Pri Tahuru v Šampanji smo si od izgubljenega ozemlja na frontni širini kakih 4 km s protinapadom zopet priborili kakih 100 metrov. Angleške izgube. LONDON, 9. (Kor.) Zadnja lista izgub izkazuje imena 121 častnikov in 2020 mož. Potopljeni parniki. LONDON, 9. (Kor.) (Reuterjev urad.) Angleški parnik »Silverash« (3753 ton) se je potopil. LONDON, 9. (Kor.) (Reuterjevo poročilo.) Uradno. Število ladij, ki so tekom tedna, ki se je končal 6. t. m., pripluli v angleška pristanišča ter odpluli iz njih, znaša 1366. Osem ladij (v celem 25027 ton) je bilo potopljenih. Francoski državniki v Londonu. LONDON, 9. (Kor.) Uradno se objavlja: Francoski inrinistrski predsednik Viviani in francoski mornariški minister Auga-gneur sta prispela v; London, da se dogovarjata z ministrskim predsednikom As-quithom in drugimi člani kabineta. Odlikovani generali. MONAKOVO. 10. (Kor.) Kralj je podelil generalom Kovessu, Danklu in Ha-uerju veliki križec vojaškega zaslužnega križca z meči. Z Balkana. ATENE, 9. (Kor.) Ministrski svet se je sestal včeraj. O razpravi, ki je trajala tri ure. ni bilo izdano nobeno poročilo. CARIGRAD, 9. (Kor.) Vest o zavzetju Belgrada, ki se je zaznala tu v večernih urah, je izzvala v mestu velikansko navdušenje. Turški krogi vidijo v hitrem prodiranju avstro-ogrskih in nemških čet dobro predznamenje za nadaljni potek vojnih operacij v Srbiji. CARIGRAD. 9. (Kor.) Zbornica je sprejela zakonski načrt glede podaljšanja moratorija do 1. januarja 1916. PARIZ, 9. (Kor.) »Journal* poroča iz Aten: Angleško poslaništvo je obvestilo grško vlado, da se bo vse, v bolgarska pristanišča namenjeno blago smatralo za vojno kontrebando ter se bo postopalo z njim kot s takim. PARIZ, 9. (Kor.) (Agence Havas.) Grški poslanik v Parizu je bil pooblaščen po svoji vladi, da je sporočil francoski vladi, da obdrži grška nevtralnost napram zveznim državam tudi nadalje značaj najis-krenejše dobrohotnosti. PARIZ, 10. (Kor.) Člani bolgarskega poslaništva so zapustili včeraj Pariz. — Kar želiš ti. Na razpolago sem ti. — Dobro, prečitam ti svojo veseloigro. — Prav tako. Ker si pa medsebojno nočeva biti v nadlego, ti povem, da imam več nujnih potov, in te torej pustim samega. Za časa moje odsotnosti se odpočij. Po obedu pričneva čitati veseloigro. Po teh besedah je Maurice stisnil svojemu prijatelju obe roki, vzel klobuk in odšel. Ko je stopal po stopnjicah navzdol, je mrmral: — Ubogi Karel! Misli že, da talent in delo vodita do uspehov. Ko bi ga slišali naši glasoviti prijatelji, bi ga smatrali za zelo naivnega. VIII. Dva lopova. Zapustimo, ljubeznive naše Čitateljice, atelje Maurica Torcija, da se pozneje povrnemo zopet tjakaj. Na| se Karel de Saint Andrć, raztegnjen v velikem nasla- Hoiandska sodba o kršitvi grške nevtralnosti. AMSTERDAM. 9. (Kor.) Mnogo uglednih holandskih listov najstrožje obsoja kršitev grške nevtralnosti po Angliji. Ogorčenje angleške javnosti. LONDON, 10. (Kor.) Več listov napada vnanji urad. Nekateri listi zahtevajo odstop ministra Greya. LONDON, 10. (Kor.) »Globe.« piše v uvodnem članku: Za list, ki sam kaj nase drži, je nemogoče, da bi molčal o neuspehih angleške diplomacije. Vodstvo vnanjih zadev ne more vel s sigurnostjo ostajati v rokah vlade, kakor je sestavljena sedaj. Diplomatični neuspeh na Balkanu je strašen. Ni nobenega drugega izraza za to. — Imamo državnega tajnika, ki ne govori nobenega tujega jezika in ki ga vodi lord Creve. ki ima nemško mater in nemško ženo. Vsi neuspehi izhajajo iz teh usodnih razmer. Anglija in Amerika. \VASHINGTON, 9. (Kor.) (Reuterjevo poročilo.) V državnem oddelku se pričakuje, da se odpošlje drugi teden nota na Veliko Britansko. Nota bo sestavljena v odločnem tonu ter bo naglašala pravičnost amerikanskega naziranja in nezakonitost mnogih ukrepov, ki jih je ukrenila britska vlada, da je napravila blokado efektivno. Razglas c. kr. primorskega namestništva z dne 27. septembra 1915. štev. III. 8563 1915 o vpisovanju zalog žita, mlinskih izdelkov In sočivja z napovednim dnevom 15. oktobra 1915. Vsled odloka c. k. min. za notranje stvari z dne 15. sept. 1915, št. 50023 zaukazuje se s tem, na podlagi § 8 ces. ukaza z dne 21. junija 1915, drž. zak. štev. 167 o-ziroma na podlagi § 1 ces. uk. z dne 7. avgusta 1915, drž. zak. štev. 228, vpisovanje zalog žita, mlinskih izdelkov in sočivja z napovednim dnevom 15. oktobra 1915. _ To vpisovanje ne obsega vsa gospodarstva, temveč zadeva: 1. kmetijske obrate, v katerih se je pridelalo nekaj onih vrst žita ali sočivja, katera je naznaniti; 2. obrtne in trgovinske obrate, v katerih se uporablja, prodaja ali vlaga žito, moka ali sočivje in 3. občine, javne združbe ali oskrbovalna mesta, katere imajo skladišča žita, mli-nkih izdelkov ali sočivja. Popisovanje zalog se vrši z zglasilnimi (osebnimi) listi. Napovedniki dobijo zglasilne liste najpozneje tri dni pred napovednim dnevom. Napoved zalog se vrši še v občini, v kateri se nahajajo, 15. oktobra. Zlasiti dolžan je oni, kateri ima zaloge zase ali za druge v shrambi (zaklep). Morajo se torej zglasiti od strani hranilca in ne od strani lastnika, tudi take zaloge, katere pripadajo drugim, zlasti tudi vojne-mu-prometnemu zavodu za žito. Prodane in množine, po katere kupec ni še prišel, morajo se napovedati navedši onega, ki ima pravico razpolagati žnjimi. Nahajajoče se zaloge morajo se popolnoma navesti. NI dopuščeno karsibodi odbijati za gospodarsko potrebo, za obrtni ali kmetijski obrat, za setev ali za kak drugi namen. Zaloge, ki so 15. oktobra na prevozu mora prejemnik zglasiti v treh dneh po prejemu. Vse zaloge se morajo zglasiti po teži v kilogramih. Oblastvo je upravičeno v svrho popre-skušnje podanih naznanil, vsak čas po svojih pooblaščencih pregledati obratne, založne in druge prostore in vpogledati gospodarske in poslovne zaznambe. Zglasilni list mora oni podpisati, kateri je zglasitvi dolžen. Zglasilni listi brez podpisa veljajo za neoddane. Zglasitvi podvržene zaloge, katere niso-bile naznanjene, zapadejo v prid države. Kazenska določila. Kdor nalašč zataji obiastvu v njegovi posestvi ali v njegovi shrambi nahajajoče se zaloge žita ali mlinskih izdelkov, se kaznuje od sodišča z zaporom od enega tedna do šest mesecev; če vrednost zalog presega 500 K z hudim zaporom enega meseca do enega leta. Poleg kazni na svobodi, se lahko naloži v prvem slučaju denarna kazen do 2000 K, v drugem slučaju do 20.000 K. Kdor pri popisovanju zalog ne poda v postavnem roku podatkov, ki se od njega zahtevajo, kdor se brani odgovarjati na-vprašanja,, ki se mu stavijo ali nanje nepravilno odgovarja, kdor zabrani osebam, ki imajo naročilo oblastva, vstop v svoje obratne, založne ali druge prostore, vpogled vs voje gospodarske in opravilne zapiske ali se brani dati pojasnila, se kaznuje od sodišča z zaporom od treh dni do treh mesecev ali z denarno globo od 20 do 2000 kron. Pcleg kazni na svobodi se lahko naloži denarna kazen do 2000 K. Lahko se tudi razsodi na izgirbo obrtne pravice. Namestništvo zaupljivo pričakuje, da vsakdo poda resnici primerno in natanko predpisana in samo v namen uradne statistike nujno potrebna oznanila, da se pridobi vsled popisovanja zalog tudi resnično in popolnoma zanesljivo sliko gotovih zalog in da se s tem doseže primerno podlago za poznejšo v občo korist namenjeno uredbo porabe. Trst, dne 10. oktobra 1915. Za c. kr. namestnika: A 11 e m s I. r. njaču, z zaprtimi očmi pod dvojnim vplivom utrujenosti in prebave, odpočije po svoji dolgi vožnji in s?nja o oni sijajni bodočnosti, ki mu je plavala pred očmi, vas ljubeznive naše bralke, pa prosimo, da nam sledite v oni umazani in plebejski del mesta, ki nI več Pariz, ki pa tudi še ni Montmartre, ki pa obroblja desno stran vnanjega buljvarja in sicer od mitnice des Martyrs do mitnice des Batignolles. Kdor prihaja v Pariz skozi mitnico Blanche, vidi na desni strani ozko, majhno in ostudno ulico, ki se imenuje Kon-stantinova ulica. Visoke hiše stoje ob obeh straneh te kratke ulice. Končava se pri poslopju, ki je napol krčma, napol pa javno plesišče in ki je znano med prebivalstvom tega mestnega dela pod bahavim imenom »Idalijni vrt«. Tri skrivljena polutrhla drevesa, dve lopi, obrasth s kovačnikom, ki ga je razje-del prah, nekaj vegastih miz, ki so bile nekdaj pobarvane svetlo zeleno in so se- Aprovlzacijske stvari. Zmešnjava pri prodaji kruha. Kaj je vzrok? Umljivo je, da take stvari, kakor je u-vedba krušnih izkaznic ne gredo gladko že takoj prve dni in da je treba vsestranskega potrpljenja. Da pa je bilo včeraj toliko zmešnjave, jeze, krika in vika, je pa krivo dejstvo, da so prodajalci kruha zahtevali, naj kupec prinese vse tatedenske (zelene) izkaznice, in so potem od vseh izkaznic odrezaval! odrezke. Kdor ni prinesel vseh izkaznic, mu je prodajalec dal le tolikokrat po 28 dek (4 odrezki,) kolikor izkaznic je prinesel kupec s seboj. Družiua 5 oseb je n. pr. hoteia dobiti cel kržič kruha (112 dek, 16 cdrezkov), a poslala je po kruh s samo eno izkaznico, od katere naj bi bil prodajalec kruha odrezal onih 16 cdrezkov, toda prodajalec (pek nasproti Delavskega doma v ul. Madonnina) ni hotel dati več kruha kot 28 dek (za 4 odrezke), češ ker je samo ena izkaznica. Ko je pozneje ista stranka hotela dobiti še za 12 odrezkov kruha, odrezanih doma, pek sploh ni hotel dati nič kruha, temveč je zahteval vse izkaznice; ko so mu jih prinesli vseh pet, ni vedel, koliko odrezkov bi odrezal za zahtevanih 84 dek, ter je dal cel kržič (112 dek) in seveda računal toliko več. Tako torej prodajalec kruha u-kazuje stranki, koliko kruha mora kupiti. Radovedni smo res, kdo je tako skrajno nerodno poučil prodajalce kruha, kako jim je ravnati? Povsod, v Ljubljani, na Dunaju, v Berolinu, sploh, kjer se uvedene krušne izkaznice se ravna tako-le: Stranka odreže doma od izkaznice, veljavne za tisti teden, toliko odrezkov, kolikor hoče kupiti kruha. Stvar dotične družine je, ali vzame danes več ali jutri manj kruha. Ce hoče, ga prvi dan lahko vzame za ves teden, a zato potem ostalih šest dni ne more kupiti več kruha. Enako je z moko. Prvi dan lahko vzame vso moko, kolikor jej je nakazujejo vse izkaznice za tisti teden; potem seveda nima tisti teden več pravice niti do moke niti do kruha. Je pač stvar dotične družine, kako si uredi nakup kruha in moke za en teden. Samo ob sebi je umljivo, da stranka ne bo rezala odrezkov od vseh izkaznic obenem, temveč toliko časa od ene, da jo porabi vso. potem od druge, tretje itd. Saj ni nikjer ukazano, da mora vsaka oseba vsak dan porabiti enako množino daj sive, in polupoloniljenih stolov, to je, kar nudi gostom tega zabavišča v poletnem času sladko iluzijo, da bivajo na de želi. Poleg tega pa se dobiva tu še kak prigrizek, ki naj bi bil tudi pripravljen, kakor na deželi, kozarec črnega vina, v katerem se nahaja vse, samo ne sok grozdja, in pa morda celo košček kunčeve pečenke, o kateri pa seveda ni treba misliti že naprej, da se je kunec pasel po pariških — strehah. Pozimi je to plesna dvorana, dolga in široka, ki jo razsvetljuje nekoliko kade-čih se in smrdečih sveč in krasi par rdečih cap namesto zastorov. Odprta je ta dvorana ob nedeljah in ponedeljkih za ljubitelje plesa in pikantne šale in vsak viteški plesalec mora plačati deset centi-mov za »contre«, valček ali polko. Čisto blizu tega čudnega in udobnega zabavišča se nahaja visoka hiša temne vnanjosti. Oprava teh hiš je enaka kot so ljudje, ki bivajo V njih. kruha, temveč se lahko štedi pri kruhu, da se dobi več moke. Naravnost smešno je ter za družine in prodajalce kruha silno nerodno in zamudno, da bi prodajalec sam odrezal odrezke in to od vseh izkaznic in menda celo od vseh enako. Tisti, ki gre kupit kruh n. pr. za družino 12 članov, naj vlači vsakikrat s seboj vseh 12 izkaznic in prodajalec naj odreže od vseh 12 izkaznic po nekaj odrezkov! Biaznej-šega ravnanja pač ni mogoče misliti! In kako naj odreže, če ta družina ne zahteva vsega kruha, kar ga jej gre en dan, namreč za 12 krat 4 odrezke, temveč n. pr. samo za 41 odrezkov? Kako naj teh 41 odrezkov odreže od vseh izkaznic enako, ker 41 ni deljivo z 12? Torej nemudoma proč s tako skrajno uredbo, ki je nerodno mučna za stranke in prodajalce in silno škodljiva posebno za stranke, ker človek, ki vlači s seboj cel šop izkaznic, lahko katero izgubi in potem ne more več dobiti, kar mu gre. Uredi naj se edino praktični postopek, kakor je u-veden povsod drugod: stranka na] doma odreže toliko odrezkov, kolikor hoče ime ti kruha, in prodajalec da na te odrezke toliko, kruha, kolikor ga odrezki nakazujejo! Će bi pa že ravno hoteli imeti v Trstu svojo posebno, že veliko nepraktičnej-šo kIobasico, naj se pa vsaj ukrene, da ni treba vlačiti k prodajalcu kruha vseh izkaznic, temveč da se odrezki odreznjejo toliko časa samo cd ene izkaznice, da se porabi vsa, ;n potem šele od druge, tretje itd. Ukrene naj se tudi, da bo imel, kakor je uvedeno drugod, vsak prodajalec kruha zunaj pred prodajalno nalepljen list iste barve, kakor so za tisti teden veljavne izkaznice. Tako odpada vsaka zmota zaradi izkaznic, katere so veljavne tisti teden. Upamo trdno, da aprovizacijska komisija ukrene tako čim najpreje, da se napravi konec sedanjemu neredu in zmešnjavi. Razne politične uestl. Misija Koritovskega? Zabeležiti nam je čudno vest. »Kurier Codzieny« piše, da so bivšega gališkega namestnika dr.a viteza Koritovskega, ki je bil pred nekoliko dnevi imenovan kancelarjem reda železne krone, merodajni kregi izbrali za važno misijo. Z rečenim imenovanjem da so hoteli dati izraza zaupanju, ki je stavijo vanj ob poverjenju one velike misije, ki se je ue more bližje označiti. — Ta vest vzbuja zanimanje ravno zato, ker je tako tajin-stveno koncipirana. Vprašanje je, ali ima res kaj konkretne podlage, ali pa gre tu le za poizkus lista, ki bi se hotel na ta način delati važnega in imenitnega. Socijalno demokracijo na Ruskem je sedanja vojna razcepila v dva tabora. Večji, radikalneji del je ostal zvest staremu strankinemu programu in je na stališču, da le kak velik poraz more osvoboditi ruski narod od obsovražene, svobodi nasprotne vlade. Zmerneje krilo pa se zavzema za brambo domovine, meneč, da bi vsled poraza Rusije ravno delavstvo najbolj trpelo. Zato da je socijalnim demokratom v doižnost, da glasujejo za vojne kredite. Kdor ne stori tega, zagreši izdajstvo na domovini. Kdor bi se vzdržal glasovanja, zafcreši strahopetstvo. Končno poživlja ta zmerneji del radikalnejega, naj sodeluje na delu za oboroževanje. Smrt atentatorja na avstrijskega ministra za pravosodje. V septembru leta 1911 se je odigral v avstrijskem parlamentu razburljiv prizor, ki bi bil mogel ministra dr.a Ilochenburgerja stati življenje. Med govorom socijalno-demokratičnega poslanca dr.a Adlerja je nekdo z galerije (Kidal nekoliko strelov iz revolverja proti ministru. Atentatorja so izpoznali v osebi mizarskega pomočnika Njeguša iz Šibenika. Na vprašanje je odgovoril atentator, da je streljal za to, ker je opazil, da se je minister med poslančevim govorom smejal. kar ga je, kot socijalista, tako razburilo, da je potegnil revolver in streljal. Njeguša so obsodili radi poizkušenega u-mora na sedem let ječe. Te dni je Njeguš umrl v kaznilnici v Steinu na Nižje-Av-strijskem. Nečista poslopja na mitnicah in zunanjih buljvarjih niso, hvala bogu. čisto nič podobna poštenim stanovanjem. Nekatera izhlapevajo hudodelstvo iz vseh lukenj svojih razpokanih sten. Ozka, po dimu ocrnjena in omazana okna se kažejo na sprednji strani hiše, o kateri smo govorili, in omet, ki se kakor luskine lušči z nje, je čisto enak vnanjosti onih ostudnih sifilitičnih bolnikov, ki jih zdravijo v bolnišnici »du Midi«. V pritličju stanuje neki bahaški pretepač, ki s svojim dozdevnim pokliccm spaja tajno in dobičkanosno skrivanje ukradenih stvari. Policija si dovoljuje pri njem od časa do časa nepričakovane preiskave. Ozki in temni hodnik, ki je vedno polzek in poln zopernega smradu, se končava pri lesnih, z blatom in smetmi pokritih stopnjicah, ki škripljejo pod nogo, ki stopa po njih. (Dalje). Stran II. -u*. »EDINOST« it 282. V Trstu, dne II. oktobra Iti«. . Doaiiice mil Kaki so i talijanski aeroplani! Dalmatinsko name tnistvo je razposlalo občinam dopis, kjer jim — v pouk prebivalstvu — opisuje italijanske zrakoplove. Toliko na aeroplanih, kolikor na hidroplanih je spodnji del desnega krila zelene barve, a sredina ostaja bela. Na vertikalnem krmi-In so • 'ijanske ban e. Italijanski zrakoplovi ..po dnevu nacijonalno zastavo z fcrboni Šavoje in kraljevo krono, po noči pa gore tri svetiljke v nacijonalnih barvah, belo-rdeče-zeleno; razun tega visi pod gondolo rdeča luč. Razlika med Dunajem in Trstom. V dunajski -Zeit < 6. t. m. čitamo pod naslovom »Kje ostaiaio zajci?« bridko pritožbo, da te na Dunaja zelo opaža pomanjkanje divjačine, posebno zajcev, in da je zaiec zelo redek gest na privatni opoldanski mizi. Gospodinje da ga zastonj love, niti v prodajalnah divjačine niti v veliki tržnici da ga ni videti, pač pa pogostor.ia kot »mladega ziiica s cmokom« ali > zajčjo nogo« na jedilnih listih večjih gostilen. In zajci so zelo dragi, po 4 do 6 K eden. — Bog ji:;i odpusti grehe in njihovo sladkosne-dnost tem ljubim Dunajčanom, ki si tako zelo žele »zajčka s cmokom« in se hudu-jejo, če jih stane lak zajček 4 do 6 K, do-čim pa mi i i žačani hvalimo Boga in svetnike, če zmoremo četrt kile zmrznjenega mesa za K 1'34 do K 1*48 ali kake »tri-pce s polen to« ter se prav radi zadovoljujemo s rp:«sio s fižolom % rminestro« in »ioio«. • tudi njemu postavi narod tak spomenik. In v resnici se trdno drži vlade brez nikake koncepcije in sklepa, pak mu ne preostaja drugega, nego da neprestano omahuje sedaj na to. sedaj na ono stran — med en-tento in centralnima vlastima. Je to človek udobnosti, ki najraje odlaša stvari in jih še bolj zamotava, ker nima odločnosti, da bi jih presekal. Bratianu vodi povsem osebno politiko, ki je niti njegov kabinet ne pozna. In tudi ministrstvo je popolnoma heterogeno (raznovrstno). Po polovic? so ru-sofiii. po polovici germanofili. Najjačia o- sebnost v ministrstvu je rusolil Costine-scu, dočim se minister za vnanje stvari, Porurnbalu. popolnoma udaja volji drugili. Da bi bil Bratianu sklenil z entento kak dogovor, tega ne veruje nikdo. V tem pogledu obstoje le domneve in kombinacije. Tudi bukareški diplomati centralnih vlasti so uverjeni, da ima vlada popolnoma svobodno roko na obe strani. Med kombinacijami verjetnosti je le eno pozitivno: oseba romunskega kralja! Dokler je bil prestolonaslednik, ni nikdo niti v lastni deželi poznal njegovih idej. Stal je v ozadju. To pa zato, ker je bil pokojni kralj jako občutljiv. Nastopal je le tedaj, kadar je šlo za modernizacijo romunske vojske. £c le, ko je zasedel prestol, so bili vsi iznenađeni, ker se je pokazalo, da je novi kralj odločen in jak značaj. V današnje borbe se ne spušča, ker čaka, da se strasti ohlade in streznijo. Govori se pa, da je njegov sklep že gotov: da bo sledil svojemu predniku ter da ne nastopi nroii naši monarhiji! Nagla sinrL Včeraj zjutraj ob polised-mih je bil zdravnik z zdravniške postaje pozvan .a poir.oč v hišo št, 16 v ulici Ti-ziano Veceilio. češ da je v tretjem nadstropju te hiic neki mož. ki nujno potrebuje zdravniške pomoči Zdravnik se je takoj odzval temu pozivu, a prišedši v rečeno hišo, je našel tam 62Ietnega vpoko-jenega državnega uradnika Frana Aga-čiča, ki pa je bil že mrtev. Pokojni je bil 5e po noči umri za srčno kapjo. Predsi-nočiijim je bil prišel domov še čil in zdrav. Rnzpslo&njg na Romunskem. Na šahovski deski, balkanskega poluotoka je Bolgarska zelo važna figura. Od nje ukrepov bo mnogo odvisen bodoči razvoj stvari na tem, večno razburjenem ozemlju. Konflikt med Bolgarsko in četve-rosporazumom je tu — to pa je moment, ko se morata tudi Romunska in Grška odločiti na desno ali levo. No, v obeh teh dveh deželah morajo voditelji države računati z razpoloženjem med narodom, torej tudi v strankah! Zato bo dobro služilo čitateljem, ako sc pouče o stališčih strank in o položaju na Romunskem. Iz nekega poročila v madžarskem listu »Az EsU po-sneir.lv'1; tozadevno nastopne podatke. Na Romunskem odločata gesli: rusoffl-stvo in gerinanofiistvo. Pri tem je brez po-mena ali se je kdo za agitacijo predal! To; so le ljudje minorum gentiom. Kaj takega se ne more trditi o politično eksponirani osebi. Ali tudi gerinanofiistvo in rusofil-stvo su 1 f^li. za katerima se skriva pravi ciij: . unska naj se poveča teritorijalno in po številu duš. Tira naj torej romunsko narodno politiko! Ni dvoma, da romunski politiki — z malo izjem — hrepene tudi po posesti ogrskega Erdeija in Banata, dočim smatrajo Besarabij za danajski dar, ki ga Romunska rada po\ rne Rusiji. Oermanofilstvo in rusofilstvo sta torej le prazni besedi, ker noben narod ne prelival krvi le iz navdušenja za drugega. In zato hočejo Romuni — da jim bo plen gotoveii — čim kasneje stopiti v akcijo. Diplomati rde, da je romunska vojska izvrstna, ali ima to ranljivo peto, da jej primanjkuje orožja in municije. Razun tega ima pred očmi strahoto zimske vojne v Karpatih in v Alpah. Zato je računati, da Romunska še doJgo ostane nevtralna. Romanska jc imela doslej tri stranke: liberalce, ki so na viadi, konservativce in konservativne demokrate. Ali v programu notranje politike je med njimi komaj kaka razlika. In kolikor je je bilo, so bile le osebne ambicije. Konservativni demokrati so rusofili. dočim je konservativna stranka razcepljena v pristaše Rusije in one centralnih vlasti. Rusofiiom je glavno sredstvo teroriziranje na zunaj in na znotraj. Na znotraj s tem, da opisujejo stvari tako, kakor da hoče naša- monarhija Romunsko uničiti. Na to "upisuje poročevalec način in sredstva kako se prirejajo demonstracije v ta namen. Zanimivo je, da je med takimi demonstranti tudi iz Erdeija (SedmograŠke)! pobeglih Romunov, nekdanji »cvet ogrske ] romunske iredente«. To so mladi ljudje, ki so. ko ie »^bruhnila vojna, pobegnili kot vojaški betuiicL Bogati na nadali in iluzijah si domišljajo, da nekoč na čelu romunskih čet zasedejo Erdelj. Toda Romunska jih ne uvažuje in so izpostavljeni bedi in pomanjkanju. Današnjo situacijo zamotava ministrski predsednik Bratianu s svojim dvoličnim vedenjem. V vsem tem človeka |e samo eno pozitivno: samozavest, da je sin velikega Bratianua, največjega državnika Romunske. ki je tudi v težkih časih vodil vlado Romunske s polnim uspehom. O-poacijonalni listi mn zato Često očitajo, da je le »sin spomenika velikega Bra-*t-»Tm-a« ter da sc r.e more odreči sanj, da1 Volna uničuje in ustearjn. Vojna je veliko zlo, neizmerna nesreča za človeštvo. Ne le, da uničuje duševne, kulturne in gospodarske vrednote, ki jih je ustvarilo človeštvo tekom dolgih časov z velikimi napori duha in telesa, marveč tudi zahteva zastonj v vsem snovanju za napredek človeštva in njegovo vsestransko blaginjo. Da niti ne govorimo o najdragocenejem, kar imenuje človek svojo last: o potokih prelite krvi — o izgubah na človeškem življenju. To bi bila ena, neizrecno žalostna stran vojne. Ali vojna prinaša tudi dobro, ker ustvarja!! Četudi ne direktno, ampak s tem, da po svojem učinkovanju odpravlja marsikatero zlo, ki ie razjedalo in zastrupljalo organizem človeške družbe in s tem silno oteževaio dosezanje tistih visokih ciljev, po katerih morajo stremiti vsi ljudje, pa naj govore ta ali oni jezik. Vojna je huda, trda, ali v mnogih pogledih vendar koristna šola, ki preporaja človeka in ga s svojimi grozotami dovaja do izpozna-nja. koliko je škodil sebi in sočloveku, u-dajajoč se slabim instinktom in nagne-njem. Tudi sedaj, med najstrašnejšo vseh vojen, se množe pojavi, ki vzbujajo nade, da se, če že ne odpravi, pa vsaj izdatno u-blaži enega naigrjih in za človeško skupnost najpogubnejih instinktov: sovraštvo človeka proti človeku, skupnosti proti skupnosti, le zato, ker sta ju^ rodili materi, ki ne govorite istega jezika in pripadale vsaka drugemu narodu! To je tisto zlo, ki je označamo z besedo: narodno sovraštvo. To zlo občutimo posebno v naši državi, tu imamo klasičen, uprav šolska izgled, koliki škoduje skupnosti sovraštvo med narodi. Mesto, da bi ljudje vsak po svoji plemenski inidvidualnosti, vsak po svojih potih in se svojimi sredstvi — svojim jezikom in svojimi duševnimi darov i — sodelovali za korist sveh, si nasprotujejo in ovirajo drug drugega v svojem napredku, na ustvarjanju novih vrednot, ki bi se združevale v dragoceno last vseh. Med sedanjo vojno -- pravimo — se množe pojavi, ki pričajo, kako prosvetljeni duhovi v vseh narodih zamenjajo izpoz-navati, koliko zlo je sovraštvo, ter začenjajo priporočati vztrpljivost, ki je pogoj za medsebojno spoštovanje — neizogibni predpogoj za blagoslovljeno vzajemno delo, podlaga za doseganje velikih ciljev človeštva. Mi smo zabeležili že mnogoka-teri tak tolažljiv pojav. Danes moremo zopet. Znameniti učenjak, profesor La-maseh, Nemec, je objavil v časopisu »Para pacem» velezanimiva raz motri vanja, ki se obračajo proti narodnemu sovraštvu. Naj bo že — pravi v tolažbo — usoda sedaj živeče generacije kakršna-koli, more sedanja vojna pomeniti le prekinjenje, ne pa trajnega oviranja. Noben narod in nobena druga država ne more živeti brez drugih. Vsi potrebujejo drug drugega za svoj razvoj v materijalnem, duševnem in moraličnem pogledu. Blago, ljudje, ka-pitalije in ideje morajo biti v prometu sem in tjačez. Vsak narod dobiva le koristi od tega, kar si je pridobB drug narod na kulturnih napredkih. Zato se tudi snidejo zopet na delu vsi, ki si danes stoje sovražno nasproti. Naj bo zid nezaupanja in sovraštva, ki ga je ustvarila vojna med narodi posameznih držav, še tako visok in dozdevno neprekoračljiv, vendar po vojni pade — kmalu pade. Posebno svari profesor Lamasch, naj svojih čustev nasproti narodom, ne uravnavamo po opisovanjih vojnih grozot, ki so jih baje zagrešili sovražniki. Takih zlodej-stev — tudi če so se res dogajala —-ne smemo ne v vojni ne v mirn pisati vsemu narodu v breme. Taka zlodejstva ne opravičujejo kolektivne sodbe o dotični vejski in nje narodu. Odgovoren je zanje le posamezen individuv. Ne puščajmo se po teh obtožbah — ki so vrhu tega često zelo dvomljive vrednosti — zavajati k sovraštvu proti drugim narodom! Pred sto leti je že rekel Jean Paul: »V najdalj-nein miru ne govore ljudje toliko nesmiselnosti in neresnice, kolikor v najkrajši vojni«! »Le tedaj — tako zaključuje profesor Lamasch —, če se bomo vzdrževali prenagljenih sodb, Če bodo cerkev, šola in časopisje skupno delovali za vzgajanje narodov k medsebojnemu spoštovanju in k iznoznavanju. da Jim je sovraštvo najslabši svetovalec, le tedaj more priti, česar Evropa najnujneje potrebuje: mir ne le med vladami, ampak tudi med narodi, torej trajen mir«. Take so besede prosvetljenega duha Lainaschevega. In ni on prvi v času sedanje vojne, ki govori take besede. Sreča za človeštvo, da se mu porajajo taki duhovi. taki veliki apostoli velikih idej, taki propagatorji plemenitih ciljev skupnega človeštva. Kdor res, kulturno misli in čuti, bo želel, da bi narodi v svoji skupnosti postali verni učenci takih apostolov, ne le pred njihovim licem, ampak tudi po svojih dejanjih in po vsem svojem življenju. Potem jim bo še le povsem jasna velika in tolailjiva resnica, da je vojna sicer velika nesreča za človeštvo, da pa je tudi šola, ki preporaja človeka k boljšemu, plemenitejemu in — s stališča najvišjih svojih koristi — pametnejemu življenju. Ako si narodi po tej vojni ideje takih apostolov usvoje kot vodilne, bomo videli, da vojna ne uničuje samo, ampak da tudi ustvarja podlage za novo, srečnele medsebojno razmerje! _ Borovi. Darovi došli »Rdečemu Križu« v Sežani na ranjencev dan v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva: 8. od županstva v Povirju: Nabrano v dotični občini (brez zaznamka) K121.32. 9. Od županstva v Vel. tfepmi: a). Nabrano v VeL Repnu po gospodičnah Alojziji Puričevi in Marni Skaberjevi iz VeHkegarepna: Skabar Jakob K J, Ravbar Matija K 1, Skabar Mihael 00 v, Lazar Jernej K 1, Skabar Mihael K 2, Purič Anton 60 v, Bizjak Frinčiika 50 v, Purič Ivan K 1, Žtvic Franc 50 v, Grahor Jožef K 1, Hlače Franc 60 v, Rurič Jožef 40 v, Skabar Jožef 60 v, Guštin Uršula 40 v, Škabar Anton 40 v, Skabar Anton 60 v, Skabar Gregor K 1, Skabar Franc 40 v, Ravbar Ivan 30 v, Skabar Jožef 60 v, Skabar Anton 60 v, Žvab Jožef K 1, Skabar Ivan K 1, Purič Ivan K 2, Skabar Anton K 1.40, Skabar Franc K 1, Skabar Anton 60 v, Skabar Ivan K 1, Milic Ivan 40 v, Skabar Jožef 50 v, Skabar Ivan 40 v, Guštin Anton K 1, Purič Jožef K 1, Purič Jožef K 1, Milič Mihael K i, Milič Anton K 1, Guštin Jožef 90 v, Skabar Franc 50 v, Skabar Mihael K 1, Purič A-lofzij 50 v. Lazar Ivan 60 v, Skabar Jožef K 1, Brana Jožef 60 v, Purič Ivan 80 v, Skabar Jožef 80 v, Purič Mihael 50 v, Skabar Ivan 60 v, Guštin Anton K L Skabar Ivan K 3, Lazar Marija 60 v. Ravbar Jožefa 40 v, N. N. K 1, Purič Viktorija K 1, Guštin Jožefa K 1, Skabar Marija K L Purič Alojzija K 1, skupaj K 47.30. b). Nabrano v Colu po gospodičnah Amaliji Gu-štinovi in Mariji Guštinovi, iz Cola: Družina Bizjak K 2. družina Guštin K 3, družina Guštin K 3, Guštin Alojzija K 2, Guštin Alojzija 40 v, Gušiin Alojzija K 1, Gulič Marija K 1, Guštin Antonija K I, Guštin Marija 60 v. Ravbar Josip, nadučitelj K 2. Guštin Anton, župan K 2, Ravbar Frančiška K 1, Zenic Marija K 1, Guštin Amalija 40 v, družina Ozbič K 3, Ravbar Anton K 2, Guštin Jožefa K 1, Ravbar Vincencija 40 v, Milič Amalija K 2. Skabar Alojzija 60 v, Skabar Ana 60 v, Guštin Marija K 1, Guštin Amaliia K 1. Guštin Jožef 30 v, Guštin Mihael 40 v, skupaj K 32.70. c). Nabrano v Vogljah po gospodičnah Zofiji Briščikovi in Amaliji Ravbarjevi iz Vogelj: Družina Brišček Ravbar K 6, družina Ravbar K 3, Ravbar Franc 40 v, Barič Marija 40 v, Tavčar Štefanija 60 v, Ravbar Jožefa K 2, Gerlanc Marija K 2, Ravbar Jožefa 60 v, Brana Marija 50 v, Tavčar Ivana K 4, Ravbar Andrej K 1, Ravbar j Terezija K 1, Guštin Frančiška K I, Ravbar Frančiška K 1.40, Brana Marija K 2. Ravbar Rozalija 1 K 2, Ravbar Marija K 2, Bole Marija 60 v, Skabar Amalija K 1, skupaj K 31.50. d) Nabrano v Vrkovljab po gospodičnah Amaliji Ravbarjevi in M. Lazarjevi iz Vrliovelj: Ravbar Jožef K 2, Vites Ivan K 1, Skabar Anton K 1, Križman Matevž K 1, Guštin Ivan K 2, Ravbar Mihael 60 v, Grahor Anton K 1, Ravbar Jožef 40 v, Ravbar Andrej K 1, Brana Anton K 1, Ravbar Anton K 1, Lazar Ivan K 2, Ravbar Jožef K. 1„ Guštin Anton K 1, Skamperlc Mihael K 1, Kojan Andrej K 1, Ravbar Anton 80 v, Skaai-perle Andrej 40 v, Colja Mihael K 1, Skamperic Ivan K 1, Križman Jožef K 1, Kralj Frančiška, K-l, Ravbar Viktorija K 1-40, Ravbar Franc 80 v, Grahor Franc 40 v, Gorup Anton 60 v. Brana Ivan K 1, Gnštin Franc K 1.10, Tavčar Ivan K 1, Ravbar Štefan K 1, Stare F. K 1, Stanič K 1, Asi-germeier K 1, Skabar Jožef K 1, Grahor Antonij.v K 1, skupaj K 37.30. Nabralo se je torej v občini Veliki Repen, skupaj K 118.90. er^aaifl HRMM3B fll Cene rožnih živil v Trstu. (Dne 10, oktobra 1915.) Moka bela .«•••••.«•••• K 0*73 kg Sladkor.......................K 1'— kg Meso (goveje) sprednji deli • . .K 4 32, 5 62 kg . „ zadnji „ K , . . 5 32, 6 — kg Meso telečjo K 520 . godinu starosti, da su dobru, glasa i ponašanja, da su zdrave tjelesne konstitucije, da su u posjtdu građanskih prava te da su — za slučaj da nijesu n svoistvu općinskog činovnika drugdje namješteni bili — sa dobrim utjehom prakticirali barem tri godine ti jednom općinskom uredu u Istri, ili. u uredu koje droge javne oblasti. Traži s« od natjecatelja podpuno poznavanje u govoru i pismu talijanskog i lirvatskog, a po mogućnosti i njemačkog jezika. Molbe imadu se podnesti podpisanomu do 20. oktobra 1915. KANFANAR, dne 29. septembra 1915. Glavar općine: A. OCRET. mi Krte Ječmen Fižol (stročji) vinarjev Krompir „ Grah , Paradižniki „ Radić . Salata m Zeleno 9 Česen „ vebula „ Jsjca 9 Buče . Pesa , Malancan« m F nmara m Mleko Olj« • • • • • K —80 .... 40 kg . . . 20, 32 kg. • • • • —1■— lig . ... 44. 52 kg . 4 do 6 merica . C do 8 glava . . . 4, 8 glava • • 8, 10 glava ... K 64, ksr . . 18,20 koma l . . H, 8 komad . 4 do G komad • . 6, 8 komad . ti do 10 komad 56, 00 liter K 4 — liter 5®O kron E Trst, Piazsa S. Giovannf f *W A mm « kuhinjskih in kleteraklh potreb« od lesa in plctealn, fik&fo* vre nt, šebrov in kad, Foifiekov, lopat reJet, sit ia bsakovretmh koier, jerbas^v ia metel ter mnogć dragih t to stroko IIhSmamaIia spaa^o&h predmetov. svojo trgovino % kuhinjsko posodo vs&ke vrsto bodi w Šampanjec Vam plačam, če Vam ne od pravi brez bolečin Ria Balzam PT kurja očesa bradavice in žulje s koreniko vred v 3 dneh Cena lončku K 1, 3 lončki K 2*50, 6 lončkov K 4*50. Kenieny, Kašice (Kauhan) L PoiEni predal 12 32, Ogrsko. vsake vrste, pristen izolski peneči aH dezertni refošk, peneči ali dezertni mo-škat, istrski in dalmatinski tropinovec, slivovic, istrska in dalmatinska vina, vermouth, maršala, konjak in rum vse pripravljeno in po nizki ceni prodaja J. PARČINA slovenska tvrdka, ex kavarna Goldoni, Trs t ^ Zaloga dalmatinskega vina lastnega pridelka iz Jesenic pri Oinišu i Filip Ivanišević ulica Torre Kanca 18, Telefon 14-05 Prodaja na drobno in na debelo. Gostilna-Buffet v ul. Nuova it. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste. TiHn B B K ZOBOZDRA^ViK v Dr. J. Cermak I se Je preselil In ordinira sedaj v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. lifeariieioiiovi)rK!33iKia9.PtaSiraiij3. ffl » IUlj Serravallc fe za bolehne in rekonvalescente« Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačitf. — Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad GGG0 zdravniškimi IZBORNI OKUS. spričevali. IZBORNI OKUS. ♦ sprejema od ^ in jih ob»e- vsakep-a tudi če ni u l zf druge. J ▼ečje zneske pc do + ♦ stuje j« 4 Vi. govom. _ ♦ otrarja čekovne račune z dnevnim obreato-+ Tanjem. X Rentni davek plačuje zadruga + VI« ga se lahko po eno krono. | FtštK-fcroiiB&i reiau 71171 TOfFH Troovsko-obriaa zadruga v Trsta i jamstvom ! ulica S. Francesco Stev. 2, I. nadsL ; ♦ » • ♦ »♦»♦♦♦♦♦♦♦j Posojila ♦ daje na osebni kredit in na zastavo ♦ proti plačila po dogovora. X Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. Priporoča male hranilne Skrinjice, ki so posebno primerne za družine. ♦, z£J BANKAH )Sf. 18 Stev. 5 (Lastne KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pb.na, prioritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in Mngo ležeče v tovnih sttnd&č* SAFE - DEPOSTS. PROMESE. _Braojnvi: JADRANSKA._ MENJALNICA VLOGE HA KNJIŽICE 4* OBRESTO ot£SJe VLOG DA TOJJALKE; DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA .SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ĆEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERTJE. «7, ia od f1/, do 5 pop. poslopje) ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgub f, revizija žrebanja srečk itd brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITl Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ESKOMPT MENIC