Li st 39. & ospoc 9 obrtniške Tečaj XXXVII narodne Ishnjajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 24. septembra 1879. Obseg: Prijazna beseda vipavskim kmetovalcem. (Konec.) Korist divjega koštanja. Kakošna goveda naj gospodarji za pitanje (debeljenje) odlocijo? Kako grozdje dobro ohranjeno v daljne kraje pošiljati. vice. Jezikoslovne opazke. (Konec.) Popotne crtice. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Gospodarske no Naši dopisi. Novicar. Gospodarske stvari tako prid bogo malo da ne rečem , skoro čisto nič dasiravno bi ravno ono med vsem sadjem Prijazna beseda vipavskim kmetovalcem. lahko največi dobičke donašalo Sčasoma vzelo bi Po vsem vremski dolini in Dornbergu itd.) naj (Konec.) pavskem okraj sadi društvo tudi lahko prodaj na Dunaj itd. samo v roke >LLl UiVičtjl , a , ICUILUU kuui , pu l aziurga uuuga nuncga oauja, LtCk leuoiuvaujc ui dnjem Primorskem (Rifenbergu, žganih vin, za izdelovanje raznega vkuhaneg recimo tudi lahko društvo svojo lastno t Sčasoma ustanovilo delovanje za po raznega fineg uheg za izdelovanje finih sadnih pio blag se pred vsem za sadjerejo in didiranega sadja itd pa tudi domovini vneti inteligentnejši kmetovalci društvo postalo bi lahko sčasoma p gospodj ekmetovalci učitelji itd. ) to je osobito gospodje duhovni, pavske kmetijske, kmetijskemu blagost vemu djerejskemu društ za to potrudili, da pridobij no- i in kaněno besedo: ravno sadjerejsko središče vi- i ju namen jene delavnosti Bre boljši posestnik prav veliko udo m b djerejskega društ bit zj e m let, še sto let, pavsko sad teg društva bomo pa še dosti dosti lahko rečemo, z trgovino, z vsem ipavsk e rei 9 še ravno tam 9 VI- smo 9 gospodje duhovni, vsi gospodje učitelj v obče vsa intelig potem pa tudi danes, ali pa še bolj v zastanku. Za vse to sem porok [, uradniki, in z lastne skušnje jaz. Tako sem s „prijazno besedo vipavskim kmetoval- iskrenim potrudom nabralo bi se prav lahko vsaj cem" pri koncu. Da pa ta beseda 200 udov, in kaj kor vsako leto nico plačati. ime t toriti? Nič druzega, ka en m forint v društve blagaj puščavi ne ostane, kakor so žalibog vse jednak dašnje pijočega v 9 doz ostale, si dovoljujem nasvetovati sledeČi prak tični način In kaj bi bilo s temi forinti? 200 forinti vzdr zavalo bi se kaj lahko veliko sadjerejsko d iz kate bi vsako leto 3000 do 9 Za vsako društvo, katero lnega odbora, k misli osnovati, treba je ri stvar v roke vzame 4000 najlepšib, sadni kupčiji najprimernejših sadnih dreves med ude razde lilo. najprej osnov« ter jo razvijati prične. Da se tak odbor tudi za vipav sko Tako bi přejel vsak ud 15 do 20 dre djerejsko društvo hitro 9 to je > po jkrajši poti } za leto hotel kupiti } sam vsaj forint, katera bi ga sicer, ako do forinte stala. Kmetov vsako jih i bi osnuje, si dovoljujem, sledeče gospode najuljudnejše po vabiti, da se blagovolijo 28. dne oktobra popoldan drevesa na svoja zemljišča zasadili, nekmetovalci pa potruditi ta dan je v Vipavi ravno velik somenj v Vip razdelili bi jih po svoji med kmetovalce 9 se bodemo v gostilnici pri K. Dolencu Po tej našli. poti bi prišlo v 10 letih 30.000 do 40.000 sadnih dreves v zemljišča, in naj vsako, kedar enkrat prav dobro roditi Dek Ti gospodje, katere prosim v shod gospod prične, vrže 40.000 forintov na leto. Koliki dobiček posestnik iz Buj pri Košani, gosp. Novak forint, zneslo bi to uže 30.000 do posestnik iz Britofa pri Vremah, gosp. Janez Hladnik Ant. Ž van ut, posestnik na 9 9 kurat na Lozicah Za drevesnico primerno zemljišče bi se moralo, Lozicah li, gOSp. auu u>»uui, puovow Fr. Kavčič in gosp. Filip Vrt se ve da kupiti, in to na drž 9 c. sme ministerstvo kmetijstva stroške. Visoko posestnik gosp. v 9 Vidu z ozirom na reči se Âleks t. v i u u, gosp. Jože V r t u » tu posestnika v Podragi, gosp. Stef. Hab in gosp % velikánsko korist sadjerejskega društva rado dotični znesek přivolilo 9 gotovo 9 in gosp. Franc M y posestnika na Gočab Društvena drevesnica stati bi morala pod b Jože May Y ° * 9 grajščak v Ložab , gwop. u KJ£JV T yj v n. Erzelju, gosp. Jože Poljšak mlajši, in gosp gosp gosp Jože V o v k župan plačnim vodstvom vodstva deželne šole slapenske; skupni letni doneski udov porabili bi se Žužek in Fortunat M 9 djerejske Jože Ferjančič, posestnika na Slap 9 9 za plačanje davka, za plačanje dnin društvenega sadj posestnika na Pian gosp 9 Jože gosp. rej ca vrtnarja. za plačanje potrebnih delalcev itd., »ki, zupau, m guop. utjnvcv;, ví*«» v umujau, kar bi svota 200 for. brez dvoma popolno zadostovala. Deak, kurat v Budanjah, gosp. Matevž Lavrenčič, za Anton Brat župa 9 župan na Ustjah , gosp. Defranč m gosp. Erjavec, vikar v Šturijah gosp Razen sadnega drevj pomnoževale štveni drevesnici tudi najfinejše sorte zgodnjeg« u»- uiauujau, miznega grozdja, katerega se dan danes v Vipavi sestnik v Vip se v dru- posestnik in deželni poslanec na Vrhpol na Grabrij dekan 9 m gosp Karol 9 1 gosp. Jurij 9 Po 308 y Sicer vabim pa tudi sploh vse za to dobro stvar se liko y zanimajoče gospode domoljube udeležitvi tega raz- preveé potlačeno. da je zaboj popolno poln , pa grozdje vendar ni govora R. D o 1 e n e c, vodja deželne vino-sadjerejske šole na Slapu pri Vipavi. Gospodarske novice. Lastnikom Vinogradov Črnomaljskegct okraja da ne smejo oznanja c. k. okrajno glavarstvo prepoved, trgatve pred tištim dnevom pričeti, ki ga je občinski odbor za to odločil. Kdor proti tej prepovedi ravná, se M Gospodarske skusnje. Korist divjega koštanja. Novice" so že mnogokrat priporočale, naj se divji °âtro k»znuje in sicer do 80 gold, globe ali 16 dm za kostanj ne zametuje, ker je dobra hrana živini ta sad, katerega je pred 300 leti Kluzij v Evropo prinese!. upani imajo dolžnost, prestopnike okrajnemu pora. glavarstvu naznaniti. Divji kostanj je dobra brana za goveda y konje in ovce ) potrjena po obilih skušnjah. Ce se pitavni živini po- kládá mleka 9 y se hitreje odebeli y krave dajo več in boljega ovce obvaruje pljučnih metljajev. Divji kostanj se živini poklada frišen ali posušen. Frišni se samo zmečka, suhi pa na debelo zmelje in pomešan z rezanico, repo in trgano moko (žituim dro- Ljutome.ru na Stajarskem so bili 8., 9. in 10. dan septembra važni pa ča3tni dnevi za živinorejo ljutomerskega okraja. 8. dne sept, je bila konjska dirka, pri kateri ae je vdeležilo 22 dir- bom) in sicer tako-le živini poklada: pitaoemu volu blizo tako se poklada tudi molznim kravam y na dan do 7 kilo sená, in pa 6 kilo zmletega kilo rezanice, 1 kilo žitnega droba koštanja, zraven nekoliko soli. karjev. Najbolja kobila je v 10 minutah in 12 seknn-dah obdirjala pot 2080 sežnjev. Premije je dobilo 10 goapodarjev. premiranje konj, ki je bila jako pohvaljena. Pri te) priliki je govoril vitez Wachtler o izr< ji ž bet in po- , da debel konj še ni dober konj, ampak tak dne septembra je bila razstava in Ker živina izprva grenkega divjega koštanja rada ne žre, naj se začne tako, da se jej ga prve dni malo dá, potem pa od tedna do tedna več; v tej pri-meri se mora živini tudi od tedna do tedna več soli dajati. Divji kostanj je tudi zdravilo živini, ki jej slab želodec krepéá in kri čisti. vdarjal, konj je dober, ki ima močce noge in trdna kopita, zato ne sme žebe zmirom zaprto in privezano stati v hlevu, ampak mora se pustiti vsak dan eno ali dve uri na prosti zrak, da se sprehaja in izleta. — 10. dne sept, je bila razstava in premiranje goveje živine ljutomerskega okraja, h kateremu se je pripeljalo 163 ži- vinčet in se je pokazal velik napredek pri mia živini. Tudi dobra štirka se delà iz divjega koštanja y ki Za krave Je dobilo 9 gospodarjev y za dveletne ima posebno lepo belo barvo. Na Francoskem čedalje več štirke napravljajo iz divjega koštanja. breje telice 17, za enoletne telice pa 8 gospo hlap darjev premije. — Razen tega je bilo odlikovanih cevin dekel za posebno pridno oskrbovanje goveje živine. Kakosna goveda naj gospodarji za pitanje (debeljenje) Pri tej priliki je govoril dr. Klingan o izreji goveje odloČijo ? Po skušnjah veeh umnih živinorejcev se z dobič-kom dadó odebeliti samo goveda s sledečimi lastnostmi : Koža mora biti debela, pa mehka in gibčna, dlaka gosta pa gladka. Tanka koža in bolj redka dlaka je ravno tako, kakor šetinasta groba dlaka, slabo zna- živine in priporočal gospodarjem, naj sejejo več živinske klaje zato, ker živinoreja dandanes več dobička donaša, kakor pa pridelovanje žita. — Škoda, da vsi ti lepi govori so bili menda v nemškem jeziku in da so zato bili izgubljeni za slovenske gospodarje, katerih ljtito- menje barve Goveda ) belo kožo kajt tle barve so bolja od goved temne svetla barva dlake kaže na mehko in de Glava mora biti bolj drobna; debela in okorna y merski okraj gotovo več šteje, kakor pa oemskih ! Delitev sadnih drevesc birmancem. Vrtnarska družba v Grunebergu na Šlezke m po poročilu časnika „Harob. Garten-Zeitung" razdeljuje že pa težka glava ne dá upati odebelilo. y da se govedo dobro pa divji. Pogled živine mora biti bister in prijazen t ne nekoliko let otrokom, ki k sv. birmi pridejo, sadna dre vesca in nadzoruje, da se prav sadijo in dobro oskrbu-jejo. Letos se je 80 birmancev oglasilo za sprejem enega drevesca. To je znamenje, da se je ta Iepa na Prsa goveda morajo biti široka in globoka. Križ mora biti širok, hrbet pa lepó raven. Vampasta živina se ne debeli rada. Debele pa okrogle kosti so slabo znamenje vada v tamošnjem ljudstvu že močno ukoreninila. Tudi mi bi tako delitev priporočali — piše časnik „ r na- JL/U^/UAV^ V^IU tv O O 11 DU Oiauu AUaUJUUjU y Lie* sproti pa so plošnjati členi na sprednjih in zadnjih Obstgarten" — našim kmetijskim družbám, katere bi s tem sadjereji veliko koristile, kajti ne le, da bi po tej nogah dobro znamenje Z obje morajo biti zdravi y da ž njimi živina klajo poti v kratkem času mnogo sadnega drevja prišlo v deželo, temuč tudi v srcu mladine bi se oživěla ljubezen do sadnih drevesc in še drug dober následek tacega lahko žveči, kajti od tega, da živina povžito klajo dobro prebavi, je odvisno bolje in hitreje debeljenje. Kako grozdje dobro obranjeno v daljne kraje posiljati. Grozdje, za daljno pošiljatev namenjeno, naj se trga ravnanja bil ta y da bila drevesa ob potih nasajena o suhom vremenu in izberó naj se popolno zdravi varnejša hudobnega poškodovanja. Najveći ïebelar celega sveta je v Kanadi v vasi Beeton. On ima 620 panjev, terih vsak ima po 30.000 čebel. Koncem meseca julija je pridobil uže 50.000 funtov medů, pa je upal prido- ka- ^ 1 ' 1#1 I vlv V/1A %JL U vy vy # v V V JL VA li IV V tU V/ Vi ti J g*/ M J I grozdi; potem naj se položijo, pa ne na velike kupe, biti ga še 20.000 funtov. Čisti dohodek te čebeloreje na debeli sušivni papir (Fliesspapir), da se do dobrega osušijo. Zdaj naj se grozd zraven grozda previdno dene v za b oj y v katerem je spodaj dva palca na debelo po- loženo suho seno; na to naj se dene zopet plast sena, na to pa zopet grozdi in na te zopet seno kakor prej in tako dalje. Na vrh vsega Be položi zopet sena, to- računa on na 7 —10 tisoč dolarjev, brez vštetega dobička, ki ga je dobil za posamne roje z kraljicami. Kmetovalcem na znanje, ki JioČejo v Bosno iti. Iz poročila deželne vlade v Sarajevu c. kr. skup-nemu ministerstvu o gospodarskih razmerah v Bosni izvemo sledeče: Kmetijski delavci v zasedenib deželah (staroslo zdaj se ma delà u bijo y kajti potreba umnih polje- Kam nié ia) , na priliko slov.: „Ka m nik -j Novomest jan delcev se bode tam , kjer je dosibmal kmetijstvo prav tadaj pokazala , kedar se bode foničnim se na nizki stopinji poljedeistvo povzdignilo in bolje razvilo. Tudi veče na- lj f-j Dob-li 9 Rim (Korinf-Korintb), Ki j e v -lj No vomešč po ruski z > : Ko Rim i kr ist selbine na državnih zemljiščih se o sedanjih tamošnjih primeri slov. k (kristjan), krest-j an in (kmet razmerab ne dadó še ustanoviti. Bolje obdelana zem- menitaž) ; tako tudi: Slavj ijišča posameznib posestnikov so dekla) > d vor-j ) (ple dandanes se precej 81 la v e n s k SI > j an sk i, a ne : m lovensk draga in ker ondašnje kmetijske razmere niso še vred je pa tudi v ruščini SI jene, ne more se misliti na svobodno gospodarstvo brez ovir in sitnosti. in besede „vreme" šete z enako črko in y Slovstvene stvari. devnih ne zna. logih la v j an sk i", dar nimate enak ih gl lovenski. Tedaj dasiravno se pi- v za- take proste stvari gospod etimolog M Jezikoslovne opazke. Iz vsake ruske slovnice bi se bil gosp. M. lahko podučil, kako se imenuje tista črka, ki se piše na koncu besede „vreme" in v srednjm zlogu besede „slav- Rusije maja meseca. jan ski": ta črka se ne imenuje 9 jat u 9 kakor trdi Iz tcč r* (Konec.) sklepamo 9 da nih časih je bil diitong ai ali pa ei. jatj" v starodav- . Iz vseh na- M., ampak imenuje se „ja". Gosp. M. tedaj ruskih črk niti po imenu ne zna. 8taroslovenski nosni glas en Ruski glas ja namestuje: 9 štetih v točkah bistvenih lastnosti glasa je staroslovenski prejotirani nosni glas jen staroslovenski prejotirani a to je ia. Iz tega je 99 ja it 9 razvidno, da on ne more biti glas je v srednjem zlogu besede slavjanski jatj" ne more biti končnica samostavnika sred- „jatj" je ó) starosiovensKi prejotirani a, to je ia. lz tega je kakoršen vidno, kako se ja izgovarja. Kadar ruski ja namestuje 9 in pa I da staroslovenski ia. takrat se v začetku besedi in v konč- 99 — ; nicah izgovarja kakor ja 9 na priliko 99 javlenija u čitaj : njega spola v imenovavniku ed. štev. ? da Rusi pišejo „vreme kakor trdi gosp. M. n in 9 ,slavj anski tedaj ni res a Z 99 jatom u 9 9 . M. Majar na 16. strani ruske slovnice govori: „jatj" se v književni ruščini izgovarja kakor slovensko čisto e „javlenjija"; v sredi besedi z naglasom se tudi izgovarja kakor ja, brez naglasa pa kakor je, na priliko: ,stojánka", „déjatelj", čitaj : „stojánka", „déjetelj". Ka- bě ij str. 377 : „jatj" falit lautlicb mit e zusammen". dur ruski ja namestuje staroslovenski prejotirani nosni Miklosich Lautk" Jen> takrat se v nekaterih besedah izgovarja ka- e j a v s k i j str. 9: y ,V ruskem jeziku se jatj po izgovarjanji nič ne loči od e." Tako učé tudi vsi drugi kor jeà, večidel pa, kakor je, na pr. jazijk, zajac, čitaj: jeazijk (malo da ne: jêzijk), zajec. Kadar pa ruski ja namestuje staroslovenski nosni glas en, ki ruski jezikoslovci. Tedaj: ko slavjanski v dotičnih zlogih res pisali z „jatom", kakor trdi gosp. M., bi jih vendar ne izgovarjali „vremja in „slavjanski", kakor tudi trdi gosp. M., ampak v Rusi besede vreme in nia>a nikake primesi glasa i ali 9 se izgovarja kakor 9 U slovenski glas ê, na priliko: imê, semé, bremê plemê, vremê, meso, sveščenik, prepetstvije poměha), pamêtj, vêzatj, uéitjsê, smejatjsê, takem slučaju bi jih izgovarjali : vremě in s I a v ě n 8 k i. Gosp. M. je tedaj dokazal, da ruski čitati ne zna. govore, n o s ê t (nosijo), bvaléščij, moléščijsé kdor moli), dite (dete) 9 aide, pêtj devêtj ki ga je gosp M. in slavjanski Kako se pa imenuje tisti vokal videl (ne čital) v besedah „vreme kakošno je njegovo bistvo? in kako se izgovarja? Tudi na te tri vprašanja je M. Majar v ruski slovnici, dasiravno kratko, vendar prav odgovoril. pet, devet) itd. Kdor bo pisal in izgovarjal : učiťaja smejat'sja, mjaso, imja, vremja itd. Rusi 9 ne Ali gosp M. ko 9 U in 9 bi bil prav prečital Majarjevo slovnico znal izgovarjati ruskih besedi „vreme zakaj on ne zná etimologije teh besed. „Vreme" se po slovenski sklanja trdo: vremena, vremenu; po staroslovenski mehko: vremene, vremeni; po ruski tudi mehko: vremeni. vremeni. A iz sklanjanja je bodo razumeli ne pisanega, ne ustnega njegovega jezika; ali pa se celó lahko zgodi, posebno će ne zna dobro nagiasov, da ga bodo napak razumeli, na priliko: družina ter se sklanja, kakor „zemlja", ne pa kakor vendar ne 8eme pomeni to, kar po slovenski, sem ja je pa ,slavjanski s e m e. Tištim, ki staroslovenščine ne znajo, s tem pravi- vé da ni po- se iuui UiV/UttV • T i U UJ Vi U « y v 1 U Ili U Li 1« £JL 1U O 1 Ck IJ j Ck LJ J Cm C? / vendar razvidno, da ima beseda „vreme" v vseh treh pravilom lom o izgovarjanji ruskega glasa ja magano; a pomagano jim bo vsaj nekoliko 9 če unim v se to-le pribavimo: Kjer ae v ruaki besedi jezikih v osnovi čisti glas e, in pa, da v slovenščini in v ruščini „vreme" v imenovavniku nima končnice 9 am- piše glas ja, in v enaki slovenski besedi se sllši glas ja , tam tudi po ruski izgovarjaj , kakor po slovenski, «if! 0 i * m • • t / • • , • \ • i pak ima zbrušeno osnovo: vreme iz stare osnove vre glas en je pa v staroslovenščini nosni glas, a ne men; gias eii je pa v siarosiovenscim nosni gias, a ne wwvjm ia, kakor gosp. M. misli. Drugače je z besedo „slav- zmeja), koieja na priliko: „jagoda, jasno, jama, sijati, (sijatj), sejati (sejatj), odeja (po ruski: odeja o), zmija (po ruski: a itd. Kjer se v ruski besedi piše glas janski". V ruščini, kakor v slovenščini, se obrazu-jejo lastna imena in drugi samostavniki s končnico jan ja, a v enaki slovenski besedi se sliši glas je ali e, tam tudi po ruski izgovarjaj je in ê, nekoliko nateg- * neno na ea, ne pa kakor nemški ae. Primerov z gla- Morda bom vstregel tištim častitim čitateljem, ki se 80m ê smo više dovolj našteli. z ruščino pecaj o 9 s to opazko: Vsi mehki vokali v za- Gosp. M., ki iz vsega tega nič ne zna in zato se kaj četku zloga sezačenjajo z j, n. pr: „Čhatj1, elj, proězd, voe- čudi, zakaj sem k njegovemu „vremja" opazko v okle-voda, ih imenie" čitaj: jěhatj, jelj, projeze, vojevoda, jih ji- pih přistavil, bo, se vé da, spet zavpil: „to pač ne gre, menjije 9 9 n 9 r 9 9 t, se pred mehkimi vokali zmehčavajo, da za vsemi a j se ne sliši, n. p. „Němec" čitaj: „Njemec"; drugimi konsonanti se mehki vokali s konsonanti vred izgo- Rusi tri glase z enako črko zaznamovali, oni naj ali povsod izgovarjajo to črko kakor ja, ali pa naj si V se dve črki omisiijo u Kaj pa da ! Gospod M. naj varjajo, kakor po slovenski ; na priliko : „vědomosti, vestnik, napiše še legijon takih jeremijad, kakorsno je napisal o a mera, seno*". Izgovarjanje : ,,vjedomosti, sjeno, mjerau ni rusko, 99 u in v" ter naj gre z njimi zapored k vsem sedanjim ampak je jugozapadni provincijalizem, katerega so se Nemci in starim narodom, najprej poprijeli. Pis. ozmerja : „čemu 9 • V Nemcem ter naj jih pišete „Schleifsteinu , „brav", » a ne „schlaifschtain", „brav", vi neznanlice? Italijane naj vpraša: „čemu pišete „civita catolica", a ne „čivita katolika", vi, harlekini?" Horacija naj ošteje: „čemu pišeš „conscientia" a ne „konsciencia", ti, stari „bašibo-zuk?" Dobrodušni Nemec mu bo odgovoril: „Dummes Zeug!" Bolj živi Italijan bo na nj zakričal: „Corpo di Bacco, che furioso !" A Horacij se bodo zadrl : „Candia afflavit eum"! Hladni Rus se mu bo pa smejal ter bo rekel : Naši otroci vedó, kdaj se črka ja izgovarja kakor ja, kdaj kakor jê in kdaj kakor ê; gosp. M. pa, če hoče to znati, naj se uči, kakor se mi učimo tuje jezike prav govoriti. Kaj naši gospodje pisatelji o jeremijadah gospoda M. mislijo, tega ne vem, a jaz za se sem popolnoma so-glasen z Ruai: slovenski otroci vedó, kako se v izgovarja, gosp. M. pa in tujci, če hočejo znati po slovenski prav govoriti, naj se učé. Gosp. M., ki se v svoji basni: „u bodemo pisali namestu v" s tako samoradno doloČnostjo na staro-slovenščino in ruščino skličuje, brez razlogov in dokazov trdeč, da predlog v je u ali vè, ali vů in Bog vedi kaj še, samo v ne, je dokazal, da niti azbuke staroslověnské in ruske ne zna. Je tedaj vredno razbirati, kar je gosp. M. še dalje v št. 70—83. „Slov. Nar." nasaojal? Menim, da častiti čitatelji bodo pritrdili, da „najbolje stonmo, ako to stvar stavcu ,,Slov. Nar." prepustimo, gosp. M. pa dovolj časa privoščimo", da se navadi: 1) staroslověnské in ruske azbuke, 2) razločevati konsonante od vokalov in zlogov, 3) staroslovenskega in ruskega jezika (zakaj azbuko znati bi bilo vendar premalo za jezikoslovca), a k temu mu bo treba nekoliko let, 4) držati se predmeta, ne pa ogibati se ga, kadar se bo o kaki stvari pričkal, 5) da goloslovna trditev in beseda „dokažem" še nic ne dokazuje, ampak da le razlogi, dovodi in dokazi doka-zujejo, 6) da je zeló smešno in noroglavo, ako nevednež druge ljudi z „neznalicami'* zmerja. Dokler gosp. M. ne dokaže, da je v teh šestih t čkah dosegel polni vspeh, se ž njim ne bomo več pečali. Popotne crtice- - \ Spisuje poiitičen sitnež. (Dalje.) V Trebnjem se vstaviva „pod lipo". Tam naj-deva uže nekoliko gospoaov, nekaj jih pa kmalu še pride, tako da je tudi tukaj večer le prekmalu pretekel nam v pogovoru, ker smo bili vsi enega srca. O mraku se po8lovim pri svojem prijatelju gospodu župniku do-brniškemu, kateri odrine proti domu, potem pak se iz-ročim varstvu gostoljubnega gospoda dekana, ki mi je obljubil ta večer me pod svojo streho vzeti. Pri omizji našel sem zopet najodličnejšo družbo , in tudi tu smo napili marsikateremu, posebno pa še novému poslanců grofu Bar bot u. Vse okoli je bilo narodno, nemčur-skega puha nikjer, nek , domaći krivec" pa uže pre- gnan, toraj smo bili lahko dobre volje. O tem kraji sem uže enkrat obširneje pisal, toraj bi bilo odveč ponavljati staro. Le to bodi omenjeno, da po vsi okolici krepča pljuča prijetna narodna, slovenska vonjava, nemčurski ščurki si ne upajo nikjer na dan. Zjutraj sem se z zahvalo poslovil od gostoljubne hiše in njenih vrlih prebivalcev ter s pošto se dal „postaviti" na drugo postajo, Mirno. Tudi to pot sem uže popisal, tu bodi ie omenjeno, da sva se s postilijonom peljala bolj po domaje in bi ae bila enkrat tudi zvrnila, če bi nama ne bil na poti breg. Cesta je slaba, a zdaj so jo popravljali, to je, navozili in navalili so bili ná njo ve- likih skal, katere so na cesti s kladvi, pa tudi s klet-vijo in nevoljo razbijali, to sem čul na ušesa in tudi videi z očmi. Vsakako je morala biti velika sila, predno so se tega delà lotili. Je pa tudi res velika tlaka , če morajo ljudje ceste delati takrat, kedar imajo po polji in vinogradih največ delà. Vkljub slabi cesti sva pripeljala se o pravem času, malo pred poidnem na Mirno. Vas je še taka, kakor je bila takrat, ko sem bil zadnjič tam , le cerkve in zvonika se je novi gospod župnik usmilil, zdaj se oboje spravlja zopet v lepši stan, vae je v polnem delu. Moj opravek me je tudi peljal v farovz, kjer sem razen gospoda župnika po imenu in duhu mi znanega našel še starega prijatelja gospoda kaplana in potem še mnogo druzih znancev. Farovško poslopje je pač še premajbno, prenizko in preozko , ali sedanja gospoda sta ai naredila pod hribom lep vrt, kjer posamezni lahko piše, bere in premišljuje, družba pak se tudi drugače lahko zabava. Pod vrtom je velik Čebelnjak, in lastnik njegov, precej trebušen mož in čebelorejec, je ravno lovii roj, ki se je bil na cešpljo obesil. Iz tega vrta se vidi tudi Veste neck ova grajscina , obširna v zidovji m posestvu, pa ljudje pravijo, da nič ne nese, kar je popolnoma verjetno, ker se mladi grajščak preveč z nem ćursko politiko peča. On je tudi patron mirnske cerkve, toraj ni čuda, da je bila uže skoro podrtija. (Dalje prihodnjič.) Mnogovrsne novice. * Dvesto let stara želva isildkrota). Znano je , da želve nenavadno dolgo živijo in da dosežejo ce'o starost 200 let. To potrjuje velika želva, ki jo ]e v Floridi Vjel ribič na Saint-Johus Riveru. Na hrbtu te želve se je bral napis: „Vjeta 1. 1807. v reki San Sebastian, kasneje donesena od Indijanca v Matansos, in od tod v veliko Wekivo". Velika Wekiva je staro ime Saint- Johus Rivera. Nad napisom bil je izdolben grb španjolski in letna številka 1700. Oni čas je Florida pripadala Španiji , katero so leta 1821. odstopili severním državam Amerike. Lastnik kaže želvo svojim znancem, kateri je na brbet še vrezal napis leta 1879 , potem ;o pa zopet izpustil. * V spomin cesarja JoŽefa IL, ki je 5. septembra 1779., teda] pred 100 leti, oves kosil, se je v občini Kronstadt pri Rohitnici na Ceskem z veliko slovesnostjo postavil v spominek iz visocega kamena z napisom : „Tukaj je cesar Jožef II. 5. septembra 1879. oves kosil. Zgodilo se je pa to ob prilici, ko je cesar meje češke dežele obhodil in pri tem potovaojt do njive přisel, kjer je Nace Role v Kronstadtu oves kosil. * Velika starost ljudi na Ruskem. Po vladnih po-ročilih je lani na Ruskem umrío 105 oseb 100 do 105 let starih, 57 od 110 do 115 let, 12 oseb od 115 do 120 let, 8 oseb pa od 120 do 125 1er starih um/lo. Med temi je bilo moških 132, žensk pa 139. Nasi dopisi. V Vipavi 18. sept. — Zanašaje se na dopis Vašega telegramima, odkladal sem „Novicam" sporočati o veseli narodni svečanosti, ki se je vršila pri naa v dan Malega Srnama. Ker je prejšnji dan dež silno vročino nekoliko ohíadil, zbralo se je v Log tako obilno ljudstva, da že mnogo lvet ne toliko; cerkveno svečanost po- višali so letos tudi St. Peterski pevci iz Goriškega, ki so v Logu pri deseti maši kaj lepo in veličastno kao. Marcmovo mašo peli. Po cerkvenem opravilu, ki je trajalo do poldoe, hitelo je vse v trg. Gostilnice ao bile natlačene, posebno bolj odlični prostori, na pr.: „ Pod Skalo" in pri „Dolencu", težko je bilo najti prostora in kaj za želodec, kar ni čudo pri toliki množici. Ome-niti mi je , da so se čule sem ter tje lepe domoljubne pesmi, posebno pa so nas uže omenjeni pevci na Do-lenčevem vrtu, z lepo vbranimi glasovi jako razveselje-vali. Naj jim bo srčna zahvala! V veliki radosti nam je prišla naenkrat četrta ura, pričetek ,,tombole". Veselo občinstvo je hitelo na „Grofovo dvorišče" nadejaje si priigrati za kmetijstvo koristnih dobitkov. Ta, vsa-koletna „tombola" je jako pametna naprava, in videti je, da se je národ vedno bolj vdeležuje. Po kratkem oddihu pa se je pričela ,, beseda" na spomin Ma ti ju Vrtove u, nepozabljivemu pospesitelju umne vino- in sadjereje ter velikemu dobrotniku našemu narodu. Uže pred začetkom so bili vsi sedeži oddáni, vsa dvorana natlačeno polna željnega peslušalstva. Z navdusenim glasom je slavil bogoslovec gosp. Lavrenčič ter raz-lagal zasluge neumrlega možá. Donelo mu je za to obilo priznanje. Po govoru stopi na oder vodja deželne vino-in sadjerejske šole g. R. Dole ne c ter prebere pismo gosp. dr. Bleiweisa. ,,Bog živi našega očeta!" je odmevalo po vsej dvorani. Tudi telegram tržaške či-talnice se je radostno z „živila"-klici sprejel. Slavo-spev v spomin Vrtovcu, kakor tudi oba ostala zbora, peli so naši pevci, združeni z vrlimi Po draž an i, pod vodstvom za lepo petje zeló vnetega gosp. H. Perneta, v občno zadovoljnost zbranega občinstva. Samospev ,,Daleč si proč!" ki ga je pela priljubljena nam izvrstna pevka gospodičina K. Dolenčeva, kakor tudi ,,dvo-spev" gosp. Dolenca tudi s to gospodično, ganiía sta nas do srca. — V šaljivi igri „Bob iz Kranja" so se posebno odlikovali : gospoda V. Dolenec in Lakner, kakor tudi gospodičina Plajerjeva. Enako gladko se je vršila tudi druga gluma: „Kje je meja?" To drobno delce ranjcega gosp. Ogrinca ima mnogo zdravega pod-uka v sebi, posebno za prepirajoče se pravdarje. Tu se nam je pokazala v naravni podobi skrbne matere na našem odru priljubljena g. Ivanka Ko balo va, kakor tudi se zeló mlada g. Lekanovaz g. Planincem; oba pokazala sfa nenavaden gledališki talent. Z eno besedo " storili so vsi po svoji moči. da se je tako^ veselo praz* noval spomin uepozabljivega rodoljuba. *) Citalnica naša pa je počastila s tem činom gotovo sama sebe, kakor dobro onoenja g oso. dr. Bleiweisovo pismo, kajti hva- ležno8t je lepa čedoost, vredna prizoanja. Da se ta slavoi dao še bol] v spooainu ohrani, naj mi dovolijo ,,Novice4t ponat'sniti še slavospev V spomin Matiju Vrtovcu. Povzdigni glas danes, Vipava! Prepevaj navdušeno : ,,slava'' ! Možu, rojaku naše krvi, Zvezdi zemljaku Čast naj doni! Sin zvěsti je bil domovine, Prijatelj vipavske doline, Trto saditi zgledno učil, Blagor množiti národ budil. Naj slavno se toraj razvija Tvoj uk nam, preblagi Matija! Dokler domuje Slave tod sin , Naj preslavljuje on Tvoj spomin! *) V tem poroeilu pa pogrešamo — kakor „Slovcnčevo" poročilo resnično pravi — ime za narodno stvar mnogo za-služenega gosp. Radosl. Silvestra, ki se je zopet ta večer v gledališki igri pokazal dramatičnega mojstra. Dolžnost nam je s temi vrsticami dopolniti poročilo. Vred. Motnik 21. sept. — Odkar je bil letos shod zgođo- vinarjev in arheologov v Ljubljani smo se začeli tudi prosti Ijudje na deželi za toliko važoo stvar zanimati, kje in kod so nekdanji Rimljani ceste in selišča im*ii. Posebno pa mi je dal v to povod Článek v „Novicah" pod naslovom ,,Radomeljska dolina v starem veku". Da je pod Rimci cesta peljala čez Kamnik v tuhinsko-mot- nisko dolino, zato imam jaz več dokazov krajnih in hišnih imen. V gornjem Tuhinu blizo Cirkš je hišno ime „pri Čestném vrabců"; vSpitaliču se tudi ne-kemu kmetu pravi „Cestnik"; obe kmetiji, kakor sem sam od starih ljudi pozvedel, ste bili že veliko poprej, predno so okrajno cesto okoli leta 1820. delali. Znano pa je, da je bila pot tu skozi rabljena v srednjem veku, torej je misliti, da so jo tudi Rimljani imeli. V Špitali ču je hnbček, kateremu se „Tabor" pravi. Narod pripoveduje, da je tukaj enkrat grajščina stala. Val-vazor ne ve nič več o tej grajščioi in „Taboriu". Ali ni bila tukaj kaka rimska trdnjava, na meji Italije in Norika? V Mot niku je tudi hribček ,,Za gradišem" imenovan, na katerem kres žgó. V2 ure^ od Motni ka, % ure od Vranske na motniški cesti na Stajarskem se reče v „Gomilah". Narod pravi, da so tukaj nekdaj pokopavali, in da še dandanes straši ! Tedaj bi bila pre-iskava cele te doline dobro gradivo kakemu veščaku, gotovo bi se našle mnoge starinske reči. Spominjana se, da sem bral v neki tiskovini, daje bil v Mot niku kamen skopan, ki je imel rimski napis z moškimi in ženskimi imeni. Torej je misliti in se bode tudi dokazalo, da je bila pod Rimci, kakor v srednjem veku, tuhinsko-motniška dolina obljudena in da je uže pod Rimci tu skozi esta peljala, ter se blizo Vran-skega na Sočici s Trojansko zvezala. Gašpar Križnik. Iz Skofjc Loke 10. sept. (Zdihovanje po plemenskih bikïh.) Ker smo dobili postavo, da živinorejci dobimo potrebnih plemenskih bikov , naj povem , kako krvavo za povzdigo govedoreje potrebujemo mi za pleme bikov. $aša Skofja Lok a (samo mesto) ima 100 krav, vas Puštal zraven L >ke 50, Sminc30, Bodole 20, Suha 60, Stara Loka tudi kak h 50 krav, tedaj je v tej okolici kakih 310 krav, pa bika — nobenega, tako, da mora vsak kravo peijati k sv. Duhu ali pa v Žabnico, ali še ta dva sta zanikerna. In kako da ne bi bila! Ali ni to žalostno tem bolj, ker imamo med njimi veliko iepih io težkih krav? Silna potreba je tedaj, da vsaj za naso okolico dobitno kaka 2 dobra bika : eoega težkega, druzega manjš^ga. Najbolj pripraven kraj za nju bil bi na Suhi pri županu, ki naj bi oba imel in težjega spuščal po 50 , manjšega po 30 kraje. Oštro prepovedano bi moralo biti , za pleme si držati kocou zanikernega junca, po katerem krave jalove ostanejo in so tAo na škodo živinorejcem. Naj bi ćastit-Ijiva kmetijska družba skrbela tudi za nas!*) Iz Boštanja na Dol. 3. sept. — 31. u. m. je podružnica naša kmetiji ka za prvomestnika si iz volila g. Janeza Planin ca, za podpredsednika pa g. Alojzija Drmela. Prepričani smo, da kakor mi kmetovalci tukajšnji, bode *) Postava od 16 svečana letosnjega leta naklada župan-stvom dolžnost, da za svojo občino oskrbijo plemenskih bikov po onih potih , ki jih postava odločuje. Vaš župan ima resno voljo — to dobro vemo — na vsako stran na pomoč biti občini svoji. Ako ni uže priprav za izvršitev omenjene postave, posvetujte se ž njim, da se izvrši Vaša popolno upra-vična želja, in se mu od nobene strani ne stavijo ovire za tako živo potrebno reč. Družba kmetijska nima bikov, da bi jih darovala občinam ; še to jesen pa jih bo nekoliko lici-tando prodaj ala, in, če bode mogoee, pri tej prodaji ozir jemala na potrebšcine občin. Vred. gotovo tudi glavni odbor družbe kmetijske v Ljubljani zadovoljen s to novo volitvijo, kajti oba sta posestnika, vrh tega pa tudi iskrena rodoljuba, ki poznata težave kmetijskega stanů in bosta giavnemu odboru odkrito-srčno poročala, kje nas čevelj najbolj žuli. Ker iz po-roóil v „Novicah'* vidimo, kako se glavni odbor priza-deva , pripomoći kmetijstvu v srečnejši stan, bilo bi le želeti, da se prav veliko gospodarjev vpise v vrsto družbenikov kmetijske družbe. Iz Ljubljane. — Zadnji dnevi so nam přinesli važne novice z Du naj a. Cesar smo uže težko pričakovali, smo včeraj zvedeii, namreč to, da cesarski patent skličuje državni zbor na Dunaj 7. dne oktobra. Ta klic pomeni klic „na boj" v zbornico poslancev, v katerem se ima odločiti osoda Avstrije za krajši ali dalji pribodnji čas. Da je skozi in skozi lažnjivo bilo vse, kar je ustavoverska stranka dosibmal ongavila o mirni spravi z državopravno stranko, to je vkljub fiasku v Lineu jasuo zdaj ko beli dan. Nepoboljšljiva stranka hoće monopol vládni v svojih rokah imeti; čeravno je raztepena na več koscev, domišljuje si še zmerom, da Nemec mora gospod biti v Avstriji, kajti v ti brutaliteti jo je odgojila vlada sama preteklih 11 let. Radostni objavljamo, da se je grofu Hohenwart u, ki je 18. t. m. poklical k sebi v razgovor nekoliko vodite-Ijev iz Ceskega , Moravskega , Poljskega in Gornje-Av- strijskega, posrećilo ustanoviti s k u p n o državopravno stranko, katera razdeljena v 3 ali 4 klube bode o glavnih vprašanjih soglasno postopala, in, kakor „Politik" pravi, bojevaia se po načelu pruskega vojsko-vodje Moltkea, to je, „posamesno marširala, pa skupno se tepla". Grof Hohenwart je izkusen in izveden vojskovodja, ki ima zda) za seboj armado vojakov, ki niso v politiki novinci, ampak možje, ki s svojo mo-drostjo bodo mu krepka pomoć zoper skupnega sovraž-nika, ohole nemške ustavoverce, kateri, če tudi sicer razcepljeni na več kampov , bodo si« žni, kedar bo šio za to, da se odbijaj o drugim narodom ravnopravnost in autonomne koncesije, in kedar bo šio za vojoi budget in vnanjo politiko. Tem huje bodo zato v zbornici poslancev borbe, ker grof Taaffe še zmirom ni do tište eneržije dospél , katere je treba , da državopravoa stranka se more popolno zanesti na nj. Upajmo vendar, da grof Taaffe, čegar težkega stanů nikakor ne pre-ziramo, se bode odločno postavil na stran većine drža-vopravne stranke, ko bode v adresni debati videl, da le s to stranko more stati, brez nje pa mora pasti. Ne bojimo se sicer, da bi prihod pruskega moža „krvi in železa", kneza Bis m arka, nekoliko zbegal ministra gospoda grofa Taaffe-a v njegovi notranji politiki, ki gotovo vé, da, kar zgodovina pomni, Prus ni bil nikdar nikoli prijatelj Avstrije, in da vsaka ozka zveza Avstrije z Nemčijo — morebiti celó zoper Rusijo — bila bi naj-pogubnejša politika avstrijska. Bismark in Andrassy, naj sta si najtoplejša prijatelja, poveličevana od Nem-cev, kaj pa je r>am Slovanom pričakovati od njih, to paČ predobro vemo. Naj bi ministerstvo, ki dandanes na krmilu vladnem stoji, Božja previdnoet vodila tako, da ugane pravo Avstrij', ki je zdaj prav „Herkul na raz- potji"! — (Deželni in državni tukajšnji poslanci) imajo jutri popoldne sh >d, da se pogovorijo o važnejših zadevah za prihodnji državni zbor. — (Iz seje dežel. odbora 18. septembra.) Za vino-in sadjerejsko solo na Slapu se za prihodnje šolsko leto razpiše troje, oziroma 5 deželnih štipendij in več mest za plačujoče učence; —- pogorelcem v T rzi ni se ni dovolila deželna podpora, vendar dalo bi se trzinski občini nekaj podpore iz deželnega zaklada, ako bi se tam napravila požarna straža; — deželni inženir Vičel je dobil nalog, da gre — kedar bo veča voda — ugledat vodotoc Pšate v Trzini in okolici, da potem p roća deželnemu odboru, kako bi se dale zaprečiti povodinje, ki jih delà Pšata okoli Trzina; — v cestni odbor za Kranjsko goro je deželni odbor izvolil kot svojega zastopnika gosp. Slosareka, oskrbnika Klincerjevih fužin; — pritrdilo se je sklepu pomnoženega kraj nega šolskega sveta v Višnjigori, da se v tamošnji ljudski šoli vpelje nemščina kot obligatni učni predmet. — (Iz seje glavnega odbora za obdelovanje Ijubljan skega mocvirja. Dalje.) Nadalje predsednik dr. Koz 1er o tem, kako je glavni odbor skušal izvršiti želje deželnega glavarja viteza Kalteneggerja, v seji 23. marca t. 1. odboru razodete, in pa naukaz deželnega odbora od 27. marca, poroča tako-le : Odboru naroćeni opravilni red izdeluje odbornik dr. Poklukar. Naročeno odboru poročilo o dosedán j em delovanji odborovém ne more obširno biti, ker z ma-lenkostno svoto, katero je odbor dozdaj přejel, ni mogel o kulturnih delib, kakor je uže rečeno bilo, nikakoršne zdatné deiavnosti razviti. Pred vsem potrebno popravo vládne sestavě moČ-virskega okrožja (teritorija), ki je bila deželnemu zboru leta 1877. predložena, zavoljo pomanjkljivosti pa zavržena, je odbor izvršil in bode odbornik gosp. Pe-ruzzi o tem delu posebej poročal. Da se vsemu v okom pride, kar bi utegnilo 17000 hektarov mahovja zopet zamočviriti, je, kakor je uže omenjeno bilo, odbor opozoril mestno gospósko in pa vsa druga županstva, katerih občine so dolžne vzdržavati grabne in kanale v potrebnem stanu, da storijo, kar je za to treba. Gosp. odbornik Potočnik je prevzel nalog, v imenu odborovém ogledati dotična delà ljubljanske mestne gospóske in vseh druzih občin, in je to svojo nalogo izpolnil ter giavnemu odboru o tem poročilo izročil. Poročilo to se kmalu izroči deželnemu odboru. Pri tej priliki izreka predsednik zahvalo mestni gosposki za to, da jo je volja do dobrega iztre-biti strugo Ljubijanice in jo v dobrem stanu ohraniti. Kar se tiče odborovega finančnega gospodarstva, o katerem ima odbor podati račun deželnemu odboru, poroča predsednik, da je odbor dozdaj přejel le dva zneska: enega s 100 gold. 3. dne septembra lani, druzega pa s 600 gold, letos 18. julija. Prvih 100 gold, je prosil odbor za to, da si napravi to, kar je za opravo pisarnice, za katero mu je kmetijska družba brez-plačno odstopila eno sobico, in za nekatere druge po- trebščine vsled §. 15. močvirske postave treba bilo. Ta znesek (100 gld.) se je, ker si odbor ni še mogel svoje lastoe blagajnice omisliti, izročil gosp. Brusu, blagajniku družbe kmetijske, s prošnjo , da ga on spravi in proti pobotnicam naukazane zneske isplaćuje. Ta uboga zaloga je uže zdavno vsa pošla in čez to se je uže več izdalo. Druga svota (600 gold.) je po ukazu c. kr. deželne vlade namenjena za iztrebo Zornice in nesrečnega Cornovega grabna. Ker glavni odbor o tej porabi ni še nič ukrenil, se je na ime glavnega odbora 24. julija t. 1. naložila v tukajšnji eskomptni banki. Predsednik razodeva obžalovanje močvirskega odbora, da deželni odbor tako malo zaupanja stavi do njega, da bi dovoljenih 100 gold, ne obrnil tako, kakor je prav in treba, in navaja, da glavni in ožji odbor sta se8tavljena iz 21 mož, ki so deloma veliki, deloma pa manjši poaestniki moČvirja, obrtniki, župani, tebniki, juristi, deželni in državni poslanci, ki poznajo postavo za obdelovanje moČvirja in njega blagor, io katerim se za- upati sme, da znajo gospodariti s 100 gold. — Dalje predsednik obširno razlaga, da je odboru uganjka, kako bi sestavil preliminare o dohodkih in stroškib, ča nasproti jasni postavi se stroški ne pokrivajo po sledeči v srebernem denarji: 5 tern po gold. > kva 35. postave. Da bi odbor pričel svoje delovanje s terne po 10 gold., 3 kvinterne po 20 gold, in dve tom- teœ f da bi &ar davke razpisal na zemijisča, dokler še boli ni popolno dognano in po sklepa deželnega zbora potr- skupaj znašajo 275 gold. Tablica veljá 20 kr. prva za 100 gold., druga za 50 gold. Vsi dobitki dobi- > jeno, k a t e r a zemljišca spadajo v okrožje močvirja vajo se ze zdaj pred tombolo v vseh tobakarijah in v in katera ne, to se vendar od odbora zabtevati ne more, nekaterih štacunah. Ako je v nedeljo vreme neugodno, ki ne sme samo fiskalne interese pred očmi imeti, am- se tombola preloži na drugo nedeljo. — Nadejati se je, pak tudi korist močvircev, ki so zarad večkrat se po- da bode tudi letošnja tombola im^la deležnikov toliko navljajočih povodinj skor vsako leto v ve'ikih težavah, ali še več kakor lani, ker njen namen je dobrodeln. pa vendar, kolikor le morejo, donasajo k stroškom ob- Dobitki za tombolo v nedeljo 28. septembra so vi- delovanja močvirja. Prva in glavna potreba je, da se deti v Karingerjevi prodajalnici na vélikem trgu. Na to po izvedencih, ki so uže v drugih deželah močvirja opozorujemo si. občinstvo z željo, da si po ogledu okusno na suho devali, temeljit nacrt naredi, kako tudi in umetno zadelanih in okinčanih Fortunnih daril ) na- ljubljansko močvirje po preteku 53 let do te sreće kupi mnogo številk v korist bolnim in revnim. Odbor Konečno izreka prvosednik zaupanje, da bodo komisije za mestne reveže je obroil se do komisije za naj dospe. deželni odbor, deželna vlada in si. mioisterstvo pol,e- javno tombolo s prošnjo, naj bi se od čistega dohodka delstva pripomogli močvir^kemu odboru, da od Nj. ve- oddalo nekaj tudi mestnim revežem. In dotični odbor v ta namen. Tombola bo toraj na korist liČanstva potrjena postava od leta 1877. ne ostane mrtva je odločil v 4 crka na papirji • t > ampak se izvrševati začne m v malo bolnim delavcem in sploh mestnim revežem. letih izvrši na korist velike mocvirske zemlje, ki bode tudi na korist ćeli deželi kranjski in pa državi. (.Rudarska gosposka v razglaša i a kupi je to zaupanje, ki ga je dane* urekel predsednik opravičilo po dopisu c. k. deželne vlade o y uže Ker se 17. 1000 hektolitrov pšenice, 1000 hektolitrov rži in 400 hektolitrov kor uze. Ponudbe se pismeno izročijo do ure dopoldne ; ponudba mora oktobra t. do 12. t. m., katerega smo uže omenili v zadnjem našem listu, imeti kolek za 50 krajc. Ponudbi se mora priložiti 10 se zdaj lahko na stran pustijo upravičene pritožbe pere. vadium. Žito mora bici skozi in skozi Čisto in odborové, ki so se Čule v današnji seji, konečno na to suho, hektoliter pšenice mora najmanj 77, rži 69 in ko segajoče , da gre deputacija zaupljivo do gosp nistra grofa Falkenhayna na Dunaj, mi- raze in mu kakor sta 75 kïlogramov vagati. Ena polovica žita se mora do konca oktobra, druga polovica pa do konca no- odbornika Potočnik in Lasnik Lasvetovala, odkrito- vembra v Iirijo postaviti. Kdor vse na drobno o tem srčno razloži, da „nervus rerum gereniarum << e y kakor denar, tega pa uze nabra- spóske v Idriji. povsod, tako tudi tukaj nega leži 71.059 gold. 82 V2 kr. na korist mocvirju (Kon. prih.) (Na vinorejski kongres na Dunaji) se je kot za hipu hoče izvedeti, naj se obrne do c. k. rudarske go- (Iz Zagreba) je došlo vredništvu „Novic" neko liko srečk po 50 krajc. za dobrodelno loterijo y stopnik družbe kmetijske goriške podal gosp prof. ki >de na korist naprave ,,deškega semenišČa in gimnazija" v Zagrebu meseca novembra t. 1. Silno po- Povše, - kot zastopnik družbe kmetijske kranjske manjkanje dubovnov je povod tej loteriji, za katero pa gosp. Ogulin, podpredsednik podružnice novomeške. so sami sv. oče papež, presv. cesar in cesarica in Pred odhodom je centralnemu odboru družbe kmetijske drugi odlični dobrotniki darovali krasne dobitke. Tudi naznanil, da oddelku zborovih razprav bode dodal najmanjsi dobitek je vreden gold. Odbor te loterije predloge za odpis davka po vremenskih uimah po- vabi tudi nas Slovence k udeležoi te loterije, za katere škodovanih nogr a do v in pa za o p r oš če n j e od davka se srečke dobivajo pri vredništvu ,,Novicť na novo zasajenih nogradov. (Za Mladino) je krasnih 6 kojižic ravnokar prišlo (Zlato maso) je v nedeljo 14. doe t. m. obhajal na svitlo v tukajšnji knjigami Kleinmayer-Bambergovi, prečastiti gosp. Edvard Polak, častni kanonik, dekan v Povestice, katere te knjižice obsegajo, naznanja današnji to : Leskovcu, mnogozaslužen in občespoštovan gospod. Gosp. Gotarda Nollija, kleparskega pomoč- Pravljice 3 veČib Oglasnik". Mi v toplo jim pri poročilo rečemo in manjših kojižic so mladini za nika, ki je nedavno srečno se povrnil iz vojske v Bosni, be rilo dobro izbrane, pod o be, katerih imajo knjižice e zadela grozna nesreća, da je s strehe kapelice v po- veliko, so jako lične, jezik lep ia lahko umeven. Res silni deialnici, katero je kril, padel in se tako poško- da smo za otroski svet pogrešali dozdaj takega berila. (Sv. Mohora družba v Celovcu) je ravnokar raz- doval, da je malo dni potem umri. Ta nesreča v častiti rodovini je vzbudila veliko milovanje v našem poslala svojim udom letosnje knjige, in sicer te-le: mestu. Zopet Ljublj gubil doljubneg in ob yy Slovenski Goffine ali razlaganje cerkvenega leta" předělal Lamb. F e r č n i k y dekan v Žabnicah. y snopic. čespoštovanega meščana: gospod Ant Perm sestnik in obrtnik S m ar ni ce naše ljube Gospé presvetega Srca u 9 ». guapuu íx u t w u x c i oj c j u » iJt lu a i u i v/ o uaoc i I uuvî m uopu co » cic^a po dolgi srčni bolezni, previđen sal Janez Volčič, duhoven Ijubij. škofije. 3. » spi- Slo- s sv. za star, um zemliica kramenti za umirajoČe , 23. dne t. m., 64 let venski spisovnik, svetovalec v vseh pisarskih opra- , spÍ8al Andr. Praprotnik. 4. „Občna z go- Danes popo dne ob 5. uri je pogreb labka značajnemu rodoljubu Bodi vilih do vina za slovensko ljudstvo", spiaal Josip Stare y kr (Strasna dogodba) je pretresla v nedeljo zjutraj profesor više realke v Zagrebu. 6. snopič. 5. „Koledar družbe sv. Mohora za prestopno leto 1880." naše mesto: Vecietni marljivi in zanesljivi vinjeni .—---- -----• j* -• -- bnik v pisarnici deželnega odbora Hofm včasih v ^ " ^ ^ ^ v M« « ▼ ^ i Ml « V« v*. VCJ w A U V ^ Vf V V4 KJ 1 VV JL-JE. v/ JL III tu* J U v V V jUl Al U U J * A ^ U V/v^ glem popadku běsnosti, o kateri zdravniki psy- blaga politiške in druge vrste. Najnovejši list ,,Brenceljna" je poln šaljivega prvi pesmi pozivlja hologi mnogo žalostnih skušinj imajo, najprej svojega ministra Taaffe-a, naj delo prične in „pokaže rogé' vseskozi prisrčno ljubljenega 4Ietnega sic < sebe v svoji sobi obesel (Ja tombola) na korist blagajnice 1. ljublj ka , potem pa nasprotnikom miru in sprave v Avstriji. Resnici menda blizo je pogovor med Herbstom inpa baron Tau- društva v pomoč in oskrbljevanje bolnikov v več druzega dobrega zrnja v njem skega Ljubljani bode, kakor je bilo uže naznanjeno, v nedeljo popoldne frerjem v shodu ustavovercev v Lineu. In tako je še ob dnjem našem listu Iz Ptuja vrnivši se naši gosp. pevci čitalniški nem trgu zraven zvezdnega drevoreda. Dobitk na kongres- ne morejo dosti pripovedovati o Ijubeznjivem sprejemu, bodo ki so ga ondi našli, pa tudi o topli pohvali y ki so J° Pa žele njihove pesmi v ondašnji nedeljaki besedi. vsaj tudi ne more drugače biti, kedar pridejo „svoji k Novičar iz domaćih in tujih dežel. svojim Novice" ao uže povedale 8vojim bralcem , da je preč. knezoškof ljubljanski podělil gosp. Davorinu Trstenjaku župnijo v Starem Trgu na Stajarskem. ski Dunaj 3 drž Cesarski patent od 22. dne t. m b na dne oktobra delj Nemški državni kancelar knez Bismark Slo v. ki v » 08pv; uri zvecer y pevska in soboto ob 8. uri zvečer šola za gospode vaako sredo pretresala dand ki j 22. dne. t. m ure oji in prihodnj stan > so vsak torek in petek ob 8. uri zvečer. pevske vaje zav z b o r pa vprašanj ; priznala sta, da d pej skih Častite go- kakoršni nevarnosti y y a da se za spice in gospodje, ki imajo veselje in zmožnost za petje, zvezi Avstrije z Němči j (?) ni mir Evrope prihodnje ohrani v ni- v naj se oglasijo vsi v gori Davedenih urah v čitalnični mark tudi od cesarja in v vseh i pevski sobi vabilu dostavljamo le še to, da se te šole in zborovih Sprejet je bil viših krogih jako pa pri pevovodji gosp. Valenti. — Temu častno, kakor se ugaja slavnému gostu, a zapazilo se je dar tudi to, da je nadvojvoda Albrecht one dni vaj morejo udeležiti tudi gospice in gospodje, ki dozdaj zapustil Dunaj in àel v Galicijo inspicirat ondašnj Preamešni so vendar dunajski usta niso bili društveuiki citalnice. Odbor čitalničin VOJ krdelo voverski časniki (Pobirki iz časnikov.) Ko je glavár dunajskih ju- da od nog do y ki dovskih časnikov ..N >f Presse listu v vvodnem članku ministra Taaffe v svojem sabotnem vega y ki tako zaljubljeni v svojega „bog starca popisujejo in da celó njego-ichshund" imenujejo, niso pozabili Hohenwartovega obdělal y dôbo za strežaj miniterstva Hohenwartoveg z dostavkom Govc y ga „re da „na zadnji desni « ! se. ali a yy kislemu vinu" primerjal, katereg y res ali ne. želo Korb, Stremajer in Horst hočejo odstopiti gi sepa i vemo, da minister če bi y dec ustavovercev ni mogel prenesti (kakošen brutalen v adresni debati većina ustavoverske stranke ka celotizem !) y se v u našo kmetij sko družb pisu iz Ljublj zaletel v zala upor zoper sedanje ministerstvo, kajti to lilo Ces > stvom se ukvarja z narodno p- litiko. Ker da namesti s kmetij- njihovo ustavovernost in tudi Levovu za najzmerniše zahteve naroda slovenskega nemčursko ju- žavnega poslanca dovsko klerikalcev časnistvo proklamuje kot „fanatizem narodnih m dop delstvo štej e, da zahtevajo slovensko kmetij sk Slava možu ljubljanski jim tudi to v hudo- samo Polja y ki Je SI dr ljen z 15Ô1 glasom izmed 1529 22. dne t. m. je bil Smolk z dušo in telesom in ne so se je v gon menjenem dopisu ljubljanskemu butelj y a primeril malheur, da očita centraluemu odboru družbe dru y Iz Dalmacij glasn< Slava kmetijske nevednost o ribških razmerah kranjskih, zboru težko pogrešali „a T>i :—n\ i______at__rv 18. dne t. m. je bil dr. Klaić v 136 glasovi) za državnega poslanca odnjaku, ki bi ga bili v državnem y da se yy šiti iz zadrege s tem dr. Ahačiča naprosil predsednik" dr. Bleiweis (!) hotel re- y da „seinen Parteig NemČij Da Nemci uže mislijo na m u na] ta ni on izdela referat, in ker tudi bil zmožen popolne rešitve, se je naprosil ,,ein kake vojske s Francosko, se kaže po tem, da je cesar Viljem začei obiskovati novi nemški deželi, Alzacijo in FÍ8cherei-Diletant a butelj y ne sednik družbi kmetijski, tako tudi ne ve yy ve, kdo je pred Lotarinško Bil uže na več krajih in listi poročajo y da livuvhjuui ) v«uu vuu> uw t \j , ua je ViJL. DV/UUOb j« pa uivuuM wvij u»» vjvu» »»»v. u»t« . uh , tralnegi odbora in izvedenec o ribških prebivalci se niso navadili še nemškega gospodarstv dr Ahačič u zadevah, ki je prevzel dotični referat o vprašanjih vlad da so ga prebivalci navdušeno sprejemali. Ta navdu šenost je pa menda bolj narejena kakor naravna. ker in o kaki nih udj y kakor j to pri seh odborih da jsk potegnili prej s Francosko, ko z Nem y da njegovi sprejemajo referate svojega odaeka tedaj ni šio za nobeno „nationale Parteigáogerei posamezni čijo. To v Berolinu dobro vedó, zato ae je napotil sam pridobivat simpatij prebivalcev teh od Fran ske da je centralni odbor še dalj ških zadevah zunaj udov centra cemu — samo „Pressinemu" butelj kal poizvedeb o rib- nekako po vojski disi lnega odbora 1870. odtrganih dežel za Nemčijo. Tako vse , ie vsa- Iz Bosne Naša da zarad 401etne anarhije v ribštvu kranjskem niti družba p o 1 j jasno, kdor vé, od turške, turska mesta Plevlj jska zaseda zdaj, nemotena y e boj in P Ker je zasedba tako nepričakovano ugodno kmetijska ti c. Ck OJ V/ LA j JU I ti \jm deželna vlada, niti c. kr. minister- izvršila, bo prišlo toliko vojakov nazaj, kolikor jih tam stvo prav ne poznajo tukajšnjih ribških pravnih raz- za varnost in ohranenje mini in reda ne bo potrebnih mer. Zato je po vseh teh pozvedbab, za katere je brez vspeha pojasnila iskal centralni odbor tudi pri starih ribičib, poročal odbor c. k. vladi, kar je mogel in znal, pa vrh tega posebno povdaril to, naj vlada pred vsem Žitna cena po c. k. okrajnih glavarstvih dá napraviti ribšk tast da se zvedó pravne razmere med nekdanjimi v Ljubljani 17. septembra 1879. Hektoliter: pšenice domače 8 gold. 94 kr grajšinami in druzimi upravičenci in neupravičenci Do- 9 gold. 93 kr turšice 5 gold kr soršice banaske 6 gold. kler tega ni, bode ležalo vse ribštvo v temoti, kakor je 93 kr rži 5 gold. 39 kr jecmena 4 gold. 39 kr dandanes judovskega časnika To naj služi v pojasnilo poštenim bralcem prosa 4 gold. 20 kr ajde 5 gold. 36 kr ovsa 2 gold y niČ opraviti a Cigani pisunakimi pa nimamo 93 kr Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljublj