gUBSCRIPTsONj y. S- Canada & ŠV!exico: V: Single Copy 2 c«rits. VOL. IX. No, 40. (SLiO JE > 10 PEO I* JL.E) NAROČNINA: Za Zd< dr- Canado & Mexicot Celoletno . $1—— Poj tet no .*. —«50 četrtletno .. . —C5 Za inozemstvo: Celoletno .$1*50 Posamezna štev. 2 centa. ir Phone: Cortlarrt 5188- NEW ¥0RK, — PITTSBURGH, PA., četrtek, 25. novembra (Thursday, November 25.) 1915. Geslo: ^Slovenijo Slovencem 1 *- Leto IX. St. 40. M t JUNAŠTVO NSKIH FANTOV. Z k „R,D E 0 ! O! Z" V LIUBLJ ANI dalmatinski domobranci W JUNAKI 17. SLO- VENSKF.GA PEŠPOLKA SO VRGLI LAHE NA CELI ČRTI NAZAJ. — LAHI SO IMEL! STRAHOVITE IZGUBE. Dunaj, Avstrija, 24. nov. --- četrta velika bitka ob .Soči so še vedno vrši. Da bi dosegli vsaj kakšen majhen uspeh, prodno se. sestane palament k zasedanju, se trudijo Lahi na vse kriplje, da bi prodni! naprej v gorisfeem obmostju. Toda vse velikanske žrtve so zaman. Kakor hitro pri kakem na skoku kaj malega pridobi jo, jih naše hrabre rete z nasprotnim napadom takoj zopet prepodijo. Vse žc pridobljene postojanke, so Lahi zopet izgubili. Njihove izgube so strahovite. S KRVAVIMI GLAVAMI POSLANI NAZAJ. Avstro-ogrski generalni štab naznanja z ozirom na položaj na avstri jsko-italijanski fronti: ..Na jugozapadnem bojnem pozorišču so Italijani zopet obrnili svoje napade na goriško obmostje, pa brez uspeha. „Dalmatinski domobranci in priznani junaki slovenskega pešpol¬ ka štev. 17, so zopet zavzeli ostanek strelskih jarkov, ki je padel pri Oslaviji v roke sovražniku. ..Pri Podgori so podvzeli Italijani na en sam dan pet napadov, a so bili vedno odbiti. ,.V pokrajini San Martino se je posrečilo italijanskim četam pro¬ dreti v naše postojanke, toda kmalu so bili zopet pregnani, in ko se je znočilo, so imeli samo še majhen del pridobljenih pozicij. ..Manjši italijanski oddelki, ki so severno od Soče prekoračili reko. so bili pognani nazaj. ..Posebno silno so napadli Italijani Col di Lana, toda kakor na drugih točkah, tudi tu njihovi napadi niso imeli 4 nobenega uspeha" KRVAVI BOJI OB SOČI. Znani vojni poročevalec velikega angleškega dnevnika „World“ v Nev Vorku je poslal temu listu poročilo, ki se glasi: Trst, 'po selit na Dunaj in Amsterdam, 23. nov. — Soška fronta, kise vleče od severa Gorice do tržaškega zaliva, se dobro drži. Ako se pomisli premoč Oadornovih armad in izvrstno italijansko topništvo, se mora reči. da ponavlja tukaj general Boroevic svoje karpatske operacije. Njegovi ljudje se borijo kot levi, posebno v pokrajini St. Mihele in Podgorv Sp-ošno je opažati, da je gen. Gadoma v zadnjih paffu njegovi najstareist iii 'najboljši 'častniki. ITALIJANSKI VOJAKI NALAGANJ. Italijanski ujetniki pripovedujejo, da so jim zatrjevali njihovi predstojniki, da so že pred Ljubljano. Eden teh, katerega so peljali skozi Gorico, ni hotel verjeti, da je to mesto v resnici Gorica, Izjavil je, da so Lahi zavzeli Gorico že pred tedni. Šele v neki italijanski tr¬ govini so ga mogli prepričati, da so ga nalagali njegovi lastni ljudje. • .SAMO ANGLEŽI UPAJO NA ZMAGO. Med vsemi ujetniki so menda samo Angleži prepričani, da mora Anglija zmagati. Zanimivo je, da kličejo ranjenci na bojnem polju po svojih materah. Človeku seže v srce, ko sliši ponoči klice: ..Mama mia“, ihtenje in stokanje ranjencev. ITALIJANSKA POROČILA ZLAGANA, V Rimu objavljena poročila o položaju pred Gorico in ob Soči so vseskozi zlagana. Tako poroča avstrijski glavni stan. Avstrijski gene¬ ralni štab opozarja na dejstvo, da si celo oficijelna italijanska poro¬ čila nasprotujejo. Dunajski listi pripominjajo k temu. da bodo Lahi začeli kmalu še bolj debelo lagati, ker se nahaja ministrstvo Salaudra v zagati, in je pričakovati burnega zasedanja parlamenta, ker ni poročati nič resničnih uspehov. ITALIJANI „BLUFFAJO“ DALJE. Rim, Italija, breko Pariza in Londona, 23. nov. - N čerajšnje po¬ ročilo italijanskega generalnega, štaba je oeividno še bolj lažnjivo, kot uradne objave. Tako naznanja gen. Gadoma, da se italijanske čete borijo dalje z ^neprimerno hrabrostjo", ter da so zavzele nadalj- ne postojanke Avstrijce v pri Oslaviji, ter ujeli 459 sovražnikov. Pri Podgori in Kalvariji da so Italijani sovražniku odvzeli več j alkov, ter da enegično prodirajo naprej. ____ petIogrTd Spoznava nemške uspehe. Petrograd, Rusija, 24. nov. — Uradno poročilo ruskega vojnega ministrstvo naznanja, da, so Rusi pognali v Riga okraju sovražnika nazaj, in da so razdejali del njihovih zakopov. ■ Na levem bregu reke Stvr se je vršilo več bitk. ki pa v splošnem položaja niso izpremeniie. V Galiciji je prišlo na vzhodnem bregu Stripe do praske s sovraž¬ nimi predstražami. ki je prekoračila reko. Sovražni voji, ki so zace i od Berna vy do južnega kota Iško v jezera s ofenzivo, so bili po na¬ šem. ognju pognani nazaj. Sovražnik je moral predati r eJiko,ze ..r je zasedel Janovko. BEROLIMSKO POROČILO. Berolin, Nemčija, 24. nov. — Iz glavnega stana naznanjajo, da je bil odbit slab napadi Rusov na pokopališče pri Illopkst, severozapadno od Duenaburga. Drugače je položaj neizpremenjen.____ tV PA A/ V Ljubljani, dne 20.oktobra 1915, ^ rV »t»T, ^ ^ ST0L^ V i*-'-« r I. POLOŽAJ VMACEDONIJI KRITIČEN 2A ALIIRANCE. London, Anglija, 24. nov. —• Položaj angleških in francoskih čet v Maeedoniji postaja vedno bolj kritičen, in ako se kmalu ne umak¬ nejo čez mejo na Grško, jih čaka uničenje. Iz francoskega glavnega stana v Kavadarjn naznanjajo, da so Bulgari pregnali Francoze iz njihovih postojank ob Rajeeu, pritpkn Črne Reke. Mnogo resnejšo, pa je poročilo iz Aten. da je zbor generala Galhvitza dospel v Ma- cedonijo, ter se združil z Bulgari, ki se pripravljajo na splošen napad. Atene, Grško, 24. nov, — Po semkaj došlih poročilih se je pre¬ selila srbska vlada iz Mitroviče v Prizrend. v zapadni Srbiji, blizu albanske meje. Diplomatični zbor se je podal v Peč na Črnogorskem. ODLOČITEV NA KOSOVEM POLJU. Berolin, Nemčija, brezžičnim brzojavnim potom, 23. nov. — Na zgodovinskem Kosovem polju, kjer je 1. 1389 porazil sultan Murad grbe pod poveljstvom njihovega kneza Lazarja, se le še slabo upirajo ostanki srbske glavne armade. Čete centralnih vlasti in Bulgarov so i udrle skozi Labsko dolino, in bijejo na srbski eentrum med Mitroviču I in Prištino. Srbi so popolnoma demoralizirani, in njihova artiljerija obstreljuje lastno pehoto. ZASEDENJE SAND Z AK A. Zasedenje Sandžaka se vrši naglo, in mohamedansko prebivalstvo e sprejelo zmagovite avstro-ogrske čete z. odprtimi rokami. PRIZNAVAJO POPOLEN PORAZ, i Solun, preko Londona, 23. nov. — Srbski vojni minister je v Prizrendu priznal, da za ostanek srbske armade ni nobene vee rešit- v- ' * Bojevali se bodemo, dokler nam ne odvzamejo zadnjega koščka zemlje** je rekel minister. ..Kadar se nam bode bližal konec, se bo¬ demo umaknili na tuje ozemlje, kakor so to storili Belgijci, in potem storili, kar moremo še storiti".___ __ poročevalcem podati pravo Atenah vlada tanje, in kra- London, Anglija, 24. nov. — V ne. V Solunu se nahajajoči fran- zndnjem času so aliiranci zelo pri¬ tiskali na Grško, in bi radi z raz¬ nim' grožnjami prisilili kralja Konstantina in njegovo vlado, da bi :-e jim pridružila. S svojimi grožnjami so pa dosegli ravno nasprotno. Iz Soluna brzojavlja poročevalec „Daily Telegrapha** sledeče: ..Ko je britski poslanik v Ate¬ nah proglasil blokado grške obali, se je prebivalstvo zelo razburilo; položaj je postal kritičen. In si¬ cer tako, da je francoski minister Deunvs Goc-hin, ki je hotel ob¬ iskati čete aliirancev v Maeedo¬ niji, takoj odpotoval nazaj v Ate* coški in angleški častniki so zelo pesimistični, in eden njih je izja¬ vil, da se nahaja njihova armada v stanju talcev. Nek visok grški Uradnik je izjavil na vprašanje, kaj se zg.odi, ako bodo pognane čete aliirancev preko grške meje, da bode Grčija dovolila tudi Bul— garom, Avstrijcem in Nemcem, da pridejo na grško ozebilje. Da bi grška armada nameravala raz¬ orožiti čete aliirancev, sicer ome¬ njeni uradnik ni 'povedal, toda sklepati je iz okolnosti grške mo¬ bilizacije, da grška armada ne bo¬ de držala roke križ«m. Vedno več grških čet prihaja proti Solu¬ nu in srbski meji, da tako vedno bolj raste nevarnost, da vpadejo te čete aliiranecm v hrbet**. Nepremostljiv razdor med Grčijo in aliiranci, Atenski poročevalec lista „Idea Nazionale** v Rimu naznanja v neki svoji brzojavki iz Mesine, da je popolen razdor med aliiranci ter Grške neizogiben, ter prero¬ kuje, da se postavi Grška v ma¬ lo dneh na stran centralnih vla¬ di in Bulgarske. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da Grška ne bi bila tik pred vojno z aliiranci, brzojavlja italijanski poročevalec. Ker je uvedla grška vlada zelo strogo V p r. -ktičuo vojno F -vsko palačo stražijo čete noč in a 'm. Pogodba o zvezi med Gr- §j. .•> in Bulgarsko je najbrže že dav V) podpisana, in v grškem ,p r . v , mestu .se nahajajo turški U >bh ».ščenei. ki najbrže samo ča- kv jo n f to. da se ustvari tudi gr- šk >- J ur,\ka aliahca. Tz Bulgarske n- nrestai 10 prihajajo pošiljatve živi! na Grško. Oficijozno grško g f -onisje kaže aliirancenT, vodni b' l;i nepri jazno lice, ter piše proti n im. Ministri in drugi vladni za miki se neprestano posvetuje s poslan !>'ki centralnih . vlasti Bulgarsk t in Turčije. Pražit e grožnje. Voka d rim a i 'z Rima došla brzo javka naznanja*. M 1,ritski V0 L n-i minister Lord Kitehoner ze iz f | a _ se g ški kralj K on A antin pridobiti z: aliirance. Sed.aj se hočejo po- služiti zadnjega dstva in pro¬ glasiti vojne zonokoli Giške. Trko bi bil GršhV onemogočen vsak uvoz življen.isb' dr in drugih STOJ jo trt’ uvoz sredstev. ki ministrski predsednik Briand brzojavil v diplomatični misiji na irsko poslanemu ministru Cecili¬ ji. da so sklenili aliiranci napeti druge strune napram Grške. Tu¬ li Italija se hode udeležila tega pritiska.. Mobilizacija grške armade. Mobilizacija grške armade se ■vrši jako hitro, in danes se nahaja že približno.500.000 mož pod orož¬ jem. Po nekem poročilu iz Soluna je ponudila grška vlada aliirancem za slučaj njihovega bega iz Mače donije majhno ozemlje v svoji de¬ želi kot zavetišče, toda pod pogo¬ jem. da ne bodo skušali izkrcati novih čet. Kakor sc govori, sta Lord Kitehener in francoski mi¬ nister Coehifi ta predlog odločno zavrnila. Solun hočejo zasesti. Berolin, Nemčija, 23. nov. — Blokada, katero so proglasili alii¬ ranci zasesti Solun, ter da so som iz Aten došlih poročil tam¬ kaj veliko razburjenje. Naznanja sc nadalje, da se pripravljajo alii¬ ranci zasesti Solun, te r da so sklenili zapleniti železniško pro- fz Aten poročajo, • ■•••• L Društvo ji a sicer deficit v bol¬ niškem s jadu, da pa ni krivo te¬ ga ono, ker bolnike strogo nad¬ zorujejo, Društvo štev. 141. Del. Beljan pozdravlja delegacijo in se zahva¬ ljuje za podporo, ki se je pošiljala članom, v času stavke. Pri duštvu je vse v redu. Društvo štev/ 142. Del. Markič poroča, da društvo še dobro na¬ preduje, in je precej v redu." Za¬ tem zahteva br. gl. tajnik, da de¬ legat pojasni, kje je tisti deficit, o katerem je okoli govoril, da ga ima gl. tajnik. Br. Markič poja¬ snjuje, da je to povzel iz računa, navedenega v stenskem koledar¬ ju. Odborniki pojasnjujejo, da je prišlo to po pomoti v tiskarni. Br. (Nadaljevanje.) pravilih poroča pozneje. Za društvo št. 149 poroča br, Dolinar, da je vse v redu, ter da se društvo protivi, da bi imel gl. odbor popolno oblast čez društvo kakor se je baje izrazil gl. pred¬ sednik. Za drutvo št. 151 čita br. Ver- derbar pismo. Se vzame na zna¬ nje. Društvo št. 153. Del. Urbaj po¬ roča, da je vse v redu. Za društvo št. 155 poroča br. Luskovič, da je vse v redu. Za društvo št. 164 poroča br. Bedene, da je vse v reu. Nima pritožb, ne prošenj. Ima tudi na¬ svete glede pravil. Društvo št. 165. Del. Kadišek poroča, da društvo radi slabih de¬ lavskih razmer ni moglo napre¬ dovati. Imeli so že čez sto članov, da so pa v zadnjem času nekoli¬ ko nazadovali. Z^tem predloži za¬ devo br. Vid Kišlina, ki mu je bila podpora prikrajšana radi na¬ pačnega datuma od strani zdrav¬ nika, ki je obenem zdravnik druž¬ bo, pri kateri je bil br. Kislin za- dobil poškodbo na nogi.. Po po¬ jasnilu gl. tajnika in po‘precita- nju tozadevne korespondence, je stavljen predlog, da se mu izpla¬ ča $40.00/v smislu pravi!« Spre¬ jeto. Zatem predloži delegat Kadišek zadevo pokojnega br. Vidrica, kteri je bil ubit, in za kterim je bil on prisiljen plačati pogrebne stroške v znesku $134.00, ker se je za njega zavzel. Prosi, da mu jednota povrne del teh stroškov. Br. gl. tajnik pojasnjuje, da po kojni brat ni bil še popoln član jednote in- glavni urad ni smel po pravilih nič izplačati, Po natanč¬ ne jem pojasnilu delegata, je stav¬ ljen predlog, da se povrne $100 teh stroškov. Predlog podpiran in sprejet. Zatem se zahvaljuje del. konvenciji, in obljubuje, da se bo društvo tudi hvaležno ska- zalo. ;• ...— za bolniško podporo. Br. gl. taj¬ nik in gl. porotniki pojasnjujejo da se je podpora odklonila, ker je zdravnik dr. Kern izjavil, da je bila ista sposobna za lahko de¬ lo. Po kratki -debati je stavljen predlog, da se ista podpora izpla¬ ča. Stavljen je protipredlog, nam¬ reč, da se samo polovico izplača, ker je tudi sama nekaj zakrivila. Predlog, da se izplača vsa pod¬ pora, sprejet. Br. Kunčič prečita trnji P 1 « 11 . 0 sestre Grdina, ki prosi, da se Ji izplača porodnina, ki je bila od¬ bita, ker je bila za časa poroda suspendirana. Po krajšem poja¬ snilu gl. tajnika je stavljen pred¬ log-, da se izplača, če je opraviče¬ na’po smislu pravil, kar morajo dokazati potrebne listine. -Društvo štev. 187. Deiegatmja Vegelj poroča, da je društvo v re¬ du. Prosi, da br. glavni tajnik po¬ jasni zadevo umrle sestre Srnišek, za ktero tožijo sorodniki jednoto za posmrtnino. Br. gl. tajnik po¬ roča, da je bila umrla Ana Smi- šek zbrisana iz jednote, ker je prišla z zastarelo boleznijo v jed noto. Prečita se tudi brzojav, v katerem se naznanja, da je sodba izrečena, da mora jednota posmrt¬ nino in sodnijske troske plačati. Br. gl. tajnik daje s tem še na¬ tančnejša pojasnila, čemu sledi kratka debata, na. kar je stavljen predlog, da se zadeva izroči gl. odboru, da stvar bolj natančno preišče in plača/le potem, če ni ■ugega izhoda. -Podpirano sprejeto. Društvo št. 166. Del Primožič poroča, da nima prošnje, ne pri- Društvo štev. 191. Del. MatetiS poroča, da je pri društvu vst v redu. Nima pritožb, pač pa proš¬ njo bratov, ki so 7 milj oddaljeni od društva in ki žele ustanoviti tam novo društvo iz starih elanov. Zaključi se, da to pride v poštev, ko pridemo do izdelovanja pravil. Društvi) štev. 192. Delegatinja Kočevar poroča, da je pri društvu vse v redu, da isto dobro napre¬ duje v naprednem duhu. Društvo izraža zaupnico gl. uradnikom. Za društvo št. 196. poroča dele¬ gat Vogrič, da je isto v redu in čita več nasvetov v pravilom, po šebno da se naredi sklad za one¬ mogle. Društvo želi, da se »Glasi- tožb. Glasilo naj postane dnevnik, to" 'spremeni v dnevnik, neprisi pa ne prisiljen. Društvo daje za¬ upnico glavnemu odbordti. Društvo štev. 168. Del Vivoda poroča, da je pri društvu vse v najlepšem redu in želi isto, da postane »Glasilo" dnevnik. Da se pro-dajalei opojnih pijač ne volijo v glavni urad. Društvo št. 169. Del. Juvan po¬ roča, da je vse v najboljšem re¬ du. Društvo št. 172. Delegat Cetin¬ ski poroča, da je društvo v naj¬ lepšem redu in dobro napreduje. Društvo št. 173. Del. Požar ni¬ ma nič pritožb in je pri društvu vse v redu. Ime dve prošnji. Prvo je za odškodnino za brata Oda, ki je izgubil roko. Po pojasnilu gl. tajnika je stavljen predlog, da se gl. tajnik pojasnjuje, da je dele- ista izplača, ko se predložijo po gat govoril okolu po salonih o tem in da isti obdolžitve dokaže, ali pa prekliče. Stavi se tozadevni predlog, ki je podpiran in sprejet. Zatem se vname kratka debata. Stavi sc predlog, da se debata za¬ ključi. Sprejeto. Potem izjavi del. Markič) da se ne spominja, če je trebile listine. Sprejeto. Druga prošnja radi suspendiranja brata Fr. Začnik se zasliši, na kar je stavljen predlog, da se suspenzija prekliče. Sprejeto. Društvo želi, da postane Glasilo dnevnik, pa ne prisiljen. Društvo št. 177. Del. Mohorič govoril ali pa ne, in če je govoril,. poroča, da je vse v dobrem sta? da nima dokazov. Glasilo naj o- j n ju. "Nima pritožb, ne prošenj, stane tednik. \ Društvo štev. 178. Del. Bole po- Društvo štev. 143. Del. Saršek poroča, da je pri društvu vse v redu in isto izvrstno napreduje. Društvo je zato, da postane »Gla¬ silo" dnevnik, pa ne prisiljen. roča, da nima društvo uobehjh pritoži) in želi, da postane Glasilo dnevnik, pa ne prisiljen. Društvo št. 180. Delegat Cerar: j »Cenjeni delegatje in delegati- Društvo št. 145. Delegat Božiči nje! V imenu društva »Planinski zahteva, da gl. tajnik izjavi, kdo j Glas" št. 180 izročam najtoplej da je obrekoval njih društvo pri j še pozdrave bratom in sestram pri glavnem uradu. Br. Verderbar S, N. P. J. -Naše društvo izreka poroča, da br. D. O. in daje po- popolno zaupnico glavnemu od- jasnila. Pri društvu je drugače boru S. N. P. J. S tem je pove- vse v redu. dano vse. »Glasilo" naj postane Društvo štev. 146^ Del. Kaučič dnevnik, pa .ne prisiljen. Osebno poroča, da je pri društvu vse v se zahvaljujem »Salamonovi 1 raz¬ redu. Zahteva pojasnila glede za- sodbi glede malenkostnega uespo- držane bolniške podpore br. Hod-1 razuma z bratom Ivan Kržan. Na- ka in sestre Dušek. Br. gl. tajnik!prej za razvoj in procvit* S. N pojasnjuje, da se je to zgodilo j P. J.!" zato, ker je nakaznica br. Hodka j Društvo št. 182. Del. Kuhar po¬ bila zastarela, sestre Dušek je pa' bila nakazana za več kot $40. Br. delegat povdarja, tja nakaznica ni mogla biti zastarela. Ker se je nakaznica zgubila in ni mogoče zdravlja konvencijo v imenu dru¬ štva, ter poroča, da je pri dru¬ štvu vse v redu. Članstvo želi. da postane »Glasilo" dnevnik, pa ne prisiljen, in tja ah vrši prihodnja dokazati, kje je krivda, je stav- konvencija v državi Minnesota. Ijen predlog, da se nakazano svo- • Za društvo št. 184 poroča dele- to izplača. Sprejeto. Društvo št. 147. Del. Eršte po¬ zdravlja delegacijo in poroča, da je pri društvu vse-v redu irč do¬ bro napreduje. Glasila naj posta- Ijen. Društvo št. 200. Delegat Ter¬ čelj poroča, da je pri društvu najveeji red in napredek, se za¬ hvaljuje gl. odbornikom za izda¬ jo stenskega koledarja, ki je bil za jednoto velikega agitacijskega pomena, s čim je' društvo prido¬ bilo veliko novih članov. Društvo želi, da postane Glasilo dnevnik Za društvo št. 203 pozdravlja br. Krastič delegacijo in poroča da je društvo za dnevnik, ali pa vsaj dvakrat na teden. .Za društvo št. 205 poroča brat Hrast, da je vse v redu. Društvo št. 206. Del. Svilar po roča, da je pri društvu vse v re du. Potem prosi, da se pojasni kaj je z zadevo br. Kunšeka, ki je bil prikrajšan na bolniški pod pori. Br. gl. tajnik pojasnjuje, da je imel poročila, da je bil ome¬ njeni brat zmožen za delo in je ravnal le po pravilih. Društvo že li, da postane Glasilo dnevnik in da nabavi jednota licenco za dr žavo Kansas. Zadeva radi pošilja¬ nja bolniškega obiskovalca v drž Kansas je že rešena. Društvo št. 207. Del. Barič po¬ roča, da je; pri društvu vse v re¬ du in želi isto, da postane »Gla¬ silo* ‘ dnevnik. Predsednik zaključi sejo ob 12 uri opoldan. Popoldanska seja dne 27- septembra 1915. Predsednik otvori sejo ob 2. ar popoldan. Čita se imena gl. odbor nikov in delegatov. Navzoči vsi razen br. Miklaučič, ki je bolan Čita se zapisnik zadnje seje, ki -se sprejme s popravki. Zatem poroča br. Dolinar o bo lezni gl. predsednika, ki se nahaja v kritičnem položaju. Predlagano, da se pošlje enega delegata, da predsednika obišče in poroča kon venciji. Za tem je stavljen predlog, da se onim delegatom, ki se vozijo več kot eden dan, plača poieg vož¬ nje tudi za spalni vagon za eno noč. Stavljen je protipredlog, da se ne plača nobenih spalnic, pač pa navadni vožnji stroški, kakor do sedaj. Protipredlog sprejet. Potem se'čitajo pisma in Lrzo javi. Čita se protestno pismo bra tov Kržan iz Clinton. Ind., potem gat Underivood, da nima drugih posebnosti, pač pa želi, da se pla¬ čuje porodnina še za naprej. Za društvo št. 185 prečita br, Kunčič, pismeno pritožbo sestre [vabilo na veselico od pevskem ne dnevnik,-'pa ne prisiljen, O Rožmanič. ki je, bila prikrajšanaMrtištva Prešeren, pozdrav in na svete k pravilom ud društva štev. 212 prošnja od društva štev. 1 1 , ki prosi odškodnino zajmobolne- ga br. Brozoviča in se pritožuje radi napačne informacije o njih čarterju. Glede zadeve br. Brozovič po jasnjuje, br. gl. tajnik, nakar je stavljen predlog, da ,se_ prepusti glavnemu odboru v rešitev, da isti pomaga br. Brozoviču, kur je po pravilih mogoče. Podpirano m sprejeto. Potem se preide na poročila de¬ legatov. Društvo št. 209. Delegat Me¬ kinda zahteva, da se reši zadeva br. Friskovee, ki želi sedaj od¬ škodnino. Br. glavni tajnik pojas¬ njuje zadevo in prečita zdravni¬ ško izjavo, na kar se predlaga, da se ravna po pravilih. Sprejeto. Društvo št. 210. Del. Radano- vič poroča, da je pri društvu vse redu, in da isto dobro napredu¬ je. Glede pravil želi poročati po¬ zneje. Društvo št, 211. Del - Mahnič nima pritožb, ne prošenj. Želi, da Glasilo postane dnevnik, pa ne prisiljen, in da se pravila tiskajo tudi v hrvaškem jeziku. Za dru¬ tvo štev. 213 prečita br. Verder¬ bar pozdrav konvenciji, ki ob¬ enem želi. da se ne sprejema žensk v moška društva ter navaja vzro¬ ke za to. Društvo štev. 215. Del. Lakner nima pritožb, ne prošenj, in je društvo v dobrem stanju. Društvo šiv. 217. Del. Skuk ni ma pritožb, ne prošenj. Društvo želi, da postane Glasilo dnevnik. Društvo štv. 220. Del. Štruc po¬ roča, da je društvo v dobrem sta¬ nju. Predloži tudi prošnjo br. Dob¬ nikar, ki je že prejel vso bolniško podporo in je še naprej bolan, da sme isti i>rositi pomoči pri druš¬ tvih. Stavljen je predlog, da se mu dovoli. Sprejeto. Društvo štv. 225. Del -Milavec nima pritožb, ne prošenj. Društvo napreduje dobro in je napredno. Društvo želi, da postane »Glasilo dnevnik. Društvo štv. 226. Del. Zgonik poroča, de Je pri društvu vse v redu. ;>•••, . • želu tla rfošfahl' Glasilo dnevnik, pa ne prisiljen. Društvo štv. 228. Del. Bognar poroča, da nima pritožb, no pro¬ šenj. Glede pravil navaja: 1. Da glavni odborniki, ki so zadostno plačani, da'prežive sebe in druži¬ no, ne smejo imeti še postranske obrti, niti trgovine, ker je to pro¬ ti unijskim načelom ; 2. da se ne voli v glavni odbor članov, ki trgujejo z Opojno pijačo. 3. da se vse člane glavnega od¬ bora in vse moči v tajniški urad voli na konvenciji: 4. da se odpravi pomožni od¬ bor; 5. Glasilo naj postane dnevnik in se določi, da vsaka družina do¬ biva po eno Glasilo: 6. da se ustanovi poseben sklad za podpiranje revežev in onemo¬ glih. članov: 7. da se dovoli ustanovitev no¬ vih društev iz starih članov. Del. vpraša, zakaj se blagajni¬ ku ue pošlje potrditve, kadar se pošlje asesment na jednoto, na kar mu br. gl. tajnik da potrebno pojasnilo. Za društvo štv. 103 poroča del. Berger, tla- je pri omenjenem društvu vse v najlepšem redu. Potem predloži in pojasnjuje del. Cajn kar zadevo sestre Tere¬ zije Spleh, članice društva ..Pla¬ ninski Raj" štv. 107.. ki je bila radi nepravilne nakaznice pri¬ krajšana za $7.00 bolniške podpo¬ re. Po kratki debati jo stavljen predlog, da se ne izplača te pod¬ pore. Zatem je stavljen prdti- predlog, namreč, d«a se podpora izplača, ker članica ni bila- kriva sama, če nakaznica ni bila pravil¬ na. Protipredlog sprejet. Za tem poživlja br. gl. tajnik delegacijo, da poročajo društve¬ nim tajnikom, da isti prijavijo na glavni urad vsako zahtevo, ki jo ima kdo od jednote tir j ati, in je bila odobrena na konvenciji. Br. Zavertnik poroča žalostno novico, da je umrl na Angleškem sodrug Keir Hardie, tudi v Ame¬ riki doforoznani boritelj za de¬ lavske-pravice. ter poživlja kon- vencijo- da izreče angleškemu de¬ lavstvu za izgubljenega bojevni¬ ka in voditelja svoje sožalje, kar se zgodi. Potem se dovoli vstop glavne¬ mu podpredsedniku S. D. P. Z. g. J. Zorko, kr pozdravlja konvenci¬ jo in v kratkem govoru uhvaja. 30 OOO KNJIŽIC f . 5it0 po našo brezplačno knjižic®. *i- 0 tiT.-Ue na katerikoli moški bolezni, P ]m bo p zni kot jo zastrupljen V tefk-nSilahko Jtate, kako^se moz^kr U ta J reie ^ nalezliive moške bolc zm> , P J zlata *%™**«S, naduha, neprebavnost, za Jj® k ^ e;iurue bolezni, vspešno zdiavijo prnatno doma m okorela jetra in želodčne ter z majhnimi stroški. m glavobolu, izgubi teka, kislini - volje, sramežljivosti in plašnosti v uruzor, pptl . e i,„j et e zdravniške pomoči- ptomi pomenijo, da sla e |v^ 0 . imenuje kažipot k zdravju, vsebuje in nasveta. Naša knjiziep, katera s - /al a znanosti je m lahko vam pomaga dobre podatke in nasvete za bolne ljudi. y b 4 k zdravju, moči in kreposti. **oa*^« Pošljite kupon za Brezplačno knjižico. D K. J. RUSSEI.L PRIČE CO., 8.904, 208 N. Fifth Aye„ Chicago, IH., G. S. A. Gospodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno knjižico. Ime ... ... Naslov .. __L da obžaluje,, da se združenje ni izvršilo. Gospod Zorko poživlja, da kon¬ vencija deluje na to, da se zdru¬ ženje čim preje izvrši, za kar se mu predsednik zahvaljuje v ime¬ nu konvencij.e Potem predloži delegat Bellaek ponovno zadevo br. Troja, ki je bil prikrajšan za $20.00 bolniške podpore ter dokazuje, da je ome¬ njeni brat opravičen do vse pod¬ pore. Po kratki debati je stavljen predlog, da se preloži ta zadeva pod točka »razno". Podpirano in sprejeto. Za tem pride pbroeilo odbora, ki je skupno z zapriseženim'pre¬ gledovalcem knjig preiskoval je- dnotine račune. Odbornika Pie- teršek in Magajna preeiteta re¬ zultat pregledovanja in izjavlja¬ ta, da se računi vjemajo in so pravilni. Na zahtevo nekaterih delegatov poroča gl. tajnik, kje, in kako je naloženo jednotino premoženje. Obenem priporoča, da se svota, ki je naložena kot obrambni sklad, takoj preloži na upravni sklad. Stavljen je toza¬ devni predlog in za tem proti¬ predlog, da se ta svota naloži v sklad za onemogle člane. Stavljen je še posredovalni predlog, nam¬ reč, da se to vse preloži na točko »razno". Posredovalni predlog sprejet. , » . Za fvm pravil. jurišaujem le korak za korakom, Vrženi so bili z predmestnih livad v zunanje dele niesta. Naši so morali vsako hišo samo za-se za- Boj je trajal skoro cel dan. be so ske. Po ne tujin jurišem mogoče istega za¬ vzeti. Bil je trd, srdit in izredno kr¬ vav boj. ki se je bil za to srbsko belgrajsko postojanko. Srbske izgul vzeti " bile tukaj izredno velikan-j <>lo srbske z-ne so bile med bra- sedem do osem mrtvih j mteiji ter so stieljalo iz pušk m Srbov je ležalo drug vrli druge- 1 metale bombe im nase. Vsaka hi- ea v globokih obrambenih jarkih, jša je bda (mina napadalcev. Zev Večina le-teh mrtvecev je padlo j jut m dim ‘J. oktobra je udrl 3. že poprej kot žrtev našega arti- j bataljon sent!upoli tskega polka Ijerijskega ognja. Naše žrtve so na Kaliiirngiiau m tam razobesil bile razmeroma zelo male. Za to j avstrijsko zaslavo. Srbi so šene- se imamo zahvaliti naši vrli arti- Ijeriji. Na%e izgube so znašale namreč samo približno eno četr¬ tino srbskih izgub, čeprav ima po navadi napadalec mnogo večje izgube kot brdidtelj. Ko je napočil dan. so bili našli prednj i oddelki na sovražnem bregu v zelo nevarnem položaju. Pri belem dnevu, namreč ni bilo misliti na to, da bi se nadaljeva¬ lo prevažanje naših čet na srbsko stran Donave. Lastna artiljerija pa naše čete na oni strani ni mo¬ gla več podpirati, ker sta naspro¬ tujoči si sovražni infanterijski črti bili oddaljeni druga od dru¬ ge samo ob 50 do 100 korakov. Za hrbtom naših oddelkov je bila ši¬ roka in deroča Donava, tako da ^je bila ta hip zveza z glavno na¬ šo armado na severneni bregu Do¬ nave. nemogoča. V takem puloža- jp.A, .nora' naše. ; preslano umikali, Doreč se za vsa¬ ko ped zemlje in za vsako bajto. Končno so vsled vedno bolj silne, ga jurišanja naših.čet morali Bel- grail popolnoma izprazniti. Boj za. mesto je trajal/cela dva dni. Vojni plen je bil v Belgradu iz- redno lep. Poleg obilo topov, pušk in streliva so dobili naši v roke mnogo drugega vojaškega gradiva, mnogo usnja in premo¬ ga. Med tem. ko so naši na izhod¬ ni strani zapodili Srbe popolno¬ ma iz mesta, so udrle tudi zavez- niške čete na zahodni strani v B m ske m like mesta uradi rad. Še prej pa so na Cigan- n otoku prizadjale Šrboin ve- izgnbe. Na zahodni strani b okoliških hišah, vino- lašnikili in koruznih nji- je še sovražnik obupno a bil krnimo k (Dalje prihodnjič.) PREROD AVSTRIJSKIH ČET PRI BELGRADU, Za prehod čez Donavo in Savo pri Belgradu je avstrijska artilje¬ rija tamošnja tla dobro pripravi¬ la. Dne 6. oktobra je začela težka artiljerija bljuvati grozovit ogenj na mesto. Vsled obstreljevanja belgrajskih utrdb je bil posebno severni ddl mesta, Kalimegdan, kolodvor, klavnica in tovarniški del, po naših bombah skoro po¬ polnoma razrušen ter neprestano zavil: v gost dim m plamen. Gr¬ melo je tako, da se je v mestu Ze¬ munu zemlja tresla, kakor ob po¬ tresu. Avstrijski možnarji so iz¬ strelili čez tisoč bomb proti Bel- gnadii. V noči od 6. na *. oktobra o- krog polnoči šo bile avstrijske pr- V čete pripravljene za prehod, i ionu ji so veliko število čolnov m splavov že yee dni prej pripra¬ vili ob Donavi in sicer tako, da jih Srbi niso opazili. V teh čolnih bi se naj prepeljale naše, napa¬ dalne čete na srbsko stran Dona¬ ve. Vse je bilo tako spretno upri-. zor j eno in maskirano, da so Srbi SiK) . "bstreljevale in jih ko ti m Di- si:,;o i.) daljev- .p lo ; ne f osred " c v 1 * ližir j < ; so si P ale ! ODNOŠAJI MED GRŠKO IN si bske strojne puške, ki so se so-| ALIIR\NCI Nadaljevanje .s L strani.) .rjčli.jo in Doi- le v zadnjem trenotku oglasile, od spredaj in zadaj ogenj na na-| še vx*ste. (>?li nočni napad se je' namreč odigral na zelo majhnem prostoru. Ozek pas ob donavskem bregu do nasipa je bil brez vsake¬ ga kritja. Enako ozemlje se drži nasipa na drugi strani in se raz¬ teza nekoliko navkreber. To 0 - zemlje je obraščeno z grmičev¬ jem in se razteza do starih nasi¬ pov Kalimegdan^. Na izhodni strani se pa pride po majhnih li¬ vadah najpoprej do hišnih sku¬ pin m nato. do tovarniškega de¬ la mesta. \ Nasini sedaj ni drugega preo- Majalo, kot vstrajno vzdržati in počakati, da je bila srbska arti -1 jen ja. katero so naši topničarji I izsledili, uničena. Proti srbskim strojnim puškam in infanteriji so se naše 'čete dovolj močno zako-i pale. Za naše ie vel in) n In ! vil,o, da 5 go iz Soluna v Gji ran. Kako bod vorila na to čerio, postali zapovedal š( ga grška vlada odgo- asilnost, še ni odlo- pa je znano, da, je grškega geiieralue- štaba razoroženje Srbov, ha- a se ne smoje doti napasti m vreči v vodo. Celi dan (dne 8. okt. 1 se je nato vršil artiljerijski so se: poja- , . - - artiljerijski noj. Na Kalimegdanu s vil nase priprave . preijgzno opazili. Dne 7. oktobra, točno ob 2. uri zjutraj, so naše baterije pričele z silovitim ognjem obstreljevati ona mesta, ki so bila določeha za prehod naših čet. Srbski žarko- meti so bili takoj uničeni in naši težki topovi so zdrobili nevarne sovražne baterije na Vračarju in na Banovem brdu. Tako se'nam je zvečer dne 8. oktobra s pomoč¬ jo temne noči posrečilo, do j- d _ tranjega svita — okrog j. ure v jutro — spraviti več bataljonov čez Donavo in sicer na sevoro-iz- liodnl strani Bel grada. Te čete bi se bile morale vgnjezditi v tovar¬ niški del mesta. To pa je bilo mo- goče šele tedaj, ko je bil železni¬ ški nasip, .ki leži čisto blizu, za¬ vzet. Ta nasip so imeli Srbi prav močno zaseden. Nasip je bil za. Sr¬ be izborno dobra postojanka in kritje. Več mesecev so Srbi nasip votlili in svoje tamošnje utrdbe tako izborno krili in pa maskira¬ li, da je bilo edino s silnim bajo- vedno novi topovi, katere p a so nase baterije na banatski stra¬ ni m havbice monitorjev uspe- »neno pimulde. da. so morale umolknTtT Ko -ta nastopila noč, se ie nadaljevalo s prevozom svežih Čet Cez ])ona ^- Ranjence prvih čet so spraviti čez,, reko, čete na « f. stram Pa znova založili livom m živili. Srbi so C el 0 8 ' ila ?■ okt- z Vračarja strdiail na nase črte. .Posluževali 3 tvK I l TniTls kih metaeev srb- s stre- noč od so se bližine. Boj je bil'silm, SI so s drli preko Žičnih n' ^ a ' razvil se je boj mo ž a 7 J r;g ’ «rbi so se hudo boSf L r^ fanterist. ki j e i m J * ' ' Srbskl p a- mi i.. je IX « mlaki krvi, j ( ' Prestreli e- v na zemlji' v —j., puško proti našim* ^ ŽU Vilo mu je bruhala kri',^ Končno je bil nasip i n L? , raua - stojanke v naših rokah Je 1>0 ' Nato pa so drle mš, - , tl me «tu. v V) ., u " K r 1 " P ™ , s “ •* aopft j’”' 8611 - ka topova. Naša. »» + -> P - f -? Va to -ž- nmčil,7s r S“f 1 ' i - ia TO je 11 ^ J BOJNE MAPE | evropskih v boj zapletenih | In ^rzav v obliki velike knjig® § jij --z 20 stranmi.-* § IH — Samo 25 centov. —| II ' Za 50 centov. :tti | ji! Robite pa veliko knjig® | lil tstotako s tolikimi 1 stranmi q lij, in s slikami vladarjev vseh | jll se daj v boj zapletenih dr* iij III žav, poleg te pa še eno knji' ;;j j|| So s slikami z bojišča, ki vse ' jjj IH buje 50 krasnih slik. " lij Kdor sam® l;l torej zeli prvo, . ... tnapo, ;tii drugo, "»mapo s sb ' Iji bojišča", naj tuk°J ||: er pošlje obenem < jll hli 50 eeiitov na upravo venskega Naroda". -ril |j| Z U002 Mastne pripovedke, i- Mastne pripovedke* 2 . E 1626 Jvlov štajerski plčs. Štajerska polka. > ^ 1027 Štajerski kmetski ples z vris¬ kanjem, J. tlel V Štajerski kmetski nles £ vris¬ kanjem, 2 /'del. l: 1628 Kmečka 1 del ilehdler. Kmečka 2 del lendler. B 1629 Koračnica grenadirjev, k^rtr newyorska vojačka g‘odba. Zaročna mazurka. KVARTET PEVCEV „GLASBENE MATICE'*, LJUBLJANA. 10-lnch 75c. (Canada $1-00). ^ 6063 Domače veselje (narodna). Fantovski nabor ^narodna). ^ 606 1 O ja, zmiraj vesel,' vesel (nar.) a) Bog je vstvaril zemljico, L narodna). b) Tam za goro škrjančki pojo, (narodna). £ 6065 Na planincah, narodna.^ Krogospev: a) En hribček, b) Kranjski fantje. 6066 Šopek narodnih, 1 . • Šopek narodnih, 2 . 1- J 60J)T Dva nesrečna Italijana, naio .- Oj ta soldaški boben, narodna. O 6068 Soča voda ie šumela. Po potju že rožce cvetejc. nar. U «13« Ne bom se možila. Slovenska kmečka' Rodba. Ljubljana.^ Gtihenga na semnju. Koini<-in prizor. Kvartet' slovenskih pevcev. ^ «137 Sijaj, sijaj sotnčeue slivenskih pevcev. Ponočni pozdrav. Storch. Lu- dovik Bajde, z spremljeva- njem glasovirja, Ljubljana. RUDOLF TROŠT, OPERNI PEVEC (BARITON), LJUBLJANA- N EW YORK. Z ORKESTROM. 12-lnch $1.25. (Canada $1.50.) K 5004 Mornar Nezvesta, Bodi zdrava. (Vihar). Na tujih tleh. — (Nedved). 10-lnch 75c. (Canada $1.00). Slovenka. I i SAKSERJEVA PLENICA NAZNANJA, DA SE VRŠI KON¬ VENCIJA ,XIGE^-V CLEVELANDU. — CELO PRISTAŠI /JJGE" £0 '/mm. TO BEDASTO POČENJANJE,- Ko kor poMn-mniuo.'- iz urciluiškggg čltuika, JSakserjeve, .plenice; z 32. f. v’ricVciTimlii .k 6 nrpi i.im 3 > 7 ,..sfb Veukk«*'?!/ jgtf'‘. Znano je, da je ..Slovenska Liga' ‘ že davno umrla, in kakor .pri¬ znava glavno glasilo iste. ,.Gl‘as Naroda*', je sklicala to konvencijo clevelandska podružnica. No. če Se par luirlekinoni zljubi, tratiti čas iu trošiti denarje za takšne neumnost, slobodno jim. Slovenci v Ame¬ riki so spoznali, kakšne smotre ima ta ..Liga", in so sc odvrnili o.d $—--•20 uje. Za nas je torej ta /,■ s dečki r. veselo ■/.ročimi čniinii '>č:ni ponujajo kričeče pisane -azglcdniee, sicer je večinoma vi deti le ženske, ki se drenjajo lia županstvu. K ost.a 'Petrovič- vodi ondi svoje posle kot mestni načel¬ nik. Že drugič ga je avstro-dgr- sko poveljstvo potrdilo v njego¬ vem dostojanstvu: tudi lani jc med okupacijo ostal na svojem mestu kot župan. Seveda je na¬ rodnjak in ne ljubi Avstrijcev, toda prevzeto dolžnost izpolnjuje vestno: aprovizaci.ja prebivalstva je njegova glavna naloga. ■Ministrstva in 1 .javna poslopja služijo sedaj avstro-ogrskini in j nemškim poveljnikom. V zunan jeni- ministrstvu, kjer bna- sedaj svoj..sedež vojna pošta., se vneto ,čis.tiii,‘Xa. itvorišč.u je z!»žena ne- zriatna literatura, ki je bila še ostala v poslopju: Kup rdečih j zadnjih ; e. 1 ;::bi i ških dni. pa se so svetijo pre-:l vojno ' r% - jenimi emailni napi'i li.er.-dia. i liso v: ..IV. Z. a i.n Mittui-"'. .. .At. - ner .\I«rg:'i;p-)".i• *-. Zgodaj pade roč na Ib'.'grad j sanjo iz iiialokatereva okna uh,. dira i;a oesto Ip.e. T daj pa za e io delovati žarometi, ki :••;• -r E 1873 Pogled v nedolžno oko. Nedved. Ružiči. 1 Vilhar.) KARAKTERISTIČNI DEL: PROIZ¬ VAJANJE GOSP. DANILA, P. D. / LJUBLJANSKI CIRARDI. 10-lnch 75c. (Canada $1.00). E 1826 Krsten Boter. . , , ,_ Rajbnšku ženitvanjsku P ,smu - j Staniey v Afriki E 1827 Kohn na Balkanu. Strelec Cirkus „Zawatta“ (z godbo). E 1828 Naše babnce! Oj Prešern, kje je poezija tvoj- Maršal grof Radecki . Mlada mornarja .. Mladi samotar... Mlinarjev Janez . Na Bojišču . Na divjem zapadli . Na krivih potih . Naseljenci .. Š—-25' Na valovih južnega morja . $—■-.20 Nemščina brez učitelja i. del .. $—.70 Nekaj iz Ruske zgodovine .$—.20 O jetiki .. . . : . • L Oče naš < Povest) . , . .. $ 1.-— Oglenica ali hudobija in nedolž¬ nost ... $—.60 Peter Barbarič . .. •••.<• $—.2- Peter Rokodelpič . .. $—.25 Pod lipo . $—.75 Popotni listi .. $—'25 Posledni Mohikanec ■. . , .. S—.Lb | Postrežba bolnikom . .5C | Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo ... Pota ljubezni iRomaid 1113 zv. Požigalec .* Preko morja . Prihajač .- • • Princ Evgen . Prisega Huronskega glavarja V Resolucija na Portugalskem Rodbinska sreča .. Romarica • •. Roparsko življenje . S prestola na morišče. ..SIov('ii8:ka' Liga.', i; j. jut ■ t v < > d t >t e z a-1 o. k e i in zetu, Irer jc prišla v roke ljudem, Iti nimajo niti najmanjše lju-h bazni do fevojega naroda in ki žive na stroške onih, ki zaupajo njih! biuffom' ‘ ‘ • č .... ;! iu \ rus' 11 i 1 1 ;•;■ •, ■ 111 > pfzii;: nji 1 od Suksčrja. N bstal. in priznal svoje lumparije. Ali ni bit) 011 gam na čelu onih, kiti ere, imenuje danes;- da ,,nimajo niti najmanjv še ljubezni do svojega naroda in Jd žive na stroške onih, ki zaupajo nji.-.. blu.ue;u“. T.. so Sakscrjeve lastne besede, objavljene v njegovi !;;-;ima!-ski i-uuji z dni' 'J2. Hovemhi>a t. 1. Sakser j)ač ni mislit, kako l;(i:|o ;... [.. udaril p<> z, !' h.. l.o ,i;$ zapisal to resnico. Da. s-..blnllan- ; . :i! - - bi na (uje žulje se preživlja) bivši prezideiit in vodja ..Sloven- I !■’■ ;.|;k Sakser. i o: az - čere najti vsa^Slovence v njegovi i. isuenovaiH ..Glas Ne.roiin". • • ZIBU! TEDEN-ZA B Hercegovini, liste diplomatičuega Vodnika za l.1914., v katerih je najti v najlepšem miru Ha r Dviga in barona Giesla drugega poleg drugega —- in končno izvirne li s line. medna rodne komisije iz 1. 1879.: o. ureditvi meje med Srbijo iu Hulgarijo Par korakov dalje kavarna. V kateri s-o se shajali k zarotniškim posvetovanjem Prin¬ cip in tovariši. potem hiša fanati¬ ka Taulfosica, pred katero straži u jašk Bošnjak, in končno komik. ! Nova .siva zgradba še čaka dovr- .it ve : not ranji prostori še niso porojena v trenutku uajveeje stiske, je lo¬ se jo je smatralo.za ustoško organizacijo ; -i>tuvi- iu sipe .ie strl zračili pri- kogttB-An.it. ki- so.se razletele nad ta”:iu poslopjem. ’ Stari komik c utah) kraljevskega na sebi; ->o.;;.noT hi še ne bila slaba, to- *«i v notranjosti je vtis zelo skro- !•■". n bebt prestolna dvora¬ na iu p dvežje z visokim doho¬ dom učinkujeta odlično, ostali prostori so večinoma majhni in žal od zapada sem jezdec. 2a‘jez¬ decem koraka oprezno oddelek pehote. Skupina se bliža mestu, koraka po nekem drevoredu ter izgine. Pod mestom se razprostira, krasna dolina-- s široko reko. Zeleni goz¬ di. bogata -polja, Sadovniki. V mir ni rečni vodi se zrcali pokrajina. Slika se spreminja. Mestd izginja kakor dih na zr¬ calu čez reko sp spne obločni most V ozadju je videti, kako koraka¬ jo precej močni oddelki pehote v sklenjenih vrstah proti gozdu. Kratko na to je videti te voja¬ ke, kako se ženejo v raztrganih vrstah, sklonjeni k zemlji pod okrilje gozda. Oeividno jih je na¬ padel nadmočni sovražnik. Obrisi te čudovite slike izginjajo, -nekaj časa je videti še par svetlejših peg in naenkrat .jc prikazen po¬ polnoma izginila. Naše oči zro le še v temno noč.. . Kvartet ga časa! E «131 Kako je Jerala „frajtar“ postal. Na shodu ljubljanskih. MEZZO-SOPRAN, POJE GOSPA MILKA SCHNEIDOVA. 10-lnch 65c. (Canada85). E 1609 Držimo skupaj. Polka hitra. Sezidal sem si vinski hram. E 1630 Polka na poskok. Tiček in Tičica. Narodni napev. E 1631 Veseljaška polka. Natočimo v čaše svoje. \C 1633 Avstrijski ples. Povsod me poznajo. E 1633 Klarinet duet. pj zlat na vinska kaplja, Stezosledec . Stoletna pratika ......... Sredni katekizem ........ Šaljivi Jaka .... Timotej in Filemon . •/ ■ ■ Utrinki .. ...(■.7- Umni kletar . .. Veliki katekizem . Venček častitk . .. Viljem baron Tegetthof, . . Vrtomirov prstan . V srca globini . Zadnja kmečka vojska Zaobljuba . Zlatokopi . Zlatarjevo zlato (Hist. povest) _. $ 1.iC Znamenje štirih - Darovana . $ 1-K Žalost in veselje .$—-55 Življenje jlrnjeva pot .. $—-45 PoštariAa je vračunana, z naroeilor je treba poslati tudi dotično evoto. ! -.56 . $ 5.0C ; C '. pr ; Ob! . .65 | . $—.25| . S—.35 . $—.30 . $—.50 . $—.85 . $--.20 : 5—-3E . $—.25 . $—.25 . $—.25 . $—.85 . $—.45 5 _.25 . $—.25 . $—.75 . $—.95 . $—,5C . $—.25 . S—.25 . $—.25 . $—.40 . $ 1.10 . $ 1.25 . $—.40 P; K e k ■ e* i; "ii sporom; Drva Druga Narodna Banka n 1’iltsburghu, i priim ie in denarne pošilja.tve. hi jih naši rojaki odpremljajo : , ji v -i.:;- j. hitkor hožični tiar. J etos v tako ogroimieui šlevh • u : .or še r. : l daV’ Pravi ;;(i rekord ! '. sakilo hoče, da njegov dragi -tari lezku poizkuŠe.ni donuivini'pozabijo vsaj za Božič na ogromno gorje. . • . ■ .; - - . - :. ?• . Prva Druga N a rodna Banka v Pilbdmrghu nas je nadalje napro¬ sila. naj, sporočimo svojim vijalel.jem da poslednji partiiki, s kuteri- mi more a vsl rijska pošla še pravočasno .dospeti z.i Božič, so sledeči: norveški parnik ..Ilelig Olaf*', ki odpluje iz Ne« Torka dne 25.. t. m. in norveški parnik ..Bergenfjord", ki odpluje dne 27. t. m, Kasnejšo pošiljat ve bodo vročene v starem kraju po Božiču. Kdor torej ni še poslal svojvom božični dar. naj se pož.uri. Mi pozdra vljamo z veftkim veseljem vest o velikem številu .bo¬ žičnih pošiljatev; prvi- /je to znak dobrih gospodarskih razplet- i.n drugič je to krasen dokaz za zlati) srce naših ljudi, ki s tako vnemo prispevajo, za olajšanje bednih razmer v stari domovini. Kdor hoče še poslati denar za Božič ali .vsaj za Novo leto. naj to .-.turi potom Prve Druge Narodne Banke v Pittsburghu CFirst Keeond National Bank. Pittsburgh. P;>., Corner Fifth A ve. & W ood Street e. To je najboljši, najeenejši -4.it najhitrejši, pa tudi najbolj gotov na¬ čin za pošiljanje denarja v stari kraj. _ (Advt) T7 Slovese: in Slovenke, naročajte se na ,, Slo venski Narod“, najboljši slovenski list v Ameriki! DR. RICHTERJEV ZOPER REVMATIZEM, NEV- RALGU0, 0TRPNEL0ST SKLEPOV IN MIŠIC, ZO¬ PER INFLUENCO, GLA¬ VO. IN ZOBOBOL. Nravi \>A’ y,r Jobita v zavitku, !;ol ga slika predstavlja. Od¬ klonite ga, ako na zavitku ne najdete varnostne Znam¬ ke ..Sidro 4 *. Po 25 in 50 centov v lekar¬ nah ali pa naročite naravnost od F. AG. RICHTER & GO. 74—80 Waslmi:;t-— — - - -- “ *> * BOŽIČNA IZDAJA ..SLOV, NARODA" Z so t t ❖ Z vojno IV. SEZNAM ZA „RDEČI KRIŽ V LJUBLJANI" NABRANIH PRISPEVKOV. Zadnjič izkazano .. Nabiralna pola Jos. Pavliča. Darovali so: . $115.45 Skupaj ...$9.50 Doslej nabrano skupaj Josip Pavlič • • • $124.95 tajnik. JNaše čitatelje in prija- § telje opozarjamo na na- + * v | BOŽIČNO IZDAJO l .Slovenskega Naroda", + | ki izide v zelo povečani! obliki. Gradivo te števil-1 * ke je zelo bogato ter S | trajne vrednosti. Opozar-* jamo, da priobčimo * P V kroniko za celo| 1 leto v tej številki, poleg* | drugih zanimivih spisov.* t Kdor se danes naročil 4 na ^Slovenski Narod“ če-* * tudi samo za četrt leta za f !§ malenkostno svotico 25c, | -j. 50c za pol leta in $1.00 J J; za celo leto, dobi božic-* | no Številko, in poleg tega $ ] f J e upravičen, da se ude-| leži tekme za vredna da-* J rila. f t samo še en mesec | t ČASA, da si pridobi'| % Le krasno darilo, ako se* Z nekoliko potrudite in a-t * gitirate za naš list. Ako| Z nam pridobi vsak naroč-f | samo enega novega, | Z bodete imeli SLOVENSKI* I DNEVNIK, ki bode nev-| 1 f ra 5 eno zastopal Vaše* Z k° ri sti. Na delo torej! Vi* | Za nas > mi smo z Vami! | | Dpravništvo „SI. Nar.“J Ilovice iz stare domovine. K RANJSK O. Sv. Višarje pogorele. — župni nrad v Ratečah na Gorenjskem jo 17. okt. sporočil brzojavno 1 ju bij anskemu knezoškofi jskemu ordinarijatu, da je 17. okt, ob 3 popoldne pogorela romarska cer¬ kev na Sv. Višarjali. Morilec orožnika Štrukelj pri jet. .— line 21. okt. so orožniki pri Trebelnem blizu Mokronoga izsledili morilca Štruklja, ki je poizkušal bežati. Orožniki so nanj streljali. Štrukelj je bil večkrat zadet- Ranjenega morilca so pri peljali v Ljubljano, kjer pride, ko ozdravi, pred vojaško sodišče. Mrtvi pišejo. — Iz Oirkovee se poroča: Jož. Zafošnik iz Drago¬ nje vasi, predmojster pri od-dcl ku strojnih pušk, je bil njegovim starišem naznanjen, da je dne 17. avgusta t. 1. na južnem bojišču pri Doberdobu padel. Pred krat¬ kim so dobili sta riši dopisnico z dne 23. avgusta, na kateri piše, da je ujet in ima zdrobljeno levo nogo. Nevaren dezerter. — Po zgor¬ nji Vipavski dolini se klati nek nevaren vojaški dezerter, ki je te dni ubil nekega moža in oneča¬ stil neko deklico. Opremljen je z vso vojaško opremo, govori ma- žarsko in pravi, da je Slovak. Po obrazu je pegast in ima raztrga¬ ne hlače. Nevarno ranjeno — dekle. — V ljubljanski bolnišnici leži 19- letno dekle Berta Kenda iz Tol¬ mina. Pogumno dekle je donaša- 1 Jančam. ali ti so menda precej navajeni, da jih krčmarji navija- y Ljubljani se imajo otvo- ritr šole. kakor navadno, vsaj de¬ la se ne to z merodajnih strani; cujemo, da na srednješolskih za¬ vodih bodo otvorjeni vsaj višji razredi, ako že ne bo mogoče o- tvoriti^vseh. Rokovnjači na Dolenjskem. _ Bilo je pred kakim dobrim me¬ secem. V malem selu Resa v ško- cijanski župniji prideta v hišo posestnika Fister dva boljše oble¬ čena človeka in prosita gospodi- njo, da bi jima dala kaj jesti, češ, da sta vojaka, ki gresta do¬ mov na dopust. Ko odide gospo¬ dinja iz hiše v klet, brž skoči eden v omaro, preišče gospodar¬ jevo obleko in vzame iz žepa de¬ narnico s 3000 K. Ko se najesta in napijeta, jo mahneta proti Bučki. Kasneje pride gospodar domov, pogleda v žep in spozna s strahom in grozo, da so tisočaki izginili s pogoščenima ..vojako¬ ma 4 4 . V Grmuljah kake pol ure od Rese, je nekaj dni po tem ostala pri posestniku Rodiču doma sa¬ ma 16 letna dekle. Hiša stoji zu¬ naj vasi ob robu gozda. Naenkrat jo zagrabi nekdo zadaj v veži. Bil. je boljše oblečen moški. De¬ kle zakriči: ..Gospod, pustite me pri miru! 44 — ,,-Iaz nisem gospod, ampak lump* 4 , ji odgovori ropar: ,,pokaži, kje ima gospodar sprav¬ ljen denar, če ne- 4 4 in zavi¬ htel je^nad njo velik nož. Deklo mu vrže svojo mošnjo, toda tega ni hotel vzeti in je zahteval, da mu mora na vsak način pokazati, kje ima. gospodar spravljen de¬ nar. Ko je brskal po postelji za . , v . Sele. moka, kupljena po 78 vin,,! skuha večerjo, na-; prc i, ‘ X.. . - . lo vojakom v okopih živila in pi , jaoe.Med tem samaritanskim de- ^rjem, se mn dekle izv,je Kiaini skoči skozi okno m začne vpiti na lom se je v nje bližini razpočil sovražen šrapnei, ki jo jo* ranil v nogo. Rana je postala sčasoma ta¬ ko nevarna, da so ji morali odre¬ zati vso nogo. Ostala je sicer pri življenju, ali ostane tudi nespo¬ sobna za delo za vse svoje življe¬ nje. Čaka je torej nesrečna bo¬ dočnost posebno še, ,ker ima staro mater, ki je brez sredstev. Odlikovanja. — Vojaški zaslu žni križec 3. vrste z vojno deko¬ racijo je dobil nadporočnik 27. dom. p. Oton Schmotz. Najvišje pohvalno priznanje je dobil po¬ rini,), 27,. dom. p. Franc Svete. Srebrno hrabrostim svetinjo 2 vrste so dobili črnovoj. desetnik 47. pp. Prem Ivan in infanterista Korošec Frane in Walloeh Ivan, obn pri 87. pp. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoraci¬ jo je dobil rit mojster 5, dragon¬ skega polka FJiks Sitmmnich. Ponovno na j višje pohvalno pri¬ znanje je dobil nadporočnik tele- gr. p. Pavel Pavlič, pri 7. armad- riem etap. poveljstvu. Najvišje pohvalno priznanje je dobil nad¬ poročnik 87. pp. Peter Fio; asist, zdravnik 79. pp. Aleksander Na¬ gel. pri 27j črnovoj. pp. Železni križec 2. vrste sta dobila major 29. pp. Viljem Povše iu nadporo¬ čnik 6. trd. top. p. Lucijan Klun, pri 15 cm. havb. bat. št. 26. Vo¬ jaško zaslužno svetinjo je dobil predmojster 8. trd. top. bat. Ivan Flis, pri 30.5 cm, možnarski bate¬ riji št. 8. Bronasto hrabrostno svetinjVi je dobil črnovoj. četo- vodja 3. pion. bat. Strueelj Si¬ mon. Iz Ljubljane. — Pred kratkim smo spremili k večnemu počitku na pokopališče na Viču pri Ljub¬ ljani goriško učiteljico begunko gospodično Fani Stresov© iz Ko¬ barida ; smrt jb je doletela v Ljub ljani v Križovniški ulici. Pogreba se je udeležilo več goriških be¬ gunk in beguncev. — A ljubljan¬ skih gostilnah je,velika draginja. Ni ga menda mesta v monarhiji, ki bi bilo razmeroma tako veliko zaslužilo, kakor je Ljubljana od mobilizacije laujskega leta dalje. Nekateri krčmarji so obogateli. Umevno, saj so bile gostilne ved¬ no polhe, od ranega jutra do poz nega večera, toliko je bilo v Ljub¬ ljani ljudi navezanih na gostilno. Tudi dandanes jih jb obilo vsled obstoječih razmer. Ali v gostilnah je neprimerna, neopravičena dra¬ ginja, ki ni v normalnem razmer¬ ju z draginjo na trgu. A in o, ki so ga. kupili krčmarji svoj čas po če¬ ki, prodajajo neizmerno drago, navaden cviček po 1 K 12v, belo vino po 1 K 28 v, pa vedno viša¬ jo in višajo, goriško belo po K fiO v, jedi so vedno dražje, košček kruha 6 do 8 vinarjev; to je neza¬ slišano, gorje onim, ki so naveza- hi na gostilno! Ne 'godrnjajo mor¬ da samo tujci, ki morajo bivati v Ljubljani, oglašajo se tudi L ju vpiti na pomoč, ropar pa je zbežal v gozd. A* tistih dneh je prišla novica, da. sta dva človeka umorila dva orožnika v Radečah. Komaj je prišla ta novica v Skocijan, že stabila morilca tam. niki spoznali, da je Zupetov stric u.r podpiral roparja. Ko preiščejo ni- jo •. šo, dobe puško od ubitega orožni¬ ka, in dva bajoneta. Tam so na enega roparja, že streljali in ga baje tudi obstrelili, toda dobil je še premalo svinca in ušel. Zadnji čas sta se drug drugemu izgubila in se iščeta po hribih. Pred nekaj dnevi eden potrka v Gaberniku na okno samotno koče, kjer prebiva 701etna star¬ ka sama. Na vprašanje, kdo je, odgovori: ..Orožnik! Odprite ta¬ koj!" Uboga revica res misli, da je zunaj mož postave, pa je Lil j mož nasilstva. Komaj odklene’ vrata skoči ropar v hišo, ves oho j rožen. Uboga žena je kar-' trepe¬ tala. strahu še cel dan potem. Pri¬ silil jo, da mn to je pa tudi prenočil. Zjutraj ji ji je pustil 7 kron za plačilo. Kakor ji je pravil, ima posebno rad du¬ hovnike. ,,Dva sem že obral", jej 1 ; pravil, ,,pa. bom še kakšnega 44 . Orožniki ju pridno zasledujejo in kdor ju bo dobil, si bo pač za¬ služil hrabrostno svetinjo, ker se hvalita, da bosta še kakšnega ubila, predno ju bodo dobili v roke. Škoeiian-ska okolica je prav pripravna za skrivališča . .takim propalieam. Polno gričev z zida¬ nicami, lirami in samotnimi hiša mi, z gozdovi in jarki jima nudi obilo prilike, na se lahko skriva¬ ti. Po hramih si privoščita lahko kako kračo in cvička, ki jtedajl zori po sodih. Na Topolovcu pri S de neki viničar zjutraj v hram. pp. opazi, da je mokro okrog so¬ da in da .je nekdo rabil stekleni¬ co, ki je bila poleg, in pil vino. 1 Najbrž sta bila ta dva nočna piv¬ ca v hramu. Toda umazana nista hotela biti: pustila sta mn za vi¬ no 80 v. na stolu. "kr 'i' ulici’ i- j y. sur. j **ef dvignile V zralt. Pognal le f 4Hi, da bi ta aii oni v oklicih' prha- Na razpravi, ki fse je vršila, ■ • pred okrajnim sodnikom, in pred- no ^'"V .itojnikom Zacearijo, se je obto¬ ženka opravičevala, da jo imela malo mleka in da ni mogla ustre¬ či vsem, ker ima stalne odjemal¬ ce. Marija Dekleva, zaslišana kot priča, je izpovedala, kakor v ovadbi, dodavši, da jo je obtožen¬ ka gonila po mleko tja, kjer ga je jemala drugekrati. Obsojena ,je bila na 10 kron globe radi odre- j kanja prodaje pp par. 482 k. z. držati, konj i-ionja v dir za njimi in posrečilo se mu je stoječemu v ostrogah in jo ob¬ se je seveda splašil, a podlovc<* prime vajeti v zobe in zadavi v najhujšem diru gosko, na kar ustavi konja. V je ta goska je bila, jako lep komad, tehtala je 4 kg. 2 dkg. Podlove» jo je od¬ da! stotniku in ta jo jc dal naga¬ čiti za. bataljon v trajen spomin na lov goske z konjem. H KOROŠKO. rim.ga pravdni- :!die radi. novid r-uiv. stanujoča v iniednju st. 3*4*5, je ponujala Urnosti Luši trt- vi. stanujoči tudi v Skednju; be¬ lo moko po K 3,20 kg. Moko . je "-ego fyana kupila pri aproviza- iiski komisiji po določeni ceni 8 -v: kg. Radi tega jo bila ova- Stra*kn samouinor. . S Suhe | na F-p. Koroškem pišejo: 18. okto- bra je izvršil samomor tukajšnji | posestnik Ulrih Maček podom. Li- | snik. Razstrelil si je na srcu di- .inamitno patronn, da mu je raz¬ neslo cele prsi in odtrgalo levo roko; kosi mesa so se razleteli po celi izbi. Rajni je zapestji devet¬ letnega sinka in ženo ter lepo premoženje. V smrt ga je Jel! ,-ojak ne pital našega lista, opo¬ zarjamo cenjene čitatelje „Slov. Na¬ roda", naj dotičnika obvestijo o okli¬ cu, ki se ga ii6e. ' 2669 3—C. 9 22!lS|2 Uvedba postopanja, da se za mrtvega proglasi Jernej Ženko. Pred 45 leti je odšel na Hrvaško de¬ lat v sozde Jernej Ženko, posestnika sin iz Šmihela, St. 5S, sodni --kraj Ilir¬ ska Bistrica, roj*en 27. julija ISIS. Eno leto pozneje ga je Se videl domačin Jo¬ žef Selovin v Belovaru kot hlapca. Po¬ zneje se ni slišalo nič več o ujem. Ker utegne potemtakem nastopiti | zakonita domneva smrti po zmislu § | 24 št. 1 obč. drž. zak. se uvaja po pras- I nji sestre TTrše Pandru iz Zagona St. ! k, postopanje V nairien ijroEtlftsltve. po- 1 gi-ešanegfi za. jnt-tvega. Vsakdo se io- i'Cj bdživlja, Aa, sporoM sodišču ali skrbniku gospodu Francu' Čebokliju, cenilcu is Sv. Mihaela, ,kar M vedel o imenovanem. Jernej Ženko se poživlja, da se zgla¬ si pri podpisanem sodišču, ;,li mu na drug način da na znanje, da še živi. Po 20. oktobru 1916 razsodilo bo so¬ dišče po zopetni prošnji o proglasit¬ vi za mrtvega. C. kr. deželno sodišče v Kjuhljani. odd. III., dr,e 6. oktobra 1919. kr. notarju tu:i;a Na po" -- na dan LVO f.uK > Ji I; riOlO^i© I tii L •l'D.37-2 ‘ v izbi št. 20". ra vic tožencev poatav- cuip HrehoriS, posest 'r.o zastopal toženca ' dop. ob f- uri V obrambo ‘ skrbnik t Metliki, oznanjenje; i pravni stvari na njiju stroške, dokler se ona, ati ne oglasi- •< pri sodniji ali no imenu¬ jeta jej pooblaščenca. C. kr. okrajno sodnija v Metliki, odd. II., dne in. septembra, 1915. gnala ena. kazenskemu sodišču ra.di! nesr ^ ( ' a Zf, Lohii. pretiranja cen. Na razpravi je ob toženka priznala, popolnoma, če' "a::* so jo dolžili. A r svojo obram¬ bo, je. izjavila, da je bolna, da ima o otrok, malo zaslužka in veliko pomanjkanje, vsled česar jr-, hote¬ la m. ra nm-iii priti do nekaj de Marja. Okrajni sodnik Gorani, vi- vši ž>; v>-1 r 1 položaj obtoženko, l konico 6 ptrok. iu upo- ; št o vi a obtoženk;;, dosedaj iše n* -HjU; kaznovan«,• je, obsodi! iženko ie n - 24 m* zapora. Za¬ stopnik državnega pravdnistva jje priglasil vzlriie , radi prenizko !odmer]ene kazni. . ; s*- 1 gori- ! V škocijanske hribe se steza dolga, ozka dolina gori proti Dru- ščam in Rogaeicam. Ob obeh stra¬ neh doline strle proti nebu strmi hribi, ohrašeeni z gostimi gozdo¬ vi, vmes pa vise nad dolinico ve¬ like skale. Po dolini se vije potok, ki naraste ob deževju v pravi hu¬ dournik.. V hližine Dol je. ob po¬ toku star mlin, v katerem jemlje sedaj mjrico stari Kurent. 14. oktobra je lilo kot iz škafa in okrog’mlina je drvela voda, ka¬ kor da bi hotela, vse podreti. Ku¬ rent se je spravil spat. Kar nekdo močno potrka in se oglasi: „Od- prite! 44 .,Kdo je? 44 vpraša mlinar ,Dva poštena človeka 44 , dobi za odgovor. Ko pa odpre, skočita hi¬ tro v mlin dva oborožena človeka in pravita: „Ne bojte se, očka, midva sva poštena človeka 44 . No, naš mlinar je takoj videl, da sta res imenitna poštenjakovima, ko jc opazil puške in bajonete, ki sta jih odvzela ubitima orožniko¬ ma v Radečah. Prisilita ga, da ji¬ ma gre kuhat večerjo, sama sta pa pazila nanj, da jima ne uide, in ovijala v veži svojo mokro obleko. Ko sta se pokrepčala z žganci se spravi eden k njemu na. posteljo za stražo, drugi se je pa zleknil po gorki peči. Strah ‘in ve¬ čerjo sta potem pošteno plačala: [dala sta mlinarju 12 kron. Drugo jutro sta jo mahnila na zajutrek k Mencinu v Dole. Tu ju je spoznal neki fant, ki je bil z njima zaprt na Gradiški. Prvi je Mariin Zupet, doma iz Zaboršta v župniji Bucka, nezakonski sin, že večkrat kaznovan kot nevaren tat. drugi je neki Štrukelj iz St. Ruperta, ki ima doma posestvo, ženo in vee otrok. Oba dezerter¬ ja Dve uri se je kuhal zajutrek pri Mencinu; to se jima je malo sumljivo zdelo, zato sta jo po za- jutreku hitro popihala v hribe na¬ zaj, kljub temu da so ju prego¬ varjali navzoči možakarji, naj ostaneta. Komaj sta odšla, že jc prisohipal orožnik, toda prepoz¬ no. čez hribe sta šla proti Tre¬ belnem. Orožniki za njima. Ko PRIMORSKO. I Grof Berchtold in slovenščina, i r — Bivši minister zunanjih zadev j, grof Berchtold se mudi na ški fronti, in se pridno uči venskega, jezika. Utopljeni vojak. — V petek 22,j oktobra zjutraj je bila pozvana d" tržaška rešilno postaja, češ, da lo- i zi v morju truplo neznanega vo I STA iERSKO. je na. severnem dežnikov Anton bojišču Forna- HRVATSKO. Zasedanje hrvatskega sabora. Kakor se poroča, se skliče hr- vatski sabor po zasedanju ogrsko- hrva.tskega parlamenta., ki se se¬ stane novembra t. 1. Med drugim pride v hrvatskem saboru v pre¬ tres tudi vprašanje novega skup¬ nega grba monarhije. Pri tej raz¬ pravi razloži tudi • hrvat-ski ban svoje stališče. Razen tega se bo sabor bavil z raznimi tekočimi predmeti. OKLICI, 2*16 C99jl5ll OKLIC. Zoper Mihaela Kajfež v Banjaloki katerega bivališfio’ jo neznaiio, se je podala, 'pri c. . kr. okrajni sodniji v KoCeju po UrStili ih Damijanu Maje tič, sedaj v Ameriki,. zastopana po dr. Rajhu. odv. v’ Kofierju, toSba zaradi S82 K 60 h fi prio. Ka podstavi tožhe se listna sporna razprava f>. oktobra 1915. dopoldne ob. 9. uri pri tukajšnji sod¬ niji v izbi at. 5 dotofa. V obrambo pravic Mihaela KajfeS se postavlja za skrbnika gospod Jo¬ žef Klarič v Tiofenbac.hu št. 28. Ta skrbnik bo zastopal toženca v ozna- nicr.jeni pravni stvori no. njegovo ne¬ varnost in stroške, dokler se ta ali ne oglasi pri sodniji ali ne imenuje pooblaščenca. n. kr. okrajna sodnija v Kočevju odd. !., dne 26. septembra 1915. 2531 cn.n.i - OKLIC. Zoper Mu ti j n Oguliu, pesgi-tr.ika iz Kala št. IH, ^-»clnj v Ameriki, bival f, e je neznano, P,- je podala pri c. i:r. okrajni sodniji v Metliki po Matiji Do lobih, pos, sinu. Kala f t. 18, ~.h- stopanem po c. iti', notarju Ivo Ba¬ kovniku v Metliki, tožba radi fr s nrip. , Na podstavi tožbe se delei-M narok na dan 9. oktobra 1.915. dopoldne ob 9. 'tiri, v izhi at.. 30. V obrambo pravic toženca se po¬ stavlja za skrbnika Josip IJrehoriC. posestnik v Metliki. .Ta skrbnik ho zastopal toženca v oznamenjeiii prav¬ ni stvari r;a njegovo nevarnost In ; tro Site, dokler se ta ali nfe oglasi pri sod¬ niji ali ne imenuje tej ptobblaftčenca, C. kr. okrajna sodnija v Metliki, odd. II., dne 24. septembra 1915. 165 ■ C88'16il OKLIC. | Zopdr zakonca Matijo ir- Katarino lOgulin, ■ posestnika iz K%la št. 18, se¬ janj v Ameriiri, kojih bivališče je ne¬ ke. obiastev v stari j znano, se je podala pri c. kr. okrajni so velike varnost, za tiste-juodrjiti v Metliki j ; ° hranilnici in po - i’nic.t t Semiču, ‘zastopani po c. Uradni oklic, domovin ga, kogar se tičejo. Ker so utegne zn o - . 2510 3-1 T 2016 6 UVEDBA POSTOPANJA. DA SE ZA MRTVEGA PROGLASI ALBIN MIHELČIČ, Dne 4. marca. 1656 v Toplicah pri Zagorju ob Savi št. rojeni Albin Miehelčič je odšel 29. septembra v Ameriko; do leta 1891 je oisal ženi 5*krat, potom po ni dal. nobenega gla¬ sil več od sebe. Ker utegne potemtakem nastopi;! zakonita domneva smrti po smislu ii 24 št. 1, obč. drž. zak. se uvaja po prošnji žene Franje Michelčif, zaseb¬ nice v Šmartnem pri Litiji št. 39, po¬ stopanje v namen proglasitve pogre¬ šanega za mrtvega. Vsakdo se torej poživlja, da sporoči sodišču ali oh enem imenovanemu skrbniku gospodu Rihardu Mic-helčiču, trgovcu v Topli¬ cah pri Zagorju ob Savi, kar bi vedel, o imenovanem. Albin Michelčif- se poživlja, da se zglasi pri podpisanem sodišču, nli mu na drug način da na znanje, tla še živi. I’o 25. septembru 1916 -l rsodilo bo so dišče po zopet;ii prošnji o proglasit¬ vi za mrtvega. C. kr. deželno sodišče, Ljubljana. Kap 'je zadela v Mariboru biv- r.a 'idrijskega deželnega poslan¬ ic;;, ec-iai vpokojenega tičitelja na :'uariborski kazuilrjiei g. Feliksa ' oi-cgnarja. Kap ga je zadela na ožgano. Bolnik semit- ne zave. RAZPIS TEKME Sleparji. .Terskem se . Po . Spodnjem 'Šta- k lati mlad postopač, jaka. Zdravnik rešilne postaje ge j ki ‘hodi po vaseh od hiše do hiše je. podat takoj na morsko obrežje j Kr pobira iu konstatiral, da j« truplo Žel briti**« itd. dalj časa v stanju trohnobe, iver je slučaj prevzela e. in kr. mor¬ nariška oblast, se je zdravnik brez nadaljnjih ukrepov povrnil. Mrliča še niso identificirali. V vaseh Gročani m Vrhpolju j j se pojavljajo zelo nevarni tatovi, ki so tamošnjemu ljudstvu pravi strah, posebo ker je doma zelo tualo moških. Pokradli so na več krajih perilo, kokoši, denar,, od¬ nesli so celo velikega prašiča. Ta- rnošnji moški so Si ustanovili do¬ mačo stražo, ali dosedaj še niso prišli na. sled tem nevarnim ta¬ tovom. Pastirji so jih opazili v gozdu. Zdi se, da so cigani. Iz ruskega ujetništva so se ja- >dli naslednji primorski Sloven¬ ci -. Karel Kariš, Lipa, št. 21; Aloj- Može, Štorje pri Sežani, št. 44; Ivan IIcin, Barka, št 35; A- lcgjs Rener, Štjak, Ravnje št.. 9; Anton Orel, Avber št. 32: Ivan Vrabec, Dutovlje; Alojz Perha¬ vec, Ležeče, št. 4; Josip Cerkve¬ nik, Brežee pri Divači, št. 11: Ivan Germek, Rojan 467, Dopi snica ima datum; Petičev. 4. rik tobra 1915, Prodaja mleka po pretirani ce¬ ni. — Mlekarica Kosina Josipina, iz Rocola št. 1032, je prinesla na trg Stare mitnice dne 28. septem¬ bra na prodaj mleko in zahteva¬ la za 1 liter mleka 64 vin. Tržnl komisar Ernest dr. Danelutti, vi¬ deč to odiranje, je mlekarico na¬ znanil kazanskemu sodišču na podlagi cesarske naredbe z dne. 7. avgusta 1915., št. 228 O. D. Z. radi pretirane cene. Na razpravo, ki sč je vršila, pred okrajnim sod¬ nikom Comelom, ni obtoženka pristopila in razprava se je vrši¬ la v njeni odsotnosti. Sodnik je po preeitanju ovad- opazita’ da se je začel lov na nji- fce in zaslišbi omenjenega tržne- ju, sta se obrnila in šla zopet na¬ zaj čez škocijanske hribe proti Btički in tako delata vedno; orož¬ nike speljeta za seboj, potem se pa pokažeta na čisto drugem kon- cu - V bneenski občini ima Zupet nekaj sorodnikov. Neki stric nje¬ gov ga je sprejemal pod streho in dohil od njega več deparja. Neki večer potrka orožnik na- okno stričeve koče in notri se nekdo oglasi: „No, ali sta prišla, patru¬ lje.vaju že iščejo 44 . Takoj so orož- ga komisarja, ki je potrdil ovad¬ bo v polnem obsegu, obsodil ob¬ toženko Josipino Kosina, po par. 14. navedene cesarske naredbe na 3 dni zapora. Zastopnik državnega pravdni- stva je priglasil vzklic radi pre¬ nizko odmerjene kazni. Mlekarna, ki odreka prodajo mleka. — Marija Merginc, vodi¬ teljica mlekarne pa trgu .Stare mitnice, je bila od tržnega komi¬ sarja dr. Daneluttija naznanjena sodišču, ker ni hotela prodati li- ijutli nože, kar je, d:-, jih nahmisi za malenkostno odškodnino. Slepar ;• sicer spravi navidezno delo, to¬ da kmalu izgine ter proda ža bru¬ šenje mu izročene predmete v bližnji vasi. A' Dravinjski dolini Uij.e slepa;- že ogoljufal cele vasi. Ne zakopavajte denarja. — Štajersko namestništvo razgla¬ ša: X dobi sedanje vojske so se opetovano prigodili slučaji, da so ljudje iz strahu, češ, sovražnik' bi ute/nil udreti v naše 'dežele in odnesti kovani denar, zakopali in poskrili v loncih veliko množino zlatega in srebrnega denarja. Ta¬ ko dejanje je pa skrajno nespa¬ metno, kajti prav lahko sc pripe¬ ti, da umrje dotiena oseba nagle smrti in zakopani denar ostane pozabljen. Edino pravilno in mo¬ dro je, eo stranke skrbno nala¬ gajo svoj odvisni denar v naše varne domače denarne zavode," kajti od naloženega denarja ima¬ jo pač tepe obresti, od zakopene- ga pa. nobene koristi. Huda obtožba. — Dne 7. okt. seje vršila.-v Gradcu — v oddel- Fn tržaškega " deželnega sodišča razprava proti Dalmatincem: Gjildu Jobu, -duhovniku Anti Ani- čti, duhovniku Ivi Šeparoviču, Kristi Lapl.alu, N. Vojnoviču in duhovniku B. Matiču, vsi iz du¬ brovniškega okraja. Prva dva sta 1 vila tožena radi zločina veleizda¬ je, kaznjivega za Joba s smrtjo, i /a duhovnika A. Anica z ječo .-d 10-20 let. Drugi so bili toženi radi zločina po par. 65 (motenje javnega miru), kaznjivega z je¬ či 1 do 5 let. Obtožence so hrani¬ li dr. Sardelic iz Kotorli, dr. De- vescovi iz Rovinja iu dr. Pegan k Ljubljane. Sodišče je vse ob¬ tožence rešilo obtožbe. Ker pa je državni pravdnik prijavil nič¬ nostno pritožbo, sta morala Job in Anic nadalje ostati v zaporu, .ločim so bili drugi izpuščeni na svobodo. Redka- lovska sreča. — Ko je prihajal c)ne 15. oktobra podlo- rec Stanko Žnideršič na vojaško vežbališec ,v Neumarktu na Gor¬ njem Štajerskem, je zaslišal in ; zagledal jato- divjih gosi, katere so ravno nad vežbališčem vedno nižje in nižje, krožile in se kon¬ čno spustile na tla. Imenovani je zajahal v bližino, nakar so se zo- ZA DRAGOCENE NAGRADE ) knt t r (ZA BOŽIČNO DARILO.) uO iu. DECEMBRA TEKOČEGA LETA SAMO ZA NASE NAROČNIKE. Prvo darilo. OPOMBA. nik in znesek $1šteje za 4 do¬ bitke. Tričetrtieien naročnik in znesek 75 centov šteje za 3 do¬ bitke. La r 0 iM .1 i- ter znesek 50 centov šteje za dva dobitka., a četrtleten naročnik in znesek Kdor naših naročnikov nabere do dne 15, decembra 1915. največ naročnikov za „Slovenski Narod'*, bo dobu kot prvo darilo fino zlato uro s težko zlato verižico m zlatim priveskom (medaljonom) v skupni vrednosti $50. Kdoi bo v nabiranju naročnikov drugi s svojim števi¬ lom, bo dobil kot drugo darilo fonograf v veliko¬ sti: 16 palcev dolg, ravnotoliko širok in 8 palcev visok, brez roga, iz pravega hrastovega lesa, lepo politiran, na katerem se lahko vporablja vse plošče Victor in Columbia do premera 9 palcev. Fonograf je vreden $ 25.—. Kdcr pa bo tretji v številu nabranih naročnikov, bo do¬ bil km . r e t j e darilo Nakaznica, s katero bo opra¬ vičen dp povečanje slik ene do treh oseb v barvah, kar hi t ; ovsod drugod stalo okoli $ 3.— do $ 5. —. Celoleten nar.oč- 25 centov šteje za en dobitek. Drugo darilo. Tekmovalci in število po njih nabranih naročnikov ter v dobro vpisanih do¬ bitkov bodo priobčeni vsak teden v ,,Slovenskem Narodu , ZASTOPNIKI LISTA SO PRI TEM TEKMOVANJU IZKLJUČENI: Rojaki in rojakinje kot naročniki in naročnice našega lista ..Slovenskega Na¬ roda \ vsi na noge ter na pozorisce te tekme! Saj se Vam obetajo krasne nagra de, a obenem nam po- NAKAZNICA. Za gosp. 1 S tem ste opravičeni do povečanja slik eno do treh oseb v barvah kot tretjega darila našega razpisa za dragocene na¬ grade." 'New r Tork, dne 16. decembra 1915, Uprava .,Slovenskega Naroda 4 " magate, da začnemo temprej izdajati ..Slo¬ venski Narod" dnevno Torej vsi na /krov ?a naš list m njegove po¬ štene ideje J Uprava. Za tretje darilo. NIHILISTINJA. Romali iz življenja.) ,,SLO VENSKI NAROD“, 25. novembra 1915. Za „S1. N." r. vpraša I/ , (Nadaljevanje.) „Koliko je-vprašu¬ je Charles dalje. ,1 ].Prava zlatolaska je" ...In oči?" „Ce se govori i* volku, pride" pravi dijak, ogneč se teni/i vpra¬ šanju. ter pokaže /. roko proti je zetu. ..Poglejte tjekaj. radoved¬ neža. Ali vidite tam oni majhni čolniček s zeleno zastavico. To je Niihidiua jadrnica. Sama ravna z jadri, medtem ko Karl krmari. Semkaj prihajata. Sedaj se umre¬ ta takoj osebno seznaniti, s slovito ip,'oboževano Naliido!" Ostiila poskočila pri dijakovih besedah ter zreta nepremično na jezero, kjer drči po vodni gladini proti njim mal čoln s polnimi ja¬ dri. . Častnik vzame daljnogled, po¬ gleda skozi in vzklikne: Ijimo za njo na jezero, Nad vse rad bi se osebno seznanil z njo pravi zdravnik. ..Ne, ostanimo rajse tukaj' odgovori dijak, ,.in tu pričakaj¬ mo Naliido. Nedaleč je kraj. kjer pristaneta, in potem pride sem s svojim spremljevalcem, katerega pričakujem. Prepričan sem, da prideta. Povej torej ono povest o Uliti), ker bi jo rad slišal". ..Dobro. Ali zanima 1 1 vidi tebe, Charles?" vpraša zdravnik. ..Gotovo!" odgovori vprašani, še vedno gledajoč skozi daljno¬ gled na jezero. Zdravnik začne: .Ko je ustvaril Bog Adama, mu je namenil dati družieo. Začel ,je gnes napravil izjemo, toda ustvaril šeni zato žensko lepšo, d a "jo od¬ škodujem za njeno slabejšo tele¬ sno moč. Sedaj .spoznavam, da ni¬ sem ravnal prav, kajti kjer je ve¬ čja moč. mora biti tudi večja le¬ pota, Ti pa se p od vrzi in slušaj onemu, katerega sem določil za gospodarja nad teboj iu vsemi drugimi bitji!" ..Lilith je še vedno stala s pove¬ šenimi očmi. se igrala s svojimi zlatimi dolgimi lasmi, na obrazu pa se ji je brala jeza. ..Ko .jo je Adam tako gledal in videl, kako je -lepa, je dejal Bo¬ gu : ..Ako sem .jaz gospod nad vsem, kar si ustvaril, se morem Č.Parbleau, je ta ženska lepa!" Nato poda daljnogled zdravni¬ ku, ki ga istotako nameri na čoln; potem pravi: ..Da. izredne krasote je, moj- slorsko delo stvarnika; vendar ,me spreleti pri pogledu na njo nekakšna groza. Njena lepot-tTje demonične uagave. in kdor se ji približa*, je brez rešitve izgub¬ ljen?'*. Dijf>k resno pokima, Charles |ia ne,-more odvrniti očesa od čol¬ na; potem se obrne k zdravniku in vpraša: d ..Zakaj meniš tako?" ..Baronica je Lilitli!" odvrne la. ■ ..Kaj pa je to, Lilitli ?" vpraša¬ jta .Charles in Otto istočasno. ..Ali ne poznate povesti Lilitli, katero je nek pesnik tako lepo opisal ? Potem vam jo hočem po¬ vedati. Toda piytqpi izgubimo mo¬ goče lepo baronico izpred oči. Na¬ jemimo tudi mi kak čoln ih se pe- zeuo nepopisno Nato je segel v solnee, vzel iz nje¬ ga žarke, ter je s tu zlato kraso¬ to okitil svoj umotvor. Ustnam je dal črešujeVo rdečico, za oči je ustavil črne demante. To je bila Lilitli, prva ženska, katero je li¬ st varil Bog*. In Lilit-b je živela skupaj z Adamom’. Ta pa si je ho¬ tel podvreči Lilitli. Alt Lilitli mn je odgovorila jezno: ...Ne tvoja dekla, ampak tvoja zapoved n iea sem I Ali nisem tisočkrat bolj le¬ pa, kot si ti? Ali me ni sam Bog napravil tako krasno? Ali niso moji udi popolnejši, gio.je telo nežnejše, kot tvoje? In tebi naj bi bila poslušna? Na kolena preč]j mano. uerodnež, in poljubi moje rožnate noge, ali te pa zapustim in nikdar več me ne bodeš vilic!!" ,,Ln Adutu se jo uklonil. Lilitli pa je postala sedaj še bolj objest¬ na, nagajiva! -lezila je Adama, ka¬ dar je le mogla. Adam se je kon¬ čno naveličal takšnega življenja ter je Bogu# potožil svoje gorje. Bog je zapovedal Lilitli, da mora biti pokorna Adamu. AJi tudi se¬ daj se Lilit.h ni hotela podvreči, ampak je odvrnila: ..Ali me nisi ustvaril lepše, kot njega? Ali me nisi ovenčal s solnčnimi žarki? Ali ne sme biti krasota gospodar na svetu? Tu odgovori Gospod: ..Ozri se okoli! Yšbm živalim možkega spo¬ la sem podelil večjo lepoto kot ženskim. -Samo pri človeku sem tii izpraz/ijaue kozarce z rujnirn vinom, in pravi: ..Bijmo na' zdravje Lilitli in njenih hčera : živila lepota, naj zmaguje in vlada!" Kozarci trčijo skupaj, in zdrav¬ nik omeni: ...Jaz ne bi želel biti obvlado¬ vali: verige, katere naložijo take lepe ženske so najtežje". Se dolgo govorijo o tem in onem — solnee se je že globoko nagibalo zapadli —- ko pristane opazovani čoln. ..Sedaj bodeta takoj tukaj", pravi Otto. \Malo časa zatem se začujejo stopinje na s peskom posutem po¬ tu, iu takoj nato, prideta na ve¬ rando roko v roki nek gospod z damo. Dijak gre prišlecema nasproti, ilovico ter napravil iz njedahko pokoriti oni, kateri st dal krasne postave.j največjo krasoto nad vsemi". ..Bog se . je sedaj razjezil nad Lilitli, ker se ni hotela pokoriti.‘in potem predstavi: sklicujoč se na svojo krasoto, in j ..Baronica Brand. doktorica ker je Adama tako zmešala, da jej zdravilstva - moj brat Maks hotel postati njen hlapec. Pomig-! istotako zdravnik — moj bratra nil je in nek kerub je odvedel Li-lnee Charles Duffront!" litli iz raja v pustinjo. Prišli sp j Prišleca zavzameta sedeže. k njej vražiei iu se vgnezdili v Li- {ithinih zlatih laseh. : ..Nato je napravil Bog Evo Dama je izvanredne krasote, i Ko odloži klobuk, je videti njene /krasne lase, zvite v debele kite , , 'Okoli glave. Oči ima žametno če Adamovega rebra. N lene lasje so . , . . , .... ,ne. nekonko vlažne, nos m tin, a bile brezbarvne, lepote ni bila po- . . * , , .. ,kaze energijo. Lepo rezane nstni- sebne. m Eva se je rada pokorila! . .... 1 .. Adamu. Toda ko je okusila sad drevesa spoznanja, je Bog nagnal njo in Adama iz raja. Bog pa 'je' uvidel, da je Lilith prehudo kaz¬ noval. ter je sklenil ovekovečiti spomin na njeno lepoto. Iu tako pride, da od časa do časa vidimo takšne lepotice, 'katere obdaja največ? kras Lilithe, zlati lasje. Evine hčeri zavidljivo gledajo zlatolase Lilitlune hčere. Adamo¬ vi potomci se pa blazno zaljubijo vanje, kakor je tudi Adam bolj ljubil Lilitli nego Evo. Kakor pa je hotela imeti.Lilith Adama pri sebi kot hlapca, tako prinašajo tudi njene hčere samo nesrečo in pogubo možem, ki jih obožujejo. ..To je Lilithina povest, in ona lepotica v čolnu na jezeru je ena njenih potomk". Zdravnik obmolkne. Njegova poslušalca pa gledata zamišljeno na modro jezero... Potem se Charles obrne, napol- izpolnjujejo lepoto obličja. Te suo oprimajoča se elegantna oble¬ ka kaže njene popolne oblike. Na¬ kita nima'na sebi nobenega. Tudi njen spremljevalec je za¬ nimive zunanjosti. Polna brada mu pokriva spodnji del obraza, čelo je visoko, lasje temnorujavi. Postave je krepke, in izdaja mla¬ deniško moč. Oblečen je pripro- sto. toda izbrano. ..Na smrt sem trudna od voza- renja po jezeru", začne-lepa da¬ ma. ..Dovolite, gospodje, da se prav udobno vsedem". Ne. da bi čakala odgovora, pri¬ tegne z nogo še drugi stol. ior zlekne nogi. Njen spremljevalce ji ponudi svaleico. katero začne' očividno z velikim užitkom kadi¬ ti. Seje sedaj pogleda površno po drugih, prime za napolnjen koza¬ rec z vinom, ter' ga počasi .izpraz¬ ni. Maks Karger pripomni: ..Milo¬ st iva, tako. kakor sedaj Vedite, se vam more zgoditi nevarnost, da se zvrnete". Posmehljivo odgovori baroni¬ ca; ,,Za mene se vam ni treba ha ti. dragi tovariš, jaz ne padem ta¬ ko lahko, kot moje sestre. Eman- eipiranke iu posebno one! ki štu¬ dirajo. se smejo zanesti na 'svojo listno pomoč, in ne potrebujejo nasvetov gospodov". v bo- popolnega moža. navadno razdelila mero Otto. To je rekla s precej osornim gjas^mi, ki je zdravnika začudil, in ki potem odgovoriš fino ironi¬ jo: ..Gospodje se bodo počutili srečne, kadar bo emuncipiranostj žensk tako napredovala, da bodo mogle daniCj proizvajati takšne umetnosti brez nevarnosti za nji-j hovo življenje in zdraVje". ..Molči. Karl!" mu pade v bo- popom, ..Ker pu to Jn -, sedo Jepoticii. ..Ali meniš, da me [som "' poznaš bolj. kot jaz sama sebe?" | ljubezni". odvrm V tem trenutku pride na vrt j -.m izjava jb značilna za m- majhen deček ki se vprašujoče j ! " skrivil ostfie žene", zainjj ( ogleda okoli. Ko ugleda damo na! zdravnik tiho predse. terasi, steče k njej ; Charles p meni; ..Satansko 1«. Za njo se uničiti. takoj morate priti do-j p* ženska J«*- ..Nalnda, ta J brzo j av J mQva biti uajvecji užitek da Svt , (Dalje prihodnjič.) . | da joj ta de- j mov, iz Ruske je j- ka. in tudi rektor je bil. tu terL u vprašal, kje ste. Pustil je nekaj vrstic za vas. Mama mi brzojav¬ ke ni dala, ker je mislila, medpotoma izgubim'.'. poro« ček. ,,-Je že prav. takoj pridem" odgovori Nahida odstrani. Družba ostane še nekaj časa | . —nakar odide baronica s j Šmidom, svojim spremljevalcem, na-]Ko izgineta med drevesi, .vpraša •»*>®e*tM»3©*ecoeo»oe v.* * nje se v kil. je trajalb dalj časti,, ne/da-bi ;, da prišli do kakega zaključ¬ ita človek ima pa časa pa je že sitn¬ ost povprašuje ca Na opombo baronice, da zahte¬ va življenje boj. dokler je še kaj moči v človeku, da smrt itak na¬ pravi vsemu konec, konec boju in uživanju, jo vpraša Otto: ,.Torej ne verujete v življenje no smrti?" ..Ne!" odgovori ona odločno! ..A" kaj pa potem verujete, mi¬ lost iva?" vpraša častnik. ,.Ysi hudiči, srečo! Koliko pa j z Naliido? nilt dalje. ..Že več. mesecev. On je pa<- /bol ; | trde kože kot njegovi predli i k i' ‘. j $ ..Kakšni predniki?" vpraša ta oba druga enoglasno. ..■Stvar je tu. da Karl ni prvi katerega je 'Nahida osrečila s svo ..jo ljubeznijo in ga pri tem trpin- jč.ila. Toda to je prvi revnejši člo ‘vek. katerega si je izbrala". m* :«• m- skn» <♦> :♦> m, NAŠIM NAROČNIKOM * NA ZNANJE. * kuhaj sanj M no; & nam mnogo v pni- 'f? mio vojaških zadev. #S naši rojaki >n nam /, tmli zuch a tudi mi t.opinj na Ta ženska je v resnici od vra- .,-Jaz sem nihilistinja. to se pra-'ga!" odgovori zdravnik. -,Aii s> vi. da ne verujem v nič in ne svojega počenjanja ne sramuje. upam na nič, kakor to, kar mo-; „Ne". se _ rem doseči. Bern sovražnica tako-] jem vedenju se je ne svojega počenjanja glasi odgovor. ..O svo- i . —--- —-~ celo enkrat zvane kulture, ker ne osrečuje javno izjavila", ljudij, iu vsled tega zavidam di-| ..Radoveden sem v resnici, kaj vjake v njiliovi priprostosti. .Moj je mogla reči!" pravi častnik. .Izjavila je čisto enostavno: n priložili misleč, za par konzulat po nOc. storila svojčas šifkartašniča. ■ po oOc, A račiiiiimio g ijskt; a avsti kakor je to '? Sakserjeva Da pred bog je moja oseba, in nje interes goli egoizem moje vere", odgo vori baronica. ..Nahida. ne pretvarjaj, ut nižuj samo sebe. tvoje srce — PO- Nčn mož mi dosedaj ni .zadosto-j val. Na enemu samemu sem opa-| žila vedno kakšno napako, ii da bi napravila iz dveh ali treh V ra-i ? oliva rujiMiuo nepot robu um naznanjamo kom ..Sloveiis da izvršuje . rod", vse zadc zi z avstrijsk in katerih n« viti naši naro polnoma brezplačno, treba vrniti listine? naj nam prileže znamk v primerni v ‘rojake * stroški, v V cm uavocni- £ lt«i Xaroda“, % m venski Xn & i.: ... .. . KI SO N SVO- KOll/AllaiOlH n o rejo opra- 1 In i >H11IK DO* A' e O jf* i V J . ? o posli t . . ^ poštnin “d IlOSti, Z; '4 »: ■» ♦, pili ST A TEM E NT OF THE FIR S T-S E G 0 N D NATIONAL BANK Že leta 1852. obstojala je. Prva-I)ruga Narodna Banka v Pittsburgu, Pa. t'sta-- novil jo je dne 28. januarja pokojni James Laughliu, vtemeljitelj današnje velike Toneš and Laughliu jeklarske družbe, kakor ..Pittsburg Trust & Šavings Co". Banka se je tedaj nahajala na. Petina A ve., blizo 11. ulice. V aprilu 1. 185.2.| kupila iu prevzela je banka dobro gredočo denarno tvrdko Eiffli Ward Banko, v. L 1853. imenovala se je Pittsburg Trust Go., leta 1854. se je glavnica povišala na $ 200 . 000 . A’ tem času preselila se je na Wood Street poleg Eiffli Avemie in to zemljišče je del lota, ua kterem danes banka stoji. L. 1863. še je ime banko menjalo v First National Bunk o£ Pittsburgh, Pa. (Pr¬ va Narodna Banka). To je bila prva banka v Pittsburghu iu ena, izmed prvih, kte- re so zaprosile za čarter naeijonalnih bank. Glavnica Prve Narodne Banke bila je takrat $500.000 a bank je bilo takrat v Pittsburghu samo 12. Dne 1. sept. 1375. povišala se je glavnica banke na,$750.000 a v letu 1892. se je dodalo glavnici nadaljuih $100.000. Dne 1. avgusta 1901. je bil inozemski in parobrodski oddelek utemeljen po konzulu Max Eehambergu. poznan pod imenom' Mas Sehamberg & Co., kupljen in banka je začela poslovati z Evrllpo, posebno z našimi rojaki. Mr. AVm. F. Benkiser, ki je, bil s tvrdko Mas Sehamberg & Co. od leta 189.1: postavljen je bi! za. upravnika novega oddelka, in razim upravnika v tern inozem¬ skem oddelku bilo je takrat, nastavljenih še šest oseb. Danes ima bank v svojem inozemskem oddelku nastavljenih ne šest osel- kot leta IDOL temveč se je osebje tega oddelka žo leta 1912. povišalo na 44 oseb.- V letu 1913. spojila, se je Prva Narodna P.auka v Pittsburghu z Drugo Narod¬ no Banko iu novi zavod se imenuje zdaj Prva-Druga Narodna Banka v Pittsbur¬ ghu. Pa. Glavnice ima $4.000/100 in prebitka $1,168.027.03. Dalje poglejte Statement od 2. septembra 1915. 1,178,104.17 mm Taxes . . . .$ 24,224.15 SpecialReserve 295,988.54 Deposits . Circu.lation $3,500,000.00 Less Dne from \ U. S. Trcas 13 . 50 finn 320,212.69 14,581,711.77 POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO HITRO, VARNO IN CENO. SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN PLAČUJEMO OBRESTI. VSAKA ULOGA IZPLAČUJE SE NA ZAH¬ TEV BREZ ODKAZA. INOZEMSKI ODDELEK, VTEMELJEN PO KONZULU MAX SCHAMBERG & COMPANV PRODAJAMO PAROBRODSKE LISTKE ZA VSE PROGfc, KAKOR SAIvIE KOMPANIJE. NAVODILA, SVETE IN VSE POTREBNE TISKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO. Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgu¬ bit jej o, tudi ako se isti večkrat selijo in preme- stujejo. — Pišite v domovino naj vam pošiljajo vaša pisma na našo banko. — Foštono delo, .toč¬ nost in varnost je naše geslo. 4-910,941.9(1 .198.000.00 $23£5145L49 3,481.500.00 1 , 451.49 O F F 1 C E R S hatnhan of Buard I. SAN DS, Presideui BROOlvS. Vice Presideui .and ( L TAYLOR/ Assistant Cashier C. GR1GCS, Assistant to Ppesi h\ BENKISER, Manager For J. FRANK, Assistant Manager ***»***.«-**•*■*** * TEMUC PO CF V VSAKEM SLUČAJU OBRNITE SE NA TO, ENO OD NAJBOLJ ZNANIH IN NAJGLASOVITIH BANK, NE SAMO V AMERIKI NAŠ NASLOV V ANGLEŠKEM JEZIKU SE GLASI: in d Wood St. .SLOVENSKI NAHOD", 25 . novembra 1915 . MALI OGLASNIK. CLASSIFIED AD’8- W*nted; v. ' laborers' for cme insertlon ... $ \ _„ aomestic help ,, ... .— 50 ivork " •• ... .—05 |fiquires: {or friends etc , .. ... —gg otber noticea .. -> ... .— 50 . ZA OGLASE SE PLAČA: Kdor išče: delavce, za vsakikrat . j 1 _ Služinčad .. . —50 delo >• •• .. —05 prijatelj 0 itd- ,* ....... —25 *a druge objave . __. 5 q NAŠI TERITORIJALNI I ZASTOPNIKI: I Za Calumet, Mich. in okolico: '» gosp. Dr. JOSEPH PLAUTZ, Za Mesaba Ranch: gosp. FRANK RANTASHA. ' t ’ Za New York in okolico: gosp. JOSIP LAPAJNAR katere rojakom najtopleje priporočamo. I Uprava. SSS£. t POD SVOBODNIM SO L N G EM, POVEST pAVNIH DEDOV. Spisal P r. P i n ž g a r. Sa^eii'čitati In^ii'I*!" uo ^* a5el V ? . e ® ti številki Slovenskega Naroda. Kdor J 1 ‘ V ‘^ ses,e ln LiAdaljnih Številk, naj si jih naknadno iv^oS) (Nadaljevanje.) ..Konje na suho!’• je veleval kratko. v ZapoJHi so majhne kotrfe kar v vodo. ki so stropotajo^ in prha- |! 1 * J1 ^ e Plezali na breg. Ranjenci z obvezanimi rokami so jiii jiina i oa reke in glasno kričeč bi udarjajoč z bičem po-trudnih ži¬ valih. f w y v V Ul . na J ( ‘ rzue i Si Hun približal ‘toliko, da je iztok nameril pušico. Zažvižgnil je zrak, jezdec je zakrilil z rokami iu izginil v lovih. NASI LOKALNI ZASTOPNIKI. va- Frank Ambrož, Tooele, Utah. Jakojo Ambrožič, Eveleth, Minn. Jq iu.jbor' v svojem. 'P to- stem času neko lilio dolarjev na teden, ako se ta¬ koj obrne na upravo ..Slovenskega Naroda" za pojasnilo. POZORJROJAKI! Kdor želi prevzeti zastop in na¬ birati naročnike za »Slovenski Narod" v naših naselbinah po Združenih državah in Canadi naj nam to naznani. Uprav z. C. in kr. avst.-oyr.ski generalni kon¬ zulat v Xew Vorku želi izvedeti za sle¬ deče: Folcoth Marie,' Hollerbaum Jo¬ hann, tVisnitz. Bukovina. Matijow I- 'van, Tapcze, Galicija. Oberhoffer Jo¬ hann, Radautz, Obler Jonas, Zurawno Ochol Josef, Chachly, Tidlitad Jaroslav Weigl Josef. — Brecher Abraham, Ra¬ dautz, Doležal Johann, Hrynkow Niko hus, Podjarkovv, Holubowicz Micbae 2,bamz, Hunarek Louis, Isels Bernards hosenfeld Markuš, Sudotva, Wy^na, ^altane Leo, Korn Abraham in Josef, SieQla\va, Maruschka Karl, Mahač Vin- c «nz, Nat Jakob, Dr. Orostey Frederick Schober Karl, Bcč, Siuta Ignatz, Ropa, Seifert David, Vogg Anton, Beč, Vetter Wiihelm, Wurst Johann, Wallsteir 6r nst, Beč. ..Pridejo., (,'olni jih čakajo .ua-bregu", ..Privedi jili takoj k meni/, da poročajo o S.varunovem gradišetd 1 , Balanibak je- priklonil čelo do tal v znamenje, da se zgodi po go¬ spodovi besedi. Toda čelo je obtičalo na tleh v ponižni prošnji. ..Balanibak, kaj bi govoril? Odpri usta'N' i ..Tvoja ponižna dekla, kraljica vodju našega, solncc ,,krasote, vve- | toča Alanka, hrepeni po tebi. V solzah se topi njeno'srce. £er je ža¬ lostno lice njenega gospoda". Tunjuš je položil glavo na beli hermelin'iu motril z drobnimi oč¬ mi na stropu šotora zlati a kanto v list. ..Naj se razjoka ob menil" ..Kakor morje je tvoja dobrotljivost". Stari Hun je odšel po Tunjuševo najmlajšo ženo, prekrasno T lan ko. Kmalu se je raztočil pod šotorom omamni vonj, ki je puhtel iz obleke kraljice' Hunov. Tunjuš se ni ozrl, ni ukrenil glave. Iztegnil je malomarno lopatasto roko po ležišču. Alanka jo je prijela iu po suhi s poljubi hrepenečih ustnic. Sedla je k njemu, položila mu drobno mehko roko na vroče čelo in šepetala : ..Kdo je otroval življenje mojemu orlu? — Kdo je kanil v slako kupo kapljo grenkosti ?" Tunjuš ni dvignil trepalnic. Krog širokih, ustnic mu je igrala slast, s katero si je pasel dušo ob trpljenju Alauke. In ona je v ujela te utripi j a je. ki so se ji nemo krohotali in jo pehali s prestola kralji- ce _ v robstvo umazane dekle, iz naročja kraljevega v objem divjem molojeu. Kri je kipela, temna, kakor baržun mehka lica so se razpad¬ la. prsi so se vzvalovile. Ni se mogla obvladati r groznem ljubosum¬ ju Pritisnila je k njegovemu svoje vroče lice in v solzah govorila pre¬ kletstvo : ' , Naj islepijo tiste oči, ki so nastrelile s pogledi strup v sive mo.je- ga orla!'Naj iztečejo, kakor gnojni mehurji, obadi naj zaležejo črve v'ono lice, ki je ovražilo srce mojemu gospodu. Huna’ je za mamil vonj --skrčil'je iztegnjeno roko m jo ovil Alanki krog vrata;-Dvignil je trepalnice, temne iskre njegovih oči so se zagreble v noč Abankinega pogleda. Toda le za trenotek. V teh očeh ni bilo jasnega neba kakor v oeeli Ljubimce Črti so spali za temi dolgimi vejicami. Koka. ki je bila objela Abanko, so je skrčila. Bolesten krik se je razlegel v šotoru. _Tunjuš je pahnil ženo od sebe in grčal: Yun vuu! Proč. sovražim te... . • Zn nlakaioeo so se zagrnile zavese. Hun se je .prevalil na ležišču m zakopal obraz v hermelin. Dolgi prsti so grebli po krziyi in trgali kosme iz njega Hropeč se je stresal v divjem koprnenju, glavo so mu postile potne 'kaplje, za nohti je čut il bolečino in grgra l .jc pol- izrečene besede,: > . • ..Ona — Limo ona — Ljubimca — sicer — umrjem. .." —-r— Iztuk je poznal svoj rod. svojo^ri. Kljub p'mu ni obupal. Vsa žalostna poročila ga niso potrla. Slovenom, ki jih je bil privel seboj iz Bizanca, je velel uriti najboljšo mladce v orožju. Opolij so si oklepe, jezdili .ua konjih v težki opravi, sukali meče, pofelušali vzklike vodni kov. Toda Anti niso dali Slovenom oddiha. A' gradišče je došlo nekaj dni po Iztokovi vrnitvi p/iroeilo, da sta Vojk in \ iljonee zbraia veliko vojsko in jo'ženeta izza C ni ega morja, da navalita na. ozemlje slo veuov. / . ,V se je, zgrabilo za orožje. Veljnožje in starejšine so izročili su žtijem bojne sekire, govedo in drobnico so čuvale pastirice, v domovih so ostalo hčere, žene in otroci — vse se je zganilo proti vzhodu, pfo ti Antom. Pridružil se jim jo iztok z močno četo konjenikov, ki so bili oboroženi z oklepi, ščiti, moči ni sulicami. Izurjene vojake, kateri so bili pobegnili z njim iz Bizanca, jo porazdelil kot voditelje posam^nih oddelkov. Vsa druga vojska je hodila peš, v neredu, kakor tolpa' Izto¬ kova konjenica je jezdila za njimi. ■Štiri dni se je vila vojska po ra vnini, hodila skozi hrastove gozde,' prebredla vode. — in dospela blizu oboda slovenskega ozemlja. Za¬ deli so že ob prve gruče -razdivjanih Autov H Vneli so se kratki boji, v katere ni nikdar posegal iztok s svojo konjenico. Vsak trenotek so zagnali Sloveni krik, ko so zapazili oddelek A ulov. Odtrgal se je cu¬ rek mladcev od vojske in je zadrvel z divjim krikom proti nasprotni¬ ku. Zasič-alo je nekaj strelic, par sekir je zablestelo v-solneu — nato so se spopadli z nožmi. se davili in klali in se premetavali po tleh z gro¬ znim krikom. Vsa ostala vojska je pa z navdušenimi klici ščuvala bo- rilce, zabavljala Antom iu žugala z dvignjenim orožjem. Po kratki borbi so vselej Anti zbežali, na bojišču je ostalo nekaj ranjencev, ka¬ tere so »Sloveni zarobili. Potoma so se pridružili vojski Sloveni iz vseh zadrug.'Od juga so prihajali prebivalci od Mursijanskega. močvirja, od severa so sc zgrinjali močni oddelki izza Karpatov. Iztokove oči so se radostno pasle nad temi krepkim i vojaki. Hkrati ga je trla žalost, ko je videl divji nered, krik iu pehanje, prepire in spopadke v lastnih vrstah. • ..Kaka. moč!" je pomislil. »Kako navdušenje za svobodo —- pa si sami devajo verige na roke, ker niso edini!‘‘ f Hrepenel je. po Antili in se odločil,.da gre sam do V olka in Vilje.it- »ca in ju .pregovori Al a mir in edinost. Premišljal je, kako jim naslika podli Rtran«, kak*- jim vzbudi slo po rodovit-nt-zeinl;i.i--o.iwtrart-Dona¬ ve. Lice mn je gorelo,, ko je v domišljiji že gledal, kako se.-objemajo Anti in Sloveni ter se zaklinjajo bogovom, da sc ne svadijp Več med seboj -- bratje, zoper bratje - ampak da gredo nuiščetat očete na bizantinsko ozemlje. Jezdil je s »sklonjeno glavo, krog ustnic mu je igral nasmeh, v očeh ogenj vojne, desnico je imel na ročniku iežkega meča. Nenadoma ga predrami divji bojni krik. Prvi oddelki vojske so stopili iz gozda na'piano. Pred seboj na robu dolge lože so zagledali ognje An tov. Vojska, Slovenov se je ustavila. Divji krik na boj je Nj, Kupite 8EVEB0VE PRIPRAVKE od vašega lekarnarja. Zavrnite nadomestitve. Ako vr.s le* kumar ne more založiti, na¬ ročite Dih od ird3. ' medla glavobol« o- motica., jetrne pri¬ tožile, zlatenica in žolč niča se vdajo zdravljenju d ako se rabijo kakor na* vedono v navodilu S EVERAS Liver Pill> (Severove Jetrne Krogljice). Cena ;!jc. ii W. F. SEVERA C0„ Cedar Rapids, Iowa. » DKCviaaaKrr k a sni d a n uta ■'cinrirt r — 3aBBaEzaES3Uia.Ji.'JL.3iai moaacaaa i .. ZASLEDUJTE BOJNE DOGODKE! Krasna in velikanska mapa celega sveta, kjer lahko že na prvi pogled vidite, kod se kretajo razne mornarice in premi¬ kajo razne vojske. Polegtega imate na tej mapi naslikane vse vladarje, ki so zapleteni in ki se utegnejo zaplesti v saclanjo vojno, in to pa v njihovih najzadnjih fotografijah. Tudi so na tqm ogromnem zemljevidu vse zastave in grbi jji v barvah vseh v boj zapletenih držav, pa tudi onih, ki utegnejo- |j| poseči v boj. Razentega je poleg prve mape še druga, na kateri so nari¬ sane Združene držaye in naslikani vsi predsedniki, počenši od Washingtona pa tja do Wilsona, kakor še devet drugih map in deset velikih slik, ki vam predstavljajo svetovne znamenitosti. To vse naročite še danes ter pošljite obenem 50 c. na upra¬ vo »Slovenskega Naroda". i Si g t brezplačno * v . i-;Ar nam ^ '> naznani svoje ime, priimek i !t ‘t i to6on naslov, krasno potopisno ,,, >*. pošljemo X X -__ .»»o..,,. ... __ - f knjižico okrašeno z lepimi sA- X kami- Pišite: .> t Cunard S. S. Co., Ltd. | 'i 21.24 State St- Dep- S- New York- Poslanci!" se je oglasil Bala.mbak. . Tunjuš je buhiiil kvišku. Š krvjo podplu^ wi je uprl v starca. Kako?" je iztisnil iz širokih prs. . Gradišče je.prazno. Vse odšlo na vojno. Devojke pulijo hm N Tun j uku so sc izborile oči. »skozi nosnice mu je piskalo, cezdalje glasneje, prsi so sc mu dvigale in širile, dokler ni izbruhnilo iz njih 1>,Ud Osedlajte petnajst naj hitrejših konj! Prodrožite jih prek Dmm- U« • ; » vet ' e ' Balambak se je priklonil z žalostjo na licu. Za šotorom je zapia- kala Alanka. , v % TunjuŠ je iztmmil roko po meču. trm prsti so se oklenili jerrno- ha kakor kremplji roparice. Ko je zaslišal plač Alauke, je zakričal, da se je razleglo iz šotora: ..Moja bo — Ljubini.ca!" DESETO POGLAVJE. Vojna med Anti iu Sloveni je bila uprav ob prihodu Iztokovem j ‘Mm KDOR SE NI DRŽAVLJAN segal od konca do konca po vo.jnikili in se valil pod ne,bo kakor tuleči vihar. Krik je dosegel tabor *\utov. Iti so se odzvali se'z večjim kri¬ kom, kakor tuljenje razdraženih zveri v pustinji. Najdrznejši so be žali preko ravnine proti Antom i^t prožili strehice proti taboru Ati¬ lov. Tudi odtam so jim hiteli posamezniki nasprot, vihteč kopja in motajoč sekire, da -o trepetale v bliskovitih krogih pod solueein. Je¬ dro vojske je še tičalo v gozdu. Tudi glavna krdelu Antov se niso ganila. Slovenski starejšine so se takoj zbrali v posvet, Bojan iu Vele gost sta povabila v zbor tudi Iztoka, da.si ni bil starejšina. Bil je sla ven vojnik in.kot tak je »snfel sedeti z velmoži v bojnem svetu. Velegost, najstarejši, povzame besedo: ..Možje častiti, rodu »Slovenov slavne korenine! Plugi leže za¬ puščen i..sredi polja, ovce se klatijo brez, varihov. naše žene so žalostne zvečer, ker nimajonikogar, da hi mu ponudile večerjo. Vojna divja Vojna? fš kom? Kaj ni padel Hilbudij? Iztoče, ali si meril tako slabo? Ali je tvoja tetiva šibka kakor nitka triletnega dečka,, ki ustreli -— in ne pade vrabec s slemena ? Ali se je prebudil oholi Upravda. in nagnal proti nam nove Hilbudije?... Možje, čemu molčite? Pokaj mi odgovarjajo jezne gube na vaših celih * — Vojna je, da. žalostna vojne — ne z Bizancem, vojna je -o— z brati..." ..Moraha. Morana !" so mrmrali velmožje in gugali glave na de¬ sno in zamaje vali na levo. »Tamkaj so. kadijo ognji, ob njih so nasajena kopja, da odpro bratom Antom rane in pogrinja lastno zemljo z domačo krvjo. Sra mota! Kam se nagne Pej-tm ? Naš bog je. in njihov bog. Mi darujemo Anti darujejo. Kam »se nagne Peron? - Bogovi se morajo razjokati in razjeziti nad takim rodom. »Perun je y. nami! Anti so začeli vojno!" ..Sramota!" ..1 o tari mo! Kaznujmo!'' V zboru je. vršalo, velmožje so »stresali rdečkasto'maziljene lase, ustnice so se širile, beli zobje so se svetlikali izza volnenih brad, hre¬ peneč po boju, po krvi. Velegost je'dvignil roko iu prosil: »Mir. možje častiti' Govoril sem jaz. govorite vi!" Oglasil se je Bojan. ..Poznate li, velmožje, našega starosta kvartina Kdo mu more očitati žalbesedo?" ..Nihče! Slava Svaruuu!" ..Ali ni ta jokal iz suhih, starih o.ei solze, ko je zvedel o vojni? Ali naju ni poslal z Velegostom do t olka in \ iljenca, da darujemo bogovom dar sprave? »Sla sva. Ponižal se je starosta 'Velegost. da me je bilo sram. »Jezik sem ugriznil do krvi. »Sicer bi bil zarohnel in plju¬ nil na Volki. Toda udarjen jo s »slepoto. Vrnila sva Ve v gradišče, in »Svarim je jokal še grenkejše rsoize' ‘. ..Smrt Volku! Kožo mu snamemo z živega telesa!" ..Ni več naš brat — zravda s teboj za sentjav kla>». sovražnik jih jiobere polne snope in se smeja? Ali je to svoboda, če nastaviš uho hujskaču in zato obrneš ost svojega kopja v lastno krt Ali je svoboda, če na¬ brusiš sekiro in nastaviš na glavo sosedu, namesto da hi zn jo klal pr-, uje Bizantincem ? Ali je svoboda, ec se klatijo naše cede brez pastirjev- — volkovi večerjajo, mi .stradamo? Velmožje, ki nosite modrost v glavi in ljubezen do rodu v srcih, ali je to svoboda ? Odgovorite!" Grmelo je v navdušenih uzbruhih, vojniki so vzkrikali. da je šlo do zadnje vrste po prostranem gozdu. Iztok jc izdrl težki meč. Rezilo je zablisnijo v solneu. ..Možje', poglejte meč! »Sovražnik ga je nosil, v našo kri ga je po¬ makal. privojeval simi ga v Očrni. Ali naj ga vodi sedaj roka Slovena — zoper Auta. Ali naj ga oskrbnim zlast.no krvjo, kakor ga je,skru¬ nil Bizantinec, ničem urni k ! Možje, nikdar!" Med starejšina mi je zavladal molk. Nekateri so celo zamrmrali. Ježa na Ante se je bita ukoreninila, želeli so boja. ..Vi molčite? Olo nfrmrate? Ali niso Anti naši bratje?" ...Niso, ker so dvignili kopja zoper Sloveue!" »Ali veste, zakaj so segli po sulicah?" ■u '-•?v J razbesnela do vrhunca. Mirpvala ni več niti zadruga krog Svaruno-jvojno'znanost, ukradel mu je modrost — in se vrnil. Bil je v ječi, v| (Dalje pnhodnjič.) m .glOTENSKI NASO©' ES BOvemfirSlMR. C U N AR najhitrejši parniki na svet« „M A U R E T A N I A“ NEWYORK -'.LIVERPOOL* uajhitrejša praga preko Liverpoola za LONDON, PARIZ, NAPOLJ, RUSKO, FINSKO, PATRAS. ODPLOVITEV ZA LIVERPOOL T U S C A NIA petek, 26. novb. 4. p. in. C A M E R O NIA SAXONIA petfk. 10, decemb. 4 p. m. sobota 25. decemb. 10 a. m. Perniško pribrežje se nahaja na podnožju W>st 14. uliee North River, New York. Za dal,jnje podrobnosti obrnite se na: THE GUNARD STEAMSHIP COMPANT LTD. 21-24 STATE ST. NEW YOEK, N. Y. ali njene pooblaščene zastopnike. ODŠKODNINSKA GENE DELAVCE V PENNSYL¥ANIJi. BOŽIC KJE (WORKMEN’S COMPFNSATION LAW.) nekaj za de- ki so dobili poškodbe v ra? Tudi. država Penhsylvamjn se je odločila, storiti /,uib obratih. Dolgo časa je trajalo, kbnodaialei prebudili, končno je'pa le prišlo do tega. da ki kolikortoliko daje delavcem zasigurano od- SVINČNIK in PEGAT 50c lave« da so se so sprejeli postavo, .škodniuo. ako ponesrečijo. v . Država Pennsylvanija je ena najmočnejših, ako ne najmočnej¬ ša industrijalna država v Uniji. Posebno slovenski delavci so tam številno zastopani. In kjer je velika industrija, je tudi veliko žrtev >te. Ponesrečeni delavce, ki ne more plačevati dragih advokatov, navadno ni mogel opraviti ničesar proti bogatim kompanijam, ako ea je zadela nesreča, da se je pohabil. . Zato morakno z veseljem pozdraviti novo postavo, ki določuje odškodnino za ponesrečene delavce. Po novi postavi delodajalcem ne bode več mogoče, da bi se s par dolarji odkrižali pohabljenega delavca, ampak jc zakonito določeno, koliko morajo plačati delavcu, ki je ponesrečil v njihovem podjetju. KDAJ POSTANE NOVI ZAKON PRAVOMOČEN, Novi delavski odškodninski zakon, potrjen od guvernerja drža¬ ve Pennsylvanija dne 2. junija t. 1. postane pravomočen 1. januarja 1. 1916. Tem potom hočemo naše rojake seznaniti s, to novo postavo, ki jim more biti le v največjo korist, da se bodo znali ravnati, ako se jim zgodi nesreča. Naš narod opravlja najtežja dela v omenjeni industrijalni državi. Slovenci delajo, v državi Pennsvlvanija veči¬ noma v premogovnikih, plavžih, železnih tvornieah, kamenolomih, tunelih itd. Vse to delo je težko in zelo nevarno. Ako kdo naših Slo¬ vencev ponesreči, se zna malokateri obrniti na pravo mesto, da si po¬ maga. Navadno potoni slovenskih listov prosijo pomoči, dasi so upra¬ vičeni do podpore od strani delodajalca. Delodajalci dobro vedo za to, in radi tega jim ne izplačajo podpore, ki jim gre, do katere so upravičeni po postavi. Tako 'bi bilo tudi v nadalje, ako se ljudje ne seznanijo z novim zakonom, ako ne bodo znali čuvati svojih pravic. Preberite torej ta članek skrbno, slovenski delavci v državi Pennsylvanija. izrežite ga in spravite za vse slučaje. BOŽIC Dirl? 50 VAŠI DRAGI. k«. .. „ - - - -7 fest — 'nrlALoklVi' BAZNIKE. j t pL« L-rr ** p o š « 11 T E TAKI) I! rtcM* POŠTA V STARI KRAJ. TREBA SEDAJ S DNIffi marsikdaj se vec. 'i’W' DOKLER ZATO NT KAK NE odlagajte: A TO ,AS OPOZAHJA Prva-Druga Narodna Banka v PittsSKirghu, Pa, I ;vn UIU&M ,:a želite poslati NASLOV. POŠLJITE TEJ BANKI v fp A A p R ’ iN^Njnr'NATANČNI SVOJCEM ZA BOŽIČNI DAR, f OB POLNI GARAN¬ TA BANKA POŠILJA gJgH ^STARI ^ ^ OIJI- NAJHn ncj^ j ' Za 100 Kron $15* oo X J E N NASLOV JIl Fl BST-SECONB Corner Fifth Ave. & Wood Street. IUTI0B.U BUNK PITTSBURGH, PA. 1 IMENOM IN PRIIMKOM SAMO ZA NASE NAROČNIKE. Napišite svoje ime im priimek, pošljite 50 c. na upravo lista, navedite svoj točni naslov, m naročilo se bode takoj izvršilo. BULGARIJA šf i A v- I položaj, zvezo z O tem i Sedaj živeče generacije (Siriji pridajo prvikrat v da stopi njih država v drugo slovansko držav« pač ni nobenega dvoma, da ozko zveza, ki jo dokazuje vojaški na¬ stop Fini vanj c v sedanjem tre- jiotku. preživi tudi sedanjo voj¬ sko in da Bolgarija ostane zavez¬ nica Avstrije tudi ko nastopi mir. Nočemo danes govoriti, o voj .. ški in politični koalicij 1 ;č stala j>o '■ ikd m 1 Avstrijo .v ul; e”- 3T>1 Z'V da -maor so vse javno Avstriji, d istini m- u*. ugibati, kajti niko- •s mogoč -. ustvariti sl naši 1 ’ niočih razmer, lahko toliko- reče, da vstrijski Nemci vese¬ li nad zvezo z.nemško državo, ta¬ ko avstrijski Slovani z zadovolj¬ stvom pozdravljajo novo zvezo Avstrije jugoslovansko državo Bulgarijo. Vojaške zveze so tajne, za to je io njih nemogoče govoriti; politi¬ čne zveze, njih jakost in slabost, pa so odvisno od spreminjajočih se javnih razmer in o stoterih be- težnin, za to je prezgodaj in ne¬ previdno /e sedaj govorili o njih. Samo gospodarske zveze nuja jo Že sedaj t -dna tla, na katerih se da približno sestaviti slika bodo¬ čih razmer. •Bulgariju je agratua država. "V Avstrij je le malo zuanega o sadovih bolgarske zemlje in o a- grarnili panogah med biilgarskim prebival st om. Le dvoje .je splo¬ šno znan-: bolgarski vrtnar in bulgarsko rožno olje. Toda naj¬ več zemU' v Bulgariji je posve¬ čeno proiz ajanjn žita. ki ga Bol¬ garija tudi v velikih množinah iz¬ važa. Vse panoge kmetijstva so v Bulgariji še le v razvoju, toda v krasnem ;azv|>ju. Država je veli¬ ko storila iu še veliko stori, da spravi bolgarskega kmeta na vi¬ soko stopnjo strokovnega zna¬ nja. Avstrija bo torej v agrarnem oziru odjemateljiea in obenem iičiteljif'Slovence. Mi Sloven- | ci smo v vsakem oziru najbolj j kulturen narod med avstro-ogr- I sivimi Jugoslovani, iti mi smo to- i rej v prvi vrsti poklicani, dati j razmeram med Avstrijo in njeno j zaveznico Bolgarijo vsebino in o- bliko. In ravno v gospodarskem oziru srno zadnja leta’ \ vsakem oziru tako napredovali, da bomo lahko kos svoji bodoči nalogi. Slovenci nismo brez zvez z Bol¬ gari, kajpada te niso gospodar¬ skega, še manj političnega zna¬ čaja, — ampak verskega. Že škof Slomšek je opozoril Slovence, naj vzdrži rejo misijonske odnošaje z izhodnimi Slovani ter jih skušajo ••edin-fi Katoliško cerkvijo. V ta oainu. jr ustanovil leta 1851. Bra¬ tovščino sv. ( s rila in Metoda. To¬ sc hm- isp, ■ > niso bili povoljni, j’ 1 ■■.aidmanjo z misijonsko delo um Belkami kmalu.zaspalo. V zad¬ njih letih pa se je med Slovenci vnelo veliko zanimanje za kato¬ liške Bulgare izhodnega obreda. Leta 1909 se je ustanovilo v Ljub¬ ljani ..Apostolstvo sv. Cirila in Metoda”, ki popolnoma v Slom- šekovem duhu deluje za razširje¬ nje katoliške vere med Bulgari. Med drugimi balkanskimi nelta- toliškimi narodi se tako misijon¬ sko delo niti ni moglo pričeti, ker je bilo med njimi preveč fanatiz¬ ma proti katolicizmu. Slovenci smo torej med Bulgari dobri znanci, posebno med katoliškimi. Ako bode hotela Avstrija, vzdr¬ žati svojo zvezo z Bulgarijo in svoj vpliv na javno* življenje med Bulgari, bo morala v marsičem posnemati dosedanji delovanje Rusije v Bulgariji. Rusija ni sa¬ mo na svojih kadetnicah in višjih vojaških šolah izobraževala čast¬ nikov za Bulgarijo — skoro iz¬ ključno brezplačno, — ampak na svojih gimnazijah, realkah, uči¬ teljiščih, trgovskih in obrtnih šo¬ lah je imela v izobilju brezplač¬ nih mest za bulgarske mladeniče Tako se je zasidrala v Bulgariji; dokler ni vihar nad izdajalskim početjem v zadnji balkanski voj ski pretrgal vseli sider. In kje se naj bulgarski mladeniči izobražu¬ jejo v Avstriji, nego med Avstriji najbolj zvestimi in Bolgarom naj¬ bližjimi Slovenci? PODPORA PO NOVEM ZAKONU. Ako delavec ponesreči, prvih štirinajst- dni hi opravičen do nikakoršne podpore. Če pa so posledice poškodbe takšne, da je de¬ lavec nesposoben za delo, je upravičen do podpore 'za čas 5000 tednov, iiu sicer iznaša podpora po 50% svoje plače. Ta podpora ne sme izna¬ šati več kot $10 na teden, in ne manj kot $5. Samo v slučaju, da de- | lavec ni zaslužil vec kot $5 na teden, dobi polno podporo. Ako pone- • sre ceni ozdravi, izostane podpora. Če pa je bolezen dolgotrajna in je j ponesrečenec popolnoma nesposoben za delo, se mu mora izplačati $4000 kot odpravnino. Čim je tu. svota izplačana, ugasne vsaka za¬ hteva do nadaljnje podpore. ■ ODŠKODNINA ZA IZGUBO POSAMEZNIH UDOV. /iA izgubo roke do zapestja dobi ponesrečenec odškodnino v. zne¬ sku, ki je enaka polovici zaslužka za dobo 175 tednov, dočim dobi za izgubo cele roke odškodnino za 215 tednov Za izgubo stopala je upra¬ vičen do podpore za 150 tednov in za izgubo cele noge 215 tednov. Za izgtlbo enega očesa dobi ponesrečenec odškodnino za 125 te- (hiev. Ako izgubi ponesrečenec dva različna uda, dobi odškodnino, za oba, tako, kot je gori navedeno. izgubo obeh očij, obeh rok ali nog se smatra za.stalno nespo¬ sobnost dela, in takšen ponesrečenec je upravičen do odškodnine za dobo 500 tednov. •• Ako. je strta roka med laktom in zapestnico, se smatra, da jc roka izgubljena-, če pa .je odrezana nad laktom, t. j. med laktom in ramenom, se smatra, da je cela roka izgubljena, in tako se tudi izpla¬ ča odškodnina. Ako je odrezana noga med gležnjem in kolenom, so smatra stopalo za izgubljeno. Više pa, da je cela noga izgubljena. ZDRAVNIKI, ZDRAVILA I. DR, V prvih štirinajst- dneh obolenja je delodajalec zavezan, še bri¬ gati za obolelega uslužbenca, za njegovega zdravnika, lekarno, ope¬ racijo, ako jo je treba, bolnišnico in druge potrebščine. Ako ni po¬ trebna operacija, stroški ne smejo znašati več kot, $25.00. V slučaju težke operacije stroški ne smejo presegati sirote $75.00. Ako delo¬ dajalce r.e bi preskrbel ponesrečenemu zdravnika, je le-ta opravičen si najeti kateregakoli. Samo ne smejo stroški presegati goraj nave¬ dene svote. Stroške pa mora plačati delodajalec. Ako. ponesrečene« odkloni, zdravnika, katerega mu je poslal delodajalec, in vzame dru¬ ge. pa sam trpi stroške. PRAVICA DO ODŠKODNINE. Ako umre delavec za posledicami zadobljenih poškodb, imajo njegovi nasledniki pravico do nadaljnje odškodnine, v znesku, ka¬ kor je spodaj označeno. Odbije se pa svota, katero je ponesrečene« dobil. Ce umre delavec pri delu, ali-umre 'nekaj časa po zadobljenih poškodbah, ima njegova vdova pravico d'o odškodnine, enaka 40% njegove plače za dobo 300 tednov. Če ostavi ponesrečenec poleg vdo¬ ve enega ali več otrok v starosti izpod 16 let, , dobi vdova še, 5%. več za Vsakega otroka. Vsa svota pa ne sme presegati zneska 60% celo¬ kupne plače ponesrečenega. . | - , slučaju, da ostavi ponesrečenec sirote brez matere, in otroci niso stari nad šestnajst let, so upravičeni do enake podpore. In sicer: Ako ostavi ponesrečenec enega ali dva bil tudi vzrok Srbi so Bolgara dva, po 10%. Celokupna svota ne sme presegati zneska 60%» pokoj¬ nikovega zaslužka. Podpora se istotako plačuje za dobo 300 tednov. Ko dovrši otrok šestnajsto leto, podpora izostane. Če pa otrok še ni dovršit šestnaestega leta, a je potegnil odškodnino za dobo 300 tednov| jo še vedno upravičen do podpore do 16. leta, to pa le, ako je samo en tak otrok dobival nadaljnjo podporo.od 15%. Če jih je več, dobi¬ vajo preostali po 10%. Celokupna svota ne sme presegati 50% pokoj¬ nikove plače. (Nadaljevanje sledi, j SOLUN. Solun (Saloniki) je glavno me¬ sto vilajeta, ki obsega Staro Ma- cedonijo in Trakijo. V Solunskem vilajetu je 1,130.000 prebivalcev, in sicer 550.000 Slovanov, 330.000 Turkov, 170.000 Grkov, 56.000 Ži¬ dov, 27.000 Valaliov in 22,000 mo¬ hamedanskih Ciganov. Mesto So¬ lun leži ob Solunskem zalivu, ki avstro-ogrsko državo. Ostala jav-lje del Egejskega morja,, ob gori nost nam mora v tem oziru po- Kisos. Z morja je pogled na mesto magati, _ [ki ima brezštevilno kupel in mo- Slovenci imamo veliko nalogo, da navežemo srca Bulgarov na šej, in se dviga po bregu gori do gradu, zelo krasen. V mestu sa¬ mem je pa mnogo nesnage, ozkih in krivili ulic, in le en del mesta se je zadnji čas moderniziral. 36 sedanjih mošej je večinoma na¬ stalo iz:nekdanjih cerkva, danda¬ nes-je pa katoliška cerkev v me¬ stu samo ena, pač pa je 30 sina¬ gog. Šol ima mesto .mnogo, in si¬ cer eno bolgarsko in eno grško gimnazijo, več učiteljskih priprav nic, mnogo grških in eno nemško ljudsko šolo. Tu je tudi velik je- P E R FID N 0 ST RUSIJE. RUSKI CAR JE HOTEL NAPRAVITI NA STROŠKE SLOVENCEV IN BULGAROV VELIKO SRBIJO. Berolin, Nemčija. - V nekem senzaeijonalnem uvodnem članku , Beri in er Ta geblrf izvaja bulgarski poslanik % «e- rolinu. Rizotv, da je označiti rusko politiko napram Bu.gaion. najveejo perfidnost. katero je videl svet. Medtem, ko se je Rusija za časa sklenitve miru v San štefano potegovala za Veliko Bulgarsko, simpatizira sedaj car s Srbi m >i rad imel Veliko Srbijo na stroške Bulgarske. to je druge balkanske vojne po zmagoviti vojni 1. 1912 grdo opeharili. Članek izvaja, da je ruski inozemski minister Sazanov poiz¬ kušal razveljaviti bulgarsko-ruski dogovor iz leta. 1902. Ta dogovor je dovoljeval Rusiji razpolaganje z bulgarsko armado, obenem pa je garantirala Rusija Bulgarski njeno neodvisnost. Proti razvelja¬ vi tega dogovora so Bulgari protestirali, in tako je ostalo vse pri starem. Sazanov je pa potem leta 1913 na ciničen način zatajil ta dogo¬ vor, ter tako omogočil Romunski, da je napadla Bulgarsko in zasedla del njenega ozemlja. Rizov izvaja s tem povsem opravičeno, da je smatrati to dejstvo za veliko nesramnost in perfidnost Rusije. Ako Rusi kljub temu zatrjujejo, da je njihova politika izdajal- j ska, 'jo to samo nadaljnji dokaz, kako sc meša v glavah vodilnih oseb entente. Anglija je polnih 35 let hujskala Bulgarsko proti Ru¬ siji, — svoji sedanji zaveznici. Tudi Italijani so ponujali svojo pomoč proti ruski premoči, ali danes so vstopili v nasprotni tabor. Anglija zatrjuje, da je napo¬ vedala vojno Nemčiji radi kršitve nevtralnosti Belgije, sama pa krši nevtralnost Grške. Anglija zatrjuje,-da hoče ščititi neodvisnost ma¬ lih narodov*, a je hotela pri tem zavesti Bulgarsko. Perfidnost spojeneev bi lahko zadela tudi nas Slovence. Srbija*, katero senči „mogočna“ Rusija, je nas Slovence prodajala in ba¬ rantala i, nami, še predno nas je imela. A' resnici, perfidnost prve vrste! 'POZOR! VAŽNO! POZOR! i ZNATNO ZNIŽANE CENE PRI PO. I ŠILJATVAH DENARJA. 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 Cene so sliedeče: — Kron . $ SODBA V PETROGRADU 0 VOJNEM POLOŽAJU. London, Anglija. — Poročevalec lista „T i m e s ; 1 v Pe- trogradn je obiskal rusfki glavni stan, ter je intervjuval šefa gen. štaba. «cmerala Aleksijeva, kakor tudi mnogo drugih ruskih vonn dostojanstvenikov. Izprašal jih je, kaj menijo o vojnem položaju, in iz njiht ih odgovorov je zadobil prepričanje, da so si v ruskem glav¬ nem stanu svesti resnosti položaja. O tem je poročal iz Petrograda kakor ; ledi : •8S 1.65 2.4C 3.2C 3.90 4.75 5.50 6.30 7.05 7.75 8.60 9.40 10.15 10.95 11.70 12.50 1325 14.06 15.50 3L00 '16.50 82.00 77.50 93.00 10850 124.00 13950 153.50 307.00 46050 614.00 76750 921.00 107450 8000 . 1228.00 9000 138150 10000 . 1525.00 Ker ne vemo, koliko časa bodo te nizke cene ostale, opozarjamo rojake, da se sedaj poslužijo te izredno ugod¬ ne prilike. Povejte o tem tudi svojim znancem- First-Second National Bank of Pittsburgh, Pa. Corner Fifth Ave. & Wood Street Pittsburg, Pa. KAJ POMENIJO KITAJSKA ČAJEVA IMENA. Kitajci delijo čajeve vrste v ze- lene in črne. 0«l teh sta dve po- j glavitni olougska in bohooska vr- ! s ^ a , ki s «“ zopet delita v razne vr- ! ste - tlloug pomeni ..Zeleni zmaj 1 '. : ker ima dosti zelenkastih lističev. • j Bohooski čaj je dobil ime od go- . imajo Nemci in Avstrijci prednost i r°vja, kjer pridelujejo najboljše centrali ega položaja, kakor, tudi enakost poveljevanja, medtem ko! vrste, čaj ..p e koe“ pomeni >- morejo mcuniti alnranei samo s svojim visokim številom. Če se pa ’ Ji puh“. km- imajo lističi bel na zanesem v samo na visoko število, bi se vojna po nepotrebnem vedno I <^b -iom-hom. ' dalj vi da, zavezniki pa bi medtem neprestano napadali, da bi bilo! hl » vrsn,- ..Couirong treba-- -dno paziti na ,soyražno .gibanje. j se prideluje š trudom. ,,V ikdo mora uvideti, da pomeni .,maj- vrsta, ki Mivson“ ..P' sodbi ruskega vojnega vodstva imajo Nemci 110 infante- a, ‘ pomeni .cvetoča po* rijskib livizij na zapadnirfronti, 50-nemških 'in'b^avsteo-og^kih mlaf? infante^ jskih divizij, ter 23 nemških in e. Srbiji. z ruske fronte na zanadM* ““ ll ?* rije ! Potvorj« m pove, da se spravlja ta . — in kr. kavalerijskih di- ! 'rf ! v Pomladnem cvetu. Miyson- V 1 Z 1 J ut vzhodni fronti, ter 20 nemških in e. in kr. divizij v Srbiji. ;,,,° .- ca .i imenujejo Kitajci studenca**. Čaj, ki J e te na zapad, iz cesar je sklepati, da začasno v RusijT ne ' robidnim in vabinim .. . odločitve. \ ruskem glavnem stanu vlada največje za- l*’ 1 "* s< ‘ P° sil ja -za drag de* ™ Razvoj- vojnih dogodkov na Balkanu. Splošno : Evi '°P°’ imenuje Kitajo« ,N. nrci neprestano pošiljajo čete ter del svoje težke aritljerije j U*' va otroka, sta upravičena do ' pr ieakuieio odločitve " V ^ lu Sar sl ^ epa ^» da začasno v Rusiji ne odškodnine po 25% zaslužka pokojnika, če je pa več otrok, kakor t ^ • za T, n i n ,> a !; N.,_* em 8 avnem stanu vlada največje za- iuemjo, ua morajo aliiranei bolj skupno delat zuitski kolegij krasna nova stav¬ ba. Že cesar Konstantin je v Solu¬ nu sezidal cerkev sv. Jurija, ki je že sedaj mošeja. Sploh se vidi v mestu na poslopjih veliko zname¬ nitih' starin. Prebivalcev ima me¬ sto okoli 105.000, med njimi 60 tisoč Židov. V mestu cvete indu¬ strija, obrt in trgovina. V prista¬ nišču ostaja mnogo trgovskih la¬ dij. \ r mestu bivaju vali, mušir (glavni poveljnik Macedonije), grški metropolit- židovski veliki rabiijee iu mnogo tujih konzulov. MesP V- bilo sezidano in je. dobi¬ lo igie I. 315. pred Kristom po sestri A 'uksandra Velikega. V Solunu r-.ta nekdaj živela slovan¬ ska apostola Ciril in Metod. Tur¬ ki so dobili Solun v oblast 1. 1430. „Meju- P an-tscha“ čaj“. ho je „slabi žSaJ-POPOVIC V *»«•> 3.25; 3.50 Domače rdeče vino V, i* 1 ** P ° $1 ’ 00 in <1.60 ^ vse drnne P° • 50c in $1.25 ^ vnge nasvete se obi pismeno na,; “ite ustmeno ali JOHNPOPp^^ S^EVELAMD.OHIO s, £. t V. % ti v.SčMOl