Caudek www.caudek.it 40 let... Na Goriškem spet rušijo mejo Slavoj Žižek, »gurman in sladokusec znanja«, prihaja danes predavat v Gorico o meji, filmu in ideologiji /^s Načrt o ohranitvi in razvoju rezervata Doline Glinščice Primorski ČETRTEK, 20. NOVEMBRA 2008 št. 276 (19.366) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Cast mesta je rešil škof Aljoša Gašperlin Trideset let prizadevanj in šest let javnih del je bilo potrebnih, da je Italija zgradila zadnji del hitre ceste in tako izpolnila obvezo o mednarodni povezavi, ki jo je predvideval osimski sporazum. Ustrezni postopek je sprožila občinska uprava med II-lyjevim županovanjem in finančna sredstva je zagotovila takratna Prodijeva vlada. Gradnja predora med Katinaro in Padri-čami je dolgo let zaznamovala vsakdan lokalnih prebivalcev in tudi zahtevala smrtno žrtev, ko je v nesreči pri delu umrl delavec Lino Ruffoni. Zdaj so končno odprli novo infrastrukturo, toda vseh odškodnin za razlastitve še niso izplačali. Zato je škoda, da je bilo včerajšnje dvojno odprtje v nacionalističnih tonih in da so si zdajšnji javni upravitelji v bistvu prevzeli vse zasluge. To je veljalo še zlasti v prvem delu na Padričah, kjer so tržaški občinski upravitelji v uradnih posegih ponosno poudarjali lastno pripadnost italijanskemu narodu. Temu gre dodati, da na obeh slovesnostih nihče ni omenil Slovenije, kaj šele slovenske narodne skupnosti. Pričakovali bi namreč (morda pa pričakujemo preveč), da država, ki poudarja pomembnost sodobne infrastrukture in mednarodnih povezav, vsaj povabi in da besedo predstavnikom sosedne države. Nedvomno pa bi morala upoštevati zastopnike občanov, ki na ozemlju živijo. V Trstu ni tako. Vrzel je zapolnila pokrajinska predsednica Poropatova. Spomnila je, da je župan Illy gledal daleč naprej in so leta 1999 odobrili načrt, ki je povezoval oba nova odseka. Nova prometnica je vsekakor še zlasti pomembna za utrditev stikov med tu živečimi ljudmi in narodi. To bi naglasila tudi dolinska županja Premolinova in miljski župan Nesladek, ko jih ne bi organizatorji sramotno pustili v kotu, kar je bilo že z vidika bontona nesprejemljivo. Čeprav je bila druga slovesnost v dolinski občini in se hitra cesta vije tudi po miljski, županoma in torej lokalnima skupnostma ni bila dana beseda. Nasprotno, v napetem ozračju je bil vtis, kot da nista zaželena. V tej nespodbudni ceremoniji pa je bila vendar tudi svetla točka. Zanjo je poskrbel škof Ra-vignani, ki je pred prerezom traku blagoslovil oba nova odseka hitre ceste in priložnostno molitev obakrat podal v italijanskem in slovenskem jeziku. Tako je škof še enkrat rešil čast mesta, ne pa tudi njegovih upraviteljev. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € TRST - Včeraj uradno odprtje v okviru dveh slovesnosti Pomembna povezava, na katero smo čakali 30 let Tržaški škof Ravignani govoril (edini) tudi v slovenščini Pogled na slovesnost v predoru pri Frankovcu kroma TRST - Na dveh slovesnostih na Padričah in pri Frankovcu so včeraj uradno odprli nova odseka hitre ceste, s katerima se izpopolnjuje avtocestna povezava med Italijo in Slovenijo na območju Škofij, na katero smo čakali več kot 30 let. Obeh svečanosti se je udeležilo veliko predstavnikov civilnih, vojaških in verskih oblasti s Tržaškega. Z izjemo posegov tržaškega škofa Ra-vignanija, ki je govoril tudi v slovenščini, sta bili slovesnosti izključno v italijanščini. Odprtje je zasenčilo tudi dejstvo, da župana Doline in Milj Premolinova in Nesladek nista prišla do besede. Na 7. strani Della Valentina prva žrtev krize v FJK Na 4. strani V Celovcu še danes 19. evropski manjšinski kongres Na 5. strani Trubarjeva tabla s pokroviteljstvom goriške občine Na 16. strani Prenova goriškega Travnika na polovici Na 16. strani Na Opčinah predstavili Lakovičev Zbornik slovenskega športa Na 24. strani Pestra ponudba nepremočljive obutve tudi za širša stopala MÜNCHEN 48523-07. ARA SHOP Mercator Center Industrijska cesta 6,5000 Nova Gorica, tel: 05 333 34 28 Delovni čas: pon. - sob. 9.00 - 21.00, ned. 9.00 -15.00 SLOV I K SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ v sodelovanju z EX Slavoj Žižek Kaj se zgodi, ko pade meja: film in ideologija 20.11.2008 Kulturni dom Ul. Brass 20 - Gorica info@slovik.org - tel. +39. 334. 28 25 853 factor banka k kraški zidar NLBO interFinanz [ 2 Četrtek, 20. novembra 2008 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Evropska unija povezuje in pogojuje Jo2e Pirjevec_ Toulouse je mesto zgrajeno iz opeke. Ker od verskih vojn, ki so opustošile Francijo v prvi polovici 17. stoletja, ni doživelo pustošenj, je ostalo njegovo urbano tkivo v bistvu nedotaknjeno. Čeprav šteje okrog štiristo tisoč prebivalcev in čeprav je sedež mnogih raziskovalnih centrov in industrij, začenši z aeronavtično in vesoljsko, je v svojem središču ob reki Garonni ohranilo videz provincialnega gnezda. To pa ne pomeni zaostalega: prvo kar sem opazil, so bile dvojezične oznake - francoske in okcitanske - ki jih nosijo vse ulice in trgi. Razumel sem, da sem prišel v civilizirano okolje. V Toulouse sem prišel na vabilo društva Rendez-vous de l'Histoire, ki vsako leto organizira v mestu Blois srečanja »najbolj bri-ljantnih francoskih zgodovinarjev, profesorjev, ki so zaljubljeni v svojo vedo, in razsvetljenih ljubiteljev«, kot pravi Francis Chevrier, njegov ustanovitelj in direktor. Na pobudo pariške vlade je društvo ob predsedovanju Francije EU razširilo svoje obzorje na vse države članice. Povabilo je torej 27 zgodovinarjev, da vsak s svojega zornega kota nekaj pove o svoji deželi in njeni preteklosti. Zahvaliti se moram francoski ambasadi v Ljubljani, da so me vključili v to eminentno družbo, v katero spadajo ljudje tako zvenečega imena, kot so Eric Hobsbawm, Miroslav Hroch in Jacques Le Goff. Prvi dan ko je Francija prevzela od Slovenije štafeto predsedovanja, me je mlada tajnica srečanja po elektronski posti vprašala, ali bi sodeloval in s kakšno tematiko. Na voljo sem imel dva naslova. Predlagal sem, da bi govoril o tem, kako so se Slovenci odločili, da stopijo v zgodovino in se oblikovali kot državotvoren narod, obenem pa pripomnil, da bi bil pripravljen govoriti tudi o nastanku in propadu Jugoslavije. Seveda se je komisija, ki ji je predsedoval zgoraj omenjeni Le Goff, na ta trnek takoj ujela. V svojem patriotičnem samoljubju sem bil nekoliko dregnjen, vendar sem se tolažil z mislijo, da lahko povem o našem narodu marsikaj, tudi če govorim o bivši Jugoslaviji. In tako sem tudi storil: razložil sem, kakšno je bilo mest Slovencev v kraljevini Karadjordje-vičev in v Titovi federaciji in poudaril, kako moteč dejavnik smo bili zaradi svoje srednjeevropske dediščine v državi, ki je v glavnem slonela na bizantinsko-otomanski tradiciji. Predavanja, ki sem ga imel v častitljivi dvorani mestne občine, se je proti mojemu pričakovanju udeležilo lepo število ljudi, predvsem mnogo mladih. Mojim besedam so pozorno sledili, si marsikaj zapisali in me nato zapletli v živahno debato. Ta večer se je v moji zavesti podrl stereotip o Francozu, zagledanem vase in v svojo »grandeur«. Ugotovil sem, da s sogovorniki lahko komuniciram ne samo v njihovem jeziku, temveč tudi v nemščini, angleščini in italijanščini, da jim Slovenija ni povsem tuja in da imajo marsikatero vedenje o naših sosedih na Balkanu. Mislim, da nisem še nikoli imel tako jasnega vtisa, kako močno nas Evropska unija povezuje in pogojuje. Kako važno je, da imamo odprte meje, isto valuto in s tem v bistvu tudi iste interese. »Ça ira«, kakor so rekli francoski revolucionarji iz leta 1789, ko so hoteli poudariti, da imajo njihove ideje bodočnost. Tudi Evropa »bo šla«, če je bomo znali graditi tako, kot je v uvodni misli k našemu idealnemu simpoziju zapisal Jacques Le Goff: »Evropa ne sme postati trdnjava temveč mora biti odprta. V razumnih mejah tiste odprtosti, ki bogati pisano različnost, jo podpira in jo podaljšuje v času. Upam tudi, da bodo udeleženci teh konferenc čutili, da tisti, ki so odgovorni za politiko od Baltika do Sredozemlja, ne smejo razočarati Evropejcev in jih spremeniti v evro-skeptike. Nasprotno, združena Evropa potrebuje z ene strani demokracijo, a tudi angažiranost in celo čustveno zavzetost.« VREME OB KONCU TEDNA Izrazita ohladitev, sončen konec tedna Darko Bradassi Pred nami je izrazita ohladitev, ki nas bo prehodno popeljala kar v zimo. Nad skrajnim evropskim severom se je že dalj časa zadrževal za ta čas izredno mrzel zrak. Proti Sredozemlju se je delno začel spuščati že v začetku tega tedna, in sicer za vremensko fronto, ki je v ponedeljek obrobno oplazila tudi naše kraje. Temperature so se tako prvič občutneje spustile že v začetku tedna, najnižje jutranje vrednosti pa smo beležili včeraj, ko se je sicer ozračje v višjih slojih že nekoliko segrelo, v pri-zemlju pa se je ob odstotnosti močnejšega vetra hladnejši zrak sesedel. Prvič v letošnji jeseni je ži-vosrebrni stolpec v nižinah in na kraški planoti padel pod ledišče. Ni treba posebej poudarjati, da so take vrednosti v tem času precej nižje od dolgoletne normalnosti. Ohladitev pa se bo v prihodnjih dneh še stopnjevala. Najhladnejše jedro mrzlega polarnega zraka se bo proti nam spustilo v noči na soboto in bo nad nami predvidoma vztrajalo vsaj do ponedeljka. Ponovno lahko pričakujemo zelo nizke temperature, živosrebrni stolpec se bo ponekod spustil za več stopinj pod ničlo. Predvsem pa bo zelo vetrovno, močna burja bo občutek mraza izdatno povečala. V soboto in nedeljo bo v primerjavi z dogajanjem v preteklih dneh kar zeblo. Do poslabšanja bo prišlo po dveh dnevih, ko bo vlaga naraščala in se bodo ponekod že pojavljale prve rahle padavine. Obsežna višinska dolina z mrzlim severnim zrakom bo že danes posredno vplivala na cirkulacijo nad Sredozemljem ter osrednjo Evropo. Suhe severovzhodne tokove, ki so prevladovali v preteklih dneh, bo zamenjal postopno bolj vlažen jugozahodnik. Zato bo že danes oblačnost naraščala, od popoldanskih ur pa ponekod pričakujemo rahlo ro-senje. Podobna bo tudi jutrišnja slika, prevladovalo bo oblačno vreme z rahlimi padavinami ali rahlim rosenjem. Do preobrata pa bo, kot rečeno, prišlo od jutrišnjih večernih ur. Tedaj bo naše kraje dosegel hladnejši zrak. Po zadnjih podatkih kaže, da ne bo večjih ali vsaj ne dolgotrajnejših padavin. Prehodno se bodo ponekod ob vdoru mrzlega zraka padavine okrepile, vendar se bo padavinski pas kaj kmalu odmaknil proti jugovzhodu. Medtem se bo ozračje občutno ohlajalo in bo zapihala močna burja. Ni izključeno, da se bo ob vdoru mrzlega zraka ponekod prehodno lahko prikazalo nekaj snežink. Meja sneženja se bo namreč naglo spuščala do kakih 300 metrov nadmorske višine. Če bodo padavine še nad našimi kraji, bo tedaj kakšna snežinka zaplesala tudi po Krasu. Kakorkoli že, v soboto in v nedeljo bodo v višinah prevladovali severozahodni tokovi, zato se bo vreme izboljšalo. Nad nami se bo sicer še zadrževal nestanoviten zrak, vendar padavin ne pričakujemo. Hladno bo, v soboto bo še pihala zmerna do močna burja, nato kaže bolj na severozahodni veter, ki je sicer pri nas razmeroma neobičajen. Če se bo to res uresničilo, bo občasno lahko zapihal fen, ozračje bo zelo suho, zrak pa se bo vsaj nekoliko segrel. V ponedeljek kaže na nekoliko bolj nestanovitno vreme, vendar so napovedi negotove. Po današnji sliki, ponekod ni izključeno občasno sneženje. Na sliki: nad zahodno in osrednjo Evropo je anticiklonsko območje, nad evropskim severom pa se zadržuje zelo mrzel zrak ki se počasi spušča proti Sredozemlju. odprta tribuna - Institucionalni odnosi med Slovenijo in zamejstvom Slomak je najboljši interpret interesov slovenskih manjšin v sosednjih državah V zadnjih dneh me novinarji sprašujejo, kako ocenjujem dejstvo, da je »levo« naravnana večina v Sloveniji zaupala najpomembnejši odgovornosti za manjšinska vprašanja, tako na vladni kot na parlamentarni ravni, osebama »bolj desne« provenience? Jasno je, da odgovora nimam, ker nisem neposredno sodeloval pri kadrovskih in drugih dogovarjanjih, ki so potekala in še tečejo pri sestavljanju vladnih ekip in samih parlamentarnih teles. Resnici na ljubo pa velja ugotovitev, da je leva opcija od osamosvojitve sem vladala daljši čas od konkurenčne koalicije. Z manjšinskimi vprašanji pa so se v tem času veliko več časa ukvarjali državni sekretarji in predsedniki parlamentarnih komisij, ki niso bili v sozvočju z večinskimi (levosredinskimi) sestavami. Tudi tokrat je tako in zanimiva bi bila resna analiza, zakaj »levica« večkrat zaupa ta resor drugi opciji. Z aktivnostjo v Slovenski kulturno-go-spodarski zvezi in Slovenski manjšinski koordinaciji sem si nabral dovolj izkušenj, da lahko rečem, da nazorski pogled posameznika ni zadostno jamstvo za uspeh. Ostajajo še druge vrednostne kategorije pri ocenjevanju posameznega predsednika komisije ali ministra, četudi je njegova politična opredelitev vendarle nezanemarljivo izhodišče. Dal bom primer. Dosedanji državni sekretar pri predsedstvu vlade odgovoren za zamejstvo sodi v desno opcijo slovenske strankarske razvrstitve. To pa ni bila nikakršna ovira, da smo tudi »na levi« ocenili, da je dobro opravljal svojo zadolžitev in da je vedno izkazoval korektnost do različno mislečih. Deloval je institucionalno in državniško. Se pa najdejo drugi, ki raje izpostavljajo logiko »na-ši-vaši« in se posledično vedejo. Prepričan sem, da bomo znali tako z ministrom kot s predsednikom parlamentarne komisije in njenimi člani ustvariti tisti institucionalni odnos, ki je edino pravi pristop v teh odnosih, ki morajo sloneti na spoštovanju manjšinske subjektivitete in njene plu- ralnosti, tako v civilni družbi kot v strankarskem svetu. Navsezadnje smo odpravo enoumja v Sloveniji enoglasno pozdravili kot epohalni dogodek. Kot predsednik SKGZ in posebej manjšinske koordinacije Slomak se bom trudil, da bi nadgradili dosedanje sodelovanje RS z zamejstvom in to na podlagi dosedanjih izkušenj, samih zakonov in izhodišč, ki jih zagovarjamo v koordinaciji. Minister za Slovence po svetu in v zamejstvu je pomembna pridobitev. Njegovo vlogo vidim tudi v kontekstu medministr-skega povezovanja. Predvsem z zunanjim ministrom bo potrebno delati v sozvočju in se marsikdaj dogovarjati za skupne poteze. Zunanje ministrstvo ima namreč primarno vlogo v bilaterali in z njo je povezana tudi manjšinska problematika. Drugo vprašanje je tudi vezano na dosedanjo izkušnjo. Problematika manjšin je bila skoraj v celoti prepuščena Uradu za Slovence po svetu in v zamejstvu. »Getizacija« manjšine na eno samo mesto je v neskladju s pojmom skupnega kulturnega prostora. Mnenja sem, da nekatera ministrstva morajo ohraniti skrb za manjšine in morajo imeti v svoji sredi strukture in ljudi (in tudi finance), ki se bodo s tem ukvarjali. Njihov delokrog ne sme segati le do državnih meja, marveč zajemati ves jezikovno-etnični teritorij. In o umestnosti takšnega pristopa obstajajo številni konkretni razlogi, ki smo jih v Slomaku večkrat izpostavili in dokazovali njihovo veljavnost. O našem položaju govorijo različne resolucije, predvsem pa zakon. Tudi tega bi veljalo nadgraditi in ga posodobiti v smislu, da dobi bolj evropsko dinamiko. Ko smo sodelovali v razpravi ob njegovem sprejemanju, smo to skušali povedati zakonodajalcem. Reči moram, da nismo naleteli na zadostno pozornost. Dosedanja vlada je na zakonski podlagi sestavila Svet za manjšine, ki ga je vodil sam premier. To dobro prakso gre nadaljevati in ji dati večjo kontinuiteto, denimo tako, da bi se Svet sestajal vsaka dva-tri mesece (pod vodstvom predsednika vlade) in ob navzočnosti nekaterih ministrov, da bi skupaj ocenjevali in reševali posamezne problematike. Uspešnost takega sodelovanja pa bo zagotovljena, če bomo skupaj sposobni tiste strateške vizije, ki je doslej zmanjkala v teh odnosih. Prevečkrat smo reševali sprotna vprašanja in se premalo posvečali potrebnemu srednjeročnemu načrtu, v katerem bi določili lestvico prioritet. Te pa morajo biti dovolj konkretne z opredelitvijo nosilcev in nalogami posameznih ministrstev, ustanov, medijev, gospodarskih združenj, občin in nastajajočih pokrajin ter drugih institucij. V uresničevanje tega skupnega programa naj bi bile vključene tudi institucije slovenske manjšine. Ubrati je treba smer razvijanja trajno-stne dejavnosti za vsestransko krepitev slovenskih skupnosti v zamejstvu ob skrbi za izgradnjo skupnega prostora ter tudi skupne infrastrukture ob ustrezni skrbi za obmejna območja, ki »mejijo« z zamejstvom. V tem procesu vidim v prvi vrsti partnersko vlogo Slomaka. Slovenska manjšinska koordinacija kot usklajevalno telo krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem je s svojo dosedanjo dejavnostjo dokazala, da je najboljši interpret širokih interesov slovenskih manjšin v sosednjih deželah. Izkušnja zadnjega mandata, da se krovnim organizacijam pridružijo nekatere (in ne vse) stranke, v katerih se prepoznavajo manjšinci, se je izkazala za neučinkovito (vnašala je napetosti znotraj naših vrst) in je z »institucionalno-državniškega« vidika nekorektna. V tem primeru se je uveljavila praksa »naši-vaši«, o kateri sem spregovoril v začetku razmišljanja. Prepričan sem tudi, da se mora RS prednostno finančno usmerjati v razvijanje tistih pobud, ki skupnosti zagotavljajo obstoj, razvoj, sprejemanje novih, sodobnejših in učinkovitejših oblik delovanja in povezovanja. Rudi Pavšič ljubljana - Bienale ilustracije Smrekarjeva nagrajenca letos akademska slikarja Štefan Planinc in Kostja Gatnik LJUBLJANA - V Galeriji Cankarjevega doma se je s podelitvijo nagrad začel 8. slovenski bienale ilustracije. Dobitnik Smrekarjeve nagrade za življenjsko delo je akademski slikar Štefan Planinc, letno nagrado Hinka Smre-karja pa je prejel akademski slikar Kostja Gatnik za ilustracije v knjigi Pekarna Mišmaš Svetlane Makarovič. Po mnenju žirije ilustracije letošnjega dobitnika nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo Štefana Planinca "nosijo izjemen avtorski pečat, so razmišljujoče in vase zazrte. Otrokom zastavljajo tudi zahtevnejša vprašanja in s tem poglabljajo njihov način razmišljanja". Z ilustracijami v knjigi Pekarna Mišmaš Svetlane Ma-karovič je žirijo bienala prepričal Kostja Gatnik. V obrazložitvi nagrade piše, da Gatnik že od prvih objav z izvirno, inovativno in duhovito risbo "pomembno prispeva h kakovosti in razvoju ilustracije v Sloveniji". V delih mu je uspelo pop art, strip, ilustracijo in druge umetniške zvrsti "dvigniti na raven inovativne umetniške govorice, ki jo komunikativnost dodatno plemeniti in navdihuje. V svojih delih izraža izjemen čut za medsebojne odnose in socialna razmerja med ljudmi, ki jih obravnava s prefinjenim čutom za humor," je zapisala žirija. Poleg omenjenih nagrad so podelili še plaketi in priznanji, poimenovani po Hinku Smrekarju, priznanem slovenskem slikarju, risarju, grafiku in ilustratorju. Plaketi sta prejela akademska slikarka Alenka Sott-ler za ilustracije v knjigi Prividi Nika Grafenauerja in akademski slikar Žarko Vrezec za poljudnoznanstvene ilustracije žuželk v delu Slovenski veliki leksikon. Dobitnika priznanj Hinka Smrekarja za leto 2008 pa sta diplomirani oblikovalec Aleksander Brezlan za ilustracije v knjigi Razno ter študent oblikovanja Matej Stupica za ilustracije v prilogi časopisa Dnevnik. Sottlerjeva po mnenju žirantov z bogato strukturi-rano in virtuozno risbo prodira v globine intimnega čustvenega sveta na meditativno analitičen način, ki gledalca uroči in pritegne v neskončno raziskovanje skrivnostnih struktur, ki mu vsakič razkrijejo drugo zgodbo. Ilustracije Vrezca so "odraz tako slikarjevega izjemnega likovnega znanja kot njegove ljubezni do narave in očaranosti z njeno nikoli do konca razkrito in razumljeno govorico podob. Durerjevsko renesančno spoštovanje do vizualne resnice, ki jo skriva v sebi narava, Vrezec prikazuje z izjemno virtuoznostjo in prepričljivostjo," je menila žirija v sestavi dr. Tanja Mast-nak (predsednica), Ranko Novak, Silvan Omerzu, Iztok Premrov in Nina Pirnat Spahic. (STA) / DEŽELA Četrtek, 20. novembra 2008 3 špeter - Izredna seja občinskega sveta na pobudo levosredinske opozicije V Špetru po treh letih še brez regulacijskega načrta opoiožaju Opozicija je tudi opozorila na primanjkljaj zaradi ponesrečene finančne operacije manjšin dežela Videm: raziskava ŠPETER - V soboto je bila na pobudo levosredinske opozicije v Špetru, kjer bodo naslednje leto volitve, izredna seja občinskega sveta, na kateri je bil govor predvsem o splošnem regulacijskem načrtu in o velikem primanjkljaju v občinski blagajni, ki je nastal zaradi ponesrečene finančne operacije. Predstavniki opozicije se pritožujejo, da po treh letih in tožbi proti projektantu še nihče ni videl predloga splošnega regulacijskega načrta, pravega posvetovanja z občani pa sploh ni bilo. Regulacijski načrt bi moral, kot je poudaril vodja občinske skupine Občanske liste Fabrizio Dorbolo, olajšati nova vlaganja in s tem ustvariti nova delovna mesta. Poleg tega pa se že dolgo ne govori o kakem projektu za preureditev državne ceste 54, ki pelje iz Vidma preko Špetra do slovenske meje in je na številnih mestih preozka, polna ovinkov in nevarna. Župan Tiziano Manzini in odbornik Matteo Strazzolini sta svetnikom opozicije odgovorila, da je občinska uprava posameznim občanom v zvezi z regulacijskim načrtom na dom poslala obrazec, ki ga je izpolnilo več kot 200 prebivalcev špetrske občine. Špetrski župan je še zagotovil, da bo predlog regulacijskega načrta gotovo pripravljen do začetka decembra (junija je sicer že obljubil, da bo načrt pripravljen do septembra, op.a.), priznal pa je, Levosredinska opozicija opozarja, da je Špeter še vedno brez regulacijskega načrta nm da je uprava naredila napako, ker se je v sestavo načrta podala brez občinskega tehnika za urbanistični sektor. V zvezi s primanjkljajem 66000 evrov pa župan Manzini svetnikom opozicije in občanom, ki so se srečanja udeležili, ni povedal nobene novosti. Spomnil je, da je občinska uprava že tožila banko, ki ji je predlagala tvegano fi-načno operacijo, s katero bi lahko, če bi ta bila uspešna, Občina Špeter zaslužila 3000 evrov. Namesto tega pa je prišlo do primanjkljaja, ki bo po mnenju levosredinskih svetnikov še precej let v breme vsem občanom. (NM) VIDEM - Na sedežu deželne uprave v Vidmu (Dvorana Pasolini) bodo danes ob 18. uri predstavili raziskavo o manjšinskih jezikovnih skupnostih, ki jo je pred dvema letoma naročil Il-lyjev deželni odbor. Na predstavitvi bodo sodelovali deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro, predsednik Furlanskega fi-lološkega društva Lorenzo Peliz-zo in Milan Bufon, predsednik Slovenskega raziskovalnega inštituta (Slori). Kot piše v tiskovnem sporočilu deželne vlade predstavlja ta raziskava temeljni korak za razumevanje položaja in pričakovanj nemške, furlanske in slovenske manjšine v Furlaniji-Julij-ski krajini. Na eni strani gre za mnenja, stališča in pripombe občanov, ki živijo v narodno mešanih okoljih, na drugi pa tudi za preverjanje poznavanja državne in deželne zakonodaje o manjšinskih zakonih. Molinaro, ki pripada stranki UDC, je odbornik za kulturo, šolstvo, šport in jezikovne manjšine. V tem svojstvu je tudi predsednik deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino, ki se sicer še ni sestala. manjšina - Deželni svet Beneška Slovenija: ■ • v v desnica ne popušča Danilo Narduzzi (Severna liga) TRST - Stališče o priznavanju »staroslovanskih narečij« v videmski pokrajini se je spet znašlo na dnevnem redu zasedanja deželnega parlamenta. Skupščina FJK naj bi se s to zadevo ukvarjala v sredo, 26. novembra, ko ima na dnevnem redu obravnavo finančnega obračuna in neko stališče o odlagališču odpadkov v kraju Trivi-gnano v Furlaniji. Dokument o Benečiji (prvi podpisnik Roberto Novelli, svetnik Nacionalnega zevezništva iz Čedada) bi moral deželni svet obravnavati na zadnji videm Srečanje v spomin na Comellija VIDEM - Na pobudo furlanske bančne fundacije Crup so se včeraj v Vidmu spomnili Antonia Comellija ob 10-letnici njegove smrti. Comelli bo ostal zapisan kot predsednik Furlani-je-Julijske krajine, ki je zelo prispeval k učinkoviti in finančno prozorni obnovi od potresa porušenih krajev Furlanije. Na okrogli mizi, ki jo je vodil novinar RAI Bruno Vespa, so sodelovali nekateri Comellijevi prijatelji in sopotniki. Deželno upravo je zastopal odbornik Roberto Molinaro. Daniele Galasso (Ljudstvo svobode) seji, stvar pa so odložili za nedoločen čas. Uradno zato, ker je za stališče zmanjkalo časa, v resnici pa zaradi političnih nesoglasij znotraj desnosre-dinskega zavezništva. Predložitev so predlagali in dosegli svetniki Sredinske unije-UDC in Severne lige. Da se je stvar znova znašla na dnevnem redu deželne skupščine, ima »zaslugo« vodja Ljudstva svobode (NZ in Forza Italia) Daniele Galasso. Na seji načelnikov svetniških skupin je podčrtal, da se mu stališče za priznanje »staroslovanskih« govoric zdi pomembno in aktualno. Njegov predlog je prodrl kljub pomislekom načelnika Severne lige Danila Narduzzija. Predsednik deželnega sveta Edouard Ballaman je uvedel neke vrste pravilo, da skupščina na skoraj vsaki seji obravnava eno stališče ali resolucijo desne sredine ter eno stališče (ali resolucijo) opozicije. Slednja se je odločila za problematiko odpadkov v Furlaniji, večina pa je izbrala stališče svetnika Novellija. Desne komponente deželne večine si očitno prizadevajo za sprejem stališča, ki bi okrepilo zahtevo furlanskega senatorja Ferruccia Sara po reviziji državnega zakona 482 (zaščita jezikovnih manjšin). Saro hoče, da bi v sklopu tega zakona zaščitili tudi nadi-ška in terska narečja z utemeljitvijo, da ne sodijo v slovenski jezikovni prostor. Gre za odkrit poskus ločevanja Slovencev iz videmske pokrajine od preostalega dela slovenske manjšine. In to kljub večkrat javno izraženi želji predsednika Dežele Renza Tonda po dialogu s slovensko manjšino. 4 Četrtek, 20. novembra 2008 GOSPODARSTVO recesija - Podjetje nekdanjega predsednika deželne Confindustrie Della Valentina prva ugledna žrtev krize v FJK Na sodišču prošnja za preventivni konkordat - Iščejo finančnega partnerja SACILE - Finančna in gospodarska kriza zahteva prve žrtve tudi v Fur-laniji-Julijski krajini. Tokrat je prizadela družbo Amedeo Della Valentina Spa, eno zgodovinskih podjetij lesno-pohištvene panoge iz kraja Sacile v por-denonski pokrajini. Predsednik družbe je ustanovitelj podjetja Amedeo, upravlja pa ga njegov sin Piero, nekdanji predsednik deželne Confindustrie FJK in nato predsednik deželne informacijske družbe Insiel pod upravo Ric-carda Illyja. S ciljem, da bi preprečili stečaj družbe, so upravitelji v torek zaprosili sodišče za preventivni konkordat. Družina Della Valentina, ki vodi podjetje že dve generaciji, je bila h koraku prisiljena za to, da bi preprečila nabiranje novih izgub in da bi zaščitila zaposlene in dobavitelje. Predlog za konkordat namreč predvideva poplačilo privilegiranih upnikov (zaposlenih) v celoti in 41-odstotno plačilo ostalih upnikov. Okrog 70 uslužbencev tovarne v Sacileju, ki proizvaja predale in druge sestavne dele za pohištvo, je že nekaj tednov v dopolnilni blagajni za tri delovne dni na teden. Podjetje pa je medtem začelo pogovore, ki naj bi privedli do prevzema dejavnosti s strani novega industrijskega partnerja. Kot je povedal Piero Della Valentina, je »konkordat edina pot, ki lahko omogoči nadaljevanje podjetniške dejavnosti in ponovno zaposlitev dela uslužbencev. Ocenili smo, čeprav z veliko zaskrbljenostjo in tesnobo, da je to najbolj korektna odločitev za zaščito naših uslužbencev, sodelavcev in dobaviteljev, pa čeprav prek novega družbenika. Edina pot za preprečitev stečaja, ki pomeni smrt podjetja.« Težka kriza za podjetje, ki so ga že prizadele nekatere težave koncerna Della Valentina, ki ima tudi družbi v ZDA in v Romuniji. »Skoraj polovico naše proizvodnje izvozimo v ZDA. Precej časa smo trpeli zaradi neugodne menjave, saj je bil evro vreden skoraj 1,60 dolarja. Poleg tega se je cena surovin, ki jih potrebujemo, v kratkem času več kot podvojila. Ta dva dejavnika sta podjetje finančno ošibila, tako da se je času splošne recesije znašlo s pomanjkljivimi resurzi. Zaradi močnega padca povpraševanja na vseh evropskih trgih nismo imeli pogojev, da bi s povečano proizvodnjo presegli hudo finančno krizo podjetja,« je povedal Piero Della Valentina. Podjetje se je v preteklih letih mo- čno internacionaliziralo ravno z namenom, da se utrdi na tujih trgih z znižanjem proizvodnih stroškov. V zadnjem obdobju so bili tudi izdelani projekti in novi proizvodi za tuje trge. »Tudi zato upamo, da bi lahko zbudili interes novega finančnega partnerja za nadaljevanje proizvodnje,« je bil optimističen Della Valentina. Razumljivo vznemirjeni so seveda uslužbenci, medtem ko sindikat lastnikom očita, da ga niso povabili k sodelovanju za reševanje krize. O odločitvah podjetja so izvedeli šele v torek, po odločitvi za vložitev prošnje za konkordat. Sindikalisti so ob tem še toliko bolj razburjeni, ker gre za podjetje človeka, ki je bil dolga leta predsednik por-denonskih in nato deželnih industrijcev, zaradi česar bi moral biti dobro seznanjen s pravili korektnih sindikalnih odnosov. Piero Della Valentina na to odgovarja, da je bila »prva naloga zagotoviti podjetniško kontinuiranost, sindikat pa bo lahko imel pomembno vlogo od zdaj naprej«. Piero Della Valentina arhiv eu - Poročilo Evropske komisije o zaposlovanju v letu 2008 Po kakovosti zaposlovanja je Slovenija boljša od Italije BRUSELJ - Slovenija je po kakovosti zaposlovanja - plačah in delovnih pogojih - v isti skupini kot Francija in Nemčija, ta skupina pa je v povprečju EU, kaže poročilo Evropske komisije o zaposlovanju v letu 2008. Slovenija je poleg Cipra edina novinka v tej skupini, ostale pa so v skupini novih članic z nizkimi plačami in slabimi delovnimi pogoji. Evropska komisija je v poročilu Zaposlovanje v Evropi v letu 2008 razvrstila države članice po štirih merilih za ugotavljanje kakovosti zaposlovanja - plače in delovni pogoji, izobraževanje in usposabljanje, ravnovesje med delom in družino in ravnovesje moškimi in ženskami - v štiri skupine: nordijsko, celinsko, južno in skupino novih članic. Najvišje plače in najboljši delovni pogoji so v nordijskem grozdu, ki vključuje Dansko, Finsko, Švedsko, Veliko Britanijo in Nizozemsko. Celinska skupina, ki poleg Belgije, Nemčije, Avstrije, Luksemburga, Francije in Irske vključuje tudi dve novinki, Ciper in Slovenijo, je po vseh merilih v povprečju EU, piše v poročilu. Slabše kaže skupini južnih držav, ki vključuje Grčijo, Portugalsko, Italijo, Malto in Španijo, in skupini novih članic (vse razen Slovenije, Cipra in Malte), saj so za države v teh skupinah značilne nizke plače, slaba udeležba v izobraževanju in usposabljanju, neugodni delovni pogoji in razmeroma velike razlike v zaposlovanju žensk in moških. Poročilo o zaposlovanju, ki ga je Evropska komisija objavila skupaj s svežnjem drugih dokumentov o tej temi, vključuje tudi podatke o mobilnosti delavcev iz novih v stare članice. Komisija je poudarila, da prost pretok delavcev koristi gospodarstvu in pozvala k odpravi omejitev na trgih dela, ki v nekaterih državah veljajo tudi za Slovenijo. S tega vidika so države razdeljene v dve skupini - z visoko stopnjo mobilnosti in z nizko stopnjo mobil- nosti - glede na delež delavcev, ki so odšli iz države, v primerjavi z vsem delovno aktivnim prebivalstvom. Največ jih je odšlo iz Litve (3,1%), Cipra (3%), Romunije (2,5%), Poljske in Slovaške (po 2%). Velik delež delavcev, ki so šli delat drugam, je tudi na Portugalskem in Irskem. Nizka stopnja mobilnosti je značilna za Češko in Madžarsko (okrog 0,5%), kar je enako ali nižje od povprečja EU-15. Za Slovenijo, Malto in Luksemburg so pridobljene številke premajhne, da bi bile zanesljive, ugotavlja komisija v poročilu. Rast zaposlenosti je bila sicer pozitivna v vseh državah članicah, razen na Madžarskem. Najbolj se je zaposlenost zvišala v Sloveniji in na Malti (z 1,2% na 2,7%). Ciljni delež zaposlenosti, opredeljen z lizbonsko strategijo, je 70 odstotkov. V sedmih državah stopnja presega zadani cilj, v Sloveniji pa je malce pod tem pragom, in sicer 67,8-odstotna. (STA) recesija - Po ocenah Confcommercia Prodaja blaga in storitev se bo nižala tri leta zapored recesija - Za rešitev finančne stiske Istrabenz namerava prodati Drogo Kolinsko TRST - Ne samo letos, ampak še naslednji dve leti bodo morale družine krčiti svojo porabo, napoveduje stanovska organizacija trgovcev Conf-commercio. Letos se bo zasebna poraba zmanjšala za 0,5 odstotka, enako tudi v letu 2009, v letu 2010 pa bo široka poraba upadla za 0,4 odstotka. Trgovci torej napovedujejo, da ne bo prišlo do strmoglavljenja nakupovanja, v zameno pa bo kriza v Italiji bolj dolga kot v drugih državah. Upad prodaje bo različne sektorje prizadel v različni meri. Prodaja obleke in obutve se bo letos zmanjšala za 0,5%, prihodnje leto za 0,6% in v letu 2010 za 0,8%. Za rekreacijo, prosti čas in gostinstvo bodo odjemalci porabili letos 0,5% manj, v letu 2009 1,4% manj in v letu 2010 2% manj. Tudi če upoštevamo porabo ne samo domačih družin, ampak tudi turistov, ki obiščejo Italijo, je scenarij vse prej kot pozitiven: letos se bo poraba zmanjšala za 0,7%, prihodnje leto za 0,5% in leta 2010 za 0,6%. Po ocenah študijskega urada Conf-commercia bo prišlo letos do največjega padca prodaje na področju hrane in pijač (-1,2%), na drugem mestu najdemo prevoz, komunikacije in drugo (0,8%), sledijo pa obleka in obutev, stanovanje in trajne dobrine za gospodinjstvo, rekreacija, prosti čas in potrošnja zunaj doma (-0,5%). Po oceni raziskovalcev Confcommercia bodo recesijo najbolj občutili sektorji obleke in obutve, hoteli, bari, restavracije in dejavnosti za prosti čas. Za ta področja mora najslabše še priti. Pri Confcommerciu ob tem še opozarjajo, da je italijanska kriza drugačna, ker se je začela prej in neodvisno od krize mednarodnih trgov. Ta je sicer še poudarila strukturne šibkosti Italije, zato tudi ni mogoče biti optimistični za prihodnost: ko bodo v si ostali začeli spet rasti, se bomo mi še naprej ukvarjali z decimalkami bruto domačega proizvoda in porabe, kot se dogaja že dvajset let in še posebno v letih dva tisoč, opozarjajo pri Confcommerciu. KOPER - Nadzorni svet Istrabenza je včeraj dal upravi soglasje za prodajo Droge Kolinske ali Petrola. Katero od obeh naložb bodo prodali, se bodo v Istrabenzu odločili na podlagi prejetih ponudb in predlaganih kriterijev.Nadzorni svet je podprl usmeritve uprave za jamčenje likvidnosti družbe z zagotovitvijo ustreznega razmerja med kapitalom in finančnim dolgom ter zagotovitev stabilnega razvoja odvisnih družb, vključno z možnostjo prodaje dela premoženja. Po besedah predsednika nadzornega sveta Istrabenza Janka Kosmine je kriza prisotna, zato je družba tudi zaradi mogoče nekoliko preambicioznih načrtov, ki jih je nadzorni svet podprl, prisiljena ukrepati. Predsednik uprave Igor Bavčar pa je dejal, da imajo težave tudi druga podjetja in da jih vsak rešuje na svoj način: nekateri z odpuščanjem in zatekanjem k državi, drugi pa s prodajami naložb. Morebitna sprememba lastništva v Drogi Kolinski po ocenah vodstva družbe ne bi smela vplivati na nadaljnji razvoj skupine in uresničevanje strategije, saj v »normalnem« poslovnem svetu finančni hol- dingi, kar Istrabenz je, kupujejo in prodajajo naložbe. »Zato prodaja Droge Kolin-ske s strani Istrabenza za vodstvo Droge Kolinske ni presenečenje, sploh ob upoštevanju dejstva, da je v triinpolletnem obdobju po združitvi Istrabenz z aktivnim upravljanjem že uspel doseči znatno rast in vrednosti naše družbe,« so za STA pojasnili v Drogi Kolinski. Skupina Istrabenz je v letošnjih prvih devetih mesecih ustvarila 472,9 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 5% več kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja se je povečal za 15% na 29,9 milijona evrov, čisti dobiček pa je z 12,2 milijona evrov zaostal za načrtovanim zaradi višjih stroškov obresti in še ne izvedene načrtovane prodaje delnic družbe Mercator. Padec cen vrednostnih papirjev v prvem devetmesečju je vplival na zmanjšanje vrednosti finančnih naložb in posledično kapitala družbe Istrabenz. Zaradi znižanja kapitala in povečanja finančnega dolga se je poslabšalo razmerje med stanjem kapitala in finančnimi obveznostmi tako na ravni holdinga kot celotne skupine. EVRO 1,2634 $ -q,15 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. novembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 19.11. 18.11. ameriški dolar japonski jen 1,2634 122,07 8,6271 1,2653 121,92 kitajski juan ruski rubel danska krona 34,6655 7,4499 8,6400 8,6400 34,6870 7,4484 Ual IjIVa M Ulla britanski funt 0,8398 101375 0,84210 10 1845 JVCUJKO M Ul la norveška krona krona 8,8700 25 718 8,9000 25,655 LO Ka M Ul 10 švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCkl 7 At 1,5228 15,6466 271,00 3,8500 1,5166 15,6466 271,09 3,8295 LJUIJJM ¿IUL kanadski dolar avstralski dolar 1,5634 1 9547 1,5554 1 9511 ovjiiaDivi uuicii bolgarski lev romunski IAV 1,9558 3,8503 1,9558 3,8380 IUI i IU i IJM Itrv slovaška krona ifovski itas 30,390 3,4528 30,380 3,4528 IILUVJM I I LC13 latvijski lats hra7i icki r^al 0,7094 2,9887 0,7093 2,9279 uio¿.njoM icai islandska krona ti irška lira 240,00 21196 215,00 2,0995 LUIJKCI IIIO hrvaška kuna 7,1296 7,1340 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 19. novembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 1,4525 2,2175 2,6312 2,795 libor (eur) 3,7125 4,1487 4,2112 4,28 libor (chf) 1,06 1,9983 2,2066 2,4216 euribor (eur) 3,722 4,153 4,214 4,271 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.861,08 € -82,17 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 19. novembra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 14,99 -1,77 KRKA 55,97 -2,79 -4,55 MERCATOR 23,84 178,57 -6,98 -1,52 TELEKOM SLOVENIJE 157,08 -5,96 -2,82 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA 49,10 31,89 -9,07 -7,65 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,98 +0,93 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 44,60 14,33 -5,13 -3,50 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA 266,98 -0,88 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 119,00 19,47 -0,83 -0,83 -8,07 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 19. novembra 2GG8 -2,76 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 1,537 4,9 -3,64 -3,83 BANCO POPOLARE 7,27 -6,31 BCA POP MILANO 3,82 -5,65 -4,62 ENEL 1,16 5,18 +5,23 -0,29 FIAT 4,98 -1,91 -5,50 GENERALI 8,91 18,3 -1,77 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,03 2,14 -7,09 -5,73 LUXOTT1CA 13,35 +2,77 -4,44 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,985 8,395 +0,25 -1,18 PIRELLI e C 1,223 0,259 -3,54 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 7,5 13,22 -6,37 -8,89 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,34 -1,91 -3,43 TENARIS TERNA 8,46 +1,74 -9,42 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,425 0,78 -4,62 -2,01 UNICREDIT 1,67 -6,18 SOD NAFTE (159 litrov) 52,96 $ -1,23 IZBRANI BORZNI INDEKSI 19. novembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.308,73 983,49 -3,45 -3,73 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Banialuka 1.818,22 1.132 57 -2,74 -0,61 DlriJ, Dal IIa IUP. a FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 2.087,44 601 53 -3,11 -4,05 DCICA 1 J, DCUU1 CIU SRX, Beograd BIFX, Sarajevo 286,01 2.479,86 -3,64 -0,47 Dir/\, jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.532,94 2.526,43 -3,35 -6,08 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.257,01 1.430,43 -1,99 -3,56 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt CTCC -ion 1 ondon 833,77 861,51 4.354,09 +2,95 +0,31 -4,92 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.005,68 4.005,68 3.087,89 1.646,62 -4,82 -4,03 -5,25 a i X, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 777,2 2.295,36 +0,03 -3,96 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.273.22 1.665,59 12.815,80 2.017,47 8.773,78 -0,66 -1,59 -0,77 +6,04 -1,83 / ALPE-JADRAN Četrtek, 20. novembra 2008 5 celovec - Po zahtevi konsenzne skupine po rešitvi vprašanja dvojezičnih tabel Novi deželni glavar prepričan, da ni potrebna niti ena nova tabla Dörfler: Nič brez soglasja Koroške - BZÖ zahteval razpravo o tablah v deželnem zboru DUNAJ, CELOVEC - Skupina za konsenz, v kateri so Zveza slovenskih organizacij (ZSO), Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) in koroški Heimatdienst (KHD), je prihodnjo avstrijsko vlado včeraj pozvala, naj poišče rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. »Ze v koalicijski pogodbi morajo biti zapisana jasni odnosi,« je včeraj na novinarski konferenci na Dunaju dejal predsednik SKS Bernard Sadovnik. Predsednik ZSO Marjan Sturm pa je povedal, da obstajajo znaki, da je to vprašanje tema koalicijskih pogajanj. Sadovnik se je tudi zavzel za podporo projektom, ki vzpodbujajo zaupanje in dialog med manjšinami in skeptiki. »V tem grmu je skrit diamant. Izkopljite ga na plano,« je še dejal. Tudi Sturm od nove avstrijske vlade pričakuje odločne ukrepe. »Pričakujem, če bomo mi izpolnili svoj del, da bo to storila tudi nova zvezna vlada,« je dejal. Z reformo manjšinske zakonodaje bi bilo potrebno končno preseči »etnični vrtiček«, kot npr. zastarelo definicijo »maternega jezika«, je še dejal Sturm. Vodja KHD Josef Feldner pa je dejal, da na Koroškem še obstaja ujetost v preteklost, in tudi zaradi tega skupina za konsenz »v vaseh opravlja mukotrpno delo«. Kar zadeva dvojezične krajevne napise, pa je po njegovem spornih samo 25 od 2824 krajevnih napisov, kolikor jih je na celotnem ozemlju avstrijske Koroškem. Na tiskovni konferenci so predstavili tudi dvojezično brošuro Koroško na novo misliti, v kateri so objavili pre-gledpreteklega dela skupine za konsenz in pa posege udeležencev na nedavni proslavi v Bilčovsu. Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler se je že ostro odzval na zahtevo tako imenovane konsenzne skupine in v prvi reakciji poudaril, »da na Koroškem ni potrebe po niti eni dodatni dvojezični krajevni tabli« in včerajšnje pozive po rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov zavrnil s komentarjem, da kon-senzna skupina lahko naslovi svoje zahteve in želje na novo avstrijsko vlado, ki naj bi prišla čimprej, »toda sam ne bom pristal na nobeno zahtevo, ki ima za cilj postavitev dodatnih krajevnih tabel«. Haiderjev naslednik na čelu koroške deželne vlade je tudi vnovič zatrdil, da izvaja Koroška vzorno manjšinsko politiko, ki je lahko zgled drugim. »Bolj pomembno kot dvojezični krajevni napisi je za južno Koroško pospeševanje gospodarstva,« je še menil Dörfler in na v Vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov še vedno močno razdvaja politiko na Koroškem O nastopu EL na deželnih volitvah bo odločala anketa CELOVEC - Potem ko so se dežel-nozborske stranke na Koroškem sporazumele, da bodo deželne, občinske in županske volitve 1. marca 2009, se za slovensko Enotno listo (EL) postavlja vprašanje, ali naj na deželnih volitvah nastopi samostojno, ali pa naj se osredotoči samo na občinske volitve. Prvič namreč volitve terminsko sovpadajo. Vodstvo EL je zato odločilo, da že naslednji teden izvede anketo glede nastopa na deželnih volitvah med odborniki, kandidati za občinske svete in člani. Povpraševanje se bo pričelo 24. novembra 2008, potekalo pa bo teden dni. Sodelovalo naj bi vseh 550 kandidatk in kandidatov z občinskih volitev 2003. »Če se bo večina izrekla naj se EL osredotoči na občinske volitve, bi to lahko pomenilo za EL tudi prednost,« je dejal predsednik Vladimir Smrtnik. »Volivce bomo skušali prepričati, da bodo ideološki glas oddali na dežel-nozborskih volitvah, na občinski ravni pa podprli EL kot edino neodvisno politično silo južnokoroške regije,« je še dejal Smrtnik in pristavil, da EL hoče na občinski ravni volivkam in volivcem ponuditi »tako personalno kakor tudi vsebinsko dobro ponudbo«. Glas za EL da naj bi pomenil glas za ojačitev juž-nokoroškega gospodarskega prostora, dodatno pa tudi glas za produktivno čezmejno sodelovanje, ohranitev zdrave pitne vode in življenjskega okolja ter za zaščito jezikovne in kulturne identitete južne Koroške. (I.L.) zvezi z izjavami konsenzne skupine poudaril, da zavrača vsak poizkus, ki bi motil dobro sožitje na južnem Koroškem. Bodočo novo avstrijsko vlado pa je opozoril, da bo deželna politika odklonila vsakršen koalicijski sporazum o temah in vprašanjih na Koroškem, ki ne bodo usklajeni tudi z odgovornimi v deželi. Proti dodatnim krajevnim tablam na južnem Koroškem se je včeraj izrekel tudi novi predsednik (Haiderjevega) Zavezništva za Avstrijo (BZO) na Koroškem Uwe Scheuch. Koroška je svoje obveznosti iz Avstrijske državne pogodbe izpolnila, je dejal in poudaril, da naj to vzameta na znanje tudi obe bodoči koalicijski partnerici v zvezni vladi in naj ne vnašata prepira in nemira na Koroško. Njegov brat in hkrati predsednik poslanskega kluba BZO v koroškem deželnem zboru Kurt Scheuch pa je v izjavi za javnost napovedal, da bo njegova stranka na današnji seji koroškega deželnega zbora zahtevala obravnavo vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel. O nujnostnem predlogu, ki ga bo vložil BZO in v katerem bo zahteval sklep proti dodatnim tablam, bo zahteval imensko glasovanje, »tako da bodo Korošci in Korošice lahko izvedeli, kdo je na njihovi strani in kdo ne,« je poudaril vodja poslanske skupine zavezništva pokojnega desničarskega populista Haiderja. (I.L./STA) Uvodni referat na kongresu je imel nekdanji ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu Reginald Vospernik i. lukan ljubljana - Predstavitve pred pristojnimi odbori DZ Skozi prvo sito še pet ministrskih kandidatov LJUBLJANA - Delovna telesa Državnega zbora so včeraj potrdila še pet ministrskih kandidatov. Podporo so pred jutrišnjim glasovanjem v DZ dobili kandidati za ministre za zunanje zadeve Samuel Žbo-gar, za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj Gregor Golobič, za kmetijstvo Milan Pogačnik, za okolje in prostor Karl Viktor Erjavec ter za zdravje Borut Miklavčič. Odbor DZ za zunanjo politiko je po zaslišanju s 13 glasovi za in enim proti podprl Samuela Žbogarja kot kandidata za ministra za zunanje zadeve. Ta je v svoji predstavitvi napovedal moderno, inovativno in etično zunanjo politiko in zunanje ministrstvo, ki bosta kos sodobnim izzivom. Med prednostnimi nalogami je izpostavil nadaljevanje odličnih odnosov s sosednjimi državami, rešitev vprašanj s Hrvaško, oblikovanje vloge povezovalke držav Zahodnega Balkana ter aktivno udeležbo Slovenije pri oblikovanju politike EU. Izpostavil pa je tudi pomen odnosov z ZDA, Rusijo ter Kitajsko, Indijo in Brazilijo. Karla Erjavca je pristojni odbor podprl z desetimi glasovi za in šestimi proti. Kot enega glavnih izzivov svojega dela je Erjavec izpostavil uveljavljanje zastavljenih direktiv EU ter iskanje ravnotežja med varstvom okolja in gospodarskim razvojem. Slovenski zdravstveni sistem v okviru danih ma- terialnih zmožnosti deluje dobro. A nesorazmerja med potrebami ljudi in zmožnostmi sistema so vedno večje, je v uvodu svoje predstavitve pred matičnim odborom ocenil kandidat za ministra za zdravje Borut Miklavčič. Člani odbora so z osmimi glasovi za in štirimi proti kandidata podprli. Odbor DZ za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj je po zaslišanju z desetimi glasovi za in šestimi proti podprl kandidata za ministra Gregorja Golobiča. Ta je v svoji predstavitvi poudaril, da je politik in ne ekspert in da zato ne nastopa kot "posestnik nekih izgotovljenih rešitev". "Imam več vprašanj kot odgovorov," je še dejal kandidat. Po njegovem mnenju je namreč za približevanje dejanskim odgovorom "nujna predpostavka, da se zavedaš omejitev lastne vednosti". Z osmimi glasovi za in dvema proti pa je pristojni odbor podprl predstavitev kandidata za kmetijskega ministra Milana Pogačnika kot ustrezno. Slednji je med drugim poudaril pomen povezanosti kmetijstva na vseh področjih oziroma dialoga s kmetijskimi organizacijami in stroko.Med cilji je izpostavil stabilno pridelavo čim cenejše in varne hrane, ohranitev poseljenosti in obdelanosti podeželja, uvajanje načel varstva okolja ter pospeševanje kmetijstva z vidika celotnega gospodarstva in koristi potrošnikov. (STA) koroška - Začel se je 19. evropski manjšinski kongres Narodne skupnosti med globalizacijo in regionalizacijo CELOVEC - V Domu glasbe se je včeraj zvečer začel XIX. Evropski kongres narodnih skupnosti dežele Koroške, katerega osrednja tema je »Narodne skupnosti razpete med globali-zacijo in regionalizacijo«. Otvoritve se je udeležil tudi novi koroški deželni glavar Gerhard Dörfler ter predstavniki vseh deželnozborskih strank. Dörfler je vnovič poudaril, da zanj na Koroškem ni pripadnikov večine in tudi ne manjšine, ampak da v deželi živijo ljudje, ki jih je treba enako obravnavati. Zahteve po uresničitvi manjšinskih pravic, npr. postavljanje dvojezičnih krajevnih tabel, je znova zavrnil, izpostavil pa je deželni zakon o financiranju zasebnih dvo- in večjezičnih otroških vrtcev ter izboljšanje infrastrukture, konkretno most čez Dravo pri Pliberku. Uvodni referat letošnjega kongresa, ki ga kot vsa leta prej organizira Biro za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi, je imel nekdanji podpredsednik Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS), upokojeni ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu in sedanji podpredsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Reginald Vospernik. Spregovoril je o zaščiti narodnih skupnosti in jezikov iz regionalnega evropskega in svetovnega vidika, prvič v skoraj dveh desetletjih pa je uvodni referat na slavnostnem odprtju potekal dvojezično, to je v slovenskem in nemškem jeziku. Vospernik je svoje predavanje sklenil z ugotovitvijo, da so pravni inštrumenti kot npr. bi- in multilateralne pogodbe pomembni za narodne skupnosti in njihovo preživetje, njihov učinkovito zaščito pa da zagotavlja šele, če se jim pridruži tudi politična volja v regiji oz. na tistih območjih, na katerem živijo. Pri tem so potrebni konkretni ukrepi in projekti, kot npr. v letošnjem letu pospeševanje jezikov (OZN), medkulturnega dialoga (EU) itd. Prav tako je treba udejanjiti programe, ki krepijo gospodarstvo in to predvsem v obmejnih regijah. Pri tem je nedvoumno izredno pomembna prav dvo- ali večjezičnost. To potrjujejo tudi čezmejne kooperacije v primeru Koroške s Slovenijo in Italijo. Danes bodo mednarodno priznani strokovnjaki s področja narodnostne politike, kulture in cerkve v svojih referatih razmišljali in dajali tudi impulze za nove pristope pri ohranjanju jezikovne in kulturne raznolikosti. Ivan Lukan slovenija Kriminalisti znova nad sistem SCT in nekatere posameznike LJUBLJANA - Slovenska policija je včeraj izvedla obsežno akcijo v zvezi s preiskovanjem kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in korupcije. V policiji niso navedli, koga preiskujejo, odvetnik prvega moža SCT Ivana Zidarja Boštjan Penko pa je dejal, da policija preiskuje nekatere posameznike in hčerinsko družbo SCT Stanovanjski inženiring. Kot so pojasnili na policiji, je v predkazenskem postopku, ki ga usmerja skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem državnem tožilstvu, sodelovalo 109 policistov in kriminalistov, ki so na območju Ljubljane, Kopra in Kranja v gospodarskih družbah in na naslovih odgovornih oseb opravili 20 hišnih preiskav. Kot so na svojih spletnih straneh pisali nekateri slovenski mediji, preiskava zadeva namestnika Ivana Zidarja Aleksandra Mezeta in nekatere vodilne v sistemu SCT. Policija naj bi iskala dokaze, da je Meze s še štirimi sodelavci v SCT prek fiktivnih računov in nakazil v tujino ukradel osem milijonov evrov in tako izčrpaval podjetje. Po neuradnih informacijah naj bi pet vodilnih prek fiktivnih računov na okoli 20 podjetij v Avstriji, Veliki Britaniji, Črni gori in Bosni posredovalo denar iz SCT. Plačevali naj bi jim storitve, ki jih nikoli niso opravili, nato pa denar v tujini dvignili in ga prinesli nazaj v Slovenijo. Davčna uprava RS je že maja letos ugotovila, da je uprava denar vozila v tujino. Takrat so ugotovili za dve milijardi tolarjev (osem milijonov evrov) spornih svetovalnih stroškov. (STA) 6 Četrtek, 20. novembra 2008 ITALIJA / rim - Pričakovana zelena luč za konzorcij CAI Vlada formalno odobrila prevzem družbe Alitalia Tudi včeraj cela vrsta odpovedi notranjih in mednarodnih letov RIM - Vlada je odobrila prodajo letalskega prevoznika Alitalia konzorciju CAI za vsaj 1,052 milijarde evrov. To je končni korak v uresničevanju načrta za rešitev Alitalie, ki ga je minuli teden potrdila tudi Evropska unija. Upravnik konzorcija CAI Rocco Sabelli je včeraj izrednemu upravitelju Alitalie Augustu Fan-tozziju uradno predložil ponudbo za odkup potniške dejavnosti Alitalie, ki jo je kmalu za tem potrdil tudi nadzorni odbor. Glede na načrt naj bi CAI v družbo vložil 1,1 milijarde evrov, »zdravi« del družbe pa bi se združil z drugim največjim italijanskim letalskim prevoznikom Air One. Za novo družbo naj bi nato iskali manjšinskega delničarja, ki bi prevzel 25 odstotkov družbe. V pogovorih so z družbama Air France-KLM in Lufthansa, vendar pa so odločitev o tujem partnerju v Rimu prestavili. Možnost, da bi manjšinski delež Alitalie odkupila Lufthansa, sta v torek na srečanju v Trstu potrdila tudi ministrski predsednik Silvio Berlusconi in nemška kanclerka Angela Merkel. Berlusconi je sicer dejal, da je odločitev o takšnem sodelovanju v rokah CAI. CAI bi skladno z načrtom zaposlil okoli 12.500 zaposlenih v Alitalii, medtem ko bi odpustili okoli 3.250 delavcev. Ti bi do osem let po prekinitvi delovnega razmerja prejemali 80 odstotkov plače. Štirje sindikati, ki zastopajo Alitaliine delavce, so že pristali na podpis novih pogodb o zaposlitvi, ki jih je pripravil CAI, medtem ko se ostalih pet sindikalnih združenj, ki zastopajo pilote in stevardese, z določili v pogodbah ne strinja. Zato so minuli ponedeljek nenapovedano in brez dogovora s sindikati začeli stavkati. Zaradi bele stavke in povečanja odsotnosti delavcev zaradi bolezni se tudi ta teden vrstijo odpovedi letov, predvsem na rimskem letališču Fiumicino in milanski Linateju. Fantozzi je v pogovoru za torkovo izdajo rimskega časnika La Repub-blica napovedal, da bo Alitalia morala do konca novembra vsak dan odpovedati približno 100 od 600 letov. Dejal je še, da bo »nezakonita stavka« delavcev Alitalio stala na milijone evrov. Prevoznik sicer vsak dan zabeleži izgubo v višini dva milijona evrov. Vladna potrditev prevzema Alitalie s strani konzorcija CAI, ki ga vodi prvi mož Piaggia Roberto Colaninno, je končni korak v uresničevanju načrta, ki ga je za rešitev Alitalie iz krize pripravila vladna svetovalka, banka Intesa Sanpaolo. Evropska unija je načrt italijanske vlade, kot rečeno za privatizacijo Alitalie potrdila minuli teden. javna uprava Za ministra Brunetto lenuhov ni več NEAPELJ - »Lenuhov ni več.« Beseda ministra za javno upravo Renata Brunette, ki je ob podpisu sporazuma z Deželo Kampanjo za digitalizacijo javne uprave izjavil, da se je število lenuhov glede na bolezenske odsotnosti zmanjšalo za polovico. »To me navaja k ugotovitvi, da je sistem javne uprave, če se ga ustrezno lotimo, odziven,« je dejal minister in dodal, da se je trend krčenja bolezenskih odsotnosti z dela, ki se je začel junija, stabiliziral, klima pa se je spremenila. Zdaj se je začela nova faza, faza nagrajevanja, že prihodnje leto pa bomo deležni »odzivne, transparentne in učinkovite« javne uprave z več denarja, je napovedal minister. Njegova misija je bila torej razumljena, zdaj pa se je treba lotiti dela za kakovost in za stranke, javne uslužbence pa ustrezno nagrajevati za njihovo učinkovitost, je dodal Brunetta. Koliko časa bomo na italijanskih letališčih doživeli še takšne in podobne prizore? ansa politika - Vladna seja in komisija RAI Umik spornega pravosodnega ukrepa Veltroni: Villari mora nujno odstopiti RIM - Ministrski svet je včeraj odložil obravnavo in odobritev zakonskega predloga, ki ga je marsikdo ocenil kot poskus nove amnestije. Gre za zamisel pravosodnega ministra Angelina Alfana, ki je hotel uvesti nekatere bonitete in olajšave za obsojence nekaterih lažjih prekrškov. Minister je svoj predlog umaknil na zahtevo Nacionalnega zavezništva in Severne lige. Politika medtem namenja še naprej glavno pozornost dogodkom v parlamentarni komisiji za nadzor nad radiotelevizijsko ustanovo RAI. Predsednik Riccardo Villari iz vrst Demokratske stranke, ki je bil izvoljen z glasovi desne sredine, bi moral danes odstopiti in s tem omogočiti izvolitev Sergia Zavolija za predsednika. Pogojnik je obvezen, saj Vil-lari včeraj ni kazal nobene volje za odstop, v katerega ga je večkrat javno pozval vodja Demokratske stranke Walter Veltroni. Villari se je Pravosodni minister Angelino Alfano ansa včeraj srečal s predsednikom poslanske zbornice Gianfrancom Fini-jem, ki sestanka ni hotel komentirati. Villari je vsekakor dejal, da je šlo za institucionalno in ne za politično srečanje. Zavolijeva kandidatura je zedi-nila večino in opozicijo, ostaja pa problem Villarijevega odstopa. Vodja poslancev Ljudstva svobode Fabrizio Cicchitto je prepričan, da je za vse težave in zaplete kriva leva sredina, zlasti pa nejasni odnosi med Demokratsko stranko in Antoniom Di Pietrom. V opoziciji te očitke zavračajo in obtožujejo vladno koalicijo, da je z večmesečnim vetom predsedniški kandidaturi Leoluce Orlanda kriva za paralizo parlamentarne komisije RAI. Skratka ena sama polemika, ki jo lahko danes razrešita le Villarijev odstop in posledična izvolitev Zavolija. Di Pietro je medtem do pičice ponovil vse ostre obtožbe na račun Silvia Berlusconija, ki grozi, da ga bo sodno prijavil zaradi obrekovanja. Desna sredina je vsa na strani predsednika vlade, v levi sredini pa različno ocenjujejo obtožbe vodje Italije vrednot. Slednja brani bivšega javnega tožilca, voditelj Sredinske zveze-UDC in bivši predsednik poslanske zbornice Pier Ferdinando Casini pa je prepričan, da opozicija s takšnimi neutemeljenimi obtožbami na račun predsednika vlade res ne bo prišla nikamor. V mafijskem obračunu hudo ranjen 14-letnik REGGIO CALABRIA - V Palmiju (v pokrajini Reggio Calabrija) je včeraj zgodaj zjutraj odmevalo streljanje. Na pokrajinski cesti med Palmijem in Gioio Tauro sta se v malem avtomobilu smart vozila 38-letni Salvatore Melara, ki je imel v preteklosti že težave s pravico zaradi kraje in sodelovanja z mafijo (leta 2002 je streljal na karabinjerja) in njegov 14-letni sin; oče ga je spremljal v šolo. Njunemu smar-tu se je približal avtomobil, ki je začel vanju streljati. Salvatore Melara je bil na mestu mrtev, njegovega sina pa sta v glavo zadela dva metka. Fanta so takoj odpeljali v bolnišnico v Gioia Tauro, od tod pa v Reggio Calabrio, kjer se zdravi v nevrološkem oddelku, njegovo stanje pa jo po mnenju zdravnikov izredno kritično. Krvave lutke v sicilskih uredništvih PALERMO - V uredništva nekaterih palermskih dnevnikov je včeraj prispela srhljiva pošiljka: krvave lutke v živalskem drobovju, ob tem pa še sporočilo skrajno desničarskega gibanja Forza Nuova, ki zahteva, naj se že enkrat prekine z izvajanjem zakona 194. »Ali ste ogorčeni nad vsebino paketa? Z njim vas želimo opozoriti, da je splav v Italiji dovoljen že trideset let in da šteje med svojimi žrtvami pet milijonov nedolžnih žensk. Gre za pravi legalizirani genocid, ukinimo že enkrat zakon 194 in ustavimo pokol nedolžnih,« piše v sporočilu. Dejanje so jasno obsodili tako predstavniki desne kot seveda leve sredine. Predsednik poslanske zbornice Fini ga je označil kot zaskrbljujoč izraz alarmnega fanatizma, predsednik senata Schifani pa je izrazil solidarnost novinarjem. Tako tajnik Demokratske stranke Veltroni kot načelnica senatorjev DS Finocchiaro-va sta govorila o nestrpnosti in grozilni kampanji. Palermsko tožilstvo je nemudoma uvedlo preiskavo. Dvd filma Gomorra že v neapeljskih trafikah NEAPELJ - Uradno naj bi dvd filma Gomorra Mattea Garroneja, ki je bil povzet po knjižni uspešnici svetovnih razsežnosti mladega Roberta Saviana, izšel šele 3. decembra, v neapeljskih trafikah pa se je pojavil že včeraj. Na prvi pogled so dvd-ji neoporečni: oviti v celofan, pod njim pa je nalepljen celo srebrni odrezek zveze italijanskih avtorjev Siae. Resnici na ljubo pa gre za nov primer delovanja nezakonitih delavnic mafijske združbe camorre; dvd ponaredek je sicer kvalitetno vprašljiv in zmanjkali so mu podnapisi. Prava ponarejena mojstrovina, ki pa si jo je pred zasegom marsikdo nabavil za borih 6 evrov. como - Proces o pokolu v Erbi Azouz zahteva odškodnino, Olindo skuša izboljšati svoj položaj COMO - Včerajšnja obravnava o pokolu v Erbi se je začela z branjem pisma. Odvetnik Roberto Tropenscovino je prebral zahteve Azou-za Marzouka, tunizijskega državljana, ki je v pokolu izgubil ženo Raffaello Castagna, dvoletnega sina Jusefa in taščo Paolo Galli. 11. decembra 2006 je poleg trojice umrla nasilne smrti tudi soseda Valeria Cherubini, njen mož Angelo Frigerio pa je bil hudo ranjen in je sedaj osrednja priča na procesu. Marzouk, ki so ga na dan krvavega dogodka takoj označili kot glavnega osumljenca, nahajal pa se je v Tuniziji, je v pismu zahteval od morilcev 2,6 milijona evrov odškodnine. Zastopnik družine Frigerio je za svoje stranke zahteval dva milijona evrov. »Pred časom sem hotel, da bi morilcema dosodili smrtno kazen, zdaj pa jima privoščim dosmrtno ječo brez boga. Med sojenjem se smejita in ne spoštujeta bolečine svojcev,« je zapisal Marzouk, ki so ga medtem zaradi trgovanja z drogo obsodili na 13 let zapora in izgnali v Tunizijo. Preiskavo je vodil javni tožilec, ki zbira tudi dokaze v zvezi s pokolom. V svojem pismu je Marzouk še zaprosil, naj ga kljub njegovim napakam sodniki upoštevajo kot žrtev, ki je zaradi krutega dejanja izgubila družino. Na zatožni klopi sta zakonca Olindo Romano in Rosa Baz-zi. Prvi je včeraj spet zavračal odgovornosti, skušal pa je popraviti vtis, ki ga je zapustil na začetku postopka. Dejal je, da se je med pogovorom s kriminologom, ko je v bistvu priznal krivdo, identificiral z likom morilca. Romano je v zaporu napisal na biblijo razna sporočila z agresivno vsebino. Včeraj je dejal, da ni šlo za priznanje, temveč za neke vrste sprostitev. Odvetnik cilja na oprostitev obeh zakoncev, razsodbo naj bi izrekli čez teden dni. Olindo Romano in Rosa Bazzi čakata na razsodbo ansa Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 459 Petek, 21. novembra 2008 MNENJA, RUBRIKE APrimorski ~ dnevnik hitra cesta - Na dveh svečanostih uradno odprli prometno infrastrukturo Po 30 letih so včeraj predali namenu novo čezmejno povezavo Nova predora na Padričah in pri Frankovcu - Škof Ravignani blagoslovil v slovenščini - Premolinova in Nesladek nista prišla do besede Medtem ko gledajo lokalni upravitelji nazaj, gledajo nekateri drugi naprej. To lahko sklepamo iz govorov javnih upraviteljev na včerajšnjem uradnem odprtju novih odsekov hitre ceste, ki od včeraj popoldne hitreje povezuje območje pri Padričah s Škofijami. Novo infrastrukturo so uradno odprli na dveh slovesnostih. Prva je bila pred vhodom v novi predor na Padričah in druga malo kasneje ob vhodu v predor pri Frankovcu v dolinski občini. Na prvi so govorili občinski odbornik za javna dela Franco Ban-delli, tržaški župan Roberto Dipiazza in pod-tajnik na ministrstvu za okolje Roberto Me-nia. Še zlasti prva dva sta ponosno poudarila, da sta Italijana, medtem ko je Menia omenil mejo, ki je ni več, a politično še obstaja. Na drugi slovesnosti v začetku predora pri Frankovcu so posegli deželni vodja družbe Anas Cesare Salice, predsednik družbe Anas Pietro Ciucci, pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, predsednik Dežele Furlanije-julijske krajine Renzo Tondo in podtajnik na ministrstvu za infrastrukturo in prevoze Roberto Castelli. Slovesnosti sta se uradno udeležila tudi dolinska županja Fulvia Premolin in miljski župan Nerio Nesladek. Organizatorji jima niso dali besede, pa čeprav je bila slovesnost v dolinski občini in pelje hitra cesta tudi po miljski. Na svečanosti je v govorih javnih upraviteljev prišel do izraza poziv, da je treba gledati naprej. Prepotrebna je namreč posodobitev deželne infrastrukture, v prvi vrsti z gradnjo tretjega pasu na avtocesti A4 med Trstom in Benetkami, a tudi v luči gradnje petega transportnega koridorja. Obeh slovesnosti se je udeležilo veliko predstavnikov civilnih, vojaških in verskih oblasti s Tržaškega. Prisotna sta bila tudi goriški župan Ettore Romoli in župan Mestne občine Koper Boris Popovič, ki pa ni nikdar posegel, čeprav je bil ob govornikih na obeh odrih. Mnogo predstavnikov slovenske manjšine ni bilo, nekateri prisotni -med temi je bil predsednik vzhodnokra-škega rajonskega sosveta Marko Milkovič - pa so nosili dvojezične značke, ki so opozarjale na zahteve po spoštovanju pravic slovenske manjšine. Še pred začetkom svečanosti so v predoru odkrili ploščo v spomin na 44-letnega delavca Lina Ruffonija, ki je v začetku marca leta 2007 umrl v nesreči pri delu v notranjosti predora med Katinaro in Padričami. Na obeh slovesnostih je oba nova odseka pred prerezom traku blagoslovil tržaški škof Evgen Ravignani, ki je podal priložnostno molitev v italijanskem in slovenskem jeziku. To je bila tudi edina slovenska beseda v okviru obeh slovesnosti, na katerih ni nihče sploh omenil Slovenije ali slovenske narodne skupnosti. Bandelliju, ki je govoril kot prvi na Padričah, je uspelo povedati, da je nova prometnica pomembna, ker je po 30 letih prizadevanj in 6 letih dela prišlo do »povezave z državno in z mednarodno avtocestno mrežo«, izvedeno delo pa je dokaz »italijanskega genija«. V zadnjih letih je bilo vsako leto zaposlenih več kot 300 delavcev, ki so govorili v mnogih narečjih in jezikih, je še dejal Bandelli in dodal, da je zaradi opravljenega dela ponosen v prvi vrsti, ker je Tržačan, še zlasti pa ker je Italijan. Dipiazza je nato povedal, da se bo Trst z novo pridobitvijo dokončane hitre ceste spremenil, prav tako se bo spremenil način premikanja v mestu, zelo pa se bo tudi skrajšal čas vožnje do Kopra. Menia je izgradnjo odseka označil za dokaz želje, da Trst postane mostišče italijanskega projekta posredovanja znanja, saj so pri gradnji uporabili najboljše tehnologije ob spoštovanju okolja. Na drugi slovesnosti je Poropatova javno pozdravila Premolinovo in Nesladka in spomnila, da je ves postopek sprožila občinska uprava pod Illyjevim županovanjem. Mimo politične pripadnosti, je nadaljevala, je treba gledati naprej s skupnimi strateškimi načrti. Nujno je namreč okrepiti prevozni sistem, sicer bo Trst ostal izoliran. Včeraj je bil skratka storjen prvi korak, pot pa je še dolga. Nova infrastruktura je pomembna za deželo FJK in tudi za Evropo, je naglasil Tondo, medtem ko je pristojni deželni odbornik Riccardo Riccardi popoldne izjavil, da je za izboljšanje povezav nujno skleniti dogovor s slovensko družbo za avtoceste Dars. Podtajnik Castelli je nato na-glasil, da se z izgradnjo odseka izpolnjuje obveza iz mednarodnega sporazuma izpred več kot 30 let (gradnjo čezmejnih cestnih povezav namreč predvideva Osimski sporazum iz leta 1975), obenem pa je poudaril namen italijanske vlade, da z vlaganjem v infrastrukturne projekte odgovori na gospodarsko krizo. Aljoša Gašperlin Zgoraj: Prerez traku novega predora na Padričah z molitvijo v italijanščini in slovenščini. Spodaj: Poseg podtajnika Castellija, v ozadju dolinska županja Premolinova in miljski župan Nesladek avtocesta Gabrovec: Zakaj me ni bilo na odprtju Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec v tiskovnem sporočilu utemeljuje razloge, zakaj ga ni bilo na odprtju avtoceste. Na prireditvi ga ni bilo zaradi znižanja obstoječe zaščitne ravni slovenske manjšine, kar je prišlo jasno do izraza pri postavitvi cestnih tabel in smerokazov. »Utrjevanje enotnosti naše skupnosti - ob samoumevnem spoštovanju njene prirojene pluralnosti in raznolikosti - moramo še naprej zasledovati, in to na osnovi pozitivnih in negativnih plati izkušnje tega zadnjega meseca. Svetel primer naj nam bo zadržanje županje in županov okoliških občin, ki so soglasno sklenili, da bodo spoštovanje dvojezično-sti odslej zahtevali z vsemi sredstvi in z oblastjo, ki jim jo priznava zakon. Soglašam, da moramo v vseh prizadevanjih za doseganje naših pravic iskati in doseči podporo naklonjenega dela italijanskih sodržavljanov in, seveda, političnih gibanj. Ob tem pa je prav tako neobhodno potrebno, da cilje in enotnost nastopanja definiramo že med nami, saj bomo brez tega neprepričljivi in neverodostojni tudi v odnosu do ostalih,« piše v izjavi Gabrovec. ukrep županov - Premolinova, Sardoč, Križman Odredbe za dvojezične napise Zahteva cestnemu podjetju Anas, naj namesti table s slvoenskimi imeni - Ret (Devin.Nabrežina) bo odredbo podpisal danes Cestno podjetje Anas »mora (...) dopolniti obstoječe cestne oznake na avtocestnem odseku in na pripadajočih dovoznih rampah na občinskem ozemlju s krajevnimi imeni in navodili tudi v slovenskem jeziku.« Tako zahtevajo odredbe o dvojezičnih napisih na hitri cesti, ki so jih včeraj podpisali dolinska županja Fulvia Premolin, zgoni-ški župan Mirko Sardoč in repentabr-ski župan Aleksij Križman. Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret bo odredbo, ki je povsem v sozvočju z ukrepi ostalih treh dvojezičnih občin v tržaški pokrajini, podpisal danes, potem ko bodo pristojni občinski uradi vključili v besedilo člen občinskega statuta, ki predvideva dvojezičnost. Odredbe bodo imele zelo konkretno posledico: cestno podjetje Anas bo moralo na vseh tablah in smerokazih zelene barve na odsekih hitre ceste na ozemlju štirih dvojezičnih občin dodati k italijanskemu imenu krajev še slovensko ime. Prav tako pa bodo mora- la biti prevedene v slovenščino tudi vsa ostala navodila na teh tablah. Župani okoliških občin so se dogovorili za izdajo odredbe o dvojezičnih tablah in smerokazih na odsekih hitre ceste na njihovem ozemlju prejšnji teden na srečanju na dolinskem županstvu. V nekaj dneh so občinski uradi pripravili skupno besedilo ukrepa, ki zadeva »vodoravne in navpične napise« na avtocestni prometnici. V uvodu je izpostavljeno, da je bila odredba izdana »v izvajanju občinskega statuta« in »v spoštovanju novih državnih in deželnih zakonov v zvezi z zaščito slovenskega jezika«, da se »zagotovi spoštovanje in popolno izvajanje osnovnih določil občinskega statuta.« Ob tem so omenjeni še 6. člen ustave, 3. člen deželnega statuta Furlanije-Julijske krajine, obstoječe mednarodne konvencije v zvezi z zaščito jezikovnih manjšin in 10. člen zaščitnega zakona. Župani so nadalje izdali odredbo, ker so pristojni za »spoštovanje zakonov in pravilnikov ter določil občinskega statuta.« V dokumentu so nadalje omenjene razsodbe ustavnega sodišča, člen izvedbenega pravilnika o cestnem zakoniku, ki »predvideva možnost namestitve cestnih oznak tudi v manjšinskem jeziku na uradno dvojezičnih območjih«, izvedbeni pravilnik zakona o zgodovinsko priznanih jezikovnih manjšinah, ki določa, da se »v primerih, da so predvideni cestni smerokazi tudi v zaščitenem jeziku, izvajajo predpisi cestnega zakonika z enakim dostojanstvom obeh jezikov,« ter dodani odstavek k cestnemu zakoniku o namestitvi in vzdrževanju cestnih oznak, po katerem je mogoče uporabljati »v cestnih smerokazih v ozemeljskih mejah občine, deželne jezike ali krajevna narečja, ki so prisotni na zadevnih območjih, poleg naziva v italijanskem jeziku.« V utemeljitvi je še zapisano, da je hitra cesta »cestna prometnica čez-mejnega pomena, poglavitnega pome- na v celinskem geopolitičnem okviru in da je, iz razlogov vzajemnosti, vsekakor potrebno zagotoviti cestne oznake z dvojezičnimi nazivi, v italijanščini in slovenščini, saj gre tudi za dva uradna jezika Evropske unije.« Cestno podjetje Anas bo moralo zahtevo iz občinskih odredb izpolniti v roku šestdesetih dni od datuma prejema. V primeru neizpolnjevanja so predvidene po zakonu določene kazni, je še zapisano v odredbi. Cestno podjetje Anas bi lahko proti odredbam županov iz dvojezičnih občin vložilo priziv na deželno upravno sodišče ali izredni priziv na predsednika republike, in sicer v roku 120 dni od objave na občinskih oglasnih deskah. Miljska občina ni dvojezična. Kljub temu je župan Nerio Nesladek naročil občinskim uradom, naj preverijo, ali obstaja možnost za izdajo podobne odredbe tudi v njegovi občini. M.K. 8 Četrtek, 20. novembra 2008 TRST / javna dela - Hitra cesta dokončana Vrzel zapolnili predori, viadukti in kilometri asfalta Odseka Padriče-Katinara in Lakotišče-Rabojez terjala stroške v višini 223 oz. 154 milijonov evrov Nova avtocestna odseka Padriče-Katinara in Lakotišče-Rabojez končno dopolnjujeta tržaški del avtocestne prometnice v smeri jug-sever, na osi, ki vodi odslej neprekinjeno iz Kopra v Trst ter na avtocesto A4, od tod pa v Benetke, Milan in Turin oziroma v Vileš (v bližnji prihodnosti tudi v Gorico), Videm in Beljak. Cesta, na katero smo morali čakati dobrih trideset let, je od včeraj popoldne prevozna. Hitrejša in enostavnejša povezava od Moščenic do slovenske obale ter s Krasa proti tržaškemu pristanišču in industrijski coni bo koristila tovornemu prometu, domačinom in turistom. Dela je na obeh odsekih izvedlo začasno združenje podjetij pod vodstvom družbe Collini. Gradnjo odseka Padriče-Katinara je naročila in nadzorovala Občina Trst, gradnjo od La-kotišča dalje pa državno avtocestno podjetje ANAS, ki bo upravljalo tudi prvi odsek. Padriče-Katinara: 6 let, 5,5 km, 223 milijonov Do včeraj se je avtocesta (ali točneje avtocestni priključek) končala pri Globoj-nerju, od koder so morala vozila, predvsem tovornjaki, obvezno nadaljevati pot v koloni do križišča »na H« med Trbiško cesto in Cesto za Bazovico ter naprej proti Ka-tinari in Čarboli, Bazovici ali univerzi. Avtocesta se pri Globojnerju zdaj nadaljuje: ob Padričah se začne 2850 metrov dolg predor, iz katerega privozimo na dan pod Šan-co, v bližini Lonjerskega sedla. Pred in po predoru sta izvoza za Padriče in Gradišče. 333 metrov dolg in 40 metrov visok viadukt vodi nato v krajši predor pod Katinaro (290 metrov), odsek pa se zatem priključi že obstoječi cesti, ki pelje proti tovarni Velikih motorjev (Wartsila). Gradnja se je pod vodstvom tržaških občinskih tehnikov uradno začela septembra 2002, stroški so znašali 223 milijonov evrov. Skupno so izkopali 1,2 milijona kub. metrov materiala. Največ preglavic je povzročalo vrtanje padriškega predora, ki je delavcem in tehnikom zaradi geoloških značilnosti Krasa otežilo delo. Lakotišče-Rabojez: 5 let, 4,6 km, 154 milijonov Odsek, ki ga je včeraj odprl ANAS, povezuje tržaško in slovensko obalno avtocestno omrežje. Odcep pri Lakotišču vodi ob rezervoarjih goriva SIOT (na levi strani, če vozimo proti Kopru) in industrijski coni čez Glinščico v 1370 metrov dolg predor pri Dolgi kroni. Izhod je pri Žavljah, cesta pa pelje naprej čez reko Osp naravnost na bivši mejni prehod Škofije, kjer se poveže s slovenskim avtocestnim omrežjem. Zadnji kilometer odseka so odprli lani. Dela je ANAS oddal julija 2003, gradnja pa se je začela aprila 2004. Stroški so znašali 154 Severni vhod v predor na odseku Lakotišče-Rabojez se nahaja v bližini Frankovca kroma milijonov evrov. Med gradnjo so odstranili 500.000 kubičnih metrov materiala. Odsek, vključno z odcepi pri Lakotišču in Orehu, šteje 12 manjših viaduktov. Del proge bo ANAS nadzoroval 24 ur dnevno. Naslednji načrti v deželi Na včerajšnjem odprtju je tehnične značilnosti ceste opisal odgovorni za ANAS v Furlaniji-Julijski krajini Cesare Salice. Predsednik ANAS Pietro Ciucci je podčrtal, da bo prometnica koristila tržaškemu pristanišču, a tudi severovzhodni Italiji in čezmejnemu gospodarstvu. Omenil je še načrte podjetja v deželi. ANAS se ukvarja s posegi na avtocesti A28 in na državni cesti 52 (v občini Forni di Sotto), »tesno pa bomo sodelovali z Renzom Tondom, komisarjem za izgradnjo tretjega pasu na avtocesti Trst-Benetke in za odsek Gorica-Vileš, ki bo stal 170 milijonov evrov,« je dejal predsednik avtocestnega podjetja. (af) V Trentu posvet o jusu in srenjah Na pobudo tamkajšnje univerze bo danes in jutri v Trentu znanstveni posvet o jusih in srenjah. Znanstveno srečanje Študijskega in dokumentacijskega centra o kolektivni lastnini nosi naslov »Zakaj vztrajati na aktualnosti skupne lastnine - napačna dilema: zaostale in napredne skupnosti.« Po posvetu se bo odvijala tudi glavna skupščina Državne konzulte o skupni lastnini, ki je bila ustanovljena marca 2006 v senatni palači v Rimu. Predsednik Karlo Grgič bo pozdravil udeležence in jih seznanil o delovanju konzulte na državni ravni. Tajniško poročilo po podal generalni tajnik Stefano Barbacetto. Skupna lastnina predstavlja zanimivo tretjo pot med zasebno in javno lastnino in zagotavlja kakovostno skrb za okolje in socialni razvoj. Dobro usklajena parlamentarna skupina »Prijateljev skupne lastnine« potrjuje, da je problematika jusov in srenj v Italiji deležna vse večje pozornosti. Prejšnji teden sta predstavnike državne konzulte sprejela tajnik predsedstva senata Piergiorgio Stiffoni in senator Gianpaolo Bettamio , ki sta jim zagotovila predložitev zakonskega osnutka o skupni lastnini. Zakonski osnutek, ki je bil izdelan s strani uglednih strokovnjakov, kot so profesorji Pietro Nervi, Paolo Grossi in Vincenzo Cerulli-Irel-li, je sedaj na razpolago v notranjem informativnem sistemu senata za podpis s strani ostalih senatorjev. Državna konzulta se ukvarja tudi z zakonsko spremembo davka na nepremičnine. Tovrstni davek je namreč še vedno v breme skupnih lastnikov na kmetijske površine, ki se nahajajo v negoratih območjih. Tematika o skupni lastnini je postala tako aktualna, da se je Državna konzulta z veseljem odzvala povabilu televizijskega programa GEO & GEO na tretji državni mreži RAI 3, ki bo predvajala dokumentarec o skupni lastnini v Italiji. Dokumentarist Mario Veronica je obiskal več krajev v Italiji, med temi tudi naše kraško območje. Nedvomno je pobuda pomembna ne samo za krajevne aktivne skupne lastnine v Italiji, temveč tudi za tiste, ki so pozabili na starodavne in tako pomembne pravice do skupne lastnine. (pre)glasno Zakaj šele sedaj? Iz različnih stališč, ki jih te dni berem in poslušam na slovenskih manjšinskih medijih, izhaja, da je politično vodstvo slovenske manjšine s postavitvijo dveh slovenskih napisov na novem avtocestnem odseku med Padričami in Katinaro doseglo pomemben uspeh. Ali je res to dosežek, s katerim smo lahko zadovoljni? »Raje dve tabli kot nobene,« utemeljujejo nekateri. Izrečena ugotovitev je sicer v popolnem nasprotju z razmišljanjem, ki ga je imela manjšina 30 let nazaj. Torej takrat, ko je kategorično odklonila odlokpredsednika republike o uporabi slovenščine na vsem tržaškem ozemlju. Ker tisti odlok iz leta 1978 ni vključeval goriške in videmskepokrajine, so ga takratni slovenski predstavniki odklonili, češ: »Ali vse ali nič!« Leta 1978 so zato slovenski politiki sprejeli raje »Nič«. Je bil torej s postavitvijo dveh dvojezičnih tabel storjen korak naprej? Je slovenska manjšina ugotovila, da je pred tridesetimi leti storila napako, ki je noče več ponoviti? Sta torej dve tabli priložnost in uvod k širitvi vidne dvojezičnosti po vsem območju, kjer živijo Slovenci v Italiji? S tem dosežkom bi bili lahko zato upravičeno zadovoljni in čakali, da se bodo počasi dvojezične table razmnožile. Ne smemo pa mimo tega, da sta ti dve tabli že stali. Zakaj naj bi bil to torej izjemen uspeh?Šlo je samo za povrnitev že obstoječega stanja na cesti. Nenazadnje pa sta to »modri« tabli, ne pa zeleni, avtocestni, na katerih so še vedno le italijanski napisi vasi. Zakaj stoji le nekaj kilometrov pred izhodom Padriče (kjer sedaj stoji nova modra slovenska tabla) slovenski napis Trebče na zeleni avtocestni tabli? Zakaj lahko imajo prebivalci Trebčpri izhodu slovenski napis na avtocestni tabli, Padričari pa ne? Enako vprašanje lahko zastavim obratno. Zakaj lahko moj kolega, ko se iz službe vrača domov, izbere izhod, kjer je (vsaj) na modri tabli zapisano slovensko ime vasi, jaz pa imam pri izhodu samo italijanski napis (Prosecco-Sgonico)? Saj gre v bistvu za ozemlje iste občine. Tržaške. Mogoče mladim, ki nismo sledili celotnemu razvoju vidne dvojezičnosti v naših vaseh, je zadovoljstvo ob dveh slovenskih tablah povsem nerazumljivo. Zakaj nekateri prijatelji lahko imajo svoje slovenske napise, drugi pa jih (še) nimamo? (Razpravo omejujem samo na del tržaške občine, čeprav bi jo veljajo kdaj razširiti tudi na celotno ozemlje občinske uprave). Večkrat sem skušala ugotoviti, zakaj silimo k postavitvi dvojezičnih napisov, če predsednik dežele Tondo še ni podpisal odloka o vidni dvojezično-sti na podlagi 10. člena zaščitnega zakona (tako tudi vztraja župan Dipiazza). Vem, da obstaja pravni dokument (8. člen Osimskega sporazuma), ki je že pred odobritvijo zaščitnega zakona št. 38 omogočal postavljanje dvojezičnih tabel. Zakaj torej moramo za nekatere napise počakati Tondov podpis, za druge pa ne? Iz teh ugotovitev lahko potrdim, da torej zaščitni zakon zagotavlja nižjo raven varstva manjšine (dvojezičnost je omejena samo na določeno ozemlje, ki ga mora odobriti odlok predsednika dežele), kot jo predvideva že obstoječi pravni red italijanske republike. Zmeda, pa tudi nedoslednost v slovenski manjšini. Če lahko sedaj zahtevamo dvojezične napise na cestah brez Tondovega podpisa, zakaj jih nismo že prej? Zakaj se na nekaterih srečanjih vedno zatekamo na varno in krivimo predsednika dežele, da odloka še ni podpisal, na drugih pa vztrajamo, da morajo ozemlje, kjer živi slovenska jezikovna manjšina, opremiti z dvojezičnimi napisi? Postavljam še eno vprašanje. Zakaj so predstavniki slovenske manjšine in vsi župani občin sedli za pogajalsko mizo šele novembra 2008? Ali tak sestanek ni bil možen že pred nekaj leti, ko je bilo mogoče tudi politično ozračje bolj naklonjeno slovenski manjšini? Zakaj smo morali dočakati odprtje novega odseka za razpravo o dvojezičnih napisih na avtocesti? Zakonska podlaga, kot smo že ugotovili, obstaja že zelo dolgo. Če se omejim le na avtocestni odsek: zakaj je bilo dolgo vsem prav, da so imeli le Trebenci in Padričarji izhod v slovenskem jeziku, Prosečani in Zgoničani pa v italijanskem? Volja nekaterih je mogoče prevladala nad drugimi. Želja po vidni dvojezičnosti pa bi morala biti skrb vseh nas. Tudi posameznikov. Zdi se, da velika večina skoraj apatično spremlja vse, kar se sedaj melje v političnih krogih. Od dvojezičnih napisov pa do krčenjafinančnih sredstev. Velikokrat smo Slovenci skupaj izrazili nasprotovanje, stopili na ulico in glasno protestirali proti ukrepom italijanske vlade. Sprašujem: zakaj se tokrat skupaj ne odzovemo na politično izigravanje? Zastavila sem veliko vprašanj, ki imajo mogoče tudi enostaven odgovor. Rada bi ugotovila razloge za tako postopanje. Mogoče so jasni in opravičljivi, mogoče že utemeljeni. Odkar sledim prispevkom o »dveh tablah«, pa jih še nisem zasledila. Veronika Sossa / ŠPORT Četrtek, 20. novembra 2008 9 naravni rezervat doline glinščice - Načrt o ohranitvi in razvoju Občinska uprava prisluhnila predlogom domačih organizacij Na skupščini Foruma Varco-Prehod jih je predstavila odbornica Stravisijeva Skupščine Foruma Varco-Prehod se je udeležilo veliko domačinov kroma aktualno - Predstavitev v knjigarni-kavarni Knulp Antonio Caiazza in njegovo odkrivanje današnje Albanije Pri založbi Instar Libri, in sicer v okviru zbirke Le Antenne, je pred časom izšla knjiga novinarja in pisatelja Antonia Caiazze, v kateri je avtor strnil obsežen pregled zgodovine Albanije. Vsebino publikacije z naslovom In alto mare. Viaggio nell'Albania. Dal comunismo al futuro so pred dnevi predstavili tudi tržaškemu občinstvu, ki se je kljub slabemu vremenu v velikem številu zbralo v knjigarni-kavar-ni Knulp. Poleg pisatelja so srečanje oblikovali Marino Vocci v imenu Fundacije Alexander Langer in Foruma Cerniera, Patrizia Vascotto v imenu Skupine 85, svoje strokovno mnenje pa sta podala še prof. Michele Gangale in Marjola Rukaj, albanska urednica projekta Osservatorio Balcani. Vsem govornikom je bilo skupno, da je Caiazzova knjiga zanimivo in predvsem poučno branje tako za poljudno publiko kot za zgodovinarje in politike, za novinarje, ki bi radi izvedeli več o državi, ki leži na jugovzhodu Evrope, pa knjiga predstavlja nepogrešljiv vir zanesljivih informacij o marsičem, kar se je z albanskim prebivalstvom v zgodovini dogajalo. Avtor je namreč z novinarsko natan- čnostjo v knjigi analiziral čas po drugi svetovni vojni, ko je bila Albanija zaprta komunistična država, v kateri je bila edina delujoča stranka Albanska stranka dela, podrobno pa je seciral tudi tranzicijsko pot, ki jo je Albanija začela leta 1990. Patrizia Vascotto (na sliki z avtorjem knjige,KROMA) je na uradni predstavitvi pohvalila vsebino knjige in dejala, da je ob prebiranju te uživala, izpostavila pa je tudi izrazito novinarski žanr pisanja, s katerim je avtor vsak svoj stavek dokumentiral z viri, poseben pečat pa naj bi knjigi dala tudi pričevanja in izpovedi mož, ki so v dobrem ali slabem pisali zgodovino te dežele. Patrizia Vascotto je izpostavila še intervjuje, ki jih je Caiazza opravil z vidnimi albanskimi intelektualci, ekonomisti in politiki, kot sta denimo Dritero Agolli in Ramiz Alia. Interv-juvanci s svojimi pričevanji razgrinjajo preplet osebnih in političnih zgodb, ritem pripovedovanja pa je po oceni Patrizie Vascotto vseskozi napet in privlačen. Da je knjiga čtivo tako za italijanske bralce kot za albanske bralce, je menila Marjola Rukaj, ki je uvodoma povedala, da je naposled neki Italijan napisal verodostojno in v nikakršne stereotipe vkalupljeno zgodovino njene domovine. Pohvalila je kritično di-stanco, ki jo je avtor obdržal skozi cel proces pisanja, in konkretna dejstva, ki jih je avtor nanizal v različnih poglavjih, tudi v tistih, ki se tičejo problema množičnih emigracij. Dokumentarni pregled zgodovine Albanije iz vidika italijanskega novinarja in pisatelja je po mnenju govornice priporočljiv tudi albanskim bralcem, ki bi radi izvedeli več o svoji domovini skozi prizmo nekoga, ki ni nujno albanski državljan. Svoje prvo srečanje z Albanijo je pobliže opisal avtor dotične knjige Antonio Caiazza, ki je dejal, da ga je ta dežela povsem prevzela. Caiazza je Albanijo po dolgem in širokem prvič pre-bredel leta 1985, ko so ga med ostalim prijetno presenetile albanske gore, ki so bile terasasto urejene do najmanjše potankosti. Agrikultura je v tej deželi predstavljala pomemben steber narodnega gospodarstva, je razložil avtor in ob tem še povedal, da je postal v nekem smislu povsem odvisen od Albanije, kamor ga je vedno močneje gnala želja po globjem spoznavanju albanske družbe. (sč) Načrt o ohranitvi in razvoju naravnega rezervata Doline Glinščice dobiva vse jasnejše obrise. Na sinočnji skupščini Foruma projekta Varco-Pre-hod je dolinska odbornica za javna dela Laura Stravisi predstavila kriterije za razpis za upravljanje zaščitenega območja, ki so jih prispevali domača društva, organizacije in srenje in jih je občinska uprava vključila v zasnovo načrta ter ponudila v razpravo. Kar 222 predlogov predloženih predlogov kaže na veliko soudeležbo krajanov in njihovih organizacij pri zasnovi načrta in potrjuje pravilnost izbire Agende 21, za katero se je zavzela občinska uprava, da bi zagotovila čim širše sodelovanje domačinov pri sprejemanju smernic za razvoj občinskega ozemlja. Številna udeležba sinočnjega srečanja v Sprejemnem centru v Bo-ljuncu je bila dodatni dokaz zanimanja občanov za bodočnost dolinskega naravnega biserja. Stravisijeva je uvodoma poudarila, da predstavlja včeraj ponujeni akt sintezo vseh predlogov, želj in zahtev za udejanjenje načrta o ohranitvi in razvoju Doline Glinščice. Občinska uprava je upoštevala pripombe in opombe in jih vključila v dokument. Odborni-ca je podrobno orisala predloge. Zelo pomembna je bila dejanska odločitev, da bodo steze in poti v naravnem rezervatu vzdrževale domače srenje. Lete so lastnice večjega dela območja in so že stoletja za to skrbele ter pripomogle, da so se steze in poti ohranile. Občinska uprava naj bi podpisala konvencijo s srenjami, in to brez kakih odvečnih razpisov, da bi srenje opravljale vzdrževalna dela v imenu upravitelja. Na srečanju je bil nadalje govor o turizmu, ki ne more biti prioritetna dejavnost na območju naravnega rezervata, a je vreden razvoja. Občinska uprava je z ureditvijo Sprejemnega centra, spletno stranjo in publikacijami že zakorakala na to pot. Izražena je bila potreba po nadzoru in varnosti, posegi v to smer pa so vprašljivi, saj občinska uprava premore le tri občinske redarje. Odbornica je napovedala sodelovanje občinske uprave pri čezmejnem projektu, v okviru katerega bodo tudi namestili dvojezične napise, govor pa je bil tudi o uporabi zaščitne znamke naravnega rezervata - netopirja - pri promociji krajevnih proizvodov in pridelkov. M.K. slivno - Koncert V soboto protestna demonstracija v Škednju Krožki Miani, Servola Respira in La Tua Muggia ter koordinacija rajonskih odborov vabijo v soboto na protestni shod proti vodstvu železarne in javnim upravam, se pravi Deželi FJK, Pokrajini in Občini Trst, ki že deset let zavlačujejo postopek bonifikacije škedenjske železarne oziroma obalnega pasu od Barkovelj do Milj. Javnim upravam ni mar za zdravje tisočerih družin, otrok in starejših, ki so vsakodnevno tarča škodljivih učinkov poslovanja obrata, beremo v tiskovnem sporočilu. Krajani so besni zaradi dovoljenja AIA, ki je po njihovem mnenju neosnovano in zato ne more biti obnovljeno, saj se niso pristojne institucije še izrekle glede nevarnosti onesnaževanja in neprimernih varnostnih načrtov za prebivalce, ki živijo v neposredni bližini industrijskega obrata. Protestna demonstracija bo ob 11. uri krenila s škedenj-skega trga (pri bivši postaji avtobusa št. 29) in se bo vila mimo Šked-nja, Čarbole in Valmaure. Prošnje za prispevek za nakup učbenikov Občina Devin Nabrežina sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2008/2009 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v luči 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, v Nabrežini 102 (tel. 0402017371). Nov sedež tržaške Emergency Tržaška skupina humanitarne organizacije Emergency vabi v soboto od 18. ure dalje na odprtje novega sedeža v Škedenjski ulici 114 (na vogalu z Ul. Soncini). Tržaška skupina, ki je nastala decembra 2002, se je doslej redno srečevala vsako prvo in tretjo sredo v mesecu na sedežu banke Etica v Ul. Donizetti 5/A. Na sobotnem odprtju bodo udeleženci lahko izvedeli marsikaj o delovanju nevladne organizacije, hkrati pa zbirali med raznobarvnimi majicami in materiali z razpoznavnim logotipom »E«. Cilj, ki si ga je tržaška Emergency letos zastavila, je zbiranje sredstev za urgentno ambulanto in zdravstveni center v Angaramu v dolini reke Panšir v severnem Afganistanu. Slavje se bo nadaljevalo v Ljudskem domu. Dekanijsko srečanje in poklon Bredi Šček Letošnje, že deveto srečanje zborov devinske dekanije, je potekalo v petek, 7. novembra v podružni cerkvi sv. Marije Magdalene v Slivnem. Izbira kraja ni bila naključna, saj so letošnjo izvedbo posvetili delu in ustvarjanju skladateljice Brede Šček ob 40. obletnici njene smrti. Breda Šček je prav v Slivnem službovala kot učiteljica, in sicer od leta 1926 do leta 1930. V takratni šolski kroniki pa bi zaman iskali imel Breda Šček! Breda je pravzaprav umetniško ime, ki ga je Frida Šček izbrala po zamisli duhovnika in pisatelja Frana Šaleškega Finžgarja. Frida (Breda) Šček je bila sestra duhovnika in poslanca Virgila Ščeka in je prav preko brata prišla v stik s Franom Saleškem Finžgarjem. O njeni osebnosti in življenjski poti je na koncertu spregovorila predmetna učiteljica glasbe iz Sežane Bojana Kralj. Občinstvo in prisotne je najprej nagovoril domači župnik in dekan dr. Jože Markuža. Sam program koncerta ni obsegal ne le zborovsko literaturo, ampak tudi samospeve na besedila Srečka Kosovela, Milana Bekarja in Franceta Prešerna in tudi dve krajši klavirski skladbi, ki ju je izvedla mlada pianistka Petra Grassi, ki je doma prav iz Slivnega. Grassijeva je na koncertu skrbela tudi za klavirsko spremljavo vseh nastopajočih dekanijskih sestavov, in sicer združenega ženskega zbora, ki so ga sestavljale pevke cerkvenih zborov iz Štivana, Devina, Mavhinj, Šempo-laja, Nabrežine in Zgonika, pod vodstvom Hermana Antoniča, ki je vodil tudi združeni mešani dekanijski zbor ter Fante izpod Grmade, ki so zapeli dve pesmi za moški sestav pod vodstvom Iva Kralja. S samospevi so se občinstvu predstavili še sopranistka Milena Košuta in pianistka prof. Ingrid Tavčar, sopranistka Sara Jablanšček in tenorist Marjan Štrajn, ki ju je spremljal pianist, prof. Tomaž Sim-čič. Slednji je spremljal še zadnjo pesem večera, ki jo je zapel Združeni zbor ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta. Pestrost programa je bil za marsikaterega obiskovalca koncerta prijetno presenečenje, saj je prišla do izraza večplastna umetniška govorica skladateljice Brede Šček. Peter Rustja 10 Četrtek, 20. novembra 2008 TRST / slovenski klub - V Gregorčičevi dvorani tokrat pesniški večer Marko Kravos in njegovo štiridesetletno pesniško ustvarjanje Pri založbi Litera izšla zbirka Med repom in glavo - Njegove pesmi polne humorja, erotike, aktualnosti Slovenski klub je v torek gostil pesniški večer z Markom Kravosom. Pri mariborski založbi Litera je namreč pravkar izšla njegova najnovejša pesniška zbirka Med repom in glavo. Pogovor z njim je zato vodil urednik Andrej Brvar, Marko Feri pa ga je občasno prekinil s sugestivnimi in prijetnimi melodijami svoje kitare. Občinstvo, ki se je v torek zbralo v Gregorčičevi dvorani, je z Brvar-jem prehodilo štiridesetletno ustvarjalno pot svetoivanskega pesnika. Vse od leta 1966, ko so Kravosovi verzi izšli v zbirki, ki jo je skupina mladih slovenskih pesnikov izdala v samozaložbi. Kravos je takrat študiral na ljubljanski slavistični fakulteti, na kateri je našel spodbudno okolje in kolege s podobnimi zanimanji. Med njimi je bil tudi Andrej Brvar, ki se Kravosa spominja kot pravega tržaškega Kosovela ... Prvo samostojno zbirko je Kra-vos objavil leta 1969 pri mariborski založbi Obzorja, predhodnici sedanje Litere. Brvar je ocenil, da v njej ni zaznati tako imenovane zamejske problematike. »Hote sem odmislil zamejske teme, odločil sem se, da ne bom branitelj, ampak konstruktor,« je pojasnil Kravos in dejal, da je skušal tudi v naslednjih zbirkah pripadnost manjšini živeti kot naravno danost, na povsem enakovrednem nivoju. Z zbirko Tretje oko je pesnik vstopil v svet ironije, humorja, včasih sarkazma. Izbira je bila očitno posrečena, saj si je z zbirko prislužil nagrado Prešernovega sklada. Kravos pravi, da je avtentičen humor nujen, saj ti dovoljuje postaviti na glavo resnico ... in da se vanj zateče tudi takrat, ko ne pozna odgovora na postavljeno vprašanje. Najraje ima vsekakor pesnike, ki znajo radoživost združiti z zresnjenostjo. Med značilnostmi njegovih verzov sta nedvomno tudi erotičnost do vsega sveta, ki ga obdaja (»sem sen-zualen človek, ki se napaja s čutili in z njimi gradi gnezdo smisla«). A tudi pozornost do aktualnih tem. To je razvidno tudi v zbirki Med repom in glavo, iz katere je pesnik prebral nekaj svojih poezij. Na primer tisto, v kateri se je v času televizijskih filmov o kraških breznih in večnih polemik na račun zgodovinskega spomina spraševal, ali niso morda tudi temni oblaki ... barbarskega, slovanskega izvora. (pd) Pogovor s pesnikom Kravosom je vodil urednik Andrej Brvar, prijeten večer pa je obogatil tudi kitarist Marko Feri kroma obletnica - Srečali so se sovrstniki Prijetno druženje Dopolnili so 35 let in že se spominjajo svojih »mladih«let Letošnji 35-letniki so se 8. novembra zbrali na večerji, veselo so proslavljali in se spominjali svojih »mladih« in šolskih let. Obvezno je bilo tudi slikanje galerija tergesteo - Včeraj odprtje mednarodnega literarnega festivala Iperporti - praznik literature Štiridnevna srečanja s svetovnimi ustvarjalci v galeriji Tergesteo - Danes otroško branje z Markom Kravosom Od leve Roberto Dedenaro, Maria Teresa Bassa Poropat in Christian Sinicco kroma Iperporti je naslov mednarodnemu literarnemu festivalu, ki ga prireja združenje Casa della Letteratura (pri njem sodeluje 15 krajevnih kulturnih ustanov, med drugimi Slovenski klub in Skupina 85) in se je sinoči začel v galeriji Tergesteo. Pristanišča ali mednarodne literarne postaje so po besedah predsednika združenja Roberta De-denara sinonim varnega in prijetnega zatočišča, kjer se lahko srečaš in prijateljsko pogovarjaš, deliš svoje ideje in se hkrati soočaš z različnimi realnostmi. In res, štiridnevni festivalski program sestavljajo številna srečanja z ustvarjalci, intelektualci, novinarji in pisatelji, ki bodo obogatila poslušalce vseh starosti. Ob avtorjih in njihovih migracijah bo beseda tekla tudi o pomanjkanju prevajalcev. Pobudo sta sinoči pozdravila tudi predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in umetniški vodja festivala Christian Sinicco. Sinočnjemu odprtju je sledila debata s Cristino Benussi, čilskim dramatikom Ga-stonom Salvatorejem in novinarjem dnevnika La Stam-pa Enricom Martinetom o današnji vlogi intelektualcev. Današnji program se bo začel ob 16. uri v prostorih konzorcija Fhocus (Ul. Ponchielli 1), kjer bo na sporedu otroška urica z Markom Kravosom. V galeriji Tergesteo pa se bo program srečanj začel ob 16. uri in se zaključil z bralnim utrinkom s pisatelji Miroslavom Mičanovicem, Miho Mazzinijem in Natalio Melebatsi. Popoln program pa je na voljo na spletni strani www.iperporti.it. (sas) Šolska vzgoja v čezmejnem prostoru »Avstrija, Italija in Slovenija. Šolska vzgoja preko meja v luči integracije«. Tako je naslov celodnevni mednarodni konferenci posvečeni šolstvu, ki jo v torek, 25. novembra, prireja Jadranski zavod združenega sveta iz Devina. Srečanje je v prvi vrsti posvečeno vzgojiteljem, ravnateljem, institucionalnim predstavnikom ter seveda medijskim predstavnikom naše dežele oziroma obmejnega prostora in predstavlja odlično priložnost za soočanje in izmenjavo izkušenj o čez-mejni integraciji na šolskem, družbenem, kulturnem in institucionalnem področju. Rok za prijavo na mednarodno konferenco zapade danes; interesenti se lahko vpišejo na spletni strani www.educoope-ration.eu, kjer je na voljo tudi program srečanja. Mladi in alkohol -v soboto simpozij »Zdaj smo na vrsti mi ...Glas mladih o alkoholu« je naslov simpoziju o alkoholu namenjenemu mladim, ki ga v soboto, 22. novembra, na Pomorski postaji (od 9. ure dalje) prireja združenje AS.TR.A, ki se ukvarja s problemom odvisnosti od alkohola. Združenje se med drugim ukvarja z raziskovanjem odnosa mladih do alkohola, ki je danes dokaj zaskrbljujoč, saj ga slednji pojmujejo kot nekaj povsem navadnega in ga posledično uživajo predvsem za dobro počutje. Alkohol oz. pijančevanje postajata že navada za 70 odstotkov mladostnikov med 14. in 16. letom starosti, navada pa včasih prehaja celo v odvisnost ... Dejavnosti združenja AS.TR.A imajo že dalj časa en sam namen: opozarjati, informirati in preprečevati tveganja, ki nastajajo kot posledica prekomernega uživanja alkohola, predvsem med mladimi. Pred petimi leti so operaterji združenja v okviru preventivnih posegov stopili v stik z mladimi na nižjih in višjih srednjih šolah, saj se ravno v teh letih mladi približujejo alkoholu. Z dijaki, med drugim tudi s tistimi slovenskega Poklicnega zavoda za industrijo in obrt Jožef Stefan, vzpostavljajo pogovor o alkoholu, prekomernem pitju in seveda posledicah. Na sobotnem posvetu o mladinski zasvojenosti od alkohola bodo protagonisti ravno mladi, ki bodo spregovorili o pre-potrebnem ozaveščanju. Srečanje o vulgarnosti V kavarni San Marco (Ul. Battisti 18) bo drevi ob 18. uri srečanje o vulgarnosti z naslovom »La vita bassa - Sulla volgarita«, ki ga prirejajo Edoardo Kanzian, združenje Kruh in vrtnice in knjigarna San Marco. Posegli bodo Ennio Ursini, Stefano Sodaro, Alessandro Rocco, Emiliano Bazzanella, Sergio Penco, Mario Sillani Djerrahian, Luigina Soranzio in Tommaso Bisiak. O mirovnih pogodbah V bivši ribarnici (nabrežje Nazario Sauro 1) se nadaljujejo srečanja niza »Come lEuropa cambio volto. Le molte facce di una stessa storia«. Danes bo ob 17.45 posegel raziskovalec na goriški fakulteti za mednarodne in diplomatske vede Madžar Georg Meyr, ki bo predstavil mirovne pogodbe oziroma njihovo povezavo z drugo svetovno vojno. Po Svevovih poteh Občinsko odborništvo za kulturo in občinska knjižničarska služba prirejata vsak četrtek sprehod po Svevovih poteh. Pred Mestno knjižnico na Trgu Hortis bo tako tudi danes ob 10.30 interesente čakala knjižničarka ali operater ter jih pospremil na dve uri trajajoč literarni sprehod po mestu. / TRST Četrtek, 20. novembra 2008 1 1 Ariella Verrocchio v arhivu Inštituta Livio Saranz kroma mednarodni simpozij - Jutri na Trgovinski zbornici O prehajanju meje in čezmejnem delu Zjutraj številni slovenski zgodovinarji - Popoldne Guglielmo Epifani Na tržaški Trgovinski zbornici bo jutri celodnevni mednarodni posvet o vsakodnevnem prehajanju meje in delovnih migracijah. Simpozij o čezmej-nem delu, predvsem pa o subjektivnem doživljanju meje, je del projekta Zvočni arhiv spomina sindikalnega gibanja in dela, ki ga je Inštitut Livio Saranz začel leta 2006. Strokovna direktorica inštituta je zgodovinarka Ariella Ver-rocchio. »Kdor bo čez nekaj let preučeval sedanje zgodovinsko obdobje, preprosto ne bo mogel obiti migracij. Danes ne moremo več govoriti o emigrantih, temveč o različnih oblikah migracij, ki so ena vodilnih tem sodobne zgodovine,« pojasnjuje na sedežu inštituta v Ulici Pauliana (v uradu, v katerem med drugim visi tudi znamenita grafika Lojzeta Spacala, na kateri je kljukast križ prečrtan z rdečo barvo). »Zato se naša raziskovalna dejavnost usmerja tudi na področje, ki smo ga poimenovali meje/delo/migracije, v sklopu katerega primerjamo nekdanje in sedanje vzroke dela v tujini. Tako smo na primer lani v Vidmu priredili mednarodni simpozij o ženskih delovnih migracijah. Jutri pa si bo ob posegih mogoče ogledati tudi videoposnetek, na katerem je skupina zgodovinarjev zbrala pričevanja tistih, ki so po 2. svetovni vojni redno prehajali italijansko-jugoslovansko mejo. Iz zbranega je očitno, da je bilo čez-mejno delo od nekdaj sestavni del tukajšnjega življenja. Pa tudi, da so Slovenci laže prehajali mejo kot Italijani. Posebno zanimivo je pričevanje Italijana, ki je bil na meji zadolžen za kontrolo teh čezmejnih delavcev ...in ima danes tudi slovensko državljanstvo.« Jutranji del posveta, ki se bo pričel ob 9. uri in ga bo vodila predsedni- jutri - Na Opčinah Praznuje Viktor Parma Jutri (ob 20.30) bodo v Prosvetnem domu na Opčinah praznovali 150. rojstni dan skladatelja Viktorja Parme. Na večeru, ki so ga organizatorji poimenovali Viktor Parma praznuje: ob 150-letnici skladateljevega rojstva, bodo v besedi in glasbi predstavili lik »očeta slovenske opere«, ki se je rodil v Trstu februarja leta 1858. Pobudo prirejajo SKD Tabor, Glasbena matica in godbeno društvo Viktor Parma. Vsebinsko bogat večer bodo oblikovali pianistka Beatrice Zonta, duo, ki ga sestavljata pianistka Cristina Santin in sopranistka Veronica Vascotto, ter člani godbenega društva iz Trebč, ki bo podajali Parmove skladbe in odlomke iz oper. Biograf Viktorja Parme, dr. Paolo Petronio, avtor monografije Viktor Parma: oče slovenske opere, ki je leta 2002 izšla pri tržaški založbi Mladika, bo skladatelja uokviril v čas in prostor. Viktor Parma je študiral kompozicijo na Dunaju, kjer je ob študiju prava sledil lekcijam Antona Brucknerja. Ustvarjal je na opernem in operetnem področju. Njegova prva opera »Urh, grof celjski«, ki je obenem prva slovenska romantična opera, je nastala leta 1895. Sledile so razne opere in operete, med katerimi so najbolj znane Ksenija, Stara pesem, Caričine Amazonke (največkrat izvedeno slovensko glasbenoscensko delo, ki so ga uspešno uprizarjali tudi na tujem) in Zlatorog. Umrl je na božični dan leta 1924 v Mariboru. Kot sodobnik Giacoma Puccinija se je Parma skoraj izključno zapisal operni sceni, po slogu pa se je zgledoval predvsem po Verdiju. Ob opernem ustvarjanju je Parma napisal tudi skladbo za godalni kvartet, dve kantati, samospeve, scensko glasbo, koračnice, polke in valčke. Izboru bo mogoče prisluhniti jutri zvečer na Op-činah v interpretaciji izvrstnih glasbenikov. ca inštituta Tullia Catalan, je torejpos-večen spominu na prehajanje italijan-sko-jugoslovanske meje. Izoblikovali pa ga bodo predvsem slovenski raziskovalci: uvodno poročilo bo podal Jože Pir-jevec, za njim bodo posegli Marta Ver-ginella, Ariella Verrocchio, Dunja Na-nut, Aleksej Kalc, Marko Klavora in Maria Chiara Patuelli. »Njen poseg nas bo v bistvu že popeljal v popoldanski del, ki bo posvečen novim migracijskim mejam. Patuelli je namreč v sklopu mednarodne kooperacije delovala v igo gruden Prirejajo ogled filma in Ljubljane V nabrežinskem slovenskem kulturnem društvu se bomo letos spomnili šestdesete obletnice smrti našega rojaka, pesnika Iga Grudna. Ob tej priliki prirejamo v nedeljo, 23. novembra, izlet v Ljubljano. Tu nas bo pričakal zgodovinar Ivan Vogrič in nas popeljal po Plečnikovih Žalah vse do groba Iga Grudna, na katerega bomo položili vence. Po kosilu v tipični ljubljanski gostilni pa je predviden ogled razstave impresionistov v Narodni galeriji in priložnost za sprehod po Tromostovju in Prešernovem trgu. Odhod iz nabrežinskega »placa« ob 9.00 uri. Za vse dodatne informacije pa se lahko zglasite pri gospe Veri Tuta. Naslednji konec tedna pa bomo, v prenovljeni društveni dvorani, ki jo bomo ob tej priložnosti tudi otvorili, predvajali film »Glasnik slovenske brežine«. To je dokumentarec o Igu Grudnu ki ga je posnel tržaški režiser Jurij Gruden. Scenarij je ob režiserju pripravila Tatjana Rojc, pro-ducent je podjetje Arsmedia, ko-producent pa RTV Slovenija in slovenski program deželnega sedeža RAI. Film bo tako na ogled na dan pesnikove smrti, 29. novembra, ob 20.30, ker pa je število razpoložljivih mest že skoraj pošlo, vabimo vse Nabrežince, naj se v društvene prostore raje podajo dan kasneje, v nedeljo 30. novembra, ob 17.00 uri, ko bo vzdušje prav tako slovesno. Zulejka Paskulin 9 Comune di Trieste - Občina Trst Assessorato alia Cultura - Odborništvo za kulturo Direzione Area Cultura - Direkcija za kulturo Civici Musei - Mestni muzeji NARODNA IN ŠTUDDSKANJIŽNICA s sodelovanjem Pokrajinskega muzeja v Kopru in Naturhistorisches Museum na Dunaju vabijo na Mednarodni študijski dan LUDWIG KARL M0SER (1845 -1918) med Dunajem in Trstom v petek, 21. novembra 2008, ob 9.30 uri v dvorani T. Tessitori v palači Deželnega sveta v Trstu, na Trgu Oberdan 5. Sponzorja: ZKB G Zadružna kraška banka £ Generalni konzulat Republike Slovenije vTVstu Srbiji in prišla v stik s tamkajšnjimi de-lavci-migranti in njihovimi družinami.« V popoldanske delu, ki se bo pričel ob 16. uri, bo mogoče prisluhniti življenjskim zgodbam nekaterih delavcev, ki so se preselili v našo deželo, a tudi Italijanu, ki se je izselil v Belgijo. Zaključni poseg pa so zaupali generalnemu tajniku CGIL Guglielmu Epifaniju. Glede na aktualno dogajanje na italijanskem sindikalnem področju, bo njegovim besedam posebno zanimivo prisluhniti ... (pd) nova knjiga O bratih Avsenik Danes v Štorjah in Šempolaju Jutri bo na Krasu potekala dvojna čezmejna predstavitev knjige S polko v svet - Glasbene poti bratov Avsenik, ki jo je ob letošnji petinpetdesetletnici Avsenikove glasbe izdala Založba Avsenik. Slednja je avtorstvo knjige poverila tržaškemu Slovencu Aleksiju Jercogu, radijskemu uredniku in publicistu, ki se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem zgodovine Avsenikove glasbe. V publikaciji je Aleksi Jercog sestavil zgodovino glasbenega udejstvovanja bratov Vilka in Slavka Avsenika ter kronološko predstavil vse dosežke njunega ansambla. Knjigo bogatijo spominski zapis književnika Saše Martelanca, dragoceno slikovno gradivo ter številni podatki in zanimivosti. Po krstni predstavitvi knjige, ki je bila avgusta v Galeriji Avseniki v Begunjah in ki jo je osrednji koroški dnevnik Kleine Zeitung označil za »višek Festivala Avsenik 2008«, bomo lahko torej kaj več izvedeli jutri, ko bosta v čezmejnem projektu na vrsti predstavitvi na slovenskem in tržaškem Krasu: prva bo potekala ob 18.uri v Zadružnem domu v Štorjah pri Sežani, druga pa ob 20.30 v Štalci v Šempo-laju. Ob prisotnosti avtorja, založnika in Saše Martelanca bo najaktualnejšo biografijo bratov Avsenik predstavila Alenka Bole Vrabec, ki bo večer tudi vodila. Predstavitev bodo popestrili mladi harmonikarji društva Kraška harmonika, ki bodo izvajali Avsenikove uspešnice. Čezmejni predstavitvi sta nastali po zaslugi Založbe Avsenik, Društva Kraška harmonika, Krajevne skupnosti Štorje in Slovenskega kulturnega društva Vigred. Za dodatne informacije se lahko interesenti obrnejo na sledeče naslove elektronske pošte in telefonske številke: galerija@avse-nik.com, tel.: +386-4-5307300 ali +39-3495260209, info@kraskaharmonika.si, tel.: +386-31622093. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V SODELOVANJU 08/09 DRUŠTVO RAZ/SELIENI ASS0QAZI0NE S/PAESATI Olympe de Gouges 1791 deklaracija o pravicah žensk in meščank javno branje dramaturginja in režiserka Sabrina Morena, igrajo Marcela Serli, Sara Beinat, učenci zavoda Dams in posebni gostje... Petek, 21. novembra ob 20.30 v Slovenskem stalnem gledališču h il m in 11 h ■ ■ Info: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 ¡nfo@teaterssg.it www.teaterssg.it Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 20. novembra 2008 NEVENKA Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 9.18 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 13.04. Jutri, PETEK, 21. novembra 2008 NIKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,3 stopinje C, zračni tlak 1019,4 mb raste, veter 4 km na uro ju-go-vzhodnik, vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 16 stopinj C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. novembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (040 764943), Trg Valmaura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. SKD BARKOVUE Ul. Bonafata 6 pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na CELOVEČERNI KONCERT MePZ LIPA IZ BAZOVICE Vodi Tarrjpra Sažem ^ V DANES - ČETRTEK, 20. novembra, oh 20.30 H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da bo v petek, 21. novembra, na podružnici - Canestri-nijeva ploščad 7, roditeljski sestanek ob 17. uri za bienij in ob 18. uri za trienij obeh oddelkov. Pred roditeljskim sestankom bo ob 16.30 sestanek staršev in profesorjev 1. A razreda. M Izleti KRUT prireja v soboto 17. januarja ogled razstave v muzeju Santa Giulia v Bresci »Van Gogh - risbe in slike«. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone, tel. 040-360072. 20.11.2007 20.11.2008 Ivan Knez Odšel si, ampak v naših srcih boš vedno ostal. Družina Knez, vnuki in sorodstvo iz Avstralije Koludrovca, Zgonik, 20. novembra 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Iskreno sožalje CILKI ob smrti drage mame. Cerkvene pevke iz Ricmanj Ob težki izgubi dragega očeta ZOR-KA PETAROSA izrekamo Ingrid in družini iskreno sožalje bivši kolegi TKB Ob izgubi dragega Zorkota Petarosa izreka občuteno sožalje ženi Nevi in družini NK Zarja Gaja 12 Četrtek, 20. novembra 200B TRST / 19. novembra 2008 je na videmski univerzi dokončala drugostopenjski študij iz stikov z javnostjo v podjetništvu Petra Križmančič Iskreno ji čestitajo in želijo nadaljnjih uspehov na novi poti mama, tata, babica in vsi sorodniki V Lakotišču slavi danes Tiberio Mauri 70. rojstni dan Ob okroglem jubileju mu iskreno čestita KD F. Venturini Včeraj je na tržaški univerzi uspešno diplomirala iz zdravstvene nege Tina Forčič Iskreno ji čestitajo mama in tata, sestri Vida in Jožica ter sorodniki Tjaša Za uspešno "podajo" na videmski univerzi ti čestitajo vsi prijatelji ¿j Čestitke Naša PETRA KRIZMACIC s Padrič je »duhtrca« postala. Vsi ji iskreno čestitamo pri KD Slovan. V Bazovici vse nori, ker danes BORIS rojstni dan slavi. Tudi če 60 jih ima, je še vedno en »figo«, posebno v teh dneh. Še veliko zabavnih trenutkov skupaj! Dušan, Vojka in Nives. Danes slavi TIBERIO »Kralj pršutov«, po celem Bregu znan, okrogli rojstni dan. Veliko zdravja, veselja in srečnih dni mu želi TFS Stu ledi. Naša Renee je končno dobila bratca JANA, z njo se veselimo vsi v osnovni šoli in vrtcu na Repentabru. Q Kino AMBASCIATORI - 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »Quantum of solace«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »Od-grobadogroba« (film prepovedan mladim izpod 18. leta). CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La fidanzata di papa'«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »The Orphanage«; 15.50, 16.50, 17.50, 19.15, 20.00, 21.30, 22.00 »007 Quantum of solace«; 15.50, 17.55, 20.00 »High school musical 3: 22.15 »Il prezzo dell'onore«; 20.00, 22.00 »Giu' al nord«; 15.50, 17.50 »Wall-E«; 15.50, 18.00, 20.05, 22.10 »Mamma mia!«. EXCELSIOR - 14.00, 16.30, 19.00 »Kung fu Panda«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.00 »Changeling«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Si puo' fare«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mam-ma mia!«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.10, 22.10 »The burning plain«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.00 »Hi- šna zajčica«; 19.30, 21.30 »Viharna noč«; 17.20 »Zadetki: Ananas ek-spres«; 20.00, 21.50 »Žaga V«; 18.40, 21.00 »Kvantum sočutja«; 16.50 »Muhice osvajajo«. NAZIONALE - Dvorana 1:16.30,18.20, 20.15, 22.15 »La fidanzata di papa'«; 16.45,18.30 »High School Musical 3«; Dvorana 2:20.30, 22.15 »Quantum of solace«; Dvorana 3: 18.15, 20.15, 22.15 »Awake - Anestesia cosciente«; Dvorana 4: 16.45 »Wall-E«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Giu' al nord«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:17.45, 20.10, 22.10 »La fidanzata di papa'«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »007 Quantum of Solace «; Dvorana 3: 17.30 »High School Musical 3«; 20.00, 22.00 »Giu' al nord«; Dvorana 4: 18.00, 21.30 »Changeling«; Dvorana 5: 17.50, 20.10, 22.15 »The burning plain - II confine della solitudine«. Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA spo roča, da je posvetovalnica v nabrežin-skem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja tečaj izdelave adventnih venčkov in božičnih okraskov. Srečanja, ki jih bo vodila gospa Jadranka Sedmak, bodo danes,20., 25. in 27. novembra (ob torkih in četrtkih) od 10. do 12. ure. Za podrobna pojasnila lahko pokličete na tel. številko 040-415176. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 20. novembra, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP (ul. Donizetti 3) vabita danes, 20. novembra, ob 19. uri na »Martinovanje za mlade«. Program: zabavni prizorček »Lepi zdravnik« v izvedbi Mlajše gledališke skupine SKK (režija Lučka Pe-terlin in Helena Pertot); pokušnja in nagrajevanje najboljše domače slaščice; vodena degustacija vin naših pridelovalcev. BIVŠI ODBOJKARJI ŠD BREG se srečamo v petek, 21. novembra, ob 20. uri v Dolini. Za informacije: 040-228530 ah 340-8323836. KD-MZ LONJER-KATINARA vabi v petek, 21. novembra, ob 20. uri v ŠKC Lo-njer-Katinara, na pokušnjo novih Lo-njerskih vin. Ob kapljici vina in pečenih kostanjev bo popestrila večer domača skupina »Kolektiv 4+1«. SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV prirejata tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 8. meseca starosti. Tečaj bo potekal od 21. novembra do 10. decembra. Srečanja bodo ob sredah in petkih zjutraj na Opčinah. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. Mesta so omejena. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETOLO-GOV priredi v petek, 21. novembra, ob 17. uri v dvorani Baroncini tržaške zavarovalnice Generali v ul. Trento 8, predavanje na temo »Nevropatija pri sladkorni bolezni«. Predaval bo raziskovalec in specialistični diabetolog dr. Ric-cardo Candido, ki bo tudi odgovarjal na vprašanja prisotnih. Vabljeni so vsi! PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja ob 40-letnici obnovitve delovanja priložnostno razstavo v Babni hiši v Ri-cmanjih. Ogled je možen danes, 20., v petek, 21. in v soboto, 22. novembra, od 18. do 20. ure, v nedeljo, 23. novembra, pa od 14. ure dalje. SC MELANIE KLEIN prireja delavnico draguljev z biserčki Swarovsky. Pripravili bomo čisto osebni nakit primeren za vsak dan ali za posebne priložnosti. Delavnica je namenjena odraslim osebam in bo potekala v soboto, 22. novembra, od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Za prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v veliki dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik) v soboto, 22. novembra, ob 15.30 tekmovanje v risanju ter ob 16.30 predvajanje risanke »Il libro della giungla«. Vstop prost, vsi toplo vabljeni! ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV KRIŽ-NABREŽINA-DEVIN prireja v soboto, 22. novembra, Dan srca, ki bo na sedežu CEO v Naselju sv. Mavra (Sesljan) med 8. in 12. uro. Rezervacije sprejemajo na telefonu 040299616 od torka do četrtka med 16. in 18. uro. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Informacije in vpisi: Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro. ESPAÑOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje. Informacije in vpisi: Sklad Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro. KLUB TRŽAŠKIH SLOVENCEV v Ljubljani prireja v sodelovanju z zadrugo Naš Kras in pod pokroviteljstvom Urada RS za Slovence po svetu in v zamejstvu »Vsak dan je prinesel nekaj novega«. Srečanje z Edijem Šelhausom in s fotografijami Egona Krausa v nedeljo, 23 novembra, ob 16. uri v Atriju SAZU v Ljubljani (Novi trg 2). MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Nesloven-ce. Informacije in vpisi: Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro. RADIJSKI ODER organizira za abonente gledališkega vrtiljaka ogled lutkovne predstave, ki bo v nedeljo, 23. novembra, ob 11. uri v Ljubljanskem lutkovnem gledališču. Odhod z avtobusom s trga Oberdan ob 8.30 in povratek ob 15. uri. Vpise sprejema urad Slovenske pro-svete na tel. 040 370846 od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. Število mest omejeno! SKD IGO GRUDEN prireja v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina jezikovne tečaje slovenščine in angleščine. Tečaji bodo obsegali 24 lekcij po uro in pol in bodo potekali v Kulturnem domu Iga Grudna v Nabrežini. Vpisnina je 135 evrov z vključeno članarino. Interesenti dobijo informacije in vpisne pole v na-brežinski Občinski knjižnici oziroma v kavarni Gruden ali pri Veri Tuta (040299632, 339-5281729). TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Op-čine, tel. 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka med 10.00 din 14. uro. PROMEMORIA - Društvo za zaščito vrednot protifašizma in protinacizma vabi na predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Foibe, la verita: contro il revisionismo storico« (Resnica o foj-bah: zoper zgodovinski revizionizem), ki se je odvijal v Sestu San Giovanni (Milan) 9. februarja letos. Naslov knjige je »Foibe - revisionismo di Stato e amnesie della Repubblica« (Fojbe -državni revizionizem in amnezije Republike). Pobudo, ki bo v torek, 25. novembra, ob 18. uri v knjigarni »La linea d'ombra« na ploščadi Berlinguer 1 v Ronkah, bodo uvedli zgodovinarka in založnica Alessandra Kersevan, raziskovalka Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. SSO obvešča, da bo v petek, 28. novembra, potekal občni zbor ob 14.30 v prvem sklicu, ob 15.30 pa v drugem sklicu, na Opčinah v dvorani Zadružne Kraške banke. 30-LETNIKI POZOR! Obveščamo vse zainteresirane, da se v soboto, 29. novembra, letniki 1978 odpravljamo na avtobusni izlet v okolico Kopra. Zbirališče na Opčinah pri Prosvetnem domu ob 14.30, sledila bo degustacija v priznani vinski kleti, večerja v srbski restavraciji in družabnost. Informacije in prijave na tel. štev. 349-3730887 ali 3408227166. DRUŠTVO TAO prireja v soboto, 29., in v nedeljo, 30. novembra, tečaj reiki 1. stopnje. Za informacije pokličite na tel. št.: 340-1607908 (Donatella). KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 29. novembra s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Na-brežini. Za ples bo poskrbel »Duo Me-lody«. SKD FRANCE PREŠEREN - SKUPINA 35-55 - PILATES: vse novinke, ki bi rade poskrbele za boljši mišični tonus, prožnejšo hrbtenico in razgibavanje, se lahko pridružijo k vadbi Pilatesa ali telovadbe za zdravo hrbtenico in razgibavanje na podlagi Pilatesa, ki poteka v telovadnici (Trubarjevi dvorani) nižje srednje šole v Dolini. Ob sredah, od 18. do 19. ure Pilates, od 19. do 20. ure telovadba. Informacije v telovadnici pred začetkom vadbe ali po telefonu na št. 333-3616411 ob sredah od 16. ure dalje. Vabljene! SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR vabi svoje člane in ostale filateliste na redno sejo, ki bo v sredo, 3. decembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. BAMBIČEVA GALERIJA - slikarska razstava Fulvia Cazzadorja Immaginaria 2008. Razstava bo na ogled do 5. decembra na Opčinah, Proseška ul. 131., od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, v soboto, 22. in 29. novembra. od 10. do 12. ure. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2008/2009 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Nabrežina 102 (tel. 0402017371). SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. H Prireditve KLUB PRIJATELJSTVA vabi danes, 20. novembra, ob 16. uri v Peterlinovo dvorano, ul. Donizetti 3, na prijateljsko srečanje, na katerem nam bo prof. Sonja Gregori z diapozitivi prikazala Jemen, deželo nekega drugega časa. Za tem bomo ob prigrizku še malo poklepetali. Vljudno vabljeni! SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja danes, 20. novembra, ob 20.30 celovečerni koncert mešanega pevskega zbora Lipa iz Bazovice, ki ga vodi Tamara Ražem. Vljudno vabljeni. SKD TABOR - OPČINE, GLASBENA MATICA - TRST, GODBENO DRUŠTVO V. PARMA - TREBČE prirejajo v petek, 21. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah večer »Viktor Parma praznuje«, ob 150-letnici rojstva. Sodelujejo: Paolo Petronio zgo-dovinsko-biografski oris, Beatrice Zonta - klavir, Veronica Vascotto - sopran, klavirska spremljava Cristina Santin, Godbeno društvo V. Parma iz Trebč. Vabljeni! SKD TABOR vabi v Prosvetni dom v petek, 21. novembra, ob 20.30, na Poklon Viktorju Parmi. Sodelujejo: Paolo Pe-tronio, sopran Veronica Vascotto, Cristina Santin - klavir in Godba Viktor Parma iz Trebč; v sredo, 26. novembra, ob 20.30 srečanje s prof. Zoro Tavčar. Pogovor bo vodila Olga Lupinc; v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri gostovanje TKŠD Urbanščica iz Famlj s komedijo Toneta Parljiča Krivica boli. Obiščite nas! SKD VIGRED, Založba Avsenik, društvo Kraška harmonika in Krajevna skupnost Štorje vljudno vabijo na dvojno čezmejno predstavitev knjige Aleksija Jercoga »S polko v svet - glasbene poti bratov Avsenik«, ki bo v petek, 21. novembra, ob 18. uri v Zadružnem domu v Štorjah in in ob 20.30 v Štalci v Šem-polaju. Ob prisotnosti avtorja, Založbe Avsenik in književnika Saše Martelan-ca bo publikacijo predstavila Alenka Bole Vrabec. Glasbene utrinke bodo podali mladi harmonikarji društva Kraška harmonika. V GALERIJI Kulturnega združenja »Il Co-riandolo« (Ul. Udine 55) bo v soboto, 22. novembra, ob 18. uri otvoritev razstave dolinskih slikarjev: Marie in Eu-gena Pancrazia pod naslovom brezmejne barve. MLADOSTNO KOT PRED 15. LETI - Ob 30-letnici SOMPD Vesela Pomlad, vas vabijo, da se jim pridružite in podoži-vite pot, ki jo je vodila pesem, v nedeljo 23. novembra, ob 18. uri, v dvorani Finžgarjevega doma. Pojejo in oživlja- jo spomine pevke, ki so začele pri Veseli pomladi pred 30. leti in s pesmijo prehodile svoja otroška in mladostna leta od decembra 1978 do decembra 1993. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja v nedeljo, 23. novembra, ob 19.30 koncert ob 40-letnici orkestra v Babni hiši v Ricmanjih. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z RAI-Slovenski programi, RTV SLO in ARSMEDIO, vabi na predstavitev dokumentarnega filma »Glasnik slovenske brezine (režija J. Gruden, scenarij J. Gruden in T. Rojc) ob 60. obletnici smrti pesnika Iga Grudna, ki bo v soboto, 29. novembra, ob 20.30 (število nerezervi-ranih mest je omejeno) in v nedeljo, 30. novembra, ob 16. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Ob tej priliki bomo otvorili prenovljeno dvorano v društvenih prostorih. Infomarmacije: Vera Tuta (339-5281729). ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV prireja tradicionalno zborovsko revijo Pesem jeseni, ki bo v soboto, 29. novembra, v Sportnem centru Zarja v Bazovici ob 20. uri. Toplo vabljeni! Mali oglasi IŠČEM vodni kefir. Tel. št.: 338-1910262. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica dva-krat-trikrat tedensko. Telefonirati v večernih urah na št. 338-4360677. MERCEDES CLASSE A CDI v odličnem stanju, letnik 2001, črne barve, vse servise dokumentirane pri mercedesu, zadnji komaj narejen, z gumami za sneg, prodam. Tel. 348-3047021. ODDAM v najem 65 kv. metrov veliko stanovanje v Borštu. Tel. 040-228626. PODARIM dve majhni simpatični mucki. Tel. 040-229554. PODARIM odprt kamin znamke edilka-min. Tel. 340-5788584. PRODAJAMO nov štedilnik bele barve po ugodni ceni. Tel. 331-1129574. PRODAM BAGER model FAI 245, gose-ničar s kabino, 3 nagibne žlice (30, 50 in 80 cm), hidravlično kladivo (Rotair OLG 260 kg), letnik 94, cena po dogovoru. Tel. št. 339-8963082. PRODAM hladilnico (200x120, h 250). Tel. 335-6322701. PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo, 30 kw, znamke unical. Nabavna cena 3.500 evrov, prodajam za samo 2.000 evrov. Kličite na tel. št. 3346366765. PRODAM rabljen štedilnik na drva znamke loberger v dobrem stanju, za kuhanje z možnostjo centralnega ogrevanja. Klicati ob uri obedov na tel. št. 040-2034293. PRODAM samostojno hišo v odličnem stanju na Colu, 200 kv. m. na dveh etažah, 1900 kv. m. vrta in gozda. Tel. na št. 040-327128 (v večernih urah). V KRIŽU prodajam stanovanje, 90 kv. m. z balkonom in garažo. Tel. 334-5088775. V MEDEI PRI KRMINU prodam enosta-novanjsko hišo: velik salon, kuhinja, tri sobe, dve kopalnici, s 300 kv. m. vrta. Informacije tel. št. 348-5289452. [H Osmice JOŽKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci 21. Toplo vabljeni! Tel. 040-229326. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel.: 040-327135. Prispevki V spomin na Marina Sarda darujeta Bruno in Anita Metelko 30,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Dinota Zobina daruje Roži 20,00 evrov za MPZ F. Venturini od Domja. V spomin na Draga Širco daruje družina Buzečan 30,00 evrov za balinarski odsek ŠD Sokol. Zapustil nas je Marino Sardo, v njegov spomin darujejo: žena Marija z družino 100,00 evrov za KD Prosek-Kon-tovel in 100,00 evrov za F.C. Primor-je; sestrična Ani in Fredi Škerlavaj z družino 50,00 evrov za KD Prosek -Kontovel in 50,00 evrov za F.C. Pri-morje; Adriano in Andreina Semen 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel in 50,00 evrov za F.C. Primorje; kolegice hčerke Claudie iz jasli Štrekelj v Se-sljanu 50,00 evrov za KD Prosek-Kon-tovel in 50,00 evrov za F.C. Primorje; sestra Sonja z družino 60,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. / KULTURA Četrtek, 20. novembra 2008 13 film - Cvitkovičev Odgrobadogroba v italijanščini Film je turinske producente najprej presenetil, potem prepričal Po tržaški predstavitvi in predvajanjih je v načrtu rimska predstavitev Petinštirideset tisoč evrov. Toliko je stal italijanski prevod filma Odgrobadogroba, se pravi sinhronizacija ene največjih slovenskih filmskih uspešnic vseh časov. Italijanska verzija je te dni na ogled v tržaški kinodvorani Ariston. Pred tem pa so jo predstavili tudi v drugih italijanskih mestih, Milanu, Anconi, Bresci, Vidmu in Turinu. V piemontski prestolnici so namreč doma tudi distributerji te italijanske verzije, Giovanni D'Amico, Giampiero Massinelli in Fabrizio Sapino, ki so se pred nekaj meseci odločili za drzni projekt. Projekt, ki je tako prvič po skoraj petdesetih letih omogočil ogled slovenskega filma v italijanskem jeziku, se pravi brez podnapisov, ki predvsem italijansko občinstvo precej motijo. Zanimivo, da je bil za to izbran film Jana Cvitkoviča. Režiserja, ki zna spremeniti v uspeh vsakega od svojih filmov, pa čeprav se, kot sam rad poudarja, za sedmo umetnost bolj malo zanima. Cvitkoviča nekateri umeščajo celo med filmske genije. Do njegovega srečanja s svetom gibljivih sličic pa je v resnici prišlo povsem naključno, saj je diplomiral iz arheologije. Prav ta njegova ljubezen, ki ga druži z izkopavanjem in raziskovanjem, se pogostokrat kaže tudi v filmih, saj kot sam trdi, »že kot otrok sem bil fasciniran s stvarmi, ki so bile skrite v zemlji. Ne vem, če se lahko potegne paralelo, ampak tudi pri filmu iščem tisto, kar se skriva pod površino likov in kar je pod površino zunanjega dogajanja. V bistvu pri filmu skušam pluti po enih drugih nivojih. Ne po tisti zunanji komunikaciji, ampak pod nečem, ki je pod površjem«. In tak odnos s svetom filma je prav gotovo privlačil tudi turinske distributerje, ki so se zavzeli za njegovo predstavitev v Italiji in to posebej poudarili tudi med tržaško sobotno predstavitvijo, ki so se je udeležili z režiserjem Janom Cvi-tkovičem. »Film nas je presenetil že na turin-skem festivalu pred tremi leti in ko smo se pred nedavnim odločili, da bi se posvetili sinhronizaciji filmov manjših, še nepoznanih kinematografij, smo se spomnili na Cvitkovičevo delo in ga prevedli«. »V Turinu upravljamo središčni kino Empire. Življenje malih kinodvoran je že dalj časa na psu, zato smo si pred nedavnim zastavili cilj, da bi poskrbeli tudi za distribucijo takih filmov, ki si jih je včasih mogoče ogledati samo na festivalih, do širšega občinstva pa ne morejo priti. Do danes si je film ogledalo 7500 gledalcev. V prihodnjih tednih načrtuje- Jan Cvitkovič je v Trstu govoril o svojem in o slovenskem filmu nasploh kroma mo rimsko predstavitev, naš cilj pa je predvsem ta, da bi si delo ogledalo čimveč ljudi, saj več vstopnic prodamo, boljše so možnosti, da bi filmske pravice prodali televiziji, kar bi bilo za nas in za slovenskega režiserja izjemen dosežek«. Srečanje v tržaški kinodvorani Ariston pa je bila seveda tudi priložnost, da so se spomnili pred nedavnim preminule igralke Sonje Savic, ki igra v filmu eno ključnih vlog. Beograjsko igralko, ki je nekoč slovela za eno najbolj perspektivnih predstavnic jugoslovanskega filma in je bila pred tremi leti tudi gostja tržaškega festivala 1000 oči, je Jan Cvitkovič odkril nekako na novo. »Njeno sliko sem opazil na časopisu in to prav v trenutku, ko sem iskal igralko za svoj prvi film Kruh in mleko. Ponavadi imam s takimi stvarmi precej intuicije in odločil sem se, da jo poiščem. Povabil sem jo v Slovenijo, kjer smo tudi posneli film. Podobno se je zgodilo tudi z drugim celovečerecem. Razmišljal sem namreč o najbolj primerni osebi, ki bi lahko poosebljala Ido in razumel, da je to spet ona. Sonja je bila zelo posebna oseba, s posebno kariz-mo in posebnim pogledom na svet, ki pa je zelo natančno razumela stvari, ki so se dogajale okrog nje. Pogostokrat se mi zgodi, da se spomnim nanjo, da jo nekako zaznavam. To se dogaja s tistimi ljudmi, ki imajo zelo močno osebnost in ki tebi kot posamezniku nekaj pomenijo. Prepričan sem, da me bo ta njena prisotnost spremljala vse življenje«. Tudi na tržaški predstavitvi pa je gledalec zastavil režiserju vprašanje, ki je že pred tremi leti, ob slovenski predstavitvi izzvalo nemalo polemik v Sloveniji. In sicer dejstvo, da gre za absolutno atipičen slovenski film. »Vem, da so nekateri novinarji in teoretiki nagnjeni k temu, da skušajo tudi filme umestiti v nekakšne narodne kategorije. Po mojem mnenju pa je sedma umetnost univerzalna umetnost, ki nima absolutno nobene veze s nacionalnimi uvrstitvami.« Je pa res, da je bil mogoče ravno film ena najboljših vizitk mlade države, kakršna je bil Slovenija po osamosvojitvi od Jugoslavije. »Slovenski film je bil namreč izredno uspešen kulturni izvozni artikel - pravi Cvitkovič. Mi smo s temi filmi zavzeli celoten planet. Bili so prikazani po vseh kontinentih, ampak na žalost, se je to končalo s prejšnjo vlado. Naši politiki namreč tega niso razumeli in so si skušali podrediti film, kar se je seveda izkazalo za napačno in kontrapro-duktivno. Gre namreč za zelo preživelo stvar, ki smo ji bili priča v preteklosti. Upajmo, da bo nova vlada imela bolj moderen pristop.« (Iga) trst - Festival Wunderkammer Glasba na pekinškem dvoru Predstavljeni projekt je sad alternativnih muzikoloških raziskav francoske skupine Ensemble XVIII-21/Le Baroque Nomade Festival antične in baročne glasbe Wunderkammer je tudi letos izpolnil obljubo svojega naslova, ki sugestivno vabi na čarobna odkritja. Zadnji koncert niza 2008, v sporedu v nedeljo v tržaški cerkvi Blažene Device rožnega venca, je odprl neobičajno, redko poglavje, ki je upravičeno privabilo številno publiko (tudi skupino slovenskih gostov »Festibusa« Brežice). Nevsakdanje glasbeno doživetje je nosilo naslov Baročni koncert v Prepovedanem mestu in je predstavljalo kontaminacije evropske in vzhodne kulture v glasbi jezuitskih patrov na kitajskem cesarjevem dvoru v 17. in 18.stoletju. Včasih pustolovske življenjske zgodbe in skladbe, v katerih se govorici oddaljenih kultur prepletata na različnih nivojih, sestavljajo zgodovinsko in umetniško vrednost projekta, ki je sad alternativnih muzikoloških raziskav francoske skupine Ensemble XVIII-21/Le Baroque Nomade. Skupino sestavljajo »globetrotter« glasbeniki in raziskovalci različnega narodnega izvora, ki se posvečajo izvajanju baročne literature izvenevropskega okolja. Vodja je Jean-Christophe Frisch, ki je koristno povezal glasbene točke koncerta z zanimivimi spremnimi besedami o vsebinah in avtorjih. Publika je tako razdkrila, da so mnogi poetični naslovi (na primer Lunin svit na reki spomladi) le način označevanja skladb, a brez opisnih namenov, da je tempo skladb vedno neenakomeren, ali da je efekt zvoka, »ki prihaja iz daljave« visoko spoštovana vrlina v kitajski glasbi. Skladatelji, ki so ponesli prvine evropske glasbene umetnosti na drug konec sveta, so se skušali integrirati in so zato asimilirali kitajsko kulturo, so se preizkusili v kontaminaciji, ki ima skoraj ganljivo fasci-nacijo uresničitve dialoga na področju najbolj zazna-mujočih, specifičnih in prepoznavnih elementov narodne kulture v širšem smislu, kot je zgovorno dokazal tretji Kitajski divertissement Francoza Josepha Marie Amiota. Dolga potovanja brez povratka so bila vča- Nenavaden glasbeni niz je vsekakor zanimiv kroma sih neverjetno zapletena kot je bilo tisto Italijana Teo-dorica Pedrinija, ki je odpotoval na povabilo kitajskega cesarja, da bi dopolnil glasbena poglavja enciklopedije o zahodni glasbeni kulturi in je doživel pravo odisejado po nevarnih in dolgih morskih poteh tistega časa, kar je podaljšalo potovanje za več let. Zanimive so bile tudi rekonstrukcije izvedb kitajskih katoliških tekstov po notah že obstoječih skladb zahodnih zbirk in s tem povezane anekdote o dvornih evnuhih, ki so se morali truditi, da so pravilno naštudirali in zapeli na primer skladbe Mattea Riccija, prvega zahodnjaka, ki je obiskal Prepovedano mesto in je tu postavil misijon. Izbira glasbil še dodatno zrcali povezave dveh kul- tur, saj ob čembalu in violi da gamba, ki sta kralja zahodne baročne literature, so skladbe z eksotično noto obarvale najrazličnejše vzhodne flavte, rekonstrukcija antičnega carillona yunluo ali male sheng orgle, na katere izvajalec igra kot na pihalo. Na poezijah slikarja in pesnika Wu Lija je temeljil pevski, najbolj izrazito narodno zaznamovani del programa, v katerem sta se dva glasbenika izkazala tudi kot sposobna pevca in deklamatorja. Kvaliteta izvajalcev in dragocenost ponudbe sta seveda navdušili publiko, ki se je soočila z drugačnim, nekonvencionalnim pogledom na svet baročne glasbe, kar je bil tudi cilj izvrstnega festivala v znamenju eksotičnega čara svilene poti. Rossana Paliaga Multimedijska spletna knjižnica Europeana Petsto del Picassa, stari portugalski zemljevidi, šansoni Jacquesa Brela, posnetki padca Berlinskega zidu in nenazadnje slovenske ljudske pesmi so od dans brezplačno na voljo v evropski multimedijski spletni knjižnici Europeana. Trenutno sta na voljo dva milijona del iz zakladnice evropske dediščine. Kot je na včerajšnji predstavitvi povedala vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Mihela Zupančič, je Eu-ropeana projekt Evropske komisije v sodelovanju z državami članicami. Nad Europeano operativno bdi 14 izvedencev v Haagu, toda bistvena je gosta mreža več kot 1000 knjižnic, muzejev in arhivov v državah članicah. V Sloveniji bazo podatkov nudi Narodna in univerzitetna knjižnica. Europeana, eden največjih projektov Evropske komisije v tem mandatu, uporabniku ponuja odstotek digitaliziranih zakladov evropske dediščine, do leta 2010 naj bi se gradivo z dveh milijonov enot povišalo na deset. Odstotek digitaliziranih vsebin, ki sodijo v kulturno dediščino, v državah EU ni izenačeno. Nadaljevanje Eu-ropeane je Europeana local, ki bo združevala tudi digitalizirano gradivo splošnih knjižnic, regionalnih muzejev in arhivov. V slovenskem primeru se bosta denimo pridružila splošna celjska knjižnica in Gorenjski muzej. Portal Europeane je predstavil pomočnik ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana Zoran Krstulovic. Portal je v slovenskem jeziku in uporabnika vodi po bogati evropski zakladnici, tudi s pomočjo selekcije, ki omogočajo preglede zgolj fotografij, glasbe, besedil, videa ali zvočnih zapisov. Dva milijona gradiv lahko uporabnik razvršča tudi po časovnih filtrih, je še povedal Krstulovic. Med letoma 2009 in 2011 bo EU Europeani letno namenila sredstva v višini dveh milijonov evrov, komisija pa namerava v nadaljnjo širitev evropske digitalne knjižnice pritegniti tudi zasebni sektor, je še pojasnila Zupančičeva in poudarila, da Europeane ne gre primerjati z Googlom, »Europeana je nepro-fiten, kulturni projekt«. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je o projektu v sporočilu zapisal: »Europeana združuje evropsko konkurenčno prednost v komunikacijski in omrežni tehnologiji z našo bogato kulturno dediščino. Evropejci bomo lahko zdaj do izjemnih virov naših največjih zbirk hitro in preprosto dostopali na enem mestu.« (STA) Jubilejni zbornik Biblioteke SAZU Teden dni za tem, ko so akademiki obeležili 70-letnico ustanovitve najvišje znanstvene in umetniške ustanove, so včeraj s predstavitvijo zbornika enako obletnico proslavili zaposleni v Biblioteki Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Knjižnica je sicer nekoliko starejša, saj so knjižni fond začeli zbirati že pred uradno ustanovitvijo akademije. Ustanovna skupščina SAZU je bila 12. novembra 1938, za datum ustanovitve biblioteke pa velja 20. junij 1938, ko je društvo Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani dobilo v dar knjižno zapuščino Adolfa Robide, kar je po mnenju akademika Matije Gogale »velik temeljni kamen knjižnice«. Vendar pa je Biblioteka SAZU, kot je poudaril na včerajšnji predstavitvi zbornika ob njenem jubileju, precej več kot samo knjižnica, je tudi arhiv zelo dragocenih zapuščin in »muzej v naši hiši«, saj hrani predmete, ki v ožjem pomenu besede ne sodijo v knjižnico, npr. zbirko pirhov in različna umetniška dela. V spletni obliki je že dostopen zbornik, ki je nastal ob obletnici te specialne akademijske knjižnice. Publikacija s 15 znanstvenimi prispevki riše lok od njenega nastanka do danes. (STA) 14 Četrtek, 20. novembra 2008 KULTURA / tržaška opera verdi - Začetek sezone s težavami Puccinijeva Tosca začasno pregnala temne grozeče oblake Dobra prva pevska zasedba navdušila premierno občinstvo - Ponovitve do 29. novembra Cenjeni bralci, morda je to moje poslednje poročilo o gala večerih v opernem gledališču Verdi: če vlada ne bo kakorkoli omilila rezov, s katerimi je hudo oklestila sklad za kulturne dejavnosti, bo tržaško gledališče le s težavo izpeljalo tekočo sezono, podobno usoda pa preti večini italijanskih opernih hiš. Na kritično stanje opozarjajo operni delavci, ki so pred gledališčem razdeljevali letake, svojo zaskrbljenost je že glasno izrazil gledališki superintendant Giorgio Zanfagnin. Pesimizem je razširjen in žal upravičen; komur je pri srcu preživetje kulturnega zaklada, ki ga gledališke ustanove hranijo in prenašajo na bodoče generacije, lahko podpiše peticijo na spletni strani »http://www.teatroregio.torino.it/it/petizio-ne«. Tudi na potapljajočem se Titanicu je glasba razveseljevala nič hudega sluteče potnike, in glasba je začasno pregnala črne oblake ter napolnila tržaško gledališče, ki se je po slovesnih himnah (italijanski in evropski) predalo zapeljivi Puccinijevi tragediji. Čeprav je izbiro uvodne opere narekovala finančna stiska (prvotno je bila načrtovana Francesca Da Rimini), je postavitev Tosce izpadla vse prej kot skromno. Uvodna scena je sicer delovala nekoliko ubogo, bledosive zavese in pregrinjala so povsem zastrla notranjost cerkve S. Andrea della Valle, zato pa je bil toliko učinkovitejši efekt, ko so se tkanine umaknile mogočnim cerkvenim stebrom in bleščečemu marmornatemu podu. Giovanni Agostinucci se je podpisal kot avtor scenografije, kostumov, luči in režije, kar je dokaj zahteven seštevek pristojnosti, zato so bile nekatere ideje bolj prepričljive, druge pa niso našle pravega dramaturškega opravičila, kot primer slednjih naj navedem Tosco, ki poklekne pred Devico brez šopka cvetja, pa dva rokoborca, ki sta kratkočasila Scarpio v palači Farnese. Med posrečenimi potezami velja omeniti mogočni Te Deum ob zaključku prvega dejanja, lepa je bila tudi igra luči na terasi trdnjave S.Angelo, pri izbiri kostumov pa Agosti-nucci ni pokazal veliko fantazije in ustvarjalnosti. Da tržaška Tosca sploh ni bila drugorazredna, smo lahko razbrali že iz razporeditve nosilnih vlog: Daniela Dessi' in Fabio Armiliato sta pevski in življenjski par, ki ga z veseljem gostijo najuglednejša svetovna gledališča, Juan Pons pa je nedvomno baritonist, ki je v vlogi Scar-pie zapustil globoko sled. Izkušenost trojice je jamčila stoodstotno zanesljivost, edino tveganje je bilo povezano z rutino, kateri se tudi najodličnejši interpreti tu pa tam predajo. Da je Puccinijeva tragedija zadrhtela v vsej svoji krutosti in ganljivosti, smo morali počakati do drugega dejanja, kjer sta Pons in Dessijeva poustvarila kar nekaj trenutkov absolutne gledališke resnice: Toscina obupana molitev in Scarpieva ostudna pohota in sadizem so zazve-nele ob doživeti spremljavi orkestra, ki se je pod vodstvom Donata Renzettija postopoma razživel ter stopnjeval svoj zanos. Pohvalno sta se odrezala tako kvartet hornistov, ki ima večkrat zahtevne posege, kot kvartet violončelov, celotni ansambel pa je po začetni negotovosti deloval usklajeno in uravnovešeno. Fabio Armiliato je v vlogi Cavaradossija zaslovel tudi zato, ker je na odru Sferisterija v Macerati doživel neljubo nezgodo: med simuliranim streljanjem je bil ranjen v nogo... posledice nerazumljivo nabitega orožja bi bile lahko tudi hujše, tenorist pa se je le izmazal in nadaljeval svojo bleščečo kariero, katere glavna aduta sta zane- Daniela Dessi' in Fabio Armiliato sta pevski in življenjski par, v tokratni postavitvi pa nastopata kot Tosca in Caravadossi sljivost in prodorni herojski zven glasu, manj izdelani pa so čustveni odtenki. Kot njegova partnerica nam je tudi on dal vtis, da je svoje naboje varčno hranil za najpopularnejšo arijo .. .e lucean le stelle, v katero je vlil tudi opazno mero pathosa in si prislužil brezpogojno navdušenje občinstva. Zelo razveseljivo je bilo dejstvo, da smo imeli v stranskih vlogah na odru kar tri domače pevce: Alessandro Svab je bil Cesare Angelotti, Giuliano Pelizon Sciarrone, Damiano Locatelli pa ječar. Trojica se je odrezala pohvalno in potrdila svoje nezanemarljive pevske in odrske sposobnosti. Pelizon in Locatelli bosta kmalu spet na odru, kajti sodelovala bosta pri krstni uprizoritvi opere Mr. Hyde? Tržačana Giampaola Corala, ki bo v dvorani Trip- LJUBLJANA - Univerza Dr. Walter Lukan, redni profesor covich 2.in 3. decembra. Pevsko zasedbo sta zadovoljivo dopolnjevala Nicolo' Ceriani, cerkovnik, ter Gianluca Bocchino-Spoletta, s samozavestnim in ubranim petjem pa si je veliko aplavzov prislužil tudi mali pastirček Osman Daniel Spangher. Mladoleten, a profesionalno že izkušen je tudi zbor »I Piccoli cantori della citta' di Trieste«, ki ga je Maria Susovsky tudi tokrat lepo pripravila, operni zbor pa je kot običajno izvežbal Lorenzo Fratini. Kvalitetna in mestoma tudi ganljiva in navdušujoča izvedba je požela dolge aplavze; nosilne vloge bodo v nekaterih ponovitvah peli Miriam Tola, Sung-Kyu Park ter Andrea Zese, predstave pa bodo na tržaškem odru do vključno 29. novembra. Katja Kralj dr. Walter Lukan Pretekli petek je imel koroški Slovenec dr. Walter Lukan ob izvolitvi za rednega profesorja na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani nastopno predavanje Habsburška monarhija in Slovenci v prvi svetovni vojni. Številni kolegi, študentje in drugi poslušalci - med njimi avstrijski veleposlanik dr. Valentin Inzko - so predavatelju čestitali z dolgim aplavzom. Walter Lukan (*18.3.1943) izhaja iz trdne Tomaževe družine na Zgornjih Je-zercah nad Vrbo, znane tako v kulturnih, kot tudi športnih in šahovskih krogih . Po krajšem učiteljevanju na južnem Koroškem je Walter Lukan na Dunaju študiral zgodovino in germanistiko, enako kot njegov prezgodaj preminuli brat Jožef (1944-1989), avtor knjige o poslancu Francu Grafenauerju. 1971 se je zaposlil na Avstrijskem inštitutu za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju, v katerem je vodil biblioteko z dokumentacijo ter urejal revijo Österreichische Osthefte in več zbornikov (V. S. Karadžič, F. Miklošič). Walter Lukan je na dunajski, mariborski in ljubljanski univerzi - tu je od 1999 tudi zaposlen - predaval slovensko in južnoslovansko zgodovino od 19. stoletja dalje. Razvil se je v specialista za delovanje J. E. Kreka in J. Kopitarja, slovensko-avstrijske kulturne povezave (mdr. gesli »Dunaj« in »Gradec« v Enciklopediji Slovenije), politični katolicizem, nastanek nedomi-nantnih narodov, nacionalne stereotipe, prvo svetovno vojno ter zgodovino razglednic (ima eno največjih evropskih zbirk z nad 100.000 primerki). Njegove objave obravnavajo še več osebnosti slovenske zgodovine, sodobno slovensko historiografijo in tudi koroško krajevno zgodovino. Z doseženim vrhom akademske kariere dr. Lukan nadaljuje vrsto koroških rednih profesorjev na ljubljanski univerzi (R. Kušej in F. Zwitter sta bila tudi rektorja), posebej na oddelku za zgodovino (poleg Zwittra še B. Grafenauer). Janez Stergar stalno gledališče fjk - Italijanska postavitev musicala Hairspray Sveža, najstniška glasbena predstava Režiser Massimo Romeo Piparo pripravil kakovostno uprizoritev, ki z odličnimi interpreti navdušuje občinstvo - V tržaškem Rossettiju do nedelje Skupinski prizor iz musicala Hairspray Pisalo se je leto 1962, v ZDA so najstniki noreli za novo (rock) glasbo in televizijskimi njim namenjenimi oddajami, med »belimi« in črnimi« je ločevanje na vseh nivojih bilo še zelo ostro, nadvse aktualne so bile sanje Martina Lutherja Kinga o državljanski enakopravnosti. O vsem tem, začinjenim s trditvijo, da je »debelost privlačna«, pripoveduje musical Hairspray, ki so ga povzeli po istoimenskem filmu (pravzaprav sta bila posneta dva, prvi leta 1987 brez songov, na broadwajskem odru pa je kot musical zaživel leta 2002). Leta 1962 pravzaprav ni tako oddaljeno od nas, če se ne bi vmes zarezalo nekaj pomembnih ločnic: v Evropi se je zgodilo pre-vratniško leto 1968, ki je pometlo z nekaterimi ste-reotipi o študirajočih najstnikih, v ZDA pa so ravno pred kratkim izvolili prvega temnopoltega predsednika (sicer so oblikovalci italijanske inačice mu-sicala tudi fotografijo Baracka Obame uvrstili v galerijo pomembnih temnopoltih Američanov). Relativno dolg uvod je v poročilu o zabavni in odlično izvedeni predstavi skoraj nujen: z vsebinskega vidika so musicali in glasbene komedije običajno šibki, niti Hairspray ni izjema, nasprotno, saj ga letnica 1962 zelo zaznamuje. Po drugi strani pa lahko v trenutnem težavnem obdobju deluje kot svež utrinek iz let, ki so že zdavnaj za nami. (bip) Italijansko občinstvo, ki z velikim odobravanjem sledi predstavam italijanske postavitve musicala Hairspray, se z zgodovinskim ozadjem pretirano ne obremenjuje in navdušeno ploska odličnim in-terpretom. Massimo Romeo Piparo, režiser predstave, sodi med italijanske specialiste tega žanra in je ponovno poskrbel za kakovostno uprizoritev. Zelo skrbno so bili izbrani izvajalci, ki so odlični v dodeljenih vlogah. Omeniti je treba vsaj Giovanno DAngi v vlogi optimistične in odločne debeluške Tracy, Simoneja Di Pasqualeja kot zapeljivega Linka, Štefana Masciarellija in Giulia Farneseja (Tracyjeva starša), Christiana Ruiza (televizijski voditelj Corny), Francesco Nerozzi (Tracyjeva »nasprotnica« Amber), Danielo Simulo (Tracyjeva prijateljica Penny) in Flavio Astolfi (zoprna televizijska producentka). Z njimi v pripravi najstniškega plesnega nastopa v priljubljeni televizijski oddaji, ki ga spremljajo osebni in rasni spori, nastopa uigran plesno-pevski ansambel, ki ga sestavljajo »beli« in »črni«. Zelo zanimiv in učinkovit je režijski pristop, ki je oder preuredil v nekakšen televizijski studij z obliko starega televizijskega sprejemnika. Sveža glasbena predstava, vključena v ponudbo Stalnega gledališča FJK, bo na sporedu v tržaškem Rossettijevem gledališču do nedelje. (bip) / AVTOMOBILI Četrtek, 20. novembra 2008 15 novost - Sedaj tudi s turbodizlom Nič več škatlaste oblike za novo mazdo 2 Bolj aerodinamična, skladnejša in varčnejša od svoje predhodnice kriza Obama za pomoč Mazda 2 je le ena od stopničk nove evolucijske stopnje japonske tovarne: predstavili so jo na ženevskem salonu, kjer so jo sprejeli z velikim odobravanjem. Sodi v segment B, ki je v Italiji in v Evropi nasploh, kljub krizi, v stalnem vzponu. Mazda 2 je popolnoma drugačna od svoje predhodnice: predvsem je za skoraj 100 kg lažja, kar pomeni, da tehta manj kot 1.000 kg in tako prispeva k manjši porabi goriva, ne da bi pri tem trpele njene vozne lastnosti. Oblika je sedaj res posrečena, primerna za okus evropskih kupcev, japonski malček pa ima istočasno visoko raven aktivne in pasivne varnosti. Pri Mazdi so svojo novinko zasnovali v skladu z varovanjem okolja, zniževanjem mase vozila, kompakt-nostjo in veseljem do vožnje. Posebno pozornost so namenili prav slednjemu, med pomembne značilnosti nove mazde 2 pa gre všteti tudi vrsto sodobnih tehničnih rešitev, ki pripomorejo k manjšemu obremenjevanju okolja Njena predhodnica se je marsikomu zamerila zavoljo svoje škatlaste oblike, čeprav je imela celo vrsto odličnih lastnosti. Veliko kupcev v Evropi pa res ni pridobila: prav zato ima nova mazda 2 povsem drugačno podobo. Oblikovalcem je uspelo združiti ostrine in mehke prehode, s čimer so ustvarili tudi nadvse atletsko podobo, ki tudi v mirovanju daje občutek mobilnosti. Vodilo snovalcev v notranjosti je bilo naslednje: prostor, ki sporoča gibanje. Prav zato je notranjost razgibana, brez dolgih dolgočasnih ravnin, ki so značilni za marsikatera vozila segmenta B. Pri mazdi 2 so poleg dejanske prostornosti uspeli ustvariti tudi vizualno povečanje prostornosti, predvsem zaradi skoraj ravnega dna in dvobarvne kombinacije, ki s svojimi srebrnimi dodatki daje pridih športnosti in individualnosti voznikovemu delovnemu prostoru. Podobno kot pri mazdi 5 je ročica menjalnika integrirana v sredinsko kon-zolo, kar omogoča enostavnejše prestavljanje. Bočna linija je nižja kot pri prejšnji mazdi 2 in z nižje vgrajenima zunanjima ogledaloma zagotavlja boljšo vidljivost naprej in navzdol. V mestu je koristen tudi majhen obračalni krog, ki znaša le 9,8 metra. Zaradi dolge medosne razdalje, ki znaša 2,49 metra, mazda 2 premore prostorno notranjost, kljub manjšim zunanjim meram. Prav zaradi pametne zasnove notranjosti ima nova mazda 2 spredaj in zadaj obilico prostora za glave potnikov, podobno pa velja tudi za prostornost v ramenskem in kolenskem delu. Ta je še posebej pomembna v zadnji sedežni vrsti, kjer z 883 mm prostora v kolenskem delu mazda 2 sodi v sam vrh razreda. Ob predstavitvi je mazda 2 bila na voljo samo z dvema bencinskima motorjema, kasneje so ponudbo obogatili še s 1400-kubičnim turbodizlom, ki zmore 68 KM pri 4.000 obratih in največji navor 160 Nm. Pa še ena novost, prejšnjo generacijo mazde 2 so izdelovali v španski Valencii, nova pa prihaja direktno iz Hirošime. Cene nove mazde 2 gredo, odvisno od izvedbe od 13500 do 15150 Stran pripravil Ivan Fischer industriji Novoizvoljeni ameriški predsednik Barack Obama se bo ob prevzemu svoje dolžnosti znašel pred celo vrsto nerešenih problemov, eden od katerih je tudi huda kriza, ki je zajela ameriško avtomobilsko industrijo, kar je seveda posledica svetovne gospodarske krize. V Washingtonu trdijo, da bi že decembra, še preden ga bodo uradno ustoličili, Obama uspel prepričati parlament, da izglasuje ukrep, s katerim bi dodelili proizvajalcem avtomobilov približno 50 milijard dolarjev. Obama je namreč prepričan, in vse kaže, da ima povsem prav, da bi eden od treh ameriških avtomobilskih velikanov, General Motors, utegnil v kratkem bankrotirati, če ne bo dobil solidno injekcijo finančne pomoči, kar bi imelo za vse ZDA zelo hude posledice, saj bi močno dvignilo število nezaposlenih, ki se tako in tako iz dneva v dan povečuje. V zameno za finančno podporo, naj bi novoizvoljeni predsednik zahteval od firme temeljito spremembo njene industrijske politike, z namenom, da bi oblikovali avto, ki bi zmanjšal odvisnost ameriške industrije od nafte. mercedes - Dva bencinska motorja in turbodizel Mehki terenec GLK je za globje žepe Cene gredo od 47 do dobrih Oblika je morda sporna, vendar je bila od nekdaj značilna za terence: bolj škatlasta, z odsekanimi linijami, ki menda niso značilne za avtomobile, katerih lovišča niso samo gozdovi in brezpotja. Mercedes GLK naj bi se s to svojo zunanjostjo prikupil mlajšim odjemalcem, istočasno pa naj bi zagrenil življenje tekmecem v kategoriji mehkih SUV-ov. Skratka GLK nima nič skupnega, vsaj kar zadeva obliko, z ML. Pri Mercedesu so najprej poskrbeli za varnost. GLK je opremljen z vsemi mogočimi varnostnimi sistemi, da o stalnem štirikolesnem pogonu 4matic sploh ne govorimo. Prisotni so tudi ESP (brez katerega v bodoče avtom ne bodo podeljevali NCAP zvezdic), pa ASR, 4ETS, BAS, sistem, ki vam bo pomagal, ko spe-ljujete navkreber. Voznik bo imel varnostno blazino za kolena, stranske napihljive zavese spredaj in zadaj, tlak v gumah pa bo nadzoroval senzor, nadvse delikatna naprava, ki pa je izpostavljena najbolj nemogočim pritiskom. Mercedes GLK ima v vseh svojih različicah serijsko vgrajen 7-stopenjski 7G-Tronic samodejni menjalnik, tem-pomat, multifunkcijski volan, sofistici-rano klimatsko napravo CONFORT-MATIC, kar vse prispeva k čim večjemu udobju, v vozilu, ki je sicer videti kot terenec, ki mu je usojeno trdo življenje. Ker pa se pri Mercedesu zavedajo, da bo koga zamikalo zavoziti z asfaltiranih cest na brezpotje (teh pa najbrž ne bo veliko), so si omislili tudi paket of-froad, ki predvideva zaščito podvozja, sistem za spuščanje po klancu, pa še kompas, višinomer in navigator, kot da bi šlo za pravega terenca, ki se bo zdaj zdaj odpravil na pustolovščino v afriški pragozd. Vstopno različico prestavlja bencinski GLK 280, 6-valjni 3-litrski motor, ki zmore 231 KM, obstaja pa tudi močnejši 3500-kubični bencinar, ki pa zmore 272 KM. Kar zadeva dizel, sta tu spet dva motorja: GLK 220 CDI ima 2143-kubični štirivaljni motor, ki zmore 170 KM in največji navor 400 Nm pri 58 tisoč evrov, z dodatno opremo pa še narastejo 2800 obratih, medtem ko ima GLK 320 CDI 6-valjni trilitrski V motor, ki pa zmore 224 KM in 540 m navora pri 2400 obratih. GLK 280 bo na voljo od aprila 2009. Vsi imajo, kot smo rekli 7-sto-penjski samodejni menjalnik 7G Tronic, dolgi pa so 4,5m i imajo 2,8 m medosne razdalje. Kar zadeva težo pa smo nekje okoli 19 stotov. Seveda ima vse to svojo ceno, ki se pri GLK začne z 47 tisoč evri, kolikor velja bencinski GLK 280 in gre tja do 58,6 tisoč evrov, kolikor veljata bencinski GLK 350 edition 1 in dizelski GLK 320 edition 1. Da ne bo pomote, to so izhodiščne cene, če pa imate kakšen evro odveč, si lahko omislite še nekaj dodatne opreme, s katero si boste z lahkoto še dodatno olajšali denarnico. - 2200-kubični CDI pride aprila 2009 AVTOPRALNICA BAR-BIFE GORIVO ÄäricsD ADRIAENERGY - 0MV - ZRAVEN OBRTNE CONE "ZG0NIK" - Ts\. 040-225007 1 6 Četrtek, 20. novembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Mestna uprava se je nazadnje odzvala na pobudo slovenske konzulte Odkritje Trubarjevega obeležja prejelo pokroviteljstvo občine Cotič: V kratkem bo izdelan osnutek in bo stekel uradni postopek - Ceretta: Trubar zasluži tablo v mestu Trijezična tabla, ki bo spominjala na 500-letnico Primoža Trubarja in jo bodo namestili na nekdanjo Eckovo hišo na trgu Cavour 11 v Gorici, je prejela občinsko pokroviteljstvo, ne bo pa deležna občinskega prispevka. Tako je v torek sklenil odbor župana Ettoreja Romolija kljub nekaterim nasprotnim glasovom v svoji sredi. Nazadnje so šli na glasovanje in je večina odbornikov podprla pobudo slovenske konzulte pri občini, ki je prvo prošnjo za namestitev obeležja naslovila na upravo meseca maja letos. V pismu, ki ga je župan včeraj naslovil na predsednika konzulte Iva Cotiča, je zapisano, da bo občina pokroviteljica ceremonije, med katero bo tabla odkrita. »Po šestih mesecih smo končno prejeli županov odgovor. Nagovorila so ga naša vztrajna prizadevanja ter tudi prigovarjanje slovenskih svetnikov v občinskem sve- tu in obeh naših krovnih organizacij,« je že skoraj nepričakovani premik včeraj komentiral Cotič in povedal: »Občino smo sicer tudi vprašali, naj krije strošek. Prispevka torej ne bomo prejeli in si ga bo zato prevzela naša narodna skupnost. To smo že dali v račun, ko so na začetku oktobra stekle priprave na odkritje table. V pripravljalnem odboru so ZSKP, ZSKD, Kulturni dom, Kulturni center Lojze Bratuž ter SKGZ in SSO, torej člani iste zasedbe, ki je že izpeljala proslavo ob stoletnici Trgovskega doma in postavitev Gregorčičevega kipa. Tokrat so se jim pridružili še slovenski svetniki na občini.« Cotič je še poudaril, da občinsko pokroviteljstvo daje spominski tabli pravi pomen, saj bo »Trubarjevo obeležje obogatilo in ovrednotilo zgodovinsko in kulturno raznolikost Goriške«. Izdelavo osnutka table so zaupali ar- Primož Trubar hitektu Davidu Faganelu. Ko bo izdelan, bo pripravljalni odbor sestavil uradno prošnjo in jo naslovil najprej na spomeniško varstvo (poslopje na trgu Cavour 11 je namreč zaščiteno), nato - na podlagi privolitve spomeniškega varstva - še na urad za zasebno gradbeništvo pri občini, ki bo imel trideset dni časa, da se o prošnji izreče. Težko bo do odkritja prišlo še letos, bolj verjetno je, da bo Trubar dobil v Gorici tablo v prvih mesecih novega leta. Na njej bo zapisano v slovenščini, italijanščini in nemščini, da je v nekdanji Eckovi hiši Trubar pridigal novembra 1563 v vseh treh jezikih Goriške. »Pobudo slovenske konzulte sem vseskozi podpiral,« pravi občinski odbornik za jezikovne skupnosti Stefano Ceret-ta, »ker sem prepričan, da je utemeljena. Sam sicer sprva nisem vedel za Trubarja, a sem se dokumentiral in ugotovil, da je bil osebnost evropskega pomena, če upoštevamo, da so se mu v drugih državah že oddolžili z obeležji in s poimenovanjem ulic ali trgov. Zato bo Gorica s to tablo bogatejša. Problemi današnjega časa so sicer drugi in drugačne narave, zato je odveč obravnavati tablo kot problem. Postaviti jo gre enostavno zato, ker jo Trubar v Gori- travnik - Z včerajšnjim dnem spomeniški kompleks na izvirni lokaciji Obnova trga na polovici Z včerajšnjim dnem je travniški svetnik, sveti Ignacij, ponovno na vrhu kamnitega stebra, od koder so ga sneli ob začetku obnove Travnika. Steber s svetnikom so posadili natanko na kraj, pred palačo Tor-riani, danes prefekturo, kjer je stal, vse dokler ga niso pred sedemdesetimi leti umaknili, ker je oviral nameščanje Mussolinije-vega odra. Pri premestitvi k travniški cerkvi so podstavku celo odvzeli nekaj stopnic, tako da je v svojem dolgoletnem izgnanstvu obcestni svetnik odigraval stransko vlogo v družbi rumenega znaka za avtobusno postajo, kot da bi še sam čakal na avtobus. »Danes mu je bila vrnjena izvirna harmonija proporcij,« pravi občinski arhitekt in vodja Travnikove prenove Diego Kuzmin, ki spremlja potek del. Ta so danes približno na polovici, čeprav je ploščad sredi trga že skoraj vsa pretlakovana. Po navajanju občinskega tehničnega urada je namreč do danes obnavljanje Travnika stalo približno poldrugi milijon evrov, kar je nekaj manj od polovice celotne naložbe. Težko je predvideti, ali bo ves trg uporaben še pred koncem leta ali celo, kot so se nekateri nadejali, da bo na njem proslavljanje silvestrske noči. Občina se že nagiba k temu, da bo silvestrovanje organizirala drugje, morda na Battistijevem trgu. Po današnjih informacijah Travnik do takrat ne bo še povezan na električno omrežje in ne bo osvetljen. Ker bo torej to še vedno gradbišče, varnostni predpisi ne bodo dopuščali, da se na njem karkoli prireja. Obnovitvena dela trenutno potekajo na dnu trga, za vodnjakom, kjer morajo speljati kanalizacijo, nakar bodo pripravili cementno podlago in tudi ta del pretlakova-li. Ko bo to storjeno, bo odleglo predvsem trgovcem, ki jim zaradi gradbišča trda prede. Do nekaterih trgovin in lokalov je celo začasno onemogočen dostop, zaradi česar so njihovi lastniki naravnost besni. Po predvidevanjih bo ves trg pretlakovan do Božiča, cesta pred travniško cerkvijo pa morda letos še ne bo prevozna. Dela potekajo brez posebnega zatikanja, nadoknadena je bila tudi začetna zamuda, ocenjuje arhitekt Kuzmin, ki pa nikakor noče govoriti o časovnih rokih. Odvisni so tudi od vremena, zato je neodgovorno karkoli napovedovati ali obljubljati. Raje govori o obnovi spomeniškega kompleksa s svetnikom, saj ima posebno občutljivost za skladje oblik in za goriško preteklost. »S tem, da smo podstavku vrnili odvzete stopnice, smo stebru s svetnikom vrnili harmonijo proporcij in impozant-nost,« pojasnjuje arhitekt. Tega ne bomo mogli oceniti na lastne oči, saj bo spomenik še nekaj dni obdan z gradbenim odrom. Po včerajšnji posaditvi svetnikovega kipa, ki so ga pred tem restavrirali in mu vrnili nekatere poškodovane ali odlomljene dele, na primer roko in ušesa, bodo morali na njem opraviti še nekaj utrjevalnih del in ga očistiti. »Spomenik ni utrpel strukturnih posegov - tako Kuzmin -, nasprotno, skušali smo mu vrniti izvirno obliko in blišč.« (ide) Steber s svetnikom bo še nekaj dni obdajal gradbeni oder bumbaca ssk - Čavdek poziva gospodarstvenike »Reklame iz Slovenije naj bodo dvojezične« Gospodarstveniki iz Slovenije bi se morali po Gorici in goriški pokrajini nasploh odločati za dvojezične reklamne oglase, saj z razobešanjem zgolj italijanskih ne pomagajo goriškim Slovencem pri njihovi vsakodnevni bitki za izvajanje zaščitnih norm in za uvajanje slovenskega jezika v javno rabo. V to je prepričan pokrajinski tajnik Stranke slovenske skupnosti Julijan Čavdek, ki je pisal vodstvom Gospodarske zbornice Slovenije-Območne zbornice za Severno Primorsko in Območne obrtno-podjetniške zbornice Nova Gorica »Reklamno oglaševanju podjetij iz Slovenije je večkrat samo v italijanskem jeziku. Za Slovence, ki živimo v Italiji, je to nekoliko neprijetno, saj se že leta borimo, da bi bil slovenski jezik enakovredno priznan v javni rabi,« piše Čavdek v pismu in obe zbornici poziva, da naj včlanjenim podjetjem priporočita dvojezično oglaševanje povsod tam, kjer živi slovenska narodna skupnost. V kolikor ga nimata, je Čavdek pripravljen posredovati obema zbornicama seznam vseh občin goriške pokrajine, v katerih je predvideno izvajanje zaščitnega zakona 38 iz leta 2001. podgora - Rajonski svet Odločen »ne« novi anteni na Kalvariji Podjetje DCP vložilo prošnjo za njeno namestitev Podjetje DCP Telecomunicazioni je 4. novembra vložilo na goriško občino prošnjo za namestitev antene za telekomunikacije na pobočjih Kalvarije. Pristojni tehnični uradi prošnjo preverjajo, včeraj pa se je predsednik rajonskega sveta iz Podgore Walter Bandelj odločno izrekel proti njeni namestitvi. »Leta 2002, in sicer dva meseca pred majskimi volitvami, na katerih sem bil izvoljen za predsednika rajonskega sveta, je občinska uprava odobrila postavitev antene na Kalvariji za obdobje treh let in potem to obdobje podaljšala še za eno leto,« poudarja Bandelj in pojasnjuje, da omenjene antene kljub zapadlemu dovoljenju še vedno niso odstranili. Po njegovih besedah so se rajonski svetniki že večkrat izrekli proti namestitvi novih anten, kljub temu pa je agencija ARPA pripravila seznam lokacij, primernih za njihovo nameščanje. »Agencija ARPA je opravila zonizacijo za antene, ne da bi povprašala za mnenje rajonskih svetov, niti se ni posvetovala z geologom,« poudarja Bandelj in opozarja, da rajonski sveti morajo pripravljati mnenja za številne postopke, ko gre za res pomembne zadeve, pa se zanje nihče ne zmeni. Zaradi tega Bandelj poziva goriško občino, da naj ne dovoli namestitve nove antene in da naj poskrbi za odstranitev antene, ki stoji brez dovoljenja. ci zasluži. To bi bili morali storiti že nekdaj.« Oglasil se je tudi svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch, ki je z ostalimi slovenskimi svetniki - Marilko Koršič, Markom Marinčičem, Silvanom Primosi-gom in Božidarjem Tabajem - pritiskal na občino. »Trud in trma sta včasih poplačana. Na nedavnem srečanju vodstva slovenske konzulte s svetniki in krovnima organizacijama smo sklenili, da bomo tako skupaj kot posamično vztrajno opozarjali župana in upravo o Trubarjevem pomenu za vse mesto in ne le za manjšino. Lobira-nje je obrodilo del zaželenih sadov, saj je pokroviteljstvo - sicer brez prispevka - desničarsko usmerjene uprave postavitvi spominske table v starem mestnem jedru vsekakor pozitiven znak, ki ga cenimo in nam bo v oporo v nadaljnjem delu za aktivno enakopravnost vseh občanov.« (ide) Care_Cassandre na startu V Gorici se danes začenja praznik kulture z naslovom Care_Cassandre, ki ga prireja združenje Ex_Border. Ob 11. uri bodo v pokrajinski sejni dvorani predvajali video-in-tervju z znastvenikom Frtijofom Capro; sledilo bo predavanje filozofa Silvia Cumpe-te. Ob 18. uri bo v Kulturnem domu spregovoril slovenski filozof Slavoj Žižek, ob 18.30 bo psihologinja Anna Paloa Prestia govorila v gostilni Alchimista v ulici Garibaldi, medtem ko ob 20.45 se bo v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju Andrea Bellavite pogovarjal z zgodovinarko Simo-netto Cerrini. Na Sabotinu ne iščejo več Na Sabotinu se je včeraj zaključila iskalna akcija, ki so jo sprožili v nedeljo, potem ko so na hribu slišali nekoga klicati na pomoč. Gasilci, policisti, civilna zaščita, gorska reševalna služba in drugi reševalci po treh dneh niso nikogar našli, zato pa so iskanje dokončno prekinili. Rezali pnevmatike V noči s srede na včerajšnji dan so neznanci prerezali pnevmatike dvajsetih avtomobilov, ki so bili parkirani v ulicah Eulambio in Galilei v Gradišču. Neprijetno presenečenje so odkrili lastniki vozil, ki so dogodek prijavili karabinjerjem iz Gradišča. Zanimiva je okoliščina, da se je podoben nočni obhod pripetil v ponedeljek ponoči v Ronkah. Srbski »zobozdravnik« Karabinjerji iz Škocjana so prijavili srbskega državljana, ki je opravljal zobozdravni-ško delo brez potrebnega dovoljenja in je svoje stranke obiskoval na domu. Moškega so zalotili, medtem ko je na njenem domu v Škocjanu opravljal pregled zob starejši ženski. Zgleda, da so karabinjerji prišli na sled moškemu, potem ko so za njegovo početje slišali tržiški zobozdravniki. Le-ti so ga brez obotavljanj ovadili in se tako znebili njegove nelojalne konkurence. Srbski zobozdravnik ima bivališče v Sloveniji, kjer je baje tudi zaposlen v zobozdravniški ambulanti. Darežljivi kmetje Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič iz Gorice se tudi letos zahvaljuje kmetom, ki so ob zahvalni nedelji podarili svoje pridelke in tako obogatili kosila gojencev doma. Qualestoria o prvi vojni Deželni inštitut za zgodovino odporništva je posvetil prvi svetovni vojni vojni monografsko številko revije Qualestoria. Danes ob 17.30 jo bodo v hiši Ascoli v ulici Asco-li v Gorici predstavili Paolo Malni, Marina Rossi, Fabio Todero in Angelo Visintin. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 20. novembra 2008 17 miren-solkan - Začelo se je rušenje mejnih objektov na italijanski strani slovenska stran Policijskih kabin ni več, V^Le danes na vrsti nadstreška ovira v • Nekdanja mejna prehoda bosta zaprta za promet še jutri in morda pojutrišnjem rušenje Bager na delu pri Mirnu (levo); delavca odstranjujeta cestni znak pred italijansko policijsko kabino (desno) in nameščata tablo o zaprtju solkanskega prehoda (spodaj) bumbaca Nekaj manj kot enajst mesecev po padcu mejnih pregrad in vstopu Slovenije v območje izvajanja schengenskega sporazuma se je včeraj začelo rušenje mejnih objektov na italijanski strani meje. Prvi na vrsti je bil mirenski »blok«, kjer so delavci podjetja Gianluigi Buffon iz Moša - gre za soimenjaka vratarja nogometnega kluba Juventus in italijanske državne reprezentance - s kopačem, opremljenim z dro-bilnimi kleščami, razrezali aluminijasto policijsko kabino, nato pa so z rušilcem izkopali še njen betonski podstavek. Z delom so začeli nekaj po osmi uri zjutraj. Najprej so iz varnostnih razlogov zaprli promet na nekdanjem mejnem prehodu in na državni cesti št. 55 namestili cestne znake, ki so opozarjali na zaporo. Nekaj avtomobilistov, ki je nameravalo prečkati državno mejo, je moralo nadaljevati pot proti nekdanjemu mejnemu prehodu Štandrež-Vrtojba, vendar večjih zastojev in težav ni bilo. Rušenje mejnega objekta tudi ni priklicalo pozornosti domačinov, saj ni bilo nikogar, ki bi delavce opazoval med delom. Potem ko so »razrezali« policijsko kabino v Mirnu in porušili njen betonski podstavek, so se delavci popoldne odpravili na solkanski mejni prehod, ki stoji na dnu Svetogorske ulice. Za rušenje mejnih objektov je vsa potrebna dovoljenja pridobila uprava državne posesti, vendar njena navodila glede izvedbe del niso bila povsem jasna, kar se tiče nameščanja tabel o zaprtju prehoda in o nadzorovanju prometa. Ko so se delavci okrog 15. ure lotili postavljanja gradbišča, je bila namreč Svetogorska ulica še odprta prometu. Zaradi tega so delavci namestil cestni znak na slovenski strani nekdanjega mejnega prehoda, s katerim so vozila usmerjali proti središču Solkana in proti novogoriški severni postaji. Cestni znak so zatem namestili tudi v Svetogorski ulici in naposled so se lotili rušenja na solkanskem prehodu. Podobno kot v Mirnu je bila tudi v Solkanu najprej na vrsti policijska kabina, danes pa naj bi se lotili rušenja nadstreška. Zaradi tega bo nekdanji mejni prehod zaprt prometu danes, jutri in morda tudi pojutrišnjem. Danes bo- do začeli rušiti tudi nadstrešek mirenskega mejnega objekta, tako da bo še danes in mogoče tudi jutri veljala zapora na cesti, ki povezuje Miren z državno cesto št. 55. Z goriške občine so sporočili, da je uprava državne posesti potrdila za prihodnji teden rušenje mejnega prehoda v Šempetru. Občina je že pozvala izvajalce del, da naj pravočasno namestijo cestno tablo o prepovedi prometa na križišče med ulicami Terza Armata, Scuola Agra- ria in Vittorio Veneto ter da naj s cestnim znakom o obvozu usmerjajo proti Rdeči hiši avtomobile in tovornjake, namenjene v Slovenijo. Posega na mirenskem in solkanskem prehodu se bosta zaključila z asfaltiranjem cestišča, na katerem sta stali policijski kabini. Vožnja čez nekdanja mejna objekta bo takrat varnejša, sploh pa bo prehod državne meje popolnoma nezaznaven. (dr) štanrež - Ob osnovni šoli Fran Erjavec so včeraj posadili novi drevesi Gabra za senco na dvorišču Učencem ju je poklonilo društvo sKultura 2001 - Rajonski svet išče denar za prekritje ploščadi s sintetično maso Na dvorišču osnovne šole Fran Erjavec v Štandre-žu so včeraj posadili dva gabra, ki bosta s svojima krošnjama od prihodnje pomladi zagotavljala učencem senco, pod katero se igrati med šolskimi odmori. Drevesi je otrokom poklonilo društvo sKultura 2001, ki je potrebni denar za njun nakup črpalo iz prispevkov podjetij Elettrogorizia in Coveme. Kot je pojasnil predsednik štandreškega rajonskega sveta Marjan Brescia, sta namreč podjetji namenili denar za razne posege v vasi; z njuno pomočjo so tako v zadnjih mesecih priredili poletno središče, prispevek pa so zagotovili tudi za izdajo knjige Štandrež v duhu NOB. Gabra so včeraj dopoldne posadili uslužbenci vrtnarske službe goriške občine v sodelovanju s štandre-škim rajonskim svetom, otroci pa so jih pridno opazovali. Drevesa zdaj rasteta v gredicah s kamnitim robom, ki so ju uresničili med avgustovsko preureditvijo dvorišča. Takrat so namreč tla zravnali, saj so imela precejšen naklon, uresničili so nov cementni rob in z ustreznimi gradbenimi materiali pripravili podlago, na katero bodo naknadno vlili sintetično maso, nedrsljivo in zelene barve, zato da bo ploščad dobila dokončno podobo. Rajonski svet že išče denar za drugi in končni sklop del na igrišču. V občinskem proračunu naj bi bilo nekaj denarja za štandre-ško šolo, vendar je treba po besedah Brescie še preveriti, ali bo tudi dejansko na razpolago. Osnovnošolci med posaditvijo novega gabra bumbaca Ker so na italijanski strani že začeli z rušenjem nekaterih mejnih objektov, smo se pozanimali, kako bodo takšna dela potekala na slovenski strani. Tu so ponekod ceste v občinski lasti, parcele, na katerih stojijo objekti, pa v državni. Ministrstvo za javno upravo pojasnjuje, da so v takem primeru za odstranjevanje struktur pristojne občine, na občinah pa odgovarjajo, da objekti, dokler niso preneseni v njihovo lastništvo, spadajo pod ministrstvo. Z ministrstva za javno upravo pojasnjujejo, da je rušenje predvideno na mednarodnih mejnih prehodih Vrtojba, Rožna Dolina in Neblo ter maloobmejnih Solkan, Erjavčeva, Šempeter in Miren. V Vrtojbi je predvidena rušitev nadstrešnice, izstopnega objekta pod nadstrešnico in odstranitev vseh kontrolnih kabin. Strošek teh del je ocenjen na 216.000 evrov. Za rušitev naj bi že pridobili gradbeno dovoljenje, pojasnjujejo na ministrstvu, rušenje pa naj bi bilo izvedeno v okviru rekonstrukcije avtoceste na območju mejnega prehoda, ki je v pristojnosti DARS-a. Glede ostalih nepremičnin pojasnjujejo, da jih je del država zadržala za svoje potrebe - v njih se nahaja carinska uprava, preostale, predvsem parkirišča in zelenice, pa so v postopku za neodplačni prenos na občino Šempe-ter-Vrtojba. Seveda smo želeli izvedeti, kdaj se bo rušenje izvajalo, zato smo vprašanje naslovili še na DARS, ki je po podatkih ministrstva pristojen za to. Tam odgovarjajo, da je v njihovem upravljanju le cesta in da objekti niso v njihovi lasti. Res pa je, da so bili zadolženi za rušenje tistih nadzornih kabin, ki so ovirale prost prehod državne meje, pravijo, in dodajajo, da je na omenjenem območju nujno izdelati državne lokacijske načrte, ki bodo podlaga za izvedbo nadaljnjih aktivnosti. Oprijemljivejšega odgovora nismo dobili niti za mejni prehod Rožna Dolina. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je v teku pridobivanje gradbenega dovoljenja, projekti za rušenje, ki bo stalo 72.000 evrov, pa že izdelani. Rušenje se bo izvedlo v okviru rekonstrukcije tamkajšnje ceste, ki je v pristojnosti DRSC. Območje celega mejnega prehoda ostaja v državni lasti. Na DRSC vse to potrjujejo in dodajajo, da bo z izvedbo del moč nadaljevati po pridobitvi gradbenega dovoljenja oziroma po zaključenem postopku izbire izvajalca del. Glede mejnega prehoda Ne-blo v Goriških Brdih pojasnjujejo, da je DRSC vse aktivnosti že zaključila v tem mesecu. Na občini njihove besede potrjujejo. Tonka Sim-čič, vodja oddelka za okolje in prostor, je povedala, da je bil v že oktobru odstranjen nadstrešek, kabine in otok sredi ceste, vozišče pa je vrnjeno v prvotno stanje pred postavitvijo mejnega prehoda. Tudi objekti na ostalih mejnih prehodih v Goriških Brdih so bili že septembra preneseni v last občine. Ostanejo torej še maloobmejni mejni prehodi na občinskih cestah, zato je rušenje objektov po odgovoru iz ministrstva za javno upravo v pristojnosti občin. Najkonkretnejši odgovor glede tega smo dobili v Mirnu-Ko-stanjevici. Tam so minuli teden na mejnih prehodih Miren in Lokvica že prenesli lastninske pravice nepremičnin z države na občino, zato je zadeva enostavna. Kabine je občina na lastne stroške že lani odstranila, nadstrešek pa bodo odstranili v začetku prihodnjega leta. »Nadstrešek v Mirnu je dovolj visok, da ni moteč za promet,« dodaja župan Zlatko Martin Marušič. V začaranem krogu se vrti pojasnjevanje situacije tam, kjer se lastniške pravice nepremičnin na mejnih prehodih z države še niso prenesle na občine. Po razlagi ministrstva je izvajanje rušenja v pristojnosti občin, medtem ko upravno tehnično dokumentacijo pridobivajo oni. Na občini Šempeter-Vrtoj-ba se takemu odgovoru čudijo, na maloobmejnem prehodu Šempeter namreč pričakujejo od ministrstva, da odstrani odvečne strukture. Ostaneta še maloobmejna prehoda Solkan in Erjavčeva v Novi Gorici, kjer sta cesti občinski, objekti pa so v državni lasti. No-vogoriška občina je svojčas službi vlade za lokalno politiko in regionalno politiko podala predlog, kakšne vsebine bi umestila v obmejne objekte; glede na vladni odgovor pričakujejo ugodno rešitev, se pravi, da preidejo objekti v pristojnost občin. Tedaj bi občina uredila tako rušenje kot umestitve novih vsebin v objekte. (km) 18 Četrtek, 20. novembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Nocoj v Kulturnem domu o meji, filmu, ideologiji » Žižek je gurman, sladokusec znanja« O tem, kaj se zgodi, ko pade meja, bo danes v Gorico prišel s filmom in ideologijo razlagat Slavoj Žižek, zvezdnik na svetovni filozofski sceni, ki se ga drži tudi oznaka »poslednjega marksista, ki je iz filozofije naredil pop in iz popa filozofijo«. Srečanje z njim se bo v Kulturnem domu začelo ob 18. uri. Vodila ga bo Matejka Grgič, univerzitetna docentka in znanstvena direktorica slovenskega izobraževalnega konzorcija Slovik, ki stoji za Žižkovim predavanjem. »Žižek je danes nekaj takega, kar je bil Immanuel Kant ob koncu osemnajstega stoletja, vendar z razliko, da je bil Kant znan po tem, da ni nikoli zapustil rodnega Königsberga, metem ko Žižek mrzlično potuje po celem svetu. Vsekakor oba sta v svojem času zvezdnika,« trdi Grgičeva, ki o slovenskem mislecu pravi: »Žižek ima to izredno lastnost, ki je mnogi drugi, tudi uveljavljeni filozofi nimajo, da se zna približati širšemu občinstvu. A tega ne počenja tako, da filozofijo poenostavlja, temveč se loteva tem, ki so za ljudi zanimive. Nemalokrat se dogaja, da odgovarja na neka vprašanja, ki si jih sami pri sebi zastavljamo in na katera bomo od njega dobili odgovore. Izredno zanimiv je tudi njegov nastop, saj s svojo prisotnostjo napolni prostor in z gibi spremlja govor, v katerem prehaja z aktualnega dogodka h klasikom nemške filozofije ali marksistične misli, k politiki, ekonomiji, filmu. To je človek z izjemno razgledanostjo, izobrazbo in kulturo. Ni enci- klopedik, ki golta z znanjem. To je sladokusec znanja, gurman, poznavalec dobrega. Rad se loteva tudi razburljivih tem, da se ti včasih naježijo kocine, ko ga poslušaš. Takšne teme so perverzije, nasilje, tudi spolna zloraba, o čemer razmišlja neklišejsko, vsak položaj, tudi položaj žrtve, pa postavlja pod vprašaj.« Žižkovo ime je odmevalo že pred vojno na Balkanu, a z vojno je dokončno zaslovel. »Med jugoslovanskimi intelektualci je bil tisti, ki je na dogajanje v državah nekdanje Jugoslavije gledal na najbolj odmaknjen način. To mu je uspevalo, ker je to dogajanje vključeval v širše miselne, filozofske in kulturne tokove, ki so globalni. Vključeval ga je v človeško - prečloveško dimenzijo in psihološke procese, ki jih zasledimo povsod, pa čeprav v drugačnih oblikah,« razlaga Grgičeva in s tem v zvezi citira Žižkovo misel: »Jugoslavija 70. in 80. let je bila kot mačka iz risanega filma, ki teče tudi še po prepadu in pade samo potem, ko se zave, da nima več tal pod nogami.« Kaj pa pričakujete od današnjega predavanja z mejo v naslovu? »Da bo njegova misel kot vedno provokativna, da nam bo pokazal in dokazal - kar mu redno uspeva -, da je meja nekaj dobrega. V zadnjih letih smo z vseh koncev in krajev slišali, kako smo veseli, da je meja padla, in smo dejansko res veseli, da je padla, morda pa nam bo Žižek nocoj dokazal, kako smo se pošteno ušteli.« (ide) florestan - Nagrada mesta Gorice in posebna nagrada Giuliano Pecar Revija klavirskih talentov Kerševan je občino pozval, naj priskoči na pomoč društvu, in dodal, da bi bilo tekmovanje še bogatejše, ko bi Na osmi izvedbi mednarodnega klavirskega natečaja se bo za nagrado mesta Gorice in posebno nagrado Giuliano Pecar potegovalo skupno 72 mladih pianistov iz sedemnajstih držav. Tekmovanje bo letos potekalo med 24. in 29. novembrom v Gorici in so ga včeraj predstavili na goriškem županstvu. Prireja ga glasbeno združenje Florestan, ki zaradi poudarka na kakovosti izvajalcev izvaja strogo selekcijo. Pri njegovi organizaciji sta - tako kot vsako leto - aktivno soudeležena Kulturni center Lojze Bratuž in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. »Gre za prestižen glasbeni dogodek,« je uvodoma poudaril občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag. Ob njem so bi- Elisabetta Pecar bumbaca li predsednica društva Florestan Elisabet-ta Pecar, ruski pianist in pedagog ter obenem umetniški vodja in »duša« društva Si-javuš Gadžijev, dalje predsednica centra Bratuž Franka Žgavec in Silvan Kerševan, ravnatelj šole Emil Komel, ki je odbornika pozval, naj priskoči občina na pomoč društvu, in k temu dodal, da bi bilo tekmovanje še bogatejše, ko bi Gorica razpolagala z lastnim orkestrom. Natečaj se bo s kvalifikacijskimi nastopi pianistov začel v prostorih centra Bratuž v ponedeljek, 24. novembra, ob 9.30. Tekmovanje je po ustaljenem vzorcu razdeljeno v dve starostni skupini, od katerih je prva namenjena mladim pianistom do 18. leta, druga pa do 38. leta. V štirih dneh se bodo pianisti zvrstili pred mednarodno ocenjevalno komisijo, za vaje in priprave na tekmovalni nastop pa bodo imeli na razpolago učilnice centra Emil Komel. Svoj talent bodo izkazovali na velikem koncert- mesto razpolagalo z orkestrom nem klavirju Kawai Shigeru, ki ga bo tudi tokrat pripeljalo v Gorico podjetje Furcht iz Milana z japonskim oglaševalcem vred. Na tekmovanje so se letos prijavili mladi klavirski virtuozi iz Italije, Avstrije, Srbije, Hrvaške, Madžarske, Litve, Južne Koreje, Rusije, Romunije, Kitajske, Nemčije, Slovenije, Japonske, Belgije, Poljske in Francije. Med njimi bo dobitnike nagrad izbirala komisija s prestižnimi imeni; to so Pavel Gililov (Rusija), Luciano Lanfranchi (Italija), Klaus Kaufmann (Nemčija), Ippazio Ponzetta (Italija) in Sijavuš Gadžijev. Zaključni koncert zmagovalcev s podelitvijo nagrad bo v soboto, 29. novembra, ob 20. uri v mestnem gledališču Verdi; vstop bo prost. (VaS) gorica Nov tartan na Rojcah Minišport le s Krasom Na tekaški progi atletskega štadiona na Rojcah bodo prihodnje leto namestili nov tartan, ki bo šprinterjem in tekačem nasploh zagotovil veliko boljše pogoje za treniranje in tekmovanja. Prenova proge bo goriško občino stala 400.000 evrov, župan Ettore Romoli pa je že včeraj pozval deželnega odbornika za šport Elio De Anno, da naj pomaga Gorici pri organizaciji odmevnega športnega dogodka, s katerim bi predali namenu obnovljeni objekt. De Anna je goriško občino obiskal ob priliki predstavitve minišporta onkraj meja, mladinske športne prireditve, ki bo potekala v soboto, 23. novembra, na petih goriških športnih prizoriščih. Kot je pojasnil občinski odbornik za šport Sergio Cosma, se bo tekmovanj udeležilo 400 mladih športnikov iz Gorice in iz raznih krajev Furlanije-Julijske krajine ter iz Slovenije in s Koroške. »Za organizacijo turnirja miniodbojke bo skrbelo društvo Millenium, za turnir minibasketa bosta odgovorni UGG in Ardita; mlade igralce namiznega tenisa bo gostila Azzurra, plavalce pa društvo Gorizia Nuoto. Fiamma bo priredila turnir v hokeju na rolerjih, ki se ga bosta udeležili ekipi iz Horjula in Tolmina,« je pojasnil Cosma. Med prireditelji športnega dne ne bo ZSŠDI-ja in sploh slovenskih društev iz Italije; njihove barve bo med tekmovalci branil edino namiznoteniški klub Kras iz Zgonika, saj imen drugih slovenskih društev iz Italije, ki bi nastopila na prireditvi, na včerajšnji predstavitvi niso posredovali. Podpis dogovora Krajevni upravitelji iz Gorice in sosednjih občin bodo današnji dopoldan posvetili gradnji avtocestnega odseka, ki bo glavno mesto pokrajine povezal z Vilešom; ob 9. uri bodo v pokrajinski sejni dvorani v Gorici skupaj s predstavniki kmečkih stanovskih organizacij podpisali dogovor o razlastitvah, ki so potrebne za širitev hitre ceste, ob 10. uri pa bo na občini druga storitvena konferenca. Na njej bodo razpravljali o tehničnih vidikih gradnje avtocestnega odseka ter bodo vzeli v pretres ugovore in predloge krajevnih uprav. Delo storitvene konference bi se moralo zaključiti pred koncem leta, zatem pa bo predsednik dežele Renzo Tondo objavil razpis za izbiro izvajalcev del. gorica - Raziskovalka Katja Škrlj predavala slovenskim višješolcem Grenko morje za »aleksandrinke« Dorica Makuc: Nekdanja množična slovenska prisotnost v Aleksandriji se je ohranila le še na nagrobnih kamnih, pa tudi mesto je izgubilo sijaj iz preteklosti Prav je, da se tudi študirajoča mladina seznani z dogajanjem iz naše polpretekle zgodovine, torej z dogodki iz obdobja, v katerem so živeli njihovi (pra)de-dje in (pra)pabice. Del te zgodovine iz prejšnjega stoletja zasedajo izseljeniški valovi, v katerih so t.i. »alek-sandrinke« odigrale svojevrstno vlogo. Predavanje, pravzaprav že prava učna ura o »alek-sandrinkah« je potekala v prejšnjem tednu v polnem avditoriju slovenskega višješolskega središča v ulici Puccini v Gorici. Prireditelja pobude - goriška ZSKD in pokrajinska uprava - sta ob sodelovanju ravnateljstva višjih srednjih šol povabila na srečanje z dijaki Katjo Škrlj, mlado raziskovalko iz Znanstvenega raziskovalnega centra SAZU, in goriško novinarko Dorico Makuc, ki sta vsaka iz svojega zornega kota prikazali zgodovinsko, predvsem pa človeško plat migracijskega vala, ki je prizadel zlasti Goriško in Vipavsko dolino. O tem se je v minulih desetletjih malo govorilo, v zadnjih letih pa prihajajo na dan zgodbe, pričevanja, zlasti pa razsežnost pojava, ki je po sili razmer zaznamoval naše žene in dekleta. Ugotovljeno je, da je v Egipt odšlo iskat srečo in boljše življenje kakih sedem tisoč deklet s širšega goriškega območja. V tem odhajanju, bivanju in ponovnem vračanju domov se je razpletlo na tisoče življenjskih zgodb, ki so vse imele skupni imenovalec: slovenska dekleta so bila v Egiptu čislana in zelo iskana, saj so po toplini in človeškem odnosu prekašala ostale priseljence, ki so v Aleksandrijo prihajali služit gospodi iz drugih evropskih držav. Zlasti so se slovenska dekleta izkazala pri vzgoji in negovanju otrok. V svetovljanski Aleksandriji so se naučile lepih manir in več jezikov, pa tudi oblačile so se meščansko, tako da so bile ob vrnitvi domov deležne občudovanja, a velikokrat tudi graje in prezira, češ da so doma zapustile otroke, može in družine ter v tujini služile denar na vprašljiv način. V resnici pa je ravno ta denar rešil pred propadom marsikatero domačijo in kmečko posest. Raziskovalka Katja Škrlj, doma iz Bilj, je svoje dolgo podajanje obogatila s fotografijami, ki najbolje pričajo o bivanju »lešandrink« v prekomorski deželi. Ma-kučeva je pozornim dijakom povedala, da je v Egiptu bila pred dobrim mesecem, kjer je ugotovila, da se je nekdanja množična slovenska prisotnost v Aleksandriji ohranila le še na nagrobnih kamnih, pa tudi mesto je izgubilo sijaj izpred sedemdesetih in več let. Zanimivo dopoldne v šolskem avditoriju je zaključil pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki je ob poudarku pomena, ki ga za vsako skupnost ima poznavanje lastne zgodovine, nanizal še serijo drugih pobud, ki se bodo do konca leta zvrstile v Gorici. Obenem je pozval dijake, naj tudi sami po svojih močeh prispevajo k raziskovanju preteklosti naših krajev. (vip) Katja Škrlj (zgoraj) med predavanjem za slovenske višješolce (desno) bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 20. novembra 2008 19 boumaj ska ABONMA V GORICI otvoritvena predstava sezone Hans Magnus Enzensberger HCI ZRAKA Postaje avtobusnega prevoza za goriške abonente so sledeče: Poljane (gostilna, ob 19.20), Doberdob (cerkev, ob 19.25),Romjan (cerkev,ob 19.30), Tržič (S.Polo, 19.40-črpalka Shell,ob 19.45), Štivan (nad gostilno, ob 19.50),Jamlje (gostilna, ob 20.00),Gabije (ob 20.05), Sovodnje (pri lekarni, ob 20.15). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. ~M Gledališče Q Kino fî Razstave Režiser JANUSZNCA v petek, 21. novembra ob 20.30 Gledališče Verdi Gorica, italijanski nadnapisi ■ II II BI III IIHH1I Info: goriški urad, Korzo Corso Verdi 51,Mob.3408624701 Urnik: pon/pet (14.00-17.00),sob (9.00-12.00) Brezplačna telefonska št. 800214302 -pon/pet (10.00-17.00) info@teaterssg.it / www.teaterssg.it info@teaterssg.it - www.teaterssg.it ma na ogled skupinska razstava društva za umetnost KONS; do 5. decembra od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro in med večernimi prireditvami. V BARU RU LLO na trgu XXIV Maggio v Krminu bo v soboto, 22. novembra, ob 18. uri odprtje razstave slik in risb Roberta Cantaruttija in Luciana de Gironcolija z naslovom »In-contro«; na ogled bo do 6. januarja 2009 vsak dan razen srede. V MUZEJU KMEČKE KULTURE Brin-celj v Števerjanu je ogled zbirke predmetov briške kmečke kulture možen po predhodnem dogovoru (tel. 3342294517). V MUZEJU V REDI PULJI bodo v petek, 21. novembra, ob 17.30 odprli razstavo razglednic vojaških spomenikov in pokopališč prve svetovne vojne; na ogled bo do 8. decembra od torka do sobote med 9. in 12. ter med 14. in 17. V KULTURNEM DOMU v Sovodnjah bo v petek, 28. novembra, ob 20.30 uprizoritev igre »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«; na oder jo bo postavila gledališka skupina kulturnega društva Brce iz Gabrovice pri Komnu. Komedija v dveh dejanjih Marca Tassare bo prvič uprizorjena v slovenščini; prevod, priredba in režija Sergej Verč, jezikovna obdelava in asistentka režiserja Minu Kjuder. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo danes, 20. novembra, ob 20.30 s prostim vstopom gledališka predstava »Il pane loro« (nastopa Ulderic Pesce); informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici bo v soboto, 22. novembra, ob 20. uri gledališka predstava Johna Steinbecka Ljudje miši. ~M Koncerti GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »007 - Quantum of Solace«. Dvorana 2: »Travelling Africa« 20.30 »Faat Kinè«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 »Giù al nord«; 22.00 »Il prezzo dell'onore -Pride and glory«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »La fidanzata di papà«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »007 - Quantum of Solace«. Dvorana 3: 17.30 »High School Musical 3«; 20.00 - 22.00 »Giù al Nord«. Dvorana 4: 17.40 - 20.30 »Changeling«. Dvorana 5: 17.50 - 20.10 - 22.15 »The Burning Plain - Il confine della soli-tudine«. DRUŠTVITRŽIC IN JADRO TER ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK prirera-jo orgelski koncert Mirka Butkoviča v petek, 21. novembra, ob 19. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah v spomin na Bernardko Radetič. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo za Jesenski glasbeni tris blues koncert skupine Sugar Blue Band (ZDA) v soboto, 22. novembra, ob 20.15. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prireja v soboto, 22. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 17. uri 50. revijo goriških pevskih zborov - Cecilijanka. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videm-ske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je skladatelju Stanku Je-riciju ob 80-letnici rojstva. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V GORICI in Skupnost družin Sončnica vabita v cerkev Sv. Ivana v Gorici na nedeljo Kristusa Kralja, 23. novembra, ob 10. uri k maši, med katero bo prepevala vokalna skupina Gloria. Po maši bo tudi koncert duhovnih pesmi. "Z3 Obvestila V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova; do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. FOTOKLUB LUCINICO vabi na ogled fotografske razstave z naslovom Pozdrav iz... v občinski dvorani v Loč-niku; do 23. novembra ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12.30. OB 27-LETNICI KULTURNEGA DOMA GORICA je v Galeriji Kulturnega do- KNJIGA KRAJEVNA IMENA IN PRIIMKI NA DOBERDOBSKEM KRASU je na razpolago na glavnem sedežu in pri podružnicah Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. SLOVENSKI ŠPORTNI CENTER na drevoredu 20. septembra v Gorici bodo v ponedeljek, 8. decembra, poimenovali po Mirku Špacapanu in v njem odkrili obeležje. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Doberdob-Sovodnje (št. IBAN IT 8210853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. OTROŠKA SKRINJICA: likovna, pevska, glasbena dejavnost, igranje, zabava, sprostitev. Dejavnost je namenjena otrokom od tretjega do sedmeta leta starosti. Otroška skrinjica se odpira vsako soboto od 15. do 17. ure na sedežu kulturnega društva Briški grič v Šte-verjanu (informacije na tel. 33428258583). GLEDALIŠKA DELAVNICA: odkrivanje gledaliških prvin, zabava, priprava igrice. Dejavnost je namenjena otrokom od (Ob)vladati Italijo sen. Miloš Budin Petek, 21.11.2008 ob 18. uri v Čitalnica knjižnice D. Feigel center sedmega do desetega leta starosti. Otroke vodita Petra Miklus in Aleksandra Maraž. Gledališka šola poteka ob sobotah med 10.30 in 11.30 na sedežu kulturnega društva Briški grič v Šte-verjanu (informacije na tel. 33428258583). DRUŠTVO TRŽIČ obvešča, da je v teku tečaj pogovorne slovenščine ob četrtkih med 16. in 18. uro; informacije na tel. 347-2471222 (Lucia). JAVNI RAZPIS - PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: ZSKP, KC Lojze Bratuž in ZCPZ podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom, ki delujejo v goriškem prostoru za ustvarjalne dosežke. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete -34170 Gorica, drevored 20. septembra, 85 s pripisom na ovojnico Predlog za priznanje. KD JEZERO iz Doberdoba sklicuje v ponedeljek, 24. novembra, občni zbor volilnega značajav prvem sklicu ob 20. uri, v drugem pa ob 20.30 na sedežu društva. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. LETNIKI 1978 se bodo zbrali na večerji v petek, 28. novembra, in skupaj praznovali 30-letnico; informacije in prijave na tel. 347-0335969 (Petra) ali 3287137922 (Mitja). SMUČARSKI ODSEK SPDG vabi člane in prijatelje, da se udeležijo krajšega tečaja o pripravi smuči, ki bo v ponedeljek, 24. novembra, ob 20. uri na sedežu KD Paglavec v Podgori; informacije na tel. 0481-22164 (Marta). V CERKVI V PODGORI bo danes, 20. novembra, ob 18. uri maša v spomin na Mirka Špacapana. V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH poteka ob sredah med 17. in 18. uro gledališka delavnica, ki zavzema tudi ples, petje in še kaj.. in jo vodita mentorki Maja Devetak in Anna Roversi. Srečanja so primerna za srednješolce; informacije na tel. 328-2580940 (Maja). VRHOVSKA SEKCIJA VZPI-ANPI vabi na kratko slovesnost ob ponovni postavitvi dveh tabel v spomin na delovanje kurirske postaje med drugo svetovno vojno, ki sta ju neznani odnesli. Zbirališče bo v nedeljo, 23. novembra, ob 10.30 pred spomenikom NOB na Vrhu, sledil bo enourni krožni sprehod s postankom pri tablah, kjer bo zapela ženska vokalna skupina Danica. ZSKD naproša vse, ki imajo kakršno koli informacijo v zvezi z Aleksandrinka-mi goriške pokrajine (imena, fotografije, dokumente...), da se oglasijo na tel. 393-9297235 (Vesna). SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. 13 Prireditve GORICA SE SPOMINJA je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici konca prve svetovne vojne: eStoriabus bo po poteh prve svetovne vojne v nedeljo, 30. novembra, vozil skozi Gorico, Redipuljo, Oslavje in Kalvarijo. 17.11.2008 je na goriškem oddelku videmske univerze diplomirala iz javnih stikov Sara Lavrencic Iskreno ji čestitamo Cristian, Claudio in Nives •j Čestitke Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481535764). DRUŠTVO ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE ALEKSAN-DRINK PRVAČINA v sodelovanju z Založbo Educa vabi na predstavitev spletne strani www. aleksandrinke.si in pravljice Darinke Kozinc Pravili so jim aleksandrinke v soboto, 22. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Prvačini. »SGUARDO METICCIO«: v petek, 21. novembra, ob 18. uri bo v Tržiškem kulturnem konzorciju v Ronkah srečanje z Giulietto Stefani, ki bo predstavila svojo knjigo »Colonia per maschi. Italiani in Africa Orientale. Una storia di genere «. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA prireja predstavitev Knjižne zbirke za leto 2009 v ponedeljek, 24. novembra, ob 17. uri v Galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA prireja srečanje s senatorjem Milošem Budinom z naslovom (Ob)vladati Italijo v petek, 21. novembra, ob 18. uri v čitalnici Feiglove knjižnice v Gorici. PRAVLJIČNA URICA v Feiglovi knjižnici v Gorici bo v ponedeljek, 24. novembra, ob 18. uri; Katerina Citter bo pripovedovala pravljico Srečna Suzana. RAZBIRANJA ŽARIŠČA je naslov nove knjige Davida Bandlja, ki jo bodo predstavili v torek, 25. novembra, ob 18. uri v študijski sobi Feiglove knjižnice v Gorici. Vabita knjižnica Damir Feigel in Založništvo tržaškega tiska. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici bo v petek, 21. novembra, ob 17. uri srečanje z dvema pisateljema literarne zvrsti »fantasy« Solomonom Troyem Cassinijem, avtorjem romana »Le ali del drago caduto« in Paolom Paronom, avtorjem romana »La casa dei sette gatti. Storia di streg-he, incantesimi e benandanti«. V KULTURNEM CENTRU MOSTO-VNA v Solkanu bo v petek, 21. novembra, ob 21. uri večer z DJ-jem To-mislavom in v soboto, 22. novembra, ob 21. uri filmsko glasbeni večer. ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE vabi v nedeljo, 23. novembra, ob 11. uri v goriško sinagogo, kjer se bodo spomnili goriških Zidov, ki so bili deportirani 23. novembra 1943. Ob priložnosti bodo tudi odprli fotografsko razstavo Antonia Fabrisa o taborišču v Auschwitzu v organizaciji fotografskega krožka BFI iz Gorice. PROMEMORIA - DRUŠTVO ZA ZAŠČITO VREDNOT PROTIFAŠIZMA IN PROTINACIZMA bo v torek, 25. novembra, ob 18. uri v knijgarni La linea d'ombra na trgu Berlinguer 1 v Ronkah predstavilo zbornik prispevkov s posveta »Foibe, la verita: con-tro il revisionismo storico« (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski revizio-nizem), ki je potekal v kraju Sesto San Giovanni pri Milanu 9. februarja letos. O knjigi bodo spregovorili zgodovinarka in založnica Alessandra Kersevan, raziskovalka Claudia Cer-nigoi in zgodovinar Sandi Volk. S Mali oglasi PRODAJAMO repo za kisanje; tel. 0481-882420. PRODAM STANOVANJE pribl. 65 kv.m v Tržiču v zaključni fazi gradnje. Pritličje, 2 svetli spalnici, kopalnica, prostorna dnevna soba s kuhinjo, velika sončna in delno pokrita terasa (pribl. 160 kv.m), parkirni prostor v garaži, dvigalo. 173 tisoč evrov, primerno tudi kot investicija; tel. 347-3404638. Na goriškem oddelku Videmske univerze je bilo v ponedeljek, 17. novembra, veselo, saj sta se SARA in ELENA diplomirali. Veliko uspehov na življenjski poti jima želijo Tatjana, Sara, Tjaša in Karen. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za Trubarjevo obeležje na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). SDZPI vpisuje na dva tečaja namenjena univerzitetnim diplomirancem in sicer tečaj tehnike izdelovanja projektov (80 ur) in tečaj metodologije poučevanja slovenščine kot tujega jezika (60 ur). Dodatne informacije nudi goriški sedež Zavoda, Verdijev korzo 51, tel. 0481-81826 ali po mai-lu go@sdzpi-irsip.it. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na posebno povabilo agencije Palma iz Celja in vodnic Sonje ter Jasmine, samo za udeležence letošnjega izleta v Dalmacijo in Črno goro, zelo zanimiv enodnevni izlet na Štajersko 5. decembra za ogled najstarejšega mesta Ptuja (obisk gradu in izdelovalca posebnih oblačil za kurente) in Maribora. Obvezna prijava do 23. novembra. Vpisujeta Saverij Rožič (tel. 0481390688) in Ana Kuzmin (tel. 048178061). KRUT prireja v soboto, 17. januarja 2009, ogled razstave Van Gogh - Risbe in slike v muzeju Santa Giulia v Bresci; vpisovanje in informacije na sedežu KRUTA-a na korzu Verdi 51 v Gorici ali na tel. 0481-530927. Bi Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu so ob petkih, sobotah in nedeljah odprti; tel. 0481-78125. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Antonio Tom-masi z glavnega pokopališča v cerkev na Svetogorski ulici in na glavno pokopališče; 11.30, Antonio Mercadan-te iz splošne bolnišnice v cerkev na Pla-cuti in na glavno pokopališče. DANES V MOŠU: 11.00, Alferia Colaut vd. Schubert (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču v Foljanu. DANES V KRMINU: 14.00, Izidoro Po-lenčič v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.50, Nives De Vittor iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža in na pokopališče; 10.00, Francesco Persi na pokopališču; 12.00, Elena Zi-molo iz bolnišnice v cerkev Sv. Odre-šenika in na pokopališče; 13.15, Alfredo Zorzet s pokopališča v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče. DANES V KRAJU SAN PIER D'ISON-ZO: 11.00, Maria Luisa Feresin por. Plozner (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi in v Spineo za upepe-litev. DANES V VILEŠU: 14.30, Aurelio Tomasin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 20 Četrtek, 20. novembra 2008 SVET / dubaj - Grožnje drugega človeka teroristične mreže Al Kaida I tv • v • Obama, »rnsm suženj«, naj ne pošilja enot v Afganistan Ajman alZavahiri v zvočnem posnetku na svetovnem spletu ostro napadel novoizvoljenega predsednka ZDA DUBAJ - Drugi človek teroristične mreže Al Kaida Ajman al Zavahiri je v zvočnem posnetku, objavljenem na svetovnem spletu, novoizvoljenega ameriškega predsednika Baracka Oba-mo opozoril, naj ne pošilja dodatnih vojaških enot v Afganistan, poroča francoska tiskovna agencija AFP.»Kar ste napovedovali... da boste umaknili enote iz Iraka (in jih napotili) v Afganistan, je politika, ki je obsojena na poraz,« je dejal al Zavahiri. »Če želite biti še naprej trmasti glede poraza Amerike v Afganistanu, se spomnite usode ameriškega predsednika Georgea Busha in nekdanjega pakistanskega predsednika Perveza Mušarafa ter pred njima usode Sovjetov in Britancev,« je dejal številka dve Al Kaide. Al Zavahiri je za Obamo ter za nekdanjega državnega sekretarja Colina Powella in njegovo naslednico Condo-leezzo Rice uporabil izraz »hišni sužnji«, s čimer je namignil, da zgolj izpolnjujejo ukaze belcev. Dejal je, da Obama ne predstavlja spremembe v ameriški politiki in da je »čisto nasprotje častnih temnopoltih Američanov«, kot je bil ameriški borec za pravice temnopoltih Malcolm X. 11 minut in 23 sekund dolg zvočni posnetek al Zavahirija je opremljen s fotografijami govorov Malcolma X, v katerih razlaga izraz »hišni suženj«; po njegovem so bili črnski sužnji, ki so delali v hišah svojih belih gospodarjev, bolj uslužni kot tisti, ki so delali na poljih. Malcolm X je izraz uporabljal za črnske voditelje, ki se niso postavili po robu belcem, pojasnjuje ameriška tiskovna agencija AP. (STA) beograd Srbija bo tožila Hrvaško BEOGRAD - Srbski zunanji minister Vuk Jeremic je včeraj napovedal, da bo Srbija tožila Hrvaško na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ) zaradi etničnega čiščenja in vojnih zločinov med operacijo Nevihta leta 1995, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. »Hrvaška ni na primeren način odgovorila na roko sprave, ki jo je Srbija večkrat ponudila Hrvaški z željo, da pustimo preteklost za sabo in se obrnemo proti skupni evropski prihodnosti. Hrvaška bo zdaj tožena, da bi končno ugotovili resnico,« je dejal prvi mož srbske diplomacije. Ob tem je poudaril, da se Hrvaška ni želela soočiti z dejstvom, da je bilo z njenega ozemlja etnično očiščenih 250.000 Srbov. »Naredili bomo vse, da bo naš primer primerno predstavljen na sodišču. Spoznali bomo vse dogodke v 20. stoletju, za časa druge svetovne vojne in za časa Neodvisne države Hrvaške. Obrnili se bomo v zgodovino, da bi ugotovili resnico zavoljo skupne prihodnosti,« je dejal srbski zunanji minister. Jeremic je še dejal, da si Srbija želi dobrih odnosov s svojimi sosedami, da pa je treba priti do resnice o zločinih med operacijo Nevihta, navaja Tanjug. Jeremic je tožbo proti Hrvaški napovedal, potem ko se je ICJ včeraj spoznal za pristojnega za odločanje o tožbi, v kateri Hrvaška Srbijo bremeni genocida med vojno na njenem ozemlju med letoma 1991 in 1995. Senat 17 sodnikov je tako zavrnil vse pritožbe Srbije, ki je izpodbijala pristojnost ICJ. (STA) Al Kaida je prepričana, da je vojaški poseg v Afganistanu obsojen na poraz priština - Protest 30.000 kosovskih Albancev Nočejo prenosa pristojnosti z Unmika na Eulex (pod srbskimi pogoji) madrid - Po aretaciji voditelja ETA Španija v stanju pripravljenosti MADRID - Španija je po ponedeljkovi aretaciji Miguela De Garikoitza Aspiazuja Rubina, ki naj bi se izkazal za vodjo celotne baskovske separatistične organizacije Eta, v stanju pripravljenosti. Po besedah španskega notranjega ministra Alfreda Pereza Rubalcabe se namreč bojijo, da bi Eta z novimi napadi želela dokazati, da po aretaciji ni oslabljena. Kot je za španski radio Cadena Sur povedal Rubalcaba, vodstvo Ete želi tudi kljubovati občutku šibkosti, ki naj bi se po nizu aretacij vodilnih osebnosti teroristične organizacije širil med aktivisti in podporniki Ete, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Rubina, ki je znan tudi po vzdevku Txeroki, so francoski policisti prijeli v ponedeljek zjutraj v mestu Cauterets v okviru skupne preiskave francoske in španske policije. Poleg 35-letnega Txerokija so aretirali še Leire Lopez, ki naj bi bila prav tako članica Ete. Njuna organizacija je po podatkih španskih oblasti v 40 letih oboroženega boja za neodvisnost španske pokrajine Ba-skija zakrivila smrt 824 ljudi. Txerokija med drugim sumijo odgovornosti za umor dveh španskih policistov decembra lani v južni Franciji. Ubita policista sta s francoskimi kolegi sodelovala v skupni operaciji s francoskimi kolegi. Prijetje Txerokija je po besedah ministra najhujši udarec Eti po aretaciji njenega domnevnega voditelja Javierja Lopeza Pene maja letos v francoskem Bordeauxu. Rubalcaba je ob tem tudi razkril, da naj bi bil Txeroki, ki so ga doslej imeli za vojaškega poveljnika, pravzaprav vodja celotne organizacije, ki naj bi skrbel tako za strategijo kot tudi za izvajanje napadov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. (STA) Posnetek z včerajšnje množične demonstracije kosovskih Albancev v Prištini ansa PRIŠTINA - V Prištini se je včeraj zbralo okoli 30.000 kosovskih Albancev, ki želijo ohranitev suverenosti najmlajše države v Evropi in nasprotujejo predlogu ZN za prenos pristojnosti z misije ZN (Unmik) na misijo EU (Eulex). Protesti pred zgradbo kosovskega parlamenta in sedežem Unmika za zdaj potekajo brez izgredov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Govorniki na protestih, h katerim so pozvale kosovske nevladne organizacije za človekove pravice, so od parlamenta v Prištini zahtevali, naj ne privoli v prenos pristojnosti z Unmika na Eulex pod pogoji, ki jih je postavila Srbija, poroča dpa. Po navedbah srbske tiskovne agencije Beta protestniki med drugim nosijo transparente z napisi Hočemo v Evropo, nočemo biti pod Evropo in vzklikajo v podporo suverenosti Kosova in proti njegovi delitvi. Predlog v šestih točkah, ki so ga oblikovali v ZN in naj bi predstavljal pravni temelj za prenos pristojnosti z Unmika na Eulex, ureja mednarodno prisotnost na srbskih območjih na Kosovu, predvsem glede policije, carine, nadzora meja, prometa in zaščite verske in kulturne dediščine. Je tudi eden izmed štirih temeljnih pogojev Srbije za delovanje Eulexa na Kosovu. (STA) Iran kljubuje zahtevam ZN DUBAJ - Iran še vedno kljubuje zahtevam ZN po ustavitvi bogatenja urana in ne sodeluje v preiskavi domnev, da ima njegov jedrski program tudi vojaški vidik, je v zaupnem poročilu zapisala Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA). »V nasprotju z zahtevami Varnostnega sveta ZN Iran še ni ustavil dejavnosti, povezanih z bogatenjem urana, in še naprej namešča nove kaskade ter novo generacijo centrifug v testne namene,« piše v poročilu, katerega kopijo je prejela francoska tiskovna agencija AFP. Poročilo dodaja, da IAEA ni uspela narediti večjega napredka v preiskavi domnev, da ima iranski jedrski program tudi vojaški vidik. »Smo v slepi ulici,« je dejal visoki predstavnik ZN. »Nobenega napredka ali kakršnegakoli stika o morebitni vojaški dimenziji ni bilo,« je dodal. Pogovori Rusija - Gruzija ŽENEVA - Na evropskem sedežu ZN v Ženevi se je včeraj zaključil drugi krog mednarodnih pogovorov, posvečenih reševanju odprtih vprašanj po avgustovskem rusko-gruzij-skem konfliktu, pri čemer sta bili v ospredju predvsem vprašanji varnosti in beguncev. Rusija in Gruzija sta se po neuspešnem prvem krogu tokrat tudi uspeli dogovoriti, da pogovore nadaljujeta. Kot so po današnjem triurnem srečanju povedali udeleženci, je bila v središču pogovorov varnost. Poleg tega so se pogovarjali tudi o usodi beguncev in razseljenih ljudi, ki jih je za sabo pustila nekajdnevna avgustovska vojna med Rusijo in Gruzijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. O misiji ZN v Kongu STRASBOURG - Francosko predsedstvo Evropske unije je včeraj pozvalo k okrepitvi misije Združenih narodov v DR Kongu (Monuc). »Bodimo jasni in razločni, te krize ni mogoče rešiti brez okrepitve sredstev za stabilizacijo miru, še posebej tistih od ZN,« je na včerajšnjem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu dejal francoski minister za evropske zadeve JeanPierre Jouyet. Jouyet je spomnil, da je tako ocenil tudi generalni sekretar ZN Ban Ki-moon. »O tem se že pogovarjamo v Varnostnem svetu ZN in želimo, da bi bil dogovor dosežen zelo hitro,« je dodal. Devizne rezerve Rusije MOSKVA - Rusija je za obrambo domače valute rublja pred vplivi svetovne finančne krize porabila 57,5 milijarde dolarjev deviznih rezerv, je včeraj sporočil guverner ruske centralne banke Sergej Ignatjev.Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je Ignatjev ob tem dodal, da so gibanja na deviznem trgu »požrla« še 40 milijard dolarjev, tako da so se ruske devizne rezerve septembra in oktobra znižale za 97,6 milijarde dolarjev. Ignatjev je tudi dejal, da je Rusija znižala svoje investicije v ameriških družbah Fannie Mae in Freddie Mac, ki sta zaradi finančnega zloma prešli pod okrilje države, in sicer s 65,6 milijarde dolarjev na 20,9 milijarde dolarjev. Rusija je sicer lastnica 100 milijard dolarjev ameriškega dolga. BASF zapira 80 tovarn LUDWIGSHAFEN - Eden največjih kemijskih koncernov na svetu BASF bo zaradi občutnega padca naročil prisiljen znižati obseg proizvodnje, zato naj bi začasno zaprl 80 tovarn in omejil proizvodnjo v približno sto tovarnah. Ukrepi bodo prizadeli približno 20.000 zaposlenih, poročajo tuje tiskovne agencije.Izpad proizvodnje naj bi za zaposlene uredili s prilagodljivim delovnim časom, kjer je to mogoče, navajajo v družbi. Če pa bo povpraševanje dlje časa vztrajalo na nizkih ravneh in bodo izčrpane vse ostale možnosti, bodo v nekaterih proizvodnih obratih uvedli delo s skrajšanim delovnim časom. / PRIMORSKA Četrtek, 20. novembra 2008 21 lipica - Po zagotovitvah ZRC širitev naj ne bi vplivala na lipiško kulturno krajino Odločitev o širitvi golfa znova v rokah politikov V razpravi o poročilu o sprejemljivosti širitve je prišlo na dan tudi precej pomislekov LIPICA - Sodelavci Znanstvenoraziskovalnega centra (ZRC) so v Lipici predstavili poročilo o sprejemljivosti širitve golfa v zavarovanem območju Kobilarne Lipica (KL). Predstavitve, ki je bila zamišljena tudi kot javna razprava, se je udeležilo precej ljudi. Kot je v javnosti že znano, so v ZRC ugotovili, da širitev golf igrišča ob spoštovanju vrste zahtev in pogojev - predvsem ob izločitvi manjšega hrastovega gozda, v katerem živi redka vrsta hrošča (bukovega kozlička) - ne bo imela bistvenega negativnega vpliva na spomenik državnega pomena, zato z njo soglašajo. Poročevalec Aleš Smrekar je povedal, da ob pravilni uporabi zaščitna sredstva, kot so nitrati, fosfati in pesticidi ne bodo vplivala na podzemno vodo in njeno kakovost. »Naša zahteva pa je, da se uporabo mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev nadzoruje. Ravno tako namakanje.« Ravno tako ne bo negativnega vpliva na kakovost tal in zraka, na podnebne dejavnike, na ljudi in njihovo zdravje in kulturno dediščino. »Krajina na obravnavanem območju se zadnjih sto let, odkar se je opustilo pašo, spontano zarašča, zato je ta prostor že okrnjen. Kulturno krajino je komaj še slutiti. Zahtevamo pa, da se na območju ohranijo vrtače, skalnato površje, sanirajo suhi kamniti zidovi in med igralnimi polji ohranijo stari listavci.« Edini vpliv, kot smo slišali, pa bi širitev imela na redko in ogroženo vrsto hrošča - bukovega kozlička, življenjsko vezanega na hrastove sestoje. »Zato smo zahtevali izločitev gozda (to je nekaj manj kot 18 hektarov) in predlagamo, da se v njem uredi gozdna učna pot. V začetku novembra smo že prejeli popravljen načrt, zato smo odločili, da je poseg v prostor sprejemljiv.« Direktor ZRC Oto Luthar je k temu dodal, da so z Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) podpisali pogodbo za sto tisoč evrov, da pa so se še dodatno potrudili in pogledali primere drugje. »Turške, ciprske in hrvaške obale sestavljajo podobna kraška okolja kot je v KL. Na Portugalskem je golf igrišče umeščeno v rezervat štorkelj, zato je po mojem prepričanju naravno in kulturno dediščino mogoče združit z golf igrišči.« Po uvodni predstavitvi je se razvnela razprava, v kateri se je prva oglasila Ana Kučan iz Društva krajinskih arhitektov, sicer profesorica na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani. »Menim, da se je študija odmaknila od bistva, ker ni mogla obravnavati vpliva širitve na celotno območje KL, ki je celovit spomenik državnega pomena in kot tak zaveden v registru. Zato so se zgodile metodološke napake, ki so ločile krajino od kulturnih spomenikov. Razlog za to pa je v tem, da se Lipico ureja skozi dva prostorska načrta, (na ZRC so obravnavali 83 hektarov. Gre za območje obstoječega golfa in predvidene širitve - op.a), kar je orodje tiste politike, ki je iz razprave o tem, kakšna bi bila najbolj smiselna razvojna prihodnost KL, hotela izločit tako laično kot strokovno javnost. Zakaj je bila Lipica razglašena za spomenik državnega pomena. Ker se je tukaj v nekaj manj kot 500 letih razvila posebna oblika krajine, vezane na konja, ki smo jo zavezani čuvati in ohranjati. To pa ni samo naša, ampak tudi svetovna dediščina. Zato je smiselna bodočnost izločitev golfa.« Nekateri so podvomili v to, da bi imela uporaba zaščitnih sredstev zanemarljiv vpliv na vode. »Vzeti so bili samo vzorci s površja, voda pa pronica v podzemlje in potem po kanalih odteka,« je menil jamar Edi Fabjan. »Mogoče so koncentracije nitratov, fosfatov in pesticidov na površju sorazmerno nizke, v podzemlju pa se te količine nenormalno povečajo. Jamarji imamo izkušnje iz Jame v Kanjeducah pri Sežani, v katero se iztekajo vode iz čistilne naprave. Ko smo dali vzorec na analizo, so bile koncentracije močno presežene.« V odgovor na to je Janja Kogovšek iz postojn- Kobilarna Lipica je znana predvsem zaradi svojih čudovitih lipicancev, precej manj pa po golfu, ki pa bi po mnenju nekaterih tudi lahko prispeval k razvoju Lipice skega Inštituta za raziskovanje Krasa, ki sodi pod ZRC, pojasnila, da so bili v enoletni raziskavi preseženi le pesticidi, pa še ti zaradi nepravilne uporabe: »Zato predlagamo načrtovano gnojenje in uporabo zaščitnih sredstev ter mesečni monitoring talne vode in prsti.« »Monitoring na Krasu ni mogoč oziroma ne prenese odgovorov, ali morda zastrupljanje ne poteka po drugi poti, ne pa tam, kjer smo navrtali,« je menil Tomaž Ogrin. »Vpliv na vode je v tako kratkem času nemogoče dovolj kompetentno oceniti. V Prekmurju, na primer, se je tekom časa nabralo toliko atrazina, da je že v virih pitne vode v Mariboru. Po mojem mnenju se z golfom na Krasu ne smemo igrati.« Raziskovalci so se branili, da so opravili celovito presojo, da pa je širitev golfa interes naročnika študije, to je MOP. »Golf smo dobili kot dejansko stanje,« je povedal Oto Luthar. »Mi smo izhajali iz načrta, da se postavijo nova igralna polja in se držali strogo začrtanega teritorija. Trdim, da smo območje pregledali zelo celovito, odločitev, ali bo načrt v celoti udejanjil, ali se bo iskalo drugačne rešitve, pa je na strani naročnika.« Dodajmo še to, da je širitev golfa zapisana tudi v programu varstva in razvoja Kobilarne Lipica, in da bodo poročilo ZRC do 17. decembra presojali na posameznih ministrstvih. Irena Cunja V današnji oddaji Med valovi po koprski TV tudi o finančni krizi KOPER - V oddaji Med valovi so se tokrat dotaknili svetovne finančne krize. Ta ni zaobšla niti ladjarjev in pristaniško logistične dejavnosti. O trenutni situaciji so se pogovarjali s predsednikoma uprav Luke Koper in Splošne plovbe Portorož. V izolski ladjedelnici zaključujejo gradnjo trajekta za prevoz avtomobilov in potnikov. Zanimiv je predvsem, zato, ker je največje, v Sloveniji zgrajeno plovilo. V tokratni oddaji Med valovi, ki bo na sporedu danes po TV Koper-Capodistria ob 18. uri, so obiskali tudi sončni Ma-vricijus in se pozanimali kakšna pravila na morju veljajo za športne ribi- Marija Vogrič med Sežanci SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici v Sežani bodo danes počastili dan slovenskih splošnih knjižnic s srečanjem s pisateljico Marijo Vogrič. Srečanje, ki ga bo vodila mentorica bralnega študijskega krožka Sončna ura Maja Raz-boršek, se bo pričelo ob 18.uri. Gostjo in njeno delovanje bodo obiskovalci spoznali nekoliko drugače, kot smo tega vajeni, saj bodo predstavili filmsko projekcijo, potem pa bodo članice sežanskega študijskega krožka, ki deluje že od aprila 2001 leta, poklepetale o videnem. Po srečanju bo mogoče po kupiti tudi nekatere knjige Marije Vogrič. Študijski krožek Sončna ura obiskuje 12 bralk, ki se v sežanski knjižnici zbirajo na 14 dni in delujejo v okviru programa Študijskega krožka Beremo z Manco Košir pri An-dragoškem centru Ljubljana. (O.K.) V Sežani okrogla miza o ohranitvi kraške krajine SEŽANA - Civilna iniciativa Kras, v kateri so združene Civilne iniciative Tomaj-Macela, Orlek, Divača in Sežana ter Vaška skupnost Grahovo Brdo - Utovlje organizira okroglo mizo pod naslovom Ohranitev kraške krajine - Jutri bo to (tudi) tvoj problem. Okrogla miza bo v petek, 28. novembra, s pričetkom ob 18.uri v veliki sej -ni dvorani občine Sežana. Z geslom Jutri bo to (tudi) tvoj problem! želijo organizatorji pozvati vse krajane Krasa, da se vključijo v odločanje o aktualni prostorski problematiki Krasa. Predstavniki posameznih civilnih iniciativ bodo opozorili na dosedanje pomanjkljivosti in neustreznosti v postopkih sprejemanja odločitev ter izpostavili pomanjkljivo upoštevanje civilne družbe pri pomembnih prostorskih odločitvah.. Na okrogli mizi bodo sodelovali strokovnjaki z različnih področij, ki bodo predstavili svoje poglede in strokovne podlage. (O.K.) program oživljanja istrskega goveda - Boškarin Boškarin slavil 1. rojstni dan Na Koprskem za zdaj dva boškarina Program financira koprska občina, ki je istrsko govedo vrste boškarin vključila v seznam kulturne dediščine Istre KOPER - Pred leti je Mestna občina Koper sprejela program in finančne obveznosti oživljanja istrskega goveda tako imenovanega boškarina kot kulturne dediščine. Leta 2006 so nato v Slovenijo pripeljali 16 embrijev podolskega goveda, iz katerega izhaja tudi istrsko govedo in kot je povedala občinska svetnica Mestne občine Koper, članica društva Boška-rin in veterinarka Barbara Strmole, sta se od osmih implantiranih embrijev prijela dva. Oba boškarina, prvi imenovan Primo, drugi pa kar Boškarin, sta luč sveta uzrla lani. Primo je svoj 1. rojstni dan praznoval 1. avgusta, mlajši Boškarin pa včeraj, 18. novembra. Včeraj so Boškarina obiskali člani društva Boškarin, ki so obenem tudi pobudniki za oživitev reje stare istrske delovne pasme govedi. Tako kot Primo je tudi Boškarin od članov društva za svoj prvi rojstni dan poleg torte prejel medeninasti kroglici na ostri konici rogov. Boškarin, eden od primerkov dveh istrskega goveda boškarin na Koprskem, je v torek slavil svoj prvi rojstni dan 2 2 Četrtek, 20. novembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Prijateljski tekmi reprezentanc Za Slovenijo so države nekdanje Jugoslavije še tabu Blaževiceva BiH v Mariboru zmagala s 4:3 - itaiija neodločeno v Grčiji - Lippijev rekord Slovenija - Bosna in Hercegovina 3:4 (1:2) STRELCI: 0:1 Ibiševic (2.), 0:2 Misi-movic (11./11 m), 1:2 Koren (27.), 1:3 Dže-ko (53.), 1:4 Ibiševic (62.), 2:4 Novakovic (64./11 m), 3:4 Novakovic (75.). SLOVENIJA: S. Handanovic (od 51. J. Handanovic), Brečko (od 80. Ilic), Cesar, Morec, Jokič, Šišič (od 46. Birsa), Koren, Komac (od 67. Radosavljevic), Kirm (od 74. Mejač), Dedič (od 54. Burgic), Novakovič. BiH: Brašnic, Berberovic (od 77. Zec), Muratovic, Damjanovic, Mikelini (od 70. Šaraba), Mravac, Misimovic, Ibričic, Sa-lihovic (od 72. Muslimovic), Džeko (od 89. Bartolovic), Ibiševic. MARIBOR - Sloveniji tudi v tretjem poskusu ni uspelo poraziti izbrane vrste Bosne in Hercegovine, tako da so morali priznati poraz še na 18. tekmi proti reprezentancam nekdanje skupne države. Na koncu so se slovenski nogometaši še dobro izvlekli, saj so gosti med drugim povedli že s 4:1. Dejstvo pa je, da sta nase opozorila oba vroča ostrostrelca nemške lige, repre-zentant BiH Vedad Ibiševic in član slovenske vrste Milivoje Novakovic, saj sta oba zabila po dva gola. Tekma Slovenije ter Bosne in Hercegovine je v Mariboru, pred deset tisoč gledalci, ponudila precej razburljivih trenutkov že v prvem polčasu. Gostujoči igralci so pokazali, da trenutno niso zaman med najbolj »vročimi« napadalnimi nogometaši v Evropi, saj so po vsega dveh minutah povedli. Uspešen ni bil nihče drug kot najboljši strelec nemške lige Vedad Ibiševic. V 11. minuti je Boštjan Cesar v svojem kazenskem prostoru igral z roko, tako da je finski sodnik Kari pokazal na belo točko, najstrožjo kazen pa je uspešno izvedel Zvezdan Misimovic. Še v prvem polčasu je Slovencem uspelo vzpostaviti priključek, saj je že v 27. minuti kapetan slovenske vrste Robert Koren znižal na 1:2. Slovenski igralci bi lahko na glavni odmor odšli bolj zadovoljni, saj so imeli izbranci Matjaža Keka tik pred koncem polčasa priložnost za izenačenje. Gostujoča obramba je nad Zlatkom Dedicem napravila prekršek v kazenskem prostoru, tako da glavnemu sodniku s Finske ni preostalo drugega, kot da še drugič pokaže na enajstmetrovko. Za razliko od Misimovica je Mirnes Šišic streljal mimo gola. Da bi bilo vzdušje med slovenskimi navijači še slabše, je kmalu po začetku drugega polčasa poskrbel Edin Džeko. Slednji je namreč iz- Nogometaš španskega Villarreala Giuseppe Rossi (brani ga grški branilec Sokratis Papastathopoulos) sinoči ni zatresel grške mreže ansa koristil novo lepo akcijo gostov in matiral rezervnega vratarja Slovenije Jasmina Han-danovica. A slovenske kalvarije še ni bilo konec. Kljub temu, da so nogometaši BiH nastopili močno oslabljeni, so še enkrat izigrali slovensko obrambo in vnovič je Ibi-ševic - tokrat po nesebični podaji Sejada Sa-lihovica - zatresel slovensko mrežo. A slednja se vseeno ni pustila brez boja. Pri tem je prednjačil Novakovic, saj je zabil dva gola. Miran Burgic je imel v sodnikovem podaljšku celo priložnost za izenačenje, ki pa jo je nerodno zgrešil. Grčija - Italija 1:1 (0:0) STRELCA: Ghekas v 50., Toni v 54. min. GRČIJA (4-5-1): Tzorvas; Vyntra, Papastathopoulos, Dellas, Spiropoulos; Tzio-lis, Basinas (Pliatsikas), Katsouranis, Sal-pigidis (Ninis), Karagounis (Ghekas); Mant-zios (Liberopoulos). Trener: Rehhagel. ITALIJA (4-3-3): De Sanctis; Bonera, Cannavaro (Gamberini), Chiellini (Legrot-taglie), Grosso; Gattuso, De Rossi, Monto-livo (Pepe); Camoranesi (Maggio), Toni (Gi-lardino), Rossi (Iaquinta). Trener: Lippi. ATENE - Z neodločenim izidom proti Grčiji je italijanski selektor izena- čil svojevrsten rekord enaintridesetih zaporednih pozitivnih izidov, ki sta jih doslej dosegla le nekdanji argentinski selektor Basile in španski selektor Clemente. Lippi je prvi italijanski selektor, ki je zbral toliko zaporednih zmag in neodločenih izidov. Pozzo se je ustavil pri številki trideset. Na sinočnji prijateljski tekmi v Atenah je v drugem polčasu prva povedla Grčija z golom Ghekasa. Italija ni stala križem rok. De Rossi je lepo visoko podal Toniju, ki je z glavo dosegel svoj šestnajsti zadetek v dresu »azzurrov«. Do konca tekme sta imeli obe ekipi še nekaj dobrih priložnosti za gol. Rezultat pa se ni spremenil. V prvem polčasu tekma ni bila najbolj dopadljiva. Italija ni igrala najboljše. Montolivo ni bil najbolj prepričljiv in ga je zaradi tega Lippi po prvem polčasu zadržal v slačilnici. Italija bo prihodnjo prijateljsko tekmo, 10. februarja prihodnjega leta, igrala na Emirates Stadiumu v Londonu. »Az-zurri« se bodo pomerili z brazilskimi »ca-riocami«. Ostali izidi: Srbija - Bolgarija 6:1, Irska - Poljska 2:3, Nemčija - Anglija 1:2, Škotska - Argentina 0:1. kvalifikacije sp Po zmagi v San Marinu Češka dohitela Slovenijo SAN MARINO - Češka je na včerajšnji kvalifikacijski tekmi (v skupini 3) za svetovno prvenstvo 2010 v Južni Afriki proti San Marino v gosteh zmagala s 3:0 in tako na lestvici dohitela Slovenijo. Zadetke so dosegli Kovač, Pospech in Necid. V prihodnjem krogu, 28. marca 2009, se bo Češka v gosteh pomerila prav s Slovenijo. Skupina 3 Slovaška Poljska Češka Slovenija Severna Irska San Marino 4301 4 2 11 4 2 11 4 2 11 4 112 4 0 0 4 8:5 9 6:4 7 5:2 7 5:3 7 5:3 4 1:12 0 PRIHODNJI KROG: 11.2. San Marino - S. Irska; 28.3. S. Irska - Poljska, Slovenija - Češka. doping Perez: Kaj pa kolajne Španije na OI 1992? MADRID - Cristina Perez, soproga dopinškega zdravnika Eufe-miana Fuentesa je dejala, da bi bil španski šport uničen, če bi o dopin-škem škandalu objavila informacije, ki jih ima. Nekdanja atletinja je razkrila, da so bile mnoge španske kolajne na OI 1992 v Barceloni dosežene ob pomoči dopinga. Fuentes je bil maja 2006 v Španiji aretiran zaradi afere Puerta, potem ko je španska policija v stanovanjih v Madridu in Zaragozi odkrila krvni doping, ki je bil namenjen približno 50 kolesarjem. Perezova, ki je na OI 1992 tekla v španski štafeti 4 x 400 metrov, je dejala, da je o dogajanju ves ta čas raje molčala, kot pa da bi odprla »Pandorino skrinjico«, obžaluja pa, da so moža Eufemiana našli za grešnega kozla. V TRENERSKE VODE - Nekdanji portugalski nogometni zvezdnik Paulo Sousa se je podal v trenerske vode. Potem ko je pet let pomagal zdaj že nekdanjemu selektorju Portugalske Luizu Felipeju Scolariju, je 38-letni Sousa postal glavni trener angleškega drugoligaša Queens Park Rangers, s katerim je podpisal dvein-polletno pogodbo. Sousa je igral tudi za Benfico, Juventus, Borussio Dortmund in Inter. OKREPITEV - Slovenski košarkar Marko Antonijevič (27 let) je podpisal pogodbo s CPG Novo Gorico. V pretekli sezoni je Antonijevič igral v Latviji (Riga) in Ukrajini (Azovmaš), sicer pa je v Sloveniji, poleg Olimpije, igral še za Helios, Zla-torog in Krko. ŠAH - Slovenski šahisti so v šestem krogu 38. šahovske olimpiade v Dresdnu premagali Malezijo s 3,5:0,5, slovenske šahistke pa so z Azerbajd-žanom igrale neodločeno 2:2. ODBOJKA Novogoričanke petič uspešne NOVA GORICA - V tekmi 6. kroga srednjeevropske lige so od-bojkarice novogoriškega Hita s 3:1 (21, 20, -20, 14) premagale mariborski Branik in utrdile 2. mesto na lestvici. Mariborčanke bodo za Hit konkurentke tudi za naslov državnega prvaka. zoi 2014 Salzburg še upa v polom Sočija SALZBURG - V Salzburgu še vedno niso opustili upov, da bi gostili zimske olimpijske igre leta 2014. Če bi ruskim prirediteljem v Sočiju spodletelo pravočasno zgraditi vso olimpijsko infrastrukturo, so v mestu ob reki Salzach več kot pripravljeni vskočiti in gostiti olimpijce z vsega sveta. Salzburška deželna glavarka Gabi Burgstaller je v intervjuju za časnik WirtschaftsBlatt zaupala, da se na Solnograškem lahko že pohvalijo s skoraj vsemi športnimi objekti, zato so pripravljeni odmrzniti ponudbo, če bi jih Mednarodni olimpijski komite (MOK) prosil za kaj takega. Avstrijski tisk ob tem razkriva, da so v Sočiju, gostitelju zimskih OI po izboru MOK, zgradili komaj 20 objektov od 250 potrebnih za izvedbo iger. V ruskem letoviškem kraju tako zaradi ekonomske krize še sploh niso našli primernega gradbenega podjetja za dokončanje ledne dvorane in več hotelov. košarka - NBA Nesterovič blizu rekorda INDIANAPOLIS - Slovenski košarkar Rašo Nesterovič je v tekmi lige NBA prikazal bleščečo predstavo. Za moštvo Indiana Pacers je namreč v 36 minutah na domačem parketu proti Atlanti dosegel kar 21 točk, s čimer se je zelo približal najboljšemu dosežku izpred sedmih let, ko je v dresu San Antonia dosegel 24 točk.Indiana je sicer doma s 113:96 ugnala moštvo Atlanta Hawks. Tudi druga statistika je Nesteroviču precej naklonjena: sedem skokov, pet podaj, dve ukradeni žogi in tri blokade so le pika na i izvrstnemu dosežku 32-letnega Ljubljančana. Ostali: L.A. Lakers - Chicago 116:109 (Vujačič tri točke za LA v 19 minutah). Memphis - Sacramento 109:94 (Beno Udrih 11 točk, dva skoka, pet podaj in imel štiri ukradene žoge za Kingse v 27 minutah), Orlando - Toronto 103:90 (Andrea Bargnani 5 točk, 3 skoki, 1 pridobljena žoga, 1 blokada v v 23 minutah) gimnastika Petkovšek prvi presegel mejo 1000 točk LOZANA/LJUBLJANA -Slovenski telovadec Mitja Petkovšek je kot prvi v zgodovini točkovanja svetovnega pokala Mednarodne gimnastične zveze (FIG) na lestvici zbral preko 1000 točk. Petkovšek ima na prvem mestu na bradlji kar 1016,34 točke, na prvem mestu lestvice pa je sezono svetovnega pokala končal tudi Aljaž Pegan, ki ima na drogu 714,12 točke. Danes dopoldan so namreč pri FIG izdali najnovejše lestvice po minulem svetovnem pokalu v Stuttgartu in končanem azijskem prvenstvu v Dohi. O prevladi Mitje Petkovška, svetovnega in evropskega prvaka na bradlji, dovolj zgovorno priča dejstvo, da ima njegov najbližji zasledovalec na lestvici Francoz Yann Cucherat »zgolj« 461,56 točke na drugem mestu, tretji pa je olimpijski prvak Kitajec Li Xiaopeng (453,05). odbojka - All Star Volley Med reprezentanti Manià, Černica pa (še) ni MILAN - V Monzi bo 26. novembra ekshibicijska tekma All Star Volley, na kateri se bo italijanska moška odbojkarska reprezentanca pomerila z najboljšimi tujci, ki letos nastopajo v italijanski A1-ligi. »Azzurre« bo vodil Andrea Anastasi, ki je včeraj objavil seznam 14 vpoklicanih. Med njimi so vsi udeleženci olimpijskih iger v Pekingu, poleg njju pa sta še Števerjanec Loris Mania in Andrea Sala. Loris, ki je lani prav ob tej priložnosti prvič oblekel reprezentančni dres, si bo mesto libera delil z Mirkom Corsanom, na podajalskem mestu bosta igrala Ver-miglio in Meoni, na centru Mastrangelo, Bovolenta, Birarelli in Sala, na krilu Mrtino, Cisolla, Zlatanov in Paparoni, na korektorju pa Fei in Gavotta. Goriškega odbojkarja Mateja Čer-nica, ki je zelo dobro okreval po poškodbi, torej (še) ni med reprezentanti,. Proti italijanski izbrani vrsti bodo nastopili tujci, ki jih bosta vodila Angelo Lorenzetti in Piero Molducci. Ekipo »Ostalega sveta« bodo sestaljvali: podajalci: Esko, Rodriguinho; centri: Kral, Hub- Loris Manià kroma ner, Felizardo, Bontje; napadalci: Endres, Kaziyski, Bravo, Swiderski; korektorja: Omrcen, Nikoliv; libero: Henno. Pri Martini Franci odslovili trenerja TARANTO - Ekipa Martine Franca, pri kateri igra tudi slovenski odbojkar Matej Černic, je včeraj zaradi slabih rezultatov v A1-ligi odslovila brazilskega trenerja Radamesa Lattarija. V kratkem bodo sporočili ime novega trenerja. / ŠPORT Četrtek, 20. novembra 2008 23 umetnostno kotalkanje - SP na Tajvanu Romanova dobro opravila svojo nalogo v obveznih likih Kot lani v Avstraliji je bila 11., za konkurentkami za kombinacijsko zlato pa je zaostanek majhen KAOHSIUNG - Drugič zapored enajsta! Tanja Romano je na svetovnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju na Tajvanu dosegla v obveznih likih natančno enako uvrstitev kot lani v Bris-baneu, bila pa je precej boljša kot leta 2006, ko je v španski Murcii pristala šele na 20. mestu, medtem ko je bila na prvenstvih od leta 2003 do leta 2005 vsakič 8., v krstnem nastopu na članski ravni leta 2002 v nemškem Wupperta-lu pa šesta. Bolj kot končna uvrstitev je bil za Tanjo včeraj pomemben zaostanek za najnevarnejšima tekmicema v boju za kombinacijsko zlato, Perezevo in Gi-menovo. In tu so vesti razveseljive. Tanjin zaostanek za Špankama, Perezova je bila 7., Gimenova pa 10., ni velik, tako da se poletovki tudi letos že nasmiha zlato v kombinaciji, pod pogojem, seveda, da v današnjem (short) in jutrišnjem (long) prostem programu, kjer je na članski svetovni ravni nepremagana že vse od leta 2003, ko je bilo prvenstvo v Buenos Airesu, tekmuje kot zna. Tanja je včerajšnjo tekmo v obveznih likih v športni dvorani mestne univerze začela zelo slabo. V prvem obveznem liku je bila zelo napeta in je zagrešila vrsto napak, tako da je za nastop dobila povprečno oceno 7,2 točke. Toda naša šampionka se je že v drugem liku pobrala in poskrbela za odličen nastop, s čimer je potrdila, da je tudi v tej zvrsti (kjer meri moči proti specialistkam, ki se ukvarjajo samo s to discipli- no) nadvse konkurenčna. Zelo dobro je izpeljala dvojno trojko in prejela povprečno oceno 8,0. Popoldanski spored se je začel z zanko (7,6 točke), četrti lik, paragraf proti trojki, pa ji je navrgel povprečno oceno 7,7 točke. Strnjeno: zelo slab začetek, odločna reakcija in solidno nadaljevanje. Zmagovalni oder je skoraj povsem enak lanskemu na Gold Coastu pri Bris-baneu. Svetovna prvakinja je vnovič postala Nemka Sandra Woyciechowski, Italijanki Candida Cocchi (2.) in Cristina Giulianini (3.), slednja je leta 2005 v Rimu osvojila zlato medaljo, pa sta si zamenjali mesti. Slovenke so se odrezale slabo. Lucija Mlinarič je zasedla šele 16. mesto in bo težko ponovila lanski izjemen uspeh, ko je bila v kombinaciji 2. za Romanovo. Najboljša je bila z 12. mestom varovanka Sama Kokorovca Nika Ar-čon, ki pa je po dobrem začetku popustila. Teja Arčon je bila 18. Skupno je nastopilo 30 tekmovalk. Tanja Romano je na svetovni ravni v kombinaciji in prostem programu nepremagana že celih pet let kroma balinanje - ZSŠDI Zimska sezona: danes in jutri za »trojke« Danes in jutri bo v Domu pristaniških delavcev pri Briščikih na sporedu prvo tekmovanje zimske sezone v okviru delovanja balinarske komisije pri ZSŠDI. Med seboj se bodo pomerile trojke, ki so bile sestavljene s pomočjo žreba. Prijavilo se je 16 trojk, iz skoraj vseh zamejskih društev. Med nastopajočimi žal ni predstavnikov Zarje, ki so skušali s tem počastiti spomin pred dnevni mnogo prezgodaj preminulega neutrudnega člana Zorka Petarosa. Vsi balinarji bodo nastopili danes v dveh obratih. Prvi se bo pričel ob 18. uri, drugi pa okoli 19.30. Nato bodo odigrali še četrtfinale, tako da bodo za jutrišnji polfinale ostale še štiri ekipe, ki se bodo borile za najvišja mesta. Prvi dve uvrščeni trojki bosta nagrajeni z zlatimi kolajnami. Balinarska komisija namerava v bodočnosti še organizirati podobna tekmovanja, ki bodo sicer v različnih zvrsteh na sporedu približno vsak mesec. □ Obvestila ZSŠDI sporoča, da bo fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger v Prosvetnem domu na Opčinah (ul.Ricreatorio 1) ta teden odprta vsak dan od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00. daljinsko plavanje - Luka Zidarič je letos drugič prejel nagrado šola in šport Poleti zamenja bazen z morjem Letos je tekmoval na krajših razdaljah do 5 km, naslednje leto pa želi nastopiti tudi na razdalji 10 km - Povabilo iz ekipe Fiamme Oro obvezni liki Zlato Nemki, ostali kolajni Italijankama 1. Sandra Woyciechowski (Nem) 2. Candida Cocchi (Ita) 3. Cristina Giulianini (Ita) 4. Inga Korr (Nem), 5. Maria Emilia Albertarelli (Arg), 6. Marianglese Mantuano (Arg), 7. Alba Perez (Špa), 8. Niquel Garcia (ZDA), 9. Anabella Mendoz (Arg), 10. Monica Gi-meno Coma (Špa), 11. Tanja Romano (Ita), 12. Nika Arčon (Slo)..., 16. Lucija Mlinarič (Slo)..., 18. Teja Arčon (Slo). Nastopilo je 30 tekmovalk. Med dobitniki nagrade šola in šport je bil tudi letos Luka Zidarič iz Padrič, dijak višje srednje šole Žiga Zoisa. 18-letni nagrajenec se že štirinajst let ukvarja s plavanjem, že dve leti pa je tekmovalno dejavnost v bazenu dopolnil še z nastopi v daljinskem plavanju. »V bistvu redno tekmujem v daljinskem plavanju šele od junija lani. Prvič sem se sicer preizkusil že pred tremi leti, ko je meni in ostalim sotekmovalcem to disciplino predstavil bivši trener pri Ederi Dino Schorn, ki je bil tudi član reprezentance v daljinskem plavanju,« je pojasnil Luka, ki je svojo športno pot začel pri Boru, nato pristopil k Ederi, že dve leti pa je član tekmovalne skupine pri tržaškem klubu Rari Nantes Trieste. Tekmovalna sezona Luke se v bistvu nikoli ne zaključi. Od septembra do julija trenira v bazenu vsak dan (le ob nedeljah ne) po dve uri. Treninge v bazenu od maja dalje dopolnjuje še s plavanjem na daljše razdalje v mor- ju. Od julija do septembra pa trenira izključno v morju in tekmuje na tekmah v daljinskem plavanju. »Počitka je torej bolj malo. Med zimsko sezono se treniranje ne razlikuje od treningov plavalcev, ki tekmujejo izključno v bazenih. V tem delu sezone, ko tekem v daljših razdaljah ni, sodelujem z ekipo na deželnih tekmovanjih. Lani sem plaval večinoma delfina, letos pa se želim preizkusiti tudi v drugih zvrsteh,« je povedal Luka. Od junija do septembra je letos redno nastopal na italijanskem etapnem prvenstvu v daljinskem plavanju. Na tekme se je pripravljal v tržaškem zalivu: »Navadno sem plaval s prijateljem v Barkovljah: od križišča pri Miramaru do barkovljanskega porti-ča in nazaj, torej približno 5 kilometrov. Včasih sem treniral tudi v Se-sljanu,« je obrazložil Luka. Tekmoval je na krajših tekmah, torej na razdalji od 2 do 4,5 km, le v Caldonazzu na Tridentinskem se je preizkusil na razdalji 10 km. »Ker so tekme na dalj- odbojka - Konec tedna začetek 1. ženske divizije na Tržaškem Kontovelke obdržale ogrodje lanske D-lige Novinec Breg/Bor za čim bolj miren obstanek Konec tedna se začenja prvo pokrajinsko člansko prvenstvo na Tržaškem, to je 1. ženska divizija, v katerem nastopa deset ekip. Lani v tem prvenstvu nismo imeli svojega predstavnika, letos pa bomo imeli kar dva: Breg/Bor Zadružna kraška banka, ki je lani osvojil prvo mesto v 2. diviziji in Kontovel, ki je obenem izpadel iz D lige in napredoval iz 2. divizije (nastopi pa lahko samo z eno ekipo). V D ligo napreduje prvouvrščena ekipa, zadnji dve pa izpadeta. Med našima ekipama najvišje cilja Kontovel, ki ga letos prvič vodi Lajris Žer-jal. Kontovelke lahko računajo na doprinos skoraj vseh igralk, ki so lani nastopale v D ligi, saj je ekipo zapustila le Sabrina Bukavec. Mesto v prvi ekipi pa so si priborile tudi mladinke Vera Balzano, Ma-dalena Pernarcich, Ilenia Cassanelli in Giu-lia Antognolli, ki so bile lani med najbolj zaslužnimi za napredovanje iz 2. divizije. V takem sestavu se lahko varovanke Laj-ris Žerjal, za katero je to prva trenerska izkušnja na članski ravni, potegujejo za najvišja mesta. Tereza Pertot (Kontovel) kroma Združena ekipa Bora in Brega, ki je lani napredovala iz 2. divizije, pa si bo skušala čim prej zagotoviti obstanek v ligi. V primerjavi z lansko sezono ni več podajalke Kaje Koren, ki obiskuje univerzo v Ljubljani, ekipi pa so se pridružile Borovi od- Mateja Cossutta (Breg/Bor ZKB) kroma bojkarici Karin Desco in Ivana Mahorčič, ter Alessia Piccinino in izkušena Viviana Martincich, ki sta lani igrali pri Poggiju 2000 v 1. diviziji. Trener Smotlak ima tako na razpolago velik izbor igralk, najboljša lastnost ekipe pa bo verjetno prav tako kot lani velika homogenost. Februarja pa bo ekipo zapustila Mateja Cossutta, ki bo nekaj mesecev študirala v tujini. KONTOVEL: Meta Starc (letnik '83), Veronika Zuzič ('84), Martina Lisjak, Neža Kapun (obe '86), Tereza Pertot ('87), Federica Micussi, Anja Zuzič, Ivana Mi-lič (vse '88), Alenka Verša ('89), Madalena Pernarcich ('90), Vera Balzano, Ilenia Cas-sanelli (obe '91), Giulia Antognolli ('92). Trener: Lajris Žerjal BREG/BOR ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA: Viviana Martincich ('76), Deborah Virgilio ('79), Karin Desco ('85), Martina Richiardi, Andreja Koren, Mateja Cossutta, Ivana Mahorčič (vse '86), Ales-sia Piccinino, Laura Venier, Sara Carciot-ti (obe '87), Roberta Boscolo ('88), Giulia Boz, Martina Starec (obe '90), Veronika Žerjal ('91). Trener: Saša Smotlak SPORED 1. KROGA: Roiano/Gret-ta/Barcola - Kontovel (v nedeljo ob 11.uri v Ul. Della Valle), Oma - Virtus, Libertas - Altura, Breg/Bor Zadružna kraška banka - Volley 3000 (v nedeljo ob 19. uri na Stadionu 1. maj), Poggi 2000 - Volley Club. še razdalje (10 km je tudi olimpijska disciplina op. a.) na primer na Siciliji, v Liguriji in Toskani, sem se usmeril na krajše razdalje, ki potekajo bližje,« je izbiro tekmovanj utemeljil Luka, ki je letos sodeloval na sedmih etapah državnega prvenstva v krajših razdaljah. To mu je omogočilo tudi uvrstitev na absolutno lestvico, kjer je bil 20. v konkurenci 600 plavalcev - ago-nistov, med juniorji pa je zasedel peto mesto. Letos je stekla tudi prva izvedba deželnega prvenstva, ki je potekalo v Sesljanu. Tu je bil Luka prvi med juniorji in drugi absolutno. Udeležil se je tudi 5,6 km dolge tekme v Rovinju in prvega swim maratona (5 km) v piranskem zalivu, kjer je tudi dosegel zelo dobre rezultate. Po zimski sezoni želi Luka, ki ga junija čaka matura, že maja začeti s tekmovanji: »Letos bi rad tekmoval konstantno tudi na daljših razdaljah,« je potrdil. Po letošnjih dobrih nastopih ga je na enomesečne treninge povabila tudi poklicna-vojaška tekmovalna skupina Fiamme Oro: »Ne vem še, če se bom treningov udeležil, saj imam takrat ravno maturo. Zelo rad bi se jim pridružil, saj bi tam lahko en mesec redno treniral izključno z ekipo, ki tekmuje v daljinskem plavanju,« je Luki nekoliko žal, ampak verjame, da bo lahko vseeno izkoristil vabljivo ponudbo, ki bi mu lahko kdaj odprla tudi vrata poklicnega športnega udejstvovanja. »Sicer pa je še zgodaj za načrte, saj sem še mlad. Navadno postaneš izpiljen plavalec na takih razdaljah šele kasneje,« je pristavil padriški plavalec, ki je letos tekmoval tudi po dvakrat na teden, v sobotah in nedeljah. Dneva za regeneracijo ni potreboval, edini pripomoček na desetkilometrskih tekmah pa je bil energetski gel, ki ga je zaužil kar med plavanjem. Doslej se je Luka na olimpijski 10 km razdalji preizkusil samo v jezeru: »Pogoji v jezeru so seveda boljši. Nimaš težav s suhim grlom in navadno ni valov. V morju pa se moraš paziti meduz in tudi vreme neposredno vpliva na razburkanost, tokove in valove. Tekme v jezeru pa so bolj izjema kot pravilo,« ugotavlja bodoči geometer, ki enkrat tedensko obiskuje tudi tečaj angleščine, ob nedeljah pa igra tudi golf: »Začel sem pred letom dni, po treh tekmah pa sem že dosegel dovolj točk, da so me vključili v lestvico,« je še dodal Luka. (V.S.) 24 Četrtek, 20. novembra 2008 ŠPORT / zbornik 2008 - Predstavili so ga v Prosvetnem domu na Opčinah Pregled športnih dogodkov in bogato slikovno gradivo Uredil ga je Branko Lakovič - Nagradili mlade ustvarjalce - Razstava Slovenkih športnih iger 500 strani, 2 jezika (slovenščina in italijanščina), 27 športnih panog, kar 490 slik, nekaj stotin športnikov 57 naših društev s tržaškega, goriškega in videm-skega konca naše dežele. Zbornik slovenskega športa v Italiji 2008 (v celoti dvojezičen), ki je izpod peresa upokojenega športnega novinarja Branka Lakoviča izšel že dvanajstič zapored, je nadvse bogat in pester. Na naslovnici, ki je letos v celoti v modri barvi, je Lakovič izbral portret števerjanskega odbojkarja Lorisa Maniaja, ki je bil v letošnji sezoni prav gotovo naš najbolj uspešen športnik. »S prvoligašem Montichiari se je uvrstil v play-off in z državno reprezentanco si je izboril nastop na olimpijskih igrah v Pekingu, kamor pa Loris ni odpotoval, saj ga je selektor Anastasi zamenjal s Corsa-nom. Vseeno je Loris lahko dober zgled za vse naše mlade športnike,« je dejal urednik Zbornika Branko Lakovič, ki v prvem delu knjige ponuja kronološki pregled športnih dogodkov. Sledijo poročila sodelavcev (kar 21) o posameznih športnih panogah in nazadnje še najboljše nagrajene izdelke likovnega in literarnega natečaja »Drobci iz športnega sveta«. Predsednik ZSŠDI (glavni pokrovitelj publikacije) Jure Kufersin je v svojem uvodniku, na začetku Zbornika, poudaril pomen tovrstnih pobud. Profesor Ivan Peterlin, ki je sinoči v dvorani open-skega Prosvetnega doma tudi predstavil Lakovičevo publikacijo (natiskali so 500 izvodov), pa je poudaril, da je to pravi »maratonski podvig«. »Pred sabo imamo namreč dokument, poln novih in izvirnih pričevanj, nove dokaze naše izrazite vitalnosti. Česa podobnega ne najdemo v tukajšnjem italijanskem prostoru, pa tudi v Sloveniji ne,« je pred številnim občinstvom opozoril Peterlin, ki je obenem pohvalil mlade ustvarjalce natečaja ZSŠDI »Drobci iz športnega sveta« (prejeli so kar 222 likovnih izdelkov osnovnošolcev in 67 literarnih izdelkov nižješolcev). Nagrajenci natečaja »Drobci iz športnega sveta« (na sliki zgoraj). Na sliki spodaj, v ozadju od leve proti desni avtor Zbornika Branko Lakovič, predsednik ZSŠDI Jure Kufersin in profesor Ivan Peterlin kroma V Prosvetnem domu je od včeraj na ogled tudi razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger. Literarni nagrajenci: Jennifer Antonini (NSŠ S. Kosovel, mentor Erika Co-sutta), Nina Bembi (Igor Gruden, Jadrana Gabrovec), Sofia Carciotti (SV. Ciril in Metod, Vilma Purič), Ivana Curri (Srečko Kosovel, Erika Cosutta), Ajlin Visentin (Igor Gruden, Jadrana Gabrovec), Da-ša Daneluzzo (Gruden, Elena Sancin), Te-reza Hussu (Kosovel, Erika Cosutta), Sebastian Pelikan (Kosovel, Mira Starc), Marko Sancin (Kosovel, Erika Cosutta), Matija Vidoni (Kosovel, Erika Cosutta). Likovni nagrajenci: Katharina Car-li (OŠ Pinko Tomažič, mentor Robert Mozetič), Kristian Castellani (A. Černi-goj, Elizabeta Prašelj), Andrea Castriot-ta (Kajuh-Trubar, Carmen Cosma), Mat-tia Del Latte (A. Sirk, Bruna Visintin), Jaren Diviacco (Tomažič, Eleonora Zu-pancich), Ivan Galaverna (Fran Milčinski, Srečka Tul), Mattia Milanese (Fran Erjavec Štandrež, Elena Zulian), Nikolaj Pav-letič (Fran Erjavec Štandrež, Elena Zu- lian), Ivo Ušaj (Josip Jurčič, Leonida Gruden), Samuel Zavadlav (Fran Erjavec, Elena Zulian). (jng) namizn tenis C2-liga: V Huminu kot po olju MOŠKA C2-LIGA V Huminu je šlo vse kot po olju, seveda v korist zgoniške ekipe. Kra-šovci so gostiteljem pustili le en niz, kar priča o razliki v kakovosti igralcev na eni ali na drugi strani in koliko različna je moč postav v tej deželni ligi (Kras je skoraj z istim rezultatom zgubil proti Rangersom). Tehnična raven je bila precej različna, tako da je odnesel od tekme kapetan Bole in ostali le lažji trening. (M.M.) Gemona - Kras 0:5 Iacono - Edi Bole 0:3 (3,8,3); Di Giusto - Tom Fabiani 0:3 (16,8,6); Ciancio - Gianni Rotella 1:3 -8,7,8,4); Di Giusto - Bole 0:3 (5,6,9); Iacono - Rotella 0:3 7,6,4). MOŠKA D1-LIGA Derbi proti boljši postavi iz Trsta se je za naše dobro končal. Motivacija je prispevala h končnemu izidu in zmagi. Tokrat se je izkazal najmlajši v ekipi. Simone Giorgi je v zadnjem mesecu pokazal kar lep napredek in večjo zbranost pri udeja-njenju taktike. Najbolj zanimivo je bilo zadnje srečanje nedeljske tekme, ko se je Simone srečal z najboljšim tržaške ekipe. Vodil je že v setih dva proti nič, nakar je Lana pospešil ritem in bil bolj aktiven pri napadih. V zadnjem setu je začel Simone z antici-pacijo spina in tako že vodil 10 : 6. Nasprotnik je nadoknadil. Pri stanju 10 : 9 je prišlo do dolge izmenjave napadov iz ene in druge strani, Simone je vrnil kar 5 zaključnih žog in v poslednjem premagal nasprotnikovo polovico mize. Vsekakor gre pohvaliti ostale tekmovalce Krasa Doljako-vo in Ridolfija, ki sta do konca obdržala pravo borbenost in voljo do zmage. (M.M.) Kras - Trieste Sistiana »A« 5: 2 Sonja Doljak - Pulecio Rojas 0:3 (9,10,8); Simone Giorgi - Bradaschia S. 3:1 (6,5,-11,10); Sandro Ridolfi -Lana 3:2 (8,6,7); Giorgi - Pulecio Rojas 3:1 (-10,106,9); Doljak - Lana 3:0 (7,7,10); Ridolfi - Bradaschia 3:0 (1,5,2); Giorgi - Lana 3:2 (6,6,-5,-4,9). nogomet - Ljubitelji Sovodenj Izgubili praktično že dobljeno tekmo Sovodnje - Fincantieri 2:3 STRELCA: Peteani Vasja v 30 min. in Visintin v 55.min. LJUBITELJI SOVODNJE: Gri-maz, Peteani Marco (Tomsič), Pahor, Sartori, Černic, Marussi, Peteani Vasja, Cescutti, Visintin (Mihalj), Fajt, Bellini. Sovodenjski ljubitelji so v soboto naredili pravi samomor, saj so neverjetno zgubili praktično že dobljeno tekmo proti skromni ekipi iz Tržiča. V prvem polčasu so domačini napadali in prešli v vodstvo z Vasjo Peteani, ki je silovito streljal izven kazenskega prostora in premagal vratarja ladje-delničarjev. Ko je v začetku drugega polčasa Visintin podvojil z lepim strelom z glavo, je vse kazalo, da je bila zmaga že zagotovljena. Odtlej pa domačinom kot da bi se ugasnila luč. Ekipa se je praktično usedla in dovolila nasprotnikom, da so v pešcici minut dosegli kar tri zadetke in obrnili rezultat v svojo korist. Tudi sodnik se je prečudil situacije in v 90. minuti širokosrčno dosodil enajstmetrovko za So-vodenjce, vendar izenačenja nismo dočakali. Ko je Sartori zastreljal najstrožjo kazen, je bilo vsem jasno, da dan ni bil pravi. V soboto bodo plavobeli gostovali v Porpettu. Začetniki niso igrali Tekma prvenstva začetnikov med Pomladjo B in Esperio, ki bi morala biti včeraj v Repnu, niso odigrali, ker se nasprotniki niso predstavili na igrišču, ne da bi o svojo odsotnosti obvestili domače društvo. Strelec prvega gola Vasja Peteani DANES NA OPČINAH SK Brdina bo predstavila pobude ob 20. obletnici Smučarski klub Brdina se pripravlja na slovesno praznovanje 20. obletnice svojega delovanja, osrednja proslava pa bo v soboto, 29. novembra. Na vrsti bo tudi serija drugih pobud, ki jih bodo predstavili danes v dvorani Zadružne kraške banka na Opčinah. Med drugim bodo predstavili dvojezično brošuro in DVD plošče z naslovom »20 let športa in zabave!«. Danes bo tudi nagrajevanje zmagovalcev natečaja ex tempore »Smučarski utrinki«, ki ga bo vodila grafična oblikovalka in likovna pedagoginja Jasna Merku. PLANINSKI SVET Prenešen pohod spdt na Volnik SPDT obvešča člane, da iz tehničnih razlogov smo morali spremeniti datum izleta na Volnik. Pohod bo v soboto, 29. novembra 2008. Dodatne podatke vam bomo pravočasno sporočili. (Odbor SPDT) Izlet SPDT v Brkine V nedeljo, 30. novembra 2008 nas bo Slavko popeljal v Brkine. Zbirališče bo ob 8.00 uri pri cerkvi v Bazovici. Z osebnimi avtomobili se bomo podali v Tatre in naprej do vasi Rjavče. Od tu se bomo napotili, po lepi gozdni poti v dolino reke Smagurka do mlina Bizaj in nadaljevali po gozdni cesti do vasi Ostrožno Brdo, zavili levo in dospeli do nekdanje Partizanske bolnice. Po kratkem postanke se bomo spustili do kmetije Šmagur in se vrnili v Tatre. Lepa, krožna pot predvideva dobre štiri ure nezahtevne hoje in je primerna za vse. Možna bo tudi krajša varjanta, tri ure hoje. Vse dodatne informacije Vam nudita Slavko tel. 040/228118 ali Vojka 040/2176855. (S.S.) Zaključni večer SPDT Za zaključni večer vabimo vse člane in prijatelje, ki so na izletih, srečanjih in ostalih prireditvah, ujeli v svoje fotoaparate najrazličnejše trenutke društvenega življenja, da čimprej posredujejo svoj dragoceni material odbornikom SPDT za pripravo projekcije, ki jo bomo predvajali na zaključnem večeru. Za informacije pokličite na št. 338.5953515, odgovarja Katja Starec. (M.P.) Simpozij o Dr. Henriku Tumi Ob 150.letnici rojstva dr. Henrika Tume, enega največjih predstavnikov slovenskega javnega življenja na koncu 19. stoletja in v prvih tridesetih letih 20.stoletja, pripravljata SPDT in NŠK posvet o tem velikem človeku, pravniku, politiku, publicistu, alpinistu in domoznanskem pisatelju. Na Trst je bil Tuma še posebno navezan, saj je našel tu svoje prvo službeno mesto. Pozneje je bil zaposlen kot sodnik v Tolminu, nakar si je v Gorici odprl zasebno odvetniško pisarno. Ob intenzivnem javnem delovanju je stalno zahajal v gore. Posvečal se je planinstvu, alpinistiki in raziskovanju domačih in tujih gora. Kot njegov sodobnik, dr. Julius Kugy je še najinten-zivneje raziskoval Julijce. Med plezanjem je sistematično raziskoval in zapisoval geografska imena naših gora. Posvet bo v petek, 28. novembra 2008 v bivšem Narodnem Domu v Trstu v ul .F. Filzi ob 16.30. Polijedrično osebnost dr. Henrika Tume in njegov doprinos na kulturnem, socialnem, gospodarskem, političnem, alpinističnem in jezikovnem področju bodo osvetlili Branko Marušič, Boris Gom-bač, Fulvij Živec, Dušan Čop in Milan Pahor. Tumo človeka pa bosta z lastnimi pričevanji približala njegova vnuka. (M.P.) Martinovanje na Vipavskem Pri Slovenskem planinskem društvu v Gorici namenjajo veliko pozornost druženju, oziroma prirejanju pobud, kjer se dobivajo starejši in mlajši člani, spoznavajo kulturne in naravne znamenitosti krajev v neposredni bližini Gorice. Cilj letošnjega martinovanja je bila Vipavska dolina z vodenim ogledom Vipavskega križa in Ajdovščine. Nedeljsko popoldne se je sklenilo z družabnostjo na kmečkem turizmu. Da ne bi bilo težav s poostrenim nadzorom na cestah, ki so ga pri policiji napovedovali že nekaj tednov pred Martinom, so se planinci odpeljali na Vipavsko z avtobusom. Prvi postanek je veljal Vipavskemu križu, ogledu arhitekturnih zanimivosti, seznanitvi z bogato in razgibano zgodovino kraja, ki je kot kaže nastal že v rimskem času, ko naj bi bila na mestu sedanje župne cerkve nekakšna vojaška postojanka. V bližini cerkve je prvi teden v novembru, leta 1563, pridigal Primož Trubar, na kar opozarja spominsko obeležje. Vodička g. Jana Beguš nas je popeljala skozi ozke uličice, nas opozorila na vrsto arhitekturnih zanimivosti, stopili smo tudi v kapucinsko cerkev, ki se ponaša z veliko (16 kv. metrov) baročno sliko sv. Trojice, se seznanili z življenjem in pisateljskim delom Janeza Svetokriškega. Drugi postanek je veljal ogledu rimskodobne Ajdovščine, ostankov stolpov in obzidja ter v muzejski zbirki predstavljenih izkopanin iz tega obdobja. V muzejskih prostorih je tudi zanimiva in bogata (okrog 2 tisoč eksponatov) zbirka fosilov Stanislava Bačar-ja. Večina eksponatov je iz Goriškega, oziroma Primorskega prostora. Tretji in zadnji postanek je bil na kmečkem turizmu na Vitovljah v prijetnem vzdušju, ob glasbi, družabnih igrah, skupni večerji in obisku v kleti ter pokušnji domače kapljice. GLEDALIŠČE / GORIŠKI PROSTOR Petek, 21. novembra 2008 25 glasba - Slovensko stalno gledališče in Mediterraneo Folk Club Koncert skupine Gai Saber Okcitanska glasbena tradicija, besedila srednjeveških trubadurjev in sodobna glasba v soboto ob 21. uri V soboto, 22.novembra, bo v tržaškem Kulturnem domu društvo Mediterraneo Folk Club poskrbelo za sugestiven utrinek iz sveta okcitanske manjšinske jezikovne skupnosti v Piemonteju. V sklopu že tradicionalnega niza Okna Medite-rana bo tokrat gost večera skupina Gai Saber iz Cunea. Hranitelji antičnega jezika, ki spominja na zgodbe srednjeveških trubadurjev, si od leta 1992 prizadevajo za širitev literature, ki izhaja iz povezave okcitanskih plesnih ritmov in pesmi trubadurjev z zvoki sodobne glasbe. Člani skupine uporabljajo tradicionalna glasbila kot so dude, gironda, harfa, bod-hran, provansalski bobni in flavte, vključno z elektronskimi zvoki in v duhu sodobnih priredb. Ime Gai Saber je skupina povzela po srednjeveškem trubadurskem tekmovanju. Posnela je že štiri cd plošče in redno nastopa na mednarodnih folk festivalih. Leta 2007 je predstavljala okcitansko glasbo in kulturo na proslavi Unesca za zaščito kulturne dediščine v Rimu. Skupina Gai Saber promovira tudi didaktične dejavnosti za šole s spoznavanjem vseh izrazov okcitanskega jezika in kulture. Sobotni koncert v dvorani Slovenskega stalnega gledališča bo nosil naslov Mediteranske morske poti, začel pa se bo ob 21. uri. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jutri, 21. novembra, ob 20.30 / Olympe de Gouges: »1791 deklaracija o pravicah žensk in meščank javno branje«. Dramaturginja in režiserka Sabrina Morena. Igrajo: Marcela Serli, Sara Bei-nat, učenci zavoda Dams in posebni gostje. V četrtek, 27. novembra, ob 19.30 / Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. (Red K, italijanski nadnapisi in varstvo otrok). Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada Luigi Pirandello: »Sei personaggi in cerca d'autore«. / Nastopa Compagnia del Teatro Carcano, v režiji Giulia Bo-settija. Nastopajo: Giulio Bosetti, Antonio Salines, Silvia Ferretti, Nora Fuser in Marina Bonfigli. Urnik: od jutri, 21. do 30. novembra, ob 20.30, ob torkih in sredah ob 16.30. SOVODNJE Kulturni dom V petek, 28. novembra ob 20.30 / Marco Tassara: » Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. GORICA Kulturni dom V soboto, 22. novembra ob 20.30 / 18. gledališki festival "Castello di Gorizia": »Ailoviù!? il musical«.Gledališko združenje »Stella« (Picena - MC). V petek, 28. novembra, ob 20.45 / Furlansko gledališče »Prime che arivin cuatri« Sare Chiarcos in Tommasa Pa-cile. Gledališka skupina "Sipario!" - Fa-gagna (Videm). Gledališče Verdi Jutri, 21. novembra, ob 20.30 / Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. Nastopa SSG. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 24. novembra, ob 20.00 / »Stekli psi«. Nastopa: SNG Nova Gorica. HRPELJE Kulturni dom V sredo, 26. novembra, ob 19.00 / Komedija »Prerekanja« v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Režija: Boris Cavaz-za. Igrajo: Bojan Emeršič, Gregor Ba-kovic in Barbara Cerar. MEDANA Kulturni dom V nedeljo, 23. novembra ob 18.00 / Marco Tassara: » Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA Cankarjev dom Irena Tomažin: »Kot kaplja morja v usta molka«, dvorana Duše Počkaj / Urnik: v soboto, 22. novembra, ob 20.00. Herbert Achternbusch: »Ella«, dvorana Duše Počkaj / Režija: Primož Ekart. Igrata: Štefka Drolc in Primož Ekart. Urnik: danes, 19. in v sredo, 26. novembra ob 20.00. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 20. novembra, ob 11.00 in 19.30 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Scapinove zvijače«. V ponedeljek, 24. novembra, ob 11.00 in ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V torek, 25. novembra, ob 19.00 / William Shakespear: »Kralj Lear«. Mala drama Jutri, 21., v soboto, 22. in v ponedeljek, 24. novembra, ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 20. novembra, ob 10.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. Jutri, 21. in v soboto, 22. novembra, ob 19.30 / Joe Masteroff, John Camber, Fred Ebb: »Kabaret«. V nedeljo, 23. novembra, ob 20.00 / William Shakespeare: » Milo za drago«. Mala scena Jutri, 21. novembra, ob 20.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. V soboto, 22. novembra, ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V ponedeljek, 24. novembra, ob 20.00 / José Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. Šentjakobsko gledališče V torek, 25. novembra, ob 20.00 / N. Romčevic: »Krivica«, gostuje teater Paradoks Društva srbske skupnosti. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V soboto, 22. novembra, ob 21.00 / "Mediterraneo Folk Club" »Koncert Gai Saber«. Gledališče Verdi G. Puccini: »Tosca« / Urnik: danes, 20. novembra, ob 20.30, v soboto, 22. ob 17.00, v nedeljo, 23. ob 16.00, v torek, 25. in v četrtek, 27. ob 20.30 ter v soboto, 29. novembra ob 16.00. Gledališče Rossetti »Hairspray«. Režija: Massimo Romeo Piparo. Nastopajo: Stefano Masciarel-li, Giovanna D' Angi, Simone Di Pas-quale. Urnik: do 22. ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 16.00. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V soboto, 22. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 17.00, 50. revija goriških pevskih zborov - Ceci-lijanka. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je skladatelju Stanku Jericiju ob 80-letnici rojstva. Kulturni dom Jutri, 21. novembra, ob 20.30 / Koncert Rithm & Blues. V četrtek, 27. novembra, ob 20.30 / Koncert skupine "Eroika" (Lj). Info: 0481-33288. Cerkev sv. Ivan V nedeljo, Kristusa Kralja, 23. novembra, ob 10.00 maša, med katero bo prepevala vokalna skupina Gloria. Po maši bo tudi koncert duhovnih pesmi. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom V soboto, 22. novembra, ob 19.00 / Koncert Harmonikarskega orkestra Zveze glasbenih šol Primorske. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 20. novembra, ob 20.00, Gallusova dvorana / In memoriam: Uroš Krek. Dirigent: Marko Letonja. Solist: Jože Kotar - klarinet Jutri, 21. novembra, ob 21.00, Gallusova dvorana / Bach Collegium Japan. Dirigent: Masaaki Suzuki. Solisti: Ha-na B^íková - sopran, Jan Kobow - tenor, Peter Kooij - bas, Robin Blaze -kontratenor. V soboto, 22. novembra, ob 20.00, Gallusova dvorana / Oto Pestner: 40 let. Osrednji koncert legende slovenske zabavne glasbe z velikim revijskim orkestrom. V torek, 25. novembra, ob 19.30, Slovenska filharmonija / Pihalni kvintet svetovnega orkestra glasbene mladine. Steffi Winker - flavta, Boštjan Lipovšek - rog, Erik Behr - oboa, Amy Zoloto -klarinet in Peter Whelan - fagot. V sredo, 26. novembra, ob 19.30, Klub CD / "Mladi mladim", Simon Krajnčan Fojkar, Aljoša Vršaj - kitarski duo; Godalni kvartet »Attacca« (Gregor Hra-bar in Klavdija Jarc - violina, Valentin Štante - viola, Alenka Hrabar - violoncello). V četrtek, 27. in v petek, 28. novembra, ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Andrés Orozco-Estrada. Solist: Peter Jablonski. V nedeljo, 30. novembra in v ponedeljek, 1. decembra ob 20.00, Gallusova dvorana / »Izvor - Origine«, sodobna plesna predstava. Koreograf: Si-di Larbi Cherkaoui. Predstavo v živo spremljata igra in petje zasedbe Sarband Ensemble. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Sred- nji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ulica 131) slikarska razstava Fulvia Cazza-dorja »Immaginaria 2008«. Na ogled do 5. decembra, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, v soboto, 22. in v soboto, 29. novembra, od 10.00 do 12.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 9. decembra je na ogled razstava Gabriele Osbich »K... Kras, k... keramika«. Odprto vsak dan, od 8.00 do 13.30 in od 16.00 do 24.00. Za info. 040-228991 (G. Osbich) in 333-8927739 (Kavarna Gruden). ŠTEVERJAN Sedež društva Briški grič: na ogled je fotografska razstava Silvana Pittolija »Števerjan v zrcalu Brd«. Muzej kmečke kulture Brincelj: ogled zbirke predmetov briške kmečke kulture po predhodnem dogovoru (tel. 334-2294517). GORICA Kulturni dom: ob 27. obletnici Kulturnega doma je na ogled skupinska razstava društva KONS. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Carducci, 2): do 15. januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481537111), vstop prost. Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vitto-ria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. V veži goriške občinske palače bodo do 30. novembra na ogled fotografije o ozemlju prve svetovne vojne. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481535764). V galeriji ARS na Travniku so na ogled do 22. novembra keramični izdelki iz prvinske peke. Razstavlja 24 avtorjev članov Kluba keramikov PD Soča iz Kanala in Centra Tullio Crali iz Gorice. LOČNIK Občinska dvorana: do 23. novembra, bo na ogled fotografska razstava »Pozdrav iz ...«. Ogled je možen ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12.30. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Pokrajinski muzej: do 21. novembra, je na ogled razstava intimnih fotografij Che Guevara. SEŽANA Kosovelov dom, Mala galerija Mira Kranjca: v torek, 25. novembra, ob 18.00 odprtje razstave instalacij Marka A. Kovačiča. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Na- javljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a, bo do 30. novembra vsak dan med 10.00 in 19.00 na ogled razstava slik Azada Karima. Mestna galerija: do 27. novembra, od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto, bo na ogled razstava slik Alek-sija Kobala z naslovom »Zrcaliti vajenca k soncu«. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg: do 23. novembra, je na ogled muzejska razstava »Razvoj žgal-niških peči pri rudniku živega srebra Idrija«. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je občasna razstava »Država Slovencev, Hrvatov in Srbov 1918-2008«. Obenem sta odprti razstavi: »Pa bodi prestol tvoj: vsak dom slovenki«, iz zbirke razglednic Mirana Škrabca in »Ko se je prelamljal svet 1914-1918«. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, (Kongresni trg 13): do 21. novembra, bo na ogled fotografska razstava, ob stoletnici rojstva italijanske igralke Anne Magnani. 26 Četrtek, 20. novembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika 1000 990 Nad našo deželo dotekajo vlažni severozahodni višinski tokovi. Jutri in v petek pa bodo v prizemlju dotekali bolj vlažni od jugozahoda. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 16.29 Dolžina dneva 9.18 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 13.04 A Nad severno in vzhodno Evropo je obsežno ciklonsko območje, nad Sredozemljem pa šibko območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi bo k nam začel pritekati razmeroma topel in postopno bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo danes postopoma krepila. Pri občutljivih ljudeh bodo z vremenom povezane težave pogoste, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje mirno, temperatura morja 15,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.29 najvišje 33 cm, ob 11.56 najnižje -12 cm, ob 17.05 najvišje 8 cm, ob 23.09 najnižje -30 cm. Jutri: ob 6.06 najvišje 39 cm, ob 12.42 najnižje -23 cm, ob 18.15 najvišje 13 cm, ob 23.59 najnižje -30 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m.............7 2000 m............2 1000 m............5 2500 m............0 1500 m............3 2864 m ...........-1 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -2/11 M. SOBOTA O-2/11 ^NAPOVED ZA DANES Na zahodnem pasu in v Alpskem svetu bo prevladovalo zmerno oblačno vreme; v Predalpah in na vzhodu pa bo spremenljivo do oblačno. Od večera se bo v nižinskem pasu lahko pojavila megla v pasovih, na Tržaškem pa rahel dež. V zahodni Sloveniji se bo pooblačilo, popoldne je ponekod na Primorskem možen rahel dež. Drugod bo povečini jasno z jutranjo meglo po nižinah. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 2, najvišje dnevne od 6 do 12 stopinj C. O GRADEC 1/11 TOLMEČ O 0/8 TRBIŽ O -1/7 O -1/4 KRANJSKA G. 2/11 O PORDENON 3/10 ČEDAD O VIDEM O 3/10 CELOVEC O 0/9 O TRŽIČ 1/8 O KRANJ o 0/9 S. GRADEC CELJE 5/12 O MARIBOR O 2/12 PTUJ O M. SOBOTA 01/12 Q> o LJUBLJANA GOR|CA rt O N. GORICA 6/10 5/^1 0 5/10 POSTOJNA 5/11 ^ 5/10 o 5/7 ČRNOMELJ I. MESTO 6/12 O .___ ZAGREB 6/13 O (NAPOVED ZA JUTRp V Alpah in na zahodu bo prevladovalo spremenljivo vreme; drugod po deželi bo pretežno oblačno do povsem oblačno z možnostjo rahlih padavin. V noči med petkom in soboto bo pihal okrepljen severni veter. Jutri se bo v zahodni Sloveniji pooblačilo, popoldne je tam še možen rahel dež. Drugod bo še povečini jasno z jutranjo meglo po nižinah. Čez dan bo začel pihati jugozahodni veter. nairobi - Ladja s tovorom za 100 milijonov dolarjev nafte Somalijski pirati zahtevajo odkupnino za savdski tanker NAIROBI - Somalijski pirati so včeraj zahtevali odkupnino za savdski tanker, ki so ga zajeli pred dnevi. Pirati naj bi medtem ugrabili še eno ladjo, indijska vojaška ladja pa je uničila plovilo piratov, poročajo tuje tiskovne agencije. »Pogajanja potekajo na ladji in kopnem,« je povedal Farah Abd Džameh, ki trdi, da je član skupine, ki je zajela savdski tanker Sirius Star. »Ko se bodo dogovorili o odkupnini, bo tanker v zameno za gotovino izpuščen,« je dodal. 332 metrov dolga ladja, na kate- ri je za 100 milijonov dolarjev nafte, je bila zajeta v soboto približno 830 kilometrov jugovzhodno od kenijske obale, zdaj pa je zasidrana v somalij-skem pristanišču Harardhere. Na tankerju je 25 članov posadke iz Velika Britanije, Hrvaške, Filipinov, Poljske in Savdske Arabije, po zagotovilih lastnika ladje pa se počutijo dobro. Pirati so medtem ugrabili še eno ladjo, že tretjo v zadnjih 24 urah. Šlo naj bi za grško ladjo s 25 člani posadke, druge podrobnosti pa za zdaj niso znane. Tudi grško pomorsko ministrstvo je sporočilo, da nima nobenih podatkov o morebitnih incidentih z ladjami, ki so v grški lasti ali plujejo pod grško zastavo. Pirati so v torek ugrabili ladji, ki plujeta pod hongkonško oz. kiribatsko zastavo. Indijska mornarica pa je včeraj sporočila, da je njena fregata, ki opravlja nadzor v Adenskem zalivu, uničila glavno plovilo piratov. Fregata je odgovorila na strele s piratske ladje, pri čemer je slednja eksplodirala, pirati pa so z nje pobegnili z dvema hitrima čolnoma, poroča dpa. (STA) bern - Svetovni dan stranišč Gumijasti »drekci« opozarjejo na problem BERN - Švicarska orzanizacija Helvetas, ki se ukvarja z mednarodno kooperacijo, je na včerajšnji svetovni dan stranišč napolnila pločnik pred glavno železniško postajo v Bernu s stotinami gumijastih reprodukcij človeških iztrebkov. Aktivisti organizacije so tako želeli opozoriti javnost na dejstvo, da v današnjem svetu kar 2,6 milijarde prebivalcev nima dostopa so stranišča, kar predstavlja vsekakor velik hihi-jenski in zdravstveni problem. Mrtva žaba v zmrznjeni špinači DUNAJ - Avstrijka, ki se je nedavno svoji družini za večerjo odločila pripraviti špinačo, je doživela neprijetno presenečenje. V paketu zamrznjene špinače se je namreč nekako znašla mrtva žaba, poročanje avstrijskega dnevnika Österreich povzema francoska tiskovna agencija AFP. 32-letna Martina, ki z družino živi na Dunaju, je pojasnila, da se ji je med odmrzovanjem špinače v posodi zdelo, da zelenjava vsebuje gručice. A žabo je vendarle odkrila šele, ko je hčerki postregla s špinačo. »Želodec se mi je obrnil. Žaba je bila mrtva, manjkal pa ji je le krak, ki se je najverjetneje odlomil, ko sem špinačo mešala v posodi,« je ogorčeno povedala Dunajčanka. Potem ko se je zaradi neljubega dogodka pritožila v supermarketu, v katerem je kupila paket zamrznjene špinače, se je njegov direktor opravičil in ji podaril paket kave, s katero bi si laže opomogla po neprijetnem odkritju. Poleg tega so ji obljubili, da bodo zadevo preiskali. Poginila najstarejša polarna medvedka OTTAWA - V ponedeljek je v živalskem vrtu v kanadskem Winnipegu pri 42 letih poginila polarna medvedka Debby, ki je bila najstarejša živeča predstavnica svoje vrste. Kot mladiček je na hladnem ruskem severu postala sirota, vzgojena pa je bila v ujetništvu. V več kot 40 letih, ki jih je preživela v živalskem vrtu, je navdušila več milijonov obiskovalcev. »Z veliko žalostjo mora živalski vrt Assiniboine v Winnipegu sporočiti, da je bila polarna medvedka Debby - eden najbolj znanih in ljubljenih polarnih medvedov na svetu - v ponedeljek evtanazirana,« so sporočili iz živalskega vrta. Dodali so, da je Debby ostala aktivna in pozorna do svojih zadnjih ur, ko je pregled potrdil odpoved več organov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. novembra 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Hrček Miha - Koza Ro-zi 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe JAdran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 20.00, 23.15, 0.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita' (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Raccontami - Capitolo II 23.20 Aktualno: Porta a porta V^ Rai Due 23.25 Aktualno: Punto di vista 23.35 Variete: Artu' (v. G. Gnocchi, E. Ca-nalis) ^ Rai Tre 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia-mo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano (v. C. Augias) 13.05 Nan.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Leonardo, sledi Neapo-lis 15.15 Variete: Trebisonda 16.00 Tg3 Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved, športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Variete: Non perdiamoci di vista 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Deželni dnevnik Rete 4 7.05 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Charlie's Angels 8.30 Nan.: Hunter 9.30 Nan.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: My Life 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 15.55 Film: La donna del West (western, ZDA, '68, r. A.V. McLaglen, i. D. Day, P. Graves) 18.40 Nan.: Tempesta d'amore 18.55 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Il gladiatore (zgod., ZDA, '00, r. R. Scott, i. R. Crowe) 1LGLADIA 6.20 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nad.: Julia 18.05 Dnevnik in rubrike 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. San-toro) 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 0.20 Film: Kiss Kiss, Bang Bang (akc., ZDA, '05, r. S. Black, i. V. Kilmer, M. Monaghan) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik, pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggiocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Distretto di polizia 8 23.30 Aktualno: Terra! 0.30 Nonsolomoda 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 6.05 Dnevnik, pregled tiska 6.15 Nan.: Prima o poi divorzio 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky & Hutch 10.10 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Wildfire 18.30 23.40 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan: Tutto in famiglia 19.35 Resničnostni šov: La Talpa 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Resničnostni šov: La Talpa 1.00 Variete: Poker1mania ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 9.00 Aktualno: Domani si vedra' 10.35 Nan.: Don Matteo 4 11.05 Nan.: Lassie 12.40 Rotocalco ADN Kronos 13.15 Aktualno: Mettiamoci al lavoro 13.55 Inf. odd.: ...Mescola e rimescola 14.30 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.45 Klasična glasba 15.35 Dokumentarec o naravi 19.00 Inf. odd.: La provincia ti informa 20.05 Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: Centennial 22.45 Il Rossetti 23.35 Inf. odd.. Mestieri che rimangono 23.55 Film: Peur bianche: paura in ospe-dale (triler) LA 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 23.10 23.40 La 7 Aktualno: Omnibus - Omnibus Life Punto Tg - Due minuti un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: La regina vergine (zgod., ZDA, '53, r. G. Sidney, i. C. Laugh-ton) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 21.10 Nan.: Stargate SG-1 0.40 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Sex and the city Nan.: The L World (T Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 15.45 Risan. nan. 9.35 Male sive celice (pon.) 10.20 Nad.: Čarodejev vajenec 10.55 Dok. oddaja: Če imaš glas, poj! 11.45 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Otroška nan.: Franc Arko: Anica 13.45 Piramida 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 Kratki dok. film: Daleč od doma 16.20 Enajsta šola (odd. za radovedneže) 17.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Dok. serija: Budizem na Slovenskem 18.00 Žrebanje Deteljice 18.10 Risanka 18.25 Nad.: Strasti 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 21.00 Nad.: Komisar Rex 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Film: Lepotica in odljudnež (t* Slovenija 2 6.30 9.30, 1.55 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 12.00 Otr. infokanal 13.05 Globus 13.35 Dok. serija: Pogled z neba 14.30 15.50 50 let televizije 14.55 Prvi in drugi 16.25 Evropski magazin 16.55 Med valovi 17.25 Mostovi - Hidak 18.00 Dnevnik Tv-Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Z glasbo in plesom 19.45 20.00 20.45 21.35 23.10 23.55 1.30 Oddaja o umetnosti glasbe in plesa: Impromptu Jasno in glasno Dok. oddaja Film: Gospodinja Nad.: Števike Film: Krogle nad Brodwayem Glasbeni dokumentarec: Planet Rock Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.15 15.45 16.15 16.45 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 22.50 23.25 0.05 11.30 12.00 18.00 18.45 19.45 19.55 20.20 20.30 21.30 22.45 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Iz arhiva po vaših željah Potopisi City folk Odmev Srečanje z... Pogovorimo se o... Med valovi (program v slovenskem jeziku) 0.00 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.15, 23.55 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Vas tedna Avtomobilizem Film: Veter (ZDA, '86, r. N. Ma-storakis, i. M. Foster, W. Hauser) Primorski mozaik Med valovi Čezmejna Tv TDD i Tv Primorka 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 23.30 Videostrani Mojca in medvedek Jaka Primorski tednik (pon.) Monitor (pon.) Epp Kultura Kmetijska oddaja Med durom in molom Kulturni utrinek (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturne diagonale, sledi Napovednik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasb. razglednica; 20.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 So-gni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila;15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in nape-vi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Dnevnik; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 11.40, 14.20 Obvestila; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Top 30; 17.00 Minute za country; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.00 Študentski val; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Galerija; 20.30 Ko-šarka-evroliga: Juventut vs. Union Olimpi-ja; 22.00 Poročila; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra; 23.20 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Mercator 23% prihranka EUR EUR 5,45 ^ 1,86 Med lipa, 900 g, kozarec Medex, Ljubljana Redna cena: 6,99 EUR 2,77 Alpska smetana Alpska smetana za stepanje, 33% m.m., 500 ml Ljubljanske mlekarne, Ljubljana Redna cena: 2,43 EUR Sir Jošt lahki, 35% m. m., 370 g Ljubljanske mlekarne, Ljubljana Redna cena: 4,03 EUR Skuta lahka, 250 g Ljubljanske mlekarne Ljubljana Redna cena: 1,34 EUR Mlado goveje podplečje brez kosti, postreženo cena za kg različni dobavitejli ^Pekarna (jrosuplji 1,49 € / kos Krajcar s semeni pšenični beli kruh s semeni, 500 g Najboljše iz Pekarne Grosuplje samo v Mercatorju + + !l 4 l J i +■ + + + + + + + + + + : ii eur + 29,99 Kuhinja z zvokom več kot 30 dodatkov Halsall V svetu igrač * * od 13.11. do 6.12.2008 + velika izbira igrač po akcijskih cenah. + + +■ + ♦ T l + + ^ ++ 4 + ¿.V 4 ♦ v ♦ V, /ff/Pfi vabljeni v: Mercator Center Koper Dolinska cesta 1 a, 6000 Koper Tel.: +386 5 66 36 830 Odpiralni ~as: od ponedeljka do petka: od 9.00 do 21.00 ure sobota: od 8.00 do 21.00 ure nedelja: od 9.00 do 15.00 ure Mercator Center Nova Gorica Industrijska cesta 6, 5000 Nova Gorica Tel.: +386 5 33 43 300 Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote: od 9.00 do 21.00 ure nedelja: od 9.00 do 15.00 ure Mercator Center Koper II Ljubljanska cesta 5, 6000 Koper Tel.: +386 5 66 26 906 Odpiralni čas: od ponedeljka do soboto: od 8.00 do 20.00 ure nedelja: od 8.00 do 13.00 ure