COLCHJEVE inrdRmACijE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Letnik IX. April 1980 Št. 4 (95) Gramozna jama — spomenik 25 talcem Revolucija, delo, svoboda Težko prenašam ječo, mati, pojdi, oči, po luči hrepeneče, mi njen mrak je ranil. Pojdi, to življenje nima cene, mati, dokler ujeti smo v verige teh samotnih dni. Prekleto naj bo to življenje v mraku, življenje, ki je slabše kakor smrt. Svoboden sem in pod svobodnim nebom živel bom — (Hasan el Bajani — alžirski pesnik) Topli pomladni vetrovi nosijo v sebi duh prebujanja, ostri vonj po rojstvu in novem življenju. Globoko vdihavam ta topli zrak veselja in svobode. Tudi pred devetintridesetimi leti je veter znanil pomlad, a ne rojstva, bližala se je pomlad smrti, joka in bolečine. V teh naj mračne j š ih dneh slovenske zgodovine je CK KP Slovenije zbral ljudi, predstavnike naroda, ki jim usoda domovine ni bila zadnja stvar. Konec aprila so se na ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte zedinili za enoten upor proti okupatorjem člani KP ter predstavniki kr-ščansko-socialistične skupine, slovenskih kulturnih delavcev in demokratičnega krila pri Sokolu. Še en praznik je v najlepšem pomladanskem mesecu. V spomin na krvavo praznovanje chicaških delavcev 1886, so tri leta kasneje na prvem kongresu Druge Internacionale razglasili 1. maj za mednarodni praznik dela. Kmalu se je zamisel prenesla v svet in množicam delavcev po vseh petih kontinentih, ki šo si že izbojevali ali pa se še borijo za svoje osnovne človečanske in delavske pravice, pomeni 1. maj praznik upanja in moči. Delo je tisto, ki je že Goethejevemu Faustu na koncu iskanja pomenilo edini pravi smoter človeškega bivanja. Delo, ki ustvarja, dru-gači, preoblikuje, pridobiva, daje, zadovoljuje in razveseljuje, ki osvobaja in ne zasužnjuje. Naj bo vsakomur delo vsaj drobec tistega bogastva, ki ga v sebi nosi. Medvoška kotlina v zadnjem letu II. svetovne vojne Po uspešnem izkrcanju zaveznikov v Normandiji poleti 1944 je bilo pričakovati hiter konec vojne. Dobro organizirano francosko odporniško gibanje je bilo zaveznikom v veliko pomoč pri hitrem prodiranju in osvobajanju Francije. Nemci so srdito bombardirali London z V1 in V 2. Nacistični minister propagande Goebels je grozil z novimi uničevalnimi orožji. Upanje o zaključeni krvavi vojni je plahnelo. Boji na frontah so se nadaljevali z nezmanjšano srditostjo. Če poskušamo osvežiti vsaj nekaj dogodkov iz leta 1944 in pustimo ob strani prejšnje delo in razvoj OF ter delo organiziranega odpora slovenskega naroda, pa poglejmo, kaj se je v tem času dogajalo na območju med voske kotline. Lahko ugotovimo, da je OF in partizansko gibanje imelo lepe uspehe kljub vse večjemu pritisku okupatorja. Čeprav so Medvode majhen kraj, je vendar sorazmerno veliko nemških vojakov držalo Medvode in njeno okolico v svojih kleščah. Po arhivskih podatkih je bilo tedaj na Katarini nastanjenih 60 graničarjev, oboroženih z minometi, mitraljezi in z vso ostalo vojaško o-premo. Tudi na Golem brdu je bilo 64 graničarjev v postojanki, ki je bila dobro utrjena, okolica pa minirana. Prav tako je bilo okrog 60 vojakov v utrjeni preški šoli. V bivšem Sokolskem domu, današnjem »Partizanu« je bilo 25 vojakov, v vili Sora 30 vojakov, v Sušnikovi vili v Medvodah 10 in v zdravstvenem domu Medvode 16 mož posadke. V gradu Goričane je bilo koncentracijsko taborišče s 16 orožniki in gestapovci. Med zaporniki je bilo največ izseljencev iz Kamnika in Litije. Število taboriščnikov se je gibalo od 200 do 300 ljudi. Aktivisti OF in člani gospodarske komisije so za Vragovcem v Stu-denčicah imeli dobro založen bunker z materialom in hrano, namenjeno za partizane, za njihove bolnišnice, tehniko in delavnice. Avgusta leta 1944 so Nemci odkrili bunker in zaplenili okoli pet do šest ton težko zbranega materiala. Kmalu zatem je bil uničen tudi drugi bunker v skalovju nad Zobnikom, gozdu nad Vašami. Žrtev ni bilo, ker tedaj v bunkerju ni bilo partizanov. Taborišče s partizani je bilo v tem času pod Tehovcem. Jeseni 1944 je na področju Medvod padlo 77 terencev. Najostrejše zobe pa so Nemci in domobranci pokazali 11. novembra 1944. Okoli 4.000 domobrancev in Nemcev je obkolilo dolino Ločnice. V tej hajki so Nemci napadli tudi bunker nad Rakovnikom, v katerem je bil sedež mladinske organizacije. Padli so štirje mladinski aktivisti. Tudi dva kurirja kurirske postaje G-25 sta padla, od sedmih preživelih pa so bili trije težko ranjeni. Nenadna močna megla je omogočila preživelim preboj, sicer bi žrtev bilo še več. Od gospodarske komisije je en član padel, eden pa je bil ranjen. Pa poglejmo še nekaj partizanskih akcij v tem času: 17. januarja 1944 so partizani s puškami in strojnicami obstreljevali postojanko graničarjev na Katarini. Istočasno so na Trnovcu zažgali stanovanjske prostore graničarjev. 2. februarja 1944 so partizanski minerji razstrelili manjši železniški most pri Medvodah. Prekinili so tudi telefonske linije in porušili nekatere železniške naprave. V grupi devetih vosovcev je na medvoškem območju v letu 1944 deloval tudi znan vosovec Pavel In-glič-Bar. On je bil edini preživeli udeleženec boja v Okršlarjevi hiši v Goričanah. Vosovec Bar je bil tudi vodja miniranja proge Medno—Medvode. Pri tem miniranju je bilo u-ničenih 17 vagonov in lokomotiva. V dveh vagonih je bilo strelivo, kar je povzročilo silovito eksplozijo. Promet na progi je bil ustavljen za dalj časa. Na levem bregu Sore na vznožju Šmarne gore in v gozdovih od Smlednika, Pirnič in Zavrha pa vse do Vodic so partizani imeli več skritih bunkerjev in taborišč, v katerih so počivali ali se zdravili po bitkah. Občasno so prihajali borci Prešernove brigade in Gorenjskega odreda. Te enote so sodelovale tudi pri zaščiti yelikega partizan- skega mitinga na Šmarni gori spomladi 1944. leta. V nemški hajki 12. januarja 1944 je padlo 8 partizanov v gozdu od Pirnič do Smlednika. Tudi bunker ob današnji medvoški elektrarni ni ostal neodkrit. V njem sta padla decembra 1944 Jeras Francka-Silva in Tome Ludvik-Francelj. Spomenik, ki stoji danes nekaj sto metrov pod sedlom Šmarne gore, nas spominja, da sta na tem mestu padla dva partizana, in sicer Željko Tuni-Rajko in Ivanka Bergant, trije pa so bili ranjeni. Proti koncu leta 1944 se je večina partizanov vključila v brigade na Primorskem in Koroškem. Mnogi so padli. Samo v Pirničah je na spominskem obeležju zapisanih 40 padlih partizanov, krajanov Pirnič. Med temi padlimi borci so kar trije narodni heroji. Tine Rožanc, predvojni revolucionar in komunist, Franc Bukovec, komandant Dolomitskega odreda, Franc Rozman, nam vsem dobro znani legendarni komandant NOV in POS. Največ jih je padlo v zaključnih bojih naših brigad na Primorskem in na Koroškem. Med padlimi moram omeniti tudi Ota Vrhunca — Blaža Ostrovrharja, doma iz Pirnič, ki je bil partizanski pesnik in komandant Škofjeloškega odreda. Tudi on je padel zadnje dni vojne. Ko danes hodimo po naših gozdovih in se srečujemo s spominskimi obeležji preteklih let, naj nam bodo svetel spomin na padle, ki so dali za svobodo vse, kar so imeli, dali so življenje. / K. T. Nov Multi-gloss, naprava za merjenje sijaja firme Byk-Maliinckrodt in aparat za merjenje trdote po Konigu in Peksozu iste firme bosta uspešno nadomestila dotrajane naprave in tako po svoje pripomogla k dvigu kako- , vosti naših izdelkov... POROČILO O POSLOVANJU V OBDOBJU OD L 1. DO 31. 3. 1980 (I. TRIMESEČJE) 1, UVOD Rezultati poslovanja obeh TOZD in v delovni organizaciji v celoti so relativno ugodni, kljub določenim manjšim zastojem v proizvodnji (v TOZD »Premazi« zaradi pomanjkanja surovin, v TOZD »Smole« pa zaradi nepredvidenega remonta v sintezi). Občasno je prihajalo tudi do pomanjkanja deviznih sredstev, zaradi novega načina razpolaganja z njimi. Kljub relativno ugodnim rezultatom v prvem kvartalu tega leta, pa je potrebno vedeti to, da lahko v naslednjem devet-mesečju pričakujemo občutno podražitev deviz na trgu. Le ta nam direktno zmanjšuje dohodek in s tem seveda tudi rezultate poslovanja. V naslednjih trimesečjih in načrtovanem srednjeročnem obdobju bo potrebno s partnerji, ki nas oskrbujejo z devizami poiskati ugodnejše oblike združevanja sredstev oziroma nakupa deviz. Na kratko povzemamo številčne pokazatelje v zvezi s poslovanjem v preteklem četrtletju. 2. PROIZVODNJA 2. 1. V TOZD Smole je bila v prvem kvartalu planirana količina 3.309,3 ton gotovih izdelkov in polizdelkov, realizacija pa je bila 3.023,8 ton, to je 92% dosežen plan, kar je posledica remontov v januarju in delnega pomanjkanja surovin.___________________ ______________ Plan v t I,—III. 1980 Izvršitev v t I,—III. 1980 Izvršitev v t I—III. 1979 . , izv. 80 Index izv. 79 proizvodnja 3.093,9 2.747,4 3.185,3 86 proizvodnja — ostalo 215,4 256,4 — — proizv. »K« "7 20 113,1 18 3.309,3 3.023,8 3.298,4 92 2. 2. TOZD Premazi je v prvem trimesečju planirala 7.051,8 ton gotovih izdelkov in polizdelkov, dosegla pa je 7.056,4 ton, kar je 100 % realiziran plan. Po obratih je proizvodnja gotovih izdelkov za I. kvartal naslednja: Plan v t 1980 Izvršitev v t 1980 T , izv. 80 Index ■ pl. 80 obrat I. 2.476,2 2.498,6 100,9 obrat II. 2.787,0 2.885,7 103,5 obrat III. 580,3 546,3 94,1 skupaj got. izd. 5.843,5 5.930,6 101,5 3. KOMERCIALNO POSLOVANJE 3. 1. TOZD SMOLE PRODAJA — IZVOZ Povprečna prodajna cena za 1 kg proizvoda je nižja zaradi spremenjene strukture artiklov, saj je bilo oleoftalov prodanih 45 % in le 55 % Colpoly izdelkov, ki so znatno dražji in vplivajo na povprečje. To velja predvsem za samogasečo smolo Colpoly in gel-coat ter paste, ki pa jih žal nismo prodajali, "tako da se nam je nabralo ogromno naročil, ki čakajo na realizacijo v aprilu. Povpraševanje po vseh vrstah smol se je izredno povečalo.____________________________________ Plan v t I,—III. 1980 Realizacija v tonah I.—III. 1980 Realizacija realiz. 80 v tonah Index I,—III. 1979 realiz. 79 prodaja — eksterna 1.998,7 1.690,3 1.973,9 86 ■— domači trg 1.261,3 1,480,8 1.214,7 122 ■— izvoz 737,4 209,5 759,2 28 prodaja — interna 1.275,5 1.173,2 1.075,2 109 prodaja skupaj 3.274,2 2.863,5 3.049,1 94 Plan Realizacija Realizacija realiz. 80 v 000 din v 000 din v 000 din Index I.—-III. 1980 I.—III. 1980 I,—III. 1979 realiz. 79 prodaja — eksterna 69.159 62.813 38.312 164 — domači trg 49.400 56.259 27.202 207 — izvoz 19.759 6.554 11.110 59 prodaja — interna 38.952 35.224 21.542 164 prodaja skupaj 108.111 98.037 59.854 164 »ČISTEJŠI« SPORAZUM O STANOVANJIH Kadrovsko-splošni sektor je pripravil nov tekst samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev DO »Color«. Že ob sprejemanju do sedaj veljavnega sporazuma smo ugotavljali, da je le-ta sicer v skladu z zakonom, vendar bi ga bilo potrebno urediti in dopolniti, predvsem glede načina odločanja o delitvi sredstev. Bistvo spremenjenega teksta je v tem, da tekst opredeljuje odločanje o delitvi in združevanju sredstev na delavskih svetih TOZD in DSSS in ne na DS DO. Je tudi vsebinsko urejen tako, da je moč slediti določbam, ki opredeljujejo v zaključeni celoti reševanje problematike najemnih stanovanj, nakup stanovanj, individualne gradnje in adaptacij ter samskega doma. Dopolnjeni so tudi členi, ki govore o vračilu stanovanja oziroma kredita v primeru prenehanja delovnega razmerja delavca v DO »Color«. V prilogi sporazuma bodo podane tudi točkovalne liste za pridobitev najemnih stanovanj (le-ta bo enaka kot v veljavnem sporazdfnu) in pa točkovalne liste za pridobitev kreditov za individualno gradnjo, adaptacijo oziroma nakup stanovanj, česar v sedanjem sporazumu ni. Razprava bo organizirana tako, da bo pot za sprejem sporazuma čim krajša in obenem razprava čim bolj poglobljena, pripombe pa res u-temeljene. Na delavskih svetih TOZD oz. DSSS so dogovorjeni za roke razpisov predhodnih obravnav, javnih razprav in vse potrebno za sprejem sporazuma na referendumu. . V I. kvartalu je izvoz na klirinško področje minimalen. Z dolgoletnimi poslovnimi partnerji iz DDR nismo podpisali pogodbe za 7501 oleoftalov, ker nismo bili konkurenčni z evropskimi proizvajalci. Vse bolj prihaja do izraza posredni izvoz oleoftalov, to je z izvozom večjih količin univerzalnih sintetičnih emajlov ter ladijskih barv. Ugodnejši so pokazatelji izvoza na konvertibilno področje, na katerega je odpadlo 80 % izvoza. 3. 2. TOZD PREMAZI PRODAJA — IZVOZ Kljub pomanjkanju določenih surovin beležimo zadovoljivo prodajo, predvsem velja to za kvartalno dobo RM konec marca. Občutnejši je izpad pri nitro razredčilu, s katerim smo le delno zadovoljevali potrebe in še to predvsem industrijskim kupcem. Plan v t I.—III. 1980 Realizacija v tonah I.—III. 1980 Realizacija v tonah I.—III. 1979 realiz. 80 lndex realiz. 79 prodaja — eksterna 5.713.5 6.108 5.561,8 110 — domači trg 4.953,2 5.014,8 4.850.2 103 — izvoz 760,3 1.093.2 711,6 154 prodaja — interna 130 143,6 113,6 126 prodaja skupaj 5.843,5 6.251,6 5.675,4 110 Plan Realizacija Realizacija realiz. 80 v 000 din v 000 din v 000 din Index I.-—III. 1980 I.—III. 1980 L—III. 1979 realiz. 79 prodaja — eksterna 229.549 233.253 164.188 142 — domači trg 195.599 180.304 134.306 132 — izvoz 33.950 52.949 27.882 190 prodaja — interna 6.842 7.640 3.196 239 prodaja skupaj 236.391 240.893 167.384 144 Izvozni pokazatelji za I. trimesečje so zelo ugodni, saj smo količinski plan presegli za 43 %, vrednostni pa 56 % (tudi sprememba tečaja — 11 %). Zaradi priprav na olirhpiado je v ZSSR veliko povpraševanje po univerzalnih sintetičnih emajlih in fasadnih barvah (izvozili 395 ton medoluxa, 250 ton colofasa). Naročil je več kot lahko v tej situaciji proizvedemo. To že velja predvsem za avtolake, saj smo v I. trimesečju realizirali le 62% pogodbenih obveznosti. 3.3. TOZD SMOLE NABAVA — UVOZ V prvem kvartalu je bila nabava domačih surovin zadovoljiva. Ob dokaj dobri preskrbi z naftnimi derivati smo beležili večje težave pri anhidrid maleinski kislini. Večje težave so bile pri nakupu kovinske embalaže, pričakujemo težave pri sodih 2001, kjer je cena povečana za 9,5 °/o in je povprečna nabavna cena 395 din za komad. Plan v tonah I.—III. 1980 Realizacija v tonah Indeks I—III. 1980 real. 1980 plan 1980 domače surovine 2.037 1.423 70 uvozne surovine 1.431 1.830 128 skupaj 3.468 3.253 94 Nabavna vrednost v 000 din planska vrednost I,—III. 1980 dejanska vrednost I.—III. 1980 dejanska vrednost I.—III. 1979 | Indeks dej. vred. 1980 dej. vred. 1979 domače surovine 27.240 26.020 20.474 127 uvozne surovine 47.474 43.442 38.896 112 embalaža 2.838 2.485 2.217 112 skupaj 77.552 71.947 61.587 117 Nabava surovin iz uvoza je zaradi administrativnih ukrepov ZIS za omejevanje uvoza potekala slabo. Z odlokom ZIS je omejen uvoz za prvi kvartal na petino vrednosti uvoza v preteklem letu. COLOR4 Letna skupščina športnega društva Color V petek popoldne, 4. aprila je bila v sejni dvorani v Medvodah LETNA SKUPŠČINA športnega društva Color. Glede na to, da je v Color-ju veliko prijateljev športa in rekreacije, udeležba ni bila ravno velika, verjetno je bil za to kriv tudi bližajoči se vikend. Predsednik ŠD tovariš Knific je poročal o delu ŠD od ustanovne skupščine do prve letne skupščine. Čeprav se ukvarja s telesno kulturo veliko članov DO1 Color, se moramo potruditi, da pritegnemo še nove delavce, saj je v okviru ŠD dovolj pestra izbira panog, s katerimi se lahko ukvarjajo tako mladi, kot tudi starejši člani delovnega kolektiva. To je tudi eden najboljših načinov, kako bi novozaposlene delavce pritegnili v kolektiv, kjer bi se dobro jaočutili. ŠD Color ima 10 sekcij, ki so bile skozi vso sezono zelo aktivne. Če seštejemo člane društva po sekcijah, jih je 260. Nekateri so člani več sekcij, tako da je pravo število nekoliko nižje. Že pred letom dni smo pričeli s popisom članstva, pobiranjem članarine in izdajo društvenih izkaznic, kar pa je nekoliko zastalo. Popis moramo nujno nadaljevati in dokončati po vseh sekcijah skupaj s popisom vseh športnih rekvizitov in športne opreme. Potrebno je pripomniti, da je bilo ' do sedaj devet sej izvršnega odbora, ki pa so bile slabo obiskane. Delo res v glavnem teče po sekcijah, toda nekatere stvari je potrebno uskladiti v okviru celega društva, zato je udeležba nujna, če hočemo, da bo društvo uspešno delovalo. O svojem delu so nato poročali predsedniki sekcij, ki so ocenili delovanje ŠD kot uspešno. Planinsko-smučarska ter kegljaška sekcija sta najštevilnejši, saj šteje prva 85 članov, druga pa 50. Glavne dejavnosti planinsko-smučarske sekcije so hoja po gorah in planinah, turno smučanje, smučanje na urejenih smučiščih ter kros. Te panoge se rekreativnega značaja, vendar se udeležujejo tudi tekmovanj v veleslalomu, množičnih tekov na smučeh, ter tekmovanj v krosu. Sekcija ima v upravljanju tudi dom na Voglu, skrbi za urejenost doma, za manjša popravila, za preskrbo z vodo in gorivom ter skrbi za čiščenje doma in okolice, za kar organizira delovne akcije. Tako sodelovanje DO in sekcije traja že nekaj let in moramo priznati, da tudi zelo uspešno. Kegljaška sekcija ima rekreacijo vsako sredo od 19.—22. ure na kegljišču v Medvodah. Sodelovali so na športnih igrah barvarjev Jugoslavije, na občinskem sindikalnem prvenstvu, na medsekcijskem prvenstvu Medvod, na tekmovanjih ob državnih praznikih in prijateljskih tekmah ter povsod dosegli lope uspehe. Dejavnost strelske sekcije traja preko celega leta. Sodelovali so na raznih občinskih tekmovanjih, majskih igrah barvarjev, rekreacijskih ter prijateljskih tekmovanjih. Šahovska sekcija je ena šibkejših panog ŠD, tako po aktivnosti, kot po rezultatih. Udeležili so se tudi nekaj tekmovanj. Verjetno se zanimanje za šah in s tem tudi kvaliteta ne bo dvignila, dokler ne bo na nivoju celotnih Medvod organiziran šahovski klub. Tudi nogometaši so bili aktivni in tudi dokaj uspešni. Sodelovali so na športnih igrah barvarjev, v občinski TRIM ligi in organizirali nekaj prijateljskih tekem. Pred leti je bila pri nogometaših večkrat problem disciplina, sedaj pa moramo poudariti, da tega ni več in se to pozna tudi pri rezultatih. Treningi so na igrišču NK Medvode, problem pa je zimska vadba, ker ne moremo dobiti prostorov oziroma telovadnice. Zelo aktivna je jamarska sekcija, ki deluje v povezavi s sekcijo v Donitu in PD Medvode. O svojem delu in raziskovanjih redno in izčrpno poročajo. V preteklem letu je zaživela tudi odbojkarska sekcija, ki ima redne treninge enkrat tedensko v telovadnici osnovne šole v Preski. Tekmujejo v TRIM ligi in v prijateljskih dvobojih z društvi v okolici. če sklepamo po podatkih, se vsak tretji član DO COLOR ukvarja z športom in rekreacijo, kar je zelo spodbudno. Tovariš Hladnik je poudaril, da naj tudi v bodoče množičnost podpirajo, saj je namen ŠD, da deluje na množičnosti. Z nekaj besedami je označil svoje vtise tudi tovariš Šmon, predstavnik ZTKO Ljubljana-šiška. Predsednik ŠD je nato seznanil vse prisotne s programom dela za leto 1980, ki naj bi bil naslednji: — sekcije bi se udeleževale vseh primernih tekmovanj (trim lige, občinska tekmovanja); — organizirali bi prvenstvo Co-lorja v posameznih panogah za posameznike in ekipe obratov oziroma tozdov; — organizirali bi izlete po programu, ki ga je že predložila planin-sko-smučarska sekcija; — po potrebi bi izvedli delovne akcije (Vogel); — nujno je nadaljevati in dokončati v vseh sekcijah popis članstva in popis športnih rekvizitov ter opreme; — sekcije bi organizirale prijateljske tekme, vendar le v okviru finančnih možnosti; — skrbeti za vključitev novih čla-no v redno rekreacijo; — skrbeti za rekreacijo vseh delavcev Colorja s primernimi oblikami (nakup vstopnic za kopanje, kart za smučanje itd.). Izvolili so tudi (deloma) nov izvršni odbor, disciplinsko komisijo ter samoupravno kontrolo. 3.4. TOZD PREMAZI NABAVA — UVOZ V prvem kvartalu je nabava domačih surovin in embalaže bila močno ovirana. Zaradi deviznega primanjkljaja nekateri dobavitelji odpovedujejo pogodbe. Primanjkujejo jim posamezne uvozne surovine in pločevina. Pojavljajo se podražitve, ki naj bi nadomestile primanjkljaj deviz. Na splošno iščemo nove dobavitelje za embalažo (to je za 25 1), da bi nadomestili izpade. V številkah je prikaz naslednji:_________________ Plan Realizacija real. 1980 v tonah v tonah Indeks _ I.—III. 1980 I,—III. 1980 plan 1980 domače surovine 2.211 2.308 104 uvozne surovine 2.526 2.379 94 skupaj 4.737 4.687 99 Nabavna vrednost v 000 din S g Ob S S Ob Ob a 'd TJ M Oh V) C KH 5 8 1. C/5 O HH C/5 O C Cm c Ch etf "d m ca T3 'S? 8 1. -JT8 1. JSE > e57 CL > hM T3 >hm TJ >1—1 £-8 "d domače surovine 42.485 46.252 33.535 138 uvozne surovine 61.034 61.740 52.012 119 embalaža 14.372 12.698 11.298 112 skupaj 117.891 120.690 96.845 125 Nabava uvoznih surovin je zaradi administrativnih ukrepov ZIS za omejevanje uvoza, ki so stopili v veljavo s 1. 1. 1980, potekala slabo. Vse uvozne prijave, ki so bile potrjene v lanskem letu, smo morali ponovno dati v potrditev Narodni banki. Uvoz blaga je po režimu prostega uvoza za prvi kvartal omejen za petino vrednosti uvoza v preteklem letu. 4. KADRI Zaposlovanje y prvem kvartalu ni potekalo v skladu s planom, saj je zaradi pomanjkanja surovin in embalaže bila zmanjšana tudi proizvodnja gotovih izdelkov in polizdelkov. S tem pa je tudi število delavcev na posameznih delih ostalo nespremenjeno oz. se je zmanjšalo v primerjavi s sta-njem na dan 31. 12. 1979: Stanje 31. 12. 1979 Plan kadrov za 1. 1980 Stanje 31. 3. 1980 Stanje 31. 3. 1979 |j- Indeks 3. 1980 3. 1979 TOZD Smole 116 116 110 108 102 TOZD Premazi 365 . 377 365 360 101 DSSS 184 194 184 187 98 DO »Color« 665 687 659 655 101 Fluktuacija se je gibala v prvem trimesečju v višini 2,4 % v DO »Co-lor«, in sicer v TOZD Smole 7,1 %, v TOZD Premazi 1,6 % in v DSSS 1,1 %. 5. FINANČNO POSLOVANJE Finančni rezultati so glede na precejšnje težave v poslovanju v tem kvartalu precej ugodni glede na planske, kar je delno posledica nekoliko manjše podražitve surovin, kot smo pričakovali manjše porabe (stroški, SSP in investicije) in delno tudi (ne) podražitve deviz v takem obsegu, kot bi lahko bila. REZULTATI Obračun celotnega prihodka in dohodka za obdobje od 1. 1. do 31. 3. 1980 TOZD Smole TOZD Premazi DSSS DO Color Celotni prihodek 101,596.430 221,209.369 11,074.862 333,980.661 Porabljena sredstva 82,645.786 185,890.471 3,262.842 271,899.098 Dohodek 18,950.644 35,218.898 7,912.020 62,081.562 Cisti dohodek Razdelitev čistega dohodka 12,309.014 za 22,475.463 7,449.666 42,234.143 4.1. Osebni dohodek 4,183.676 12,410.961 6,463.075 23,057.712 4.2. Del za skupno porabo 4.3. Sredstva rezerv 542.823 1,909.679 986.591 3,439.093 (del za rezervni sklad) 473.766 880.472 — 1,345.283 4.4. Del za poslovni sklad 7,108.749 7,274351 — 14,383.100 (Nadaljevanje na 6. strani) Nuša Kosec ry -j • t i v • i (Nadaljevanje s 5. strani) /Teb JC oalocil 6 družbenopolitična aktivnost NAGRADNA KRIŽANKA W- £ v,::; g§§ > W- > SL|ar K L 9 J> / S c E - ’ g. mm m E.: 9 E h O / 9 A 1 .SHHKil e: h z T E ŽY T t ' z> T E P R m S E Z- ° A/ EE J7 E £ 9 R -9 /v J> R Z p £ ;...L3 I* / * J / 9 9 7~ / s& >v / J- E E 7 IS* /V >9 A Z T / ■efed E 7" P \0 m r i T £ o Z P 9 EEh / |c E P — Z E s T * £ sS 9 T /9 T o ir: j H-2 * z / // E J 9 BS /V 9 7~ *r m* S -9 /V 9 C / -9 H 9 T R - E r R H f /V fe P /V Er Z S e; h o J> £ A >9 * E P -9 P R T p R £35 j> R £ -V 9 T »F O 6 9 E £ 9 »m, F Z R /7 E S? r -V ]/9 A / -Z. 9 7~ o R, V januarju so bili formirani komiteji za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito po tozd oziroma DSSS. Le-ti so nosilci aktivnosti v primeru vojne oziroma neposredne vojne nevarnosti. Po sprejetju zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, bo formirano telo, ki bo skrbelo za koordinacijo dela med komiteji. V delu ZK je čutiti precejšnjo poživitev aktivnosti na vseh področjih, kar lahko pripišemo novoizvoljenim organom in sekretarjem osnovnih organizacij ZK. V prvem četrtletju so bila izvoljena tudi nova vodstva osnovnih organizacij sindikata, ki so se takoj in aktivno vključila v samoupravno delovanje in delo na sploh, organizirane so bile razprave v zvezi s celotnim področjem problematik v tozd in DSSS, obravnavana osnutka pravilnika o delavski kontroli, organizirana je bila krvodajalska akcija, proslava ob dnevu žena itd. Močno opazna je poživitev aktivnosti o-snovnih organizacij ZSMS. Prvič se je primerilo, da so mladinci obravnavali enega od samoupravnih aktov (Pravilnik o delu delavske kontrole) in poslali strokovnim službam pismeno mnenje o njem. Mladina je izdala tudi prvo številko svojega glasila. Z delom DPO smo v prvem kvartalu zadovoljni in si želimo takega dela tudi v prihodnje. Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 60 rešitev. Javno žrebanje smo izvedli v * prostorih finančnega sektorja. Komisija v sestavi Fani Strušnik, Silva Vrtnik in Vida Tršan je za dobitnika prve nagrade 200 dinarjev izžrebala Anico Časni-, drugo nagrado 150 dinarjev prejme Micka Svoljšak, tretjo nagrado 100 dinarjev pa Zvone Bregar. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu številke. Čestitamo! BARVARČEK — DA ALI NE V začetku aprila nas je presenetilo rojstvo Barvarčka — glasila mladih v naši tovarni. Ni lepo že na začetku raztrgati nedonošenčka, a kot so sami omenili, pričakujejo objektivno kritiko in prav je, da o njem povemo par odkritih besed. Uredniški odbor Colorjevih informacij je že. pred časom ponudil prostor v glasilu tudi mladini, a brez posebnega odziva. Mladi so se odločili za samostojno pot. Tudi prav, toda že prvi vtisi kažejo, da je glasilo po vsebini preskromno. Pogrešamo tematike, ki je zares mladinska, ki žuli mladega delavca v naši organizaciji. Prav gotovo to ni lahkotno branje, kot so kuharski nasveti, šale in hladni napitki. Pogrešamo bolj estetsko obliko, manj osnovnošolske ilustracije, lepše naslove. Vemo, s koliko težavami se srečuje začasni uredniški odbor, a prav zato, ker jih poznamo, vemo, da so sposobni napraviti več in boljše. Samo dejstvo, da se je Bar-varček sploh pojavil, pa še ne opravičuje njegovega obstoja. VEČJA POVEZAVA MED ZDRUŽENIM DELOM IN OBČINSKIMI ORGANI Vodstva osnovnih organizacij sindikata so sklenila, da v zvezi s sprejemanjem določenih obvez iz naslova solidarnosti, ki naj bi bile sprejete na zborih delavcev (2 °/o izdvajanje sredstev iz čistega dohodka za cestno omrežje občine šiška in prenamenitev sredstev za izgradnjo objektov iz samoprispevka II) žele slišati besedo predlagateljev, to je občine šiška in občinskega sindikalnega sveta. Sindikalne organizacije in vodstva TOZD so namreč zadolžena za tolmačenje na zborih delavcev in so zato predlagala sestanek s predstavnikom sindikata občine Ljubljana-šiška in predstavnikom IS SO Ljubljana-šiška. Sestanek je bil v Colorju dne 8. 4. 1980. Sestanka se je udeležil predsednik občinskega sveta ZSS tovariš Lutovac, kot predstavnik izvršnega sveta občine pa podpredsednik tovariš Mencinger. S strani Colorja so se sestanka udeležili predsedniki OO ZSS in konference ZSS ter direktorji TOZD in DO. Tovariš Lutovac in tovariš Mencinger sta detajlne j e osvetlila problematiko, ki naj bi se obravnavala na zborih delavcev. Naši predstavniki pa so jima v kratkih besedah prikazali situacijo v zvezi z akumulativnost j o in proizvodnjo. Mislimo, da so taki sestanki koristni in potrebni tudi v bodoče, saj je potrebna veliko večja povezava med združenim delom in občinskimi organi. • PLANINSKI IZLETI 1980 11. maj KURIRSKA POTA (vodi Savovič Momo). 25. maj NANOS (vodi Kobal Srečo), prevoz: avtobus. 21. junij KOMPOTELA—KRVAVEC (vodi Hočevar Jože), prevoz: avtobus. 4. —6. julij TRENTA—TRIGLAV (vodi Hočevar Jože), prevoz: osebni avto. 20,—22. julij GROSSGLOCKNER (vodi Hočevar Jože), prevoz: osebni avto. 22. —23. avgust TAMAR—JALOVEC (vodi Štrukelj Janez), prevoz: osebni avto. 13.—14. september MRZLA GORA—MATKOV KOT (vodi Erman Frane), prevoz: osebni avto. 5. oktober KEPA (vodi Hočevar Jože), prevoz: avtobus. DISCIPLINSKI UKREPI 3. aprila je disciplinska komisija v sestavi: Rihard Pevec, ing. Peter Trpin, Janez Šetina, Helena Kern in Ludvik Rošelj (zunanji član) ob prisotnosti predstavnikov sindikata Marka Kristana in Alberta Pavliča obravnavala dva primera kršitve delovnih dolžnosti in odločila Borisu Levstiku, delavcu v TOZD Premazi, denarno kazen v višini 3 % osebnega dohodka v februarju, ker se je 7. 2, 1980 med delom sprl s sodelavcem in ga trikrat udaril. K. V., delavcu iz TOZD Smole je izrekla opomin, ker je 14. 2. 1980 tri ure neopravičeno izostal z dela, 15. 2. 1980 pa osem ur. Rihard Pevec Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa Podzemne lepote vabijo... Raziskovanje in odkrivanje novih podzemnih jam je vodilo vsakega jamarja. To načelo vodi v nove podvige tudi člane jamarske sekcije Color, ki deluje že peto leto. Naši jamarji so opremljeni za raziskovanje jam do globine 200 metrov, strokovno pomoč pa jim nudi jamarska zveza Slovenije. O svojem delu so nam takole pripovedovali: LADISLAV VIDMAR, varnostnik: »V jame me je vleklo že od malega, ko sva še z očetom hodila po gozdu. Gledala sva brezna, jame, toda, ker nisem imel opreme, nisem mogel začeti. To možnost sem dobil šele pri štiridesetih, ko smo se člani naše sekcije odpravili v »babjo luknjo«. Ko enkrat vidiš lepote pod zemljo, te vleče naprej, kot žejnega za vodo. Smatram, da opravljamo koristno delo, saj smo izmerili že veliko jam v naši okolici.« LOJZE LOTRIČ, avtoprevoznik: »Jamarstvo me zanima že od mladih nog, ko sem se spuščal v opuščene rudniške rove. Vključil sem se v sekcijo, kjer seveda delo ni lahko. Jama je posebnost, do katere ne more vsak. Če pa se odpravljamo vanjo, pa je to treba narediti organizirano, varno. Vedeti moramo, kdo za kaj odgovarja, kdo sprejema odločitve. Skrbimo za podmladek, predvsem pa smo povezani z jamarsko zvezo Slovenije, ki nam nudi strokovno pomoč* — z literaturo, izobraževanjem, nasveti za nakup opreme in uporabo, itd.« JOŽE FERTIN, kurjač: »Bil sem alpinist in ko sem miroval, sem začel z jamarstvom. Sploh ni velike razlike, mogoče le v tem, da pri alpinizmu vidiš kam plezaš, v jami pa je tema. Oboje pa je lepo in zanimivo. Naj večja globina je doslej 180 metrov. Načrtujemo še veliko podvigov.« MOMIR SAVOVIČ, pomočnik ob-ratovodje: »V sekcijo sem se vključil takoj po ustanovitvi. Podzemni svet je lep, če imaš občutek za lepoto. Mika te nekaj novega, neznanega. Jame so evidentirane pri Planinski zvezi, nekaj pa smo jih tudi že mi evidentirali, oziroma izmerili. Naše geslo je: VSE ZA SLO. Poudarek^ dajemo predvsem Polhograjskim dolomitom, spuščamo pa se tako v odkrite jame, pa so mogoče zapuščene ah pa spotoma odkrijemo še kaj posebnega.« PAVEL JERINA, tehnolog: »V jamo me vleče nevidna sila: v neznano, v lepote, v nevarnosti... Brez- no je področje, kamor ne upa in ne more vsak. Čimbolj nevarno je, tembolj zanimivo. Začeli smo v Dobrepolju, ko smo se spustili 50 metrov globoko, še vrvi so nam posodili gasilci. Sedaj raziskujemo jamo v okolici Medvod že dva meseca in upam, da bomo odkrili spet eno od številnih podzemnih lepot.« ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE Zbirka Prešernove družbe za leto 1980 obsega pet knjig: Prešernov koledar za leto 1981; Slovenske otroške pesmi, v izboru Janeza Menarta in z ilustracijami Marlenke Stupice; Delovni dan sestre Marje, izpod peresa Antona Ingoliča; Velika zmeda, kronika o razpadu kraljevske Jugoslavije, avtorja Stevana Jakovljeviča in Zdravje v družini, knjiga nasvetov za, vsakogar izpod peresa prof. dr. Mihe Lokarja. Broširana zbirka velja 190 dinarjev, v celo platno vezana pa 240 dinarjev. Naročite jo lahko pri poverjenici Anici Petaci. POPRAVEK V marčni številki Color j e-vih informacij je pri poročilih o delu samoupravnih organov prišlo do neljube napake v enem od podnaslovov pri TOZD »Smole« in TOZD »Premazi«. Napisano je namreč, da je zvezni zavod za cene v februarju odobril nove cene določenih izdelkov obeh TOZD. To ne drži, ker bi moralo pisati, da je Zvezni zavod za cene odobril CENE NOVIM IZDELKOM. Za neljubo napako se opravičujemo! Uredništvo COLOR 7 T4/VČ/C/9, Pf OS OJ///? 3o.h &/)£///? G*oy/ZO tHP/>SKo *Of>Zo &4fy/to *&■*#*<, /St c/3 Srfjfosto*, pt ?/?€*/ * »P/h/ StSUflhO GtGGOt G/&r?/*?z? Č*rs? x/£T) /f/f&ots/fc P°K*/r*jco ***/?£ S VPsrr? VZG S S? /MG ■Pr/c "OVJSAS/J S/Z/? moško /n G S PST/? So/ Z)T/E TO\s/?z///? 03z/?C/Z ... ce. TOHG. Sjzsgsk/ £. 'Me Tozep/>o% reca/tPMo £>£c/.S~r t /O G Z/?S Ho ZVZ/>V/? ■•zs>etc o. ŠP/?MOf? Poi/fs/t/^. 3ez Z EM/j/^tcž? OTOK kS PMČP4//C/ /4«/) Pp/P/3, jcsr/pi/e^ SO*)WtZ \S PoOž£h£)U *£<*> 2/1 7*0 okZ/ no 7*00070*:*) 3i/aoT,cr/ rio/rt)i buK7)*/oSt: H. /he NOKTf/ IEHB4T, fJEJ>E4Q~ l/MOSr OC£4Wn TXZM,c/) COLORJEVE INFORMACIJE št. 4 (95), leto 9., april 1980. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Franc , Erman, Jože Gostič, Majda Možina, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije: Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. maja 1980. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče. Dopisujte v naše glasilo!